•f m Princesa Diana Á »»oživela« v Trstu * Umetniško vodstvo SSG prevzema mag. Diana Koloini, ki jo je upravni svet izbral med 15 kandidati >/10 : * "ir ess* V Trg®V§kem d® se rure.s ^ goriške, državne.knjižnice 12 íOHVf Primorski Važno zmagati bitko Dušan Udovič Kot je bilo predvideti, tudi včerajšnje zasedanje konference za storitve ni dokončno rešilo vprašanja načrtovanega uplinje-valnika v tržaškem zalivu. Odločitev je odložena na jesen, občina in pokrajina pa medtem od družbe Gas Natural zahtevata dodatno dokumentacijo glede varnosti in učinkov na okolje. Nesporno je namreč dokazano, da so dosedanji podatki španskega morebitnega graditelja plinskega terminala pomanjkljivi. Občina in pokrajina pa nimata druge poti, če hočeta ohraniti iz proceduralnega vidika korektno držo in se izogniti tveganju, da načrt za uplinjevalnik prodre zaradi posledic njunih morebitnih napak. S tega vidika so očitki, ki sta jih bila včeraj od demonstrantov deležna pristojna odbornika, češ, da nimata dovolj poguma, neutemeljeni. Na demonstracijah lahko vsakdo vpije, kar hoče, a bistveno je na koncu bitko zmagati. Sicer pa je znano, da so se proti uplinjevalniku izrekle vse javne uprave na Tržaškem, brez izjeme, nasprotuje mu Slovenija, prav tako javno mnenje. In glavni razlog je povsem preprost: »cul se sac«, kakršen je Tržaški zaliv, enostavno ne bi mogel prenesti takšnega objekta brez kvarnih posledic za ekosistem. Pri tem se je vprašati, zakaj je dokumentacija morebitnega investitorja po več letih še vedno tako pomanjkljiva. Najbrž zato, ker se je preveč zanašal na zagotovila nekdanje Ber-lusconijeve vlade in naklonjenost Tondove deželne uprave. A tudi slednja glede tega vprašanja še zdaleč ni več kompaktna, posebno ob volitvah, ki se vse bolj bližajo. dnevnik SOBOTA, 14. JULIJA 2012_ št. 165 (20.488) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste r-1 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € MILAN - Nepričakovana poteza bonitetne agencije Z deklasiranjem Italije Moody's sprožila ogorčenje Minister Passera: »Neutemeljena in zavajujoča ocena« TRST - Včeraj zasedala storitvena konferenca o uplinjevalniku Zahteva po dodatnem gradivu in manifestacija nasprotnikov TRST - Na včerajšnjem tržaškem zasedanju storitvene konference, ki bi morala odločati o načrtu za gradnjo upli-njevalnika pri Žavljah, ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev, saj sta odbornika za okolje Občine in Pokrajine Trst, Umberto Laureni in Vittorio Zollia, od družbe Gas Natural, ki želi graditi obrat, zahtevala dodatno dokumentacijo. Sočasno z zasedanjem konference pa je potekala tudi manifestacija nasprotnikov gradnje uplinjevalnika, ki so se zbrali na pobudo spletnega portala Bo-ra.La. Udeleženci so ponovili razloge za nasprotovanje, od nevarnosti za okolje do povzročitve škode tržaškemu pristanišču in gospodarstvu. Na 5. strani MILAN - Bonitetna hiša Moody's je včeraj nepričakovano znižala kreditno oceno Italije. Agencija je oceno italijanskega državnega dolga znižala za dve stopnji z A3 na Baa2. To sta le še dve točki nad nivojem »junk«, ko so vrednostni papirji na ravni »smetišča.« To je v šestih mesecih drugi udarec za Italijo, potem ko je bila njena kredita ocena znižana februarja skupaj z Grčijo in Španijo. Bonitetna hiša kot razlog za znižanje kreditne cene navaja nestabilen položaj Španije in Grčije, obenem pa interni položaj v Italiji, ki postaja ob približevanju volitev vse bolj negotov. Na 4. strani Rab, pozabljeni italijanski Auschwitz Na 2. strani Ciril Kotnik, mož nenavadne energije Na 3. strani Trst se lahko ponaša s super računalnikom Na 5. strani Mednarodni izbor mladih oblikovalcev Na 7. strani Januarja gradbišče na Korzu Verdi v Gorici Na 12. strani 16-letni motociklist iz Ronk na Katinari Na 12. strani kakšna usoda nas čaka BLIŽNJI