8^54 60100200 »iSli" l k % r in« UjJ -5 ni« „------ &'* „0 dosedanjimi dvostranskimi po-med posameznimi strankami K«!, da je šlo za izredno zamuden ^'"Pek. ki ga je hotela krščanska . m°kracija in proti kateremu «smo tif kr«t razil Pro'estirali». Berlinguer je iz-rl .. i Upanje, da sc bodo pogovori &Mn nadalicvali s hitrejšim tem- 'ffl j današnjem sestanku med naj-rw 'ma levima strankama so ob-. oavali vsa vprašanja, ki zadcva-i '*redno težak politični in druž- '* Dolnvsi i un nntivi irco HcJo in. iA Položaj, se pravi vse tiste te-■ a sl > ki so v ospredju pogajanj med Mukami ustavnega loka. «Ugoto- 8mo, da pbstaja široka enotnost mm u" komunisti in socialisti — je de-•f, v “erlingner ob koncu pogovorov Vsaj kar zadeva osnovna vpraša- ^>1<"l|IM|lllll||||||||||||||||||t|n|||||||t|||||||f|||||t|||||||||||||||t-||l(imllMMHIIIIImlMII„l„,lllllllllltiml||m| u 74 'r ni) «« st i" k jt« d d 4 to ^ p i i i i A l PRI KNJlŽ.fNllCA p.P.126 66001 KOPER 'OttnJna plačana v gotovini "Ob. postale I gruppt, Cena 200 lir Leto XXXIU. Št. 113 (9721) TRST, četrtek, 19. maja 1977 V T^ftu J3, maia 1945> nj®80v predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal -v tiskarni «Doberdob» ^ pn ^renJ1 xrepusl’ ^ 18~ septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V ŠIROKA enotnost obeh levih strank pred zadnjim krogom pogovorov Komunisti in socialisti obsojajo zavlačevanje krščanske demokracije na dvostranskih sestankih Največji spor med KPI in PSI na eni strani ter KD na drugi zadeva ukrepe za premostitev gospodarske krize - Prihodnji teden bo vodstvo KD proučilo izid dvostranskih pogovorov Rim, i«. Na sedežu socialistične skupine v poslanski zbornici D,. danes sestali tajništvi KPI in PSI, da bi proučili potek pogajanj ^jj^frankamt, ki omogočajo obstoj enob enobarvne vlade, in krščansko de- nj;, racU°. Za socialiste so bili prisotni tajnik stranke Craxi, člani taj-1, '!a Lauricella, Manca in Landolfi ter predsednika obeh parlamen-, J1 skupin Cipellini in Balzamo, medtem ko so v komunistični dele-Cer " "dl tajnik Berlinguer, Chiaromonte, Napolitano, Pajetta, Bufaiini, ter Perna in Natta. Ob koncu sestanka, ki je trajal tri ure in ’ le tajnik KPI Berlinguer v zve- Wko •ni kot tovariši socialisti več- nja, o katerih je govor na sedanjih pogajanjih.* Na vprašanje, 'katere so sporne točke med obema levima strankama ir, krščansko demokracijo sta tako Berlinguer kot Craxi podčrtala, da ne gre toliko za vprašanje javnega reda, kot za gospodarsko politiko. Krščanska demokracija bi hotela naprtiti vse breme gospodarske krize delavcem, je dejal Berlinguer. Kaj pa ste se domenili v zvezi s skupnimi ukrepi za pospešitev pogajanj, so vprašali časnikarji. Na to vprašanje je komunistični tajnik dejal, da so se socialisti in komunisti domenili o skupnem stališču v primeru, da bi krščanska demokracija skušala še naprej voditi svojo politiko zavlačevanja. Na pogovorih prihodnjih dni (ju- SRECANJE MED VANCEOM IN GROMIKOM Omejitev strateške oborožitve v ospredju ženevskih pogovorov "4 k a "Or se da previdne izjave obeh zunanjih ministrov ^ogovori naj bi trajali vsaj dva dni, zapopadli pa bi tudi vprašanje Bližnjega vzhoda in splošne razorožitve n, ?^EVA, 18. — Ameriški držav-$1. aJnik Cyrus Vanče ter sovjet-'J V *Unat'ji minister Andrej Gromi-V v,l ullK'ntov za obnovo sporazuma A ^soljskem sodelovanju, ki sta ga ™ hjit žavi P°dpisali leta 1972. Ame-dtža delegacijo sestavlja, poleg 5VeUoega tajnika Vancea, še pet *ov ter Paul Warnke, ki za-ki ZDA na pogajanjih SALT, V jr že nekaj dni v teku v Ženevi. SojJorn'k°vi delegaciji pa je sedem laifJSvcev zunanjega ministra, med Sejj, lm> je tudi njegov namestnik *tavrv^°v' R' V°di sovjetsko pred- "istvo v okviru pogovorov SALT. fo-' Raže, bodo sovjetsko-ameriški Cv*i trajali vsaj dva dni, mor-fei^di več. je dejal Vanče ob svo-»tL Mhodu v Ženevo. S sovjetske tij ai Pa so dali jasno razumeti, V® bodo pogovori nadaljevali to-b; (j0Casa• kolikor bo potrebno, da ^tiia konkreten napredek. Vpra-Vofj ■ o katerih bodo tekli pogojiti^ so tako zapletena, da v dveh Hta' sPloh ni mogoče zabeležiti tlaPrejle®a koli bistvenega koraka V j?® delegaciji nimata točnega '"ga reda pogovorov, vendar domenili, da bodo začeli z bptjQv*tav° pogajanj SALT, nakar 84 .Pogovore razširili tudi na dru-\ Plažanja. V*Vezi. s SALT, ki bo osrednja v ^lnSovjetsko-ameriških pogovorov ft ,j evi, sta obe strani dali kar Niu' Previdne izjave. Američani ’ C19. r(VA cnmn »n AKnAitifOV k. j Pogčj’ o a gre samo za obnovitev JP lili. v »J’ ki so jih začelj in preki-i* za>kvi- tire, je dejal Vanče, pleteno vDrašanie. za rešitev šts^eteno vprašanje, za rešitev vttraj ®.a je treba biti potrpežljivi in Oovjj a- Gromiko pa je večkrat po-ie oujno priti čimprej do glede orriejitve strateške vMhnllv5 v interesu popuščanja V, 0*111 e napetosti. Vse je od-.-ieiskii Aoieričahov, trdijo v so-Tšfg..1 krogih, ter se sklicujejo na l K.P 'ziave generalnega tajni-h-t^in ■ Brežnjeva, ki je dejal, da J |ie jišlo velike možnosti za skrče-J' Vrinke oborožitve tudi na podri 4?vietsknazumov iz Vladivostoka. Iz od! ;bi n. , ” krogov pa na noben na- Moskvi in ki jih je zveza zavrnila, češ da so ne C' "rogov pa y ■ ■ Swka zve: VWeJemijivi. ^tOM^rvjuju^ k, ga je Richard *ttije ■ eoicriški izvedenec za vpra-h?V8kern ZOroz'*;ve’ dal nekemu že-dnevniku, je izraženo j°kaw- s, katerim se strinjajo tudi 3 tfPn’ clani ameriške delegacije, L^hev' ? Ostaja možnost, da bi ...v, „ dosegli načelni sporazum, ?!>h n^a Potem poglobili na pogaja-5ek>vem ravn* izvedenaev. Po Bar-n hinenju bi se obe državi morali domeniti vsaj o omejenem znižanju količin jedrskega^ orožja, ki ga predvideva vladivostoski sporazum. Tako bi morali skrčiti število ameriških raketnih izstrelkov «crui-ses> ter sovjetskega bombnika «back-fire», ki so trenutno v središču pogajanj med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo in kj v bistvu pre prečujejo, da bi obe državi dosegli sporazum, (if) ŽENEVA, 18. — Generalni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim je imel danes enourni pogovor s sovjetskim zunanjim ministrom Gro-mikom. Waldheim in Gromiko sta preučila mednarodni položaj ter se še posebej ustavila pri vprašanju Bližnjega vzhoda. tri je na sporedu srečanje KD -KPI, pojutrišnjem pa KD - PSD bo levica nastopila bolj enotna in/ odločna, sta izjavila socialistični in komunistični tajnik in ne bo pristala na nadaljnja zavlačevanja. Tudi Zaccagnini je v svojem odgovoru socialističnemu . tajniku Craxiju dal razumeti, da se strinja z nujnostjo «takojšnjega nadaljevanja naših sestankov*. Za defnokri-stjanskega tajnika pa je predlog o dokumentu,, kj ga je,dal Craxi, da bi dal konkretnejše obeležje pogajanjem, vse prezgodnji. Krščanska demokracija bo vsekakor dala svoje predloge, daja razumeti Zaccagnini, vendar samo ob koncu sedanjega kroga političnih pogovorov: dokument bo koristen, ko bo mogoče narediti obračun sedanjih sestankov, pravi Zaccagnini. O tem bodo spet govorili v začetku prihodnjega tedna, ko se bo zaključil sedanji ciklus dvostranskih pogovorov in bo demokristjansko vodstvo (morda v torek) proučilo nastali položaj ter se izreklo o datumu zadnjega in odločilnega skupnega sestanka vseh strank, kar je spet danes zahteval socialist Lauricella. Če se bodo držali? teh rokov se bodo posvetovanja o novem vladnem programu zaključila morda v teku prihodnjih desetih dni. Vendar je ta domneva o trajanju pogajanj vse prej kot dokončna. Pri tem je treba upoštevati notranji položaj v krščanski demokraciji: nikakor ni naključje, da je mladi poslanec levičarske struje «base» Sanza v torek pozval stranko naj sklene čimprej sporazum z drugimi političnimi silami, pa čeprav sc s tem morda nekdo v krščanski demokraciji ne strinja. Drugi dejavnik, ki bi lahko prispeval k podaljšanju rokov j: nasprotovanje na pogovorih med izvedenci. Največja nasprotja zadevajo gospodarstvo (na tem področju so si izvedenci posameznih strank edini samo glede ocene, da je sedanji položaj kritičen), pa tudi glede javnega reda si niso vsi enotni. CANDIDA CUHZI POKOL NA TRGU L0GG1A Preiskovalni sodnik sestavil obtožnico BRESCIA, 18. - Preiskovalni sodnik dr. Vino, ki mu je bila poverjena naloga, da razčisti ozadje pokola z dne 28. maja 1974 na Trgu Loggia (8 ubitih in 102 osebi ranjeni), je ponoči sestavil obtožnico. Th zadeva fašiste Ermanna Buzzija, Nanda Ferradinija, Angelina Papa, Raffaeleja Papa, CosG ma Giordana, Marca de Amicija, Marca Ferrarija, Andrea Arcaia in Artura Gussaga., Pred sodiščem se bodo morali razen tega zagovarjati Ugo Bona- ti, Ombretta Giacomazzi, Maddalena Lodrini, Benito Zanini, Sergio Fu-sari in Domenico Colzato (zaradi lažnega pričevanja) ter Pier Luigi Pogliani (zaradi posesti razstreliva, česar je, obtožen tudi že omenjeni Marco de Amid,' ki naj bi prinesel razstrelivo za peklenski stroj iz Parme). MOSKVA. 18. — Novi italijanski veleposlanik v Moskvi Walter Mac-cotta je danes izročil svoje poverilnice namestniku sovjetskega .zunanjega ministra Kovaljovu, ki je za stopal sovjetsko vlado namesto Gro-mika. Italijanski veleposlanik je izročil tudi pozdrav predsednika italijanske vlade generalnemu tajniku KP SZ Leonidu Brežnjevu. Wal-ter Maccotta je prispel v Moskvo 28. aprila ter tam zamenjal prejšnjega ambasadorja Enrica Aillauda. i Maccotta je bil doslej italijanski zastopnik v Beogradu. DUNAJ, 18. — Ameriški podpredsednik Walter Mondale je prispel danes zjutraj na Dunaj, kjer se je 1 sestal s predsednikom južnoafriške j rasistične vlade Johnom Vorsterjem. | Pred postajo v kraju Civitanova so o bležati trije banditi, dve trupli vidimo na zgornji sliki (telefoto ANSA) RIM, 18. — Poraz, ki so ga sa mozvani .avtonomisti* doživeli miki včerajšnjo skupščino na rimski u-niverzi, je imel znatne posledice. Osamljeni provokatorji in častilci samokresa «P 38» so tudi sami sklenili, da jutri ne bodo šli, v sprevodu po rimskih ulicah. Po dolgi in zelo ostri razpravi so se odpovedali shodu na Trgu San Paolo. Namesto manifestacije bodo zjutraj imeli skupščino v neki rimski bolnišnici, nato bodo delili letake, v katerih bodo skušali obrazložiti svoje stališče, pred vsemi rimskimi tovarnami, popoldne pa se bodo zbrali na univerzi, da se na skupščini soočijo z ostalimi strujami mladinskega gibanja, ki se spoznavajo v skrajno-levičarskih strankah. Po sklepu avtonomistov, da se odpovedo shodu, je napetost v Rimu delno popustila, nevarnost ponovnih izgredov pa ni. mimo. To velja še zlasti za popoldansko skupščino IIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIItllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIIIIIIinillllilllllHIIIUHIIIMIIIIIIIIIIIirillMIIIIIIIIIilllilMliliiiiiiiiiiiiiiiiiillIllliiiMliiiiiiiiliiiliiiiilliiiiiiiMiiliiiiiiillillilinillilliMiiiii JASTREBI PREVZELI VODILNO VLOGO V NOVEM PARLAMENTU Katastrofa laburistov na izraelskih volitvah Vodja desničarske stranke «Likud» Begin bo imel dokajšnje težave pri sestavi nove vlade gospodarske krize, ki pesti Izrael že celo vrsto let. Begin je takoj skušal pomiriti notranje in mednarodno javno mnenje ter izjavil, da se izraelska zunanja politika ne bo bistveno spremepila. Tako on, kot njegovi neposredni sodelavci so znani kot zagovorniki nepopustljive politike do Arabcev na-splošno in še posebej do Palestincev. Begin je takoj pozval egiptovske, sirske in jordanske voditelje, naj se sestanejo z izraelskimi predstavniki, da bi se pogovorili o rešitvi krize. Gre za očitne demago-ške izjave, saj arabski voditeijj niso bili pripravljeni sestati se niti z mnogo bolj zmernimi izraelskimi predstavniki, še manj pa se bodo z njim, ki velja za enega najbolj nepopustljivih «jastrebov» v izraelski politiki. Zmaga desnice na izraelskih volitvah oddaljuje možnost miroljubne rešitve izraelsko-arabskega spora, čeprav bo mnogo odvisno od pobud novega ameriškega predsednika Carterja, saj je Izrael skoraj popolnoma odvisen od ameriške vojaške in finančne pomoči. Kar zadeva sestavo nove vlade, bo moral Begin, ki mu bodo kot voditelju najmočnejše stranke v parlamentu poverili nalogo, da oblikuje nov kabinet, sestaviti koalicijo, ki bo morala šteti vsaj 61 poslancev, ker ima izraelski parlament 120 sedežev. Če ga bo nedvomno podprla verska stranka, ki je doslej sicer podpirala laburiste, pa bo Begin moral prepričati, da stopijo v koalicijo še pripadnike druge skrajnodes-ničarske ljudske stranke, oba poslanca Baronove stranke ter še nekaj neodvisnih poslančev: Tudi taka koalicija pa bi bila še kar šibka in najbrž ne bi mogla uresničiti ci- DRAMATIČNA NOČ V PORTU SAN GIORGIU IN CIVITANOVI MARCHE V SPOPADU MED SRDITIM STRELJANJEM MRTVI KARABINJERJA IN ŠTIRJERANDIT1 Spopad se je vnel, ko so karabinjerji zasačili roparsko tolpo v neki gostilni - Banditi so bili člani znane kriminalne tolpe, ki je pred dvema mesecema ubila turinskega policijskega komisarja Rossana - En bandit ujet, drug pa pobegnil PORTO SAN GIORGIO (Ascoli Pičeno), 18. — Dva karabinjerja in štirje banditi so bili ubiti to noč med dvojnim krvavim spopadom v Portu Sangiorgio in Civitanovi Marke. Streljanje se je začelo, ko so orožniki po naključju prišli na sled krvoločni tolpi torinskih roparjev, odgovorni za vrsto zločinov, med katerimi umor turinskega policijskega komisarja Rossana. Žrtve srditega spopada sta karabinjerska podčastnika Alfredo Beni in Sergio Piermani, stotnik Rosario Aiosa in podčastnik Venemiro di Toro Mammarella pa sta bilo hudo ranjena. Prvega so sprejeli na zdravljenje v bolnišnico s strogo pridržano prognozo (krogle so ga zadele v prsi, želodec in jetra), drugi (krogla ga je zadela v glavo, vendar ni poškodovala nobenega življenjskega organa) pa bo okreval v poldrugem mesecu. Istovetnost ubi-’> tih banditov so odkrili nekaj ur po spopadu. Gre za člane zloglasne torinske «tolpe Sicilijancev* Giovan-nija De Luco (21 let), Angela San-tonocita (22 let), Domenica di Rien-za in Agatina Bonacorsija (29 let). Antonio Rapino (26 let), ki je bil lažje ranjen, je bil aretiran Carlo Ale pa je pobegnil in ga sedaj vneto iščejo. Spopad med roparji in orožniki se je vnel okrog polnoč; pred neko gostilno v Portu San Giorgio. Stotnik Aiosa, ki je privozil mimo lokala, je po naključju opazil nov «volvo», ki pa je imel ^evidenčno tablico 'izpred1 nekaj let. Čeprav številka tablice ni ustrezala nobenemu ukradenemu avtomobilu, je častnik zasumil, da nekaj ni v redu. Poklical je na pomoč dve izvidnici in pripravil past neznancem. Ni bilo treba dolgo čakati: malo po polnoči so se banditi prikazali v vhodu. Aiosa jima je zakričal, naj dvignejo roke in naj pokažejo dokumente, šesterica pa je bliskovito izvlekla satnokrese. V spopadu je bil Ubit podčastnik Beni, stotnik Aiosa in podčastnik Mammarella pa sta bila ranjena. Rapino, ki ni imel o-rožja, se je vdal. Ostali štirje so izkoristili nastalo zmedo (klienti gostilne so se preplašeni razbežali) in pobegnili s fiatom 500, ki so ga našli nedaleč. Sreča pa j'm ni bila mila. Štiri ure po prvem spopadu so v Civitanovi Marke naleteli rta cestni' blok. Še preden so jim karabinjerji ukazali, naj se ustavijo, so roparji že segli po orožju. Vnel se je ponoven spopad, v katerem so izgubili življenje trije banditi in podčastnik Piermani. Kot je popoldne pojasnil namestnik državnega pravdnika dr. Bascbieri — je tolpa pripravljala v Portu San Giorgio svoje skrivališče. Smrt orožnikov je dramatično odjeknila v obmorskem .mestu, saj sta bila oba podčastnika dobro znana, poleg : /ga pa zapuščata ženi in nedorasle otroke. Kljub slabemu vremenu so se vaščani ie zgodaj zbrali na kraju spopadov in dobesedno prekrili krvavi asfalt s šopi cvetja, izraz globokega spoštovanja do karabinjerjev, ki ste padla pri opravljat nju svoje dolžnosti, (vt) NAPETOST V MESTU JE NEKOLIKO POPUSTILA, ČEPRAV NEVARNOST IZGREDOV NI MIMO Po torkovem porazu tudi «avtonomisti» ne bodo šli v sprevodu po rimskih ulicah Spričo izrednih varnostnih ukrepov policije in karabinjerjev v Rimu skorajda obsedno stanje - Popravki kazenskega postopnika in zakona o uporabi orožja na univerzi: kako bodo reagirali avtonomisti, če jih bo demokratično gibanje znova porazilo in osamilo? Spričo možnosti zopetnih izgredov je rimski kvestor sporazumno .s prefektom in notranjim ministrom pripravil načrt za izredne varnostne Ukrepe. Že to noč bodo znatno 0-krepili rimske policijske in karabinjerske oddelke, ki bodo zastražili vse ključne mestne točke. Njihova glavna naloga bo preprečiti sestavo sprevodov. -V dopolnilo tem u-krepom so policaji in karabinjerji dali duška svoji «fantaziji». Rimska kvestura bo stalno v stiku s kvesturami italijanskih mest, ki naj bi jo opozorile na vse premike sumljivih ljudi. Nadzorstvo nad vlaki in avtobusi bo izredno strogo, helikopterja prometne policije pa bosta ves dan preletavala mčsto in bližnjo 0-kolico, zlasti odsek avtoceste sonca, da bi pravočasno opozorila na Vodja desničarskega «Likud» Begin (z naočniki) po zmagi na volitvah TEL AVIV, 18. — Po še nepopolnih, a verodostojnih izidih je izraelska laburistična stranka utrpela na volitvah pravo katastrofo. Od dosedanjih 53 sedežev v parlamentu, so laburisti ohranili samo 34, od katerih je večina, 14, šlo novi sredinski stranki «gibanje za demokratične spremembe*, nekaj pa tudi komunistom partije «Rakah», ki so pridobili dva sedeža in bodo tako v novem parlamentu razpolagali s šestimi sedeži. Veliki zmagovalec je desničarska stranka «Likud» Me-nahema Begina, ki je sicer prido- bila samo dva sedeža, ob hudem porazu laburistov pa je postala prva politična sila v Izraelu. V novem parlamentu bo imela Beginova stranka 41 poslancev. Nekoliko so se o-krepili tudi desničarji verske stranke, ki bo imela 12 poslancev in je svoje predstavništvo v parlamentu okrepila za dva člana. Manjši uspeh kot je bilo predvideno pa je dosegla nova stranka bivšega generala Šarona, ki se, je izkazal med šestdnevno1 arabsko - izraelsko vojno, kolje .s. svojo .kolpno tenkov, prodrl globoko za hrbet egiptovski armadi: (telefoto ANSA-UPI) Šaronova stranka bo imela v parlamentu le dva predstavnika. Prvi komentarji ugotavljajo, da ne gre toliko za zmago desničarskega «Likud», kolikor za poraz laburistov. Begin bo imel velike težave, ko bo skušal sestaviti vladno koalicijo z manjšimi strankami. Predlagal je že laburistom, da bi sestavili šjroko vladno koalicijo, kar pa je novi vodja laburistične stranke Simon Peres zavrnil. Kar zadeva poraz laburistov, pripisujejo slednjega negodovanju ob laburistični notra- nji politiki, še zlasti-zaradi-hude ljev.ki si jih je Begin-zastavil. (i£) Taurianova. morebitne nevarne shode. Medtem ko policija in karabinjerji uresničujejo svoj gigantski načrt za preprečevanje izgredov (Rim bo jutri dejansko živel v obsednem stanju) se vse bolj množijo protesti demokratičnih sl proti sklepu notranjega ministra, ki je prepovedal jav na zborovanja vse do 31. maja. V isti sapi pa vsi demokrati tudi pozivajo študente, naj spoštujejo ta, pa čeprav protizakonit ukaz, da ne bi nepremišljeno dali povod za nove incidente.' To je zelo jasno poudari v uvodniku na listu «Avanti» Paolo Vittorelli, ki je ugotovil, da so študentje pred pomembno preizkušnjo: če bodo jutri uspeli osamiti «nasil neže» in preprečiti vsakršne inc/den te bodo opravili pravi politični zre lostni izpit. Obenem bo tak uspeli blagodejno vplival tudi na enotnost levice, ki se jc po izgredih zadnjih mesecev, razcepil« v vec struj/ Medtem ko so vsi Rimljani na peto pričakovali, kaj bodo .sklenili avtonomisti, je pravosodna ko misija poslanske zbornice, ki ie zasedala na zakonodajni ravni, na vrat na nos odobrila vrsto poprav kOv kazenskemu postopku in nove norme za nadzorstvo nad orožjem. O obeh osnutkih pa bo mora' vsekakor še odločati senat. -Popravki kazfenskega postopka bodo po oceni komisije (težko pa se je znebiti vtisa, da je komisija zasedala pod psihološkim pritiskom skorajšnje demonstracije) omopoči li hitrejše procese. Med drugim bodo sodniki sedaj lahko sodili s hitrim sojenjem vsem tistim, ki jih bodo zasačili na kraju zločina ali za katere so dokazi neoporečni Za druge morebitne pajdaše, katerim ne bi mogli z gotovostjo dokazat; krivde, pa bodo lahko sodili z običajnim postopkom med ločenim procesom Obenem je komisija sklenila, da za sodni postopek je pristojen sodnik kraja, v katerem se kaznivo dejanje začne, ne pa kot doslej, kjer se kaznivo dejanje zaključi. Namen tega člena je preprečiti banditu možnost, da bi sam izbiral sodnika. Kar zadeva orožje in ostale pripomočke nasilnežev, pa je zbornica prepovedala uporabo šlemov, kgpuc in raznovrstnih krink med javnimi manifestacijami. Sklenila je tudi, da bodo odslej zaplenili sedeže vseh strank, ustanov ali organizacij, k.ier bi preiskovalci izsledili strelno 0-rožje. Radikalci, ki so glasovali proti osnutku, so ocenili zakonski predlog kot pravi juridični mon-strum.