WF* Natisov 15.
Naročnina za celo leto
2 K. Posamezna številka velja
6 vin.
Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora   poslati  vnaprej.
Cena oznanil je za eno stran 64 K, '/a strani 32 K, ", strani 16 K, ■/» strani 8 K, >/io strani 4 K, »/s« strani 2 K, •/«» strani 1 K.
Pri večkratnem oznanilu je cena posebno znižana.
G=i
Za   oznanila   (inserate) uredništvo  in  upravni-
štvo ni odgovorno. Uredništvo   in    uprav-ništvo   ]e   v   Ptuju   v gledališkem poslopju Štev. 3. Stajcrc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se
sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka  pred  izdajo dotične številke vposlati.
Štev. 3.
V Ptuju v nedeljo dne 4. februarja 1906.
VII. letnik
Stajerc v novi obleki in v novi hiši.
Kakor drevo, čim več ga vetrovi majejo, tem bolj globoko zapušča svoje korenine in postaja močnejše, tako se je tudi .Stajerc" v sedmih letih svojega delovanja v neprestani borbi proti krivici, proti izBesavanju ljudstva in proti sovraštvu do druge narodnosti krepko utrdil, da se sme sedaj ponosno ozirati na svoje plodo-nosao delovanje med svojimi prijatelji na deželi. Borili smo se proti hudim in zvitim nasprotnikom, ki jim je vsako sredstvo dobrodošlo, ali resnica, ki je bila in bode vselej na naši strani, končno vendar zmaguje in zato smo zmagovali tudi mi. Mi ne skrivamo svojih načel, naš program je jasen, namreč mir med narodama, naš namen je čist in dober, naša sredstva v boju so bila vselej poštena. Veliko dela, veliko truda in poguma nam je bilo treba, naš list vzdržati, ali kar je nas vedno osrčevalo v hudih urah borbe, to je bila ta velikanska množina naših navdušenih naprednjakov po deželi, naših vrlih somišljenikov med kmetmi, obrtniki in delavci, ki so nam vedno ostali zvesti, čeravno so zato morali trpeti preganjanje in zasmehovanje od zaslepljenih nazadnjaških in starokopitnih svojih nasprotnikov in zato vam vsem tukaj izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. V tem boju nas je vselej navduševalo prepričanje, da je to, za kar se borimo, ljudstva koristno, da si ljudstvo le takrat, ako se izobrazi tudi v drugem jeziku, ako ne bode sovražilo svojih sosedov druge narodnosti, ako ne bode sovražil kmet meščana, da si le takrat more izboljšati svoj revni in pomilovanja vredni stan.
Kakšna oseba so naj izvoli za ženitvo.
Vzemi si za soprogo tako, ki je manjša kakor ti. Ne jemlji si pa nobene, ki se glasno krohota, kajti tudi na smehu se lahko sodi, kakoršnega si značaja.
Nikdar si ne jemlji takse, ki se šiloma smeje. Vzemi si soprogo, katera salo razume in vsakotero reč po pravem obrača.
Ne jemlji v zakon takse, ki ji ni nobena stvar po volji in slabo govori o svojih prijateljih in tovaršicah, kadar se od nje od obiska poslovijo. Vzemi takso, katera zna ljudi prav prisrčno zagovarjati, ako se o njih v njeni navzočnosti slabo govori, kratkomalo rečeno, ako se jih opravlja in ogovarja.
Če greS prilično z dekletom na kakšo veselico in ne morete doseči dostojnega in prednega sedeža in si morda radi tega nevoljen in čemeren, dekle pa te tolaži in reče: bodiva le zadovoljna, saj nič ne de, poglavitna reč je le, da se dobro zabavljamo. Lej, tako dekle je „dobra dušica" in s tako ženko, ki je zadovoljna vselej in povsod, se lahko izhaja in gospodari.
Ako srečaš berača in taistemu meniš kaj podariti, potem ne jemlji nikdar takse, ki bi tebi o ti priliki dejala: morda je ta človek kak slepar, lenuh, postopač, ki priberačeni denar v krčmo zanese. Če ti torej tako rečeš. ona'pa odgovori: „Naj le gre, siromaček! Danes je tako hladno, kak kozarček pijače bode mu gotovo teknil''— lej, tako le hitro vzemi, to je zlata vredna dušica.
Prizadevaj si dalje poizvedeti, kako se zjutraj in kadar se obudi, navadno obnaša. Ako se prebudi in takoj se smehlja, potem jo le vzemi, ne bo ti žal. Ako pa nasprotno že zgoraj, kadar vstane, grbanči svoje čelo in ee kislo drži. potem, prijatelj, varuj se take kakor vrag križa, ta ti je zoperna — kakor žarko maslo.
Želja mnogih naročnikov je bila, da naj se „Štajerc" izdaja v novi, razširjenejši obleki in tudi tej želji smo drage volje ustregli, upamo, da se vam takoj na prvi pogled prikupi. Tudi novo, lepše in večje stanovanje si je „Štajerc" preskrbel, dosedanji prostori so zanj bili že pretesni in lejte, vse to vam priča, da res in v vsakem oziru napredujemo. Uredništvo „Stajerca" bode odsedaj v istem poslopju, le nekoliko korakov višje, in mi bomo, kakor dosedaj, drage volje vsakemu svetovali v njegovih težavah in vsakega svojega somišljenika z veseljem sprejeli, kadar nas obišče. Naša prisrčna želja je, da bode „Štajerc" na skorem vsak teden izhajal. Ne bojimo se boja, mofini smo dovolj, le zahrbt-nikov, hinavcev in podrepnikov ne maramo, proti tem se tudi v za naprej postavljamo v boj z najostrejšim orožjem — z uma svitlim mečem. Mi hočemo ljudstvo podučevati, v veri utrjevati in k ljubezni do bližnjega navajati, naši napred-njaki pa poneumnevati, mi hočemo za ljudstvo luč, naši nasprotniki tf,ao, mi želimo ljudstvu omiko, naši nasprotniki pa ga hočejo imeti vklenjenega v srednjeveške verige klerikalizma in suženjstva. Prepričanje, da se vojskujemo le za pravične stvari, nas bo tudi zanaprej tolažilo in hrabrilo v hudih urah časnikarskih nezasluženih napadov, dokler ne dosežemo konečne zmage svojih plemenitih načel — in zmaga naposled mora biti naša! Torej, ljubi naši somišljeniki, dragi in razsvitljeni napredni možje, žene, dekleta in fantje, kjerkoli ste po Slovenskem, mi se z vsem zaupanjem zanašamo na vas, da bote kakor en mož vselej stali z nami, saj se mi borimo le za vaš blagor in vašo korist.
Ne jemlji nobene osebe, ki je tujim ljudem boljša in ljubeznivejša kakor domačim. Mlado dekle, katero svoje mične nasmehljaje shranjuje za tujce in proti svojim domačim se osorno vede, nikdar ni za srečno zakonsko življenje.
Ako ti kako osebo počastiš s svojim obiskom in tista te pusti pol ure čakati, dokler se tebi vsa nališ-pana ne prikaže, potem pazi — ne jemlji take v zakon. Ako pa takoj pride, prijazna, pametno poglajena in v domačem oblačilu, lej, to je vrlo in praktično dekle: z vsemi prsti jo vzami, posebno, ako se zavoljo svoje pri-proste domače obleke ne izgovarja.
Ako ima kako mlado dekle brate in tisti jo trmasto in brez vzroka sovražilo, taisto vzami, taka ti bo zanesljivo dobra tovaršica.
Vzami si tako dekle za ženo, ki svojemu očetu rada postreže in mu celo semtertje fajfo nabasa, ki skrbi za red in snago očetove sobice, ki se očetu prismehlja, ki se mu ljubeznivo in odkritosrčno prilizuje ter njemu podnosne brke (šnurpart) zasuče in pobiksa. Mlado dekle, katero skrbi za očeta, da je njegova obleka vselej o-snažena, da je dalje oče vedno po očetovsko z njo zadovoljen, tako dekle, rečem ti, bode pridna in zvesta ženka. Srečen je oče, ki ima tako hčerko in srečen je taki fant, ki jo za ženo dobi.
Ne jemlji si za ženo take, ki je neumno pobožna ter zapisana v vsaki mogoči bratovščini. Pobožnost sicer pristoja posebno nežnemu lepemu ženskemu spolu, ali taka v resnici nikdar ni prav pobožna, ona to dela le na videz, le zato, da jo ljudje hvalijo; sam sebi pa bi si žnjo nakopal križ, ki bi ti bil neznosen. Kake nepo-božne ženke pa se tudi varuj.
Naposled, in to ti naj je glavno vodilo, ne jemlji za ženko dekleta, ki ne bere rada „Štajerca". S tako bi dobil le neomikano hinavko, ki nima nobenega smisla za pravo, napredno in srečno življenje.
0 delokrogu   kraj nega šolskega sveta.
V zadnjem članku smo razložili, da se v krajni šolski svet izbirajo člani 1. kot zastopniki šole (nadučitelj), 2. kot zastopniki verske občine (župnik) in 3. kot zastopniki politične občine. Kadar so člani šolskega sveta izvoljeni, skliče okrajni glavar sejo, da se izvoli novi načelnik. Taki seji predseduje najstarejši član, ali pa stari načelnik krajnega šolskega sveta. Voli se z listeki, kdor dobi nadpolovično večino glasov, tisti je pravilno in postavno izvoljen. In tako izvoljeni prevzame takoj vodstvo v krajnem šolskem svetu.
O sejah kr. šol. sveta. Krajni šolski svet se shaja k svojim rednim sejam najmanj vsako četrtletje. Ako pa potreba in nujnost kaže, sme načelnik sklicati sejo, kadar hoče; načelnik mora konečno sklicati sejo tudi takrat, ako to zahtevata dva člana kr. Sol. ??cta. Ia to, kaj krajni šol. svet pri seji sklene, je ž» obvezno za všolane občine.
Kr. šol. svet veljavno sklepa: 1. ako se povabijo vsi člani, 2. ako je načelnik navzoč in 3. ako je vsaj polovica vseh članov pričujoča.
Kdor se hoče pritožiti proti kakemu sklepa kr. šol. sveta, mora to storiti pri kr. šolskem svetu in sicer tekom v 14 dni po seji. V tem slučaju sklep nima obveznosti ali veljave, dokler se na višjem mestu ali v novi seji o tej zadevi na določi kaj novega.
Zgodi se pa včasi, da se mora v kaki seji kr. šol. sveta razpravljati o kaki zadevi, ki se tiče kakega pričujočega člana, recimo nadučitelja.
Darovi.
Večni Sodnik je sedel na svojem tronu ter je poklical pred sebe vse velikaše sveta, ki so kedaj ljudstvo-vodili ali nad njim vladali.
Večni Stvarnik je pravil Mozesu: „Kaj si dal svojemu ljudstvu?"
Mozes: „10 božjih zapovedi".                            — »
„In kaj je ljudstvo napravilo iz njih?"
„Greh!"
Potem je vprašal cesarja Karola Velikega: „rtaj pa ti si dal svojemu ljudstvu?"
„Altar!"
„ln kaj je ljudstvo napravilo iz altarja?"
„Grmado, na kateri je po nedolžnem zažigalo dozdevne coprnice in svobodomisleče duhovnike".
Nato se je obrnil k cesarju Napoleonu: No, in kaj si dal li svojemu ljudstvu?"
„Slavo!"
„ln kaj je iz nje ljudstvo naredilo?"
„Sramoto!"
In tako je vprašal še tega ali onega, ali vsak se je pritoževal, da je ljudstvo njegov dar obrnilo v hu-(iol)ijo.
Naposled je vprašal večni Oče Kristusa: „Moj ljubi sin, kaj si ti dal ljudstvu?"
„Mir!"
„In kaj so iz tistega naredili?"
Kristus je obmolknil. S prebodenimi rokami si je zakril svoj sveti obraz ter se je milo razjokal.
V tem slučaju mora dotični član oditi, dokler se sklepa o njegovi stvari.
Kadar je kaka zadeva nujna, recimo, kadar ee gre za šolske zamude in se ne more počakati do prihodnje redne ali izredne seje, potem more načelnik vse potrebno sam ukreniti, le pri prihodnji seje mora o tem zbranemn kr. šol. svetu poročati, da se mu to uradno od članov odobri.
Kake pravice ima kr. šolski e v e t ? On ima skrbeti, da se šolske postave in naredbe višje šolske oblasti v šolskem okrožju natanko izpolnujejo. Zlasti pa ima po § 14 šolske postave pravico:
I.  nadzorovati šolski denar in šolska vrednostna pisma; šola ima morebiti kak šolski fond ali kako ustanovo (štiftungo) in tu kr. šolski svet  je   pravi oskrbnik takega šolskega imetja;
3. kr. šolski svet mora paziti, v kakem stana se nahaja šolsko poslopje, nadzorovati šolska posestva (hlevi, skedenj, vrt itd.) in šolsko orodje in o vsem tem se mora voditi natančen zapisnik (inventari;
3.    kr. šolski svet mora ubogim učencem preskrbovati potrebne šolske knjige in druge potrebščine za šolo, dalje mora za šolo preskrbeti sredstva, ki so potrebna k šolskemu poučevanju, recimo: zemljevide, kredo, table itd.