VZHOD - Tragedija brez konca V Siriji spet pokol nedolžnih civilistov DAMASK - V Siriji se je vsaj po trditvah tamkajšnje opozicije, spet zgodil eden najhujših, če ne celo najhujši pokol od začetka protirežimske vstaje pred 16 meseci. Vladne sile naj bi v četrtek najprej s tanki in helikopterji obstreljevale vas Treimsa v osrednji provinci Hama, nato pa so vanjo vdrli še vojaki in pobili okoli 150 prebivalcev. Navedbe o dogajanju v revni Treimsi se zaenkrat močno razhajajo. Nekateri aktivisti pravijo, da je zaenkrat potrjenih kakih 30 smrtnih žrtev, drugi pa govorijo celo o 200 ubitih, čeprav njihove identitete ne poznajo. Če se bojo višje številke izkazale za resnične, bo to najhujši pokol od začetka vstaje proti sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice so vladne sile najprej silovito bombardirale vas, potekali so tudi spopadi med njimi in oboroženimi uporniki. V vas so nato vdrli pripadniki al Asadu zveste alavitske milice in izvedli pokol. Uradni Damask je za pokol obtožil »medije, željne krvi, v sodelovanju z oboroženimi terorističnimi tolpami«. Z napadom naj bi skušali obrniti javno mnenje proti Siriji in izzvati mednarodno posredovanje. Kot trdi režim, so oboroženi teroristi napadli vas, zato so posredovale varnostne sile. Na 4. strani DOBAVA IN MONTAZA r< Lesenipodi Okna in okvirji Notranja vrata Blindirana vhodna vrata GIOMA - Ulica Remis, 50 - S. Vito al Torre (UD) Tel. in Faks +39 0432 997154 info@giomapavimenti.it - www.giomapavimenti.it 2 Sobota, 14. julija 2012 ALPE-JADRAN / ZGODOVINA - Reportaža v spletnem časopisu Linkiesta Rab: pozabljeni italijanski Auschwitz V Primorskih novicah obširna reportaža o Viscu MILAN - Naj dvigne roko tisti, ki je kdaj slišal o taborišču na otoku Rab v Dalmaciji, poziva na spletnem časniku Linkiesta novinar Alessan-dro Marzo Magno. Isto velja za taborišča v Gonarsu. Monigu in Re-nicciju. Marzo Magno je prepričan, da v Italiji malokdo pozna italijansko nasilje nad Slovenci in Hrvati, ki ga je glede Raba dokumentiral v članku z naslovom: Rab, pozabljeni italijanski Auschwitz. Na Rabu je umrlo okoli 1500 Slovenk in Slovencev, do danes pa se ni tem žrtvam poklonil še noben uradni predstavnik italijanske države, piše novinar. Stopnja umrljivosti na Rabu je bila skoraj enaka stopnji umrljivosti v nacističnem lagerju Buchenwald, za uradno Italijo pa očitno to ni pomembno. Italija je raje izbrala pot pozabe in prikrivanja, namesto, da bi se soočila s svojim tragičnim in neslavnim početjem na tleh nekdanje Jugoslavije med drugo svetovno vojno. Marzo Magno v svoji spletni reportaži (v prihodnjih dneh bodo sledili podobni zapisi o drugih fašističnih taboriščih) obnavlja trpko zgodovino italijanskega taborišča na jadranskem otoku in se zgraža nad tem, da se uradna Italija še ni poklonila tem žrtvam. Šopka cvetja ni tam položil niti italijanski konzul na Reki, ki je od Raba oddaljena manj kot 100 kilometrov. Uradna Italija bi se morala Slovencem opravičiti za Rab. Spletni naslov: (www.linkiesta.it/campo-concentramento-italiano-rab-dimenticato#comment-60638). Prihod internirancev v fašistično taborišče na otoku Rab Italijanska grozodejstva na račun Slovencev so v središču pozornosti tudi reportaže, ki jo včerajšnje Primorske novice namenjajo nekdanjemu taborišču v kraju Visco v južni Furlaniji, ki zaradi brezbrižnosti pristojnih klavrno propada. Tja je šel novinar Robert Škrlj, ki je intervju-val zgodovinarja Ferruccia Tassina in nekdanjega župana Visca Nicolo Chiavarellija. Koprski novinar je za mnenje zaprosil tudi tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki se skupaj s Tassinom ter številnimi italijanskimi zgodovinarji in kulturniki bori, da bi taborišče v Viscu zaščitili in preuredili v spominski center. Projekt je podprl tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano, njegov