(vt) Orožniki so tedaj obkolili kmetijsko poslopje, kjer je bil v teku nekakšen «summit» mafijcev, ki so očitno pripravljali načrt kako bi si zagotovili na dražbi nekatera javna dela. ,V oboroženem spopadu sta bila ubita tudi mafijca Rocco Avi gnone in njegov nečak Vincenzo. Montagnese je bit župan Rosama, pa tudi kandidat za senat na li s ti KD. Aretacija mafijca v Reggio Calabrii REGGIO CALABRIA, 18. - V smislu zapornega naloga, ki ga jc izdal preiskovalni sodnik v Palmiju dr. Boeri, so danes karabinjerji a-retirali 54-letnega ravnatelja tako imenovanega industrijskega razvojnega področja v Reggiu Calabrii. Obtožen je sodelovanja pri .umoru karabinjerskega podčastnika Stefa na Condella (47 let) in karabinjerja Vincenza Carusa (20) 1. aprila letos v kraju Razza di Malochio di Za ugrabitelji Gnida De Martina ni sledu NEAPELJ, 18. — Karabinjerji, policisti in finančni stražniki iščejo na širnem območju Kampanije kmečko poslopje, v katerem je prebil 40 dni Guido De Martino (izpuščen je bil, kot znano, v nedeljo, potem ko so ugrabitelji prejeli zanj milijardo lir odkupnine). Možje postave so izvršili tudi več sto hišnih preiskav. Preiskovalci naglašajo, da zadeva preiskava ne le kroge navadnega kriminala, ampak tudi politične, tako celo okolje,. v katerega redno zahajajo člani 'in simpatizerji socialistične stranke. , Krvoločna tolpa TURIN, 18. — Angelo Santonocito in Giovanni De Luca sta bila stara znanca torinskih karabinjerjev in policije in sta bila obtožena dolge vrste kaznivih dejanj, .najhujše med katerimi je bil urno talinskega ko misarja javne varnosti' Vincenza Rossana. Policijski funkcionar, ju je 2,- februarja, ko je bil po naključju na večerji v neki torinski gostilni, prepoznal v gruči pajdašev. Približal se jima je'skupno s kolegom Gallottijem, vendar banditi so ju prehiteli: Rossano se je zgrudil smrtno ranjen. Tudi njegov kolega jo je pošteno skupil, saj si doslej še ni povsem opomogel. Banditi (skupno s Santonocitom in De Luco sta bila tudi brata Giovanni in Rosario Con-dorelli) so jo urno pobrisali. Med preiskavo so karabinjerji prišli na sled deseterici članov tol|5e, glavni osumljenci pa so se do danes izognili vsem pastem. Banditi, ki so bili ub ti v današnjem spopadu, brata Condorelli in pobegli Ale naj bi bili vodilni kader zloglasne «tolpe Sicilijancev*, ki je že nekaj let ustrahovala Turin in nadzorovala prostitucijo, hazardno i-g’o, razpečevanje mamil. V zadnjih mesecih se je spopadla s prav tako krvoločno «tolpo Maročanov*, ki je skušala iztrgati tekmecem del njihovega revirja. Spopad med tolpama re je izrodil v vrsto krvavih o-bračunavanj, v katerih so jo Maročani skupili. Med drugim je bil ubit njihov vodja «Mustafa*. Najnevarnejši član «klana Sicilijancev* je po oceni policije Rosario Condorelli, ki je osumljen u-mora dr. Rossana, «Mustafe» in drugiij dveh tekmecev. Angelo Santonocito naj bi imel na vesti umor nekega drugega člana sovražne tol pe, De Luca. pa naj bi sodeloval vsaj pri dveh od omenjenih zločinov. Saptonocito naj bi bil tudi odgovoren za umor industrijca Carla Barileja. Nesrečnež se je pred dvema letoma med silvestrovanjem sprl z banditom, ki je brez pomisleka segel po orožju in ga ubil. Vzrok spora, naj bi bila Santonocitova prijateljica, ki je opsovala svojo staro znanko, Barilejevo družico. Bandit je po zločinu pobegnil, njegova prijateljica pa si je nekaj mesecev pozneje vzela življenje. Po umoru komisarja Rossana je tolpa pobegnila iz Turina, preden je policija sklenila obroč okrog nje. Med begom proti jugu so banditi oropali nekaj bank v Lombardiji, nato pa so se preselili v Marke, te pa so. kot kaže, nameravali spremeniti v svoje zasebno lovišče. Pred nekaj dnevi so namreč oropali neko banko v Pescari, toda «podvig» jim je spodletel ker so spričo reakcije oropanih zbežali brei denarja. Ob koncu naj omenimo še pobeglega Carla Aleja, ki ga policija in karabinjerji vneto iščejo po vsej deželi. Ale, ki je bil obsojen na 26 ie‘. zapora zaradi poskusa umora 'n vrste roparskih podvigov, je novembra lani pobegnil iz torinske kaznilnice skupaj z Rosariom Condorel-lijem. Roparja sta s ponarejenimi ključi odprla vrata svoje celice in nato splezala na streho. Od tod sta se po vrvi spustila na ulico, kjer so ju najbrž čakali pajdaši. Zakaj so mladi banditi tako srdito reagirali, na ukaz karabinjerjev? Vzrok noj bi pojasnil aretirani Rab-•vnn: «Sklenili smo. da se v nobenem prineru ne bomo vdali in da bomo ob najmanjši nevarnosti streljali*. I11 šesterica je s hladno krvoločnostjo izpolnila obljubo, (vt) JUTRI POPOLDNE NA EOLBOmjEfEM TRCtt SINDIKATI POZIVAJO K UDELEŽBI NA ANTIFAŠISTIČNI MANIFESTACIJI Enourna stavka s skupščinami v tovarnah ■ Sprevod bo ob 17.30 krenil s Trga Unitd ■ Govorili bodo tajniki vseh ustavnih strank Sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL je pozvala delavce in vse tržaške demokrate, naj se udeležijo jutrišnje antifašistične manifestacije, ki jo prireja enotni občinski odbor za uveljavljanje vrednot Odporništva in ustave, V znak protesta proti spirali fašističnega nasilja ter v podporo zahtevam po zaprtju prevratniških brlogov, po a-retaciji in obsodbi krivcev škvadri-stlčnih podvigov in po obnovi ozračja omikanega sožitja bodo delavci istega dne eno uro stavkali ter priredili skupščine na delovnih mestih. Kot je sklenil antifašistični odbor, v katerem so zastopane demokratične stranke, sindikalne organizacije, partizanska združenja in mladinska gibanja, bo zborno mesto na Trgu Unita, od koder bo ob 17.30 sorevod krenil po Korzu Italia na Goldonijev trg, kjer bo osrednja manifestacija pod predsedstvom sindikalne federacije. Uvodni pozdrav bo imel generalni tajnik CCdL-UIL Carlo Fabricci, nato bo spregovoril predstavnik študentov. za njim pa tajniki vseh strank ustavnega loka: Drago Štoka za Slovensko skupnost, Giulio Vari-ni za PLI, Dario Suklan za PRI. Mario Berce za PSDI, Claudio Bo-niciolli za PSI, Giorgio Rossetti za KPI/ za KD pa namesto odsotnega Rinaldija. namestnik tajnika Mario Decarli. • V nedeljo, 22. maja, bo v glavni dvorani trgovinske zbornice svečanost ob podelitvi nagrad »Zvestobe delu in gospodarskemu napredku*. Udeležil se ga bo poleg deželnih in mestnih predstavnikov tudi državni podtajnik v zakladnem ministrstvu posl. Renato Cora. Na;_ ude bodo podelili 43 delavcem za njihovo privrženost in zvestobo delu. 18 podjetnikom za dolgoletno poslovanje in 2 podjetnikoma zaradi tehničnih in socialnih izboljšav v podjetjih. vseh člahov usmerjal kulturno politiko ob spoštovanju avtonomije posameznih kulturnih dejavnikov in u-stanov. Prisotnost predstavnikov u-stanov in drugih kulturnih delavcev bi morala odboru zagotoviti tesnejšo povezavo s kulturnim življenjem slovenske narodnostne skupnosti v Ita liji. uradni obisk v Zagreb delegacija deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine, ki jo vodi predsednik Comelli in v kateri so .še podpredsednik in odbornik za trgovino in industrijo Stopper ter odborniki za načrtovanje in proračun Mauro, za turizem in šport Bertoli ter za prevoze Cocianni. Obisk bi moral biti že pred enim letom, vendar so ga odložili zaradi majskega potresa. Vsekakor pa zadobiva obisk deželnega odbora v tem trenutku poseben pomen, saj gre za prvi stik s hrvaško vlado po ratifikaciji o-simskih sporazumov. Uradni del o-biska se no začel danes in bo tra jal dva dni. Na sporedu so politični pogovori s predsednikom izvršnega sveta skupščine SR Hrvaške Jakovom Sirotkovičem in z drugimi člani hrvaške vlade, s predsednikom predsedstva SRH Jakovom Blaževičem, s podpredsednikom hrvaške gospodarske zbornice Bašičem in s člani predsedstva Unije inifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimHimiiiiiiHiMiiiimiiiiiiiiiiiniMiiiiiiMiHiiiiriiiiiiiiniiiiiiiiiHimmiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiin KAZALCE BOMO POMAKNILI ZA G RO NAPREJ Od nedelje spet v veljavi legalna ali poletna ura Spremembo tudi v urnikih trgovin ter voznem redu vlakov in letal Zasedanje ACLI o novih rajonskih konzullah Pokrajinsko predsedstvo ACLI prireja v dneh 23. in 24. maja zasedanje, posvečeno vprašanjem demokratične decentralizacije in vlo ge rajonskih konzult, kot jih do loča državni zakon štev. 278 iz lanskega leta. Zasedanje, ki se bo začelo obakrat ob 18. uri, bo v dvorani Trgovinske zbornice v Ut. S. Nicolo 5. V ponedeljek, 23 maja, bo na sporedu okrogla miza na temo »Decentralizacija in participacija*, ki se je bodo udeležili vse državni tajnik ACLI Pietro Prude-ri. član vsedržavnega vodstva KD posl. Corrado Belci, socialistični župan Pavie Elio Veltri in komunistični župan Modene Germano Bulgarelli. Tema druge okrogle mize. ki bo naslednjega dne, pa bo »Neposredne volitve za drugačne rajonske konzulte*. o tem pa bodo govorili tržaški občinski odbornik za decentralizacijo Livio Lonzar (KD). načelnik skupine PSI v občinskem svetu Livio Pesante, načelnik skupine KPI v občinskem svetu Fausto Monfalcon in član pokrajinskega predsedstva ACLI Tarcisio Barbo. Zasedanju oodo lahko prisostvovali vsi, ki se zanimajo za to vprašanje in ki bodo lahko tudi posegli v razpravo. POD VODSTVOM PREDSEDNIKA COMELLIJA Člani deželnega odbora odpotovali na Hrvaško Danes in jutri uradni razgovori Včeraj popoldne je odpotovala na i Italijanov za Istro in Reko. Dele- Prva seja odbora za kulturo pri SKGZ Včeraj zvečer se je v Trstu sestal na svoji prvi seji odbor za kulturo pri SKGZ, ki je razpravljal o številnih nalogah, ki jih bo moral v bodoče opravljati. Po reorganizaciji struktur SKGZ so namreč odbori izvršni organi in je zato njihovo delo zahtevnejše, saj morajo poleg evidentiranja probleme tudi reševati. Na včerajšnji seji odbora za kulturo so člani iznesli številna vprašanja iz področja kulture, ki jih bo treba v bodoče tehtno preučiti in najti zanje ustrezne rešitve. Člani so se domenili, da bodo sestavili vrstni red najnujnejših vprašanj in tako konkretizirali svoje delo. Odbor naj bi po mnenju IZREDNO NEGOTOV POLOŽAJ CHERSIJEVEGA ODBORA jutri začetek razprave o proračunu pokrajine Pojasnilo PRI o zadržanju svojega predstavnika med glasovanjem o rabi slovenščine V soboto opolnoči bo spet stopila v veljavo poletna ali legalna ura Kot običajno bomo kazalce pomaknili za šestdeset minut naprej, tako da bo opolnoči dejansko že ena ura. Izgubljeno uro bomo na doknadili šele septembra. Čeprav je poletna ura v Italiji v veljavi že dvanajsto leto, prinaša ta sprememba vsakokrat, predvsem na začetku, dokler se nanjo dodobra ne navadimo, precejšnje težave. Najbolj jih občutimo tu ob meji, ker moramo ob vsakem njenem prehodu prištevati in odštevati. Medtem ko bo v Sežani poldne, bo pri nas že ena ura. Večkrat, ptedvsem na začetka, na to pozabljamo, kar nam prinaša marsikatero nevšečnost, še huje pa je, če napačno računamo, kar se tudi večkrat primeri. Kaj pa ugodnosti? Predvsem nam uvedba legalne ure zakasni sončni zaton, kar je nedvomna velika prednost za turistični sektor. Predvsem pa veliko prihranimo pri e-lektrični energiji in ravno ta I rednost .je narekovala načrtovalcem uvedbo poletne igre s časom. Z »daljšim dnevom* morajo računati tudi sestavljavci voznih re dov, trgovci, ki morajo urnike svojih trgovin prilagoditi novim ča Jutri se bo v tržaškem pokrajinskem svetu začela razprava o proračunu za leto 1977. ki sta ga na ponedeljkovi seji orisala pred sedmk levičarskega odbora Gnersi in odbornik za proračun Martone. Razprava se bo nadaljevala tudi prihodnji teden, in sicer v ponedeljek in v torek, ko bo predvidoma na vrsti glasovanje, katerega izid je skrajno negotov. Ni izključeno, da bi utegnil biti profačun zavrnjen, s čimer bi morali avtomatsko imenovati komisarja in torej razpustiti pokrajinski • svet in sklicati predčasne volitve. Pokrajinsko tajništvo republikanske stranke je medtem objavilo pojasnilo v zvezi s ponedeljkovim glasovanjem v pokrajinskem svetu o rabi slovenščine, kjer je nred-stavnik PRI skupaj s predstavnikom MSI glasov proti spremembi pravilnika. To zadržanje republi kanskega predstavnika — pojasnjuje sedaj strankino tajništvo — ne pomeni nasprotovanja dejanski zaščiti prahe italijanskih državljanov 'slovenske narodnosti, pač pa je bilo izraz prepričanja, da sta za take ukrepe pristojna samo rimska vlada in parlament, ter protesta proti početju levičarskega po krajinskega odbora, ki da je skušal strumentalizirati vprašanje ra be slovenščine. Zato tajništvo PRI v svojem poročilu (ki ga pa ni poslalo našemu dnevniku, ampak so se morali člani uredništva sami pobrigati, da so izvedeli za njegovo vsebino) zagotavlja pripadnikom slovenske manjšine svojo priprav Ijenost, da bi se problemov manjšine lotili in jih reševali na do končen način. Zaključek konference vesoljske agencije Na mednarodnem sedežu za teoretično fiziko se je včeraj zaključila prva konferenca evropske vesoljske agencije. Tovrstno prvo srečanje je imelo glavni cil v iskanju predlogov za optimalno iskoriščanje vesoljskega teleskopa in za preprečitev razpršitve pobud, ki lahko samo škoduje skupnim načrtom. Vsa ko dolgoročno načrtovanje bi bilo nesmiselno, če ni izvedeno s skup- nimi tehnološkimi, znanstvenimi in ne nazadnje tudi finančnimi silami vseh držav, ki so včlanjene v evropsko vesoljsko agencijo. Znanstveniki najrazličnejših strok so v Mi-ramaru predvsem nakazali probleme, dokončno rešitev pa lahko pričakujemo že pred zaključkom tega leta. • Drevi ob 20. uri bo drugo srečanje, ki ga pripravlja sekcija KPI »G. Pri-tolongo* iz Ul. Scoglio 197. Tema današnjega srečanja bo: »Značilnosti današnje gospodarske krize, predlogi KPI*. Govoril bo Ezio Martone. sovnim razmeram ter skratka vsi, ki bodo od nedelje dalje določevali umike prireditev, sestankov in podobnega. S prihodnjim tednom bodo skup no z legalno uro v veljavi novi urniki trgovin. Dopoldanski urniki bo do v glavnem nespremenjeni, pač pa bodo v popoldanskih urah trgo vine odpirali in zapirali nekoliko kasneje. Vse se bo premaknil') za pol ure. Trgovine z jestvinami bodo popoldne odpirale ob 17. uri namesto ob 16.30 ter zapirale ob 19.30 namesto ob 19. uri. Trgovine z oblačili in podobnim blagom bodo odpirale ob 16. uri namesto ob 15.30 in zapirale ob 20. uri namesto ob 19.30 kot doslej. Tudi pekarne in mlekarne bodo odpirali ob 17.30 in zapirali ob 19.30, medtem ko1' je doslej veljal popoldanski umik orl 17. do 19. ure. Za veleblagovnice urnika niso izrecno določili. Tu se bodo pač ravnali po potrebi. Poudariti je treba, da bodo spremembo ure najbolj občutili v našem mestu ravno v trgovinskem sektorju, ker je treba pač rač.mati na dotok jugoslovanskih kupcev, ki morajo s svoje strani tudi roču nati, da prihajajo v Trst dejansko z eno uro prednosti. Spremembe bodo kot običajno z voznimi redi viakov in letal, pa tudi avtobusov na mednarodnih progah. V soboto opolnoči, oziroma ob enih, bo stopil v veljavo nov vozni red vlakov, ki ga ob javljamo na zadnji strani. To r.rak tično pomeni, da bodo v noči med soboto in nedeljo zastoji na železniških postajah. Ob prihodb na po stajo bo moral narhreč vlak nekaj časa počakati ter se prilagoditi novemu voznemu redu. Včeraj lažni alarm v bančni podružnici Na Trgu S. Giovanni je bilo včeraj okrog pol enajstih zelo razgibano. V bančni podružnici Credito Italiano se je namreč tedaj sprožil alarm in marsikdo je takoj Domislil na rop, saj je postala tudi za naše mesto tovrstna kriminalna de javnost nekaj navadnega. V nekaj minutah so pred bančnim za vodom zacvilile tudi zavore dveh policijskih avtomobilov in iz njih so stopili oboroženi agenti. Za trenutek je ljudi, ki so šl; mimo, zaje' strah, a kmalu se .je zadeva razči- stila. Šlo .je le za lažni rflarm. ki pa je vseeno priklical pred banko običajno množico radovednežev. • Pred dnevi se je sestal tržaški pripravljalni odbor FENACOM, ki sindikalno združuje vse že upokojene trgovce. Združenje je nastalo pod okriljem Confcommercia, da bi tudi upokojenci dali svoj doprinos v izkušnjah in predlogih. Na sestanku pripravljalnega odbora so pod predsedstvom predsednika zveze trgovcev tržaške pokrajine začrtali > adaljnje delovanje in smernice za bodočnost. Junija bodo po vsej verjetnosti izročiti priznanja trgovcem (zlate in srebrne orle) za 30 in 40-letno delovanje. gacija se bo vrnila v Trst v soboto zjutraj. Uspela akademija gojencev šole GM Na vrvi zalcljučni akademiji gojencev Glasbene matice so se sinoči v Mali dvorani Kulturnega doma predstavili ljubiteljem glasb? gojenci višjih razredov in pokazali tudi temu ustrezno znanje, nekateri pa so poskrbeli celo za prijetno presenečenje in s svojim muziciranjem potrdili, da je šola Glasbene matice neizčrpen vir vedno novih glasbenih talentov. Nastopili so gojenci iz: klavirja, violine, klarineta, kitare in trobente. Massimo Troian (3. raz.) je na klavir zaigral Pavčičevo skladbo Vabilo na ples, Tatjana Giorgini (4. raz.) ob klavirski spremljavi Alenke Podgornik na violino Corellijevo Sonato v A-duru, Miran Košuta (4. raz.) ob klavirski spremljavi Veren-ke Terčelj na klarinet Vertanjanovo Etudo, Igor Starc (5. raz.) na kitaro Albenizovo Asturia, Aleksandra Per-tot (5. raz.) ob klavirski spremljavi prof. Ravla Kodriča na violino Dvorakovo Sonatino (1. stavek), Igor Košuta (klarinet, 4. raz.) in Evald Crevatin (trobenta, 5. razred) v duetu Gonellov Allegretto in Cunea Alle-gretto amoroso, Savica Malalan (j: raz. v.) na klavir Brahmsovo Rapsodijo v Es-duru, Aleksandra Per-tot (S. raz.) ob klavirski spremljavi prof. Ravla Kodriča na violino Peričečevo Pesem in ples, Stojan Kuret (3. sr. r.) na klavir Brahmsovo Rapsodijo v g molu, Jagoda Kju-der (1. r. sr.) ob klavirski spremljavi prof. Ravla Kodriča Smetanovo Iz domovine in Tea Košuta (3. r. sr.) na klavir Debusspjevo Vrtovi v dežju. Vsi izvajalci so poželi zaslužen a-plavz občinstva. Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu gpstuje danes, 19. t.m., ob 20. uri v Portorožu s predstavo Anonima Vene-ziana »BENEČANKA*. ROSSETTI Danes, ob 20.30 v abonmajskem sporedu Stalno gledališče iz Genove z delom Ostrovskega »PRAGOZD*. Delo je režiral -Luigi Squarzina. Posebne cene (2.000 in 1.200 lir) za študente in mladino danes, 24. in 25. maja. Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaži Protti 2. • * • Danes ob 20.30 v mali dvorani Dide-rot: «IL NIPOTE Dl RAMEAU*. Igrata R. Herlitzka in T. Garrani. Režija Gabriele Lavia. Enotna cena 3.000 lir. Abonenti 30 odst. in 20 odst. popusta. Za študente in mladino posebne cene 1.200 lir. Veljavni odrezki Rasseg-na Auditorium, ki se lahko vsi izkoristijo za to predstavo. Rezervacije pri osrednji blagajni Pasaže Protti 2. VERDI Pri gledališki blagajni so na razpolago vstopnice za jutrišnji (ob 21. uri) in sobotni koncert (ob 18. uri), ki ga bo dirigiral Gianfranco Mašini, kot solist pa bo nastopil violinist Franco Gulli. Na sporedu so glasbe Jana Si-beliusa. Prevod Janez Žmavc Scena in kostumi inž. arh. Mirko Lipužič Glasba Aleksander Vodopivec Režija MARJAN BEVK Danes, 19. t.m., ob 15.30. ČLANSKI SESTANEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Tajništvo-sindikata sporoča, da bo danes, 19. t.m., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Geppa št. 9, članski sestanek. Na dnevnem redu bodo: razprava o šolski reformi, razprava o delovni pogodbi in razprava o spremembah zakona Belci-škrk. Tajništvo naproša članstvo naj se gotovo in točno udeleži sestanka. S SODELOVANJEM TRŽAŠKE IN GORIŠKE KfoEČKE ZVEZE SLOVENSKI KLUB priredi v nedeljo, 22. maja, izlet PEKEL v na VIPAVSKEM s piknikom BRANIKU Navodila: Udeleženci gredo v Pekel s svojim vozilom. Vsak naj si poskrbi za hrano (kruh, meso idr.). Po možnosti vzemite s seboj ražnje, vsaj enega na 4-5 člansko skupino. Pristno domačo kapljico bo točila gospodinja mlina Pekel. Izletniki naj bodo v Peklu do | 11.ure. V primeru slabega vremena izlet odpade. Pridite, ne bo vam žal! Obisk zadružnikov iz Slovenije kmetijskim obratom ob meji Voditelji Zadružne zveze Slovenije si bodo ogledali kmetijstvo v tržaški in goriški pokrajini ter na področju, ki ga je prizadel potres Danes in jutri se bo mudilo pri nas številno predstavništvo Zadružne zveze Slovenije, ki si bo ogledalo kmetijske obrate na obmejnem področju, predvsem v krajih, kjer so kmetje v veliki večini pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v zamejstvu. Petdesetčlansko delegacijo sestavljajo predsedniki kmetijskih zadrug iz Slovenije in jo vodita podpredsednik republiške zadružne zveze Franc Potočnik in tajnik Janko U-roš. Obisk je prirejen s sodelovanjem tržaške in goriške Kmečke zveze. Predstavniki tržaške kmečke strokovne organizacije bodo pričaka- iiiiiitiiiiMiHiHMiiiiiiMHHiiitmmiiitiiiiiiiiiHHiiiiiiMitiiiiiiHiimMiiiiiiitiiMmiiiiiuiiiiiiiMiiiiitiimiiiinmiiiMitiniHiittimniiimniiiiiiiiMiimmiiiiiniiiiiiiiiiii l RAZGOVORA I VIŠJIM DEŽELNIM ŠOLSKIM SKRBNIKOM Pozivi italijanskih didaktičnih ravnateljstev nasprotujejo predpisom okrožnice iz leta 1967 Spodbuda za srečanja med šolniki in šolami - Poučni izleti onstran meje ■ Kdo jih ne mara in celo ovira? Že pred dobrim tednom in te dni so nas nekateri slovenski starši iz Trsta in miljske občine obvestili, da so jim italijanska didaktična ravnateljstva poslala pozivnico, naj pridejo na določeno italijansko šolo za vpis otroka v I. razred osnovne šole. Objavili smo fotokopijo finega izmed takih _ pisem, protest slovenskih staršev Iz Miljskih liri-bo v, nato pa smo spet opozorili višje šolske oblasti in poudarili, da gre za nedovoljen pritisk na slovenske starše. Da bi razčistili zadevo, je te dni naš urednik zaprosil za razgovor z Višjim deželnim šolskim skrbnikom prof. Angiolettijem, ki ga je takoj sprejel in odgovoril na razna vprašanja. Predvsem je potrdil, da še vedno velja okrožnica (štev. 240) iz leta 1967, ki določa, da didaktična rav nateljstva ne pošiljajo takih poziv-nic in da italijanski ter slovenski didaktični ravnatelji po zaključku vpisovanja, to je tik pred začetkom novega šolskega leta, pregledajo spi- se in ugotovijo, če ni morda kdo vpisal otroka v šol<1, slovensko ali italijansko, da ga nato opozorijo na dolžnost. Višjega deželnega šolskega skrbnika je naš urednik tudi obvestil, da se slovenski didaktični ravnatelji strogo držijo predpisov in ne pošiljajo uradnih vabil, obenem pa je še pripomnil, da se sploh ni še začelo vpisovanje v osnovno šolo. Prof. Angioletti je pritrdil in izrazil začudenje, da nekatera italijanska didaktična ravnateljstva spet pošiljajo omenjene pozivnice. Kot smo že pisali, naj se slovenski starši sploh ne zmenijo za take pozive italijanskih didaktičnih ravnateljstev in naj svoje otroke vpišejo ,v slo vensko šolo, kamor spadajo. Našega urednika je tudi zanima lo, če veljajo zdaj novi predpisi glede prirejanja šolskih izletov in če so uvedli morebitne omejitve. Tudi glede tega ni nič novega. Za enodnevni izlet, pa najsi bo tostran ali onstran meje, je potrebno dovoljenje šolskega skrbnika, sa več- dnevni izlet pa je treba zaprositi za dovoljenje ministrstvo za javno vzgojo. «Ni se še zgodilo, je izja vil prof. Angioletti, da bi šolsko skrbništvo ali ministrstvo tako prošnjo zavrnilo.* «Kako pa je glede srečanj in medsebojnih obiskov šolnikov in šolske mladine?* Za take pobude niso potrebna dovoljenja, pač pa dobra volja. Medsebojni stiki s šolniki in šolami tostran in onstran meje so pohvale vredni in koristijo medsebojnemu spoznavanju ter sodelovanju. Pri tem je prof. Angioletti še o-menil, da se je pred nekaj dnevi u-deležil v Dolini srečanja med šolniki 'z Kočevja in dolinske občine, da je bila to lepa pobuda dolinske občinske uprave in da se zdaj dogovarjajo šolniki iz miljske občine zg srečanje s šolniki iz Pirana. Kdo .torej ne mara, ali celo za vira taka, tako koristna in potrebna srečanja ter poučne izlete vsaj v bližnje kraje Istre in Slovenije? li slovenske zadružnike pri Fernetičih, od koder jih bodo vodili najprej mimo Bazovice k spomeniku padlim v Dolini. Po srečanju v novih prostorih Kmetijske zadruge pri Dom ju, si bodo pred kosilom v Zgoniku spotoma ogledali kmetijske o-brate v tržaški okolici. Popoldne bodo zadružniki iz Slovenije obiskali veliki zadružni hlev v Terzu pri Ogleju, kjer se bodo srečali tudi s predstavniki goriške Kmečke zveze in deželne Zveze zadrug in vzajemnih blagajn. Pred delovno večerjo na Oslavju, ki se je bodo u-deležili voditelji tržaške in goriške Kmečke zveze, si bodo gostje ogledali, če bo čas dopustil, še kak kmetijski obrat na Goriškem. Jutri bodo obiskali vrtnarsko področje Štandreža, ki mu grozi razlastitev zaradi tovornega postajališča, nekaj vinogradniških obratov v Brdih, popoldne se bodo pa srečali v Čedadu s predstavniki koordinacijskega odbora za pomoč Beneški Sloveniji ob potresu in si bodo pred povratkom ogledali zadružno mlekarno in hlev v Ažli ter mlekarno v Bamasu. 8 A N CA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. p. A. TEČAJI VALIH V MILANU DNE 18. 5. 1977 Ameriški dolar: debeli 884,50 , drobni 855.— Funt šterling 1525.- švicarski frank 347,- Francoski frank 177,80 Belgijski frank 24,- Nemška marka 372,50 Avstrijski šiling 52,10 Kanadski dolar 820.- Holandski florint 358.— Danska krona 144.- .švedska krona 197.— Norveška krona 162.— Drahma: debeli 22.— drobni 22.- Dinar: debeli 45.- drobni 45,- MENJALNICA vseh tujih valut STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Carsten KrUger - Ludwig Volker MAKS ŽVIŽGAČ mladinska igra v dveh delih STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom ANONIMO VENEZ1ANO BENEČANKA (La Venexiana) Prevod Ciril Kosmač Scena Demetrij CeJ Kostumi Marija .Vidau Glasba Ivan Mignozzi Režija MARIO URŠIČ Jutri, 20. maja, ob 16. uri ABONMA RED I. — ob 20. uri IZVEN ABONMAJA. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Josip Tavčar IGORJU UGAJA BACH igra v dveh delih Glasbena oprema Anton Natek Lektor Majda Križajeva Scena Demetrij Cej Jože Babič Kostumi Marija Vidau Režija JOŽE BABIČ V soboto, 21. t.m., ob 20. uri Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 19. maja VNEBODOH Sonce vzide ob 4.29 in zatone ob 19.33. — Dolžina dneva 15.04. — Luna vzide ob 5.34 in zatone ob 20.42. Jutri, PETEK, 20. maja , BERNARD Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 19 stopinj, najnižja 15,1, ob 19. uri 18,8 stopinje, zračni pritisk 1017,4 mb pada, vlaga 65-odstotna, padlo je 8 desetink mm dežja, nebo oblačno, veter severovzhodnik 46 km na uro .morje malo razgibano, temperatura morja 17,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 18. maja 1977 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRU SO: 68-letni Carlo Tosti, 62-letni Bruno Suerzi, 72-letna Elda Fortuna, 72-letni Luigi Bensi, 73-letni Rodolfo Cassio, 47-letni Fidelio De Bianchi, 86-letni Antonio Ruzzier, 81 letni Mario Gracchi. ŠOLA GLASBENE MATICE TRST Jutri, 20. maja. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma II. ZAKLJUČNA AKADEMIJA Vljudno vabljeni! Vstop prost! PD »VALENTIN VODNIK* DOLINA vabi v soboto, 21. t.m., ob 20.30 v gledališču «F. Prešeren* v Bo-ljuncu nd KONCERT ZDRAVILIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA «ROGAŠKA SLATINA* Kino Koncerti V okviru koncertov, ki jih prireja sklad za pomoč glasbenikom v sodelovanju z deželnim tajništvom sindikata glasbenikov, bo danes, 19. maja, s pričetkom ob 19. uri koncert tržaškega basista Ettoreja Gerija, ki bo pel ob klavirski spremljavi Gior-gia Rittmeyerja. Na programu so skladbe Verdija, Beethovna, Schuberta, Brahmsa, Carissima, Glucka, Mu-sorgskega, Masseroeta, Iberta, Davica, Allegre in Vidalija. Koncert bo v veliki dvorani CCA, (Ul. S. Carlo). Razna obvestila Ožji odbor in uprava NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE vabita vse člane NsK na ogled novih prostorov v Ul. sv. Frančiška 20 v 1. nadstropju. Obisk bo v soboto, 21. maja t.I. od 16. do 18. ure. Vodstvo godbe iz Trebč vabi nove člane iz vasi in bližnje okolice, ki bi bili pripravljeni sodelovati, da se udeležijo sestanka, ki bo jutri, 20. tun., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Slovenski dijaki pod pokroviteljstvom zavodskega sveta trgovskega tehničnega zavoda «Ž. ZOIS* priredijo PROSLAVO 40. OBLETNICE SMRTI ANTONIJA GRAMSCIJA V soboto, 21. maja, ob 10. uri v Kulturnem domuv Trstu. Govorila bosla: dr. ANTON ŽUN (docent na sociološki fakulteti in prorektor Univerze v Ljubljani) o Gram-scijevi politični in filozofski misli v luči problema hegemonije delavskega razreda. sen. GIOVANNI URBANI (član u-redniškega sveta reVije »Rifor-ma della scuola*) o aktualnosti Gramscijeve pedagoške misli. Vabljeni so dijaki, profesorji, starši in vsa slovenska javnost! Izleti PD Rdeča zvezda iz občine Zgonik organizira 22. maja izlet v Istro z o-gledom Grožnjana, Pazina, Motovuna in Limskega kanala. Cena izleta 9.000 lir. za otroke popust. Vpisovanje pri vaških odbornikih. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226465; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel. 209-197; žavtje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. La Cappella Lndergruund 19.00—21-«Anehe gli uccelli uccidono*. R®"!* Bob Altman. Bud Cord. Barvni fi»® Movie Club 77 (V Domu študenta Ul. F. Severo 158). - Ob 18.00 J* na Forda »Alba di gloria*. Rf1" Fonda, Aliče Brady, Marjon Weaver. Ariston 16.30 »Un cuore semplk®*: Joe Dallesandro, Alida Valli. B®®* film. Mignon 16.30 »Čari mostri del Bruna Vailatija. Barvni film. — Nazionale 16.00 «Futur World — anni nel futuro*. Peter Fonda, Blytn Danner. Barvni film. Grattaciclo 16.30 »Storia d'amore Ctf dehlto*. Bibi Andfirsson, Rod Tayk' Prepovedan mladini pod 18. Barvni film. Fenice 16.00 «21 ore a Monaco*. Efl“ co Nero. Barvni film. , Excelsior 16.00 «Dedicato ad o® stella*. Pamela Villoresi in Ric®*r0 Johnson. Barvni film. Eden 16.30 «Intimita proibite*. P1'«!* vedan mladini pod 18. letom. Bar film. Ritz 16.30 «Violenza sultautostrao*' Prepovedan mladini pod 14- let0' ’ Barvni film. Aurora 16.30 «La pantera rosa sfl Tispcttore Closeau*. Peter SeOer Barvni film. . Capilol 16.30 «A1 piacere di rivedeij, Ugo Tognazzi. Prepovedan m'a“™ pod 18. letom. Barvni film. ,,, Cristallo 17.00 «Ben Hur*. Charlton slon. Barvni film. u Moderno 16.30 «Casa privata P*f SS». F. Kruger. Barvni film. Pr”" vedan mladini pod 18. letom. Filodranmiaticn 16.30 «Vanessa»- ® i ni film. Prepovedan mladini r* 18. letom. Ideale 16.00 «Maciste airinfed**' Kirk Morris. Barvni film. „ Impero 16.30 «Salon Kitty.* Helmut ger. Prcpovendan mladini P°d ‘ letom. Barvni film. , j, Radio 16.00 «Hong Kong — Fare per un massacro*. Barvni ‘ Vittorio Veneto 15.30 «Intrigo inj* . zionale*. Cary Grant, Eve M* Saint. Barvni film. Ahbazia 16.00 «Et mourir de 6e* A. Tissier in K. Olsen. Strogo vedan mladini pod 18. letom-ni film , Astra 16.00 »Profondo rosso*. Dario Argento. Prepovedan nua pod 14. letom. Barvni film. .a Volta (Milje) 17.00 »Tra souali m De sperados*. Comel Wilde. Razstave V 1 Slik— ,a čega ljudskega umetnika Ferdir>a_j, V domu «Jakoba Ukmarja* ■ ^ nju je razstava ročnih del in slik <»% Bajca. Razstava bo odprta vsak dan od 15.30 do 19. ure do 50 28. t.m. . n J- MIH®^ ki bo razstavljal do 22. maja.^N^^ V občinski galeriji v Trstu J® razstavo svojih del ANTON si deli galerijo s slikarjem DURE Gianfranco Forzato razstavlja ^ 8»*' linski Torkli do 29. maja 1977. 'jj stava je odprta ob delavnikih do 20. ure, ob nedeljah od 10; °° in od 15. do 17. ure. V počastitev spomina na Jožet* pj. ma daruje Rafko Bucik 5.000 lif ** jaško matico. Namesto cvetja na grob tete J rije Verša darujeta Silva >n' škerk 10.000 lir za Dijaško mfljSr Namesto' cvetja na grob tete v ^ rije Verša darujeta Alekseja k1 mož Možina 10.000 lir za R®^Ur(jj(* V počastitev spomina Stanka G M daruje Primož Mož.ina 5.000 z® Slovensko gospodarsko z.drufeBLj> reka ob smrti svojega nekdfjaj, predsednika inž. JOŽETA prizadetim svojcem iskreno *° DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Giaco-mo I, Ul. Soncini 179, Ul. Bevoltel-la 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št 732-627 Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je v starosti 32 let zapustila naša draga mama, teta in n0®8 MATILDA CIBIC roj. FABČIČ Od nje smo se tiho poslovili , v Ljubljani dne 18. t.m., ob 14. ^ Žalujoči družini Cibic in Fabčič Ljubljana, Opčine, 19. maja 1977 Mali oglasi CARLI VIRGILlO vas vabi. na obi ščete Autosalone Trieste zn nakup novih avtomobilov FIAT vseh vrst. Imamo tudi rabljene 500 66, 68, 71; 126 73; 127 71; A 112 70; 128 71; 124 68; 124 coupč 70; flavia 1800 69; 1750 69; 1600 AR 68; diane 6 75: capri 1300 71; dune buggy 73; 110 R 68; 850 68: mini 71; simca 1300 7l; 131 1600 75 DRUGE VESTI KA ZADNJI STRANI Dne 14. maja. 1977 nas je zapustila naša draga mama in o0®* VITT0RIA METELKO vd. VERSA Ob boleči izgubi s# iskreno zahvaljujemo vsem sorodniko®' sedom, g. župniku, pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vse(fl' ki so jo spremili na zadnji poti. Družini Versa in Budin Prosek, Medea, 19. maja 1977 GORIŠKI DNEVNIK 19. ma|a 1977 NALOGE MLADINSKEGA ODBORA SKGZ Skrbeti za izobraževanje in informiranje mladine Jutri sestanek s predstavniki ZSMS Koper, Nova Gorica, Sežana in lolmin . Čestilke Titu ob njegovem visokem jubileju V torek se je v Trstu prvič sestal •'ovi mladinski odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze. Odbor sestavljajo predstavniki članic SK GZ, ki vključujejo v lastnih vrstah rnladino, to so Zveza slovenskih športnih društev v Italiji, taborniki Rodu modrega vala, Mladinska krožka iz Trsta in Gorice, Slovenska prosvetna zveza in drugi; poleg tega so y odboru zastopani dijaki, študenti 111 delavci. Nadalje so njegovi člani Nekateri mladinci, ki se aktivno vključujejo v življenje slovenske mladine v zamejstvu. Seveda je pri sestavj uveljavljeno načelo, da mo yajo biti prisotni mladi s Tržaškega tkiriškega in iz Benečije. Predsed Nik odbora je Igor Komel, tajnik Milan Pahor — oba je izvolil zadnji glavni odbor SKGZ. Na torkovi sej j so prisotni razpravljali o popolni sestavi mladinskega adbora ter o smernicah delovanja. ^Prejeta so bila predvsem ta načela: slediti vsemu mladinskemu dogajanju v zajnejstvu; imeti stike z vsemi mladinskimi organizacijami in skupinami, ki delujejo v zamejstvu, slasti pa s tistimi, ki so članice od-?°ra; skrbeti za izobraževanje in informiranje mladih (seminarji, srebanja, okrogle mize itd.); skrbeti ?.a tesno sodelovanje z Zvezo socialistične mladine Slovenije; sodelovati * obmejnimi občinskimi konferencami ZSMS Nova Gorica, Koper, Tolmin in Sežana; sodelovati z napred-Ninii italijanskimi mladinskimi orga-Nizacijami in z mladino Slovenske skupnosti; sklicati tudi razširjene saje odbora za mladino na specifične teme, na katere bodo povabljeni tudi ostali člani odborov in članic SKGZ, ki so z določeno temo povezani. Nadalje so se člani odbora pogovarjali o pripravah na sestanek * predstavniku občinskih konferenc ZSMS Koper, Nova Gorica, Sežana m Tolmin, ki bo jutri v Trstu. Pobudnik za to srečanje, na katerem na.i bi sestavili konkretni delovni Program ter si izmenjali informacije, Je prav mladinski odbor. Clanj odbora so govorili še o Vrsti drugih vprašanj ter o nekate-rjh pobudah za bližnjo prihodnost, vu velja poseben poudarek sklepu, Na bo odbor tovarišu Titu — ob njegovem visokem jubileju, 85-letnici Rpjstva in 40-letnici prihoda na čelo Komunistične partije Jugoslavije ter °o že tretji podelitvi naslova narodna heroja — poslal pismo s čestitkami. s. k. »Elettro* spremenili v bojno plovilo obalne službe. Svoj prvi konec je poslila za dobo dveh mesecev ne kaj animatorjev. doživela leta 1944. ko so jo pred Interesenti morajo biti stari vsaj Zadrom letala potopila. Dvajset let 1— kasneje so jahto dvignili iz globin. Sedaj je končno doslužila, saj jo bodo v ladjedelnici Sv. Marka prerezali. Premec bo ostal v Trstu, krmo bodo dodelili muzeju za telekomunikacije v Fucinu, strojnico in parne kotle pa pomorskemu muzeju v Genovi. S tem bo «Elettra», ki je last ministrstva za pošte in telekomunikacije, nadaljevala svoje znanstveno poslanstvo čeprav le kot muzejska atrakcija. NALEZLJIVE BOLEZNI Tržaški občinski zdravnik javlja primere nalezljivih bolezni v obdobju od 9. do 15. maja: 6 primerov škrlatine, 8 primerov ošpic, 6 primerov noric, 3 primeri oslovskega kašlja, 32 primerov vnetja priuše?ne slinavke. 