4.    Za vse šolske stroške mora sestaviti letni proračun.
5.  O izdatkih za šolo predložiti mora okrajnemu šol. sveta račun.
5. Dalje ima kr. šol. svet dolžnost, sestaviti letni zapis v šolo, mora stariše tistih otrok, ki so za šolo sposobni, naj poprej opomniti, ako otrok ne pošiljajo v šolo, ako se to pa večkrat zgodi, ima kr. šol. svet dolžnost take nemarne stariše ali njih namestnike naznaniti okr. šol. svetu, da se jih kaznuje.
7.   Kr. šolski svet ima pravico določevati, kedaj naj se pričenja s šolskim poukom, seveda učnih ur ne sme skrajševati. Ob enem ima kr. šol. svet posebno pravico in dolžnost, da se šolski poak tako, kakor je predpisan, natanko izvršuje.
8.  Kr. šolski svet tudi nadzoruje, kako se vede učiteljsko osobje v šoli in zunaj šole, on gleda tudi na to, kako se učenci zunaj šole obnašajo in učiteljstvu pomaga, da ss šolarji atrogo držijo reda.
9.  Kr. šolski svet ima pravico dovoliti nad-nčitelju (vodji šole) tri dni odpusta, ali o tem se ima takoj poročati na okr. šolski svet.
10.  Kr. šol. svet ima po možnosti poravnavati prepire med učiteljskim osobjem, kolikor se taki prepiri tičejo šolskih zadev.
II.   Kr. šolski svet sme na obč. zastop in na višje šolske oblasti vprašanja dajati zaradi šole ali kako pojasnilo v šolski zadevi odposlati.
12.  Glede učnega načrta, zlasti kar zadeva poljedelski in obrtni nadaljevalni tečaj) kakor tudi glede učnega jezika, sme  staviti   predloge.
13.    Kr. šol. svet zastopa na zunaj šolsko občino in oskrbuje, da šole v šolski občini imajo potrebne uradnike in sluge.
15. Konečno kr. šolski svet preskrbuje učiteljskemu osobju potrebno stanovanje, za šolo nabavlja kurjavo, plačuje luč in oskrbuje, da je dola tudi vselej snažna, umita in pobeljena.
To so splošna opravila kr. šolskega sveta. tipamo, da smo prišli v pravi čas s svojim pojasnilom ter da se bodo od sedaj člani kr. šolskih svetov zavedali, katere pravice jim po postavi pristajajo.
Srbija in veleizdajalstvo naših prvakov.
Zdaj se o ničem drugem toli ne govori in ne piše kakor o carinski vojni med Avstrijo in Srbijo: hočemo vam tu povedati nekaj podatkov, da boste stvar dobro zastopili, zlasti pa zgornji napis.
Srbija je bila dozdaj le državica škandalov in umorov. Lahkoživi kralj Milan je prodal svojo krono in svoj tron za par tisoč goldinarjev, njegov sin, kralj Alexander, si je vzel za ženo dvorno damo Drago Mašin, in ko so tega zarotniki umorili, prišel je na tron sedanji slamnati kralj Peter, in tistega imajo zarotniki popolnoma v oblasti, da si ni ne po dnevu ne po noči varen
_ 2 —
s svojim življenjem. Naša Avstrija in presvitli cesar so že veliko dobrega storili za to Srbijo. Ali ta nehvaležna Srbija je zdaj sklenila carinsko pogodbo z bolgarsko državo, in naše cesarstvo je s tem hudo zadeto; za naše pridelke je Srbija zaprla mejo, in ako je naša država nasprotno zaprla mejo srbski živini in to mora storiti, ako noče zgubiti ves ugled, se je s tem meso tako podražilo, da so cene že neznosne. In zdaj čujte in strmite, kako se pri tej carinski vojni Srbije z našim presvetlim cesarjem obnašajo naši prvaki in naši listi „Slovenec", „Slov.Narod", »Domovina" in drugi. Njih obnašanje in pisanje je naravnost veleizdajalsko, nezaslišano, oni kratko-malo želijo, da Srbi, sovražniki avstro-ogrske države, nad našim presvitlim cesarjem zmagajo. »Slovenski Narod" piše o tej stvari sledeče: »Mi Srbiji naravnost želimo, da bi z vso odločnostjo nadaljevala borbo proti avstrijskim zahtevam, zakaj prepričani smo, da se mora avstrijsko početje, započeto proti srbsko-bolgarski carinski zvezi, završiti z veliko b 1 a m a ž o V Škodo Avstrije, samo ako bosta Srbija in Bolgarija složno vztrajali kot zaveznici druga poleg druge." Celjska »Domovina" pa je o tem napisala takole: »Srbija se ni cdala iu to je gotovo častno ter ima važne posledice. Vsa Srbija se je vzdignila, da odbije nesramne napade Avstro-ogrske države na Srbijo." — V enakem veleizdajalskem zmislu so pisali tudi drugi prvaški in klerikalni naši listi, tisti listi, ki vedno toli kričijo: ,Vse za vero, dom in cesarja!" Tisti farizejski ljudje, ki na svetih krajih, na svojih shodih in na vsakem kraju se udarjajo na svoja prša in upijejo: »Vse za dom in cesarja!", šuntajo zlaj Srbijo proti našemu avstro-ogerskemu cesarstvu in proti našemu vladarju, presvitlemu cesarju. To hinavstvo in to licemerstvo je tem bolj predrzno iu nesramno, ker ravno tisti listi in tisti ljudje poštene in lojalne Nemce po Avstrijskem vselej psujejo s »Prajzarji", ki baje škilijo preko avstrijske meje v Nemčijo! Kmet, zdaj vidiš, kdo je zvest cesarju, ali mi, ali tak hinavski prvaški Slovenec in taki listi, ki javno kličejo sovražnika na boj proti naši presvitli cesaaki hiši! V cerkvi in v listih in na shodih se neprestano blebeta puhlo in hinavsko: »Vse za vero, dom in cesarja!" kakor bi bil le Slovenec zve3t cesarju, Nemec pa ne! Ali zdaj so pokazali pravo barvo. Ljubljanski župan Hribar in dr. Tavčar se vozita vsako leto k casarju beračit, naj se usmili Ljubljančanov ter jim odpusti izposojeni denar, češ, mi smo svojemu cesarju najzvestejši podaniki, mi to zaslužimo, na drugi strani pa ravno tistemu svojemu presvitlemu vladarju želijo, da bi bil od sovražnikov premagan! Ati to ni sramota, hinavstvo in veleizdajalstvo, kakšnega še nismo doživeli in nad katerim strme vsi pošteni in cesarju zvesti ljudje? In k ljudem take vrste in k takim listom bi mi, Slovenci, imeli zaupanje? Ne, nikdar ne! Kmet, obrtnik in delavec, odpri oči, ne daj se prevariti od enakih veleizdajalskih hinavcev in listov, ki hočejo le tvojo nevednost, ki ti hočejo vzeti zvestobo do vladarja, našega presvitlega cesarja, in dobro si zapomni, da te ljudje take vrste vlečejo le v nesrečo.
Dopisi iz Štajerskega.
Do Možgane. V zadnji naši številki smo priobčili temeljito in prav premišljeno razpravo: »Volitve v obč. šolski svet se bližajo" ter smo tisto številko blagohotno poslali vsem obč. pred-stojništvom v ptujskem okraju, da izvejo naše mnenje. No naši klerikalci in prvaki vsako, tudi najnedolžnejšo in najpoštenejšo stvar slabo tolmačijo in tako smo tudi mi dobili od možganske občine jako impertinenten dopis, ki je poln psovk in napadov na naš list, in se nam v tem dopisu podtikajo stvari, p katerih se nam še sanjalo ni. Občina konečno tudi piše, da nas vtakne zaradi tiste poslane številke v celjsko žabo in mariborskega klerikalnega prismojenca. Verujte nam, da se mi za ta dva lista toli brigamo kakor za lanski sneg. Ali eno moramo vendar pribiti, da je vas deset Možgančanov v celem velikem ptujskem okraju edinih, ki naš dober nasvet pačite, pomilovanja ste vredni v svojem zaslepljenem sovražstvu do nas. Vprašajte eno ali drugo sosednjo občino, in vsaka vam potrdi,
da nasveti o šoli v naši zadnji   številki so pisani   . le v korist mladine in ljudstva in mi z ogorčenjem zavračamo vsako enako podlo napadanje. Mi emo sicer vas hoteli pustiti v vaši neumnosti, nismo vas   smatrali za vredne odgovora, ali ako odgo- : varjamo, delamo to le zato, naj svet izve, kako stališč«   zavzemajo  nekateri   Možgančani,   kadar se gre za tako važno stvar kakor je šola in mi mislimo, da teh   deset  Možgančanov   od  svojih lastnih pristašev   dobijo kako brco za svojo be-1 darijo.   Celi svet naj izve imena teh klerikalnih,  [ le Fihposa vrednih mož, ki so se pokazali kakor največji   sovražniki   šole.    Varujte se,    napredni možje, družbe takih, ki se dajo voditi od kleri-nih  tepcev,   ki bi najraje seveda videli,   da šoli sploh na  svetu   ni.    Dalje še  omenimo,   da ti 1 modrijani niso bili zmožni pisma sestaviti, temveč i jim ga je spisal en „študiran" gospod, ali pa sel skuhal v farovžu.    Njih podpisi pa so tako slabo I namazani, da se spozna, v kako šolo so najbrž i ti duševni   revčeki   hodili,   in  ti  ljudje se nasi predrznejo   podučevati ?     Evo   vam   imena   teh 1 jnnakov žalostne postave: Fr. Quar, Fr. Kekec, j V. Sok, A. Antolič, V. Donaj, J. Šagula, J. Obran, j J. Bezjak, S. Geč, M. Valenko.
Rogaška Slatina. Dne 18. t. m. smo tu j imeli »Zadružni shod", ki gaje skical g. Gorjup, ali že v začetku moramo pribiti in obžalovati, da se ta revček sili v take reči, katerih prav nič ne zastopi. Obžalujemo dalje, da se je tisti gospod tudi tako daleč spozabil in se pajdaši z ljudmi, ki so klerikalni podrepniki, kakor sta Košak in Koražije. Majster Košak je pred kratkim vpil: Slatinski nemškutari uživajo naš kruh, zemlja je naša! Ali mi mu tukaj zagro-mimo v njegova kosmata klerikalna ušesa, da, ako bi on ne imel od Nemcev dela, bi mu potem gotovo kmalu prešlo vpitje: zemlja je naša! Naše slavno občinstvo opominjamo, naj zapoje takim tičem drugo pesem in jih ne jemlje v delo, potem ne bodo hodili tako napuhnjeno ter ne bodo psovali nemške stranke, od katere dobivajo svoj zaslužek.
Opomba uredništva. Ako je bik siten, vzdigne se mu korito in kmalu postane krotek;   ne pitajte  klerikalnih   in nazadnjaških vriskačev,    ne— naročajte si   ničesar pri njih,  in kmalu se jim ohladi njihova vroča klerikalna kri.
Iz Podsrede. Tukaj imamo župnika Vaupotiča, ki je sem prinesel s seboj dva želodca in mu sodi bolj, da bi bil kak zakotni advokat kakor dušni pastir in božji namestnik. Mastno računiti zna kakor malokdo drugi in ljudje v Dramljah,. kjer je bil kaplan in na Skomru, kjer je bil župnik, so bili veseli, ko je od njih odnesel žeguana kopita. Pred leti je bil brez službe, prezvišeni knezoškof dobro poznajo tega »ljubega gospoda" in so se dolgo obotavljali, vzeti ga nazaj. Pred leti je imel v Dramljah sodnijsko preiskavo zaradi svoje sestre in več prav debelih pogreškov ima Vaupotič na svoji črni umazani vesti. Za poroke jemlje 24—25 kron, za vpe-ljavanje 2 K, za krst 170 K in za prevideuje bolnikov po 2 K zadnjič pa se je celo v cerkvi tako surovo obnašal pri nekem pogrebu, da so se vsi zgražali, ko je tam vpil in terjal pogrebščino za 6 K. V šoli v Pečici je bil od jeseni le trikrat, akoravno vleče na leto prav mastno plačo za pot. Za spomine za rajne pobira na leto denar, ali moli le par mesecev, potem preneha. Tako pa niso delali Kristusovi namestniki, kakor nekateri sedanji, pred vsem pa naš g. Vaupotič, ki pobira le krivičen denar in že zdaj živi v sovraštvu s polovico faranov. Kmalu vam o njem povemo še več. Tebi pa, ljubi Vaupotič, prav po prijateljsko svetujemo, "nucaj pamet, drži se predpisov glede taks pri pogrebih in porokah, da te ne zadene pravična roka postave in potem bodi uverjen, da te pustimo pri miru in te bomo spoštovali.
