AÑO (LETO) XXVII. (21) No. (štev.) 42
Tradicija turo slav
29. oktobra
Dan 29. oktober se ne praznuje šele od danes ali včeraj, tudi ni izmišljotina emigracijskih politikov, ali celo posameznikov, ampak — lahko rečemo —, izhaja že od tistega dne leta 1918 naprej, ko se je izvršil. V slovenskih srcih je ta dan ostal vedno osvetljen z neko domorodno samozavestjo, zgodovinskim ponosom, z ljubeznijo, postal je takoj svojski slovenski, rečemo celo lahko, „samoslovenski“ praznik, čeprav ni kot tak bil rdeče obrobljen v pratiki. V pratiki je veljal kot največji državni praznik 1. december, dan Zedinjenja (ali Ujedinjenja, kakor se je često prerado pisalo), vse od 1. 1918 do konca države. Danes dobro vemo zgodovino zedinjenja in vemo, da so 1. decembra zmagale centralistične in unifikatorske „jugo-slovenske“ sile, da je bila Vidovdanska ustava postavljena na isti „troedini narodni“ temelj, kakor tudi vse poznejše ustave iz časa diktature in da se te niso spremenile do konca. Državni praznik te tako ustvarjene in grajene Jugoslavije je bil in ostal 1. december: Dan zedinjenja.
Toda vzporedno s tem državnim praznikom je v dušah Slovencev vedno ostal živ praznik slovenskega Osvobo-jenja: 29. oktober. Ta se je kot tudi javljal na zunaj, in to prav očitno in demonstrativno. Leonova družba v Ljubljani izdala leta 1928 pod uredništvom zgodovinarja dr. Mala 776 strani debelo knjigo pod naslovom Slovenci v desetletju 1918—1928. Toda ni je izdala v spomin na 1. dec. 1918, temveč je poudarila v uvodu posebej, da jo izdaja „ob priliki desetletnice našega osvobojenja izpod tujega gospostva“. Taki ogromni zborniki se izdajajo za najbolj pomembne narodne jubileje. In narod stoji po naši lestvici vrednot nad državo. Narod je vedno čutil, da je njegov narodni slovenski praznik 29. oktober, njegov jugoslovanski pa 1. december.
Ob desetletnici je prišlo to še dvakrat do izraza.
Prvič: 1. septembra 1928 začenja Radio Ljubljana v Domžalah s poskusnimi oddajami, toda otvoritev postaje je bila namenoma in izrecno postavljena na predvečer slov. narodnega praznika 29. oktobra. In drugič, še pomembnejše: Dnevi od 27. do 29. oktobra so veljali Proslavi desetletnice osvobojenja. In za to priliko sta sklicala predsednika Ljubljanske in Mariborske oblasti (dr. Natlačen in dr. Leskovar) skupno sejo oblastnih odborov v Ljubljano, da „obnovita zahtevo po Zedinjeni Sloveniji“. S tem je bila dovolj poudarjena desetletna tradicijo prazničnega pomena tega zgodovinskega dne.
In ta slovenska vsebina „nezapisanega praznika“ je postajala vedno močnejša ravno pri „Samoslovencih“, „separatistih“, avtonomistih, federalistih in slovenskih nacionalistih. Na to tradicijo so gradili tudi komunisti, še celo pod okupacijo. Če vzamemo v roke Slovenski poročevalec od 24. oktobra 1941, je tam proglas Osvobodilne fronte: „Slovenci! Dne 29. oktobra poteče 23 let, kar smo se Slovenci hkrati s Srbi in Hrvati rešili avstro-ogrskega jarma... Letos (se pravi, da se je praznoval tudi že prej! moja op.) moramo praznovati 29. oktober v znamenju odpora proti okupaciji... zato OF določa, da je 29. oktober slovenski narodni praznik, slovenski dan našega borbenega odpora proti naši sužnosti... in zato noben Slovenec ne sme biti med 7. in 8. uro na ulici. Kdor bi ta odlok prekršil, tega bo slovenski narod smatral za izdajalca ... “
To citiram zategadej, da poudarim, da so komunisti računali na globoko in dolgo tradicijo tega praznika v Sloveniji pred okupacijo in z njo hoteli nasilno množiti svoje pristaše, češ: izdajalec si, če takega praznika ne praznuješ. ..
Spričo take dolge in močne tradicije ni čudno, ampak povsem naravno, da so ustanovite! ii Narodnega odbora v letu 1944 izbrali prav ta slovenski narodni praznik za objavo svoje izjave o „državi Sloveniji v kraljevini Jugoslaviji“. Centralistični 1. december so zavestno za-
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 17. oktobra 1968
Ob prihodu dr. Mihe Kreka
Ko mineva 50 let od prve slovenske vlade, smo svobodni demokratini Slovenci v Argentini povabili predsednika Narodnega odbora za Slovenijo dr. Miha Kreka, da prisostvuje našim proslavam.
Tako bomo imeli med seboj moža, ki je več kot 50 let svojega življenja posvetil izključno delu za slovenski narod, za njegovo svobodo in za obrambo njegovih pravic. Ni naš namen prikazovati njegovega življenjepisa. Predolgo bi bilo, če bi naštevali vse pomembne dogodke njegove življenja od tedaj, ko je moral v zadnjih letih prve svetovne vonje v strelske jarke, kjer je bil ra-nien, do današnjih dni, ko prihaja med nas. Marsikaj bi povedale njegove funkcije ki jih je imel. Saj je bil s 26 leti že član načelstva Slovenske ljudske stranke. Kc je študiral na univerzi, je bil že v uredništvu Slovenca, predsednik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, občinski svetnik v Ljubljani. Predsednik kluba občinskih svetovalcev. Pozneje predsednik Narodnega odbora Katoliške akcije. Ko je bil dr. Anton Korošec interniran na Hvaru, mu je poveril vodstvo stranke v tistih težkih časih. Leta 1935 je postal minister. Nepretrgoma je zavzemal ministrske položaje do leta 19Al. V izseljenski jugoslovanski vladi je bil vsa leta podpredsednik. Leta 19AS je postal zastopnik Jugoslavije v Medzavezniškem odboru za Sredozemlje s položajem veleposlanika v Alžiru nato pa Medza-vezniškega sveta za Italijo.
Te položaje je odložil, ker kot Slovenec-demokrat in odločen nasprotnik komunizma ni soglašal z dogovorom dr. Šubašič-Tito.
Od leta 19A2 je načelnik Slovenske ljudske stranke, od leta 19A5 pa predsednik Narodnega odbora za Slovenijo. Od ustanovitve Zveze krščan-sko-demokratskih strank za Srednjo Evropo v Združenih državah Severne Amerike je njen podpredsednik.
Izreden zgodovinski dokument bi bila zbirka njegovih govorov, predavanj in člankov, ki jih je govoril in pisal v 50 letih svojega javnega dela in ki gredo v tisoče.
Mi svobodni Slovenci smo mu še posebno hvaležni za odločnost, s katero nas je branil pred svetom, ko so nas klevetali in nam delali krivico med komunistično revolucijo, in za neumorno požrtvovalnost, s katero se je zavzemal za begunce, ko je v domovini zavladala komunistična strahovlada.
El ministro Borda sobre la actualidad política
Consultado acerca de las manifestaciones formuladas por disidentes peronistas que participaron en una reunión efectuada la semana pasada, en el sentido de que “el gobierno había iniciado en el país el tiempo político”, expresó Borda: “Esto me obliga a reiterar lo que ya he manifestado muchas veces: no estamos todavía en el tiempo político; recién estamos queriendo empezar el tiempo social”.
Se le preguntó si ese tipo de reuniones preocupaban al gobierno. Contestó así el ministro: “No le preocupan en absoluto y el gobierno tratará estas reuniones con la flexibilidad de criterio con que lo ha hecho hasta ahora”. El ministro agregó en respuesta a otras preguntas que a su entender el clima social que vive el país se encuentra “mejor que nunca” y en relación al próximo 17 de octubre dijo que las medidas a adoptarse dependerían de las circunstancias.
Notranji minister Borda o delu vlade
Z ozirom na izjave peronističnih disidentov na zborovanju prejšnji teden, da je vlada že stopila v obdobje reševanja političnih vprašanj, je notranji minister dr. Borda izjavil: „Taka izjava me obvezuje, da poudarim znova to, kar sem že večkrat naglasil: nismo še v dobi reševanja političnih vprašanj. Začeli smo komaj obdobje, ki je določeno za reševanje socialnih vprašanj.“
Na vprašanje časnikarjev, če taki politični sestanki delajo skrbi vladi, je minister odgovoril: „Niti najmanj ne. Vlada take sestanke presoja s kritično prožnostjo, kakor je to delala vedno doslej.“
Končno je minister dr. Borda o sedanjem socialnem vzdušju dejal, da je v republiki boljše kot je bilo kdajkoli poprej. Glede proslav peronističnega 17. oktobra je pa izjavil, da bo vlada podvzela ukrepe, kakor jih bodo narekovale okolnosti.
hotel z letalom priti nazaj v Limo, pa so mu oblasti na buenosaireškem letališču to preprečile, nakar je odpotoval v ZDA, odkoder misli oditi v Mehiko.
Zgledu Peruja je v Panamski republiki sledila dne 12. t. m. tamošnja Državna straža ter je tega dne odstavila predsednika dr. Arnulfa Ariasa, ki je komaj pred 12 dnevi prevzel predsedstvo republike. Odstavila sta ga polkovnik José M. Pinilla, katerega je predsednik Arias odstavil kot poveljnika Državne straže, edine oborožene sile v tej republiki, in major Bolivar Urritia, Pinillov naslednik. V proglasu sta objavila, da sta prevzela vso oblast, razpustila parlament in obljubila, da bosta
razpisala volitve, kakor hitro bo to mogoče. Zatrdila pa sta, da ostavljeni predsednik Arias nikdar več ne bo prišel v predsedniško palačo, ker da je hotel razbiti Državno stražo in zmanjšati njen vpliv.