11 primerov rdečk, 9 primerov srbečice in 1 primer otroškega gastroenteritisa. Zaposlitev animatorjev Tržaška občina bo ob organizaciji nekaterih poletnih središč za 18 let, imeti morajo maturo nižje srednje šole in morajo poznati sledeče veščine: mimiko, glasbo, ljudske plese, družabne igre in raziskovanje okolja. Prošnje je treba oddati na odelek za zdravstvo in higieno v Ul. Torino 8. Nakazila dijakom iz zgoniške občine Zgoniška občinska uprava bo na podlagi deželnega zakona nakazala za tekoče šolsko leto 41 študijskih nakazil po 40.000 lir dijakom višjih srednjih šol iz potrebnejših družin. Te podpore bodo deležni dijaki, ki so v preteklem šolskem letu izdelali razred in ki živijo v zgoniški občini. Zainteresirani morajo predložiti prošnjo najkasneje do sobote, 21. maja, prošnji pa morajo priložiti družinski list, šolsko potrdilo o vpisu in o rednem obiskovanju pouka ter o tem, da so izdelali razred. Vsi potrebni obrazci so na razpolago na občini. GRADNJA JEZU NA SOČI PONOVNO V OSPREDJU Goriški župan odgovoril na pomisleke Italia nostra Še nobene odločitve - S tehničnega vidika možne vsaj tri rešitve ■ Kje je skrb za varstvo voda? OB ZAKLJUČKU LETOŠNJE SEZONE Slovenski klub gre v... Pekel Gre za bivši mlin ob Vipavi - Izlet bo, če bo seveda vreme naklonjeno, v nedeljo Marconijevo «EIettro» bodo razrezali in poslali trem muzejem Jahto »Elettra*, ki jo je Guglielmo Marconi uporabil pri svojih najvaž-J^jših poizkusih, bodo prerezali na k°se. Ladja že nekaj let gnije v pdjedelnici pri Sv. Roku, njena »življenjska* pot pa je nadvse zanimiva. “Plovili so jo v Leithu leta 1903 za avstrijsko cesarsko družino. Po 1. Svetovni vojni so jo zaplenili Angle-kj so jo kasneje prodali Marco-niiu. Ob kapitulaciji Italije so Nemci Za zaključek svoje pestre in zanimive prosvetne dejavnosti letošnje sezone priredi Slovenski klub v nedeljo, 22. maja, izlet s piknikom v mlin Pekel v Braniku na Vipavskem. Pekel je čudovito lep. romantičen kotiček narave ter je s svojo monumentalno ■ zgradbo menda najlepši mlin v Sloveniji. Oddaljen je komaj tristo metrov od asfaltirane ceste med Branikom in Dornbergom, leži ob reki Vipavi. Tja bomo šli z lastnimi vozili iz Trsta do Dutovelj, nato mimo Štanjela v Branik in ko zapustimo Branik, zavijemo pri za selku Steske na desno m kot bi trenili se bomo znašli v prijetnem hladu, v senci starih, košatih dre ves ob reki Vipavi. Ta naš Pekel ni tisti, ki ga poznamo iz šolskih klopi; je veliko prijetnejši, saj se ne ozira na bolj ali manj grešne duše, sprejel bo prav vsakega. Tamkajšnji stari gospodar »Lucifer* — je že nekaj let pod rušo, toda v mlinu gospodari sedaj njegova hčerka Vanda Pečenko, ki nam bo dala gostoljubno na razpolago prostor in svojo odlično kapljico ter studenčnico, za hrano pa bomo poskrbeli sami. Mlin Pekel je največji in eden najstarejših vipavskih miinov iz 13. stoletja, katerega je graščak Friderik Lanthieri leta 1740 prezidal in povečal in je bil vse do druge svetovne vojne pomembno industrijsko podjetje. V njem je noč in dan teklo in mlelo osem kamnov žito Kraševcem in Vipavcem, tu so kovali kovači kmetsko orodje in žaga je nenehno brenčala in spreminjala debele hlode v deske. Potem se je v Peklu čas ustavil; utihnil je ropot mlinskih koles, prenehalo je brenčanje žag in kmalu ni bilo slišati več udarcev kovaških kladiv. Samo slap še vedno pada in šumi ter pripoveduje o nekdanjem življenju v tem idiličnem kraju. Izletniki ‘pbšIčrMmo vsak za svojo hrano, s seboj vzemimo po možnosti ražnje in seveda potrebno meso za čevapčiče, ražnjiče in podobno. Seveda ne smemo pozabiti na dobro voljo in meh za smeh. V primeru slabega vremena izlet odpade. Nasvidenje. —a • V soboto, 21. maja, oh v miljski občinski telovadnici ob 20. uri predstavitev in razprava o knjigi «Od so-cialfašizma do španske vojne*, ki jo ,ie napisal Luigi Longo. Avtorja bo predstavil Vittorio Vidali, srečanje sta pripravila krožka «Che Guevara* in «Luigi Frausin*. beneški dnevnik KD PRIVOLILA V ZAHTEVO LEVICE IN NEODVISNSŽEV Pogovori med strankami za enotno vodenje Nadiške gorske skupnosti Vse sik ustavnega loka obsodile protislovenske napise v Podboneseu Krščanska demokracija se loteva problema slovenske etnične skupnosti Pogovori med strankami ustavna loka Nadiških dolin so stopili Novo fazo, v fazo iskanja skup-k? Programske osnove, o kateri naj lCEiTSe dogovorili predstavniki KD, CtT PSI, PSDI in neodvisneži in ' oi omogočila premostitev seda-Je8a stanja v Nadiški gorski skup-krii1' ki jo vodi enobarvni demo-v “Canski odbor. Za iskanje dogo-so se zavzeli predvsem obe ^Vičarski stranki ter neodvisneži, i .,®n že pred enim mesecem pred-. 2Ui zahtevo v tej zvezi krščanski _ teokraciji na zelo razburkanem *stenku na občini v Špetru. Takrat „j. Namreč kmetje in zemljiški fast-iz Ažle prišli protestirat zaradi * Nike posplošenih razlastitev, ki sta vodil; občina in gorska skupnost, da * . t pa je bilo srečanje (mor- ij tedi zaradi tega, da bi se izogni-„ Prisotnosti prebivalcev Ažle) na bif • R KD «pri Lipi*, kjer so o-v®m 00 ses*-anki fe stranke. Na no-le ^ srečanju, ki so se ga udeležite) Vi?e Povabljene skupine, vključno komunistična, so demokristjani sjV°jili teze opozicije o industrij-nj®te razvoju, ki naj sloni na orga-Sq nem načrtovanju, prav tako ni-n0 Nasprotovali zahtevi po sestavi „ vega in širšega vodstva Nadiške g0Iske skupnosti. Bat? zahtevo je jasno utemeljil Ski, 'tti (KPI): Nadiška gorska ZuF°St Je dosegla pozitivne re-Notn te sarri0 takrat, ko je lahko e-|j N,° nastopala, sedaj pa odprav-sirn ? RN^d'0 potresa, izvajanje o-č» ,eya sporazuma in razvojni nanje ,jajo že bolj trdno sodelova-J • Zaradi tega so tako Fabiana Brugnoli (KPI), kot tudi Marinig (PSDI) in Blasuttig (PSDI) vztrajali na zahtevi enotnega vodenja gorske skupnosti. Demokristjan Sal vagno je dal protipredlog o izved bi vrste programskih sestankov, podobno stališče je zavzel tudi drugi demokristjan Specogna, ki pa se je po drugi strani oddaljil od prvega, ko je privolil v sestavo skupnega poročila, ki med drugim podčrtuje soglasje vseh udeležencev sestanka o nujnosti najširših konvergenc med strankami ustavnega loka za pripravo srednjeročnega in kratkoročnega programa in za njegovo ures ničitev. Na istem srečanju so odobrili tudi skupno izjavo v zvezi z nekaterimi protislovenskimi napisi, ki so se pojavili pred kratkim po zidovih v nekaterih krajih Beneške Slovenije in še posebno v Podboneseu. Stranke, ki so se udeležile srečanja »pri-Lipi», odločno obsojajo te «pojave nespametne nestrpnosti* ter jih o-cenjujejo kot »protiitalijanske*, saj kršijo osnovna načela italijanske republike, namreč načela ustave, ter so tudi v nasprotju z nedavnim zakonom o ratifikaciji osimskega sporazuma, ki odpira nove perspektive v odnosih med obmejnim prebivalstvom, kot izrecno poudarja skup na izjava. Kot vidimo, smo v Beneški Slove niji priča kvalitetnemu skoku tudi v odnosih med demokratičnimi političnimi strankami, ki ocenjujejo obnovo Furlanije in osimske sporazume kot osnovo za novo sodelovanje, ki naj privede čimprej do koristnih rezultatov na političnem in upravnem področju. Vse to je rezultat velikega čuta odgovornosti, pa tudi spremenjenega razmerja sil, ne samo na vsedržavni ravni, ampak tudi v Nadiških dolinah. Pri tem pa je treba upoštevati tudi prizadevanja krščanske demokracije. da bi stopila na pot prenovitve in bila sposobna dati ustrezne odgovore na zahteve prebivalstva. O teh prizadevanjih priča napoved, da se bodo jutri »pri Lipi* sestali demokrščanski voditelji Nadiških dolin, da bi razpravljali — čeprav tega niso uradno sporočili — prav o problemu slovenske etnične skupnosti v videmski pokrajini. KD se torej prvič sooča s problemom, ki ga je skušala trideset let pre zreti. To pa pomeni, da tudi KD postaja pozorna na vprašanja, o katerih že dolgo razpravljajo v levičarskih strankah in v kulturnih krožkih, na primer o problemih šolanja v materinem jeziku. Po drugi strani bi lahko v tem videli odraz želje, da bi odpravili razdor v katoliškem svetu in končno upoštevali mnenje slovenskih duhovnikov, ki aktivno delujejo v kulturnih krožkih in uživajo podporo nadškofa. Prav ti duhovniki so odločno izpričali zavzetost cerkve v prid jezikovnim manjšinam, kar so na primer storili še preteki i teden ob navzočnosti pokrajinskega tajnika KD Turella. Želeti bi bilo torej, da bo tudi v Nadiških dolinah KD sklenila napraviti konec nekemu zgodovinskemu obdobju ter začeti novo politiko tudi na tem po dročju. Že vrsto let je govor o izkoriščanju vode iz Soče za potrebe kmetijstva na krminskem in gradiščanskem področju. Zamisel pa je dobila bolj otipljive obrise šele po podpisu sporazumov v Osimu, ko so se ustvarili tudi primerni politični pogoji. V zadnjem času »a postajajo zmeraj bolj glasni tudi nasprotniki takega načrta. Med temi prednjači društvo Italia nostra, ki se boji, da bi zgraditev namakalnega sistema, predvsem pa zajezitev Soče nad pevmskim mostom, popolnoma spremenila sedanjo idilično (in enkratno) podobo te gorske reke. Pravzaprav gre za vprašanje, kje naj se postavi jez in kakšen obseg naj zavzame, kajti obstaja bojazen, da bi se rečna struga pod njim precej izpraznila. Na take pomisleke je odgovoril te dni goriški župan Pasquale De Simone v daljšem tiskovnem poročilu, kjer med drugim pojasnjuje, da načrt šele proučujejo in da ni bila sprejeta še nobena odločitev. O tem vprašanju se bo morala izreči posebna mešana komisija v roku enega leta. Vsekakor ne gre samo za enostransko rešitev, politično ali gospodarsko, kajti upoštevati bo treba več dejavnikov, od dejanskih potreb kmetijstva do zaščite in varstva okolja. Za ureditev sistema se zaenkrat odpirajo s tehničnega vidika vsaj tri možnosti. Tako naj bi se jez zgradil pod psvmskim mostom in sploh ne bi kvaril okolja. Druga možnost vred videva izgradnjo dveh manjših jezov, tretja pa da bi vodo dobavljali neposredno iz bazena bodoče hidroelektrarne Solkan, k: jo ,-iodo začeli graditi predvidoma prihodnje leto. Vsekakor je pretirana zaskrbljenost odveč, nadaljuje goriški žu oan, kajti pri vseh dosedanjih sti kih s predstavniki Nove Gorice, je bil navzoč tudi predstavnik društva Italia nostra. to pa je že samo po sebi jamstvo, da bodo Dri iskanju najboljše rešitve upoštevali vse vidike, tudi tistega o var stvu okolia. ' Vsekakor je celotna zadeva še vedno v začetni fšzi proučevanja, vendar pa lahko ugotovimo, da je zaskrbljenost društva Italia nostra precej enostranska. Gre ji namreč samo za varstvo krajine. V kolikor nam je znano pa si nihče ne beli glave o tem, če bo voda iz Soče v prihodnjih letih še primerna za namakanje kmetijskih povr šin. Danes je stanje sicer še zadovoljivo in je voda še razmeroma čista, čeprav se vse bolj pogoste pojavljajo znaki, ki povzročajo določeno zaskrbljenost. Tako so zabeležili v Soči zadnje tedne pravo morijo lipanov in postrvi, kar da-ie slutiti, da voda le ni tako čista, kakor na odgovornih mestih zatrjujejo. Vprašanju varstva voda bi morali zate posvetiti največjo po zomost. saj prav iz Soče napajajo vodovod, ki oskrbuje velik del prebivalstva goriške pokrajine, v nekaj letih pa bodo-' iz Soče dobavljali pitno vodo tudi za potrebe Trsta. Pri tem oa se tudi nehote vsi lju;e vprašanje, kako to, da se Italia nostra ni zbudila ko ie šlo za določene megalomanske posege goriške občine na področju Stan dreza? Ne spada to v varstvo o-kolja? Na včerajšnjem srečanju, ki je bilo peto, so ugotovili, da se slovensko vinogradništvo po uporabi tehnologije uvršča v sam evropski vrh, Kar oa zadeva trsne cepljen ke bo potrebna večja angažiranost. Strokovnjaki so podrobneje analizirali stanje vinogradov in so se zavzeli za njihovo obnovo, za združevanje površin ter za poenotenje tehnologije Lovorili so tudi o sta bilnosti vina ter o novih, kemičnih in mehanskih postopkih, ki jih i v svetu uporabljajo za odpravo motnosti vina. Protestna stavka proti nasilju Delavci v tržiški ladjedelnici Ital-cantieri so včeraj izvedli četrturno protestno stavko proti stopnjevanju nasilja v državi in s tem odgovorili na zadnje dogodke v Rimu in Milanu. • Jutri med 18. in 19. uro bodo pred vhodom v kinodvorano Corso v Gori-ci.zbirali podpise za 8 referendumov za katere se zavzemajo radikalci. Podpise zbirajo tudi pri volilnem uradu na županstvu, na tajništvu preture in na tajništvu okrajnega sodišča. Ansambel «Lojze Hlede* iz Šte-verjana, ki je z uspehom in z zadovoljstvom številnega občinstva nastopil v soboti) na «Veselici» Društva Slovencev miljske občine Prireditev .je bila v miljskem gledališču Verdi. Družino Elvije in Nordia Ger-golet je osrečilo rojstvo krepkega sinčkr. IVANA Svojemu blagajniku in soprogi čestita ŠZ Mladost iz Doberdoba; novorojenčku pa želi obilo sreče v življenju. Drevi v Katoliškem domu predavanje «Delovno mesto in zdravjem Slovensko katoliško akademsko društvo iz Gorice je v nizu prčda vanj, ki jih ima v načrtu v letošnji sezoni, povabilo k sodelovanju tudi znane družbeno-politične delavce. Drevi ob 20.30 bosta t> mali dvorani Katoliškega doma v Gorici predavala dr. Rafko Dolhar in Boris Gombač. Govorila bosta o delovnem mestu ter o posledicah, ki jih utegne zapustiti na zdravju človeka. Razprava o dmlnnn regulacijskem načrtu Kakor smo že poročali, se jutri zvečer sestane občinski svet v So-vodnjah. Poleg nekaterih vprašanj administrativnega značaja, kakor je odobritev obračuna za leto 1976 in sprememba proračuna za letos, bodo razpravljali tudi o osnutku deželnega regulacijskega načrta, ki ne u-streza dejanskim potrebam razvoja sovodenjske občine, poleg tega pa vsebuje tudi nekaj netočnosti glede teritorialne pristojnosti. Tako je hi lo ponovno prisojeno goriški občini ozemlje ki leži na področju industrijske cone, pa čeprav je županstvo že dokazalo, da spada to zemljišče v sovodenjsko občino. srečanje vinogradnikov v Solkanu Merlot letnik 1972, proizvajalec vinska klet v Vipavi, to je po oceni strokovnjakov danes na Primorskem, za nekatere pa tudi na slovenskem najboljše vino. Drugih njegovih značilnosti he bi navajali, pa saj tudi niso vazne; zaupati je strokovnjakom in ubogati. Če torej v Sloveniji odslej dalje nočete «usekati mimo* in se v družbi izkazati kot. slab poznavalec vin, potem naročite merlot Na najvišje mesto med 20 vrsta mi vin, ki jih proizvajajo primor ske vinske kleti v Brdih, Vipavi, Sežani in Kopru, jih je postavila posebna komisija. Ob tej priložnosti je poslovni odbor za vinogradništvo in vinarstvo v primorski regiji iz Nove Gorice, ki deluje v okviru poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije, priredil v hotelu Sabotin v Solkanu pokušnjo vin in strokovno srečanje. Na tem strokovnem sestanku so govorili o uspehih vinogradništva v Sloveniji in tudi o njegovih slabostih. Udeležili so se ga tudi predstavniki slovenskih vinogradnikov z naše strani. Kmetijsko deželno ustanovo ERSA je predstavil dr. Mirko Primožič, odbor briških vinogradnikov, kj prirejajo vsakoletno vinsko razstavo v Števerjanu, Avgust štekar, prisotni so bili predstavniki furlanskega zadružnega gibanja in med njimi tudi Silvano Poietto. im iiniiiii um im umi m um m iiitiiitiiiiiiiiiiiifiiiiiiatiiiiiiiiimiiHiiiii n mm, m, ,111,1,1,11 iiuuiiiHiiiMiimiiiiiiiimuiiiMummuiiiiiHinmmiiiiiiiiimiuimMiuia GRADNJA KOLEKTORJA ZA ODPADNE VODE NA ŠENŽAT A H PRI ŠTANDREŽU Zemljiški lastniki zahtevajo izplačilo odškodnine od občine ob podpisu služnosti «Mi ne ne upiramo pričetku del» je rekel predsednik kmečkega društva Viljem Zavadlav, «hočemo pa ob podpisu denar na roko» Goriška občinska uprava se pripravlja na pričetek gradnje glavnega kolektorja, po katerem sa bodo odpadne vode stekale v čistilno napravo, ki jo bodo zgradili pri Soči, tik ob meji s sovodenjsko občino. Kolektor bodo speljali po Šenžatah, to je tisti del štandreških njiv, ki se razprostira med novo cesto in Sočo, južno od vasi. Kolektor bodo zakopali devet metrov globoko v zemljo. Njegpva gradnja' do nujno povzročila škodo kmetovalcem, saj se. bo .z .izkopom grušč pomešal z zemljo in zmanjšal njeno rodovitost. Poleg tega se lahko dogodi, da kmetje zaradi del tistega pasu zem lje eno leto sploh ne bodo obdelali in bodo s tem imeli gmotno škodo. Občinska uprava je v teh dneh po slala nekaterim tastnikom zemlje v Šenžatih poziv, naj podpišejo na ob čini pogodbo, s katero dovoljujejo vstop na njihovo zemljo. Toda lastniki zemlje niso pripravljeni kar tako podpisati in jih prav nič ne gane prigovarjanje občinskega odbornika, češ da je gradbeno podjetje sedaj pripravljeno, da prične z delom in da bi lastniki zemlje nekorektno ravnali. če bi se temu uprli. »Mi se ne upiramo pričetku del — nam je rekel predsednik kmečkega društva Viljem Zavadlav — samo denar hočemo. Denar na roko in naprej, potem je za nas stvar urejena. Nočemo, da bi se spet ponovilo tisto, kar se je z nami 'dogodilo, ko so zgradili novo cesto. Tudi takrat so sililj v nas, dajte, podpišite, ker podjetje čaka. Podpisali smo, sedaj pa že dve leti čakamo na denar. Da bi bila mera polna, še vedno plačujemo davke za tisto zemljo.