Iz Bizeljskega. Dragi Štajerc, naznanjam ti, kako nas naš g. župnik Pavlic s kancelna pozdravljajo : za svinje, za sleparje in nepridneže nas imajo. Že prav! Ali mi mu tu povemo tudi kaj za ušesa. Naš mil. knezoškof naročili so moliti in zvoniti, da bi ljudstvo dobilo dobre duhovnike in dušne pastirje. Ali mi pri nas imamo duhovnike, ki radi v židovskih oštarijah posedavajo, kvartajo in potem ee ne čudimo, da se jim pridige po nedeljah ponesrečijo in na kancelju le otrobe vežejo. Na teb8, ljubi Štajerc, imajo župnik tudi veliko jezo. En župnikov pod-
upnik nas je spet   v  ljudski   ošteriji   imenoval cucke. Pavlic in Pečnik, mi  vama   povemo,   da se cucki nahajajo le v klerikalnih drnžbah, med J naprednjaki jih ni.
Iz Pilštanja. Pri nas imamo mladega kleri-f kalnega trgovca Regvarta, ki ima po klerikalni j navadi prevez rad nežni spol, izbirčen nikakor ni. Pred par dnevi, ko sem bil na pošti, je v sosednji sobi, kjer ima trgovino, vpila neka pobožna stvarca in je klerikalnemu svetniku dajala imen, ki so v bližnji zvezi s svinjarjem in svinjakom. Lej, naš prijatelj, ti si znan kot dober kristijan in ne kot turk, izberi si eno čedno, hišno, veselo dekle in oženi se, pa ti ne sme živ krst kaj hudega reči.
Od Sv. Jurija v Slov. goricah. Ljubi Štajerci Nekaj ti tukaj naprej povem, kako so pri nas v Sp. Gasteraju rihtara volili. Neka »nana po-kveka v hosti je namreč po neumnih prvaških listih raztrobila debele laži, da je bila volitev nepostavna, ali višja oblast — ki gotovo ima več pameti kakor tak privandravec, je volitev odobrila in pokazala, da se laže le dopisnik zbankrotiranega Slov. Štajerca. — Dalje ti, ljubi Štajerc, naznanjam, da smo tu pri cerkvi imeli teater ali gledališčno veselico — eno dekle je celo Mater božjo predstavljalo in se tistikrat prav pobožno častilo — mi to imenujemo božje-kletstvo, s katerim se le zvijačno fehta denar od ljndi. Pred dvema letama je na deviškem shodu pri Sv. Benediktu govorila tudi ena devica i2 naše fare o deviški nedolžnosti, ali ravno o tej se ve, da ima jako rada fante in Španije, samo zvedeti se pač ne sme. O vi navihani klerikalci!                         Faran iz Sp. Gasteraja.
Iz Petrovč-Kasez. Tukaj imamo šol. kraj-nega načelnika Fridriha iz nemške rodovine, ali on se dela velikega Slovenca. To je seveda nekoliko čudno pametnim ljudem, kako hoče biti Slovenec, ko je Nemec! Omenjeni je eden najbolj pobožnih, samičen (ledik) je še zmiraj, čeravno se ženi tako v prepovedanem kakor v zapovedanem času. Če je ktera nevesta bolj bogata, mn nteče, kadar zve, kam bi se prišla hladit. Če pa nima nič, pa njegova visokospošto-vana mama noče. Ta gospodek z otročjim glaskom, nadučitelj in naš far to je vse ena farba. adnčit«lj n«~gre nikoli v cerkev in bi moral, da se njegovi učenci ne podijo v cerkev kakor teleta ali koze. Pravi, da pre v cerkev ne more iti, ker ga noge bolijo, ali v krčmo, ki je precej dalje kakor cerkev, zahaja skoraj vsak dau. Tam v gostilni se shajata. s kaplančkom in ga pijeta, kakor bi jutri bil že sodnji den. Ti, Fridrih, krajni šolski načelnik, se s kaplančkom in nadučiteljem pobrigaj rajši zato, da bode naša šola res napredovala, pobrigaj se za šolska stranišča, da tam ni toliko smradu. Šolski sluga le tu 80 let stara ženka in ima po tvoji mi-osti 36 K na leto. Poskrbi dalje, da tu dobimo sposobno učiteljico ročnih del. Drugič napišemo o tebi v »Štajercu", kako si hodil vasovat. apomai si, kdor ni čist, ne more hudiča iz-,njat.
Iz Sv. Janža. Dne 11. julija 1905 so se v bčini Št. Janž na Vinski gori pri Velenju vr-iile občinske volitve in v vseh 3 razredih so bili izvoljeni sami naprednjaki, le dva sta še tala iz žlahte sedanjega župana. Ker je pa krat župan propadel, protestiralo se je od žu-novih privržencev v Gradec. Tako je prišlo, a je volilne imenike popravljal, da je dalje na an volitve sam izgotavljal posamezne listeke, potem popravljal volilni zapisnik. Vprašamo rej: Ali sme kak župan kaj takega storiti? Ji je kaj takega dovoljeno od politične oblasti ? li se bode sodnijsko kaj preiskavalo?
Op. uredništva. Seveda je vse to protipo-,vno in vaše okr. glavarstvo mora vpoštevati še opravičene pritožbe.
Krapje pri Ljutomeru. Novo orgljo in še nekaj drugega. Leta 1901 meseca junija je nas zadela velika nesreča v naši farni cerkvi se je namreč na neznan način vnel ogenj ter v kratkem upepelil orgije ter poškodoval imenitno italijansko slikarijo, tako da je bilo kakih 6-8000 gold, škode in ako bi ne bili domači prebivalci in naše vrlo gasilno društvo tako hitro na pomoč prihiteli, potem bi bila gotovo strop in cerkvena streha zgorela. — L. 1902 je nam g. "radi iz Maribora postavil nove orgije s kras-mi registri. Lepe so res, da smo lahko na nje
s
ponosni. Orgije imajo lep glas, ako na njih orglja izvežban mojster, ali pod prstmi sedanjega orglarja Caherla te imenitne orgle tako neznansko cvilijo, kakor bi sto mačkov vlekel za rep. Lepa igra na orgijah veliko pripomore k pobožnosti cerkvenih obiskovalcev, to vsi vemo, ali tako orgljanjc, ki žali ušesa, ne! G. Caherl gotovo misli, da mi kmetje imamo z blatom za-mašena ušesa ter da ne moremo razločevati, kaj je prijeten ali ostuden glas.
Ker pa sedanji orglar Caherl že sam opazuje, da so se farani naveličali njegovega špi-lanja in bi začelo čast. duhovništvo po času tudi tega mnenja biti, zato se skuša ta gos-podek gg. kaplanom na različen način prilizovati, zlasti pa s tem, da „Štajerca" lovi, kjerkoli ga dobi in sploh ta list na vse kriplje blati in kmete od naročbe odvrača. Ta g. Caherl baje sedaj študira, kako bi mu bilo mogoče izumiti taki prašek, kakor je znani „Zacher-fin", da bi ž njim zagiftal „Štajerca". Ali to se mu ne bode posrečilo, ker „Stajerc" ni muha, ampak dobro vkorenjen list, edini slovenski list, ki neustrašeno brani pravico težkemu kmečkemu etanu in se ne ozira na nikogar, kadar se gre za korist naprednjakov.
Gotovo bode čestite bralce zanimalo, ako izvejo, kedo in kaj je bil Caherlov oče. Njegov oče, rojen Nemec, iz Furstenfelda doma, je bil evoje dni finančni nadstražnik, zadnji čas pa davkarski sluga v Ljutomeru. Akoravno rojen Nemec, ki je le malo slovenski znal, je bil vendar pri slovenskih kmetih priljubljen in spoštovan, ker nikoli ni žalil in ni črtil Slovenca. Ako je imel kaj navadno zaradi zaostale štibre (davka) v naši vasi opraviti, je ravnal vselej tako, da se je vse z lepa in z malimi stroški poravnalo, za kar smo mn še dandanes v njegov hladni grob iz srca hvaležni. Živo se še spominjam, ko sva s Caberlom na isti klopi v šoli trgala hlače. Spominjam se dobro, kako je njegov oče rekel učitelju: „Jaz se pišem Zacherl in ne Caherl in tudi mojemu sinu je tako ime, to pa delam tudi zato, ker se v nemškem jeziku C bere za K. Jaz sem rojen Nemec, bodite toli uljudni in predrugačite mojemu sinu   ime".
Iz tega je razvidno, kako plemenito in pošteno je sodil njegov oče o svoji narodnosti. Ali njegov sinček ni samo renegat, odpadnik, izdajica, temveč sovraži vse, kar leze in gre nemškega in kar je naprednjaške misli. Ali zapomnite si, g. organist, na kislem zelju nas ne bote pohrustali.
Konečno vam rečem še eno: Caherl, prepustite orgljanje zmožnejšemu in izvežbanemu organistu, saj jih je veliko, ki so se izvežbali v Ljubljani ali v Celju. Vi pa rajši, ako vam ostane kaj prostega Časa, pomagajte svoji tašči, gospej Robek, klobuke in papočlne prodajati. Te besede, ki jih vam blagohotno polaga na srce vaš nekdanji sošolec, vzemite si k srcu in — poboljšajte se!
Opomba uredništva. Da je Caherl rojen Nemec in se je vzgojil v nemškem jeziku, to je nam prav dobro znano, da pa nekdanji Zacherl kot učitelj hujska in naš list sovraži, to je za nas nekaj neverjetnega. Toda čakaj, ti mali novopečeni narodnjak, mi ti bodemo tvojo vročo kri pomagali hladiti.
Iz Ljutomera. V našem lepem trgu je od tistega časa nemir, od kadar je k nam privan-dral neki zeleni in mladi gospodek, ki sliši na ime „velikega nemškega moža", naš lepi prejšnji mir kalit. Ta podla, hinavska duša nima dru-zega dela kakor poštene ljudi po klerikalnih cnnjah blatiti. Njegovo geslo je „Svoji k svojim" I ali zraven tega mu še jako dobro diše napredni groši. Hvala Bogu, da smo te spoznali, kdo da si, in naše geslo bode tvojemu nekoliko nasprotno : Kmet, obrtnik in delavec podpiraj samo podjetja naprednjakov! Mi Be zanaprej ne damo od takih tepcev in bedakov, ki jim je blaženi mir deveta briga.
Ako ti imaš pravo vero, prašaj se, kako se glasi največja druga božja zapoved! („Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!") Ljutomer-žani in napredni okoličani, naj vam bodo vselej drage Kristusove besede: „Mir vam želim in mir vam zapustim do konca sveta!" Bodite prepričani, da vsaka hujskarija naših nasprotnikov nima sreče in mnogo hujskačev je takim nesramnim in podlim lnmparijam že podleglo. Na-
podite vsako mrho, ki vam prihaja v hišo le mir kalit. Mir naj zavlada zopet po našem krasnem trgu in srečnejši časi bodo za vse, bodisi Nemec ali Slovenec.                        Stari tržan.
Iz Dramelj. Drameljski žuonik Andreje Pod-hostnik je sicer po spodnjem Štajerskem poznan kakor počen groš, tudi njegova kuharica, nekdanja ,jnngfrava" Treza je daleč na okoli zaslovela, ali v najnovejšem času je naš Andreje ustrelil zopet toliko kozlov, da boš imel, ljubi Štrajerc, za več številk dosti kaj tiskati o samem Andrejcu. Naš Andreje je star skopuh, denarja ima veliko — mi mn ga ne zavidamo, ali ker se tako nepošteno žene in hlepi po denarju, to mn Andrejcu ne odpustimo. Pred adventom je rekel na primer svojim faranom: Ako mi in kaplanu ne plačate maš, potem bova raje v postelji spala, kakor vam zastonj delala tisto komedijo v cerkvi. Navihani fantje iz podružnice v Dobjem pa so nabrali res nekaj denarja za mašo, ali tisti denar niso dali požrešnemu Andrejcu, temveč so si poklicali iz Celja kapucina. Svoje dni je nekdo v časniku pisal o Andrejcu Podhost-niku, da je on prvi za bikom in to velja tudi dandanes.
Pojasnilo v Ljutomer. Zmoti se lahko vsakdo in tudi mi nismo nezmotljivi, to priznavamo, ali ker smo resnicoljubni, radi popravljamo vsako pomoto in torej tudi zadnje poročilo v ,,Štajercu" o ljutomerski hiralnici. Kakor smo namreč sedaj izvedeli od zanesljive strani, napadi na hiralnico ne izhajajo od tamošnjih klerikalcev, kakor sploh klerikalci nimajo z hiralnico čisto nič kaj opraviti, temveč ti napadi so le delo 4 tukajšnjih slovenskih občinskih odbornikov pod vodstvom odvetnika dr. Grosmana, ki je židovskega rodu in zato gotovo se o njem ne more reči, da bi bil ta klerikalen. To v pojasnilo. Konečno je nam še pohvalno omeniti častito ljutomersko duhovščino, ki živi v tako lepi slogi s tržani ter želimo, da bi si druga duhovščina vzela na nji izgled.