apel državnim in deželnim oblastem, naj vendarle zaščitijo nekdanje taborišče, pa je doslej naletel na molk. SLOVENIJA TA TEDEN Nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi Vojko Flegar Politične elite, ki so dvajset let ropale to državo, poskušajo prikriti dejanske probleme in dejstvo, da jih ne znajo rešiti, je v sredo na nacionalni televiziji izjavil Urban Vehovar, eden najbolj pronicljivih analitikov slovenskih družbenih in političnih razmer: »Mislim, da je ogrožena slovenska suverenost. Politične elite namenoma producirajo te kulturnobojne teme, s čimer prikrivajo tudi svojo nesposobnost ..., dejstvo, da imamo v Sloveniji vladavino organiziranega kriminala in sistemske korupcije.« Zlovešče odzvanjajo te besede v tednu, ko se je na eni strani vlada odločila vse državno premoženje, na papirju vredno dobrih 10 milijard evrov, združiti pod eno streho državnega holdinga, na drugi strani pa so čez politično prizorišče kot krogle švigale medsebojne obtožbe za državljansko vojno in povojne zločine ter kolaboracijo z okupatorjem. Kdo ve, koliko od tega je neposredno in iz diplomatskih poročil razbral italijanski predsednik Giorgio Napolitano, ki je bil sredi tedna gost slovenskega predsednika Danila Türka, a prijateljsko ozračje, v katerem je ta obisk potekal, je bilo svojevrstna ironija zgodovine. S komaj kaj pretiravanja bi se namreč dalo reči, da je med sosednjima državama navzlic nekaterim zgodovinskim in aktualnim »slepim pegam« v medsebojnih odnosih trenutno več zaupanja in dobre volje za sodelovanje kot med slovenskimi (koalicijskimi in opozicijskimi) strankami oziroma med skorajda že sovražnima po-litično-ideološkima blokoma. No, če že ne sovražnima, pa vsaj tako zelo sprtima, da sta imela prejš- nji teden vsak svoj »shod praporščakov«, ki niso bili povabljeni na državno proslavo ob dnevu državnosti 25. junija. Partizanski so se tako prejšnjo soboto zbrali na Pokljuki in kot osrednjega govornika poslušali nekdanjega predsednika države Milana Kučana, domobranski pa na Šentjoštu nad Horjulom pri Ljubljani ob 70. obletnici ustanovitve prve vaške straže, prostovoljne protipartizanske milice, ki so jo italijanske zasedbene sile izkoristile za svoje namene, nacistične pa kasneje preoblikovale v kvislinško domobransko vojsko. V Sloveniji, kot z drugimi besedami ugotavlja filozof Jože Horvat, velja sprevržen rek pruskega vojaškega teoretika Carla von Clausewitza: ni vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, temveč je politika (zgolj) nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi. Zato se najbrž ni samo Horvat v vrtincih vse bolj silovitih ideoloških zdrah vprašal, ali se starosta, predsednik prvega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta France Bučar, davnega leta 1990 ni zmotil, ko je razglasil konec državljanske vojne. Ugledna sociologinja Spomenka Hribar, ki jo večina slovenskih državljanov povezuje s pojmom zgodovinske sprave, je zato teden z grenkobo v glasu menila, da smo dvaindvajset let po skupni spravni slovesnosti države in rimsko-katoliške cerkve v Kočevskem rogu, nedaleč ene od jam, v katerih ležijo posmrtni ostanki neposredno po vojni pobitih domobrancev, od sprave »dlje kot kdajko-li«: »Tukaj ima glavni del odgovornosti desnica, ki neti te spore, a tudi levica še ni počistila s preteklostjo, pred- vsem pa bi se morala država kot država opravičiti za povojne poboje in za krivice v prejšnjem sistemu. Tega ni storila, in to je humus, kjer se hrani sovraštvo v naši družbi.