* Štandrežci torej ne pristajajo na izsiljevanje, da bodo v eni uri storili tisto, kar pripravlja občina več let. Če si je občina zagotovila denar'za gradnjo, potem naj ga poskrbi še za izplačilo tiste odškodnine, ki pritiče zemljiškim lastnikom. Kolikšna bo odškodnina? Štandre ški zemljiški lastniki govorijo o 240 lirah za kvadratni meter. Po doslej znanih pogojih bodo za izplačilo odškodnine upoštevali 15 metrov širok pas, kjer bo speljan kolektor. če bi se primerilo, da bodo na kakšnem odseku presegli to širino, bodo škodo posebej zaračunali. Kmetje torej ne nasprotujejo kriteriju, po katerem so na občini določili ocenjevanje škode, nasprotujejo po koraku v neznano, kakršnih so bili, žal, doslej prisiljeni storiti že preveč. Zračni koridor za Avstrijo nad Kanalsko dolino Danes bodo iz deželnega letališča v Ronkah opravili poskusni prelet novega zračnega koridorja med Ron-kami in Avstrijo, preko Kanalske doline. Te dni je namreč prišlo iz Rima dovoljenje vojaških oblasti za poskusno uvedbo letalskih zvez z Avstrijo preko tega področja. Kakor je znano, so se morala letala do zdaj posluževati zračnega koridorja preko Jugoslavije. Nova zveza z avstrijskimi letališči bo, znatno .''lajšala čas letenja. « Tak še n si kakor aprilsko vreme* Kdo ne pozna ljudske modrosti — Takšen si kakor aprilsko vreme — V dolgoletnih opažanjih so si naši predniki ustvarili posebno predstavo o tem mesecu na prehodu dveh letnih časov. April bi moral biti torej, ie zaradi tradicije, precej muhast mesec. Letos je tak obraz pokazal samo na začetku, ko je spet pritisnila zima in je sneg pobelil okoliške hribe na Goriškem, Ohladitev pa je prinesla tudi slano, ki je ponekod povzročila precej škode, zlasti sadjarjem in vinogradnikom. V Gorici so namerili najvišjo temperaturo 30. aprila, plus \ 23,5 stopinje! najbolj hladno pa je bilo 6., ko je živosrebrni stolpec kazal samo pol stopinje nad ničlo. Deževnih dni je bilo 11, padlo pa je 58 litrov vode. Aprila je bilo razmeroma zavetno, saj močnejših vetrov ni bilo. Iniciativni odbor posebej želi, da bi se izleta udeležile družine z o-troki. Na pobudo ženskega iniciativnega odbora Prijave za izlet v Landarsko jamo Ženski iniciativni odbor za Goriško prireja v nedeljo, 29. tm.. po poldanski avtobusni izlet v Beneško Slovenijo. Izlet bodo združili z izro čitvijo sredstev koordinacijskemu od tajru za odpravo posledic potresa, ki’ so jih ženske zbrale med pro slavami osmega n arca, mednarodne ga ženskega praznika, po goriških vaseh. Prijave za izlet sprejemajo, do vključno 22. maja, naslednje po verjenice: GORICA: Elijana Bensa, Ul. Mal ta 2; gostilna Primožič, Drevored 20. septembra: gostilna AlTUniversi-tš na Travnik j. PODGORA: Ameli-ja Bernardis, Ul, Attimis 32: Wanda Okroglič, Ul. Attimis. PEVMA: trgovina Nanut (tudi za Štmaver). O SLAVJE: Pepca Pintar. ŠTEVER JAN: Loreta Maraž (Ščedno) in Cvetka Štekar (Valerišče). ŠTAN-DREŽ: v Domu Andreja Budala. SO-VODNJE: pekarna Cotič; gostilna Tomšič. VRH: trgovina Frandolič. DOL: Genja Peric pri Devetakih. POLJANE: Vilma Juren. DOBERDOB: Mila v drogeriji. JAMLJE: trgovina jestvin. Do 24. maja vpis v otroške vrtce v Sovodnjah in Rupi x 24. maja poteče rok za vpis otrok v otroške vrtce v sovodenjski občini. Vpišejo se lahko otroci rojeni leta 1972, 1973 in otroci rojeni do 30. septembra 1974 leta. Vpisovali bodo tudi otroke rojene do konca leta 1974 in jih bodo sprejeli kolikor bodo ostala nezasedena razpoložljiva mesta. V okviru 29. tržaškega velesejma, ki bo potekal v dneh od 17. do 29. junija, bo deželna ustanova za razvoj obrtništva (ESA) pripravila kolektivno razstavo obrtniških izdelkov iz naše dežele. Razstavni prostor — približno 300 kv. metrov je v tretjem nadstropju palače narodov. Podjetja, ki se nameravajo udeležiti omenjene razstave, naj do 25. maja vložijo prošnjo pri deželni u-stanovi za razvoj-obrtništva v Vidmu — Viale Venezia 100. Vse stroške v zvezi z razstavo bo krila omenjena ustanova. Drevi v Verdiju gledališka predstava V Verdijevem gledališču bo Stalno gledališče iz Trsta danes ob 20.30 predstavilo delo Carla Goldonija »La famiglia dell'antiquario». S to predstavo sc v Gorici zaključi letošnja abonmajska sezona. V drevišnji predstavi bosta glavni vlogi nosila Regina Bianchi in Mi-chele Abruzzo. Režijo je vodil Furio Bordon. 59 vinogradnikov na vinski razstavi v Gradišču 59 vinogradnikov dežele Furlanije-Julijske krajine s 300 vzorci vin bo sodelovalo na letošnji razstavi vin »Gran premio Noe*, ki jo v Gradišču prireja deželna enoteka »Serenissi-ma» ob sodelovanju domače turistične -ustanove, gradiščanske občine, deželnega odbora za razvoj vinogradništva, ter društva pokuševalcev vin. Na letošnji manifestaciji sodelujejo nekateri slovenski vinogradniki. Ti so Pepi Bensa z Oslavja, Gradimir Gradnik s Plešivega, Mario Mikluš iz Števerjana, Emil Sfiligoj z Oslavja in bratje Terpin iz Števerjana. Ocenjevalna komisija, ki bo ocenila najboljše vzorce, se bo sestala to soboto. Vinsko razstavo pa bodo odprli v soboto, 4. junija v prostorih športne palače v Gradišču. Kino 4 Gorica VERDI Od 20.30 odrska predstava tržaškega Teatra stabile »La farni-del antiquario». CORSO 17.00—22.00 »Angeli dell infer-no sulle ruote*. J. Nicholson. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODF.RNISSIMO 17.00-22.00 »Vera Cruz*. G. Cooper, B. Lancaster. Barvni film. CENTRALE 1T.30-22.00 «La strana coppia*. J. Lemmond. V. Matthau. Barvni film. V1TTOR1A 17.00-22.tK) »II genio*. Ives Montand m Agostina Belli. Barvni film. , Tržič PRINCE 17.30-22.00 »Complesso « colpa*. EXCELSIOR 16.30—21.30 «Gattor». Nova Gorica in okolica SOČA »Pogumni Waldo Pepper* — a-meriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Pregon» — ameriški film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Mandingo», — ameriški film ob 19.30. Včeraj-danes h goriskega matičnega urada RODILI SO SE: Samanta Mosco. Fabio Bastiani, Tamara Lauri, Luca Gallas. UMRLA JE: Sofija Sitar vd. Gabrielu. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Verdijev kor-zo 57 - (el- 28-79. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale na‘Trgu Republike. — tel. 72341. ................. Dohodki Goričanov v 1. 1974 Armanrio Pascoli 10.742.000, Bruno Pascoli 11.711.000, Ferruccio Pascoli 9.643.000, Valentino Pascoli 7.884.000, Primo Pascotto 8.625.500, Federico Paskulin 6.093.000, Luigj Pasculin 6.442.000, Al do Pascutto 4.824.000, Gianfranco Pasqualetto 5.501.000, Pietro Pasquali 5.323.000, Donato Pasquariello 4.335.000, Walter Pa-storutti 4.566.000, Francesco Patani-si 5.226.000, Mario Patrizi 5.262.000. Damjan Paulin 6.858.000, Elsa Paulin 4.272.000, Emil Paulin 5.299.000, Er-manno Paulin 4.620.000, Giancarlo Paulin 5.913.000, Lidia Paulin 4 mil. 147.000, Luigi Paulin 5.101.000, Se-verino Paulin 6.261.000. Slanislav Paulin 4.367.000, Tullio Paulin 5 mil. 297.000, Giovanni Pauluzzi 5.769.000. Vlasta Pausi 5.233.000, Luciano Pa> vio 4.044.000, Francesco Pavlin 4 mil. 985.000, Nevio Paziente 6 mil. 951.000, Giuliano Pečar 10.857.000, Antonio Pecora 9.912.000, Bruno Pe-corari 5.324.000, Celeste Pedrini 7 mil. 117.000, Delia Pedrini 4.272.000. Carlo Pedroni 13.085.000, Fulvio Pe-ghinelli 5.660.000, Alfredo Pelesson 6.226.000, Benno Pelican 9.427.000, Giuseppe Pelicon 5.681.000, Luigia Pelicon 12.948.000, Franc Peljhan 5 mil. 272.000, Francesco Pelizzon 7 mil. 197.000. Dino Pelizzo 4.015.000. Giuseppe Pelizzo 5.099.000, Brunone Pellegrin 9.152.000. Jolanda Pelle-grini 5.923.000, Sergio Pellegrini 5 mil. 168.000, Silvio Pellegrini 7 mil. 315.000, Enzo Pellegrino 5.115.000, Ermes Pelican 10.622.000, Carlo Pel-lis 4.938.000, Giorgio Pellis 4.822.000, Alberto Pellinzon 7.919.000, Antonio Pellizzari 5.416.000, Marino Pentas-suglia 6.494.000, Bruno Pepe 5 mil. 134.000, Giovanni Perazza 6.317.000, Salvatore Perazza 5.954.000, Stanislav Perhavc 11.800.000, Adolfe Per-co 21.347.000, Bruno Perco 4.573.000, Giacinto Perco 4.172.000, Gianfranco Perčo 5.580.000, Giorgio Perco 4 mil. 504.000, Giuliano Perco 4.062.000, Gjuseppe Perco 5.555.000, Leone Perco 4.074.000, Mario Perco 5.042.000, Mario Perco (1929) 5.327.000, Renzo Perco 5.367.000, Franco Percovich 6.577.000, Renato Perelli 7.009.000. Alvise Peresson 21.643.000, Sergio Peresson 4.832.000. Eugenio Pergola 11.589.000, Eghn Peric 4.254.000, Jožef Peric 5.280.000. Bruno Perich 5.472.000, Marco Perich 15.774.000. Renato Perich 4.393.(XX), Luciano Pe-rigoi 4.114.000, Gianfranco Perini 4 mil. 601.000, Gino Giovanni Perini 7.899.000, Umberto Perini 5.940.000, Eugenio Perrssuttj 4.155.000, Vinicio Perisutti 4.995.000, Marino Perz 5 mil.334.000, Alessandro Perla 4 mil. 437.000, Aldo Pema 11.049.(M)0, Ivano Peron 4.665.000, Alfonso Persoglia 5.315.000, Antonio Persoglia 4.670.000, Daniele Persoglia 4.812.000, Elvino Persoglia 4.993.000, Umberto Persoglia 4.813.000, Claudio Persoglia 4 mil. 927.000, Giuseppe Persoglia 4 mil. 042.000, Pietro Persoglia 4 mil. 104.000, Ferdinando Pertini 4.240.000, Giovanni Bertoldi 5.922.000, Aldo Pertot 4.212.000, Renata Pertot 6 mil. 509.000, Pietro Pescani 9.706.000. Luciano Pešce 4.500.000, Umberto Pešce 4.395.000, Renato Pesenti 5 mil. lo Petarin 4.909.000, Giovanni Pe-tarin (1923 ) 8.469.000, Claudia Petea-ni 4.918.000, Federico Peteani 5 mil. 387.000, Luciano Peteani 5.161.000, Luigi Peteani (1919) '4.079.000, Mar-cello Peteani 4.003.000, Milenko Pe-teani 5.441.000, Pietro Peteani 4 mil. 966.000, Aristea Petelin 47.233.000. Gottardo Petenzi 9.903.000. Danilo Peterin 6.089.000, Damiano Peternel 5.691.000, Mariano Peternel 6.334.000, Riccardo Petito 4.950.000, Luigi Pe-trachi 4.462.000, Guerrino Petri 4 mil. 801.000, Abramo Petrini 5 mil. 226.000, Raffaele Petrini 4.320,000, Adriana Petronio 6 280.000, Carlo Petruccio 4.199.000, Bernardino Pe-truz 4.677.000, Salvatore Petruzziel-lo 5.302.000, Danet Pettarin 6.259.000, Mario Pettarin 8.645.000. Antonio Petterin 4.625.000, Elisabetta Pette-rin 4.670.000, Giulio Petterin 4 mil. 257.000, Emo Pettini 4.9OS.O0O, Angelo Piacentini 4.065.000, Adolfe Piani 5.318.000, Marino Piani 7.224.000. VValter Piatti 4.673.000, Agostino Piazza 7.364.000, • Giovanni Piazzi 6 mil. 889.000. Antonio Piatri 4.899.000, Pietro Piccini 5.976.000, Renzo Pic-cini 5.471 .IKK). Gnido Piccinini 12 mil. 560.000, Livio elemente Piccinini 5 mil. 837.000, Tarcisio Piccinini 13. mil. 143.000, Claudio Piccotti 5 mil. 632.000, Livio Piccotti 4.017.000, Giulio Picech 5.086.000, Mario Picech 7.956.000, Silvano Pich 6.480.000, Mi-chele Picillo 5.615.000, Guido Piciu-lin 5.447.000, Pietro Piciulin 10. mil. 772.000, Valerio Pjcogna .4.756.000, Giorgio Picotti 12.418.000. Giovanni Picotti 14.539.000. Giuseppe Piccotti 843.000, Sergio Pesenti 4.903.000, Car-1 4.464.000, Livio Picotti 5.132.000. | SLOVENSKA ISTRA PRAZNUJE ZGODOVINSKE OBLETNICE | Težki začetki ilegalnega v Slovenski Istri boja Spomini enega prvih organizatorjev narodnoosvobodilnega gibanja, Vidka Hlaja n. Ljudje so se bali provoka-r eij, ko so posamezne prodane du-| še za mali denar ali pod pritiskom ustrahovanja, poslale okupatorjevi ovaduhi. Ni jih bilo veliko, toda okupator je znal spretno izkoriščati njihovo izdajalsko delo v svoje uničevalne namene. Takšna situac"a je narekovala v mnogočem drugačen pristop in predvsem do skrajne mere oprezno j ilegalno delo. Edino stroga konspi-I racija v začetnem obdobju dela bo omogočila vzpostavitev in učvr-' stitev OF in ostalih organizacij f NOG. Težišče je bilo na izboru I aktivistov za ilegalno delo. Zavedal sem se, da bo le naj-utrožja konspiracija v mojem deli lu in delu že dolgoletnih nasprotnikov fašizma, ki so bili v samem I: začetku tega dela povezani v izpolnjevanju organizacijskih nalog, ; vnesla varnost in zaupanje teh lju- Iz umetnostnih galerij Mihelič v občinski Že bežen pogled na razstavo v občinski galeriji pokrajin Toneta Miheliča odkriva, da se njegovo slikarstvo ni odzvalo nikaki naprednejši struji preteklih desetletij, marveč ostaja zasidrano v tradiciji postimpresionistične stvarnosti. Rezumljivo je torej, da ne plačuje dolga sedanjosti ohranja pa zato srnjim zasnovam trajnejšo obstojnost stika z vsemi, ki ljubijo pokrajinsko lepoto. Mihelič ustvarja tako že trideset let razglede slovenskega zamejstva od miljskih gričev do gora pri Trbižu. Razen štirih slik že znane motivike z Devinom in kraško jesenjo Žarečih barv, so to pot vse ostale pokrajine iz najsevernejšega zamejstva in vse prav odl čno naslikane tako da moremo trdili, da je slikar dosegel višek svoje dozorelosti. Mihelič je znan kot neustrašen kolorist, kar mu melanholiki ne štejejo v dobro. Da pa poleg ognjevitih barv zna obvladati bolj utišene. to dokazuiejo nove slike iz zasneženih babnic,. Sreze in sončne so ter pretanjeno zadržanih, skoro belo prozornih barv, vendar pa ohranjajo v celoti Miheličevo barvno veselje So to gotovo njegove najlepše pokrajine, Če je sneg neka oblika vode. si ta v drugih slikah kaže V bistrini gorskih DQtok(ju..ln ie-ret iz Ovčje vasi. Rablja m Fuziji. sredi k nebu strem,eč:h smrek ni gorskih vrhov. Enako odličen ljubitelj naših krajev je D uren. kj razstavlja krepko naslikana olja v svoji stalnosti izraza, ki ga ie dosegel po dovršitvi akademije slavnega no-rntorsa K'koschke -ju -Cepkih in nato od marca dalje nad vasjo Gabrovica, oziroma v sami vasi. Partizanski kurirji in ilegaici-aktivisti so smeli le v obrobne hiše v vasi, da ne bi vzbujali suma pri še nepovezanih vaščanih in pa slučajnih prehodov tujcev ali pa sovražnih patrol. Kurirji so se smeli zadrževati največ dan ali dva v Istri, nakar so morali takoj nazaj v karavlo P 2a, ki se je zadrževala v Brkinih, oziroma na Slavniku (največ v bližini vasi Skandanščina). Prav iste oblike gibanja sem moral uporabljati tudi sam za sestajanie in dogovarjanje za uresničevanje organiziranje NOG. V tem obdobju sem smel samo ponoči oditi iz skrivališč — oun-kerjev in še v teku iste noči sem se moral vrniti, ali pa sem moral prebiti naslednji dan v novem skrivališču — stanovanju! Brez osebnih dokumentov in obo rožen s pištolo in bombami, nisem sme! tvegati srečanja s sovražnimi patruljami Tega nisem smel storiti, ker je bila minimalna možnost, da bi se živ izvlekel v oboroženem spopadu z večjim številom bolje oboroženih nasprotnikov. Politično-organizacijske naloge jn partijska disciplina so mc obvezovale, da se takih situacij v naivečji mogoči meri izogibam. Enak režim gibanja in dela je veljal tudi za vse ostale aktiviste. Tako so se morati' ravnati tudi vsi tisti, ki so prihajal' iz raznih partizanskih enot ali centrov. Pošebno je bil režim konspiracije in gibanja nadvse strog za člane ilegalne tiskarne. Organizatorji sprejema in spremljanja novincev v partizanske enote -mladincev in kompromitiranih aktivistov ter ubežnikov iz itali ionske vojske, so morali posebno paziti na dobro maskiranje svojih kanalov za odhod v partizane. Prevoz in prenos sanitetnega materiala, tiskarske tehnike, obleke, hrane in drugega materiala ie or-zanizatorjem zadajal mnoge preglavice, vendar ie bil zelo dobro in uspešno izpeljan. Tudi terenski aktivisti krajevnih odborov OF in rajonskih odborov in drugih organizacij KPS so se morali sestajati skoraj izključno ponoči na ilegalnih me stih, največkrat zunaj naseljenih krajev. SpororTla za sklicanje sestankov terenskih organizacij so prenašale organizirane mladinke in mladinci izpod 17 let starosti (starejši so bili v ital. vojski) ter žene. Ugotovljeno je. da so to delo, kljub neštetim težavam, odlično izvedle. Žene so bile zelo iznajdljive v kombiniranju svojega lednega dnevnega dela z ilegalnim delom - prenosom pošte, Z REVIJE NAŠA POMLAD It m - mm ' W1 # & TU m ' f/ *» ' \ ; ; • "■j Otroški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkoij sporočil in raznega za partizane potrebnega materiala. Prav so prišli odhodi na tržnice v obmorska mesta in Trst. Iz Trsta so prepeljale in prenesle največ materiala in hrane. Kljub strogim in rednim pregledom karabinjerjev in fašistov, ni bilo veliko primerov odkritij, vsaj ne takih, ki bi imela težje posledice za NOG. Prvi mesec mojega delovanja v Slov. Istri so bile tudi težave s prehrano. Nakup je bil racioni-ran in le z živilskimi nakaznicami si mogel kupiti večino prehrambenih artiklov. Količine so bile zelo skromne, ker Italija niti ni imela dovolj za preskrbo vsega prebivalstva. Podhranjenost revnejših slojev je bilo znana. V tem času sem prebival pri revnejših družinah, ki niso imele možnosti prehraniti »novega člana* in še ilegalca. Tudi eventualni nakupi več živil za te družine bi bili sumljivi pri trgovcu in sosedih (če se niso bili povezani v OF). Težave so bile še večje, ko je prišlo za nekaj dni več partizanskih kurirjev in še kakšen nov aktivist. Seveda je težav bilo takoj manj; ko smo skupno organizirali preskrbo prehrane in drugega za vse ilegalce na našem območju. Mnogo je še drugih Dodrobno-sti, ki bi še bolje osvetlili težavno delo tedanjega časa, kar naj prispevajo tudi vsi ostali aktivisti in napišejo, da ne bo šlo v pozabo. Ob tej priložnosti pa je le mogoče prav, da se ugotovi, da je. večje število organiziranih aktivistov NOG v Gabrovici in delno tudi sam zemljepisni položaj stare Gabrovice in njihovo aktivno delo in enotnost, osredotočilo organizirano ilegalno delo rajonskega in okrožnega sestava Slovenske Istre. Po ugotovitvah okupatorja. je bila Gabrovica partizanski center v Istri VIDKO HLAJ Otroški zbor Glasbene matiee iiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinMiiniuiiiMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii nuni umil Patronat KZ - INAC svetuje Brezplačno termalno in klimatično zdravljenje za upokojence Vsedržavna ustanova upokojencev ONPI razpisuje tudi letos natečaj za dodelitev razpoložljivih mest za 15-dnevno termalno in klimatično zdravljenje upokojencev pri sledečih zavarovalnih zavodih: INPS, ENPALS. INPDAI, INPGI in ENASARCO. Kandidati, ki jih bodo izbrali na prednostni lestvici bodo imeli brezplačen penzion v specializiranih zdraviliščih in sicer meseca julija, avgusta ali septembra letos. Pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati, so sledeči: a) osebni dohodek upokojenca ne sme presegati 193 850 lir mesečno ; b) ženske morajo biti vsaj 55-letne, moški pa 60-letni, z izjemo invalidskih upokojencev za ka-'tere ne velja starostna omejitev; c) fizčno morajo biti toliko »pri sebi*, da so povsem samostojni Kdor ni bil še deležen takega zdravPenja, ima seveda v enakih pogojih prioriteto. Vsi zainteresirani upokojenci morajo do 27. maja t.l. predložiti zadevno prošnjo z overovljenim podpisom na osrednji urad ONPI v Rimu, Lungotevere Thaon di Revel 76 priložiti pa morajo fotokopijo naslovne strani pokojninske knjižice, davčno potrdilo in zdravniško potrdilo. Vsa pojasni- la nudi Patronat Kmečke zveze INAC vsak dan v uradnih urah. KONEC MESECA ZAPADE ROK ZA ODKUP POLITIČNO-SINDIKALNEGA DELA Vpr.: >. Dolly SINDIKALNA TRIBUNA Na sporedu bosta dva intervjuja in sicer s predsednikom Confm-dustrie Guidom Carlijem in s sekretarjem CGIL L. Lamo. Iz Genove — košarka: ITALIJA — BRAZILIJA Ob zaključku Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal Vidim, slišim, govorim Dnevnik 2 — OB 13. URI Poklic pripovedovanja Iz Barija — odbojka: ITALIJA — TURČIJA Program za mladino: , Cucciolone in Mia Miao — risani filmi Saturnino Farandola Posvečeno staršem Iz parlamenta in Dnevnik 2 — Šport Iščemo takoj delavce, nudimo ... — pryi del Jajce in kpeka Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO Supergulp! — risani filmi Alfred Hitchcock predstavlja: Šahovska igra Očividci Dnevnik 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 9.00, 9.30. 14.00 TV v šoli: Arktika in Antarktika, Klasične bajke, Računalniki, Francoščina, Izobraževalna reportaža, Risanka Šolska TV: Nihanja Nogomet: RADNIČKI BUDUČNOST Colargol — lutke Obzornik Mladina gradi Staubringer - Popovič: Zgodba o Titu DNEVNIK JOSIP BROZ TITO; Borba in razvoj KPJ med obema vojnama Variacije — nanizanka Mi'med seboj DNEVNIK Miniature: France Slama Koper — barvna Nogomet: RADNIČKI - BUDUČNOST Otroški kotiček -DNEVNIK VOHUNI PROTI SVETU - film HUTOVO — dokumentarni film 20 minut z ... — glasbena oddaja Zagreb 15.15 DNEVNIK 15.35 Nogomet: RADNIČKI — BUDUČNOST 17.45 Tehtnica 18.15 Socializem kot svetovni proces 19.30 DNEVNIK 20.00 JOSIP BROZ TITO: Borba in razvoj KPJ med obema vojnama- 20.50 S. Pavič: Na poli izdaje 21.50 DNEVNIK 12.30 13.00 13.30 17.00 17.05 17.15 17.30 18.00 18.30 19.00 19.20 20.00 20.40 21.45 22.00 22.35 12.30 13.00 13.30 15.00 17.00 17.30 18.00 18.25 18.45 19.10 19.45 20.40 21.15 22.00 8.00. 