Urešnovec pri Slov. Bistrici. Dragi Štajerci
Malokedaj se sliši kaj od naših Staroložanov v tvojem listu in marsikdo bi mislil, da smo tukaj sami zaspani ludje, ali to ni tako. Tudi mi se zavedamo in napredujemo, odkar ti zahajaš k nam. Samo nekateri so taki tepci in bedaki skup, da slišijo, ko trava raste. Iz ,,Štajerca" je znano o našem starološkem klerikalcu, ki je pred nekaj leti prišel iz češkega s culo na hrbtu, a sedaj je postal farški priliznjeuec. Tisti je vsakemu poznan nekako na ime Hilar. Od začetka je rekel, da mu je Bšecko edno" kaj je eden ali drugi, a sedaj, ko se je nalezel tistega farškega duha on in njegov sinček Ludvik — in tisti pri nas ob vsaki priliki zabavlja čez naprednjake in jih črti iz dna svoje črne klerikalne duše, kar se je že večkrat pokazalo. Poznan je po celi okolici kot „ta novi Milar", kar je pa tudi resnica, saj mu nikdar kaka pametna besedica iz njegovih umazanih ust ne prileti. Najrajše se še brati z farško devico, ki je sicer zdaj njegova žena, ali zdaj zanj nič ne mara, ker on pre klobasari take reči, katere ne sodijo drugam kakor v norišnico, kamor spada tudi on sam. On bi pri nas rad zatrl vsako napredno mišljenje, ali k temu je ta i>8eckjl dosti neumen. Naprednjaki, varujte se takega volka v ovčji obleki, ker je vsakemu neva> Soseski fantje so mu že odrezali nos, ker jilj napadel z železnim drogom. „Štajerc" pa 1 tega „šeckiga" še večkrat pokrtačil z ostro taco, ker ima veliko nesnage na svoji gjrt črni duši.                            Eden, ki
Iz Cirkovc pri Pragerskem. V i šoli  se   dogajajo  dandanes  zelo Neusmiljeno ravnanje našega kap pelo že do vrhunca. Dne 26. j« prišel v četrti razred ter prašal.; so grehi zoper vero? Ker neka^H znali prav odgovoriti, jih  je   pjj mučil, kakor kak mesar živino voljeno!), pretepal in psoval, da Seveda je prav neumno povedal, greh zoper vero — „Štajerc!" (i škof,   prav   ponižno   vprašamo, kaplančku. dovoljeno tako pačiti verna a}f£, ki je vendar   potrjen    od    vseh   avstrijeJuljL. -ikofov?) Povedal je dalje v šoli:  Bolj Stajerc  si ga vohajo. Mi še v njem   nismo   našli yjyiakih grdih reči, koristnih in dobrih reči pa ;m^ogo.
ila groza. paje prvi i knezo-
i^l|^kakema
Kristus je otroke ljubil ter jih je v naročje I jemal in blagoslovil, naš kaplan, ali on po tem | ravna po Kristusovem izgledu, ako jih pretepa? Seveda on pretepa samo otroke tistih starišev, ki so naročeni na Štajerca ter jim grozi v šoli a peklom in žveplom, zraven jih zapira v lojpo (foihaus) v najhujšem mrazu, čeravno otroci že vsi zmrznjeni pridejo od daleč v šolo. Nekega učenca, po imenu Dorič iz Mihove, je tako vda-ril, da mu je izbil zob, da je bil siromaček ves krvav. Mi pa skupaj zbrani kmetje ne moremo si proti takemu katehetu drugače pomagati kakor da se te, dragi „Štajerc", še tesneje ovi-jemo, ti si nam še prijatelj in nam pomagaš v naših stiskah, taki duhovniki pa ne!
Op. uredništva. Kaj pa k temu poreče g. nadučitelj, zakaj tako ravnanje ne naznani višji šolski oblasti? Kaj pravi k temu g. šol. nadzornik, ali so mu znane take reči in kaj misli ukreniti, da se tako lopovstvo za vselej odpravi iz šole? Kaj bo storil okr. šolski svet proti takemu katehetu, ali ga ne napodi iz šole, naj gre past živino in ne odgojevat nežne otroke? Kaj konečno napravijo naš mil. knezoškof proti takim vero učiteljem, ki na mesto z ljnbeznjo, s palico in psovanjem učijo otroke božjemu nanku? To so važne reči, ki se morajo predru-gačiti in naše mnenje je, takega kaplana ne pustiti več v šolo!
Dopisi iz Koroškega.
Iz Vrbske okolice. Takaj na Koroškem imamo list „Mir", pravzaprav aNemir", in tisti ne dela nič druzega, kakor da ljudi slepari in šanta proti drugi narodnosti. In kaj tisti pozabi, to storijo naši vročekrvni kaplani, ki ne poznajo več kršč. ljubezni, kakor jo je oznanjeval naš Iz veli čar, temveč le seji jo sovraštvo med ljudstvo, kakor bi bili iz samega pekla in zato se ne čudimo, da jim ljudstvo, žalibog. obrača hrbet. In kako se tu pri nas napada „Štajerc", ki vendar nič drnzega ne želi kakor ljudstvo prav podučiti in mu prav svetovati! Ali ti črno-suknježi ne marajo resnice, ta jih bode v oči in zato toli sovražijo vrlega Štajerca. Napredni Slovenci na Koroškem, naročajte se ip v vsaki gostilni zahtevajte Štajerca.
Opomba uredništva. Mi obžalujemo, da se na Koroškem dogajajo take krivice od strani mladih kaplančkov in tukaj poživljamo vse napredne Korošce proti tistim brezobzirno postopati. Mi vemo, da mil. knezoškof v Celovcu o takem postopanju slovenskih kaplanov nič ne zve, ker slovenskih listov ne bere in osebno se mu vse zataji. Tisti šuntajoči slovenski duhovniki na Koroškem, ki bi imeli biti po božji svoji službi vzgled za ljudstvo, pohujšujejo in to je žalostna resnica! Brezobziren boj torej proti njim hočemo začeti, mi smo navihali ušesa že višjim kričačem in tudi prevzetnost mlečezobnih kaplančkov na Koroškem bode našla pri nas tak odpor proti njim, da jim bode zvenelo po njihovih kosmatih ušesih.
Iz Gutštajna. Dragi nŠtajerc!" Tudi jaz se na tebe obrnem, dragi „Štajerc", da ti poročam nekaj o naši fari Gutštajn. L. 1797 je v Gnt-itejnu prenehala fara sv. Rgidija. L. 1844 je prišel v Gutštajn zopet dušni pastir. L. 1861 je postal g. Fr. Feichtinger župnik. Ker je v Gut-štanju velika fara in troje fužin, zato so rekli takrat g. župnik, da hočejo pomagati, da trg dobi kaplana, oni pre bodo dali kaplanu hrano (košlo) zastonj, drugo plačilo pa kaplan tako dobi i/               a zavoda. Občina Gutštanj pa je
rekla: K               pnik Feichtinger ne bodo večno
živeli, kaj D tlNtedaj s kaplanom po njihovi smrti? In g. župnft^f H'na to odgovorili: Tukaj imate za 2000 g ^^Bfcacij, dajte jih na obresti in od tistih obrSjfi* #| bo plačevala kaplanu hrana. G. Feichtinger"8(}'"umrli 1. 1874 in od tistega časa pri nas ni'tedfina, la ob času, ko so bili pri nas stari žm^rfik Woschner, smo po zimi sem ter tje dobili1'ks.klj kaplanče. Zdaj pa ga zopet ni. Mi pa praSsr.Wq kje so tiste obligacije, ki so namenjene 'pP^ttJblanovo košto? Svoje dni so bile v občiusSrJ^B v Gutštajni ali sedanji celovški knezo kr ^^Hožef Kahn jih je izmuznil, češ, da je tj škcflski denar. In zdaj kaplana ni in denarjaJ;udi ni več. /mirom slišimo, kedaj se bodojjfcj sedanji župnik Vaclav Valeš preselili v večjCrfaro, potem pre dobimo kakega starega
— 4 —-
fajmoštra in kaplana. Pa kedaj bo tisto ? Kaplan pa se pri nas jako potrebuje, ker je fara velika, dalje je tu 5 razredna šola in zraven je silno potrebno, da sta ob nedeljah dve službi božji, kajti brez druge službe božje jih mora po nedeljah veliko doma ostati brez meše. To so žalostne razmere in mi prosimo tem potom celovškega prezv. knezoškofa, naj nam že enkrat pošlje kaplana.
Najnovejše politične vesti.
Državni zbor se je sešel v torek, ter je bil na dnevnem redu zakon o vojaških novincih. Drž. zbor mora namreč vojnemu ministru naj-poprej dovoliti, da sme izbirati po naborih vojaške novince. Z volilno reformo bo vlada počakala še kaka dva tedna, da poprej reši najnujnejše zadeve, pred vsem pa letni proračun.
Na Ruskem je za sedaj revolucija prenehala, ali načelniki puntarjev in prekucuhov so sklenili, da naj se nadaljujejo atentati (napadi) na višje upravne in vplivne vojaške dosjojan-stvenike, in tako bomo vedno slišali, da je bil v tem ali onem kraju ustreljen ali z bombo raztrgan kak general ali kak veliki knez.
Kristijan IX, danski kralj, je dne 29. t. m. umrl v 88. letu svoje starosti. Z otroki je imel srečo. Njegov najstarejši sin je zdaj njegov naslednik na danskem tronu, drugi njegov sin Jurij sedi na grškem tronu, le najmlajši je še doma. Njegova najstarejša hči je angleška kraljica, mlajša je ruska carica-mati, najmlajša pa ima velikega vojvodo Camberlendskega ter stanuje v Gmnndenu. Njegov vnuk Hakon je pred kratkim postal norveški kralj.
Spodnještajerske stvari.
Našim cenj. naročnikom. Za poslano naročnino vsem lepa hvala! Tudi novim naročnikom, ki so k nam pristopili v tolikem številu, izrekamo iskreno zahvalo. Pred vsem pa nas veseli, da ste v našem boju prišli do prepričanja, da naše delo je v resnici nesebično, le vam koristno ter da mi svoje skromne moči žrtvujemo le v vaš blagor. Vsak naj naše podjetje s tem podpira, da nam pridobi veliko novih naročnikov. Kdor ne pozna našega lista, naj ga zahteva na ogled ter se mu dopošlje ena številka brezplačno. Kdor pa si ga naroči, mora naročnino naprej plačevati. Tiste pa, ki nam še naročnino dolgujejo, prosimo, naj store svojo dolžnost in poravnajo svoj dolg. Vsem pa kličemo: Živeli na dolga leta!
Iz ječe V Mariboru sta dne 22. t. m. pobegnila kaznjenca Leopold Legenstein in Johan Kberhart, ki sta bila na tri leta zaprta zavoljo ropa.
Samomor starca. V Mariboru v Tegett-hoffovi ulici se je zastrupil 74 let stari posestnik iz Lučau. Preden je izpil v kavo namešano mišnico (arzenik), je postavil na mizo žegnano vodo, roženkranc in prižgal dve sveči. V prešnjih letih se mu je dobro godilo, zdaj ga je najbrž revščina gnala k samomoru.
Vlak je povozil pri Vuhretu pri Marenberkn nekega neznanega moža, ki je bil na mestu mrtev. Najbrž je bil kak ogrski živinski trgovec.
Več resnicoljubnosti! V zadnjem času se v raznih slovenskih listih prav na hudoben način podtika zaslužnemu ptujskemu županu g. Ornigu, kakor bi on bil kriv tega, da je nekaj Ptuj-čanov odpadlo od vere. Nato vam odgovorimo, da ga lahko ne najdete moža, čigar rodbina bi bila teko uzornega verskega mišljenja in vedenja, kakor je ravno rodbina g. župana. In da tudi on svoje verske dolžnosti spolnuje, morda bolj, kakor tisti, ki ga napadajo, o tem lahko poizvedete v ptujskem mestnem farovžu.
Političen shod V Ptuju. Dne 23. januarja t. 1. je v Ptuju poročal drž. poslanec Wastian o svojem delovanju v drž. zboru. Nato se je sklenilo vprašanje o zgradbi novega poslopja mestne hranilnice, kamor se bodo premestili tudi mestni uradi.
Predrzen goljuf. Dne 26. t. m. so vjeli tu v Doliču navihanega tička, ki se imenuje Johan Črnko. Na ime posestnika Kaisersbergerja Bi je izposodil iz ptujske hranilnice 1000 K. Ulovil je tega tička odvetniški uradnik g. Murko.
