-Tednik- izhaja pod tesn imenom od 24. novembra 1961 dalje po sklepu občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož. — Izdaja z^avod tedauk«, Ptuj. Odgovor- ni ureL.iiik: Anton Bauman. — Uredaiištvo in uprava: Ptuj, He- roja Lacka 2. — Telefon 156. Štev. tekočega računa: NB 524-3-72. — Tiska tiskama Mai'Lbor&kega ti- ska. Maribor. — Rokopisov ne vTačaano. — Celoletna naročnma 20 ND, za inozonstvo 40 ND. ;T. 17 PTUJ, 29. aprila 1966 CENA: 0,40 ND, 40 SD Leinik XIX %e več kot dve desetletji sta i nami, ki morda pomenita v j^ljenju naroda kratko ob- obje, a zadosti, da pustita v jegovi zgodovini neizbrisen jgčat dragocene zgodovinske Rednosti trajnega pomena. ! povrnimo se nazaj v leto gi9, ko je organizirana KPJ, J leto 1937, ko je vodstvo par- fje prevzel naš tov. Tito, v le- ip 1941, ko je naše zavedno ndstvo sklenilo upreti se za- ojevalcu, in v leto 1948, ko irio jasno in glasno rekli »ne«. ,eta 1949 je naša majhna de- ' ela stala ponosna in uporna. I eravno osamljena. Na naših I aejah so bili na eni strani to- kovi in na drugi strani prepri- anje, da bo kmalu nastopil yom. ,1 1950. leto je uresničilo geslo \Tovarne delavcem«. Spom- llimo se teh dni, ko so naši de- lavci z največjimi slavnostmi \prejemali v upravljanje pod- \etja in volili svoje prve pred- stavnike v organe samouprav- ljanja. To so bila odločilna le- [a za nov in hitrejši revolucio- Jiarni razvoj v celem našem \lospodarskem in družbenem livljenju. Razvojna pot ni bi- p lahka. Večkrat ni bilo mo- teče s prvim zamahom najti [^'ibotjše rešitve. Z iskanjem t^zmh oblik je naš delavski ^ razred dosegel ogromne rezul- tate v porastu proizvodnje in proizvodnosti ter dvigu živ- ljenjskega standarda. Delav- sko in družbeno samouprav- ljanje je doprineslo našemu razvoju globoke in vsestran- ske družbene spremembe ter solidne osnove za nadaljnji napredek, delavcem proizva-\ jalcem pa neposredno odloča- ] nje o gospodarjenju z družbe- nimi sredstvi in omogočanju boljših življenjskih pogojev za delovnega človeka. Borba za nacionalno neod- visnost in samostojni razvoj je še bolj povezala in poglobi- la bratstvo in enotnost naro- dov Jugoslavije. Premiki so- dobnega človeka k socializmu prispevajo k temu, da je soci- alizem postal vsakodnevna praksa milijonov naših ljudi in širom sveta. To pomeni, da današnja borba delavskega razreda zavzema večjo širino. Enotna podpora delovnih lju- di Partiji in njeni napredni politični praksi v izgradnji so- cializma je omogočila, da je naša dežela viden faktor v mednarodnih odnosih. Nešte- tokrat so bili naši napori pod- vrženi raznim, preizkuhijam, zato so doseženi rezultati tem dragocenejši. Vse to ima za posledico, da našo državo, naš delavski razred spoštujejo tu- di tisti, ki so imeli predsod- ke o našem družbenem razvo- ju. Jugoslavija ima danes ure- jene odnose z vsemi deželami, ne glede na njihovo notranjo ureditev, ki so voljne sodelo- vati z nami na osnovi enako- pravnosti in medsebojnega spoštovanja. Ni potrebno po- sebej poudarjati, da je ravno naša socialistična praksa in doslednost pri izvajanju načel miroljubne aktivne koeksi- stence v svetu pripomogla, da naša država predstavlja'' važen faktor pri ohranitvi miru in vlaga velike napore, da se za vedno naredi konec kolonija- lizmu in raznim izkoriščanjem manj razvitih narodov. Smatramo, da v današnjem času politika sile, politika re- ševanja mednarodnih odnosov potom oboroženih spopadov med družbenimi sistemi pred- stavlja najbolj reakcionaren način in to na katerikoli stra- ni. S takim mišljenjem danes delavski razred sveta, pone- kod sproščeno, svobodno, dru- god pa pod težkimi pogoji sla- vi s solidarnostjo svoj praznik dela 1. maj, zavedajoč se, da stojijo pred njim še težke na- loge, zvezane z raznimi nepri- jetnostmi in težavami. Na prehojeno pot sociali- stične Jugoslavije smo ponos- ni. Doseženi rezultati razvoja, materialne osnove in standard naših delovnih ljudi so dokaz, da je edina pot, da to delo na- daljujemo in ki nas sočasno opominja, da se še z večjo od- govornostjo spoprimemo z no- vimi nalogami. Z novo ustavo, ki jamči na- daljnjo krepitev socialistične revolucije na načelih samo- upravljanja z razvito materi- alno bazo, ki izhaja iz porasta proizvajalnih sil proizvodnje in proizvodnosti ter bogate ustvarjalne moči našega delov- nega človeka, smelo stopamo naprej z željo, da bi vsi naro- di sveta čimprej shodili svojo svobodno pot in z isto sprošče- nostjo ter zadovoljstvom kot naši delovni ljudje slavili praznik dela — 1. maj. Simon Pešec \ 25 let od upora proti nasilju 27. aprila 1941 je bila usta- novljena v okupirani Ljubljani Antiimperialistična fronta slo- venskega naroda, ki se je kma- lu preimenovala v Osvobodilno fronto. Ko obujamo spomine na dne- ve, ko so fašistipne armade za- sedle pred 25 loti našo zemljo in je fašistična oblast z nasi- ljem zavladala našemu narodu, 2 namenom potujčevanja — je dan, ko je Komunistična parti- ja ustanovila Osvobodilno fron- to, pretrgal nacionalni obup. Vzplamtela je vera v zmago. V Osvobodilno fronto so Vstopili najboljši ljudje našega Jiaroda, predani velikim ciljem Svobode, solidarnosti jugoslo- ^finskih in drugih narodov, de- j^nokracije in miru v svetu, ^nogi so za te cilje izkrvaveli v ^jih s sovražnikom, mnogi ^nirli v sovražnikovih koncen- tracijskih taboriščih. OF se je Povezala z osvobodilnim giba- njem v drugih jugoslovanskih Pokrajinah. Od ustanovitve OP so se vr- stili pomembni dogodki v nj-e- nem razvoju. Dne 22. junija 1941 je bilo v Ljubljani usta- novljeno glavno poveljstvo slo- venskih partizanskih čet. Sredi septembra 1941 so ustanovili Slovenski narodnoosvobodilni odbor SNOO kot najvišji poli- tični organ za Slovenijo. To je bil prvi korak k slovenski na- rodni suverenosti. Osvobodilna fronta je omogo- čila razmah partizanske vojske na Slovenskem, ki je zadajala sovražniku velike udarce in je leta 1942 osvobodila ozemlje na Kočevskem, Notranjskem in v Suhi Krajini. 17. maja 1942 je SNOO izdal odlok o formiranju ljudske oblasti na osvobojenem ozem- lju. Ko so se poleti 1942 poja- vili prvi oboroženi belogardisti, je Osvobodilna fronta pričela boj z novim domačim sovražni- kom. Po kapitulaciji Italije sta Izvršni odbor OF in Glavni štab razglasila 11. septembra 1943 splošno mobilizacijo za vse Slo- vence od 17. do 45. leta staro- sti. Iz mobilizirancev so ustano- vili 18. divizijo. 14. septembra 1943 je Vrhov- ni plenum OF objavil priklju- čitev Slovenskega Primorja k svobodni in združeni Sloveniji. Od 1. do 3. oktobra 1943 je v Kočevju zasedal zbor odposlan- cev slovenskega naroda. Navzo- čih je bilo 572 odposlancev. Za- sedanju je prisostvoval tudi britanski major Jones kot šef britanske vojaške misije. SNOO je postal najvišji organ oblasti. OF pa je izvolila glavni odbor. Da bi se utrdila OF na Šta- jerskem, je glavni štab poslal 11. januarja 1944 iz Bele Kra- jine prek Hrvaške na Štajersko 14. divizijo, ki je imela po pre- stopu slovensko-hrvaške meje na poti po Štajerski hude bo- je, posebno na Paškem Kozja- ku in Graški gori. Po prihodu 14 divizije na Štajersko se je (Nadaljevanje na 7. strani) VSEM CENJENIM BRALCEM IN NAROČNI- KOM NAŠA PRISRČNA ČESTITKA ZA 1. MAJ Uredništvo in uprava tlelavc; proizvajjalci-delavci upravMalci! Ob mednarodnem prazniku dela in solidarno sti delavcev vsega sveta — 1. MAJU sprejmite naše isikrene čestitke in tovariške pozdrave. 