15.00 15.35 17.35 17.50 18.05 18.45 19.30 20.00 20.45 21.15 22.15 22.30 15.35 19.55 20.15 20.35 21.55 22.25 16.15 19.00 19.30 19.40 20.20 20.45 22.00 Švicarska barvna TV SAMMY GRE NA JUG - film San Pietro di stabio DNEVNIK Svet, na katerem živimo Življenje na ladji DNEVNIK Koncert Boba Dylana TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05. 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert;, 10.05 Predpoldan skj omnibus; 11.40 Šolske odaje; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Glas beni almanah; 14.05 Roman v nadaljevanjih; H.30 Tri, štiri . . . no, pa dajmo!; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 Za najmlajše; 17.05 Koncert; 17.30 Jaz; 18.05 Tehnološke spremembe in razvoj v Evropi; 18.20 «Primorska poje 77». KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.05, 7.00, 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.35 Klavirske skladbe; 9.15 1 Eli -sabettine pravljice; 9.30 Plošče; 10.10 Zmaj; 10.45 Glasba- in nasve ti; 11.15 Orkester Jamesa Lasta; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Na prostem: 14.10 Plošče; 14.35 Na knjižni polici; 15.45 Lahka glasba; 16.45 Iz opusa Velikih mojstrov; 17.00 Tribuna mladih; 17.20 Cream izvajajo «Bcla soba»; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 19.30 Pop glasba; 20.00 Glasbena fantazija, RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 21.00 Poročila: 6.00, 7.30 Jutranja glasba in pogovori; 9.00, 10.35 Vi in'jaz; 11.00 Strnjena opera; 11.30 Prip°' ved; 12.10 Par besed na dan; 12.30 Dragi očka; 14.20 Drobec sath'e: 15.45 Primo nip; 17.45 60 Giro d’I-talili; 1!). 15 Večerni program; tf" Zborovsko petje; 20.'20 Radijska igra;. 21.05 Big - band koncerti 22.00 Glasbene komedije in operete; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 6100, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00' 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 D°' bro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 7.30 Iz naših spore, dov; 8.08 Glasbena matineja; 9.0. Radijska šola; 9.35 Slovenski maj1 vokalni ansambli; 10.45 Turistih' ni napotki; 11.03 Uganite, pa vab1 zaigramo |X) želji; 12.10 Zvoki zna-nih melodij; 12.30 Kmetijski naj sveti; 12.40 Od vaši do vasi: 13™ Priporočajo vam . . .; 14.05 Kaj ra’ di poslušajo;. 14.40 Enajsta šol®> 15.30 Glasbeni intermezzo; 15-. Jezikovni pogovori; 16.00 «Vrtj' Ijak»; 18.05 Iz domačega operne' ga arhiva; 19.35 Lahko noč, otr®" ci!; 19.45 Minute z ansamb]011; Silvo Štingl; 20.00 Četrtkov večer’ 21.00 Literarni večer; 21.40 pe. melodije; 22.20 Iz novejše literature za komorne dnsan?' ble; 23.00 V gosteh pri tUF radijskih postajah; 23.30 Naš n® čojšnji gost; 00.05 Lahka kri; 03 Pop, rock, beat; 2.03 Vaš gost. Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Uporabite sleherno pošteno sredstvo v spopadu s sodelavcem, ki vas želi pogubiti. Čaka vas globoka radost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Imeli boste precej dela. ki pa ne bo rodilo kdove kakšnega uspeha. Buren pogovor z nekim sosedom. DVOJČKA (od 21.5. ,do 22.6.) Po trudite se in osebno rešite neko delikatno vprašanje. Posvetite svoj prosti čas ustreznejši zabavi. RAK (od 23.6. do 22.7.) V pra vem času boste ugotovili, da neki vaš sodelavec goljufa. Popolno razumevanje z drago osebo. LEV (od 23.7. do '22.8.) Ne izgubite duhovnega ravnovesja pred nepoštenim tekmecem. Bodite bolj pomirljivi do svojih tovarišev. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) V poslovnem pogledu bo dan potekal dokaj uspešno. V svojih od nosili do drage osebe fte bodite preveč zahtevni. - TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nove okoliščine vam bodo ornoh čile. da se boste izvlekli i* 11 všečne situacije. Prijeten večer. . ŠKORPIJON (od 24.10. do 21 Posvetili se boste pripravi va,^ ga načrta ža bodočnost. Na ®L' prireditvi bo prišlo do pometo®11 ga srečanja. ) STRELEC (od 22.11. do 20-F' Skušajte skrbno prebrati svojo . respondenco, ker vam bo to P t hranilo marsikatero nevšečn® • Darilo ali pismo. e KOZOROG (od 21.12. do 20.J' u. splošnem bo dan ugoden, toda spehov ne bo. Obiskal vas bo s prijatelj. Čustvene pustolovščin®'. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) ^ do vas bo podprl, čeprav ga ' to niste prosili. Nudite svojo F moč svojcu, ki se bo znašel v gati. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne (F" dite svojega sistema poslovaja ,j0 špekulacijah. V družino bo blagostanje. primorski dnevnik 5 *r ŠPORT ŠPORT ŠPORT 19. maja 1977 nogomet v TEKMI Z ATHLETICOM (BILBAO) JUVENTUS JE KLJUB PORAZU ODNESEL DOMOV POKAL UEFA Prikazana igra je bila dokaj poprečna in Athletic je zasluženo zmagal Athletic Bilbao — Juventus 2:1 (1:1) ATHLETIC BILBAO: Iribar; Lasa. i arlos)’ Escalzar; Villar, Gui-n^0 a> Alesanco; Dani, Irureca, A-Churruca, Rojo I. JUVentus. Zoff; Cuccureddu, F urino, Morir.i, Schirea; Usi°, Tardelli, Boninsegna (Spi-wA^enetti, Bettega. 12 " • LCI: v 7. min. Bettega, v Irureta. v 18. min. Carlos. RUDNIK: Linemayr (Avstrija). —UVf>ntus je osvojil letošnji pokal Uefa, čeprav je v drugem final- Js. ’ JV. V Ut UgCIU iiuai- srečanju odšel poražen z igri- ^ot -ie znano so Turinčani na ^ačih tleh zmagali z 1:0, nocoj ko J'm 'ie usPel° zabiti gol, ki je ta-7 .^očal o končnem zmagovalcu, afletki, ki jih moštva dosežčjo na lem veljajo dvojno, in prav no-vd. emu ®°*u Bettege se mora Ju zahvaliti, da je prvič v zgo-J'ni kluba osvojil mednarodni po-'■ S prikazano igro Turinčani ni-zadovoljili, saj so bili Španci no-1 J, mnogo boljši. Stalno so napadala so potisnili italijanske nogo-tali 6 na ni'k°vo polovico igrišča, w da je imela obramba Juventu-a želo težko nalogo. .Athletic Bilbao je začel tekmo s tit' m r*tmiom in je hotel presene J1 Tunnčane; vendar so se do-tak P’' Y <>t)rarnbi preveč odkrili, stfl° da -’e v 1- m'n- Bettega izkori-. ugodno priložnost in povedal °Je moštvo. Prejeti gol ni Šp?n-v v demoraliziral, čeprav je njiho-naloga postala še težja, saj bi v01"3” za osvojitev pokala doseči rt f tri gole. Nadaljevali so z napa-j2.n° igro in v 12. min. zasluženo hj««li, čeprav je Irureta dosegel . uetek bolj slučajno. Turinska o-amba je bila v nadaljevanju stalil zaposlena, večkrat pa se je re ma z veliko težavo. Juventusu je l^aiokrat uspelo priti do španskega j;. 2e,nskega prostora, takrat pa so španski branilci takoj zaustavili, dregem polčasu se igra ni spre-b ni'a. Bilbao je bil stalno v na-uu, dosegel veliko število prostih Lotov, ni pa mu uspelo premagati Zoffa. Kljub vsej svoji izkušenosti, se Juventus ni mogel prebiti s svoje polovice igrišča. Vsi napadi so bili takoj zaustavljeni, tako da je imel španski vratar zelo malo dela. V 78. min. je Bilbao povedel, ostajalo pa je premalo časa, da bi Španci lahko upali na osvojitev pokala. Tekma ni bila lepa. Bilbao je zasluženo zmagal, saj je bil skoraj vedno v napadu. Vendar pa je Juventus osvojil letošnji pokal UEFA predvsem po zaslugi Bettege, ki je dosegel odločilni gol za svoje moštvo. TBILISI, 18. — V predzadnji tekmi 9. evropske kvalifikacijske skupine, je SZ premagala Madžarsko z 2:0 (2:0). Po tej tekmi je lestvica naslednja: SZ 4 točke, Madžarska in Grčija 3. Zadnjo tekmo bodo o-digrali 25. maja v Budimpešti med Madžarsko in Grčijo. BARI, 18. — V Bariju so določili nasprotnike za mednarodni kvalifikacijski ženski Odbojkarski turnir evropskega prvenstva, ki bo trajal od danes do sobote v Bariju. Spored tekem bo tak: četrtek Italija — Turčija Jugoslavija — Francija petek Jugoslavija — Turčija Italija — Francija sobota Francija —’ Turčija Italija — Jugoslavija KOŠARKA . - V DRUGEM ^MEDCELINSKEM P0KALU> ŽE DREVI ITALIJA - BRAZILIJA V SOBOTO PA START JUGOSLAVIJE Tako «azzurri» kot «plavi» jurišajo na sam vrh končne razpredelnice Breg si je z remijem proti ekipi Edile Adriatica precej izboljšal svoje možnosti za obstanek v 2. amaterski ligi Drug; »Medcelinski pokal* v košarki je že startal v torek. Izraelci so po težki in izenačeni borbi premagali Brazilijo s 112:105, (50:46, 99:99). Bil je torej potreben en podaljšek, da so lahko Izraelci premagali južnoameriško ekipo. Letošnje tekmovanje se je torej u-godno začelo za staro celino. Sicer pa so bilj tudi lani na svojih i-griščih Evropejci dokaj uspešni, nakar so ameriške ekipe stanje izenačile in tako je bil končni izid lanskega spopada 16:16. V tem tekmovanju bodo letos i-grale naslednje reprezentance: EVROPA; Belgija. Italija. Jugoslavija, Izrael in Sovjetska zveza. AMERIKA: Argentina, Brazilija, Kanada, Mehika in ZDA. Italijani že danes cAzzuri* se bodo že danes v Genovi spoprijeli z Brazilijo. Tekma bo za zveznega trenerja Prima dokaj važna, saj bo letos italijanska reprezentanca igrala brez nekaterih veteranov, ki so zapustili reprezentanco (Jellini, Brumatti, Recalcati, Bisson). Poleg tega bo srečanje privlačno, ker bo v vrstah Brazilije igral center Marquinho, ki je letos branil barve genovskega Emersona. Preizkušnja za Nikoliča Tudi Jugoslavija bo na tem tekmovanju začela svoje nastope z Brazilijo. Letošnja največja novost jugoslovanske reprezentance je ta, da je vodstvo «plavih» prevzel Aleksan-dar «Aca» Nikolič. .............................,»i"Mf,ini,,i,i,,i,,H,|,,,niiii,i,|,n,,,,iiii,M,i,,,,i,|,i,,,,i,l,,,|,,,l|,,,m,1l,||,|1||II||,)|||m||„||||||||,|m,|m|||,|||M||||i||,IM||M|||41l„|I|||||1||||||1|||, um iiifiiiiininiiiiiiiiiiiiMMMiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiintiti Min tbiiiiiiiniliiilllilHliluiiiiiiiiiitiiirllllllilllliiiiiiiiimiiiiiiiiiiiriiiiiiiHiiiHiNiiimiiitiiiimtiiniiiiiiiiilliM NOGOMET ZLATA KNJIGA POKALA UEFA 1972 - TOTTENHAM (Ang.) 1973 - LIVERPOOL (Ang.) 974 — FEJENOORD (Niz.) J’15 _ BORUSSIA (ZRN) {976 _ LIVERPOOL (Ang.) 1977 _ JUVENTUS (It.) TEDENSKI PREGLED 3. AL NA TRŽAŠKEM Preteklo kolo ni prineslo na lestvici večjih sprememb Gaja in Primorec sla še vedno kandidata za napredovanje Nogometno prvenstvo 3. amater- 4:1 odpravili Duino, ki je sicer, po I Baxter jem, katerega so solidne Gia- 1 n 1 i rta c n ia t r r\nc!al ia nnrlnl iaunla Mm . __ „ J1.__ _.1 • 1 a. 1 ' št t 1 • 1 : 'I '1 l _1 _; i . ATLETIKA V DEŽELNI FAZI MI ske lige se je v nedeljo nadaljevalo s pari 11. povratnega kola. V skupini N, kjer igrajo naše e-najsterice, ni prišlo do presenetljivih izidov in zato ni prišlo do nobene spremembe na lestvici. Derbi na Padričah med domačo Gajo in Krasom se je, kot predvi- prvem polčasu vodil z 0:1. V nadaljevanju pa so Trebenci odločno re-1 agirali in z napadalno igro presene-titi Devinčane kar štirikrat. V ta- j boru Primorca so vsi navdušeno j pozdravili ta uspeh, kajti prepriča- j ni so, da je s tem dolge krize ko- j nec. Na lestvici Primorec vsekakor' deno, končal z gladko zmago Gaje, še vedno zaostaja za eno točko. Na-i ki pa se je morala pošteno potruditi, da je spravila na kolena požrtvovalno ekipo Krasa. Prvi zadetek za Gajo je namreč padel šele tik pred koncem prvega polčasa. V nadaljevanju pa so Kraševci celo presenetljivo izenačili, nakar je Gaja nadigrala nasprotnika in zasluženo zmagala. S tem uspehom so »zeleno-rumeni* ohranili prvo mesto na lestvici, katero delijo skupno z Roianesejem, ki je z enakim izidom kot Gaja premagala ekipo Esperia Pio xn. Do pomembne zmage je po petih nedeljah »suše* prišel tudi Primorec. Trebenci so doma z visokim vijači Primorca pa so optimisti: vsi i so prepričani, da bo sedaj v preostalih tekmah ekipa zaigrala solidno in čimprej nadoknadila točko zaostanka. Na drugem mestu lestvice je v družbi Primorca ostala tudi solidna ekipa S. Andrea, ki je tokrat s klasični^ izidom odpravila Chiarbolo. Kot pričakovano je Union v nedeljo doživel proti Rozzolu poraz in s tem so Podlonjerci obtičali na 13. mestu lestvice. V skupini O je ploha dežja ustavila vodečo ekipo Campanell, ki pa ima kljub prisilnemu počitku šest točk prednosti pred drugouvrščenim. Začetniška nogometna ekipa Krasa Iz zgoniške občine »iniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiMiiimmiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiB ?DBOJKA V TRETJI MOŠKI DIVIZIJI v SOBOTO ODLOilLNO SREČANJE IA ŠESTERKO GORIŠKEGA DOMA bo premagal ekipo CDL-Tomana, se bo uvrstil v 2. MD v »a1)1 mesecu smo bili že priča športnih panogah vrsti fi1 sim. in odločilnih tekem sloven-hgJ-JfSaških in goriških ekip, za kojjz?*°Vanje v višjo ligo ali pa za kil e zma8e v določenih kategori- bo moral podobno nalo-boju^aviti tudi goriški Dom v odrskem prvenstvu 3. moške di-Stilj ' B°movci so se namreč uvr-So vv Unalni del te lige, potem ko stya kvalifikacijskem delu prven-čgin °Svojili kar 10 zaporednih srčki^" Una!nem delu 3. MD, v ka-**a s t1asi(,Paj° skupno štiri ekipe, '‘Uelo-rdeči* že dvakrat zrna srečanju smo vprašali za mnenje trenerja moške ekipe Doma, Jožka Prinčiča: «Prepričani -smo, da naloga, ki nas čaka v Gradišču, ne bo lahka. Časa del Lampadario, to je druga ekipa Torriane, je nevarna ekipa in poleg tega ima to društvo za seboj bogato odbojkarsko tradicijo, kar vsekakor vedno nekaj pomeni. Čeprav smo favoriti, pa ne bomo podcenjevali domačinov. Že ko sem pri tem, želim poudariti, da je ekipa Doma bila že od vsega začetka glavni favorit za končno zmago in to prav gotovo ne vpliva vedno pozitivno. Naša ekipa namreč _ ______________________ zadnje čase v odločilnih spopadih '°v'n0 zapustili igrišče (proti Vol- j igra živčno in zato tudi ne vedpo V V r, -«110 t>ScLadišču i*Val.lu 1qai 5^'na) ra«ii iz Gradeža in Libertasu \ tako učinkovito kot bi bilo potrebno, in tako vodijo s štirimi j Igralci preveč občutijo odgovornost, na lestvici. I da ne smejo izgubiti tekme. Edino, s°boto se bodo Goričani srečali i kar igra v sobotnem srečanju v na '-'Jtiap. —— z ekipo Časa del Lam-^feiku ' Torriana, ki je v kvalifi-Wfij) *err> delu prvenstva (v A skuti! n„0?VojUa prvo mesto. Dom je SoboJ1 v B skupini. Zatorej se v Predvideva med tema dvema Si'e,janc.erna, zanimivo in borbeno 'iiv0 nje’. *car je tudi povsem razum-V j’ saj se odloča o napredovanju •boško divizijo. 0 sobotnem šo korist, je dejstvo, da ni potrebno na vsak način zmagati, saj so vse ekipe, ki nas na lestvici zasledujejo, že izgubile eno tekmo. V Gradišču pa moramo na vsak način osvojiti dva seta, pa nam bo napredovanje zagotovljeno. Toda v Gradišču bomo prav tako startali na zmago, ki naj bi bila 13. zaporedna v letošnjerf) letu. Če zmagamo še v soboto, pa bomo tudi neporaženi zaključili z letošnjimi uradnimi nastopi, kar je z^ has tudi lep uspeh.* Naj ob zaključku še omenimo, da bo to srečanje med Časa del Lampadario in Domom, ki bo odločalo o napredovanju v 2. moško divizijo, v soboto, 21. maja, ob 18. uri, v občinski telovadnici v -Gradišču. Igor Komel Deželni odbornik o športni medicini Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Romano se je sestal z deželno komisijo, katere naloga je proučevanje tehnično - organizacijskih vprašanj športne medicine, ki stopajo v ospredje v zvezi z zakonskim predlogom za zdravstveno reformo. Predsednik komisije dr. Nuciari je prikazal deželnemu odborniku u-gotovitve te komisije. Odbornik Romano je delo komisije ocenil pozitivno in se je dotaknil določenih vprašanj, ki bi omogočilg še boljše storitve na tem področju V vsej deželi Furlaniji - julijski krajini. rizzole prisilile k delitvi točk. SKUPINA N IZIDI 11. POVRATNEGA KOLA S. Vito - S. Anna 1:1 Primorec - Duino '4:1 Union - Rozzol 2:4 Gaja - Kras 4:1 Roiancse - Esp. Pio XII 4:1 Valpadana Cave - Inter SS 1:2 Chiarbola S. Andrea . 0:2 ' LESTVICA Roianese in Gaja 38 Primorec in S. Andrea 37 Rozzol 33 S. Vito 26 Duino 24 Inter SS 22 S. Anna 21 Chiarbola 20 Esperia Pio XII 18 Valpadana Cave 15 Union 14 Donatori 13 Kras 6 PRIHODNJE KOLO (22. 5.) Donatori - Chiarbola S. Andrea - Valpadana Cave Inter SS - Roianese Esperia Pio XII - Gaja Kras - Union Rozzol - Primorec Duino - S. Vito SKUPINA O j IZIDI 11. POVRATNEGA KOLA CGS - Campanelle (odg.), Rabuie-I se - Esperia SL 0:4, Giarizzole -Baxter 1:1, GMT - Modiano 1:1, Don Bosco - Barcola 2:3, Virtus - Do-mio 3:2, Artigiani - Ginnastica 1:1. LESTVICA Campanelle 44, Baxter 38, Čampi Elisi 35, Virtus 32, Giarizzole, GMT in Esperia SL 30, Domio 29, CGS 23, Artigiani 17, Modiano 14, Barcola 13, Rabuiese 12, Ginnastica 11, Don Bosco 2. B. R. NOGOMET V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI OLIMPIJA PORAŽENA V SARAJEVU Jugoslovansko nogometno prvenstvo prve lige je prineslo v včerajšnjem 28. kolu te izide: Napredak - Rijeka 1:0 Hajduk - Sarajevo 1:1 Vojvodina - Borac 1:0 Sloboda - Velež 3:0 Crvena zvezda - Zagreb 3:1 Dinamo - Partizan 0:0 Čelik - Beograd 0:0 Željezničar - Olimpija 1:0 Tekmo Radnički - Budučnost bodo odigrali danes. LESTVICA Crvena zvezda 45, Dinamo 34, Sloboda 32, Partizan 31, Borac in Bu-dtičnost 30, Velež, Radnički, Olimpija in Hajduk 28, Rijeka 27, Zagreb 26, Vojvodina 25, Čelik in Beograd 23, Napredak 22, Sarajevo 21, Željezničar 19. Našim atletom se tokrat ni posrečilo napredovati ♦ Kriva je bila predvsem slaba izbira disciplin TENIS NA MP ITALIJE V RIMU Franulovic presenetil RIM, 18. — Jugoslovan Franulo-vič je pripravil na mednarodnem italijanskem teniškem prvenstvu v Rimu veliko presenečenje: v 2. kolu je namreč izločil odličnega argentinskega igralca Vilasa s 7:6 in 6:4. Med italijanskimi igralci je Zuga-relli odpravil Američana Krulevitza s 6:3 in 6:3, Bertolucci je premagal Avstralca Edmondsona s 6:2, 2 proti 6 in 6:1. Barazzutti pa je izgubil srečanje z Argentincem Pecci-jem s 7:6 in 6:2. KOŠARKA TRST, 18. •— Danes je prispel v Trst ameriški košarkar italijanskega porekla Frank Gugliotta, katerega bo Hurlingham «preizkusil» na prijateljskih tekmah, če bi bili njegovi nastopi pozitivni, bi v prihodnji sezoni nastopal ža tržaški klub kot »oriundo*. V petek in soboto je bila na občinskem stadionu Valmaura v Trstu deželna faza mladinskih iger. 7-ma-govalci posameznih panog imajo pravico do nastopa na državnem finalu, ki bo tokrat v Neaplju. Slovensko atletiko so na tem tekmovanju zastopale štiri atletinje in en atlet, Žal, se ni nikomur posrečilo zmagati v posameznih kategorijah, čeprav so tri atletinje imele veliko možnosti za uspeh. Kriva je bila predvsem slaba izbira disciplin (Tavčarjeva bi v disku gotovo zmagala, kot bi imela tudi Semoličeva veliko večje možnosti na 100 m) in pa slaba športna sreča (Antonijevi je za las ušel uspeh). Oglejmo si sedaj rezultate zmagovalcev, ki bodo v Neaplju branili barve naše dežele: Naraščajnice KROGLA 1. Pizzutti (ITA - Čedad) 80 OVIRE 1. Sellan (ITC - GO) DALJINA * 1. Drufnvka (Dante - GO) 100 M 1. Semec (Oberdan - TS) VIŠINA 1. Chirilo (Percoto - Videm) 300 M 1. Godeas (I.M. Sacile) 2. Semolič (Slomšek - TS) 800 M L Toffolo (Deganutti - Vid.) 2T8"7 DISK 1. Danielis (Stringher - Videm) 29,66 4x100 lM L Fermi (GO) Mladinke KROGLA 1. Chimariello (Videm) 3. Tavčar (Slomšek - TS) -' 110 OVIRE 1. De Zorzi (Fermi - GO) DALJINA 1. Lupe (Fermi - GO) 100 M 1. Pistrilo (Percoto - Videm) 3. Tretjak (Oberdan - TS) 400 M 1. Medvešček (CSI - TS) 3. Antoni (Slomšek - TS) VIŠINA 1. Bulfoni (Stellini - Videm) DISK 1. Tonini (Zanon - Videm) 1.500 M 1. Coretti (Foscolo - TS) deželni rekord Naraščajniki HOJA 5 KM 1. Predonzani (Volta - TS) 29'3”4 110 OVIRE L Vrabec (Galilei - TS) 100 M L Buccino (Cecconi - Videm) KROGLA 1. Lauzana (ITA - Čedad) 3. Bigatton I. (Volta - TS) 1.500 M 1. Prosch (Galvani -,TS) PALICA 1. Dotti (Marinoni - Videm) 300 M L Scapin (Galilei - TS) DISK 1. Baritussio (Znanstveni-Trbiž) 44,36 DALJINA 1. Perco (Fermi - GO) 6,17 VIŠINA 1. Pittolo (Marinoni - Videm) 1,83 400x100 M 1. Oberdan (TS) 46"2 » * * V nedeljo je bilo v Trstu deželno tekmovanje za ženske, na katerem so nastopila tudi dekleta ŠZ Bor. Od Vseh se je najbolje odrezala Marinka Semolič, ki je s časom 26”5 na 200 m za desetinko popravila svoj osebni ter društveni rekord in zmagala. Prvo mesto sta osvojili tudi Tavčarjeva v disku ter Kraljeva v krogli, čeprav z rezultati piod svojimi sposobnostmi. 