Spočetka je navihanec vse tajil kakor gad noge. ko, Še le, ko se je pri njem našlo več nakupljene aki nove robe, je priznal goljufijo. Iz vsega denarja j si je imel le 320 K, ostalo je že zafučkal, nekaj '• poplačal dolgove, nekaj pa zapil. Kako dobro je .čen imel na dilah shranjen denar, spričuje to, da ga eno je še sam moral dolgo iskati, ko je že slepar- i! stvo priznal. Zdaj je v preiskovalnem zaporu v iba' Ptuju, kjer zdaj mesto pustnih krapov piha ma- "ugc lo dišečo kašo.                                                         i n:
Zmrznil je potoma posestnik Fr. Ferlin z imr Veternika pri Kozjem, ko ee je vračal v soboto rvat vinjen k svojemu domu.                                        iki
Utopil 8e je v nekem potoku pri Slov. Bi- l b strici kakih 50 let star kmečki človek. Pokopali 0 v so ga, ne da bi se bilo izvedelo, kdo in odkod » al da je bil.                                                                 stei
Dr. Brumen obsojen. Kakor smo že poro- em čali, je bil ptujski prvaški dohtar Brumen pred Otet graškim okrajnim sodiščem zavoljo žalitve dr. o 8' Plachki-ja v Ptuju obsojen na 4 tedne zapora, & d poojstrenega s postom enkrat na teden. Dr. lli? Bi umen, ki je bil že 7 krat predkaznovan, je Biti pri graški odvetniški zbornici ovadil dr. Plach- love ki-ja, da baje lovi klijente, da ee obnaša tako, reši da to škoduje stanovskemu ugleda, da napravlja ate protipostavne rekurze itd. Obsojeni dr. Brumen elja je rekuriral k višjemu sodišču v Gradcu in tisti lavi je zadnjo soboto popolnoma potrdilo razsodbo eljs prvega sodišča tako da bo ovaduški prvaški eljs dohtar Brumen, hočeš ali nočeš, z lepa ali z li j grda, moral iti na mesec pihat kašo. Kako pa ovc ti je zdaj pri srcu, dr. Slepič, zdaj boš imel 4 ofc tedne čas psovati in grditi poštene Nemce!        anj
„Pri   Amerikancu"    bereš   včasi   velikanski i t« napis   nad   novo  odprto trgovino.  Vse,   kaj  je 'elil amerikanskega, diši vselej nekoliko po slepariji, ost zlasti so se v sleparjenju kmečkega ljudstva od- i t. likovale take amerikanske trgovine v Ptuju, Rad- aož| goni, Beljaku in Ljubljani. Tudi v Celju je pred ledi kratkim odprl tako trgovino  „Pri  Amerikancu" au neki   Košir  in ko je s slabim   blagom opeharil ke svoje odjemalce, z nepošteno konkurenco poško- iem doval domače   trgovce, je prišel na kant, kakor !08| se je to dosedaj zgodilo z vsemi  enakimi Ame- lopi rikanci.    Pazite torej  in  ne dajte se varati od Hi vsakega privandranega sleparja, temveč se držite e k svojih znanih trgovcev,   ki vam pošteno postr©=-*i t žejo,  da  se vselej   z  veseljem  k  njim  vrnete, >lag kadar   potrebujete   nakupiti   robe   za. svojo do-r š& mačo potrebo.    Košir in njegovi kompanjoni so 'en bili pred kratkim v Celju oddani sodniji.            » e
Kranjski pankrt je novo krščen in je dobit ?ra! seveda tudi novo ime: Novi slov. Štajerc ,Slc v Ljubljani. O ti revček, ti uboga para, tvoje ibrt življenje je bilo britko, žalostno, sušico si vedno Site imel in za sušico v kaši tudi zaspal za vekomaj &em po kratkem življenju! In tudi tvoj pogreb je bil'jud siromašen, kdor nima cvenka, pogine in se po- ia i koplje kakor — pes! Res se nam smiliš, solze, kup debele kakor vinske jagode bi imele teči izmed naših očes =- tako smo te radi imeli! Križmana ven: so zaradi nepopisnih, velikanskih zaslug penzijo- na nirali in vleče svoj mastni penzijon iz tistega zivl, fonda, ki ga je zadolžil pri tiskarni s svojim nej< slavnim listom. Zapustili so ga njegovi iskreni nap pajdaši, njegovi boritelji na pravi slovenski pod-drži lagi „Svoji k svojim" in tako mu je zabobnalkan mrtvaški boben in listje prišel na kant. Vse je fuč, denarja ni, lista ni in naročnikov tudi ni, v A saj je nam razumno ljudstvo ne enkrat reklo:dun Nam se studi in gnusi brati ta list in kratičko $ot< življenje je imelo naglo smrt. No, mi smo bili pripravljeni na to žalost, mi smo pričakovali hitri-mer konec, saj ni bilo drugače mogoče. Ali tem pri prvaškim in klerikalnim zapeljivcem je vse deveta slo' briga. Zguba je zguba in takih reči, takih po- ki , lomov so klerikalci in prvaki navajeni kakor pan cigan mrazu, saj vsak dan vidimo, kako pro-"tar, padajo in bankrotirajo na kaki narodni podlagi 30( ustanovljena narodna podjetja. Strašanska golju- obč fija, nezaslišano sleparstvo in vnebovpijoče reči so dandanes na dnevnem redu pri klerikalcih in siru prvakih. Ako vam kako njihovo podjetje ne gre, in ali gre rakovo pot, pa hajd se obrne, da pod- obe jetju drugo ime, samo da se ljudstvo slepari tru dalje in goljufa še hujše. No, zdaj pa, ljubi oke kmet, delavec in obrtnik, že lahko veš, kater« vsa nebesa so ti odprta, ako te bodo nadlegovali — kakor siten berač ter te silili in silili, da se zar naročiš na tistega novorojenega pankrta iz Ljub- geg ljane.    Odpri vsakemu kratkomalo vrata, na Si- de;
_o, da «e zgab'jo na prah in pepel.   Napred-fiaki! Drngega pojasnila in sveta vam ni treba, kj sami dobro znate, kaj je vaša dolžnost. Slovensko uradovanje. Prvaškim petelinom enja  že greben debelo   rasti in ako jih po-no ne okrcamo, bogve, kaj bi ei še ne dovo-Zdaj na primer ne trojbi „Fuiposa, .Celjska in dragi enaki   „ svetovnoznani"   listi nič ago kakor: „Uradujte le slovenski!"   Badaki, ■i mislite s tem  rešiti,   kar   se  rešiti   ne   da, hmreč vaš narodni obstanek?   Dozdaj   so   vaši rvaki in dohtarji, vaši farji in dragi vaši urad-iki le s pomočjo nemščine in nemških šol prišli o boljšega kruha in zdaj   nahvaležno   pljuvate po vsem, kar je nemškega.    Ali je to pošteno? n ako kteri žnpan,   ki se je naučil nemški,   v istem jeziku nraduje in morda v kakem nrad-lem dopisa ne piše vse pravilno,   oh   kako   se potem neumno po3mehujete in bedasto  krohate jpo svojih enako neumnih glasilih! Kateri žnpan na deželi se je kaj več šolal  kakor   v   navadni Soli?  In kaj hočete   potem od takega pričakovati kake izvanredne reči?   To je znano, da so slovenske sestave slovenskih županov polne   po-greškov in bolj bedasto zložene in pisane kakor katerikoli nepopolni nemški   dopis.    Vaš Maeur, (celjski misijonar, je bil vendar učena slovenska [glavica, ne-li? — in je pred  par leti napisal na (celjski magistrat nemški dopis tako slabo, daje (celjski magistrat v začetku   opravičeno   dvomil, ali je to pisal š t n d i r a n i (!) Slovenec in duhovnik! Kadar pride kak prismuknjen klerikalec v obč. odbor, prvo njegovo   „blagonosno" delovanje je, da zahteva slovensko uradovanje, kakor je to pred kratkim storil trgovec Veselic pri Veliki Nedelji.   A hvala Bjgu, na svetu že živi dosti razsodnih, pametnih in napreddih možakov, ki takemu prenapetnežu ohladijo njegove  kurje možgančke in tako se je zgodilo tudi pri Veliki Nedelji. Vsi drugi odborniki z županom vred so Ima odgovorili rezko:   Pri nas se bo na slovenske vloge odgovarjalo slovenski,   na  nemške pa {nemški!   In strmite, ljudje božji!    Ta slovenski igospodek Veselic, kar zadeva njegovo   trgovino, {dopisuje le nemški. Ali to ni podlost prve vrste? JAli to ni nezaslišano hinavstvo, ki ga je zmožen (le kak izvržek človeštva? Torej, kadar mu hasne, ma je nemški jezik dobro doSel,   ker   pa za blagor svoje občine nima srca in smisla, tu dela škodo občine narodnjaka!    Fej takim ljudem, Even ž njimi iz vsake poštene družbe! Zapomnite si enkrat za vselej, vi prvaški kričači,   da  se s praznim in puhlim geslom :  „Svoji k svojim!" 'in [„Slovenec ostani Slovenec"  zatiranemu  kmetu, ■obrtniku in delavcu krvavo malo pomaga, zapi-fcšite si debelo za ušesa,   da   vi z narodnostnim nemirom sejete le nesrečo med ljndi in kmečko {ljudstvo se že na vseh krajih  britko   pritožuje, Lda se ga na   njegovo   škodo  izgogiblje   nemški l&npec, odkar  so farji in prvaški dohtarji vrgli med ljudstvo sovraštvo do druge narodnosti! Mi vemo in smo prepričani, da so še,   hvala Bogu, I na kmetih vrli,   napredni možje,   katere tu poživljamo, naj vselej kurajžno nastopajo ter osta-inejo na stališču narodnostne pravičnosti! Ti pa, napredni župan, ako si zmožen nemškega jezika, l-drži se ga, s tem si le množiš ugled  med omi-I kanimi ljudmi!
Umor. V Kapelah, na poti iz Miirzzuschlaga v Marije Celje,  sta dve   mladi   ženski,   najbrže j .dunajski  vlačugi,  umorili   svojo   tovaršico    ter I potem brez sledu izginili.
Prvaški dr. Grossmann obsojen. Iz Ljuto-| mera se nam piše: Dne 27. t. m. se je vršila pri tukajšnji sodniji kazenska obravnava proti j slovenskemu prvaškemu advokatu dr. Grossmann, I ki je v zadnji občinski seji rekel, da je posto-I panje g. župana Turna nesramno. Prvaški doh-I iar, ki k obravnavi ni prišel, je bil obsojen na 500 K globe, kot priče so bili navzoči vsi ob-j občinski odborniki.
Prošjna do vseh bratcev in sestric Marijine družbe in drugih potrebnih bratovščin Sv. Petra in Pavla  župnije v Ptuji.   Vse verne   kristjane obeh spolov in vseh starostij vljudno prosim, po-i     trudite si ogledat razmere, ki vladajo v najbližnji i    -okolici severno ležečih  cerkvenih vrat in sicer vsakikrat po rani službi božji.    Grozen nagled! i     —  Vidim Vas,  kako si  zakrijete svoja lica in 3     zamašite .... no3, kajti eden dr. k leži poleg drugega. — Vse velikosti in starosti so zastopani. — ■Cerkev je tam oblegana, ko slavni Port Arthur.
— Mrtveci pa smrdijo — v pravem pomenu besede — gor do nebes! — Ne oskrunjajte več cerkvenega prostora, za kar Vas lepo prosi
mežnar minorit. cerkve.
Koroške vesti.
Opravičen vzdihi jej. Pošten celovški malo-obrtnik, ki je že veliko na svetn preskusil, piše: „0 ti lepa, ljuba Avstrija, koliko je tvojim prebivalcem toča že napravila škode, koliko jih je drugače po nedolžnem obubožalo in vsem tem bi se lahko pomagalo, ako bi vlada klerikalcem prepovedala ljudstvo izsesavati in slepariti. Na stotine jih umrje vsako leto, ki svoje premoženje v oporokah volijo farjem in cerkvam, ker se jim je zato obečal topel kotiček v nebeškem kra-ljevstvu; zato je tudi cerkev vedno bolj bogata, kmečko in delavsko ljudstvo pa vedno vbožnejše. Poglejmo le na deželo, kako slabo in žalostno je tam za kmeta in za hlapca, ki mora, kadar obuboža, vsak drugi dan v drugem hlevu prenočevati. Ta ma far ne pomaga, da ima vsaj pošteno stanovanje! Seveda, kadar se približajo volitve, ja, takrat far ve" za kmeta, za delavca in obrtnika, takrat mu je prijazen, takrat je sladek, ko se gre za njegove interese, ali kadar se gre siromaku pomagati, ah takrat ti far obrne hrbet in te ne pozna. Kje je potemtakem ljubezen do bližnjega? Kristus je rekel: „Ne nabiraj si zakladov!" Na mesto tistih romanj in božjih potov v Rim in bogsigavedi še kam, lahko bi obrnili denar za lačne siromake in to bi bilo Bogu veliko ljubše kakor tisto pobožno zavijanje očes in postopanje po božjih potih. Sicer pa Jezuiti sami imajo katoličane za slabe ljudi. Tako je n. pr. pred kratkim znani Jezuit v Eliza-betini cerkvi pridigo val, naj ljudje zahajajo vsak tedea k sv. spovedi. Jaz sem si mislil zraven tole: Ako se jaz moram v enom tednu večkrat preobleči v drugo srajco, potem imam gotovo veliko tistega počasnega mrčesa na sebi in kdor se pogosto spoveduje, gotovo ima vedno umazano dušo, ker čistim dušam ni treba hoditi k spovedi. To so moje misli in jaz sem že star, menim, da po svojih izkušnjah morem povedati o kaki stvari pametno sodbo.