2elim:o vam prijetno praznovanje, v nadaljn jem boju za izgradnjo socializma pa mnogo de- loivndh uspehov in osebne sreče! OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCE^ INDUSTRIJE IN RUDARSTVA OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEM KMETIJSTVA, ŽIVILSKE IN TOBAČNE INDUSTRIJE OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI OBČINSKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV DRUŽBENIH DEJAVNOSTI SINDIKALNE PODRUŽNICE SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV SINDIKALNE PODRUŽNICE SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ SINDIKALNI ODBOR ZA ŠOLSTVO DELAVSKI KLUB »FRANC KRAMBERGER« ODBOR ZA MEDOBČINSKO SODELOVAN-IL SLUŽBA PRAVNE POMOCi PRI OBCINSKEIN^ SINDIKALNEM SVETU PTUJ OBISK SOVJETSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA V RIMU S SKUPNIMI MOČMI ZA MIR Šestdnevni obisk sovjetskega zu- nanjega minisitra Gromilca v Ri- mu _ tri dni je bil uradaii gost i^tailijanske vlade, tri dni pa za- sebni obiskovalec v Vaitikanu — je vzbudil v svetu precej zanima- nja in domnev. Se preden je so- vjetski vi.soki gost kreiral na pot, je ponekod prevladovalo mnenje, da je razširiltev sovjetsko-iitalijan- skih stikov v veiiki meri odvisna od sovjetsko-vatikanskih odnosov. Kakor 1-Laže, je Gromiko dose- gel popoln uspeh. Razgovori z Ita- liijansikimi vladnimi prvaki so po- kazali, da si na obeh atraneh žele širšega sodelovanja na vseh pod- ročjih. Moskva želi okrepi,ti stike z zahodnim svetom posebno na gospodarskem področju, Italija pa sipet išče tržišče za svoje indu-strij- ske izdelke. Vzhodni prostor je za zaihodne proizvajalce še »>n€>ob- deian teren-«, ki lahko mnogo sprejme. Znano je, da se tudi italijan- ska politika usmerja mimo takih ali drugačnih pregrad na tuje tr- žišče ne glede na ideološke, go- (Nadaljevanje na 7. strani) stran ^ TEDNIK — peiet, 29. aprila 1966 Strnn DELAMO, UPRAVUAMI Leto je za nami in spet praznujemo velik zgodovinski dan današnjega časa - praznik dela 1. maj\ Ob tej priložnosti se spomnimo dosedanjih uspehov in težav, prizadevanj in zavzemanj naših delovnih ljudi za hitrejši vsestranski razvoj. Člo- vek je naše bogastvo, zanj delamo in ustvarjamo lepšo in srečnejšo bodočnost. Nekaterim občanom naSega območja smo zastavili vprašanja, kako delajo, upravljajo in praznujejo. To so njihovi odgovori: Franc Klemenčič, gradbeni moj- ster v Tovarni glinice in alumi-« nija »Boris Kidrič, Kidričevo: V Tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo ugotav- ljajo vsi aktivni zaposleni, da je delavsko samoupravljanje napo- ti k cilju in namenu, zlasti odkar je samoupravljanje decentralizi- rano od delavskega sveta do de- iOvnih enot, pa ne samo s pri- stojnimi za odločanje o vpraša- njih, ki jih potem finančno ure- di delavski svet, temveč tudi sa- moupravljanje s sredstvi. Delov- ne enote lahko nabavljajo opre- mo v okviru odobrenih sredstev. V te namene jih je tudi največ, Franc Klemenčič ostala sredstva pa lahko črpajo delovne enote za skupne potrebe članov delovnih enot. Prej je vse to urejal centralni delavski svet. Tudi statut je prilagojen večji vloai delovnih enot in tudi ostali f^ravilajki. Gospodarska reforma je segla precej globoko tudi v naše poslo- vanje zlasti s podražitvami elek- trike, prevozov in raznih surovin, kljub temu, da so 51e navzgor tu- di cene izdelkov naše tovarne, razen pri glinici, ki še ni na eko- nomskem računu. Kolektiv mora seda; tehtati med pogoji prodaje, ki jih nudi domači in zunanji trg. Slednji nudi ugodnejše plačilne pogoje kot domači, vendar tovar- na ne more gledati samo na ugodne tržne pogoje, temveč ima materialne in moralne obvezno- sti predvsem do domače skupno- sti. Domača proizvodnja, ki po- frebuie glinico, bi bila preveč prizadeta, če te ne bi imela. Tudi ob drugih problemih mora ko- lektiv dobro gledati, da ob novih gospodarskih pogojih ne bo za- ostajal, ker . bi to zavrlo nadalj- nji razvoj te^tovarne in domače proizvodnje glinice in aluminija. Koluktiv v Kidričevem se mo- ra odločiti za tako obliko bodo- čega razvo'o proizvodnje alumi- nija, da bo rentabilna in čim man' odvisna od dejavnikov, ki so doslej najbolj zavirali proiz- vodnjo in to je predvsem po- manjkanje elektrike ic zastoj razvoja tovarne na celotno pla- nirano kapaciteto, t. j. na 50.000 ton aluminija in 200.000 ton gli- nice. Bodoči razvoj ne bo mogel mimo pomembnejših integracij- skih procesov (Ruše in Impoll. Kolektiv v Kidričevem vidi ne- doslednost v našem planskem gospodarjenju v tem, da se gra- dijo objekti nove tovarne v Ti- togradu. objekti v Kidričevem pa ne morejo doseči dograditve do planiranih kapacitet in še ob ne- popolni kapaciteti dela z omejit- vami, ko zmanjka elektrike. V interesu jugoslovanske gospodar- ske skupnosti ne more biti novo 'investiranje za enalčo tovarno, ko pa bi ob manjših investicijah lah- ko tovarno v Kidričevem kom- pletirali In z njo dosegli potrebne količine proizvodov. Šele ob po- večanju potreb čez kapacitete obstoječih tovarn bi bilo razum- ljivo graditi novo tovarno. Ravno tako je potrebno iz najbližje ele- ktrarne zagotoviti potrebno elek- triko najbližji tovarni, kot je ta v Kidričevem, ker se gradijo elektrarne zlasti glede na potre- be te bližnje večje tovarne, ne pa da je ta potem prikrajšana v korist oddaljenih tovarn. Letos bomo imeli v tovarni centralno proslavo z nastopom tovarniške godbe in pevskega zbora »Svobode« Kidričevo ter osnovne šole. Ta proslava bo za vse člane kolektiva ob koncu de- la v soboto, 30. aprila 1966 Sin- dikat in SZDL-naselje organizi- rata skupno proslavo v dvorani restavracije za prebivalstvo iz naselja in okolice. Po proslavi bo v dvorani ples brez vstopnine. Zagorelo bo tudi nekaj kresov. Kdor ima možnost, bo odpotoval iz Kidričevega in se napotil v lepe turistične kraje naše domo- vine. Inž. MAKS ANTOLIC, vodja delovne enote Vinski vrh: V kombinatu je bila in še ostane glavna proizvodna orientacija vi- nogradništvo, sadjarstvo in živi- noreja. Tem trem pomembnim kmetijskim panogam smo podre- dili tudi politiko investiranja. Do letošnjega leta smo obnovili pri- bližno 400 ha vinogradov in 80 ha sadonosnikov. V zaključni fa- zi gradnje je vinska klet, ki bo •■prejela letos grozdje in pričela 7 rednim obratovanjem. Dogra- dili smo tudi govejo farmo v Sre- dišču s kapaciteto 2000 go- vejih pitancev. Fizični obseg pro- izvodnje se v zadrugi iz leta v leto povečuje, toda doseženi ni- vo še vedno ni adekvaten vlože- nim sredstvom. To je povsem ra- zumljivo, ker se rezultati inve- sticij v nasade pokažejo šele čez nekoliko let, v vinogradih čez pet, v sadovnjakih pa šele čez 7 let. Naša vinogradniška proiz- vodnja znaša 200 vagonov vina, v sadovnjakih plantažnih nasa- iov pa le 20 vaannov jabolk. Ko bodo tudi vsi ostali obnovljeni nasadi v rodnosti, bo proizvodnja vina znašala približno 400 vago- nov, pridelek sadja pa 100 vago- nov. Proizvodnja mesa raste in je lani znašala 50 vagonov, za letos pa se predvideva 75 vago- nov mesa iz družbene proizvod- nje. Pogodbena proizvodnja zaseb- nih kmetovalcev narašča. To se kaže predvsem pri pitanju goved in zadruga namerava odkupiti le- tos od zasebnih kmetijskih pro- izvajalcev približno 80 vagonov mesa. Težave, s katerimi se kolektiv zadruge srečuje, so predvsem omejena investicijska sredstva. Izdelali smo že elaborat za obno- vo sadne plantaže in opravili ne- katera pripravljalna dela, toda za obnovo ni investicij. Pereč problem je tudi v živalski proiz- vodnji in to zaradi nesorazmerja med cenami reprodukcijskega nateriala in cenami kmetijskih pridelkov. Strokovne službe pri zadrugi in organi upravljanja so ukrenili vse potrebno, da so po- cenili krmilne obroke in pitanja govedi. Pereč problem predstavlja tudi pomanjkanje sredstev za dokon- čanje začetih obnov v vinograd- ništvu. Dograditev kleti in obno- ve so v tesni povezavi z nadalj- niim razvojem vinogradništva v občini. Nekateri obnovljeni vino- gradi so šele začeli roditi in ti pokrivajo le tekoče stroške pro- izvodnje. Osebni dohodki zaposlenih so odvisni od uspehov proizvodnje, od ustvarjenega dohodka in so vezani na produktivnost dela po- sameznika. Za lansko prvo tri- mesečje je povprečni osebni do- hodek zaposlenega znašal 40.252 S dinarjev. Ob koncu lanskega leta 44.512 S din, v letošnjem pr- vem trimesečju pa 53.664 S di- narjev. Nagrajevanje smo pri- merno uredili in je stimulativno za slehernega zaposlenega. Na- grajevanie po učinku povečuje produktivnost dela in zboljšuje njegovo kakovost. Osebni dohod- ki in življenjski standard zapo- slenih je odvisen od delavčeve prizadevnosti, izkušenj in stro- kovne sposobnosti. Glede na to, da so bile ob spre- jemu gospodarske reforme ome- jene investicije, politika investi- ranja pa zaostrena in nabavljena dodatna mehanizacija poVzroča, da se pojavlja odvišna delovna sila. Investicijska vlaganja smo tako usmerili, da je potrebno manj ročnena dela za enoto pro- izvoda v sadjarstvu, živinoreji, predvsem pa v vinogradništvu. To povečuje rentabilnost in eko- nomičnost podjetja. Kmetijstvo zahteva pretežno sezonsko zapo- slitev. Izhod pri takšnem številu zaposlenih ob nenehnem inten- ziviranju proizvodnega procesa je v nenehnem povečanju proiz- vodnje, kar pa zahteva veliko fi- nančnih sredstev, katera pa v kmetijstvu primanjkujejo. Nujno fe, da kolektivi delovnih enot te- meljito preučijo vprašania odvis- ne delovne sile in potrebe prila- godijo številu zaposlenih. V živi- norejsko-poljedelskih enotah so izdelali analize o zaposlenosti, o njih razpravljali in prišli do za- ključka, da se zaposleni v polje- delstvu prevedejo :z staln-.h v sezonske delavce. To bo treba tudi storiti v ostalih DE. Ne gre toliko za zmanjšanje števila za- poslenih, pač pa za sezonsko