8,90 rn 12"6 5,33 m 13”1 1,55 42"9 42”8 52"9 12,65 10,63 15"8 5,34 12’'26 12’'29 1’00"0 1’00’’5 39,85 4’42 ”8 15”3 11”24 13,63 12,94 4’20”3 3,50 37”0 40,00 m 11.32 m 10,86 m 31,34 m 21,76 m DISK 1. Tavčar (Bor) KROGLA 1. Kralj (Bor) 2. Tavčar (Bor) KOPJE 1. Suligoi (UGG) 2. Debenjak (Bor) * * « Včeraj je bilo na občinskem sta dionu v Trstu prvo tekmovanje za »Trofejo pomlad*, namenjeno kate gorijam dečkov in deklic. Tekmovanja so se udeležili tudi člani Bora, medtem ko se ga atleti Adrie niso mogli udeležili zaradi šolskih obveznosti. Zmagovalci raznih panog (v oklepaju uvrstitev borovcev): Dečki (Kat. A) HOJA 4 km 1. Predonzani (S. Giacomo) 23’18”6 KROGLA 1. Bruno (CSI)-90 OVIRE 1. Jerman (N. Sauro) DALJINA 1. Furlani (CSI) VIŠINA 1. Daforio (CSI) DISK 1. Castellich (CSI) (3. Biažina - Bor 31,62 m) TROSKOK 1. Buri (A.A.A.) 300 m 1. Doz (CSI) (3. Korošec - Bor 41”3) 2000 m 1. Centis (CSI) 80 m 1. Sellan (CSI) Dečki (Kat. B) KROGLA 1. Manzini (CSI) DALJINA L Runti (CSI) (2. Zupančič . Bor 3,76 m) (6. Nugnes - Bor 3,10 m) Poljšak David - 3 NV VIŠINA 1. Lassini (S. Giacomo) 80 m 1. Aquilante (CSI) 2000 m 1. Del Piero (CSI) (10. Paoli - Bor 7’55”5) (11. Maver - Bor 7'58”0) Deklice (Kat. A) 80 OVIRE 1. Marassi (N. Sauro) KROGLA 1. Geri (CSI) 10,63 m 17 "0 6,09 m 1,70 m 33,34 m 10,40 m 38”0 6'04”6 9”9 9,18 m 3,95 m 1)45 m 10”9 7’15”6 17”1 9,80 m VIŠINA 1. Marussi (Eder^) DALJINA 1. Sehich (Edera) 4,46 m (4. Nugnes - Bor 3,60 m) (6. Paoli - Bor 3.00 m) 80 m 1. Cantoni (Chiarbola) DISK 1. Serdi (Edera) Deklice (Kat. B) KROGLA 1. Marino (S. Giacomo) VIŠINA 1. Furlan (Edera) DALJINA 1. Puppo (SGT) (8. Betocchi - Bor 2,92 m) 60 OVIRE 1. Maramdola (SGT) 60 m 1. Furlani (Edera) (Starc - Bor 9”8) (Apollonio - Bor 10"5) 1000 m 1. Arjollonto (CSI) (16. Zobec - Bor 5’08”2) 1,40 m 11”1 15,56 9,12 m 1,40 m 4,29 m 12 ”2 3*31” F. R. Potem ko je Novosel z jugoslovansko vrsto osvojil praktično vse, kar se je osvojiti dalo. bo torej izkušeni Nikolič pred novo in izredno težko nalogo. Jugoslavija že vrsto let sodi v sam vrh svetovne košarkarske elite: osvojila ie na vseh tekmovanjih vrsto izrednih uspehov. Po drugi strani pa je Nikolič, predvsem kot klubski trener Ignisa in Alca, dokazal, da je eden najboljših košarkarskih strokovnjakov v Evropi. Resnici na ljubo pa Aca prav v Jugoslaviji ni žel večjih u-spehov, tako da so nekateri jugoslovanski ljubitelji košarke glede novega trenerja dokaj skeptični. -V reprezentanci ni več Tvrdiča, Šolmana; Jerkov je preutrujen. Ži-žič pa poškodovan. Vseeno pa ima Nikolič na razpolago tak izbor košarkarjev (Slavič, Kičanovič. Dali-pagič. čosič, Jelovac, Delibašič itd.), da bi morala Jugoslavija tudi na tem tekmovanju in.-nato tudi na EP v Beljtiji poseči po naj višjem mestu. To'seveda vel ja tudi za Italijane, ki so, kljub zamenjavi nekaterih reprezentantov, še vedno med najboljšimi v Evropi. Spored »evropskega* dela* 19.5. : Italija - Brazilija (v Genovi); Izrael - Mehika. 21.5. : Italija - Mehika (v Anconi); Jugoslavija - Brazilija (v Nišu): Izrael - Argentina. 24.5. : Italija - Argentina (v Rieti- ju); Jugoslavija - Mehika (v Šabcu); Izrael - Kanada; SZ -Brazilija. 26.5. : Italija - Kanada (v Vicenzi); Jugoslavija - Argentina (v Banjaluki); Izrael - ZDA. 27.5. : SZ - Mehika: Belgija - Bra- zilija. 28.5. : Italija - ZDA (v Milanu); Jugoslavija - Kanada (v Celju). 29.5. : SZ - Argentina; Belgija * Mehika. 31.5. : Jugoslavija - ZDA (v Zagre- bu) ; Belgija - Argentina. 1.6. : SZ - Kanada. 3.6. : SZ - ZDA: Belgija - Kanada 5.6. : Belgija - ZDA TELOVADBA PARIZ, 18. — Mednarodna telovadna zveza se bo sestala 24. avgusta v Ziirichu, da bi proučila položaj romunske reprezentance, ki je na EP odstopila. Tako bomo morali počakati tri mesece, preden bomo zvedeli, ali bodo Nadji Coma-neci vrnili zlato kolajno,'ki jo je osvojila na gredi. •imiiiHimiiiiimitiiiiiiiiiiiiiMmiiiimiitiiiiimiiiiiMMiiuunniiMiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiitiiimtifH Iz planinskega sveta Bližnje delovanje SPDT Nedeljski avtobusrU izlet na Ratitovec nad Selško dolino, katerega je priredilo SPDT, je dobro uspel. Čeprav je bilo treme kislo ter nič kaj primerno za tak izlet, je bil avtobus vendar poln, skoraj vsi planinci so dosegli vrh, čeprav je bilo hoda nekaj ur. V soboto se je nadaljeval qlpini stični tečaj SPDT, katerega vodi Janko Furlan. Nadaljevalni tečaj dobro napreduje, pri začetniškem pa opažamo nekak trenutni zastoj. Naslednje vaje bodo v nedeljo zju traj, ob 9.30, na skalovju nad Napoleonsko cesto. Mladinski tabori v Trenti Planinsko društvo iz Nove Gorice prireja v Trenti od 27. julija do J. avgusta mladinski tabor za mladince, starejše od dvanajstih let. Vabljeni so mladinci vseh planinskih društev, med temi tudi zamejskih. Cena tabora je okoli 20.000 lir. Toč-nejše podatke bomo še javili. Ko- KROGLA REZULTATI Naraščajnice 1. Pizzoli (GUALF) 10,88 4. Milič Daniela (Bor) 5,93 200 M L Semolič (Bor) 26”5 DALJINA L Danielis (SNIA) 5,02 4. Purič (Bor) 4,64 9. Milič (Bor) 3,16 Članice 200 M 1. Pistrino (GUALF) 25”6 4. Tretjak (Bor) 27”! gar bi ta tabor zanimal, naj se 0-bme na odbornike SPDT. To nedeljo na 85 vrhov V nedeljo si bodo planinci iz vse Jugoslavije izbrali za cilj 85 vrhov, ki so jih naše planinske organizacije izbrale pod geslom »V počastitev rojstnega dne tovariša Tita in njegovega prihoda na čelo partije». Ob 11. uri se brklo planinci zbrali na 20 vrhovih in s kratko slovesnostjo počastili letošnje obletnice. Na teh vrhovibo na razpolago tudi poseben žig. D. J. Delovanje ZSŠDI Danes bo padla še zadnja, formalna odločitev ženske kvalifikacijske faze za 11. turnir prijateljstva. Med seboj se bosta namreč spoprijeli šesterki Bora In Kontovela (ki sta si že zagotovila pravico do sodelovanja v sklepnem delu tekmovanja z zmago vsaka v svoji izločilni skupini), da izvemo, katera izmed dveh ekip bo prvouvrščena in bo nato nastopala v lažji skupini. Finalni del turnirja prijateljstva bo v nedeljo, 22. t.m. na Ravnah na Koroškem, šest finalistov pa bodo razvrstili na dve skupini, ki bosta igrali v novi oziroma stari dvorani. V prvi skupini se bodo pomerile med seboj šesterke Fužinarja, Marčane in naše prvouvrščene ek!pe, v drugi pa bodo nastopale Ljubljana, Ri-jeka in drugouvrščena ekipa iz zamejstva. Tekmovanje se bo v nedeljo pričelo ob 9. uri in se bo predvidoma zaključilo že okoli 15. ure, ker bodo pač igrali r dveh telovadnicah. * * * ZSŠDI je na svoji zadnji seji sklenilo, da skliče v ponedeljek, 23. t rn. ob 20. uri na sedežu Združenja prvi tovrstni sestanek novoustanovljene načrtovalne komisije za odbojko, katere posvetovalni člani so trenerji, predsedniki oz. referenti posameznih članic. Na tak način bodo vsa društva in vsa področja zastopana v tehnični komisiji, ki bo c ozirom na vsakodnevno stvarnost In realne potrebe epotno ter s skupnimi napori nakazala smernice za bodočo odbojkarsko športno politiko. * * * V naši nedeljski številki bomo objavili razpis za že napovedano rekreacijsko odbojkarsko tekmovanje, ki ga je ZSŠDI kot organizator do-imenovalo »Odbojkarski revival 77». Skupine, ki bodo nastopale, so lab: ko moške, ženske ali mešane, rok za prijavo pa poteče v torek, 3L maja t.l. - hs - Prizor s »Turnirja prijateljstva* (Kontovel — Maribor). Uredništvo, uprava, oglasni oddalok, TRST. Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tal. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tal. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprel plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italije Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljen*. Gradišče 10/11 nad telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 »tolpee, višina 43 mm) ob o** lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku e'i upravi. Iz vseh drug' pokrajin Italije pri SPL Stran 6 19. maja 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel lzd*i in tuk« :H ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FI6G ZARADI NASPROTOVANJA TURISTIČNIH DELAVCEV PRIČETEK ŠOLSKEGA POUKA LETOS VERJETNO ŠE PO STAREM Okvirno bi se moralo prihodnje šolsko leto za obvezno šolo namesto 15. pričeti 26. septembra RIM, 18. — Vse kaže, da se bo tudi prihodnje šolsko leto še pričelo 1. oktobra, oziroma točneje 26. septembra. ker pade ponedeljek na ta datum, naslednji pa šele na 3. oktober. Že napovedanega zgodnejše ga začetka pouka v šolskem letu 1977-78 najverjetneje ne bo. Predloga. ki zadeva osnovne in nižje srednje šole niso pokopale kot je kazalo v začetku tehnično - organizacijske težave, temveč strnjen napad turističnih delavcev. Druga polovica septembra, ko so cene storitev znatno nižje, je bila zadnja leta precej uspešna, v glavnem po lugi domačih gostov, poudarjajo turistični delavci. Več let smo bili trd boj. da bi prepričali Italijane naj gredo na počitnice septembra, ko je ceneje in skoraj povsod dovolj p-ostora, uresničitev tega predloga bi pa v hipu uničila vsa naša prizadevanja, še pripominjajo ogorčeno. Drugo plat medalje, ob kateri sc velja globoko zamisliti, pa nam nudi pregled obveznega šolstva v zahodni Evropi. Priobčila ga je revija »Tuttoscuola*, ki je izdelala kratko razpredelnico glede na dolžino šolskega leta. oziroma na število dni pouka. Italija zaseda zadnje mesto s krepkim zaostankpm za drugimi državami. Niti z Malfattijevim na-č-tom jih ne bi dosegla, vendar bi se jim, vsaj kar se količine tiče, precej približala. V tako težki gospodarski stiski, kot je sedanja italijanska na gre podcenjevati donosa domačega turizma, vendar pa, pripominjajo levica in sindikalne organizacije, je treba vso problemat ko načrtneje načeti. Dogovarjanje bi se seveda tako razširilo na gospodarstvenike in na sociologe, za katere se še posebno zavzema KD. Ob tem velja še enkrat pouda riti, da predlog, ki ga je odobrila in se ga sedaj nekoliko kesa šolska komisija pri poslanski zbornici, pred videva predelavo celotnega šolskega koledarja in dopušča veliko medkrajevnih različic v skladu z drugačnimi zahtevami. Iz tolikšne nejasnosti v stališčih koliko naj traja šolsko leto in še bolj kje naj se ga zdaljša, izhaja točno opredeljena težnja, da se kakršnokoli ukrepanje za prihodnje leto nekako zaustavi, «za naprej pa se bomo še pogovarjali*. Vendar pa nelagodno stanje na šolski hzavodih vseh stopenj širom po državi terja slej ket prej veliko zavzetost in hitro ukrepanje, tudi v vprašanjih, ki ne načenjajo neposredno kakovostne rasti italijanskega šolskega sistema, evropske «pefiel-ke». (bp) Ker niso branili svojih klientov Zagovorniki fašistov na zatožni klopi RIM. 18. — Vse kaže, da so tu di odvetniki, ki branijo obtoženec na procesu proti pripadnikom fašističnega gibanja »ordine nuovo* sledili zgledu kolegov, ki branijo nekatere obtožence v Catan:wru. Zaradi njihove odsotnosti je namreč odpadla davišnja obravnava procesa, ker sodni zbor ni mogel zajamčiti obtožencem ustrezne obrambe Kot kolegi iz Catanzara pa jo bodo tudi branilci fašistov pošteno skupili: po kratkem po- svetu jih je sodni zbor namreč prijavil disciplinskemu svetu odvetniške zbornice in preiskovalnemu odseku prizivnega sodišča z obtožbo, da so iz neutemeljenih razlogov zapustili svoje kliente. Vsi obtoženi tvegajo od dveh do šest mesecev prepovedi dela. ZAHODNI BERLIN, 18. — Pod obtožbo, da sta sodelovala z nekaterimi člani anarhistične skupine «2. junij*, so danes obsodili Wal-traut Sipert in Christino Domeland. Prvi, 37-letni tajnici, so dosodili 4 leta in 6 mesecev zapora, ker je za skupino najela nekaj stanovanj in kupila poltovornjak, mlajši Cri stini na 1 leto pogojno, ker je pomagala prijateljici. Anarhično skupino dolžijo ugrabitve vodje berlinske CDU Petra Lorenza, ki so ga nato osvobodili v zameno za I>et anarhistov. Revelli - Beaumont še živ TRŽAŠKI DNEVNIK 0DV. MANIACCO NA PROCESU PROTI ROBERTI G0DEAS Zagovornik obnovil dogodke dramatične noči v Medeji Po njegovem mnenju govorijo vse okoliščine v prid obtoženki - Proces se nadaljuje jutri Nekateri francoski listi so objavili fotografski posnetek predsednika družbe Fiat - France RevelUja-Bpaumonta, ki je bil ugrabljen 13. aprila. Posnetek naj bi poslali sami ugrabitelji s pripisom, da je prizadeti v ((delavskem zaporu* in da mu bodo sodili delavci (ANSA) ZAKLADNI MINISTER STAMMATI NA OBČNEM ZBORU ZDRUŽENJA ASS0L0MBAR0A Industrijsko proizvodnjo zavirata predvsem inflacija in primanjkljaj plačilne bilance Potrebno strožje nadzorstvo nad javnimi izdatki in kreditnim mehanizmom - Državni proračun 1978 kvečjemu za 7 od sto večji od letošnjega - Guido Carli o vlogi podjetništva MILAN, 18. — »Ne vemo še, če se dolgi cikel industrijske revolucije dokončno zakljbčuje, oziroma, če lahko že govorimo o nekem, čeprav bistveno drugačnem industrijskem preporodu; zatrdno pa vemo, da si odslej ne bomo več mogli sami krojiti usode, kakor v preteklosti*. Tako je sklenil svoje poročilo na današnjem rednem občnem zboru združenja industrijcev za Lombardijo (Asšolombarda) njegov dosedanji predsednik inž. Giuseppe Pellicano, ki je navzočim pričaral res črno sliko o razvoju italijanskega podjetništva v zadnjih letih. Pellicano, na čigar mesto je bil za prihodnjih šest let imenovan inž, Alberto Redaelli, je l.amreč med drugim naglasil, da se je tako imenovana cena dela (izdatki za delovno silo ter za vse drugo, ki je potrebno pri industrijski proizvodnji) •UII»»mill8l8lUMM»MMII»M«MI»IMIHM6«mWI»IIIIH»imiliMI«millll«»ll|848»«lll»IIHIIIIM»IHIMIM»«llimH6Mimil» Družba «3M» podkupila italijanskega funkcionarja? Domneva ni neosnovana, tehtnih indicev pa vsekakor ni WASHINGTON. 18. - Od včeraj so ameriškemu in mednarodnemu javnemu mnenju na vpogled svežnji dokaznega gradiva o protizakonitem delovanju ameriških večnacionalnih družb doma in na tujem. Gradivo, ki ga je z dolgoletnim delom zbrala SEC (Security and Ex-change Comission. zvezno telo, ki nadzoruje borze in preverja verodostojnost računovodstva ameriških družb), je na razpolago javnosti na zahtevo dveh listov, ki sta osnovala svojo vlogo, na zakonu o svobodni informaciji , Doslej je na razpolago gradivo o delovanju devetih družb, v prihodnjih tednih, ko bodo zaključili zadevne sodne jjostopke, pa bodo na vpogled akti o protizakonitem delo vanju vseh vpletenih družb. Med vsem objavljenim gradivom, najbolj zanimivo zadeva kemijsko in fotografsko družbo «3 M», ki je pred dvema letoma odštela 52.000 dolarjev (47 milijonov lir) nekemu davčnemu inšpektorju neke zaenkrat še nezndne države, da bi se tako izognila slani globi. Prekršek je prija- vil SEC upravni odbor družbe, k’ pa ni povedal imena brezvestnega funkcionarja ne zadevn? države, po doslej znanih dokumentih pa ne gre izključiti, da je omenjena država Italija. Domnevo naj bi delno potrjevale izjave bivšega predsednika petrolejske zveze Cazzanige (v petrolejskem škandalu v Italiji je imel eno od nasilnih vlog, saj je dejansko izumil ves mehanizem korupcije političnih strank), ki je bil obenem tudi član upravnega sveta «3 M Italia*, stvarnih indicev pa zaenkrat ni. Znatno razburjenje je medtem po vzročila vest, da je šef ameriške vohunske službe v Italiji Rocky Stone podprl Ovidia Lebevra, odvetnika, ki je imel nosilno vlogo v škandalu Lockheed. Čeprav CIA trdi, da ni nikoli spodbujala večnacionalnih družb, naj podkupujejo Ameriki na klonjene politike in podjetnike, se vendarle poraja sum, da so bile Lockheed in druge letalske družbe vsaj delno tudi, posrednik za skrivno finansiranje strank politikov, naklonjenih Washingtonu. (vt) med 1970. in 1975. letom povečala kar za 137 od sto proti porastom za 43 do 107 od sto v drugih zahodnoevropskih državah. Naložbe so upadle od 21,3 na 18 odstotkov. Tudi proizvodnja se je občutno skrčila, to pa predvsem zaradi zmanjšanja števila delovnih ur ter omejitev, ki jih postavljajo sindikalne pogodbe. Z druge strani ni govornik omenil, da sc je v jooslednjih mesecih industrijska proizvodnja kljub skrčenemu številu delovnih ur zopet pričela dvigati. x Občnega zbora sta se udeležila tudi zakladni minister Gaetano Stam-mati in predsednik vsedržavnega združenja industrijskih podjetij Gui do Carli. Pozornost prisotnih je veljala zlasti ministrovemu posegu, ki je zadeval vprašanja javnih izdatkov in naložb. Ponovni zagon industrijske proizvodnje in s tem tudi gosjjodarstva je po ministrovi sodbi mogoč le z zaviranjem inflacijske stopnje in seveda z uravnovešenjem plačilne bilance. V ta namen treba uvesti strožje nadzorstvo nad javnimi izdatki ih kreditnim mehanizmom: letos naj bi državna blagajna ne smela potrošiti več kot 55.350 milijard (zakladno ministrstvo ne bi smelo porabiti več kakor 13.600), a javni izdatki b: morali daseči največ 16.450 milijard lir. Z druge strani bo državni blagajni potreben večji priliv od davkov. Kolikor zadeva državni proračun za 1. 