Odstavljeni predsednik Arias se je z nekaterimi ministri zatekel v kraj Bal-boa na področju Panamskega prekopa, ki je pod ameriško upravo. Sedanja njegova odstavitev je že tretja. Državna straža ga je namreč prvič odstavila leta 1941, drugič pa leta 1949.
S svojega sedanjega bivališča je Arias zaprosil Amerikance za orožje, da bi v republiki začel protirevolucijo. Amerikanci njegovi prošnji niso ugodili.
Češkoslovaška partija klonila pred Moskvo
Sovjeti so s svojim pritiskom na partijske voditelje na češkoslovaškem dosegli, kar so hoteli: pripravili so jih do tega, da morajo sami odobriti navzočnost sovjetske vojske na Češkoslovaškem za nedoločen čas, da morajo sami objaviti Čehom in Slovakom, da je v tej državi končano z nadaljnjo demokratizacijo in liberalizacijo, da partija znova prevzema vso oblast ter da bo uveljavljala moskovsko partijsko linijo s trdo roko in s poostreno cenzuro nad vsemi listi, radijskimi ter televizijskimi postajami. Glavnina zasedbenih oboroženih sil naj bi iz češkoslovaške odšla še ta mesec, v državi bo pa ostalo 50 do 100.000 mož.
Češkoslovaški partijski voditelji, ki so z Dubčekom na čelu z novim letom uvedli liberalistični kurz, so v zadnjem času spričo vedno večjih sovjetskih zahtev po popolni podreditvi češkoslovaške Moskvi in po opustitvi sleherne misli, da bi kdaj mogli hoditi samostojno, od njih določeno pot, začeli gro-
ziti z ostavkami. Toda na sovjetski pritisk tega ne smejo storiti, da jih ljudstvo ne bi proglasilo za žrtve sovjetskega nasilja. Istočasno so pa sovjeti izkoristili čas ter so v partiji sami organizirali tiste funkcionarje, ki ne odobravajo liberalistične politike Dubčeka, čemika, Smrkovskega in Svobode. V praškem mestnem delu Liben so jih povabili na sestanek, kamor so prišli tudi štirje višji sovjetski častniki. Ti partijski funkcionarji zagovarjajo tesno sodelovanje s sovjetsko zasedbeno oblastjo, ki bo začela v Pragi v najkrajšem času izdajati tudi svoj list, ki bo zagovarjal prijateljstvo med Čehi in Rusi.
Sedanji češki partijski oblastniki ne izključujejo možnosti, da bodo sovjeti s svojimi ljudmi v partiji prej ali slej skušali izvesti prevrat tako v stranki, kakor tudi v državni upravi, se polastiti vse oblasti, Dubčeka, čemika, Smrkov-kovskega in ostale pa razglasiti za „izdajalce domovine“.
Državna udara v Peruju in Panamski republiki
O državnem udaru v Peruju v noči med 2. in 3. oktobrom smo poročali.
Vojska je odstavila predsednika Fer-nanda Belaunde Terryja, novo vlado je sestavil general Velasco Alvarado. Med najvažnejšimi dosedanjimi ukrepi novih
menjali s federativnim 29. oktobrom, ki je tako postal tudi nekakšen slovenski državni praznik.
Zato je čisto razumljivo in naravno, da tudi emigracija prevzema 29. oktober za svoj največ ji narodni praznik. Ni pa razumljivo, niti naravno, da nekateri posamezniki, ki zastopajo „samo-slovensko“ stališče, zanikavajo njegovo tradicijo v preteklosti. Ali zgodovine nočejo poznati, ali pa jo namenoma potvarjajo.
29. oktober je bil in ostane sleikoprej največji slovenski narodni praznik.
Tine Debeljak
oblastnikov v Peruju je odvzem čistilnice petroleja ameriški petrolejski dražbi International Petroleum Co. v kraju La Talara in prevzem petrolejskih vrelcev v La Brea in Padrinas. To odločitev vlade so pozdravile vse perujske politične stranke. Vlada je 9. oktober, t. j. dan, ko je bila izdana odredba o prevzemu petrolejskih naprav omenjene ameriške petrolejske družbe, proglasila za dan „obnove in narodnega dostojanstva“.
Glede bodočih načrtov vojaške vlade je minister vlade grab Armando Artola Azcarate izjavil, da vlada ne misli še na volitve. To vprašanje bo postalo aktualno šele tedaj, ko bo vlada v državi dosegla pomirjenje, uredila in „moralizirala“ državno upravo
Št.irie ministri iz nrekšnie vlade so še vedno v zaporu. Odstavljeni predsednik Belaunde je iz Buenos Airesa
Demonstracii c
V Moskvi so imeli v drugi polovici prejšnjega tedna proces za zaprtimi vrati, t. j. brez občinstva. Na zatožni klopi je sedelo pet ljudi: dr. Pavel Litvinov, nečak biv. sovjetskega zunanjega ministra Maksima Litvinova, Larisa Daniel, žena že obsojenega ruskega pisatelja, Konstantin B'abitski, strokovnjak za zgodovino ruskega jezika, Vladimir Dremljiga in Vadim Delome, študent. Državni tožilec jih je obtoževal, da so 25. avgusta t. 1. po sovjetski zasedbi češkoslovaške, na Rdečem trgu v Moskvi razgrnili velike napise: Roke proč od češkoslovaške ter z raznimi vzkliki zahtevali umaknitev sovjetske vojske iz te dežele.
Za proces je moralo biti veliko zanimanja, ker se je pred sodiščem zbralo nad 100 ljudi, ki so hoteli priti v razpravno dvorano. Policija jim pa tega ni dovolila. Zato je upokojeni general Pjotr Grigorenko od nekod prinesel mizo, jo postavil pred sodišče in začel od ljudi zbirati podpise za protest proti oblastem, ki jim ne dovoli, da bi pri-
sredi Moskve
sostvovali poteku procesa. Eden stražnikov je polo papirja s podpisi raztrgal. Razjarjeni ljudje so planili na stražnika in prerivanje pred sodiščem se je začelo. Napadenemu stražniku so pritekli na pomoč še drugi ter so začeli zapirati ljudi. Ti so jih pa zmerjali s „fašisti“ in „svinjami“.
Zaradi obsodbe sovjetskega napada na češkoslovaško in zasedbo te države so bili obsojeni: na izgnanstvo iz Moskve dr. Pavel Litvinov na 5 let, Larisa Daniel na štiri leta in Konstantin Ba-bitski na tri leta izgnanstva; Vladimir Dremljiga je dobil tri leta prisilnega dela in Vadim Delome dve leti prisilnega dela.
Gornji proces proti skupini ruskih razumnikov potrjuje, da je notranje načet tudi sam moskovski partijski sistem ter da je vedno več ljudi tudi v Rusiji sami, ki si upajo pri vsem policijskem sistemu javno izpovedati, da ne "dobravaio nasilja, ki ga izvaja partija nad narodi v lastni državi, kakor tudi v svetu.
I Z
TEDNA
Amerikanci so v petek, 11. oktobra s kabino Apolo VII brezhibno poslali v vsemirje tri svoje astronavte pod vodstvom že dvakratnega astronavta Schirre na 11 dnevno krožno pot okoli Zemlje. Astronavti so sicer malo prehlajeni, toda to jih ne ovira pri izvrševanju znanstvenih poizkusov. S tem poletom so Amerikanci naredili velik korak naprej k osvojitvi Lune, medtem, ko so Rusi objavili, da v to tekmo ne mislijo posegati, pač pa da bodo še naprej pošiljali v vsemirje avtomatske postaje.
Gral. Adolfo Juan de Paula Couto,
ravnatelj brazilske vojaške akademije v mestu Agujas Negras je opozoril javnost na dvojno taktiko, ki se je poslužujejo sedaj komunisti v svetu za dosego svojih ciljev: prva je razdiralna s stavkami, študentovskimi in delavskimi izgredi ter terorističnimi dejanji. Draga taktika je konstruktivna ter so komunistični cilii zakriti: obsega iskanje sposobnih ljudi za ustanavljanje komu-
V TEDEN
nističnih skupin, ki se vtihotapljajo v nekomunistične ustanove ter družbo ter povsod delajo za komunistične cilje zlasti z zahtevami po zboljšanju socialnega položaja prizadetih družbenih slojev.
V Brazilu je policija zaprla nad 12'00 študentovskih delegatov, ki so bili zbrani na tajnem kongresu prepovedane Narodne dijaške zveze, ki po Brazilu pripravlja dijaške izgrede. V Sao Paulu so komunistični teroristi ubili zaradi ameriške pomoči Južnemu Vietnamu ameriškega kapetana Charlesa R. Chan-dlerja, ki se je mudil v Brazilu zaradi študija portugalščine.
Johnson je obvestil berlinskega župana Klausa Schutza, da bodo ZDA branile Berlin v primeru sovjetskega napada.
Harold Wilson in Ian Smith se v
tridnevnih razgovorih nista mogla zediniti glede sporazumne rešitve rode-ziiskega vprašanja. lan Smith je trdovratno še naprej vztrajal pri svojem stališču, da črncev ne more pripustiti v državno upravo.
ZENA I
NJE
Anica Kralj
S V E T
Začetne težave
Nekaj praktičnih nasvetov v pomoč mladim mamicam.
Prehrana otroka je v prvih letih gotovo zelo važna zadeva za njegovo zdravo rast. In prav zato je nujno, da se matere že pri prvem otroku pozanimajo, kako naj to novo nalogo čimboljše ozpolnjujejo. Mnoge nosijo otroka stalno k zdravniku za kontrolo in nasvete.