« Spopad z demoni preteklosti pa se je z »interpretativne« oziroma »simbolne« ravni že zdavnaj razširil tudi na povsem »praktično« raven. Obračun desne vladne koalicije s protifašističnimi borci in, denimo, nekdanjimi častniki jugoslovanske armade ter ljudmi, ki jim nova država v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja ni priznala pravice do stalnega prebivališča (izbrisani), je v okviru varčevalnega zakona pripeljal do znižanja njihovih pokojnin in, ko gre za izbrisane, nepriznavanja sodbe evropskega sodišča za človekove pravice, ki je nekaterim izmed približno 25 tisoč prizadetih neposredno dosodilo odškodnino. Na drugi strani pa bo nesojeno Titovo ulico, novo ljubljansko vpadnico, ki je ustavno sodišče ni dovolilo poimenovati po nekdanjem jugoslovanskem komunističnem voditelju, zdaj prestolnična leva oblast najbrž poskušala poimenovati po partizanskem poveljniku Francu Rozmanu Stanetu. Tistem, po katerem je bila še iz časov komunističnega režima poimenovana ena od ljubljanskih vojašnic, vse dokler je prejšnji teden obrambni minister ni pre-po-imenoval po enem izmed padlih med osamosvojitveno vojno. Nazadnje pa znajo oboji nadaljevati vojno z (vsemi) drugimi sredstvi še na ustavnem sodišču: eni zaradi ideološkega nižanja pokojnin, drugi zaradi ideološkega poimenovanja ulic. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Izgorevanje Ljudje imamo svoje potrebe, da bi jih zadovoljili se moramo vključiti v to, kar sociologija imenuje organizacija, kjer si lahko prislužimo sredstva za življenje. Delo je torej obvezno za nemoteno življenje, so prepričani strokovnjaki in če se na delovnem mestu dobro počutimo, smo v dobrih odnosih s sodelavci in morebitnimi nadrejenimi, to ugodno vpliva na naše zdravje in počutje. Sicer pride lahko do izgorevanja na delovnem mestu, do tako imenovanega „burn outa". Izgorevanje pa se ne omejuje le na svet dela. Tudi družinska skupnost vse bolj postaja vse te-žavnejši posel, saj nanjo pritiska čedalje več očitnih ali skritih zahtev, ki so pogosto v popolnem nasprotju s pravicami otrok. Starši živijo v napetem ozračju, saj je vsakdanjik mater in še bolj očetov napolnjen bolj z drugim kot pa z oskrbovanjem otroka. Oba starša morata v sodobni družbi biti fleksibilna in dosegljiva uslužbenca, hkrati pa se od njiju zahteva, da sta dobra starša. Tako ju z dveh strani poučujejo, naj se izogibata vnašanju stresa iz družine v službo (zahteva delodajalcev) in iz službe domov (zahteva izvedencev za vzgojo in razvoj in družinskih psihoterapevtov). Toda tudi starši so celovite osebnosti, kar pomeni, da se jim je težko popolnoma odklopiti od službe v družinski situaciji in od družine v službenem času. Navadno to poraja stres in spontano vprašanje, ali lahko v taki napeti situaciji še lahko trdimo, da je naša sodobna družba otrokom prijazna? Oglejmo si situacijo najprej iz zasebne plati. Že takoj po rojstvu odkrijejo nekateri dojenčki svoj pravi ritem: zaspijo zvečer in se zbudijo zjutraj. Če gre vse po sreči, kar pa ni zelo pogosto, se njihovi ritmi prilagodijo ritmom staršev. Zelo običajno pa novorojenčki in dojenčki noči ne prespijo v „enem kosu", ali nikakor ne morejo zaspati ali, ko so že malčki, sploh nočejo v posteljo. Starši pa ne morejo uravnavati svoje utrujenosti in izčrpanosti po živahnosti svojih malčkov. Čim manjši je otrok, tem bolj se mu morajo starši prilagajati, saj je še premajhne, da bi lahko sam sebe nadzoroval. Pritisk na starše je v fazi dojenčka zelo velik, tako da lahko njihova jeza na dojenčka, ki nikoli ne da miru, narašča, še zlasti, če zaradi otrokovega joka začnejo protestirati še ljudje v soseščini. Starši se počutijo, kot bi bili izpostavljeni vsem težavam in čedalje bolj izgubljajo živce. Ne zgodi se poredko, da otroka, ki joka, starši stresajo ali celo tepejo. To je zelo nevarno in popolnoma neupravičeno početje. Take situacije so hkrati izraz starševske nezmožnosti, da bi zbrali dovolj primernega ravnovesja in moči za to, da bi bili kos nastali situaciji, saj miru in zlasti pomiritve od dojenčka ali malčka ne smejo izsiliti. Prav tako ni primerno, da kasneje živahnega malčka zaradi