za- poslitev. Kmetijska proizvodnja zadruge je v obstoječem obsegu organizirana na sodobnih kon- ceptih in lahko največ zaposli 500 stflinih in 150 sezonskih de- lavcev. Bodoče naloge v kmetijstvu so nadaljnje intenziviranje proiz- vodnje v družbenem sektorju, v specializaciji, osvajanje novih boljših tehnoloških postopkov in drugo. Investicijska izgradnja bo usmerjena v dokončanje obnov vinogradov, sadonosnikov, oprav- ljena bodo manjša agromeliora- cijska dela in nakupljene bo ne- kaj mehgnizacije. Ob novih po- gojih gospodarjenja moramo po- svetiti posebno .skrb tekočim na- logam v kmetijstvu, če želimo doseči rentabilno kmetijsko pro- izvodnjo. Letošnji mednarodni praznik dela bomo v zadnigi proslavili še z večjim ponosom na dosežene uspehe, ker bo letos pričela obra- tovati nova proizvodna vinska klet. 2elim, da bi začete investicije uspešno končali, ker bodo občut- no vplivale na višji dohodek za- poslenih in s tem na povečanje življenjskega standarda. S tem opravičujem naše napore in vla- ganja v proizvodnjo, prav tako pa tudi širšo pomoč naše družbe- ne skupnosti. Dr. Stojan Frank, direktor Zdravstvenega doma v Ptuju: Mednarodni praznik dela po- meni za naše zdravstveno ob- močje. za našo širšo skupnost pa tudi za drugi svet mnogo več kot samo praznik po uspešnem delu. kot smo jih navajeni. Le- tošnje vzdušje ob tem prazniku za nas v ptujski občini pa tudi v naši domovini ni neprijetno ali zaskrbljujoče, kot je to v drugih deželah, kjer jih muči- jo poleg gospodarskih še drugi problemi. Tudi naše zdravstve- ne delavce veseli ugotovitev, da je postopno izboljševanje zdrav- stvenega stanja delovnih ljudi rezultat večletnega načrtnega, vestnega in vztrajnega zdrav- stvenega dela. Delavce, zaposle- ne v vseh gospodarskih in dru- gih panogah. navezxije na naše zdravstvo vedno večje zaupanje. saj jim je vedno v pomoč, i osebno pa tudi njihovim s- cem. V takem vzdušju met bojne potrebnosti in navez? sti poteka delo Zdravstver doma v Ptuju iz dneva v dai še ob teh praznikih bomo vi v pomoč, če jih bo našla bi zen ali nesreča; 4 dež\ zdravniki bodo bedeli zdravjem vseh, ki bodo j slavljali doma ali drugje. Ob tem velikem prazniku bi omenjal vseh tistih man, problemov, ki jih srečuje zavod v boju za zdravje Ij stva. Zadošča razveseljiva u tovitev, da smo po svoje | spevali k izboljšanemu zdr stvenemu stanju občanov novorojenčkov pa vse do i raslih visoke starosti; največ k temu pripomogel višji 2 Ijenjski standard pa tudi nt nosti za aktivno in učinkom preventivno službo, za hitro ( krivanje in preprečevanje zdravljenje bolezni v začetn- stanju in za stalen stik s te; nom z dispanzersko, babiško patronažno službo. Te nas spi ti opozarjajo na najbolj zaski Ijive pojave, ki jim dolguje) vso pozornost. To. da je v pt\ ski, kmetijski in industriji občini spravljena umrljivost d jenčkov globoko izpod povpri ja umrljivosti dojenčkov v dr gih občinah, je enako razvet Ijivo za družino um.skeaa kot žičnega delavca, saj sta v n sreči enako prizadeta in v sr? enako vesela. Ob vsem prednjem ima siv veliki pomen tudi družbet upravljanje v našem zavodu. ; kar imamo 15 članov sveta zi voda in 8 članov upravnega o< bora ter upravne odbore sam< stojnih ekonomskih enot splo, ne ambulante in preventivi dejavnosti. zobozdravstver službe, reševalne postaje, ki : sedaj v sestavu našega zavod ter vseh zunanjih ' samostojni zdravstvenih postaj. Dosle< i opravili že veliko delo s sestan Ijanjem statuta in raznih pravi! nikov. Vse prizadevanje orgi nov upravljanj>a ter vseh stn kovnih služb v zavodu je usme jeno k cilju, da bf bili I.Iuc?.•?^f v taki meri v pomoč. ko'\'(kt! mu je ta potrebna, ne samo mejah možnosti. Od zdravstv nih delavcev se ne zahteva s mo strokovnost, temveč tu, srčnost do vseh ljudi, s katei" mi imamo opravek, ker največ krat dobra beseda zaleže v« kot najnovejše zdravilo. Tudi letos bomo imeli skup« proslavo, nakar se razen dežur nih naš kolektiv razide za ne^j kaj dni in proslavlja prvomaii ske praznike vsak po svojell načrtu in možno.sti: nekateri dO^ rpa. drugi nedaleč od doma a! pa celo tako daleč, da se o* koncu praznikov komaj vrnejo V glavnem odhitijo vsi. da h' * nabrali novih moči za nadalje nje delo. Vsem praznujočim želim z^ mednarodni praznik dela prijeti no praznovanje, vsem, ki si zdravijo, pa Čimprejšnje okre vanie. ' Dr. hrank Stojan V bolnišnici v Ptuju so volili nove člusič delavskega sveta v ponedeljek. 25. aprila 1966, je volil delovni kolektiv Sploš- ne bolnišnice -Dr. .ložeta Potrča- v Ptuju nove člane delavskega sveta, ker je polovici teh notekel mandat. Sočasno so volili polo- vico novih članov svetov delov- nih enot. Njihov delavski svet ^teje skuiirKi '' i-Ianov. sveti de- lovnih enot pa skupno 66 članov. Sest članov je delavskem svetu iz javnosti. En član kolektiva je bil sedaj izvoljen tudi v občin- ski zbor delovnih skupnosti. Vo- lilni postopek je opravilo 1 ko- misij z 21 čljfni. Na.ilepše sta bili med drugimi okrašeni volišči v kirurškem in internem oddelku. Kandidatov se imeli vsaj enkrat več. kot so jih izvolili, po social- nem sestavu pa v večini delov- nih enot več zdravstvenih kot tehničnih delavcev. Na predvolilnih zborih so naj- več govorili o poslovanju zavoda, o delu samoupravnih organov, o pogodbi o oskrbnem dnevu, ki jo sklepa vsako leto bolnišnica s Komunalnim zavodom za social- no zavarovanje in o tekočih pro- blemih. največ pa o kandidatih. Podatki iz poslovnega ooročila zavoda in o delu samoupravnih organov kažejo na vsestransko prizadevanje kolektiva, da bi se bolniki ob zdravljenju v vseh od- delkih dobro počutili in da bi ob najboljših oskrbnih pogojih tudi čimore-" Na drugi stra- ni pa so z veseljem ugotovili, da sta v zadnjem času zavest in di' sciplina vseh zaposlenih napre dovali, kar oa pripisujejo v večj meri pravilnemu odnosu vodil nega kadra do co^elavcev. ki je kolektivu mnogo več kot sam) stimulacija za delo. V kirurškeii oddelku je na-ta!o za uspe.^no d^ lo izredno ugodno vzdušje, kai; pripisuje kolektiv v veliki meii tudi svojemu predstojniku dok' torju Praunseisu, ki je za vse delavce pravii^en in strog pri de lu, kar je v zdravst^-oi tudi ne-- obhodno notrebno V razgovoru s člani volilnih komisij in s pomočnikom to^'' Vogrincem je bilo zlahka ugotoj viti, da imaio vsi član kolektivf dober vpogled v vse skrbi, de!'' in usp: p,e zavoda kot celote zlasti v svoje delovne enote 'il da dajejo prednost zdravstven it'''! službam; tehnične službe so ji'''] v pomoč, uprava pa servis. M opravlja svoje naloge. Vseeno j^ ali se pogovarjate s člani koleK'' tiva enega ali drugega oddelkih' vsi vam bodo prijazne odgovo^ rili, ker to zahteva njihov stik 'I bolniki, s sodelavci pa tudi z oD'-" ski. Vse komisije so zabeležile ■ razmeroma kratkem času viso^ odstotek volilne udeležbe Voli'" ne rezultate so sporočili kolekti' vu, ki je bil z njimi zadovoljeH" saj jim je vsebino sam določil. V. J. I Vstran > TEDNIK — petek, 29. aprila 1966 Stran 3 fFRANC DEBELJAK, vodja kon- irukcije v tovarni »JOZE KE- S^ClC«: ^ovarna »Jože Kerenčič« se iLvija iz kovinsko-predelovalne 3|dustrije v industrijo predelave l^nioplastičnih mas. Ustanovlje- £ je bila 1962. leta in je zrasla ! obratne invalidske delavnice močno industrijsko podjetje. *etni bruto proizvod tovarne v a 1962 je znašal približno 124 lijonov S din, lani pa 540 mi- )nov. Letošnji plan tovarne idvideva 820 milijonov bruto )dukta. Kolektiv je dosegel ve- uspeh z vsestranskim priza- /anjem. Leta 1962 se je v to- •ni zaposlilo 110, lani pa je bi- saposlenih 182 ljudi. Bruto pro- od tovarne pred 4 leti je bil ikrat manjši kot lani. To na- |orno kaže, da je kolektiv znat- 10 povečal produktivnost dela, zboljšal organizacijo dela, akti- viral skrite rezerve in drugo. ^ Tovarna sodeluje z drugimi Razvitejšimi -tovarnami: s TAM. ^Analit« Osijek, »Emajlirka« Ce- |je, »Ris« Zagreb, »Zmaj« Zemun, ^FAP« Priboj, »Gorenje« Vele- nje, skupno s 14 podjetji. Proiz- vodni program zajema predvsem Izdelke iz plastičnih mas za po- |rebe širokega trga, za avtomo- bilsko industrijo in izdeluje tudi fazne kovinske izdelke. , Razne izdelke pa izdeluje tudi la tovarno »Avtooprema« Ptuj. Izdelujemo tudi več vrst volanov, klastične avtomobilske tapete za |[\s,t. 750 in 1300 in za tovornjake. , "?\Bi%l\čne posode za široko trži- iče,kot SO: vedra, lavorji, banje, lijjite in razne drobne plastične .'zdeike: čepe, krogljice, gumbe itd. Kovinski del obsega proiz- vodnjo kuhinjskih garnitur, ku- hinj.