Mlada žena, ki nima dovolj sredstev, da bi pogostoma nosila otroka na pregled, je zadnjič tožila: „Zelo pazim, da ga pravilno hranim, vendar nekaj ne gre in ne gre. Vedno mi je kaj, da nimam miru. In te noči!... O groza! Zjutraj ne vem, kje se me glava drži.“
Vsak otrok nosi v svoji osebici nekaj svojstvenega, vendar glede prehrane veljajo za vsakega zdravega otroka le splošna zdravniška navodila.
Otroški zdravnik ovrže skrb onih mater, ki dajo otroku lahko večerjo zato, „da bo boljše spal“. „S praznim želodcem“, pravi zdravnik, „ne more otrok mirno spati. Košček mesa, ali jajček poleg druge lažje hrane, mu ne bo želodčka preveč obremenil.“ Saj prebavni potek gre med spanjem svojo pot in otrokovo spanje nič ne moti.
Torej nočni kričači imajo včasih le prav!
Novi čas nam je napolnil hišo z aparati, posebno kuhinjskimi. Med poročnimi darili se skoro vedno sveti tudi utekočilnik. In — če ga imaš pri roki — ga tudi uporabljaš.
„Naš Gregec je tako počasen pri jedi, niti gristi se mu ne ljubi,“ pripoveduje mlada gospa. „Jaz nimam potrpljenja. Utekočilnik vse zmelje in tako si prihranim čas, za druga dela. Mali pa tudi raje pije kakor grize.“
In vendar, draga nepočakana moderna mamica, zdravnik pravi: Proč z utekočilnikom pri otrokovi prehrani! Otrok mora gristi hrano. Če noče jesti, če pljune hrano tja po mizi, ali jo drži dolgo v ustih, —- odnesi mu krož nik in počakaj, da bo lačen. Tega se trdno drži — do zmage, draga mamica. Seveda to pravilo velja za normalnega, zdravega otroka.
Zgodi se, da tudi otrok, ki mu jed navadno tekne, se mu katera nenadoma upre, je ne sprejme.
Zdravnik trdi, da se to redkokdaj zgodi in svetuje: naj mama ostane mirna in vedra (to je zelo važno), naj hrano odnese in mu druge takrat ne prinese. Počaka naj prihodnjega obroka.
Juhe, čeprav goste po svoji hranilni vsebini, ne morejo nadomestiti mleka, Zato je nujno juhi dodati košček mesa, jajca ali riban sir, ki daje otrokovemu organizmu posebne snovi za zdravo rast.
Mali Martinek je pri kosilu. Na mizo mu je mama razvrstila vse naj-Ijubše igrače. Konjička mu postavi prav zraven krožnika. „Hitro, hitro odpri usta, če ne ti bo konjiček vse pojedel.“ Mali despot porine krožnik od sebe in se našobi. Kaj storiti? Obupana mama skoči k televizijskemu a-paratu in ga prižge. Medtem ko mali gleda kaj vse tam miglja in kriči, odpre usta, mama izkoristi priložnost, da vsaj nekaj žlic spravi „pod streho.“
Uboga mama! Če bi vedela, kako škoduje svojim in otrokovim živcem pri tem „opravilu“.
„Pri jedi,“ zopet govori zdravnik, „naj otrok mirno je, ne da bi kaj razburljivega gledal -ali poslušal, ali se sam, ali z drugimi igral.“
Če noče jesti, pomeni, da ni dovolj lačen. Morda je med otroki kaj jedel, veliko pil?
„Ne da mi miru, za menoj hodi, kriči in kaže na omaro, kjer so sladkorčki. Dam mu enega od časa do časa, saj to mu ne more škoditi!“ Prav imaš! Seveda mu po sladkorčku krompir ne bo bogve kako dišal!
Zmotna je trditev, da more mesni sok nadomestiti meso. Ne samo, da sok nima hranilne vrednosti, nekaterim nervoznim otrokom, zaradi posebnih snovi, celo škoduje.
„Vsak dan sem svoji mali dajala rumenjak s sladkorjem, a zdravnica mi je svetovala, naj ji dajem celo jajce.“
Seveda! Rumenjak vsebuje vitamine in maščobe, beljak pa beljakovino in otrok potrebuje vse tri snovi. Znano je, da je trd beljak popolnoma prebavljiv tudi za dojenčka.
Kaj pa zelenjava ? Mame tožijo da mali otroci ne prebavijo recimo špinače ali korenčka. Zdravnik trdi, da čeprav otrok koščkov zelenjave ne prebavi, mu prav ti olajšujejo pravilno prebavo. Zelenjava škodi le takrat, ko črevesje prevečkrat čisti.
Stari so rekli: „Ohrani red in red te bo ohranil.“ To velja tudi za telesno zdravje. In če vemo, da je tudi duševno zdravje odvisno od telesnega, vemo, da je vprašanje prehrane že pri otrocih vse pažnje vredno.
se bo gospodarska reforma nadaljevala ter se tudi spopolnjeval samoupravljalni sistem. Napovedal pa je, da se bo treba „odločno zoperstaviti vsemu, kar razbija enotnost, zlasti pa vsem neodgovornim postopkom, ki bi slabili odgovorno politiko političnega in državnega vodstva“.
O odnosih med narodi Jugoslavije in o njihovi bodočnosti je Kardelj dejal naslednje:
„Narodi Jugoslavije so preveč usodno povezani in imajo preveč skupnih interesov, da bi se dali speljati bodisi na pot hegemonizma, bodisi na pot reakcionarnega šovinizma, saj bi jih oba privedla samo pod pritisk tuje gospodarske ali politične hegemonije. Danes je to bolj jasno kot kdajkoli poprej Predobro se zavedajo, da je vsakteri od njih samo majhen narod, da pa so vsi skupaj resna gospodarska, politična in obrambna moč, s katero mora vsakdo računati. In prav zato, ker se narodi Jugoslavije tega dobro zavedajo, smo kljub prehodnim težavam naposled našli in bomo našli rešitev za vsak dozorel problem v mednacionalnih odnosih. Narodi Jugoslavije so nedvomno trdno odločeni, da vse medsebojne odnose rešujejo na demokratičen način in ob popolnem spoštovanju enakopravnosti ter na podlagi samostojnosti slehernega naroda pri reševanju vprašanj iz njegovega lastnega razvoja. Toda prav tako so odločeni braniti in krepiti svojo enotnost ter bratsko solidamosth in zlasti še neodvisnost socialistične Jugoslavije, ki je hkrati najzanesljivejši porok za neodvisnost slehernega jugoslovanskega naroda.“
Vsi slovenski rojaki iz Velikega Buenos Aireso, ki imajo narodne noše, naj se udeležijo polaganja venca pred spomenik generala San Martina v nedeljo, 27. oktobra, ob 11 dopoldne. Zbirališče ob 10. 45 na Trgu pred spomenikom.
Spored proslav 50-letniee osvoboditve
Ob 50-letnici prve slovenske vlade bodo Slovenci v Argentini slovesno proslavili slovenski narodni praznik 29. oktober in dan slovenske
zastave.
Spored prireditev:
1.	V ponedeljek, 21. oktobra, popoldne ob 15.30 sprejem predsednika
Narodnega odbora dr. Mihe Kreka na letališču Ezeiza.
2.	Istega dne ob 18 bo dr. Miha Krek položil v Slovenski hiši venec pred
spomenik žrtvam komunistične revolucije. Položil ga bo v počastitev vseh, ki so dali svoje življenje za svobodo slovenskega naroda.
3.	V četrtek, 24. oktobra, ob 19 bo imel dr. tMiha Krek v Slovenski hiši
tiskovno konferenco s časnikarji buenosaireških listov, revij in radijskih postaj.
4.	V soboto, 26. oktobra, ob 19.30 se bodo zbrali v Slovenski hiši odbor-
niki organizacij in ustanov, vzgojitelji, predavatelji, kulturni ustvarjalci in javni delavci v slovenski izseljenski skupnosti v Argentini. Večer začne z audiovizualnim pregledom slovenske državne in politične misli ob 50-letnici osvoboditve. Napisal dr. Tine Debeljak. Vodstvo izvedbe Tine Debeljak ml. Sledi beseda dr. Mihe Kreka oblikovalcem slovenskega narodnega in kulturnega življenja v Argentini. Nato skupna slavnostna večerja.
5 V nedeljo, 27. oktobra, ob 11 dopoldne bo dr. Miha Krek položil venec pred spomenik generala San Martina v navzočnosti predstavnikov slovenskih ustanov in organizacij. K položitvi venca so vabljeni vsi slovenski rojaki, da se s čim večjo udeležbo ob jubileju naše osvoboditve poklonimo Osvoboditelju Argentine.
S V nedeljo, 27. oktobra, popoldne ob 17 v Slovenski hiši sveta maša za vse Slovence, ki so se žrtvovali za svobodo slovenj naroda. Cerkveni govor bo imel direktor msgr. Anton Orehar, med sv. mašo bo pel pevski zbor Gallus.
Po sv. maši slavnostno zborovanje, katerega osrednja točka bo
govor dr. MIHE KREKA
Sodeluje pevski zbor Gallus in otroci šolskega tečaja dr. Franceta Irelerna v Moronu pod vodstvom gdčne. Mije Markeževe. Izvajali bodo prizor, ki ga je za 50-letnico osvoboditve napisal pesnik in pisatelj Mirko Kunčič.
7 V soboto, 2. novembra, bo dr. Miha Krek odpotoval v Mendozo na povabilo tamošnjih Slovencev, kjer se bo udeležil proslav na nega praznika in 50-letnice osvoboditve, katere pripravljajo me -
doški Slovenci.
.........»........