Napad. V Suhi ob Vrbskem jezeru je pred kratkim neki zlikovec zvečer ustrelil skozi okno v sobo posestnika Susiča in le slučaju se je zahvaliti, da ni bil nihče iz pričujočih ranjen. Orožniki že nasledujejo pravega krivca.
Roki Sta zmrznili pri vajah v Gospi sveti na KoroSkem častniku Silvaticiju. Morali so ga pripeljati domov.
Bazne stvari.
Pobožni berači. Po deželi se klati cela tolpa pobožnih klosterskih beračev in naše ,,dobro ljudstvo" maši po nepotrebnem žepe nikdar sitih nun in nuucev. Tako se tu pri nas večkrat zglasi dvojica, nun iz Bosne, v Bosni, v Banja-luki pa imajo te nune krasno samostansko poslopje, velikansko poljedelstvo, veliko lepe živine in se vozijo malodane vsak dan v krasni kočiji v blizki moški samostan in to je žalostna istina. Kaj tam delajo? čemu tukaj beračijo, med tem ko imajo doma vsega dovolj? Zato: takim in enakim nič ne verujte in ne dajajte.
Kaznovani nadškof. To veste, da Turka na našo vero ne spreobrnete. Ko je to poskusil vendar sedanji nadškof dr. Stadler v Sarajevu, zagnali so Turki grozen vrisk in hrup in vlada je zdaj zaradi krsta nekaterih Mohamedancev kaznovala nadbisknpa z globo 500 K, njegovega dvornega kaplana pa je na 48 ur zaprla.
Župnik morilec. Župnik Tomasevič v Zadm v Dalmaciji je zdaj v sodnijski preiskavi, ker je zapeljal nekega kmeta, da umori njegovo bogato teto. Teta mu je namreč sporočila v oporoki po svoji smrti 50.000 kron, ali pohlepni župnik ni hotel čakati njene smrti ter si je hotel z zločinom hitreje pripomoči do denarja. Zdaj mu iz ječe ne bo pomagal noben, še tako kreften žegenj ne.
Premoženje rimsko-katoliške cerkve v Avstriji znaša po podatkih c. kr. statistične osrednje komisije 818,823.936 K. — Posestev se ra-čani za 326V« mil. obligacij za 353\'j mil. ostalo zasebno premoženje pa 139 mil. Ubogi revčeki!
Nespametne device. V dekliški šoli je pri kršč. nauku katehet razlagal učenkam evangelj-sko dogodbo o modrih in nespametnih devicah, ki so hodile ženinu nasproti in potem je vprašal neko učenko: „Katere device so bile nespametne?-' — „Tiste, ki niso dobile Ženina!' je bil odgovor.
Nemški izseljenci. Računajo, da okoli 3,000.000 nemških podanikov biva v inozemstvu. Največ jih živi v ameriških Zedinjenih državah, najmanje (662) na Japonskem. V Parizu živi okolu 30.000 Nemcev.
Papirne steklenice. V Zedinjenih državah so ustanovili tovarno, ki izdela na dan 200.000 steklenic iz papirja. Dosedaj so rabili take steklenice le za mleko in so tako močne, da jih ne zmečka teža 200 angleških funtov. Nadalje pa imajo papirne steklenice le 13. del tiste teže kot steklene.
Zanimive številke. V jutro je vsak človek za 3 cm večji kakor po noči, ko ima otrpnjene in skrajšane kosti. — Žila otroka bije lŠOkrat za minuto, žila odraslega moža 80 krat, v 60. letu le 60 krat. — Dvojica (par) golobov bi imela v 6 letih 119,160 potomcev, ako bi vsako leto 14 krat valila. —- Dvojica ovac bi se v istem času razplodila le za 64 komadov. — Navadna domača muha zaplodi v svojem življenju 20.000.000 mušjih jajčic. — Bolha in poljska kobilica skočite 200 krat dalje, kakor ste veliki; ko bi po tej primeri skakal človek, delal bi skoke na 2 km daleč.
Zemlja se je odprla. V laškem mestecu Genzano, ki ima nad 8 tisoč prebivalcev, se je zemlja odprla in pogreznilo se je 10 hiš, veliko drugih pa podrlo. V razvalinah je prišlo veliko ljudi ob življenje, dosedaj so spravili 14 mrtvih na dan. Zemlja se še dalje udira.
Orožniki na Češkem. Na Češkem je malodane vedno kak nemir, vlada zato je tja iz drugih dežel poslala veliko orožnikov in vojakov, ki tam še nadalje ostanejo, in vlada se boji, da bo o prihodnjih državnozborskih volitvah prišlo na Češkem do resnih izgredov in krvavih spopadov.
V Albaniji je potros napravil med prebivalstvom veliko škode in podrl nebrojno hiš. NaS cesar so poslali ponesrečencem 50.000 K.
Gospodarske stvari.
Kaj naj dela sadjerejec v sedanjem času.
Sadno drevo je človeku neizmerno koristno in hvaležno, včasih celih 50 let leto za letom mu obrodi, ali ravno sadno drevo se veliko zanemarja. Ako skrben sadjerejec v jeseni ali po zimi pogleda na vrtna drevesa, potem najde na vejicah grušek in Bliv semtertje male črnkaste prstenčko (ringelčke), ki se tesno oklepajo vejice in ako si tak prstenček natanko ogledaŠ, spoznaš, da je to gosenčja zalega in Bicer najnevarnejše gosence. V taki zalegi se nahaja na stotine gosenčjih jajčič rujavega metulja, iz katerih v spomladi izleže množina gosenc, ki najpoprej tisto drevo, potem vsa sosedna drevesa do golega obglodajo. Ako hočeš biti pameten gospodar, potem pojdi sedaj v vrt in vse take ringelčke iz vejic odstrani ter takoj zažgi, dokler ti ne napravijo ogromne škode na tvojih sadnih drevesih. Na drugih sadnih drevesih zagledaš zopet semtertje po vejicah zavite liste in v teh zavitih listih najdeš zopet jajčice druge škodljive gosence, ki že v zgodni spomladi izlezajo iz svojih gnezdič in uničujejo navadno vse mlado listje po sadnih drevesih. Zlasti na tega škodljivca naj pazi vsak skrben sadjerejec in od novembra do sušca, toraj cele 4 mesece, ima priložnost, obvarovati sebe in svoj vrt znatne škode. Poberi torej take zavite liste in vrzi na ogenj. Debla sadnih dreveB osnaži, mah postrgaj in nalomljene ali sploh poškodovane veje, ki so navadno le zavetišče škodljivcev, odžagaj, drevesno deblo pomaži z apnenim mlekom in s tem uničiš vsako Škodlijvo zalego na deblu, Naposled ne smemo pozabiti, da se veliko škodljivcev sadnih dreves ne nahaja na vejah, temveč spodi okoli korenine prezimujejo. Zato pameten in razsoden gospodar v jeseni ali tudi pozneje ob priliki obkoplje vsako sadno drevo. Nekaj mrčesa se že pod motiko pokonča, nekaj ga poberejo kokoši, nekaj pa ga pomrzne, ker mraz globoko vrine v tako porahljano zemljo. Drevesu jako dobro dene, ako mu nekoliko korenine osvežiš in osnažiš.    Priden  gospodar  si
6 —
naj vzame te tri nasvete k srca in se bo prepričal, da hvaležno sadno drevo ma poleti obilno povrne in poplača njegovo skrb.
Pisma uredništva.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Klerikalni tepec, mi ne vsiljujemo svojega lista brezplačno, ker nam tega ni treba, ako pa kdo zahteva na pogled, pa se mu pošlje. Tvoji zagrizeni oslariji smo se od srca smejali. — V DobrovČak. Neki kovač opozarja, da je izvedel za tale svoje slame, kateri so si 19. p. m. ž njo v Ključarovce svetili ter tiste opominja, naj tisti nevarni kšeft opusti-, ako se nočejo seznaniti s kajho. — Cven pri Ljutomeru. Neka soproga ljutomerskega slov. veljaka je bila pri nas gostoljubno sprejeta, zato pa se je doma z opravljanjem zahvalila. Naš kmet je gostoljubljen, ali podlega in nehvaležnega gosta drugokrat napodi od hiše. — Gospod Fr. S.'v Gradcu: Hvala za Vaše nevstrašeno delovanje, le tako naprej! Živeli! — Gosp. F. B. v Bukožlaku. Prejeli smo 3 K imale plačano do 1. januarja 1906. Knjižico ..Cerkvene pristojbine" od Drofenika kupite lahko v kaki celjski knjigotržnici. Pozdrav! — Ostalim gg. dopisnikom. Hvala za dopise, pride vse na vrsto, samo da se mora marsikak dopis pristriči. Pišite od vseh krajev, ali le jedernato in osebne zadeve poravnajte si sami doma med seboj. — Našim cen j. naročnikom iz cirkovske fare: Drage volje priob-čujemo Vaš dopis že v tej številki, dopis o Pragerski Soli prijavimo v prihodnji Številki. Obenem pa vas poživljamo, da nas ob priliki obiščete in mi vam bomo svetovali, kako se'je vam ravnati proti takim zagrizenim kaplanom. — Gospod R. H. v R Prejeli smo 16 K za novih 8 naročnikov. Slava Vam, živeli! — Sv. Martin pod Vurmb. Prejeli smo dopis, za takrat ni mogoče, bo v prih. številki. Psovanje od larške strani z besedo „Antikrist" je kaznivedno. Ako imate zanesljivi priči, ki sla to slišali, takoj tožite zavoljo razžaljenja časti vsakega takega predrzneža. Ali se ne spominjate več, ko je neki župnik bil ravno zarad te besede ,.Antikrist" obsojen na 8 dni zapora? —
Loterijske številke.
Trst, dne 27. januarja: Gradec, dne 20. januarja:
:>9, 87, 86, 43,    7. 58, 75, 40, 42, 24.
Kateri boleillM rabijo z DajboljSim uspehom uaravno vračilo, namreč Franc Jožefov grenki vrelec (Bitferquelle) ? Vsi tisti, katen so prisiljeni služiti si svoj kruh bodisi s telesnim. bodisi z duševnim delom in ki občutijo vsled teh naporov motenje v prcbovljonju, sploh v važnih telesnih organih, ra tudi lisiun ubogim srečnim, kateri so uživali preobilno ob mizi življenja in katerim grozi debelost se svojimi neznosnimi občutki, se priporoča za njihovo zopetno zvračitev kot najboljše in edino uspeSno sredstvo Franc Jožefov grenki vrelec.
[ožefou]
i grenki vrelec (Bitterquelle)
I je najboljša grenka vOda(Rabi se ta voda' f 'udi med drugim vsploSni dunajski bolnišnici)|
Zaloga pri V. Schulflnk v Ptuju.
S.
Vsakovrstno prekajeno (zel-hano)  meso, najfinejše klobase,
vedno  sveže (frišno) blago,   priporoča
po najnižji ceni
Jak. Wintolich
prekaje valeč
V Celju, Kirchplatz štev.  2.
Zunanja naročila odpravijo se vestno in hitro!       6a*
I^JWri!£W&* Konkurečna budilnica
po amerikanskem sistemu, gre, naj se položi, kakor hoče, zanesljiva, dobre vrste, s 3 letnim pismenim jamstvom za dober in pravi tek gld. 1-45, 3 komadi gld. 4-—. s ponoči sve-tečo cifrenico gld. 1 65, 3 komadi gld. 4 50,10 komadov gld. 15'—.
Pošilja   proti   postnemu   povzetju  (Nachnahme)  ali  če so posije denar naprej   522 prva tovarna za ure
Hanns Konrad
v Kostn (Briix) št. 876 (Češko) Bo/jato ila«lrovan cenik, obsegajoč
iet   1000  slik o   arah. zlatnini   in   sreberaini   pošlje  se  na za-
b teran j p zastonj is fraako.
Brez   učitelja I brez uka ■
brez znanja not(sekiric)
zamore igrati vsak na mojem pihalnem Blas-Ac-cordeonu in F16tofon-u pesmi, koračnice(marš) in plese, /a svatbe, veselice, izlete i. t. d. posebno za priporočati. Vsakemu godalu se doda zastonj
šola za samouk
(Selbsterlernschule), po kateri se lahko nauči igrati. Pošilja se proti ;postnemu povzetju (NachDahme) od Erzgebirgisches Mu-sikwaren-Versandhaus
Hanns Konrad v Mostu (Briix) št, 876 (Češkem).