^ke nože in drobne izdelke za kooperacijo, kot izlivke za čaj- nike, elemente za radiatorje, plo- čevinasta tesnila in druge kovin- ske izdelke. Tovarna izvaža na Švedsko perutninarske in kroja- ške škarje ter nekaj vrst nožev. Prek kooperacije pa izvažamo vedra, lavorje in avtomobilske tapete v Indonezijo in v Egipt. Leta 1964 je kupila tovarna nov stroj za predelavo plastičnih mas. To je edina večja družbena in- vesticija, ostale manj pomembne investicije pa so bile iz lastnih sredstev. Po gospodarski reformi je pod- jetje iskalo vse možnosti razširit- ve proizvodnje. V občini Ormož je precej odvisne delovne sile in zato posvečamo posebno skrb, kje jo zaposliti. V Ormožu smo odprli poseben obrat za izdelova- nje nožev. Pereči problemi industrije v občini so: pomanjkanje finanč- nih sredstev za potrebe investi- cij, pomanjkanje surovm za pla- stične mase in vseh vrst pločevi- ne. Osebni dohodki zaposlenih ustrezajo glede na zaposlenost v podobni industriji. Letos bomo osebne dohodke še povečali gle- de na povečan obseg proizvod- nje, pri istem številu zaposlenega režijskega osebja. Glede na hiter porast odvisne delovne sile v občini in uspehe v tovarni, ki so iz leta v leto več- ji, se bo industrija morala razši- riti in občinska skupščina bi naj imela tudi v bodoče nekoliko več posluha za razvoj te pomembne gospodarske dejavnosti. Letos bomo, kot vedno, slav- nostno prpslavili praznik dela. Želim, da bi bil tudi v bodoče kolektiv tako enoten kot doslej in še bolj energično premagoval vse težave. Marica Novak, član plenuma občinskega sindikalnega sveta Ptuj, kvalificirana tkalka Tovar- ne volnenih izdelkov v Majšper- ku: , »V upravnem odboru imam kot članica dober vpogled v vse pro- bleme, ki jih rešujejo organi sa- moupravljanja, pa tudi v odlo- čitve, ki jih sprejemamo. Ker se kolektiv naše tovarne vedno sproti loteva vseh perečih proiz- vodnih vprašanj, rentabilnosti proizvodnje, sodobne tehnične V »Volnenki« opremljenosti in skrbi za zapo- slene, reforma ni mogla sprožiti bistvenih sprememb, niti glede na investicije, na proizvodne ka- pacitete ;n na drugo, kar naj bi se uredilo z reformo. Proizvodnja teče, ker še ima- mo k sreči potrebne surovine in vsi upamo, da v bodoče ne bo s temi večjih težav, kot so bile do- slej. Vso proizvodnjo imamo raz- prodano. Delamo tudi nekaj sin- tetičnega blaga, ki ga potrebuje trg. Naši najvažnejši proizvodi so še vedno mikane in česane tkanine iz uvožene in domače volne. Kamgarni iz Majšperka so še vedno po svetu upoštevani in zaželeni v vseh večjih trgovskih hišah, pa tudi v Ptuju in v naši majšperški trgovini. Večje skrbi kot s proizvodnjo imajo organi samouprave z iz- delavo in s potrjevanjem raznih pravnih aktov, to je pravilnikov, ki zahtevajo mnogo študija prav- nih predpisov in ostale literature in še kljub temu ne vsebujejo pravilniki vedno vsega, kar sre- čujejo zaposleni ob vsakdanjih dolžnostih. Na sejah je vedno ži- vahno in največkrat se sporazu- memo z najbolj pametnimi in za- konitimi predlogi. Sedaj obrav- navamo pravilnik o delovnih raz- merjih, pravilnik o delitvi oseb- nega dohodka. Ta bo nekoliko spremenjen le v tekstnem delu. Nimamo pa še novega pravilnika o higiensko tehnični zaščiti. Prvomajsko praznovanje je tu- di v tem našem haloškem prede- lu vedno lepše, saj praznuje 1. maj skoraj vse prebivalstvo. Mnogi dobijo obiske svojcev, so- rodnikov, prijateljev in znancev, drugi odpotujejo po svetu na obiske in izlete. Da ne bi ljudi vezali s prireditvami za ta praz- nik na prosti dan, imamo prosla- vo navadno zadnji dan dela ali na večer pred prvim majem. Le- tos smo pripravili presenečenje 2 a 1. maj tudi našim upokojen- cem. Povabili smo jih na skro- men sprejem za mednarodni dan dela in vsi so bili zelo veseli te pozornosti kolektiva. Navadno sodeluje naš sindikat s šolo pri pripravah na krajevno proslavo, ko zakurimo tudi kres, mladina pa zapleše in se razveseli.« VINKO IVANUŠA, gradbeni delovodja v gradbenem podjetju »Ograd« v Ormožu: Gradbeništvo je pomembna go- spodarska dejavnost v občini Or- mož, ki zaposluje približno 180 ljudi v »Ogradu«, nekaj pa tu- di pri Stanovanjsko-komunalnem podjetju in pri zasebnem zidar- skem mojstru Francu Sevru. Lani je bil v gradbeništvu za- beležen padec fizičnega obsega gradbenih storitev v družbenem sektorju. To je povzročila restrik- cija investicij in dokončanje več- jih gradbenih objektov v občini. Tudi gospodarska reforma je v gradbeništvu povzročila precej težav. Poleg tega, da so se zni- žale investicije, je nastopilo še pomanjkanje raznega gradbene- ga materiala (betonskega železa, cementa, pločevine, stekla in le- sa). Vse to povzroča, da se stal- no zmanjšuje gradbena dejavnost in tudi zaposlenost. Leta 1964 je v gradbeništvu de- lalo v občini 370 ljudi, letos pa se je zmanjšalo na 240 zaposle- nih ali za 35,2 "/o. V gradbenem podjetju »Ograd« je zmanjšanje doseglo celo 38 "/o. Spremenjen je bil tudi način finansiranja stanovanjske izgrad- nje, kar je povzročilo občuten padec gradbene dejavnosti in predvidevamo, da se bo gradbe- na dejavnost še zmanjšala. Posledica prekinitve stanovanj- ske izgradnje je, da bomo letos dokončali samo dvoje družinskih stanovanj. Od leta 1960 do 1965 je podjetje v občini zgradilo 125 stanovanj, s skupno površino 5082 kvadratnih metrov. Podjetje »Ograd« je kljub iz- gubi v prvem polletju lanskega leta doseglo zadovoljiv finančni rezultat. Celotni dohodek in vsi njegovi elementi, razen deleža za skupnost, izkazujejo v obdo.— poleg velike vrednosti proizvodnih naprav tu- c*] s precejšnjimi sredstvi skupne porabe, saj je njihova vredn.ost kar 1,080 miiijonov dinarjev. Ta- ko razpolaga s samskim blokom, dvema stavbama počitnižkeg^a do- ma, restavracijo 'm še z nekate- terimi drugimi objekti. Precejšen ■ie tudi stanovanjski ' ^nd podjet- ja, saj obsega 377 stanovanj. Podjetje ima v Kidričevem 302 stanovanja, nekaj pa jih ima še tudi v bivšem gradisovem naselju v Kidričevem. Od navedenih ima podjetje v Ptuju že naseljenih 75 stanovanj, medtem jo bil dogra- že tudi še eden 40 stanovanj- ski blok v Ptuju, v katerega se bodo nekateri člani te delovne skupnosti pričeli kmalu vseljeva- 1 Vsekakor se podjetje s tem stanovanjskim fondom še ni za- dovoljilo, ker mu še vedno pri- manjkuje stanovanj za delavce, l^i so že v.ožili prošnje za stano- ^'anja Zato je razumljiva in po- ^'sem ujTiestna odločitev kolektiva, je treba stanovanjski fond v bodoče še večati. To kaže tudi sklop samoupravnih organov, ki so ta namen že rezervirali 100 .1- l^ionov S dinarjev, da bi jih pod- jetje porabilo kot soudeležbo pri f^aiemanju kreditov za nadaljnjo stanovanjsko gradnjo. Iz navede- je razvidno, da namerava delovni kolektiv tudi v bodoče fj'^svetiti vso skrb stanovanjsld iz- gradnji. da bi na ta način končno ^Pravil z dnevnega reda pereč stanovanjski problem in se nato ^ ^'ečjimi sredstvi angažiral pri ^adalnji gradnji potrebnih ob' tov družbenega standarda in ko- "^u-nalne ureditve. Mižja prodajna cena glinice ,.^'a minulih zborih de.ovnih '3udi v kolektivu TGA so člani '■'ovne skupnosti med drugim ^•^ZDravIjali tudi o poročilu o de.u delavskega sveta v minulem ob- Proizvajalci so v glavnem razpravljali le o tistem delu po- ročila, ki se je nanašal na njihovo delovno enoto. Tako so proizva- jalci v delovni enoti glinice ob- ravnavali predvsem tisti del, ki govori o podražitvah osnovnih surovin. Znano je, da so se nekatere osnovne surovine precej podražile, in sicer so se cene boksitu z Viša- le za več kot 30 ®/o, kunvu za ca. 200/0, sodi za 130/0 in e:.ektrični energiji kar za 172 0/0. Iz tega iz- haja, da električna energija pred- stavlja med vsem'1 surovinami v proizvodnji največji izdatek, saj je znašala udeležba električne energije pred reformo v porab- ljenem materialu 25,10/0, po re- formi pa 34,40/0. Razumljivo je, da je vsled tako velikega porasta cen porastla tudi cena aluminiju "m je po reformi višja za 49 0/0. Lastna cena rMriice pa je po re- formi višja za 8 0/0 ter je višja kot dosežena izvozna cena in z reformo znižana domača prodajna cena. Tu pride do izraza pred- vsem nenormalno povišanje cen boksitom, ki gredo doma v denar pod mnogo ugodnejšimi pogoji, kot v izvoz, kar na ie glede glini- ce ravno obratno. Prodajna cena glinice je na domačem trgu zni- žana za 18 0/0, v izvozu pa je no- rastla za 18,30/0, kar se zelo ob- čutno odraža v finančnem rezul- tat^-i podjetja. Finančni plan sprejet V prejšnjem tednu so se še zadnjič sestali organi samouprav- ljanja v delovnih enotah v sta- rem sestavu v tej mandatni dobi ter na svojih sejah raz.pravljali o finančnem planu podjetja za -eto 1966 ter ga potrdili. Delavski svet je po daljši ter