KOROŠKA
Občni zbor Mohorjeve družbe v Celovcu
V Mohorjevem domu v Celovcu je dijaškim domom v Celovcu m z vseuci-
Kardelj o odnosih med narodi Jugoslavije
Sedanji komunistični oblastniki v Sloveniji so 15. septembra priredili v Novi Gorici veliko ljudsko proslavo 25-letnice „splošne vstaje primorskega ljudstva“. Na proslavo so vabili tudi Tita. Organizatorji so zatrjevali, da bo na proslavo gotovo prišel in da bo na njej tudi govoril. Pa do zadnjega ni bilo gotovo, ali bo prišel ali ne. Nazadnje ga ni bilo. Verjetno zaradi tega ne, da mu ni bilo treba govoriti o napetem zunanjepolitičnem položaju ter obsojati sovjetskega napada na češkoslovaško.
Glavni govornik na proslavi je bil član federacije Edvard Kardelj. Poveličeval je revolucionarne podvige na Primorskem. Zatrjeval je, da je ta pokrajina bogata na njih od tolminskih puntov naprej. Omenjal je „vztrajni odpor proti fašističnim zatiralcem, v katerem so padle bazoviške in mnoge, druge žrtve“. Povedal seveda ni, da ie prav Kardelj za bazoviške žrtve dejal, da so padle za neprave ideale, ker te žrtve niso bili komunisti ter tudi niso padle za komunistične, ampak narodne slovenske ideale. Omenjal je tudi partizanske antifašistične borce, pa ni nič povedal, da osvobodilnega boja na Primorskem ni začel partijec, ampak fant-narodnjak Stanko Premrl iz št. Vida nad Vipavo, ki je bil v boju z narodnimi zatiralci tudi težko ranjen, pa ga komunisti niso hoteli rešiti, ker ni bil komunist, ampak so ga pustili izkrvaveti na bojišču.
Za partizanske borce na Primorskem je Kardeli na slavnostnem zborovanju trdil, da so se borili tudi „za ideje socializma,“ česar pa partizani ob začetku upora na Primorskem niso govorili, am-
bil 19. septembra občni zbor Družbe sv Mohorja. Udeležilo se ga je nad 50 duhovnikov, celovškega škofa je pa zastopal msgr. Jožef Kariduth iz Borovelj.
Udeležence občnega zbora je pozdravil predsednik odbora Mohorjeve družbe dekan Filip Millonig, tajniško poročilo je podal prošt Franc Brumnik, poročilo o delovanju družbenih ustanov pa ravnatelj msgr. dr. Janko Hom-bock, ki je poudarjal na eni strani gospodarski pomen Mohorjeve družbe za slovensko manjšino, še bolj pa idejno stran njenega poslanstva med njo, zlasti za ohranitev slovenske mladine z
liškim domom Korotan na Dunaju. Po vedal je, da se je družba odločila, da bo za upravo visokošolskega doma Korotan ustanovila sosvet, v katerem bodo po dva zastopnika Mohorjeve družbe, študentov iz vrst akademikov, ki stanujejo v domu, staršev študentov ter p. Tomažič. Zastopnika študentov sta lahko člana Kluba slovenskih študentov ali Koroške dijaške zveze.
Prelat Aleš Zechner se je na občnem zboru v imenu nadzornega odbora vsem odbornikom in poverjenikom družbe zahvalil za njihovo požrtvovalno delo za koristi Slovencev na Koroškem in katoliške Cerkve.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Za vzgojo mladine
pak so tu ljudi še bolj sleparili narodnoosvobodilnim bojem proti laškim fašistom. Nobena tajnost ni, da so komunisti potem, ko so ljudje začeli spregledava ti, da komunisti delajo revolucijo za svojo partijo in so se zaradi tega začeli bratiti z italijanskimi komunisti, več Bricov postrelili, ker niso odobravali sodelovanja z italijanskimi zatiralci.
V govoru je za tem obširno pojasnjeval jugoslovansko zunanjo politiko ter previdno obsojal sovjetski napad na Češkoslovaško. V zvezi s sovjetskimi napadi na Jugoslavijo je zatrjeval, „naj kar nihče na naših plečih ne poskuša preizkušati raznih samovoljno skovanih dogem o pravici nasilnega vsiljevanja tako imenovane „internacionalistične pomoči“.
Kardelj je dal tudi priznanje italijanski manjšini v Jugoslaviji „za njeno konstruktivno vlogo pri graditvi nove socialistične Jugoslavije in socialistične Slovenije“. Pohvalil je tudi „slovensko manjšino v Italiji, ki s svojo eksistenco in z vsem svojim delovanjem gradi mostove prijateljstva med dvema narodoma na obalah Tržaškega zaliva in na obeh straneh državnih meja“.
Pa ga pri teh besedah ni bilo nič sram, da s svojiih visokih položajev, ki jih zavzema v sedanjem komunističnem sistemu prav nič ne stori za to manjšino in je nikdar ne podpre v njenem boju „za eksistenco“ in pri njenem delovanju, ampak jo prepušča, da se mora sama z lastnimi napori boriti za najosnovnejše narodne pravice.
V zaključnih poglavjih se je Kardelj bavil tudi s sedanjim notranjim položajem v Jugoslaviji ter je naglašal, da
Pod predsedstvom predsednika republike grala. Onganije je bil 10. t. j), _ y vladni palači sestanek vseh državnih funkcionarjev, ki sestavljajo Državni svet za razvoj-CONADE. Razpravljali so o vprašanju vzgoje in šolskega pouka na osnovnih, srednjih in visokih šolah. Vsa vzgojna in prosvetna politika je strnjena v elaborat 26 velikih poglavij. V njih so predvidena vsa vprašanja, ki jih je treba rešiti v smislu sodobnih zahtev ter potreb republike. Pouk v osnovnih šolah je seveda obvezen ter bo vseboval še več ur. Osnovno in srednjo šolstvo bo počasi prešlo na province, univerze bodo pa morale zlasti republiki zagotoviti tehnike in ostalo strokovno osebje, ki je državi nujno potrebno. V ta namen bodo univerzam zagotovili še več strokovnih moči in sredstev.
V nekaj vrsticah
Argentina je kupila 15.892 tonsko nizozemsko letalonosilko Karel Door-man.
Argentinsko civilno letalstvo je bilo doslej 20 let pod upravo vojnega letalstva. Sedaj je prešlo v sestavo državnega tajništva za promet.
Vlada je zaradi še vedno trajajoče stavke v petrolejski čistilnici v La Plati imenovala komisarja v laplatskih petrolejskih sindikatih.
V državni telefonski družbi nameravajo v prihodnjih šestih letih omogočiti novih 800.000 telefonskih linij. Na telefonske priključke čaka sedaj v državi 500 tisoč prosilcev. V tem času bodo modernizirali tudi vso telefonsko službo od Ognjene zemlje na jugu pa
vse do severnih provinc. V ta namen bodo porabili 200 milijonov pesov. V bodoče nameravajo plačevanje za telefonske pogovore urediti takole: do 90 pogovorov mesečno bo pristojbina 800 pesov, vsak nadaljnji pogovor bo pa stal 5 pesov.
V	Buenos Airesu je včeraj začel letni občni zbor Medameriške družbe za tisk-.SIP. Udeležuje se ga nad 260 delegatov.
V	Buenos Airesu so v ponedeljek, 14. t. m. začeli zborovanje ministri za zdravje ameriških držav. Namen sestanka je določitev splošnih zdravstvenih ukrepov za izboljšanje zdravstvene službe na kontinentu.
Iz Buenos Airesa je bilo v soboto veliko romanje v Lujan. Nad 30.000 romarjev je 79 km dolgo pot do Lu-jana prehodilo peš. Namen romanja je bil vzbuditev duhovniških poklicev med mladino.
V Saj gonu so bile prejšnji teden govorice, da južnovietnamska vojska pripravlja udar proti vladi predsednika Nguyena van Thieu-a, ki je komaj leto dni na oblasti. Predsednik države je sicer te govorice zanikal, izdal pa je sam povelje za poostritev varnostnih odredb. Med tem se boji na raznih de-tih bojišča nadaljujejo, v Parizu pa razgovori med ameriško in severnoviet-namsko delegacijo za dosego miru. Napredka ni nobenega ter je pot do miru sedaj prav tako dolga kot je bila pred petimi meseci.
Na Finskem so pri zadnjih občinskih volitvah zaradi sovjetske zasedbe češkoslovaške zmagali opozicional-ni konservativci nad vladno Ljudsko demokratsko ligo v katero so vključeni tudi komunisti.
Občni zbor Koroške dijaške zveze
je bil 22. septembra v Celovcu. Navzoč je bil tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko. V poročilu o delu dijaške zveze so govorniki navajali, da sta dijaške vrste v preteklem letu razgibala zlasti dva dogodka: program Narodnega sveta koroških Slovencev ter zadeva okoli visokošolskega doma Korotan na Dunaju. Poročilo o delovanju graških visokošolcev je navajalo med drugim koncerte v Globasnici, Svečah, Selah, srečanje slovenskih izobražencev v Bil-čovsu, udeležba na srečanju Slovencev v Stuttgartu ter na IV. taboru zamejske slovenske mladine v Gorici. Ob nedeljah sodelujejo pri slovenski maši v Gradcu.
Poročilo o delovanju srednješolske veje Koroške dijaške zveze je povedalo, da je bila ta mladina vsestransko razgibana. Posvečala se je razmotrivanju o aktualnih vprašanjih za slovensko manjšino, sodelovala pri raznih kulturnih prireditvah ter pripravila je tudi športne tekme.