Stev.  868. Bl&s-Ac-  j Bogato    ilustrovani     z   10  tipkami,    20
eordeon   s    10   tip-     ceniki z čez 1000 sli-     glasi,   8 basi,  cilin-
kami,   20    glasi,  2     kami pošljejo se na   j draste  podobe,  dol-
basi, dolgost 36 cm.     zaht e vanje zastonj in   j   gost   -t: i   cm.  gl 1.
gld. 1-25, 3 komadi                frauko.             | 2—. 3 komadi gld.
gld. 3 56.               Stev: 20S7. Kliitofon                   5-50.______
521
Araerikanske
«y
in sicer korenicjake in cepljene trte, najlepše rastline, prodaja po najnižjih cenah
R. F. WIBMER, PTUJ.
Živinski sejmi v Mariboru.
V Maribora ee vršita na v nalašč za to odločenem prostoru (Melling) vsaki mesec po dva živinska sejma.
Prvi vsako drugo sredo in drugi vsako četrto sredo
v mesecu. Prodajalci in kupci se vabijo k obisku teh sejmov.                               i01
Meščanska parna žaga.
Na novem  lentnem  trgu  (Lendplatz)  v   Ptuju
zraven klalnice in plinarske htše  postavljena je
nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-žaga. Vsakdo pa sme tndi sam oblati, vrlati in spahati i. t. d.                             as
Samo
kron *"*■                       WW Samo 5 tat
Anker-ura prihodnosti

je moja prava švicarska anii-magnetičan piitfnt-anker-rfM-: nra, ,.8istem Koskopf" z ma-j sivnimi na Kamnih tekočimi. solidnimi anker deli, s pristnim euiail-kazalnikom, v masivnem, pristnem, niklastem okrovu z varstveno plombo, 36 ur ido&,' s pozlačenimi in ukradenimi kazalci, točno repasirana s 3 letnim pismenim jamstvom, komad
kron 5 kron
3 komadiK 14.—, 6 komadov K 27.-
liko
dar i ponui
kose
kra f>ca   i doim in ena h za ■i ro! ie  z lenor dke lom} ie (ni itno ek. o, 1 S«
| pode ' ;roči
p.s
Taista   ura   s   kazalcem   sekund, komad K 6.—, H komadi K 17.—, 6 komadov K 83.—. Taista   ura v Črnem jeklenem   okrovu   K   £.60,   3   komadi C K 18.—,   6 komadov K 34.—. Taista ura z dvojnatim pokri-1 . valom v pristnem niklastem okrovu brez kazalca sekund K 8. \t.[n\ 3 komadi K 22.-, 6 komadov K 40.—                 ,    on
Taista   ura   z   dvojnatim   pokrivalom   v   Ornem  jeklenem; okrovu,   komad   K 8.50,   3   komadi K 23.—,   6   komadov1
K42.-Taista ura  z   dvojnatim   pokrivalom   v pristnem niklastem [JJ^ okrovu s kazalcem sekund K 9.—, 3 komadi K 24.—, 6 ko-/
madov K 46 —. Taista ura v pristnem srebrnem okrovu, odprta, brez kazalca sekund K 10,—.3 komadi K 27.—, 6 komadov K 52.—. Taista ura v posebno trdem srebrnem okrovu s kazalcenij sekund odprta K 12-50—, :4 komadi K 36.—, 6 komadov G8.—. Taista ura, s 3 srebrnimi pokrivali v srebrnem okrovu s kazalcem   sekund   K 16.—,   3 komadi K .46—,   6 komadov
K 90.—. Taista ura, dvojnato pokrita, v posebno lepo graviranem srebrnem okrovu s kazalcem   sekund K 18.—,  3 kom.  K 50.—, I
C kom. K »6.—. Prosim, ne mislite, da so take Roskopf ure. kako jih navadni prodajalci po ceni prodajajo. Moja anker-nra prihodnosti naj bo vsem zanesljiv in dober casomer in zadostuje vsem zahtevam, ki jih imamo do res dobre ure. Vsako leto razpošiljam več ko 50.000 komadov k največji zadovoljoosti mojih častitih odjemalcev. To na Avstrijskem pač samo pri meni obstoječe število kaze solidnojt moje tvrdke. Vsako, tmli najmanjše naročilo se vestno in točno odpravi. Zamenjava dovoljena, če še poslano ni pokvarjeno ali se vrne denar brez odštetja nazaj. Razpošljava po postnem povzetju po
prvi tvrdki ur HANNS KONRAD v Mostu (Briix)
štev. 876 (na Češkem).
C.  kr. sodnijsko   zaprisežen  cenilec.
Odlikana s c.  kr. orlom, zlatimi  in srebrnimi medaljami, in
100.000 pohvalnimi pismi iz vseh krajev.
Ceniki s črez 1000 slikami pošljejo se na zahtevo zastonj in
franko.
ure
P
o
1». *
vs fc u
a.
ne
1° 1
Pravo domače platnen
za rjuhe in perilo priporočava po sledečih cajgbi____________-E
Cela sešita   rjuha   za posteljo 2 ali 2'/, metra dolga, velP**
samo 1 gold. 20 kr. — Najfinejše sešita  rjuha iz tenkega  dom)
čega platna 2 in dolga, velja samo 1 gld. 50 kr.
To domače platno se   tudi prodaja na metre in sicer veli
čeprav je platno 160 cm  Široko,  meter   samo  75 krajcarjev. jE?
Domače platno za ,Strozoke" velja meter 20 ali 25 kr., za oblett |
meter 28 do Ho kr.
Vzorci (muslre) se tudi vposljejo na zahtevo.
e
Brata Slawitsch
trgovca v Ptuju, Plorjanski trg?'J
Red Star Line, Antwerpei
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brej"
prekladanja v New-York in v Filadelr.
fijo.  — Dobra brana. — Izborna opra\
na ladji. — Nizke vozne cene.|
Pojasnila daje
Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel na DunajiJd
»H
Franc Dolenc, konc. agrent
v Ljubljani. Kolodvorske ulice štev. 41.
537
Zahtevajte brezplačno in franko
moj veliki ilustrirani cenik z čez 1000 slikami o niklnustih, srebrnik in zlatih nrab. sistem Roskopf, llalm, Ornega, Schaffhansen, Glashiitte, kakoro vsakovrstnih srebrninah in zlatninah po prvotno-tovarniških cenah.
.  .  .K
H,-
i. -
Niklnasta remontoir-nra
Sistem Roskopf-paleut.......
Sistem Koskept, črna-jeklenn remont.
nra       ..........
Švicarska originalna sistem Roskopf
patent-nro...........
Holdin rem  ura J,ima deli" .  .  . Srebrna rem- ura „ttlori&£deli" .  ■
Srebrna rem. ura z dvojnatnu pokrivalom......
Srebrna oklepna verižica z sklepom, 15 gr. težka . .
Ruska tula-mkluasta-anker-rem. nra z J.ima deli" ,.
Vra knkaviea K 8-50, budilnica K 2 9<>, kuhinjska nra
K 3 —,     „Schwarzwalder--ura K — 2
Za vsako nro 3 letno pismeno janstvo.
Nobene rizike! Zamenjava dovoljena ali pa se denar vrne.
Prvatovarnaza ure Hanns Konrad
V Mostu (Briix) št. 876 (Češko.)                 518
*.-
o.— 7.50 7.60 11.5" 240 960
iJ,
I
>le
ie
la
t
in m.
■sr
po presenečenje.
več t življenja se ne odi taka priložnost-
losov sano 1 gld. 80 lir.
krasno potlačena 36 ur Ma precisinker ura s se-id ni m kazalom, ki natančno in za katero se jamri 'A ena moderna zidana kra-za gospode, 3 jako fini mi robci, sn prstan z* go-ide  z imiliranim  žlahtnim
lil.-n-i:::.       [        !..-;-lilVck      Z&
točke z jantarjem (beren-sinoni;. 1 eicg. broSa za me (novos'i. 1 krasno žepno jleino zrcalo, 1 usnjat moJ-iceV. 1 Žepni nožifi S pri-avo. 1 par manšetuih gum-fc( .'i gumbi za srajco, *^e dupiezlala s patentiranim jjepom, krasen album za jkf. v katerem je 36 najlep-h podob svita. 5 reči. katere terocajo pri starih in mla-^Hpnogo smeha, 1 jako ko-Etna Knjiga, v kateri so zlo-■i pisma, 20 reči za kore-fodenco in še 400 drugih .ličnih stvari, katere se ra-
bijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, ka'era je sama tega denarja vredna, za samo gld. 1'80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar poSlje naprej, skozi dunajsko razpo-Siliahiico Ch. .lanswirth, Krakau A/14. 1038 NB. '/.$. neugajajoce se denar vrne.
Izvrstna prodajalka,
obeh jezikov zmožna, najde trajno službo. Ponudbe s Spričevali, da je Že bila prodajalka in koliko zahteva plače vposljati je na L. Chiba, trgovina  s   klobuki   v Celju.    25
V najem    26
vzeti želim hiSo za mak) trgovino v sposobnem kraju, ali pa tudi kupim pod lahkimi plačilnimi pogoji. Ako pa kdo tako naznani in se vsled tega dobi. tak dobi 20 kron nagrade. Ponudbe blagovolijo se na upravništvo »Sta-
ooooooooo
v
'T.
se sprejme pri gosp.
Stiger in sin   v Bistrici.
Slov.
36
Lepo posestvo
ure od Maribora, pri glavni cesti se takoj po ugodni ni proda. Hišno in gospodarsko poslopje je novozidano z opeko krito.    Prostorne sobe, hlevi za konje in ži-o, klet, velik vrt, sadonosnik, vinograd, njive in trav-|j vsega skupaj je 5 oralov in blizu hiše. Posestvo je ugodno za mlekarno, za živinskega trgovca ali rae-Pri kupčiji je treba  3—4000 gold., drugo lahko ne na hiši.    Posestvo se lahko ludi zameni za kako do posestvo, trgovino ali krčmo na deželi. Natančneje pove OFRAN P0DLIPNIK, Thesen št. 42 pri Mariboru.
Naznanilo.
Na deželni sadje- in vinorejski šoli v Ma-'Ti>oru bodo se od 5. do vštevši 17. marca sledeči upomladni tečaji vršili:
1. En tečaj za vino in sadjerejo za posest-ike vinogradov in sadnih vrtov in sploh za pri--, Itelje t* gospodarske stroke. —      2. l'.u tečaj za viničarje.
nI V prvem tečaja se bo obravnalo vse, kar i najvažnejšega v tem imenovanem področju, v ioriji in praksi sedanjemu položaju primerno. j drugem tečaju se bo gledalo pred vsem na taktično izobrazbo viničarjev v sadje- in   vino-
Število udeležencev je  v  sadje-   in  vino-
pskem tečaju, vštevši od c. kr. deželnega šol-
iega sveta poslane   učitelje na   40,   v viničar-
zlem tečaju na 20 določeno.
j.      Tisti, ki hočejo   prositi za sprejem   v vini-
& irski tečaj, morejo,  kolikor to dopuščajo sred-
■ fra,  ki  so pri rokah,  dobiti podpore.   Da to
psežejo,   morajo izrecno omeniti  in   svojo pro-
■- ijo morajo predložiti občinskemu uradu, ki naj
I otrdi:
1.  da bo jako malo premožni posestniki,
2.  sinovi, ki delajo pri posestvu svojih ne-m remožnih starišev in
3.   viničarji takih posestnikov. To   potrdilo  se naj   priloži k zglasilnici v
Kaj in naj se navede prošnjikova starost.
t   Tisti, ki prosijo samo za sprejem, a ne za Sporo, naj to posebno navedejo v zglasilnici. Teoretični ponk pričenja 5. sušca o 9. uri. eleženci za viničarske  tečaje naj   ravno   tisti >n o osmi uri nastopijo.
Udeleženci obeh učnih tečajev naj seboj inesejo škarje za obrezovanje trte in nož za ■žlahtovanje, ali si jih morejo jako dobre kali tudi v zavodu.
|   Zglasiti se more do 15. februarja pri  podanem uradu.
ivnateljstvo deželne sadja- in vinorejske šole v Mariboru,
3MMMMMMMMM
— 7 —
Šivalni stroji
izvrstne   konstrukcije   in   elegantne opreme. Lastni izdelek.
Ivan Jax in sin Ljubljana,
Dunajska cesta 17. Zastopnik za Spodnje Štajersko:
i August Heller v Mariboru.
Tržaška cesta 151.      ■'*
Nova vina
se nakupujejo.    Kje,  pove  upravništvo ,,Štajerca."           i9
Pisarna za posestvo in hipoteke,
od oblasti  dovoljena  in protokolirana Kari Kržižek, Maribor, Burggasse 8
preskrbuje nakup in prodajo graščin in posestev, tovarniških podjetij vsake vrste, stanovanj, vil letovišč, mlinov, prostorov za zgradbe, njiv, travnikov in gozdov itd., dalje preskrbuje posojila na prvo in drugo vlogo. Sam prodam v Mariboru veliko število najraz-ličnejih lepih in jako cenih posestev, kakor tudi v raznih večjih krajih po spodnještajerski deželi. Pojasnilo dajem vsak čas in brezplačno.     **
tiči največ v ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prenavljanja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, ter .zbujajoče in prebavljenje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosli, slabe d«te, prehlajeoja in zopernega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodce iz lekarne B Kragnerja
v Pragi.