temeljiti razpravi sorejel finančni plan za letošnje l»to. Omenjeni f-^r^nčni plan je bil izdelan na osnovi proizvodnih planov. kat«re so nredhodno re- jeli sveti proizvajalcev posamez- nih cJeloiaoih enot. Letošnji pro- izvodni plan predvideva proiz- vod-' 'iR.OTS ton Elinice in 31.625 ton aluminija in je v tem predvi- deno. da elektroliza »B« tri me- sece, in sicer avgusta in septem- bra, oktobra nebo več obratovala, ker bo količina električne energije v tem času po bilanci JUGELA mnogo nižja, kot v ostalih mese- cih. Samoupravni organi so fi- nančni Dlan sicer sprejeli, vendar pa ob vsem tem nastaja vpraša- nje, če bo tudi realiziran glede na trenutno stanje, predvsem glede dobav električne Cnergiie. Za ali proti integraciji Na delovni konferenci tovar- niškega odbora sindikata TGA je bilo med razpravo po poroči- lih sproženo tudi vprašanje inte- g-acije podjetij TGA—RUŠE— IMPOL, o katerem sta govorila le predstavnika kemične tovarne Ruše in Impola iz Slovenske Bi- strice. Ker sta v svojih krajših iz- vajanjih poudarila, da so sindi- kati omenjenih treh delovnih ko- lektivov o tem vprašanju že do- volj govorili in da so že povedali svoja stališča, je toliko bolj čud- no, da o tem vprašanju ni bilo skoraj ničesar slišati s strani di- skutantov iz TGA. Gotovo je to ^lo pomembno in aktualno vpra- šanje, ki bi ga bilo treba mnogo konkretneje obdelati na sindikal- ni konferenci. Če so torej enotna stališča sindikatov teh treh pod- jetij in v glavnem razčiščena, preostane le še tisti najvažnejši del in sicer, da strokovne službe omenjenih treh kolektivov čim- prej izdelajo analize, ki bi naj pokazale, ali je to vprašanje sploh aktualno ali ne. Nekateri člani kolektiva so po tej konfe- renci ponovno pričeli razpravlja- ti o tem vprašanju, vsak po svo- je, kar pomeni, da bo le treba to dohro preštudirati in nato kolek- tivu povedati, kaj je sploh s tem vprašanjem. Izdelava analiz si- cer ne more biti opravljena v krajšem času, vendar se bo lahko res šele potem konkretno pove- dalo, če je taka integracija sploh koristna in umestna, da si tega vprašanja ne bo tolmačil vsak po svoje. Zavo€ Olge rHeglii PTUJ Vsem delovnim ljudem r našem poslovnem območj zlasti v ptujski občini, želin prijetno praznovanje mednj rodnega praznika dela PRVEGA MAJA. Možnost !etava:ija tudi na Rabu Prejšnji teden je svet proiz- vajalcev delovne enote glinice med drugim razpravljal tudi o združitvi dela svojih sredstev v skladu skupne porabe v osrednji sklad skupne porabe za kritje razlike cene oskrbnega dne v po- čitniškem domu. Kot je znano, je bila določena ekonomska cena za odrasle 2402 din in za otroke do 10 let starosti 2068 din za oskrbni dan. Na to je delavski svet odobril znižanje v višini 500 din, vendar je kljub temu bila cena 1902 din za odrasle in 1568 din za otroke do 10 let starosti za oskrbni dan. Zato je SPDE glinice sklenil odstopiti del svo- jih sredstev iz sklada skupne po- rabe za vse Člane kolektiva de- lovne enote glinice, ki bodo le- tovali v tovarniškem ali drugem počitniškem domu, in sicer krije za odrasle po 902 din in za otro- ke do 10 let starosti 918 din. Čeprav torej ostane še po 1000 din za odrasle in 650 din za otro- ke do 10 let starosti, ki bi jih naj plačal posameznik, za sedaj šte- vilo prijavljencev za oddih na morju še ni zadovoljivo. 'Pred kratkim je zasedal tudi UO počitniškega doma »ALUMI- NIJ« in sklenil, da lahko člani delovne skupnosti TGA izrabijo svoj letni dopust v počitniškem domu »VARTEKSA« iz Varaždi- na na Rabu. Cena oskrbnega dne je sicer ista kot v lastnem počit- niškem domu v Crikvenici. ven- dar je možnost letovanja na Ra- bu možna le v primeru, če bo za letovanje na Rabu dovolj prijav- ljencev v celi sezoni. Nekateri člani kolektiva v DE glinice so izrazili željo, naj bi podjetje nudilo enake možnosti popusta tudi tistim, ki gredo na zdravljenje v kakšne toplice, sklicujoč se pri tem na to, da se tudi v toplicah gre za zdravje in počitek delovnega človeka in ne samo v počitniškem domu. Iz te- ga je razvidno, da nekateri še ne razlikujejo počitniških domov od toplic, oziroma zdravljenja od letnega oddiha. M. F. stran 6 T E D M K — petek, 29. aprila 1966 Stran V Deltini gornji šivalnici »Delta«, tovarna periln in konfekcije, Ptuj, je dosegla do sedaj že dnevno proizvodnje do 3000 moških srajc. Podjetje daje velik poudarek tudi Iz- voz^j. Tako izvaža do 15 odstotkov celotne proizvodnje na tuja tržišča, največ v Zahodno Nemčijo. Sedanji glavni cilj podjetja »Delta« je reorganizirati proizvodni proces glede na nujno povečanje proizvodnje in delovne storil- nosti. Z dobro organizacijo dela, s sodobno organizirano proizvod- njo, z izobraževanjem kadrov in z ureditvijo delovnega okolja želi podjetje z enakim številom zaposlenih povečati proizvodnjo. Zato je nabavilo tudi nekaj novih proizvodnih strojev, ki oprav- ljajo več delovnih operacij. S tem bodo odpravili tudi nekatere zastoje, ki so se pojavili v proizvodnji in so bili do sedaj ozko grlo proizvodnje; Podjetje je lani doseglo do se- daj največje poslovne uspehe. V »DeJti« namreč niso čakali na gospodarsko reformo in nove ekonomske instrumente, temveč so začeli že v prvi polovici 1965. leta ukrepati in z vso resnostjo reševati probleme. Rezultat se je pokazal v povečanju produktiv- nosti dela v zadnjih tfeh mesecih lanskega leta za 24,2%. Novo uvedena tehnična priprava dela se zelo pozitivno odraža v proiz- vodnji. Isto pričakujejo od racio- nalizacije, od ureditve okolja, boljšega načina dela itd. Celoten uspeh poslovanja je najlepš^ razviden ob primerjavi poslovanja med podjetjem »Del- ta« in sorodnim podjetjem ter ob primerjavi povprečja za konfek- cijska podjetja v SFRJ. Zelo ugoden uspeh poslovanja se po- kaže ob primerjavi u.speha pod- jetja v letu 1965 napram letu 196'?. Neto produkt na delavca je porasel za 24,8 "/o. Celotni doho- > dek napram porabljenim sredst- vom je večji za 6,7 "/o. Skladi so večji nasproti poslovnim sredst- vom za 5.3,80 "/o in na delavca večji za 71,40 "/o nasproti letu 1964. Sicer so povečana tudi an- gažirana poslovna sredstva in delovne priprave na delavca, vendar je bil s tem dosežen so- razmerno večji uspeh kakor zna- ša omenjeno povečanje. Posebno značilni za leto 1965 so sledeči pokazatelji: • na 100 din skupno vloženih sredstev je podjetje ustvarilo v korist skupnosti 57,10 din aku- "lulacije ali 78,80 "/o na leto 1964; • na 100 din skupno vloženih sredstev ustvarja podjetje 120,70 din skupne akumulacije; • na 100 din realizacije ust- varja podjetje 8 din v realizaciji; • na 100 din skupno vloženih sredstev odpade 95,2 din dohod- ka. Na račun znižanja družbenih prispevkov se je zvišala akumu- lacija za podjetje -od lanskih 49 din na 63,60 din za 100 din po- vprečno vloženih skupnih sred- stev. Enako ugodni poslovni rezulta- ti so bili v prvem četrtletju 1966. Plane, ki si jih je podjetje po- stavilo, tudi dosega in izvršuje, tako proizvodne kot tudi finanč- ne. Zelo ugodno vpliva na delov- no vzdušje zaposlenih oplesjc vseh strojev, pomožnih polic in mizic z barvami, ki umirjajo^ člo- veško oko. Tudi to je na svoj na- čin \-plivalo, da je bil dosežen lani proizvodni plan 101,5^/n, plan realizacije lOe^/n, plan izvoza pa 175Vr). Pri analiziranju uspehov podjetja je treba k vsemu ostale- mu poudariti, da so bili doseženi ti rezultati z manj delovne sile V zadnjih mesecih je odšlo iz podjetja nekaj sodelavcev; na- ravna fluktuacija. K vsem poslovnim uspehom je mnogo pripomogla tudi ozka spe- cializacija. Danes se bliža »Delta« drugi milijardi starih dinarjev brutoprodukta. Leta 1952 ga je dosegla samo 321 milijonov din. Proizvodni program podjetja ka- že, da bo »Delta« letos izdelova- la samo moške srajce in nekaj modnih novosti, za katere je že sedaj na trgu veliko zanimanje. V podjetju so uvedli tudi do- sledno kontrolo surovin, da lahko takoj reklamirajo pri dobavitelju. Stroga kontrola lastnih izdelkov pa je pripomogla, da so skoraj vse reklamacije odveč. Ce pa se kje le še pojavi kakšna reklama- cija, jo podjetje hitro reši v ko- rist kupca, kar potrjujejo njiho- ve pohvale v časopisih. Občut- ne prihranke materiala in zmanj- šanje normativov pprabe je do- segla šablonerska služba, ker iz- delajo šablone talco, da izkori- stijo širino blaga do skrajnih možnih mer. Odpadkov je zelo malo. • Nujno je, da se bo podjetje 9 še bolj mehaniziralo s sodob- • nimi stroji. Ročno delo mora • nadomestiti strojno delo. Cim • bolj razbiti delovne faze po- • meni racionalizirati proizvod- • ni proces. Zaradi pravilne pro- • izvodne politike je »Delta« že • lani