Dušnopastirski urad in Katoliški delovni odbor v Celovcu sta priredila za koroške Slovence veliko roženvensko romanje dne 6. oktobra h Gospe Sveti, kjer je imel mašo in pridigo celovški škof dr. Kostner. Na romanju je 20 cerkvenih zborov prepevalo posamič in skupno pesmi na čast Naši Gospe.
Dr. France Cigan — 60-letnik. Ta
življenjski jubilej je praznoval sredi največjega dela v Celovcu. Po rodu je prekmurski rojak, doma je hodil še v madžarsko ljudsko šolo, v gimnazijo in na univerzo pa že slovensko. Doktoriral je v Turinu, studi iu glasbe se je posvetil v Gradcu. Nato je služboval v dušnem pastirstvu v kamenski fari, leta 1957 je prišel na Slovensko gimnazijo za profesorja glasbe ter je prevzel tudi vodstvo Mohorjevega dijaškega doma.
Vse dr. Ciganovo delo preveva velika ljubezen do mladine in do slovenske pesmi, ki jo goji zlesti med slovensko mladino na gimnaziji. Poleg dijaškega zbora, ki dosega odlične uspehe in priznanja, vodi še zbor Gallus. Kako zna dr. Cigan vzbuditi pri pevcih ljubezen do slovenske pesmi, priča ravno ta zbor, ko nekateri pevci prihajajo redno na pevske vaje tudi po 30 km daleč.
Dr. Cigan pa poleg pevskega vzgojnega dela posveča ves prosti čas zbiranju in ohranjanju starega slovenskega pevskega zaklada po Koroškem, s katerim neprestano bogati slovensko pevsko kulturo. K življenjskemu jubileju tudi naše čestitke. Bog ga živi še mnogo let!
SVOBODNA
SLOVENIJA
Stran S

Letošnji občni zbor Slavističnega društva Slovenije je bil 12. in 13. oktobra v Novem mestu. V pretežni meri je bil posvečen spominu Ivana Cankarja ob 50-letnici njegove smrti. Zadevna referata sta imela dr. Kreft in dr. Petre. Novomeška podružnica Slavističnega društva je pa za občni zbor pripravila referat na temo „Delež Dolenjske v slovenski književnosti.“ V zvezi z občnim zborom Slavističnega društva je bilo v Novem mestu več kulturnih prireditev ter izletov. Med drugim v Vinico v počastitev rojstnega kraja Otona Župančiča ob 90-letnici njegovega rojstva. Predsednik novomeške podružnice Slavističnega društva je pesnik Severin šali, podpredsednik pa prof. Jože Sever.
Letošnja osrednja proslava začetka komunistične revolucije v Sloveniji — komunisti ga označujejo „za dan vstaje“ — je bila 22. julija v Rašici. Glavna govornica je bila Vida Tomšičeva, predsednica zbora narodov v beograjski zvezni skupščini. V uvodu je napadala Amerikance zaradi bombardiranja severnega Vietnama in zaradi pomoči, ki jo dajejo južnim Vietnamcem v boju proti komunističnim napadalcem. To pomoč je označevala za napad na „svobodno vietnamsko ljudstvo“. Ostali del govora je posvetila domačim razmeram, ter se zavzemala za dosledno izvajanje gospodarske reforme, ker vrnitev na prejšnje stanje ni več mogoče. Priznala je, da pri izvajanju tega načrta zadevajo na velike težave, da pa jim največjo „moralno politično škodo“ povzroča korupcija in kriminal komunističnih funkcionarjev po raznih gospodarskih ustanovah. Izvedbo celotnega programa na prostem ni bilo mogoče izvesti, ker se je vlila tako močna ploha, da so se ljudje razbežali na vse strani.
Jeseniška železarna je v finančnih težavah. Nima razpoložljivega obratnega kapitala. Obrat ima starih dolžnikov za 15 milijard st. dinarjev, sama železarna je pa dolžna 15,6 milijard st. dinarjev. Ravnatelj železarne Matevž Hafner je mnenja, da bi mogli nelikvidnost podjetja odpraviti s dodatnim kreditom 8.3 milijona st. dinarjev. Ravnatelj ravenske železarne Gregor Klančnik pa sodi, da bi integracija železarn v Sloveniji znatno olajšala delo za dosego likvidnosti železarskih obratov, ki bi skupno imeli 11.700 delavcev. Da bi dokončali obnovo v vseh treh železarnah v Sloveniji, bi potrebovali kredit 138 milijonov novih dinarjev, razen tega pa še 200 milijonov novih dinarjev za obratna sredstva. Nato bi pa lahko v prihodnjih letih v železarnah povečali proizvodnjo za 70%.
Belokranji muzej v Metliki je v začetku julija organiziral na Kučarju pri Podzemlju arheološko izkopavanje. Vodstvo raziskovaj je prevzel znanstveni
las ^jpw^yižj€
sodelavec Narodnega muzeja iz Ljubljane dr. Vinko šribar. Pri izkopu so nad gornjim robom kamnoloma odkrili temelje poznosrednjeveške zgradbe, ki sodi verjetno v čas med 11. in 14. stoletjem.
Na 14. mednarodni vinski sejem v Ljubljani so vinogradniki ter vinarska podjetja poslali iz 19 držav 973 vzorcev vina. Domačih vzorcev je bilo le 249.
Zveza čebelarskih društev Slovenije
je priredila 4. avgusta II. tabor slovenskih čebelarjev. Prvi je bil leta 1940. V Sloveniji je čebelarstvo močno razširjeno. Obstoja 42 čebelarskih društev in 230 družin. Zveza čebelarskih društev Slovenije šteje 5.800 članov, t. j. več kot jih imata Čebelarski zvezi Hrvat-ske in Srbije skupaj. Je članica tudi mednarodne zveze čebelarskih društev Apimondie, ki deluje v okviru FAO. Prvo čebelarsko društvo na Slovenskem je nastalo leta 1873. čebelarska zveza si prizadeva, da bi ustanovila svojo čebelarsko šolo, ki bi imela predvsem praktični značaj. Pod Zelenico si je zgradila že tudi svojo plemenilno postajo.
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Vstopnic za akademijo in slavnostno večerjo v soboto, 26. oktobra, ni več na razpolago, četudi grev dvorano pri pogrnjenih mizah precej nad 300 oseb, se je do določenega roka prijavilo toliko odbornikov naših organizacij, ustanov ter javnih in kulturnih delavcev, da so vsa mesta oddana.
Osebne novice
t Helena škrjanec. Iz domovine je prišlo žalostno sporočilo o smrti ge. Helene škrjanec roj. Bizilij. Zadnje zemsko počivališče je dobila pri Sv. Križu v Ljubljani. Za njo žaluje med nami njen sin g. Adolf-željko škrjanec, kateremu ob bridki izgubi ljube matere izrekamo sožalje, rajna pa naj mirno počiva v domači zemlji.
SAN JUSTO
XII.	obletnica blagoslovitve doma
Bila je v nedeljo, 12. oktobra. Zjutraj je bila najprej v župni cerkvi maša za vse umrle člane, nato pa je bil v domu dopoldanski del prireditve, članstvo in goste je pozdravil predsednik doma g. Peter Čarman. Prikazal je delo, ki ga je odbor doma opravil z dograditvijo dvorane, nato pa poudarjal, da bo treba urediti še spodnje prostore, zato se je odbor odločil za razpis novih delnic, članstvo in prijatelje doma je vabil, naj jih podpisujejo, da bodo omogočili čimprejšnjo celotno ureditev doma.
Na dopoldanskem sporedu so bile še pevske točke otrok šolskega tečaja France Balantič pod vodstvom gdč. Angelce Klanškove, rajanje deklic ter na-
V Lindau-u ob Bodenskem jezeru
so 16. avgusta odprli razstavo mariborskih umetnikov.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Stefanie, Riko Tavčar, inž., prof. Tehniške šole v p., Frančiška Breskvar roj. Pečnik, vdova po zdravniku, Alojz Mihelj, Pavla Grlaj roj. Polh, Stanislav Špeh, Marjeta Arhar, upok., Tilka Rožman roj. Markič, Ignac Veretik, v. nadzornik drž. žel. v p., ing. arh. France Tomažič, Tone Šušteršič, sodnik, Tone Centa, šofer, Albina Sovre roj. Schöner, Teodor Kaplan, vulkanizer, Ana Stojan, upok., Justin Gorjup, žel. v p., Marija Pakin in Ana Šetinc roj. Deržič v Dobovi, Franja Ločniškar roj. Tanko v Žalcu, Milan Bertoncelj v Kranju, Anton Zidarič, upok. na Viru, Josipina Javornik v Kranju, Jože Zrimšek, zid. mojster v Sp. Hrušici, Franc Jakulin v Vevčah, Mihael Košenina iz Zadobrove pri Škofji vasi, Edo Laznik v Žalcu, Franc Baloh v Zagorju, Emil Orešnik, mesar v Brežicah, Jože Černač v Kopru, Angela Andrašič roj. Grohan, vdova v Kranju, France Oman v Kranju, Manca Jurca roj. Molk v Dol. Logatcu in Ivan Horvat v čren-sovcih.
■■■■•■■■■■■■■■■■■H
ARGENTINI
stop folklorne skupine, ki jo vodi Rezika Osojnik.
Na popoldanski prireditvi je govoril g. Rudolf Smersu.
Govornik Smersu je najprej čestital rojakom iz San Justa k 12-letnici blagoslovitve doma in poudaril naslednje: Močna volja in velika požrtvovalnost je ustvarila iz skromnih tedanjih prostorov pravo palačo s krasno dvorano, lepimi šolskimi prostori in vsem, kar dom potrebuje. Toda ta zunanji napredek ni vse, kar je Naš dom dosegel v zadnjih 12 letih. Naš dom je že 12 let v tem - okolišu trdnjava slovenstva. Tukaj je slovenska šola, ki vzgaja mladino v slovenskem in krščanskem duhu. Tukaj igrajo slovenske igre, se pojejo slovenske pesmi, tu se zbirajo fantje in dekleta in tudi starejši rojaki k oddihu in pomenku.