ljubega miru postavljajo pred zaslon, ki ga otopi, ali mu dajejo pomirjevala. Izvedenci svarijo, da z nasilnim doseganjem ali z vodenjem v vsiljeni mir lahko starši v otroku nepopravljivo zatrejo vsak osebni vzgib, pobudo in naravno živahnost. Tako zastraševanje lahko prinese s seboj dolgotrajne življenjske strahove, ki povzročijo, da se kasneje človek izogiba lastnim vzgibom in relevantnim življenjskim priložnostim. Tako staršem ostaja alternativna pot, kako svojega otroka pomiriti in utišati morebitne proteste soseščine: poskusiti pomiriti najprej sami sebe, zlasti takrat, ko narašča v njih bojazen in se pojavljajo strahovi zaradi življenjskih okoliščin, ki jih doživljajo. Biti dovolj samostojni v takih okoliščinah in se ne ozirati na to, kar želijo drugi, da bi storili, pa zahteva veliko moči. Če jim to uspe in se notranje pomirijo, potem se to globoko odseva tudi v njihovih otrocih. To seveda še ne pomeni, da se bo otročiček na „komando" umiril, zaspal ali se zbudil, vendar pa bo vidno, da ni ves čas vznemirjen, kakor je bil prej. Seveda pa težave s spanjem pri malčkih še niso znak, da so starši preobremenjeni in nemirni. Švicarski psihoterapevt Rudolf Buchmann razlaga, da človekove rezerve moči funkcionirajo kot ponovno napolnljive baterije. Pri tem pa je zelo pomembno, da ne presežemo trenutka, ko jih je treba znova polniti. Bolj kot smo ta rok nategnili, več časa bo potrebno, da se bodo naše baterije re-generirale. Lahko pa se celo zgodi, če pravočasno ne opazimo alarmnega signala, ali ga ne znamo pravilno razumeti, da se baterija uniči, izgori in se njena sposobnost biti ponovno polnjena izniči ali je trajno motena. Takrat govorimo o burn outu, o izgorelosti. To pa ni le stvar menedžerjev, tudi starši ga lahko doživijo. Temu aspektu starševstva bi se morali bolj posvetiti, saj „izgoreli" starši potrebujejo pomoč. Kakor pri vseh problemih, pa je še najboljša preventivna zaščita, ki je vsekakor bolj učinkovita kot zdravljenje. Pomisliti moramo, da se težave v neki čustveni zvezi in z otroki začnejo veliko prej, preden pride do zloma. Ko pa se po zlomu začne obnova, so navadno otroci zopet na udaru, ker se zaradi nastale situacije lahko korenito spremenijo družinske navade ali pa so celo predani oskrbi tujih ljudi. V taki situaciji se otroci pogosto navzamejo občutka sokrivde za nastali zlom. Najboljši je nasvet, da preventivno delamo na nas samih, da bi bili bolj sposobni lastne umiritve. Najprej se moramo vprašati, kaj zmanjšuje našo moč. Zanimati nas mora, kako jo lahko utrdimo, da bomo kos življenjskim nepredvidljivostim. Kako naj se začnemo obnašati in uravnavati svoje življenje? Kdor je izkusil ve, da oskrba dojenčkov in malčkov uničuje moči, saj ne dopušča ničesar drugega kot le to skrb. Prav takrat se lahko v zvezi dveh porodijo konfliktne situacije. Človeka šibijo bojazni, strahovi, občutki sramu ali občutki krivde. Tako postaja čedalje manj učinkovit. Vsak očitek na račun staršev brez dodajanja pomoči ali ponujanja rešitve problemov dela starše še bolj ranljive. V določeni točki se kljub vloženemu trudu lahko situacija še poslabša. Poslabšajo jo lahko pritožbe že omenjenih sosedov, pa tudi partnerjev, dedkov in babic, učiteljev in vzgojiteljic. Vsi ti bi morali dobro premisliti, kaj želijo doseči, ko so do staršev neprijazni ali se želijo izogniti neprijetnostim. Seveda je prav tako važno, da starši razmislijo, kako se sami ši-bijo, kadar se zapletajo v merjenje moči v konfliktih, ki zadevajo oskrbo njihovih otrok. Burn out staršev je v mnogih primerih posledica izgorevanja zakona ali partnerske zveze. Tudi v teh zvezah in posledično v starševskih figurah se porajajo šibke točke, ki se spremenijo v circulus vitiosus: otrok joka, starši izgubijo živce, sebi in otroku očitajo krivdo, vznemirjajo se in si to očitajo in tako