dosegla devizna sredstva, <• s katerimi bo nujno morala • kupovati sodobne stroje in • naprave. Le tako bo lahko še • nastopala na tujih tržiščih, • kjer je zelo ostra konkurenca. Heribert Sarauda Računovodska in analitska služba podjetja daje strokovnim službam tekoče podatke in pri- merjave ter takoj opozarja na eventualne napake. Tako sproti odpravljajo nepravilno«sti. Posa- mezne faze dela so tako uredili m izpopolnili, da že lahko meri- jo svojo produktivnost s sodob- nimi strokovnimi merili. Od bombaža in manj kakovost- nih izdelkov so že lani odstopili. Zdaj delajo v glavnem samo iz- delke iz sintetike. Letos so pre- senetili kupce z novimi artikli. Na tržišče bosta prišla izdelka »Brioni« in »Jadran«. Ta izdelka imata prednji del iz sukljane tka- nine, zadnji del in rokavi pa so iz gladke tkanine. Na tržišču bo- sta v petih pastelnih barvah. No- sita se kot srajca ali istočasno kot poletna suknja. Za te proiz- vode so dobili na sejmu »Moda 1966« v Ljubljani zlato in srebr- no medaljo z diplomami. Iz prejš- njih let pa ima »Delta« že nad 80 raznih diplom in kolajn za svoje kakovostne izdelke. Boleča točka v poslovanju »Delte« je izdelan celotni elabo- rat za rekonstrukcijo delovnih prostorov, ni pa dovolj lastnih finančnih sredstev za njegovo iz- vedbo. Po končani rekonstrukci- ji b. lahko z manjšim poveča- njem delovne sile in s strojnimi napravami povečali obseg proiz- vodnje za 50 "/o. Treba je pove- dati, da so bili delovni prostori, v katerih delajo, grajeni za 90 ljudi, danes pa jih je v njih sko- raj 400. In prav zaradi premajh- nih delovnih prostorov ima »Del- ta« velike težave. Notranji trans- port je tako rekoč onemogočen, veliki problemi pa nastajajo tu- di na drugih področjih. V podjetju so lani ustvarili 95 milijonov starih dinarjev sred- stev za sklade. Za takšen kolek- tiv je to nedvomno izredno ve- liko. Vsa sredstva bodo porabili za rešitev tega njihovega dolgo- letnega problema. Zaenkrat pa bodo do rešitve uporabljali ta sredstva za obratna sredstva. »Delta« vlaga tudi veliko sred- stev za izobraževanje kadrov. Tako štipendira 18 štipendistov na raznih višjih in srednjih šolah tehničnega ekonomskega in ad- ministrativnega značaja. Po po- datkih analize o osebnih dohod- kih, ki jo je sestavil Zavod za ekonomske ekspertize v Beogra- du, je »Delta« na šestem mestu glede osebnih dohodkov v kon- fekcij; v državi. Torej samo 5 podjetij prehiteva »Delto« z viši- no osebnih dohodkov. Letos so namreč izplačali poleg osebnih rednih dohodkov že 88,8 "/o na račun dviga produktivnosti; po- vpreček osebnega dohodka je znašal v prvih mesecih letošai ga leta 66.000 starih dina«.7«v. Zbor kolektiva j« soglasno glasoval, da bo izplačan za c pravljeno vozovnico K-15 vsal mu članu kolektiva enak znes kljub temu, da plača vsak p lično, oziroma 1,5 "/o od osebne dohodka, Tako bodo člani kole tiva z višjimi osebnimi dohod odstopili del prispevanih sredst sodelavcem z nižjimi osebni; dohodki, V letošnjem letu je bila iz^ dena reelekcija direktorja po ietja. Kolektiv je ponovno izbi za direktorja dosedanjega dirf torja Heriberta Samuda, ki vo podjetje uspešno že več let. Ce se ozre kolektiv »Delta« ! svojo prehojeno pot, si mora yi znati, da je bila strma. Včasih: je borilo podjetje s pomanjl njem kvalitetnih tkanin, ker bilo za nabavo teh dovolj sr( stev. Zastareli strojni park onemogočal napredek in konk renco s sorodnimi podjetji. Strn ni park je bil star nad 40 let vlaganjem svojih naporov je o novil kolektiv leta 1962 celot strojni park in je nabavil ele trične likalne stroje. Brez tf strojev danes podjetje ne moglo izdelovati izdelkov iz sil tetičnih tkanin in bi bilo za »D« to« poslovanje ob pogojih gosp* darske reforme nadalje nemoji če. Zelo praktični so enotni delo' ni plašči zaposlenih. Vsak oddl lek ima svojo barvo plašča, vd je oddelkov pa zopet svojo, tai da jih je mogoče takoj najti obratu. Vse izboljšave, napori in tn so pripomogli, da najdemo daw izdelke z označbo »Delta« po na domovini. Deltini odjemalci ' vse velike blagovnice, modne h še in potrošni centri v Sloveni pa tudi v Beogradu, Zagrebu, M' starju, Sarajevu, Skopju, Ni^ Dubrovniku, Novem Sadu, Tit' gradu in vseh ostalih mestih n; še države. Potrošniki zahteva' izdelke »Delta«, ker so lepe? kroja, kvalitetni in zelo upora' ni. Kolektiv »Delte« se je temelj to pripravil na uspešno poslov^ flje tudi v letu 1966. Organiza« jo dela in proizvodnjo bodo • nadalje izpopolnjevali in izbo' ševali. Z nabavo še več stroji''^ naprav bodo delo racionalizira'' Odločili so se povečevati p«"' duktivnost in si tako zagoto^ primerne osebne dohodke, <' enem pa ustvariti potrebna sre^ stva za ponovno izboljševanf dela za ekonomski napredek po^ jetja. Po podatkih podjetja prire«'' za objavo J. VrabL Dokončna dela pri srajcah > stran 7 TEDNIK — petek, 29. aprila 1966 Stran 7 25 let od upora proti nasilju (MADAUEVAN]€ S 1. STRANlK gelo okrepilo osvobodilno giba- j^je na ozemlju severovzhodne glovenije. Avgusta in septem- tjra 1944 je NOV osvobodila gornjo Savinjsko dolino ter flibnico in St. Lovrenc na Po- horju. Uspehi NOV so bili zelo ve- liki. ker jo je ljudstvo v OF vsestransko podpiralo. V drugi polovici aprila in v začetku ma- ja 1945 je NOV osvobodila vse slovensko etnično ozemlje s Tr- stom, Gorico ter Koroško s Ce- lovcem. 5. maja 1945 so v Ajdovščini sestavili 1. slovensko vlado s predsednikom Borisom Kidri- čem. Štiri dni po kapitulaciji rjemčije je praznovala Slovenija z drugimi jugoslovanskimi de- želami dan osvoboditve. Tako je Osvobodilna fronta slovenskega naroda izpolnila svojo nalogo, sprejeto 27. aprila 1941. kratka zgodovina of v naSem okolišu kakšna je pot OF v našem domačem okolišu? V našem okolišu so položili komunisti te- melj OF maja 1941. Najagil- riejši med njimi so bili v ptuj- skem okolišu Lacko, Zvonko in Zenka Sagadinova, študent ve- terine France Cuček, študent Miha Anžel iz 2abjeka, študent France Toplak iz Most j a, dr. gpindler v Juršincih, Rudi Ilec v Grajeni in še nekateri. V vr- ste OF so stopili komunisti v železniških delavnicah, Kram- berger, Herceg, Voda, Arnuš, Kosec, Frankovič, Koren, Hlu- pič. V Središču sta pozivala v OF Polde in Milena Bercetova, na Kogu Kerenčič, pri Tomažu Vinko Megla, v Makolah Ivan Skale. V Ptuju, pri Markovcih, v Mostju, v Novi vasi pri Ptu- ju, na Hajdini, v Lovrencu na Dravskem polju, na Ptujski go- ri, v Cirkulanah, v Leskovcu, na Grajeni in Mestnem vrhu, v Makolah, V Središču, na Kogu, pri Tomažu — so delovale sku- pine OF. Oktobra so ustanovili odbor OF v Ptuju, ki je pove- zoval skupine OF v ptujskem okolišu. Načeloval mu je Jože Lacko. Ze leta 1941 je iz vrst OF ptujskega okoliša ustrelil okupator 22 talcev, med njimi narodnega heroja Jožeta Ke- renčiča, mlade hajdinske fante, dr. Spindlerja in Toplaka in pr- ve zbiralce orožja za partizane. Na pobudo OF je bila leta 1942 ustanovljena Slovenjego- riška četa, ki je štela pred tra- gičnim spopadom v Mostju, kjer jo je sovražnik uničil, dvanajst borcev. Okupator je zaradi izdaje aretiral leta 1942 skoro vse, ki so pomagali partizanom v Slo- venskih goricah, in zaprl tudi središke borce za svobodo. OF je zaradi strašnega nasilja, stre- ljanja talcev in deportacij v je- seni 1942 zamrla. Spomladi 1943 poizkuša Po- krajinski odbor OF za Štajer- sko spet obuditi organizacijo OF v ptujskem okolišu, zato pošlje na to področje dva dele- gata Štefko (Cveto Praprotnik) in Štefana (Toneta Znidariča). Oglasila sta se na javkah OF, ki jih okupator leta 1942 ni od- kril, v Mostju pri Toplaku, pri Strafelovih v Markovcih, pri Vidovičevih pri hajdinski posta- ji in še ponekod. Lovrenčani so se povezali z OF v Rušah, Mostje je dobilo povezavo z OF v Mali Nedelji. V ptujski okraj pošlje PO OF za Štajersko v jeseni 1943 akti- vista Toneta (Franca Belšaka) in Jožka (Miha Goloba), oba študenta domačina, ki sta bila pri partizanih na Pohorju. Z njuno pomočjo se ustanove že novembra in decembra 1943 ne- kateri odbori OF na ptujskem polju. Leta 1944 se okrepi OF tudi v drugih predelih ptujske- ga okraja, v vzhodnih Halozah, mestu Ptuju, na Hajdini, v Slo- venskih goricah in drugod. OF je ustanovila februarja 1944 ti- skarno v Muretincih in jo v je- seni preselila v Stogovce pri Ptujski gori z imenom Tehnika Lacko. Sredi leta 1944 so delo- vali vaški odbori OF skoro po vseh naših krajih, ustanovili pa so okrožni odbor OF za ptujski okraj, ki so ga v pozni jeseni preimenovali v okrajn; odbor. Sprva je imel sedež v krajih na Ptujskem polju, od jeseni 1944 pa v zahodnih Halozah. Leta 1944 90 ustanovili tudi