Vse, ki se tukaj zbirajo, veže slovenski duh in slovenska zavest. Ta duh naj se utrjuje še naprej in se prenaša iz roda v rod. Posebej naj se zaveda mladina, da so bile te žrtve, združene z domom, narejene zanjo. Naj varuje to dediščino in množi sebi v blagor in slovenskemu narodu v čast.
Letošnjo 12-letnico obhaja San Justo v letu, ki je za nas jubilejno leto, leto spominov na žalostne in vesele dneve v slovenski zgodovini. Te dneve imenujemo narodne praznike. Vsak narod jih ima in proslavlja; tudi mi Slovenci jih imamo in proslavljamo.
Spomin na žalostne in tragične dogodke nam je obenem tudi opomin in
Jubilejni Gallusov koncert
Bil je v soboto 12. oktobra ob 20-zvečer v Slovenski hiši. Je bil to večer, kakršnega že dolgo nismo doživeli, slovenski praznik, praznik najlepšega, kar nosimo s seboj po svetu, najdražje, kar premor«! slovensko srce, slovenska duša: slovenska pesem, narodna in umetna, pesem, ki pozdravlja otroka že v najnežnejši dobi, ki ga spremlja skozi vse življenje do groba. Praznik naše zvestobe narodu, domovini; praznik idealizma, požrtvovalnosti, nesebičnosti in žrtev brez števila.
Vse to je bil ta večer. In še mnogo več. Večer, ki nas je združil v eno samo veliko slovensko družino, združil vse Slovence, pa naj žive kjerkoli na svetu pod božjim soncem. O tem so poročala voščila, ki jih je za ta jubilej dobil Gallus od vseh strani. Najlepše je pa prišlo od doma. Ni moglo biti lepše: nova, prelepa, mogočna slovenska pesem, ki vsemu svetu pravi, da slovenski domovini ni meja, kajti povsod tam je, kjer so slovenski ljudje. Na Župančičeve verze iz Dume je napisal ustrezno glasbo skladatelj g. Matija Tomc in jo posvetil Gallusu za njegov dvajsetletni jubilej.
O slovenski domovini brez meja pa so govorila tudi ostala voščila dirigentov slovenskih zborov po svetu: prof. Božidarja Bajuka iz Mendoze, dr. Franceta Cigana, profesorja glasbe na Slovenski gimnaziji v Celovcu in dirigenta celovškega Gallusa, župnika Andreja Pogačarja iz čila, dirigenta znanega Slovenskega emigrantskega pevskega zbora iz begunskih let v Italiji, ki je
doživel to čast,, da je pel pred papežem Pijem XII. in iz katerega je še sedaj več pevcev pri Gallusu, g. Ludvik Klakočer, ki goji in neguje slovensko pesem med rojaki v Sidneyu v Avstraliji. Iz Gorice je topla voščila poslal g. Andrej Bratuž.
Praznično vzdušje je bilo v dvorani in v ljudeh. Z vedrimi obrazi so vstopali vanjo in zasedali prostore ter ogledovali spominsko brošuro. Izdal jo je Gallus sam, uredil pa Tine Debeljak ml. V njej so poleg že navedenih voščil objavljeni tudi prispevki trajne vrednosti: Tehtne misli g, Zorka Simčiča julija meseca t. 1. na Višarjih, ki so se mu porajale ob „Gallusu in ‘Gallusu’“; dr. Franceta Cigana „Naša pesem — naša vez“; Ludvika Klakočerja „Naša narodna pesem — izraz naše duše“; Andreja Bratuža „Slovenska pevska glasba v svetu“ in Jožeta Vombergarja spominski članek „Dvajsetletni jubilej“.
Poleg koncertnega sporeda je v jubilejni brošuri objavljen tudi seznam vseh članov Gallusa v letih 1948—1968. Iz njega zvemo, da je pri zboru 6 članov, ki v njem nastopajo že 20 let. To so: ga Ana Rode, gdč. Roza Golobova. gdč. Bedenčič Vida ter Ivan Rode, dr. Julij Savelli in Joža Vom-bergar. V tem času so pa umrli naslednji elani: France Bončina, Nace Brandste-ter Tone Fink st., Marijan Koritnik in Jože Musar.
Pred začetkom koncerta je bil au-diovizualni prikaz „Gallus in ‘Gallus’“, pri katerem so sodelovali Stanko Jerebič, Jože Poznič in arh. Jure Vom-
bergar. Njegov namen je bil v sliki, besedi in glasbeni spremljavi občinstvu prikazati dogodke, ki so v zvezi z življenjem in delovanjem skladatelja Gallusa, ter slovenskega naroda, pred, med in po vojni ter z nastankom pev-I skih zborov po slovenskih begunskih taboriščih in Gallusa pred 20 leti na Víctor Martinezu 50 v Buenos Airesu ter njegove koncertne nastope.
Ob zadnji sliki, ki je predstavljala zbor Gallusa ob koncertnem nastopu, je govornik pozval občinstvo naj 20 letni Gallusov jubilej pozdravi s ploskanjem. Čez nekaj minut se je zastor razgrnil in na odru se je občinstvu predstavil Gallusov zbor v sedanji sestavi. Dirigent dr. Julij Savelli ter vse pevke in pevci so imeli na prsih pripet rdeč nagelj. Po dvorani je odmevalo navdušeno ploskanje, ki ni hotelo ponehati.
Za svoj jubilej je Gallus pripravil tale koncertni spored: Anton Foerster, Naše gore; Karel Pahor, Oče naš; Ubald Vrabec, Veter; Janko Ravnik, Žanjica; Rado Simonitti, Lepo moje ravno polje; Drago Mario šijanec, S koroških planin (skladba, ki jo je skladatelj posvetil Gallusu leta 1951); Matija Tomc, Slovenija v svetu (krstna izvedba); Emil Adamič, Kresovale tri devojke; idr. Anton Schwab-Vasilij Mirk, Sonček moj (pevski valček), Josip Pavčič, Narodna napitnica in Em:! Adamič, Zdravica. Kot solisti so peli ga. Marija Marinček, ga Barbka Maček j Modiceva, gdč. Roza Golob. Pri klavirju je zbor spremljala ga Anka Se -velli-Gaserjeva (pevski valček Sonce1' moj).
vzpodbuda za novo delo in nove žrtve. Grški poraz pri Termopilah, srbski na Kosovem polju in poljska tragedija ob delitvi Poljske je te narode vzdramila, odjeknila in združila v enem cilju — osvoboditi svojo domovino.
Tudi naša vetrinjska tragedija, ki se je po sklepu Narodnega odbora spominjamo vsako leto na prvo nedeljo v juniju, in letos še posebej 25-letnica Turjaka in Grčaric, Grahovega in še neštetih drugih postaj slovenskega križevega pota so naš spominski narodni praznik, ki mora s svojim duhom prevzeti vse Slovence in mora roditi novo strnjeno vojsko, prav tako, kot se je rodila pred 25 leti — domobransko vojsko složno in enotno, z enim jasnim ciljem — osvoboditi Slovenijo.
Toda letos bo proslavljal slovenski narod — vsaj. tisti, ki živi v svobodi — še en jubilej, vesel in slaven jubilej — 50-letnico, kar se je otresel nemško-avstrijskega jarma, ki nas je tlačil stoletja.
Že v prejšnjem stoletju se je začela borba za slovenske narodne pravice. Za to so padale tudi žrtve. Ves narodni odpor pa se je pokazal ob Majniški deklaraciji in se je uspešno zaključil 29. oktobra 1918 z zrušenjem avstro-ogr-ske monarhije.
Toda danes je naša domovina zopet pod jarmom, v sponah komunizma. Potreben je nov 29. oktober.
Zato pa nam 29. oktober ni samo spomin na veliki dogodek v slovenski zgodovini, ampak tudi program za bodočnost: osvoboditi domovino, priboriti ji samostojnost in svobodo, napraviti jo za svobodno slovensko državo, v kateri naj bodo združeni vsi slovenski kraji. To bodi program 29. oktobra.
Na tem programu se združimo vsi brez izjeme. Pri delu za ohranitev slovenstva in osvoboditev domovine bodimo samo Slovenci: vse drugo denimo na stran.
Popoldanski spored je še obsegal petje okteta iz Berazateguija pod vodstvom dirigenta g. Jožeta Omahne ter nastop naraščajnikov, naraščajnic in mladenk, ki so slovenske narodne plese plesale v narodnih nošah.
Po sporedu je bila družabna prireditev.
SAN MARTIN
„Baragova zadeva v Baragovem letu“
je bil naslov predavanja, ki ga je imel v Slovenskem domu v San Martinu v soboto, 21. septembra, g. dr. Filip Žakelj, naš znani poznavalec življenja in delovanja škofa Barage. Ob številnih diapozitivih je pokazal delo našega svetniškega kandidata v Sev. Ameriki.
Na sestanku Lige žena-Mati pa je v četrtek, 19. septembra, govoril rev. Primož Langus o odnosih staršev do mladine ter je podal nekaj praktičnih nasvetov za delovanje med mladino. Zanimivemu predavanju je sledil nič manj zanimiv razgovor.
Vsak teden ena
Janez Kačar
MAMICI
O mamici prepeval bi najraje, a jezik moj popisati ne more ljubezni nje, ki večja je od gore; dobrote, ki mi dan za dnem jo daje.
In če vihar življenja me zamaje, da niham kot drevesce brez opore, tedaj le roka njena mi pomore, beseda njena mi poguma daje.
Kadar pa nje dotakne se nesreča, da moje mi bolesti ne poveča, na vse načine si le prizadeva.