1978, je nadaljeval Stammati, ne bo smel prekašati za več kot 7 od sto letošnjega (v vsakem primeru pa bo moral ostat-' za 3 od sto izpod predvidenega skoka cen). Guido Carli je kratko spregovoril o vlogi podjetnikov, ki bi se morali po njegovem učinkoviteje vključiti v dogovarjanje glede nadaljnjih družben o-gospodr rekih načrtov v državi. ki naj bi postalo zadnje čase nekje domena vlade in sindikatov (dg) sedanja, kajti v lanskem decembru naj bi Kanada izrazila željo, da ne bi bila s podobno obvezo več vezana na Norveško, kar pa jc vlada v Ottawi zanikala. —------ / LIZBONA 18. - Dva bikoborca, Španec Juan Antonio «Maceit.no» in Portugalec A rman do Soares, se bosta morala zagovarjati pred so' diščem zaradi uboja 4 bikov. So dišče v Benaventu, severnovzhod-no od Lizbone, ju je proti pologu 5.000 escudov spustilo na, začasno svobodo. Od leta 1927 je namreč v portugalskih bikobor.skih arenah prepovedano pokončati bike}*-vendar pa občinstvo skoraj zmeraj poziva bikoborce k temu. Take je bilo, vsaj za »Macerena*. tudi med nedeljsko bikoborbo v kraju Sal-vaterra do magos. ko so gledalci, ker sta jima ugodilo priredili bikoborcema pravo slavje. SLAN KOMPLIMENT Čeprav le je E. R. oženil že pred časom, in ga je soproga osrečila z brhkim sinom, je njegov pogled še vedno rad «posedal» na oblinah mladih žensk in deklet. In očem ie največkrat sledil tudi jezik: E. R.. uradnik v L'Aquili, si ni mogel kaj. Ko je napasel oči. je moral predmetu svojega občudovanja tudi povedati, kako mu je všeč. V zadnjih časih je bila uradnikovega občudovanja in njegovih komplimentov deležna v, naivečji meri mlada L. C. Možakar se je predrzno zazrl v njene obline vsakič, ko sta se srečala na ulici in. kot je bila njegova navada, ji je rad prišepnil na uho vse svoje občudovanje. Večkrat je dodal tudi to. kar mu je narekovala nie-hova pohotna domišljija, tako da je dekletu dvorjenje že presedalo. Ker pa uradnik, kliub številnim opominom, ni odnehal, je dekle stopilo do karabinjerjev. Po krajši preiskavi so mož ie postave prijavili uradnika Pretoria in slednji je nadležneža pošteno zašli: plačati je moral 40.000 lir globe, dekletu je odštel 50.000 lir odškodnine, poravnati pa bo moral tudi sodne stroške. Včerajšnji dan prizivne razprave proti 27-letni učiteljici iz Medeje Roberti Godeas je bil v celoti namenjen zagovoru zagovornika odv. Ma-niacca, ki je govoril več kot šest ur, govor pa bo nadaljeval jutri ob 9. uri, ko se proces nadaljuje. Zagovornik je namenil večji del svojega posega obnovi dogodkov, ki so se pripetili v 'domačiji Godeaso-vih v noči od 15. na 16. oktober 1974. Odvetnik sicer v svojem jx>segu ni nakazal kdo naj bi bil morilec, utemeljil pa je trditev, da je bil morilec močan moški. Po njegovem mnenju je verjetno v zgodnjih jutranjih urah prišlo do spora med Arrigom Godeasom in nekim «go-stom*. Spor se je zaostril do take stopnje, da je neznanec zagrabil kuhinjski nož ih napadel Godeasa ter ga porezal po vratu. Tudi Godeas je zagrabil za nož in se znašel v boljšem položaju od napadalca, ki ,e držal v roki majhen kuhinjski nož bele barve, medtem ko je imel Godeas mnogo večje in nabrušeno rezilo. Napadalec je zato stekel na dvorišče in preko dvorišča v senik, Godeas pa za njim. V seniku se je napadalec skril za vrata in, ko je Godeas vstopil, ga je silovito udaril po glavi s strešnikom, ki ga je na šel v seniku. Kako silovit je bil ta udarec priča že dejstvo, da se je POLITIČNA NAPETOST V DRŽAVI SE NEZADRŽNO STOPNJUJE Demonstracije v Pakistanu zahtevale še deset mrtvih Dosedanji spopadi med pripadniki, opozicije na eni ter pristaši Ali Buta in policijo na drugj strani zahtevali doslej 300 žrtev ISLAMBAD, 18. — Zadnje dni je prišlo skoraj na vsem pakistanskem ozemlju /do vnovičnega stopnjevanja napetosti zaradi zaostritve trenja med pristaši predsednika vlade Ali Buta , in opozicijo. V večjih mestih so se javne demonstracije spremenile v hude oborožene spopade med pripadniki oziroma simpatizerji «pa-kistanskega narodnega zavezništva* (PNA), ki združuje devet opozicijskih strank, na eni strani ter člani strank in gibanj, ki podpirajo vladno «pakistansko ljudsko stranko* (PPP), in policijskimi agenti na dru-BRUSELJ, 18. - V primeru, da gi. Pristaši večinske koalicije in Danska prošnja za vojaško pomoč bila teritorialno ogrožena, bo Danska prosila za vojaško pomoč Kanado. Do sestanka rned danskim ministrom Orlo Mullerjem in kanadskim Barneyem J. Dansonom je prišlo v Bruslju kjer so se sestali obrambni ministri drža v pakta NATO. Danska odločitev jc nekoliko presenetila udeleženke za- policisti šo ramo ob rami streljali v vrste opozicijskih demonstrantov ter jih 10 ubili; osem jih je obležalo na mest*n. dvapa sta Izdihnila v bolnišnici. Nadaljnjih 40-50 oseb je bilo laže ali huje ranjenih, med temi je baje tudi, nekaj policistov. Mestoma je hastopila tudi vojska, sicer z namenom — kakor poročajo vladni ......................umi..m«'Hiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiniiiniliiii...MiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimMiiii.. NOV KORAK K NORMALIZACIJI ODNOSOV MED VVflSHINGTONOM IN HAVANO Po 16 letih ameriški turisti spet na Kubi Obisk je omogočil Carterjev preklic prepovedi turistične izmenjave med državama HAVANA, 18. — Kuba, nekdaj toliko opevanj raj ameriš*h bogatašev in gangsterjev, je ponovno odprla vrata severnoameriškemu l’. riz-mu. Resnici na ljubo je treba poudariti, da so Kubanci že pred leti odstranili zapahe z vzhodnih vrat, vendar pa ZDA nikakor ni hotel u-radno prestopiti praga svoje nekdanje poeestk Izjema so bili. kot vedno .občasni obisk nekaterih «busi-ness men* in političnih predstavnikov. Zgodovinska naloga, da po 16 le tih zapluje iz pristanišč ZDA in slavnostno pripluje v havansko, je pripadla ladji »Daphne*. grške družbe »Carras*. Pričakala jo je večja množica domačinov, ki je izredro prisrčno sprejela nad 360 severno ameriških turistov. Ob zvokih znanih napevov v ritmu «calyp30», ki je v petdesetih letih preplavil svet, so znanilcem nove' odprtosti ZDA do Kube izrekli iskreno dobrodošlico. Vedri obrazi in prijaznost pa niso veljali izključno severnoameriškim državljanom, ki so se prvi poslužili možnosti, da obiščejo Kubo. temveč tudi sklepu predsednika Carterja, k: je 8. marca letos preklical prepoved obiskov na otoku, ki se je s krvavo revolucijo iztrgal iz krempljev diktatorskega režima In istočasno severnoameriškega vpliva. Dolgo, vse od leta 1961. je bilo treba čakati na pozdravni pisk potniške ladje »Daphne*. v 16 let li je socialistična Kuba pokazala veliko vztrajnost v svojih vodilnih načelih, kar pa nikakor ni pomenilo,zaprtosti niti do tistih držav, ki njenega pravičnega osvobodilnega boja niso pod-prle ali odobravale. V istem obdob- ju pa so Združene države morale spoznati, da njihova pomoč, tako gospodarska kot politična, ni zmeraj odločilna, in zato morajo včasih, vsaj delno, popustiti. Odtajanje ledenega ozračja med otočno državo in severnoameriškim združenjem se je začelo z novo demokratično Upravo ZDA. Pred nekaj meseci sta se državi sporazumeli za nove predpise v ribolovu, vvashing-tonski senat j>a je delno odpravil omejitve v trgovski izmenjavi. Med državama obstaja še veliko odprtih vprašanj, vsekakor pa« ameriške 0-dločitve zadnjih mesecev dajejo slutiti na večjo odprtost in pozitivnejše pristopanje 'washingtonske vlade. Med 360 turisti, ki so začrtali pot veliko številčnejši množici sevemo-američanov in seve dolivu dragocene valute, je Več znanih 'jazz'glasbeni- premislek, (bp) kov kot so D*zzy Gillepsie, Earl Ili nes in Stan Getz. Njihov obisk lahko tolmačimo tudi kot željo, da se po 16 letih zapore soočijo z današnjim stanjem glasbenega izražanja, na Kubi, ki je od nekdaj bila zibelka raznih zvrsti. V ustaljeno sladkobno predstavo o otoku je neobhodno sodila tudi glasba, ki je spremljala sončne zatone pa< čudovitim morjem, srebanje ruma pod palmovim listjem in zaljlibljene plese na terasah. Koliko tega. da o igralnicah in [sodobnem ne govorimo, lahko prinese nazaj množičen in neprenehen obisk severnoameriških turistov? Za kubanskega predsednika Fidela Castra je nevarnost neznatna, kajti ne ripodbifne dosežke revolucije je tre ba dati najširši javnosti brez slehernega strahu na vpogled in v globok dejavniki, da razžene nasprotujoče si sile. Krvavi spopadi, ki so zalite vali omenjene žrtve, so bili v mestu Kanpur. ki leži v južnem predelu pokrajine Punžab (glavno mesto tc jx> krajine je Lahore). Spričo stopnjevanja neredov tu di drugod po državi je bilo danes poslanih več vojaških oddelkov Sangar v puščavskem predelu Thar kakih 320 km severno od Karačija. Tam je prišlo namreč do nekakšne vstaje pripadnikov verske sekte Hur (400.000 oseb), ki naseljujejo pokrajino Sind. Ti so razjarjeni, ker je predsednik vlade Ali Buto dal za preti v nedeljo njihovega duhovne ga in političnega voditelja Pira Pa-gara, nedavno izvoljenega za pred sodnika a d interirrt ojjozicijskcga gi ganja PNA Odkar je opozicija obtožila Ali Buta. da je politične volitve z dne 7. marca letos «prikrojil* sebi prid, kar je izzvalo, kakor je znV 110, vrsto javnih demonstracij, je bilo na cestah ubitih že kakih 280 0-seb, v veliki meri demonstrantov iz vrst opozicijskih strank. Pir Pagaro se je v svojstyu predsednika ad in terim PNA večkrat sestal z Ali Butom, da bi se pogodila glede rešitve politične krize, vendar zaman. Pred sodnik vlade je predlagal referendum, ki pa ga Pir Pagaro ni sprejel. Za uresničitev ljudskega glasovanja je bilo treba vnesti določene ustavne popravke in spremembe, kar je seveda naloga parlamenta, toda njem sedijo le predstavniki večinske stranke PPP, kajti opozicijski parlamentarci so nedavno odstopili iz protesta proti Ali Butovj politiki. Parlament je z odobritvijo omenjenih popravkov tudi odbil pritožbo o pozicije v zvezi z nepravilnostmi pri izpeljavi marčnih volitev. Zakonski osnutek o referendumu je pravi zgled »demokracije*; predvideva namreč, da bo Ali Buto zmagal, če bo le čisto preprosta večina vseli 3 milijonov volivcev glasovala zanj: dejansko to pomeni, da mu zmaga ne more uiti niti v primeru, da se re ferenduma udeleži, denimo, samo 10.000 ljudi in da zanj glasuje tistili nekaj več kot 5.000. Takšno ravnanje parlamenta in večinske strankjs bo le še zaostrilo položaj in povzročilo nove krvave spopade, (dg). strešnik razbil. Arrigo Godeas se je zgrudil na tla in šele tedaj ga jc napadalec zabodel, z nožem v prsi, vendar ni izdrl noža, ampak je nekajkrat zavrtel rezilo in tako razmesaril Godeasove prsi. Nato je odvlekel truplo na dvorišče in izginil. «Cela vrsta okoliščin govori v prid Godeasovi,* je naglasil odv. Maniac-co in dejal, da dekle nikakor ni tako močno, da bi lahko sama zagrešila tako strahoten umor. V sodno dvorano je prinesel strešnik in ga pokazal porotnikom, da sami preverijo, koliko moči je treba, da razbiješ tak strešnik. Pa tudi način vbod-l.jaja z nožem je dokaj nenavaden. Odv. Maniacco je namreč poudaril, da morilec običajno zabode žrtev, nato pa izdere nož ali ga pusti v telesu, nikakor pa ga ne vrti v rani. «Tudi to dejstvo bi lahko razložili,* je dodal zagovornik, »kajti v vasi vsi vedo, da se na tak način kolje prašiče.* Odv. Maniacco se je nato dalj ča sa zaustavil še pri drugih nepojasnjenih okoliščinah, kot so ura umora, vprašanje, kdo je odkril morilski nož in čigave so biie stopinje na kr vavili madežih v seniku. »Prvostopenjsko sodišče ni pojasnilo teh okoliščin in čas bi bil, da se končno ugotovi resnica,* je naglasil odv. Maniacco. Napovedani ukrepi za kamnolom Faccanoni Na sedežu deželnega odborništva za industrijo in trgovino se je te dni sestala posebna komisija. 1(1 preučuje vprašanje kamnoloma Faccanonj in nadaljnjega delovanja in ujoorabe prostega prostora. Na sestanku so se dogovorili, da M prof. Vigano izdal dokončni nacr v roku enega meseca. Predložen1 načrt bo preučila omejena deželna komisija, nato pa ga bodo prikazali in obrazložili občanom. Komisija je tudi vzela na znanje kritične pripombe občinski u‘ prave, kateri so se številni psrim valci pritožili zaradi močnih mm. rojoota in prahu. Podjetje je °h' ljubilo, da bo čimprej ukrenilo vse potrebno glede min, ropota J" prahu, nadzorni organ za rudnik* in kamnolome pa bo pazil in pr}’ metno ukrepal, da ne bo pne®1' valstvo prizadeto zaradi dejavnosti kamnoloma. Preiskava o higienskih razmerah v bolnišnici Tržaški pretor dr. Mario Trampuš že dalj časa -vodi preiskavo 0 higienskih pogojih v tržaški ;daV' ni bolnišnici. Pred časom je namreč pretor prejel več pritožb na“ higienskimi pogoji bolnišnice m sprožil preiskavo. Doslej je zbra-že vrsto Dodatkov, ki se nanašaj0 na zadnjih pet let, vendar .je vse' bina zbranih aktov zavita v strogo preiskovalno tajnost. VOZNI RED VLAKOV TRST - BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRIA - CA-TAN1A - MILAN - TURIN - GENOVA - VENTIM1GLIA Odhodi: 4.40 D' Benčtke 6.05 R Benetke - Bologna - Firen- ce (preko Benetk); Milan-Genova Brigu, (preko Me-ster) (*) 6.25 L Portogruaro (nadaljuje do San Dona do 14.6.; razen ob praznikih) 6.50 D Benetke - Rim - Turin (preko Mestei- in Milana) (spalni1 vagon Moskva -Rim (1); 1. in 2. razred Zagreb - Turin, Budimpešta - Rim, Zagreb - Rim: 2. razred Zagreb - Be netke) 8.00 DD Benetke 9.25 R Benetke - Rim (*) 9.30 DD Benetke 10.50 L Portogruaro - Benetke 13.30 DD Benetke - Milan - Turin 13.40 L Portogruaro 15.40 DD Benetke 17.10 DD Benetke - Bologna - Rim -Napoli - Reggio Calabria -Catania (pogradi 2. razreda Tret - Reggio Calabria; pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Trst - Catania) 17.25 R Mestre (brez vmesnih po- staj) - Milan - Genova (*) 17.30 L Portogruaro 18.05 L Portogruaro (razen ob pra- znikih) 18.42 D Benetke - Portogruaro -Lecce (pogradi 2. razreda in spalni vag. Trst - Lecce) 19.23 L Portogruaro 20.00 DD (Simplon express) Benet- ke - Rim - Milan - Domo-dossola - Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Pariz; spalni vagoni Benetke -Pariz: pogradi 2. razreda Beograd - Pariz in Benetke - Pariz; pogradi 2. raz reda Zagreb - Pariz od 22.5. do 21.7.. od 4.8. do 18.8. in od 4.9. do 24 9.77) 22.15 D Benetke - Milan - Turin - Genova - Ventimiglia Marseille (pogradi t, in 2. razreda Trst - Turin: spalni vagoni in pogradi za 2. razred Trst - Genova) 22.25 DD Mestre - Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst - Rim) Prihodi : 1.50 DD Benetke 6.25 L Portogruaro (razen ob praznikih) 7.19 L Portogruaro 7.35 D Marseille Ventimiglia -GenoVa - Turin - Milan Mestre (spalni vagoni in pogradi 2. razreda Genova - Trst; pogradi 1. in 2. razreda Turin - Trst) 7.45 DD Rim - Bologna - Mestre (spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Rim - Trst) 9.15 D Benetke 10.27 DD Ženeva - Ziirich - Domo-dossola - Milan - Mestre (pogradi 2. razreda Žene va - Trst) samo ob sobotah od 2.7 do 6.8.77 10.56 DD (Simplon express) Pariz -Domodossola - Milan - Rim - Benetke (pogradi 1. in 2. razreda Pariz - Tret; pogradi 2. razreda Pariz -Beograd in Pariz - Zagreb od 22.5. do 20.7., od 3 do 17.8. in od 3. do 24.9.77); Lecce - Bologna (pogradi 2. razreda in spalni vagoni Lecce - Trst) 11.05 R (Rialto) Milan - Mestre (Mestre - Trst brez vmesnih postaj) (*) 13.00 DD Catania - Reggio Calabria - Neapelj - Rim - Bologna - Benetke (pogradi 2. razreda R. Calabria - Tret; pogradi 1. in 2. razreda iti spalni vagoni Catania -Tret) 13.54 DD Benetke 14.16 L Cervignano (razen ob praznikih) 15.30 D Benetke 17.46 D Turin - Benetke 18.30 R Firence - Bologna - Benetke (*) 19.09 L Portogruaro 20.22 DD Benetke (spalni vagoni Benetke - Beograd; pugradi 2. razreda Benetke - Atene in Benetke - Beograd; pogradi 2. razreda Benetke -Sofia (2), Benetke - Istam-bul (3) in Benetke - Skopje (4) 21.00 R Rim in Milan (preko Me- ster) (*) 23.00 L Benetke I' 23.30 DD Turin - Milan - Rim - Be- netke (spalni vagoni Rim - Moskva (5); pogradi 2. razreda Rim - Varšava (6) 20.48 L Pordenon - Videm (ob s°" - botah in praznikih odhaJ3 iz Vidma) 22.40 L Videm 23.38 D Miinchen - Salzburg -naj - Trbiž - Videm 23.45 DD Calalzo - Videm (1) 0.40 D (*) Samo 1. razred in posebna rezervacija. (1) Ne vozi v petkih. (2) Vozi ob torkih, četrtkih, petkih in nedeljah. (3) Vozi ob ponedeljkih, sredah' in sobotah. (4) Vozi samo ob sobotah. (5) Ne vozi ob sobotah. (6) Vozi ob torkih, petkih in nedeljah (od 27.5.77). TRST - VIDEM - DUNAJ - SALZBURG - MUNCHEN Odhodi: 0.50 D Videm - Trbiž - Dunaj (pogradi 1. in 2. razreda Trst - Dunaj) Videm Videm • Trbiž Videm Videm Viden) - Trbiž - Dunaj -Salzburg - Miinchen Videm Trbiž Carnia 5.25 L 6.10 D '6.18 L 7.05 D 8.50 D 10.08 L 12.25 D 13.02 L 14.05 D 14.35 L Videm Videm Videni Videm 15.50 DD Videm 16.55 L Videm 17.45 D 17.56 L 19.18 D 20.15 L 21.40 D 22.40 L Calalzo (1) Trbiž \ Videm (razen ob praznikih) Videm (razen ob sobotah; vozi od 22.5. do 5.8. in od 15.8. do 23.9.77) Videm Videm Videm - Trbiž - Dunaj - Miinchen Videm (1) Vozi v predprazničnih dnefi od 25.6. do 10.9.77 Prihodi t 0.50 L Videm 6.45 L Videm (razen ob sobotah in praznikih: vozi od 23.5. do 5.8., od 16.8. do 23.9.77) 7.26 L Videm 7.57 D Benetke - Videm (razen ob praznikih) 8.46 L Videm 9.00 D Pontebbe Videm (vozi od 23.5. do 6.8. in od 16.8 do 23.9.77; razen ob praznikih) . 9.56 D MOncIien Salzburg - Dunaj - Trbiž - Videm 12.03 L Trbiž - Videm 14.05 D Videm 15.02 L Videm 17.05 D Videm 17.59 L Videm 19.25 L Videm 19.38 DD Trbiž - Videm (1) Vozi ob praznikih od 26.6. 11.9.77; razen dne 14.8.77. TRST - OBČINE - LJUBLJANA ' BEOGRAD - BUDIMPEŠTA - VARŠAVA - SOFIJA - ATENE - ISTA*1’ BUL - MOSKVA Odhodi: Opčine - Ljubljana -greb - Budimpešta -šava. Spalni vagoni R1JJj - Moskva (1); pogi'«0/ 2. razreda Rim - Vars* va (2) 11.14 DD (Simplon express) Opc)I’; - Ljubljana - Zagreb - B*?" grad. Pogradi 2. razred* Pariz - Beograd in Pariz, Zagreb (od 22.5. do 20> od 3. do 17.8. in od 3. “ , 24.9.77) Opčine - Ljubljana (31 Opčine - Ljubljana (3) Opčine - Ljubljana (3), Opčine - Ljubljana greb - Beograd (vozi sobotah; pogradi 2. ra*1 da Trst - Beograd) Opčine . Opčine - Ljubljana - S* _ pje - Beograd .Aten*j , Istambul - Sofija (sPala vagoni in pogradi 2. ra,. reda Benetke - Beog>'a®/ pogradi 2. razreda Be)'ch ke - Sofija samo ob tork> ’ četrtkih, petkih in ned Ijah; pogradi 2. razir\jj Benetke - Atene; p°Žr* 2. razreda Benetke -bul samo ob ponedeljkLj sredah in sobotah: polF* 2. razreda Benetke -pje samo od sobotah) 14.50 L 17.50 D 19.35 D 20.05 D 20.20 L 21.08 D Z«' oh 5.48 D 7.14 D (1) Vozi samo ob nedeljah. ^ (2) Vozi ob sredah, sobotah * nedeljkih (od 28.5.77). (3) Razen ob nedeljah. v Prihodi: Varšava - Budimpešta ; * greb - Ljubljana - 01**“ Spalni vagoni Moskv* Rim (1); pogradi 2. f®z da Varšava - Rim (2) Beograd - Zagreb - Hj ljana - Opčine (vozi s3 ob sobotah; pogradi 2. > reda Beograd - Trst) . 8.55 DD Sofija - Istambul - m-Beograd - Skopje -bljana - Opčine. P°S* f 2. razreda Atene - Bcn|)(r ke: spalni vagoni i'1 JT. gradi 2. razreda Beotfe Benetke; pogradi 2. r da Sofija - Benetke 1 , pogradi 2. razreda Is,a bul - Benetke (4) in P0**^ di 2. razreda Skopje 'm netke (samo ob sobo1 lA.10 D Ljubljana - Opčine (*' 14.35 L Ljubljana - Opčine (a' 17.38 D Ljubljana - Opčine (»> 19.44 DD (Simplon express) Beog*'1 - Zagreb - Ljubljana - Pjg čine (pogradi 2. raZLeb Beograd - Pariz in Za* » - Pariz od 22.5. do * ^ od 21.30 L od 4. do 18.8. in 24.9.77) Opčine (1) Ne vozi ob petkih. .. ju (2) Vozi ob ponedeljkih, četrtkih sobotah. im (3) Vozi ob ponedeljkih, torkih, trtkih in sobotah. ^ (4) Vozi ob sredah, petkih in 'V1jah. (5) Razen ob nedeljah.