•/i steklenice 1 krono, cela steklenica 2 kroni.
SVARILO!   '">"' deli embalaže Imajo ------------- postavno      depoitovano varstveno znamko. Glavna zaloga
B. FRAGNER-JA, c. In kr. dvornega dobavitelja
„pri črnem orlu", Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulloe 203.
tgT Po pošli razpoSilja se vsak dan. "•Q
Proti vpoSiljatvi K 2-56 se pošlje velika steklenica in za K 1-50
mala steklenica na vse postaje avstro-
ogrske monarhije poštnine prosto.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogrske.
V Ptuju dobi se v
lekarni gospoda
Ig. Behrbalka.
«                      »
HANS W0UK,
trgovec v Poljčanah j   (kolodvor)
priporoča svojo bogato  zalogo blaga   za možko  in
žensko obleko in različno platneno blago in gotove
ženske in možke obleke.
Potem sladkor, moko itd.
Kupuje po najvisih cenah jajca, maslo, vsakovrstne
deželne pridelke itd. Lastnik žganjarnice,   prodaja  domače   žganje   na drobno in debelo,   kupuje in prodaja domača vina na debelo.
;.
Najboljša in najceneje glasbeno orodje
dobi se le pri W. Schramm izdelovalcu instrmentov v Celju, Grazerstrasse li. Gosli za vajo dobese že za5K, za6oO K 8 ali 10 K. — Gosli, katere imajo prav močen glas. veljajo 20, 25, 30 do 50 K. Jako fine citre za koncerte veljajo 14, 15,20 do 200 K. Harmonika(enoglasna) velja 5,6, 7 do 15 K. Harmonika (dvo-glasna dunajska, ki ima6basov, velja 28.30 do 40 K. V zalogi so tudi vsakovrstne trompete, kitare, piščalke, vsakovrstni bobni, tambtirice isto-tako tudi vsakovrstne strune. Za vsaki instrument jamčim. Popravila se ivr-šujeio jako fino in po   najnižih cenah.                 477
A. Strasser
posestnik umetnega mlina v G orn ji Polskavi
(Imenovani bil je več let nad mlinar pri g. dr. Reiser-ju v Pekrah pri Mariboru.) Ako se zamelje 100 kil pšenice, treba je plačati 60 krajcarjev ravno tako xa vsako  drugo žito.                 508
Brez uka prinese veselje in
ra t\ Afif v vsa'£0 obitelj (familijo) Columbia-kitara 1 ttUUMfjtr,., velikost 49X35 cm in imajo 41 strun, 5 akordov in se znajo s pomočjo podložljivih not takoj od vsakogar igrati. Babi se jih že več, kakor 100.000. Dobiva se samo direktno od moje tvrdke. Cena: kompletne š šolo in celo pripravo gld. 5.50. Note, komad 10 kr. Akord-citre v vsaki kakovosti komad gld. 150, 2-25,3.—, 350, 4'— in .i&r. Noben riziko, ker je zamena dovoljena, ali ~ "enar vrne. Pošiljaseprotipoštnemupovzetjuod„Erzgebir-gisches Musikwaren-Versandjiaus Hanns Konrad v Mostu (BrUxj št. 876 (na Češkem.)
Velik ilustrnvani cenih zastonj in frank"._________520
Svinjske   kože,   konjske kože,  telečje
kože, goveje kože,   zajčje kože, potem
kože od kunic, kože od lisic, kože od
dihurjev in kože od vider kupuje
S. FRIEDRICH, Ptuj, poštne ulice štev. 4. **
OST" Plačuje za imenovane kože višje cene, kakor kdo drugi.
Brata Slawitsch
V PtUJU          ™
priporočata izvrstne šivalne Stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium 90 „ — „ Singer Titanial 20   „ —  „
Ringschifchen      ........140   „ —   „
RingscMchen za krojače   .   .   .   .180   „ —  „
Minerva A..........100   „ —   „
Minerva C za krojače in čevljarje 160 B — „ Howe C za krojače in Čevljarje . 90 , — „ Cylinder Elastik za čevljarje . .180 B — „ Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brez-__________________plačno.__________________los
Ura kukavica
K 8.50
Lepo izrezano kazalo s ptiči, koščenimi številkami in s koščenimi kazalci, kuka vsako uro in vsake pol ure, 33 cm visoka, kompletna z 2 pozlačenima uteži v podobi fivr-ža, natančno regulirana, Ia- šotsko delo
samo K 850 samo.
Okrogla ura, ki se navije vsakih 36 ur z uteii, premer 16 cm K 3—. Taista ura, 8 dnij idoča, premer 30 cm K 5'60. Za vsako aro jamči se pismeno 3 leta. Vsako leto razpošiljamo več 50.000 ur k največji zadovoljnotti mojih častitih odjemalcev. To število, ki se na Avstrijskem gotovo ne najde, je najboljše potrdilo o so-Udnosti moje tvrdko.
Vsako, tudi najmanjšo naročilo se točno odpravi. Razpošilja po poštnem povzetju (Nachnahme)
HANNS KONRAD, Prva tvrdka ur v Mosta (Briix) 876
(na Češkem.) Bogato ilnstrov»ni ceniki s čez 1000 slikami se pošljejo na zahtevo zastonj in franko.                                619
lepih smrekovih hmeljovk  6 do 7
metrov dolge  prodaja   po   16 krajcarjev eno, ako se več vzame. Jožef Jarmer, lesotržec v Celju.
V ptujskem mestnem soparnem kopališču
se dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sledečih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik Ob V.ll uri predpoldan za 60 vin.£(30 krajcarjev.) 376 Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer _______________   Badeanstalt)._________________
Somcrtose
mesna beljakovina. Najodličnejše,   tek zbujajoče in živce oživljajoče krepilno sredstvo.                      229
Dobiva se v lekarnah in drogerijah.
Najfinejša marka vseh mark
Učenec
z dobrim Šolskim sp se prejne  takoj  pri trgovcu   Lonchnigj;   [ Slatina (Rohitsch-Sau trgovina z  mešanim
Veliko presene&
Nikdar v življenju ni i
priložnosti 500 komadov za 1
95 kr. Ena krasno pozlačena p ura, katera točno  teč* katero se 3 leta jamči, primerno   verižico, derna zidana kravata i pode, 3 jako fini žepni en prsten za gospode žlahtnim kamenom,  11 mošojičck, 1 jako fino I zrcalo, I parmanšetnihg H gumbi za srajco, (3°/ zlat) s patentiranim 1 jako fini tintnik iz i 1 lini album s   3B na; slikami. 1 eleg. broša i novost), 1 par bou'om brilantom, 5 različnih'si reči za stare in mlade, j ličnih teči za korešpodi Se 400 drugih različnih! katere se rabijo pri hijf za vsakogar potrebne. [ se posije z   uro   vred, ! je sama tega denarja za samo 1 gld. 95 poSilja se proti postne: vzctju   ali če   se   denar)
naprej. Dunajska   centralna
Ijalnica P. Lust, Krakov (Krakau) I NB. Za neugajajoče se { vrne,
Pri moji novi žganjarnici v hrama tik moje prodajalnice žganja lahko postavijo cenjeni odjemalci svoje voze. Ako se primeroma dovolj veliko kapi, sem pripravljen, povrniti tndi stroške mitnici (maute).
Pismena naročila ee vestno jn točno izvršujejo.
Vzorci (muštri) so vsak čas na razpolago.
Kdor potrebuje vino, temu priporočam mojo bogato zalogo vsakovrstnih vin.
z dobrim Šolskim spričevalom se sprejme v  trgovino   z mešanim   blagom   pri   Francetu IVtschiili v Celju.
Velika  štacuna
na lepem kraju, kjer se bo letos napravljala nova cesta, je na ponudbo. Ako si kdo želi jo kupiti, naj pride pogledat v Sesterže Štev. 21, posta Ptujska Gora,         52
Učenec      37
se takoj sprejme v trgovino z meSanim blagom pri Josip u Presker, Zreče pri Konjicah,
Gostilno    *7
ifičem ali na račun ali v najem, za 1. marec t. I. Naslov pove   upravniStvo   ^Štajerca."
Trgovski učenec
iz poštene hiše, zdrav in krepek se išče  za takoj ni vstop v trgovino   pri Francetu Kup-nik v Konjicah.        43
V najem
se išče dobra idoča gostilna oziroma z mesarijo. Natančneje se izve pri N. Andreaš v Mariborn, Apethekergasse 4.
Vila
Pekovski nčenei  p
se   takoj  sprejme  pri a
pekovskem   mojstru  v ]   |N
bergu.  Učil se bode 3 le   g* se   tam  lahko nemSki  ■
Vsaki mesec dobi 10vK a   m
leko. Vpraša se pri ,,S[aje   |j< kjer   dobi   denar   za   vo
Mojster   zna   tudi   slove  SC VI
k.
s f> sobami in kuhinjo, a   a, hinjo  sa perilo in svinj-
proda.    Zraven je   Vt i  XI'.
njive in 2 omla vrta.   V3  «,
p:j:i.i a B20D 5AM./-TB  F1
treba plačati ;KXX) gold. 1  m Sajte   pri   upravnistvu , jerca."
Ženitbena ponudba  k,
Samična   posestnica,   45
stara.   Iti  ima   malo poa   K
in vinograd, želi se omoi   g£
pridnim,   nad   40   let i   -,
mož>m, ki  bi imel tudi i   "1
liko, premoženja.   Nalan   Jy
pove   ,,Stajcrcu    pod   n   i-i
„ PoSteno."      :  &
Krojač     n<
ki je delal že za kako p   j. jalnico obleko in zna tudi
izrezovati, dobi trajno si   Zl
in dobro plačilo. Ponuda   i, se   pošljejo   pod   našlo
Gospa P. Starašina v (Si   81
Trgovina
z mešanim blagom za prodati
na de Seli, ob glavni cesti, blizu
tarne cerkve. — Naslov pove
upravniStvo „btajerc3."
Gozd se proda.
Gozd, okoli 10 oralov na lepem kraju, je ugodno iz proste roke za- prodati in tudi v malih parcelah. Več pove Johanu Pobeschin, posestnik v Mari-____________born._________+1
Novi stroj strgalnik
s katerim se skorja strglje (rajsa), v 1 uri se narajsa eden vagon, se po nizki ceni proda, Vpraša se v upravnistvu „Šta-jerca".                M
z dobre hiše se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom na deželi. Vešč mora bit: nemškega in slovenskega jezika. Ponudbe na Alois Willand, Oplotniea.
Lepo posestvo27
ob državni cesti, 1 uro oddaljeno od postaje Ruse (M. Rast) z lepo hišo, z lepimi gospodarskimi poslopji, z mlinom, stroji 'za mlatenje in rezanje slame in z okoli 85 orali zemlje; izvrstni travniki, njive, gozd za sekati; se proda. Natančneje se izve v Selnici ob Dravi, h. flt. 3.
S
ta O
Oe
I I
Vsakovrstno prekajeno (zel-
hano) meso, najfinejše klo=
base,
vedno sveže (frišno) blitgo, priporoča po najnižji ceni
J. Luttenberger
mesar v Ptuju. Zunanja   naročila   odpravijo se vestno in hitro !     3*6
•a o
I
CO
Postavno zavarovano«
Vsako ponarejenje in ponatisk se kaznuje.
Edino pristen je Thierry-jev balzam
^Z samo z zeleno marko nune. ~
Staroznanl,  nepreaežen   proti   nerednemu  prenavljanju. proti želodčnemu krču, koliki, kataru,
proti bolečini na prsih, influenci i. t. d. Cena: 12 majhnih aH 6 dvojnatih ali I velika posebna steklenica  8   patentiianim  zamaškom
K 5- franke. Thlerry-jeva maža Iz vrtnic (ccrtlfolij), povsod znana kot Non plus ultra proti vsem Se tako starim ranam, proti vnetju, telesnemu poškodovanju, tvorom in vredom vsake vrste. Cena: 2 lončka K 3.60 franko poSilja le, ako se denar naprej pošlje ali  po poštnem povzetju.
Lekarna A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu-Slatini
Knjižica  s tisoč izvirnimi zahvalnimi pismi zastonj in franko. Sklad v vseh večjih lekarnah in trgovinah z zdravili.
Nagrobne vence
(Grabkriinze) jako fino izdelane po 6, 8 ali 10 kron, kakor tudi venčne trakove (Kranzschleifen) z napisom ali brez napisa imata v obil-nej zalogi                              475
Brata Slawitsch v Ptnjn.
€>•••••
•  •  •
cah (Zirkowetz), poŠta Pr  r^ hof.
le
Trgovina j
z  mešanim blagom v Lavamii
na ^Koroškem, povsod  znana p u
u
imenom „Kriegl"  (ustanovljena Jj 1875),  ki   ravno   sedaj najbolj   ž< peva, se iz proste roke proda * Vpraša se pri
Pr. Krieg «
V Lavamiindu,      b.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Maks Heller.
Tisk: W. Blaake *
Ptuj,