Odsvit nebeške radosti je sreča, da nje ljubezen toplo me ogreva.
Naj Bog ohrani jo, sonet prepeva!
Vse rojake, ki bi želeli osebno govoriti z dr. Krekom, prosimo, da se prijavijo čimprej v Svobodni Sloveniji ali na telefon štev. 69-9503.
Te prijave so nujne zaradi sporazumne določitve časa in kraja za razgovor.
GORIŠKA IN PRIMORSKA
Romanja Slovencev v Oglej. V letošnjem letu je bilo v oglejski baziliki več slovenskih romarjev. Dne 30. junija je bil v njej zahvalni dan vere koprske škofije. Navzočih je bilo nad 6000 ljudi. V nedeljo, 22. septembra, so bili v Ogleju romarji iz Dobrove pri Ljubljani, dne 20. septembra pa iz štirih salezijanskih župnij v Ljubljani: Rakovnik, Kodeljevo, Moste in Rudnik. Ta močna romarska skupina je imela najprej mašo na Barbani, pozneje pa so romarji obiskali Oglej, Videm, Vejno in Staro goro, kjer so imeli pete litanije, nato pa skupno večerjo v romarski restavraciji.
V števerjanu je 29. septembra gostovala igralska družina iz Češnjice pri Bohinju. Igrali so Mulerjevo dramo „Vsi moji sinovi“. Gostovanje spada v okvir stikov, ki jih ima prosvetno društvo v Števerjanu s podobnimi društvi v Sloveniji.
Kraška hiša v Repnu. Ljubitelji Krasa so ustanovili zadrugo „Naš Kras“. V soboto 21. septembra so slo vesno odprli muzej Kraška hiša. S Tržaškega so se slavnosti udeležili vsi slovenski župani. Zunanjost in notranjost hiše je lepo urejena ter opremljena s pristnim starim pohištvom. Naslednji dan je bila v tej hiši kraška ohcet. V zakon sta stopila Miranda Piščanc in Angel Krmec. Ženin je prišel po nevesto zjutraj v Kraško hišo, nato so vsi šli peš v repentabrsko cerkev, kjer je mladi par poročil župnik Avguštin Žele. Po poroki je bilo za svate okrepčilo v gostilni, svatovsko kosilo pa v Kraški hiši. Na popoldanskem sporedu so nastopili domači pevski zbor, zbor Vasilij Mirk s Proseka-Kontovela in folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Igral je tudi orkester Slak iz Ljubljane.
Izbira pesmi priča, da si je zbor za jubilejni nastop izbral lep, toda obsežen in težek spored, ki ga zmorejo samo najboljši, dobro upeti in uglašeni glasovi, pevci, ki nastopajo z gotovostjo in ki znajo in morejo vzpostaviti duhovno povezavo med sabo in občinstvom.
Vse to je Gallusov zbor s sobotnim jubilejnim koncertom pokazal in znova potrdil, da je to naš vrhunski pevski zbor, ki Slovence dostojno predstavlja v velikem svetu.
Splošna sodba vseh udeležencev na sobotnem koncertu je bila, da je bil to eden najboljših Gallusovih koncertom sploh. Ljudje so to potrjevali z navdušenim odobravanjem, ki je sledilo vsa-H odpeti pesmi. Višek je pa doseglo ob mogočni Tomčevi glasbeni pesnitvi Slovenija v svetu. Ljudi je močno prevzela že sama Župančičeva beseda o slovenski domovini, „ki je prek morja“. Tomčeva glasba je to občutje prignala do viška, ko je po vsej dvorani odmevalo mogočno potrdilo, da v ni meja“. Dolgo, dolgo so ljudje rloskali in marsikomu so solze zalivale oči. Altovski del je z globokim občutjem odpela gdč. Roza Golobova.
Pa tudi ostale pesmi so bile „ena lenša od druge“. Ta večer je zaradi ulasbeno tako pestrega programa prav potovo vsakdo prišel na svoj račun.
Po nežnem šijančevem venčku koroških pesmi „S koroških planin“ je predsednik odbora Gallusa g. Miha Ga-er. sporočil občinstvu, da bo zbor za ’ ; prekinil s koncertom, da počasti ’• 'isetletni jubilej svojih šesterih čla-Iz zbora so nato izstopili Vida I
Bedenčičeva, Roza Golobova, Ana Rodetova, Ivan Rode, dr. Julij Savelli in Joža Vombergar. Pred nje sta stopili mlajši članici zbora gdčni Helena Ho-movčeva ter Anica Mehletova ter sta vsakemu izročili šopek rdečih nageljnov.
Nato je šestorica „dvajsetletnikov“ zapela pesmi Gor čez izaro in Zakaj bi ne pel. Za odpete pesmi so želi viharno odobravanje. Na oder je prišel tudi predsednik Slomškovega doma g. Herman Zupan ml. ter je izrekel dirigentu zbora tople čestitke k jubileju, tri deklice so mu pa izročile šopke nageljnov.
Ko je Gallus z Adamičevo Zdravico zaključil koncertni spored, ploskanju ni bilo konca. Ljudje so ostali, tako, da so morali Gallusovi pevci dodati še dve pesmi. Najprej V gorenjsko oziram se skalnato stran, zatem pa Tom-čevo Slovenijo v svetu.
Tako je Gallus proslavil v Buenos Airesu svoj dvajsetletni jubilej. Velika udeležba ljudi (vstopnice so bile razprodane), njihovo navdušenje, s katerim so izrekali Gallusovcem svojo najglobljo zahvalo, vse to je pričalo o hvaležnosti Slovencev pevskemu zboru, vsem pevkam in pevcem ter dirigentu, za vse veliko narodno obrambno delo, ki ga opravlja med nami, ko z gojitvijo slovenske pesmi ohranja med nami živo slovensko zavest ter z lepoto slovenske pesmi razširja dober glas o Slovencih po svetu.
Iskreni zahvali je bila pridružena tudi želja in prošnja, da bi nam Gallus omogočil še več tako lepih in bogatih I večerov kot je bil sobotni.	Kr.
SIDVINCI PO SVITU
KANADA
Obisk mariborskega škofa
K Slovencem v Toronto je prišel v soboto, 7. septembra. V cerkvi Brezmadežne je imel zvečer koncelebrirano mašo, po kateri je podelil zakrament sv. birme 80 slovenskim otrokom. Po cerkveni slavnosti je bila škofu na čast slavnostna akademija z banketom. Naslednji dan je škof prebil v drugi slovenski župniji Marije Pomagaj, popoldne tega dne je pa odšel v Hamilton, kjer so ga tudi lepo sprejeli. V ponedeljek, 9. sept. je bil škof s svojimi spremljevalci gost pri g. Vukšiniču. Ogledal si je tudi slovite Niagarske slapove. Prav blizu slapov je naletel na rojaka Janeza Molerja, ki ima donosno podjetje ter se je kot komaj desetletni naseljenec v Kanadi gospodarsko zelo uveljavil.
V	svojih pridigah in govorih ter v razgovorih z ljudmi je škof dr. Držečnik poudarjal potrebo po ohranitvi ljubezni do Marije, do slovenske besede, slovenske pesmi in sploh do vsega, kar ohranja lepoto slovenske duše.
Slovenci v Argentini
(Nadaljevanje s 3. strani)
MAR DEL PLATA
Smrt zavedne Slovenske. Slovenci v Mar del Plati smo dne 20. septembra t. 1. utrpeli veliko izgubo. Umrla je na posledicah operacije gdč. Elizabeta Kragelj, teta delavnega člana naše tukajšnje slovenske skupnosti g. Borisa M. Kresnika. Pokojna teta, tako smo nazivali mardelplatski Slovenci, je dočakala visoko starost skoraj 80 let. Rodila se je namreč dne 11. novembra 1888 v Volčah pri Tolminu na Primorskem. Kot mlado dekle se je pred prvo svetovno vojno podala v Egipt k svoji teti, da ji je pomagala pri gospodinjstvu. Ob izbruhu vojne se je morala vrniti domov ter je spotoma doživela torpediranje ladje, na kateri se je vozila. Po srečnem naključju se je rešila iz potapljajoče se ladje. Ko so po končani vojni Italijani zasedli vso Primorsko in so fašisti pričeli preganjati zavedne Slovence, se je pokojna teta, e-nako kot mnogo njenih sorojakov, podala v Argentino- da se je tako reši1" fašističnega nasilja. V Argentini je najprej živela v Buenos Airesu, Ider ir služila kot gospodinjska pomočnica pred dobrimi 20 leti pa je prišla v Mar del Plato k svoji prijateljici ge. Katarini Fon.
Ko se je po drugi svetovni vojni izselil v Argentino velik del slovenskih protikomunističnih beguncev, je med njimi prišel tudi nien nečak, ki se je kmalu po svojem prihodu v Buenos Aires podal k svoji v Mar del Plato, kjer it dobil službo pri tuk. radijski postaji LU 9. V kratkem času sta si s teto postavila lasten dom ■— lično hišico z nazivom “Villa Maribor”, kjer sta skoraj 20 let živela skupaj in je pokojna teta nadomestovala svojemu nečaku njegovo mamo, svojo starejšo sestro, ki pred 4 leti umrla v Mariboru.
Pokojna teta je ostala vse življenje zavedna Slovenka. Kot taka je do svoje smrti rada brala samo slovenske kniige, časopise in različne liste, ki so prihajali v njen dom.
Prav tako je vse življenje ostala globoko verna žena ter se je redno udeleževala službe božje ob nedeljah in zapovedanih praznikih ter prejemala sv. zakramente. Ko je tri tedne pred svojo smrtio obiskala pisca ter vrstic na njegovi bolniški postelji, ga je ob slovesu vprašala: „Kaj molite? Morate moliti!“ In ko ji je pritrdil, se je z zadovoljnim nasmehom na obrazu poslovila od njega.