Antifa- šistično fronto žena (SP2Z), ki jo je vodila kot sekretarka okrajnega odbora Mimica Leg- vart-Nataša, aktivistka iz Stojnc. Mladina Je leta 1944 v velikem številu pristopala v ZSM. Najagilnejši člani OF v ptuj- skem okraju so bili komunisti, ob strani pa" so jim stali mnogi domoljubi, ki so se upali podati v smrtno nevarnost v hudih okoliščinah boja za svobodo pod nemškim okupatorjem. Osvobodilna fronta je v Ptuju slavila zmago po odhodu nem- ških čet 9. maja 1945. Za svo- bodo je padlo 317 prebivalcev ptujskega okoliša. Nikoli ne more zamreti spo- min na Osvobodilno fronto slo- venskega naroda, na veličasten boj naših narodov proti faši- stičnemu okupatorju, na boj za enakopravnost jugoslovanskih narodov in za lepše življenje delovnih ljudi v socializmu! V. R. PRIZNANJE ZA DELO ZA MLADINO Zveza prijateljev mladine Slo- venije je na zadnji letni skup- ščini občinske zveze DPM pode- lila ZLATO PLAKETO šestnaj- stim zaslužnim prosvetnim in družbenim delavcem. Med na- grajenci so: Katica Bračko, Dušan Cokl, Hedica Fric, Jožica Iglar, Ivan Jakomini, Janko Krajnc, Viktor Knez, Ivica Knstančič, Slavko Koma C, Majda Marin, Janez Puc- ko, Matilda Reš, Angelca Segu- lin, Hilda Seršen, Kristina Se- pec iin Drago Zupančič. VSEM NAGRAJENCEM ISKRE- NO ČESTITAMO IN ŽELIMO NJI- HOVO NADALNJE SODELOVA- NJE PRI DELU ZA MLADINO. Obč. zveza DPM Ptuj TE DNI PO SVETU (NADALJEVANJ« S 1. STRANI) spodarske m politične bloke ali skupine. Ta težnja se pojavlja pravzaprav povsod na Zahtx3u. Sovjetska vlada prav tako želi ob- delati tista področja, ki so bila doslej »zanemarjena« po lastni ali tuji krivdi. Gromiko je obiskal tudi papeža Pavla VI. in se z njim pogovar- jal petinštirideset minut. Obrav- navala sta mednarodna vprašanja, posebno pa še prizadevanja za mir. Kakor je izjavil sovjetski vi- soki gost po sprejemu pri pogla- varju katoliške cerkve, izhajala obe strani iz prepričanja, da se morajo združiti vsi ljudje dobre volje ne glede na ideologijo in vero v boju proti mednarodni na- petosti, v boju za mir. Dvogovor, ki ga je neuradno na- čel zet nekdanjega sovjetskega ministrskega predsednika Hružče- va Adžubej s pokojnim papežem Janezom XXIII., se torej sedaj uspešno nadaljuje. Nič čudnega ni, če se širijo govorice, da ute- gne Vatikan kmalu odipreti svoje diplomaitsko predstavništvo v Mo- S'kvi in obratno. Duh vatikanske- ga koncila ižče stikov zbližanja na vseh področjih, nosilca takega du- ha pa sita njegov začetnik papež Janez XXIII. in njegov naslednik Pavel VI. Ni zgolj naključje, da svetovni tisk opozarja na dolžino Gromiko- vih razgovorov s papežem Pav- lom VI. Toliko časa namreč po- klanja katoliški prelat le ob urad- nih obiskih najuglednejših držav- nikov. Tudi to je znamenje, da se utegnejo zboljšati stiki na progi Vatikan-Moskva, kakor se bodo zboljišali italijansko-sovjetski. V torek so v Taškentu. glavnem mestu uzbekistanske SSR zabele- žili močan potres, zaradi katerega se je zrušilo veliko število stavb, med drugim stanovanja, bolnišni- ce, šole in upravne zgradbe. Po- ročajo s štirih smrtnih žrtvah in 150 ranjenih. Predsednik republike Tito je poslal ob tej težki nesreči sožal- no brzojavko prvemu sekretarju CK KP Sovjetske zveze Brežnje- vu in predsedniku prezidija vr- hovnega sovjeta Podgorskemu. Na srečo so položaj v prizadetem mestu takoj obvladali, tako da po- teka življenje spet povsem nor- malno. Podjetja in ustanove, ki niso poškodovane, delajo normal- no, tudi zabavno življenje ni pre- nehalo. Porušena poslopja so osa- mili, delovne brigade in reševal- ne skupine pa čistijo ruševine in pomagajo ranjencem. INDONEZIJSKI VIDIKI Četudi je v Indoneziji ponehal val protestnih demonstracij .štu- dentov in mladine, ki je bil po- sredno naperjen proti določenim članom bivše vlade in predsedni- ku Sukarnu, je politično življenje v glavnem mestu sila živahno. V palači Merdeka se je v sredo sestal razširjeni prezidij vlade, na katerem so obravnavali delo kon- gresa združenja nacionalistične stranke PNI, ki je bila pred ieti najmočnejša stranka v deželi. Se- stanek omenjamo zaradi tega, ker je general Adži v razpravi obto- žil nekatere .judi okrog Sukarna, s t^ 1 pa posredno tudi njeaa, da so dovolili., da so predsednika so mu potem, dajali slabe nasvete«. Sploh prevladuje mišljenje, da se bo kmalu vrnil na ugleden po- ložaj v vladi nekdanji vrhovni po- veljnik indonezijskih oboroženih sil general Nasution. Slišati je tu- di pripombe, da je vojska tista, ki zares želi spo.^tovanje indonezij- ske ustave in ki je zato proti oblasti samo enega človeka. Mor- da je to poizkus zbrisati z indo- nezijskega armadnega vrha pečat desnice. FRANCIJA IN NATO Vse kaže. da so se članice atlantskega pakta že pomirile s francoskim odhodom iz te organi- zacije 1. 1970, ko lahko podpisnice sporazum podaljšajo ali prekinejo. Vendai v Parizu vztraj?ijo pri tem, r^aj v dveh letih umaknejo s francoskega ozemlja vsa tuja opo- rišča, poveljstvo NATO in tujo vojsko. Američani so v svojem od- govoru Parizu sicer zahtevali, naj »preselitveni« rok podaljšajo, ven- dar de Gaulle v to ne bo privolil. Po mnenju Pariza je sam spo- razum bolj politične kot pravne narave. Velja tako dolgo, dokler obstaja obojestranska volja, aa ga uresničijo. Kaj bi naredili npr. Američani, če bi prišli do spo- znanja, da njihova oporišča v Franciji niso več koristna? Ali bi tedaj dopustili, da bi se s Francijo na široko pogajali? Ali niso ZDA umaknile iz Zahodne Nemčije 30.000 svojih specialistov, pn če- mer se niso posvetovale s svojimi zavezniki? V Parizu nadalje pravijo, da Američani bržkone čakajo, da se v Fr.-jnciji kaj spremeni, pa zato zahtevajo podaljšanje roka. Toda kaj se lahko spremeni? To. da si je predsednik de Gaulle utrdil po- ložaj na zadnjih volitvah, četudi manj prepričljivo kakor prejšnja leta. je več ali manj jasno. Prav tako jasno je, da se francoska vlada sedaj ukvarja s oerečimi fospodarskimi in socialnimi pro- lemi, ker jo v to silijo vse po- gostejše stavke prizadetih delav- cev in njihovih organizacij. Pred- sednik de Gaulle prav sedaj obi- skuje kraje v notranjosti, da bi ljudi seznanil z dejanskim oolo- zajem. Ta naloga je vsekakor po- membnejša. kakor razpravljanje o odločitvah, za katere je predsed- nik de Gaulle takoj dejal, da so dokončne. Gre kvečjemu za pri- zadevanja, da bi sodelovanje Franciie in NATO ohranili na Dr>dlag^ dvostranskih oogodb z vsemi prizadetimi članv-g.ni, nc na r\b-t7iri, tvt a to t Razgledni stolp na Gomili ne bi smel nropasti Na Gomili v Slovenskih goricah še sicer ni bila otvoritev letoš- nje turistične sezone, je pa lepo zeleno in cvetoče ter tako vabljivo, da se ustavi pri razglednem stolpu marsikateri osebni avto MB, MS in CE ter potniki nekaj časa občudujejo s stolpa lepo slovenjego- riško bližnjo in daljno okolico. Nikdo jih ne sprejme, niti jih ne vpraša, kako jim tod ugaja. Nekateri se medsebojno, čeprav slu- čajno zbrani, pomenkujejo o lepotah Slovenskih goric in o okolici Gomile, drugi pa pridejo in zopet gredo. Ob pogledu na razgledni stolp je le potrebno priznati, da po- trebuje ta turistični objekt več tako vztrajnih, razglabljajočih in tudi domiselnih mož, kot je Franček Holc, sicer bo zob časa močnejši od njihove želje, da bi ostala Gomila znana tudi v bo- doče. Lesena konstrukcija je žej- na katrana, nekatere deske je že nagrizla trhloba in je potrebno previdno stopiti, da se deska pod težo ne vda. Skoda je, da so prihajali doslej na ta stolp ljudje, ki so mu bolj škodovali kot koristili. Na vrhu manjka vsaj 15 smerokazov in nemih komentatorjev iz alumi- nija, kaj vidite v tej ali drugi smeri. Zlobna roka jih je eno- stavno tako dolgo pregibala, da so se vdali in sedaj lahko vidite ob žebljih le ostanke teh napi- sov. Na jug vam kažejo smerokazi le še proti Markovcem, na Po- lenšak, k Tomažu in v Ormož, na vzhod v Bučkovce, v Ljutomer in k Blatnemu jezeru, na sever na Staro goro, v Radgono, v Ne- govo, na Kapelo in na Cerkve- njak ter na zapad proti Dester- niku, Gradišču, k Barbari v Slo- venskih goricah, v Vitomarce, k Bolfenku ter v Ptuj. Za 15 sme- ri turist ne ve, kaj vidi, če mu tega ne pojasni ljubezniv doma- čin in poznavalec tei> krajev. Dve ali tri deske na vrhu stol- pa so nevarno trhle in odprtine velike vsaj za otroški čevelj, to- rej za neprevidne hudo nevar- ne. Bife na podnožju stolpa ,ie le neurejen ostanek dobronamer- nega lesenega prostora za skrom- no postrežbo gostov. Ce ne bo mogoče tega obnoviti, bi se mo- ral na Gomili blizu stolpa znaj- ti vsaj en domačin in odpreti v svojem domu točilnico. Prav go- tovo bi prodal