Pokojna teta pa ni bila samo zavedna Slovenka in verna katoličanka, pač pa tudi splošno zelo razgledana žena, ki se je zanimala za vse panoge življenja, celo za šport. Zlasti ji je bilo všeč igranje namiznega tenisa, kakor je to sama priznala ob neki priliki piščevemu bratu, ki goji to športno panogo.
Ko se je pred tremi leti morala podvreči operaciji raka na prsih, za katero boleznijo sta umrli tudi njena starejša sestra in nečakinja, mama in sestra g. Borisa, smo se vsi bali za nieuo življenje in s strahom pričakovali, kdaj se ji bo izteklo. A na naše veliko začudenje je postajala pokojna teta z dneva v dan boljša ter je zadnje čase kar nekam pomlajena izgledala. V začetku septembra t. 1. na so jo hude bolečine ponovno prisilile, da se je podala v tukaišnfo Centralno kliniko, kjer so ugotovili žolčne kamne, katere so ji z operacijo odstranili. Po prestani operaciji so jo pripeljali na njen dom, kjer je dne 20. septembra na posledicah notranje krvavitve umrla.
V	soboto, dne 21. septembra, ko je
mladina v Mar del Plati obhajala svoj študentovski praznik — začetek pomladi, smo mardelplatski Slovenci skupno z našim dušnim pastirje g. Borisom Komanom, ki ji je ob njeni smrti podelil tudi zakramente poslednjega olia, spremili pokojno teto k njenemu \ zadnjemu počitku na tukaišnie novo j pokopališče-vrt, kjer bodo njeni telesni ostanki pričakali vstajenja ob sodnem j dnevu.	i
Pokojna teta zapušča v Argentini svojega nečaka, v domovini pa svojo mlaišo sestro ter dva sinova svoje pred 3 le+i umrle nečakinje. Slovenci v Mar del Plati želimo raini zavedni Slovenki večni mir in pokoj, našemu prijatelju g. Borisu Kresniku in ostalim plenim svojcem pa izrekamo naše globoko sožalje ob tej težki izgubi.
Slavko Tršinar
OBVESTILA
Četrtek, 17. oktobra 1968:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 18 predavanje dr. Ivana Kačarja na sestanku Lige Žena-mati o temi „Bdimo nad svojim zdravjem“
Sobota, 19. oktobra 1968:
V	Slovenskem domu v San Martinu materinska proslava slovenske šole.
V	Slomškovem domu materinska proslava ob 17. Ob 20. uri mladinski festival petja in veselja.
Nedelja, 20. oktobra 1968:
V	Slovenski hiši Baragova proslava Slovenske misijonske zveze. Začetek ob 16 s koncelebrirano sv. mašo, po njej zborovanje.
V	Slomškovem domu sprejem škofa Raspantija.
Mladinski dan (Našega doma v San Justu.
Sobota, 26. oktobra 1968:
Akademija in slavnostna večerja v počastitev slovenskega narodnega praznika, dneva slovenske zastave in 501etnice prve slovenske vlade v Slovenski hiši.
Nedelja, 27. oktobra 1968:
Polaganje venca ob 11 pred spomenik generala San Martina.
Sv. maša popoldne za vse, ki so se žrtvovali in delali za slovensko svobodo, nato slavnostno zborovanje z govorom predsednika NO za Slovenijo dr. Mihe Kreka.
Četrtek, 31. oktobra 1968:
V	Slovenski hiši ob 16.40 predavanje
Zorka Simčiča materam in ženam pod naslovom „Na razpotju::.
Nedelja, 3. novembra 1968:
Mladinski dan SDO in SFZ na Pristavi.
V	Našem domu predstava Meškove igre: Na smrt obsojeni.
Nedelja, 10. novembra 1968:
V	Adrogueju Baragova proslava.
V	SlomsKovem domu ljudski tabor.
Ob Balantičevem kresu je naslov 12. kulturnemu večeru .SKA, ki ga pripravljata dr. Tine, Debeljak in Nikolaj Jeločnik. Večer bo izjemoma v petek, 18. okt. ob pol osmih v mali dvorani Slovenske hiše.
SLOMŠKOV DOM
SOBOTA, 19. OKTOBRA, ob 20
FESTIVAL PETJA IN VESELJA
Prireja mladina Slomškovega doma s sodelovanjem orkestra „Zlati glasi“ (bratje Plesničar)
PORAVNAJTE NAROČNINO!
V NEDELJO, 20. OKTOBRA, nas obišče
MSGR. MIHAEL RASPANTI škof moronske škofije
$ Ob 11 pozdrav pred Slomškovim domom
•	Sv. maša s škofovo pridigo
•	Slavnostno kosilo Vabljeni vsi rojaki, še posebej ’ gg. slov. duhovniki moronske škofije!
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, of. 2, Capital
T. E. 35-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Francis 952 T. E. 735 ali 516
V ¡peteik in soboto od 9.—13. ure.
10. NOVEMBRA ¿968 slovenski ljudski tabor na vrtu
Slomškovega doma
DOCTOR
Víctor Coviello
especialidad aparato digestivo y vias biliares
Anchorena 1317/III	Dpto. 6
T. E. 84-7517
Lunes, miércoles y viernes Solicitar hora al 80-4305
SLOV. DOM V SAN MARTINU V soboto, 9. novembra, zvečer
MARTINOVANJE
Igra „The Golden Toneš“
(bratje Plesničarji)
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público
Pta. baja, ofic. 3 Cangallo 1642 Buenos Aires T. E. 35-3827
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Lavalle 2327/33, p. 5o. Of. 10 T. E. 47-4852 Ena kvadra od podzemske postaje Pasteur
Uraduje ob torkih in četrtkih od 18. do 20. ure
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire» T. E. 69-9503 Argentina
» » as Correo Argentini; Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intlectual No. 955.451	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1968: za Argentino $ 2.500.— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev za pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7218

Naš dom, San Justo	Nedelja, 3. nov.
V proslavo 50-letnice narodne osvoboditve Ksaver Meškova igra:
NA SMRT OBSOJENI?
■•■■■•«■■■■■aw
■ nilllVIHIIIIH1
Založba Slovenske kulturne akcije
Ramón Falcón 4158	Buenos Aires
izšle so
VREDNOTE
PETA KNJIGA str. 204
Uredil Ruda Jurčec
Vsebina:
SDO
MLADINSKI DAN
Celodnevni program
3. novembra 1968
SFZ
PRISTAVA
10. novembra
BARAGOVO ZBOROVANJE
Pobirali bomo podpise za beatifikacijo
Škofov zavod
Je to Vaš problem?
Kje dobiti posojilo? Kam naložiti denar?
Predno se odločite, vprašajte v
SLOVENSKI HRANILNICI z. z o. z.
C. C. SLOGA Ltda.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Meáía
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20.
Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašič,' vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17 do 19.
MLADINSKI DAN V SAN JUSTU 38. oktobra
Začetek: s sv. mašo ob 8 in
dopoldansko zborovanje v Našem domu.
Popoldanski program z nastopi mladenk, naraščajnic, naraščajnikov in članic.
Jože Velikonja: Sodobna politična geografija in slovenska politična stvarnost — Vekoslav Bučar: Zagorice — zadnji ostanek slovenskih Trubarjevih protestantov — Srečko Baraga: Odnos Slovencev do Jugoslavije — Vinko Brumen:
Naše občestvo — Tine Debeljak: Doneski k Levstikovemu
■
Krpanu.
. ■
Ob spominu na dogodke v oktobru 1918 in pa ob presoji našega razvoja v prvi Jugoslaviji je nujno potrebno poznati naš odnos do zgodovine, v kateri smo Slovenci bili tako usodno udeleženi — Razprava „Odnos Slovencev do Jugoslavije*4 zajema skoraj polovico Vrednot in so nekateri podatki prvič objavljeni v slovenski publicistiki.
:
Cena: 1000 pesov, za inozemstvo pa tri in pol dolarja —
■
(Prvi izvodi bodo na razpolago na 12. kulturnem večeru SKA, ki bo posvečen spominu Fr. BALANTIČA in bo izjemoma v petek, dne 18. oktobra točno ob pol osmih)
■	I
m
(■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■»■■g
je vaša potovalna agencija.
Oddelek za Slovence vodi Armando Blažina
OBIŠČITE EVROPO — poslovno sli kot turisti. SREČAJTE se s svojimi sorodniki in prijatelji. ČAS NI OMEJEN.
V tem letu BREZ vizumov.
VOŽNJA Z LADJO tj« in nazaj
VOŽNJA Z LETALOM tja m nazaj
427-50 USA dolarjev
CELOVEC 940.50 USA dolarjev TRST 904.10 USA dolarjev
Vse na odplačevanje
25% na račun in 12 ali 24 obrokov s 12% obrestmi LADJE: G. Cesare — Augustos — Aúna C —
Eugenio C
Avenida Córdoba 251 Airea
Enrico C
Tol.: 32.6070/0077/0078/0070
Umrla je moja mama
Helena Škrjanec roj. Bizilj
Ne samo v bolezni in onemoglosti let, ampak vse življenje je mnogo trpela. Počiva v skupnem grobu poleg mojega pok. očeta Viktorja in brata Karla na pokopališču Sv. Križa v Ljubljani.
Če sem mogel v svojem življenju kaj dobrega storiti, me je to naučila moja mama. Prosim Boga, naj ji da On tisti mir, ki ji ga svet ni mogel dati.
Mama moja, v zemljo slovensko in v večnost Te ljubeče pozdravljam!
Škrjanec Adolf Željko
Buenos Aires, 10. oktobra 1968.