nekaj brezalko- holnih pijač, saij prihajajo na Gomilo na izlete šolarji in tudi turisti z otroci. Odrasli sop^ini- ki bi radi popili kapljico njegoričana, šoferji pa bi kaj prigriznili v času, ko sopotniki preganjajo žejo. Turistično aktivnim možem z Gomile in okolice, ki so usta- novili turistično društvo v Slo- venskih goricah in vzbudili v šir- ši slovenski javnosti zanimanje za ta predel Slovenije, bi se mo- ralo pridružiti še več domačinov, tudi takih, ki bi prispevali deske za nadomestitev trhlih desk ali kak dan strokovnega dela na vzdrževanju stolpa. Lepo bo, ko bo obiskal stolp na Gomili tudi kolektiv podjetja »Les« Ptuj, ki bo prav gotovo na ogledu tega objekta našel na svojem gospodarskem dvorišču kakšno lato ali desko in jo bc po- tem širokogrudno poklonil druš- tvu ter mogoče še poslal te.?arja ali mizarja, ki jih bo strokovno pribil, kjer je potrebno. Ce bo obiskal Gomilo potem še kolektiv ali vsaj del kolektiva »Petrola« in »Pleskarja«, se bo še lahko zgodilo, da bodo prepojili kon- strukcijo stolpa vsaj s prašnim oljem, če že ni na razpolago ka- trana. Tako bo dobil izreden slo- venjegoriški turistični objekt svoje »patrone« vsaj za takrat, ko domače društvo ne zmore vzdrževalnih stroškov. Ce bo v kratkem Turistično društvo Gomila svečano začelo letošnjo turistično sezono in če bo bližnji zasebnik odprl točil- nico, jim bodo izletniki prav go- to\'-o čestitali, da so bili aktivni in zgradih stolp. Marsikdo se bo prav gotovo rad vpisal tudi v društveno knjigo prispevkov za vzdrževanje stolpa, ko bo ugo- tovil. da takšna knjiga obstaja ' V. J. Občinski sindikalni svet Ptuj, Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Ptuj in Delavski klub »Franc Kramberger« Ptuj vabijo na prvomtfjske prireditve v počastitev medna- rodnega delavskega praznika 1. mnja LIKOVNA RAZSTAVA AMATERJEV V PTUJU Otvoritev bo v petek, dne 29. aprila 1966, ob 16. uri v dvo- Bani na magistratu. Trg mladinskih brigad l/II. Razstava bo odprta od 29. aprila do 10. maja 1966, vsak dan od 8. do 19. ure. Likovna dela razstavljajo slikarji amaterji: iz Varaždma: Josip Fuch, Fabijan Horvat, Slavko Jaga- čič. Vlado Kutnjak, Juraj Mrazovič, Stjepan Stolnik, Ivan Svenda m Slavko Vucekovič. iz Ptuja: Jože Foltin, Izidor Popijač, Rudi Turkuš in Franc Simonič. Prireditelj razstave je Delavski klub »Franc Kram- berger« Ptuj SLAVNOSTNA AKADEMIJA V PTUJU bo v petek, dne 29. aprila 1966, ob 19.30 v gledali- šču. Program prireja delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Ptuj ter nastopajo: godba na pihala, glasbena šola, moški pevski zbor in dramska sekcija. S programom sodeluje tudi Glasbena šola Ptuj. ' i PRVOMAJSKI PLES V PTUJU bo v soboto, dne 30. aprila 1966. ob 19. uri v Narodnem domu. Prireditelj je delavsko prosvetno društvo »Svobo- da« Ptuj. Predprodaja vstopnic bo v petek, dne 29. aprila 19t;6, v Narodnem domu od 15. do 19. ure in v soboto eno uro pred pričetkom. BUDNICO V PTUJU bo zaigrala v nedeljo, dne 1- maja 1966, ob 6. uri v Ptuju godba na pihala delavsko prosvetnega društva »Svobo- da« Ptuj. PROLETARCI VSEH DEZEL, ZDRUŽITE SE! ^(ran n TEDNIK — petek. 29. aprHn 1066 I NOGOMET Slovenska nogometna liqa gorica — aluminij (0:0) Derby ob morju med vodečo enajsterico SNL in Gorico se je končal brez zadetkov. Srečanje je bilo zelo razburljivo, predvsem v drugem delu, ko so Imeli igralci Altmiinija nekaj priložnosti za dosego gola, vendar jim ni usnelo premagati vratarja Vuka. Tudi domači niso izkoristili nekaj pri- ložnosti in tako je ostalo do kon- ca srečanja pri reziiltatu 0:0. Tlak- šnih tisoč gledalcev je bilo zado- voljnih, čeprav niso videli zadet- ka. Tekmo je vodil' zelo dobro Ljubljančan Jakše. Ostali izidi: Trlgla-^^ — Mura 2:1, Ko«®- — Železničar 3:1, Rudar (V) — Ru- dar (T) 3:1, Celje — Ljubljna 3:1 in Branik — Kladivar 2:1. Po 16. kolu je na vrhu tabele SNL §e zmeraj Aluminij s 25 toč- kami. slede pa: Triglav 23, Celje 22. Ljubljana 18 itd. V naslednjem kolu, ki bo odi- grano v dneh od 30. aprila do 3. maja bo na snnredu preloženo tretje kolo spomladanskega dela In se bo pomeril Aluminij - v Kra- nju z dnmačim Triglavom. Neod- ločen rezultat bi zagotovil Kidri- čanom prvo mesto v SNL. SCNL - Vzhod drava — olimp 2:1 (2:1) Rezultat, dosežen v prvem delu igre se ni sprememil do zaključ^ka tekme, čeprav so zapra--"i napa- dalci obeh enalsteric nekaj usod- nih priložnosti za dosego gola. Tokrat se je braln na stadionu na Zagrebški cesti še naiveč gle- dalcev — saj je Drava dosegla v zadniih kolih leT)e UT?pehe — ki pa so nekoliko razo&aram zapusti- li stadion Drave ob zaključku tekme, saj so videli le dva zadet- ka v škodo gostov, enkrat pa je morala žoga tud'i v domače sveti- šče. Igralci Drave so zaigrali to- krat zeio slabo in predvsem v drugem delu prenustili iniciativo gostom, vendar do spremembe re- zultata ni prišlo. Ostali rezultati SCNL — vzhod: Mejnik — Kovinar 1:0, Konjice — Papirničar 1:0, Grafičar — Oj- strica 2:0 in Nafta — Fužir-r "'3. "^ ■'-tanj je bil prost. I Na lestvici je prevzela vodstv Drava z 19 točkami, kolikor ji ima tudi mariborski Kovinar, k je na drugem mestu, slede pa Papimičar 18, Mejnik 16, šoštan ta Fužinar 15. Nafta in Olimp 1 Itd. V naslednjem kolu — na spore du bo v torek, 3. maja, se bod pomerili: V Ptuju na stadionu n Ormoški cesti Drava — Šoštan ob 16. uri, na Ravnah Fužinar - Papimičar, v Lendavi Nafta — Kovinar v Murski Soboti Grafi čar — Mejnik in v Celju Oiimi — Ojstrica. Nogometaši Konji bodo prosti. Za 1. maj vsi v Juršince Krajevna organizacija ZB Jur- šind priredi za 1. maj slavje j proslavo delavskega praznika 1 maja v prosvetni dvoraini Juršin- ci ob 15. uri. Nastopil bo tud: pevski zbor članov ZB, po pro- slavi bo na razix>lago dobra vin- ska. kapljica in slovenjegoriške klobase. Igrajo »Veseli Slovenjegoriča- ni«. Na večer pred 1. majem bodo goreli kresi po juršinsfcih hribih, Mladina pa bo pomagala pri kra_ sitvi majniSkega drevesa. Odbor ZB Juršinci Čestitke vojakov Slovenski fantje, ki služijo vo- jaški rok v Pirotu, V. P. 8297, čestitajo vsem delovnim ljudem, kolegom, najbolj pa dekletom ob prazniku dela — 1. maju. Alojz Janžekovič in Vlado Ver- šič s Polenšaka, Ivan Herga z Dr- stelje in Jože Beber s Korene pri Mariboru. OBVESTILO Prebivalce na območju lovske družine Ormož obveščamo, da bomo v času od 25. 4. do 5. 5. t. 1. nastavljali v lovišču zastruplje- na jajca proti š:kodlj:ivcem. Pobi- ranje ali uničevanje jajc ni do- voljeno. Lovska družina Ormož DPD SVOBODA PTUJ ZA PRVI MAJ Delavsko prosvetno društvo Svoboda Ptuj organizira skupno z občinskim sindikalnim svetom proslavo prvega maja. Dne 29. aprila ob 19.30 bo v gledališču proslava s kulturnim sporedom, v katerem sodelujejo glasbena šola Ptuj, harmonikar- ska šola DPD Svoboda, moški pevski zbor, dramska sekcija in godba na pihala. Vstopnine ne bo. Dne 30. aprila 1.1, bo prvomajski ples v narodnem domu. Za veselo razpotoženje bo izdatno poskrbljeno. Predprodaja vstop- nic bo v petek od 15. do 18. ure v narodnem domu in dve uri pred pričetkom. Vabi odbor Danes in futrž Kino Gorišnica 1. maja italijanski barvni cinemaskopski film DRAKUT — MAŠČEVALEC. Kino Ormož 30. aprila in 1. maja ameriški barvni kinemaskopski film ŠEPET NA ZGLAVNIKU; 4. maja ameriški film PE- KLENSKA FREGATA. Kino Ptuj 29. aprila francosko-italijan. film SKRIVNOSTNI AGENT STANISLAV; 30. aprila ameriški barvni film HATAKI. Kino Središče 30. aprila in 1. maja jugoslovanski film DVOJNI OBKOC. Kino Tomaž pri Ormožu 1. maja egiptovski film AL2IRKA DŽAMILA. [.UNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED ZA CAS OD 1. DO 8. MAJA 1966 Polna luna bo v sredo, 4. maja t. 1., ob 22. uri. Ob )olni luni je najugodnejši čas za setev koruze. Napoved rremena: lepo bo in toplo. Posamezne plohe bodo v pla- linskih krajih. aC PKOU.AM DOBRO OHRANJEN") VINSKO PRESO prodam po ugodni ceni, Naslov v upravi. PRODAM HIŠO z električno na- peljavo in 1 ha zemlje na Ku- kavi 71, Juršinci, blizu avtobus- ne postaje. Vprašajte ob nede- ljah. PRODAM takoj vseijivo hišo z majhnim posestvom v Morju št. 12, pošta Fram. Do avtobus- ne postaje je 3 minute. OTROSKI voziček za dvojčka prodam. Ferllč Frančiška. Sp. Hajdina 56. PRODAM HiSO z gospodarskim poslopjem, oboje v dobrem sta- nju ter cca 3 h'a zemlje (z goz- dom). Čebelar Pajnkiher, Po- pe vci 5, Ptujska gora. HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje (večji del sado- nosnik) prodam. Krčevina pri Vurbergu 10. PRODAM 500 kg sena. Brstje 19, Ptuj.____ stanovanja sostanovalca! v ^remljeno sobo in na hrano sprejmem. Na- slov v upravi.