naprej brez konca. Vedo, da to ni dobro in vendar se niso sposobno pomiriti. Očitanja in samoo-čitanja poslabšajo položaj. Tega lahko sami popravijo le z velikim razumevanjem za nastalo situacijo in s sposobnostjo sočutja z drugim v nemočni situaciji. Spirala očitkov in konfliktov se lahko prekine le na opisani način, pravijo izvedenci. (jec) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 14. julija 2012 3 BENEČIJA - Na programu pester niz kulturnih dogodkov Še zadnji konec tedna na letošnji Postaji Topolove Danes živo tudi v Kobaridu - V Nadiške doline se vrača priljubljeni lutkovni festival TOPOLOVE - Po včerajšnjem srečanju z Borisom Pahorjem, projekciji filma Otroci slovenskega režiserja Vlada Škafarja in številnih drugih zanimivih dogodkih se letošnja Postaja Topolove bliža koncu. Kdor se letos še ni podal (ali pa kdor bi se rad vrnil) v malo gorsko beneško vasico, ki vsako poletje na poseben način zaživi, ima namreč samo še dva dni časa, da uživa v kulturnih dogodkih, ki jih ponuja festival. Danes popoldne (okrog petih) bo na travniku v bližini topolovske cerkvice mogoče poslušati zvoke iz doline, ki jih bo s pomočjo posebnih mikrofonov ujel, preoblikoval in pomešal Alessandro Fogar. Pri Juljovi hiši bo (približno ob šestih) Anja Medved predstavila svoj projekt Spominska steza Topolove - Livek. Gre za poseben arhiv slik in spominov na »prekleto mejo«, ki so ga pomagali ustvariti prebivalci Livka, Topolovega in bližnjih vasi. Slovenska režiserka je vse, ki so prinesli stare fotografije, tudi intervjuvala, posnetki teh pogovorov pa skupaj s skenira-nimi fotografijami sestavljajo digitalen album spominov. Kasneje bosta nastopili plesalki Gior-gia Minisini in Paulina Rucarba, ki ju bo spremljal zvočni dizajner Jean Baptiste Fa-ve. Ob mraku bo srečanje s Pifom (Pier-francescom Dilibertom), režiserjem iz Pa-lerma, ki je znan predvsem po svojih nastopih v oddaji Le Iene. Pripovedoval bo o filmu, ki ga snema, in o njegovem naslovu. Ponoči pa bo še risanje v živo s Co-simom Miorellijem in njegovimi zapiski s svete gore Athos. V primeru slabega vremena se bo celoten program odvijal v pokritih prostorih. Ogledati si bo mogoče tudi inštalacijo Giorgia Vazza Blodeči pašnik, razstavo fotografij udeležencev delavnice, ki sta jo vodila Carlo Andreasi in Alessandro Ruzzier in poslušati tretji del glasbenega maratona To-BeContinued. Jutri popoldne bo najprej srečanje s čilskim glasbenikom Nicolasom Carrasco Dia-zom, nato pa bo na vrsti umetniško branje besedil Antonelle Bukovaz. Za glasbeno spremljavo bodo poskrbeli Antonella Macc-hion, Sandro Carta in Massimo Croce. V To-polove bo prišel tudi tekač Enrico Viola, ki je pretekel dolgo pot od Karnije do Benečije. Pred mrakom bo nastop topolovskega orkestra, Postaja Topolove pa se bo zaključila s projekcijo filma Archeo režiserja Jana Cvi-tkoviča. »Čudežni zlom« v Kobaridu V Kobariškem muzeju predstavljajo umetniški projekt 'Čudežni zlom' V Kobariškem muzeju bodo danes, ob 19.30, predstavili projekt 'Čudežni zlom', ki je sad sodelovanja med umetnikom Leonejem Conti-nijem in Špelo Zidar, slovensko kustosinjo, ki živi v Italiji. Gre za paradoksalno jezikovno združitev dveh na videz nezdružljivih zgodovinskih perspektiv: Zlom pri Kobaridu (Disfat-ta di Caporetto) je v Sloveniji znan kot Čudež pri Kobaridu (Miracolo di Caporetto). V soboto bosta umetnika projekt predstavila v obliki zemljevida kot končnega izdelka, izkušnje z dela na terenu in projekte, ki so tako nastali ter način njihove uresničitve. Naslednjega dne se bo v dopoldanskem času odvijala prva akcija: sprehod po bojišču prve svetovne vojne, pri katerem bo življenjsko-sodobni aspekt bolj pomemben od vojaško-spominskega. V naslednjih dneh bodo zemljevidi umetniških akcij na razpolago v Ko-bariškem muzeju. Obiskovalci bodo na njih našli še več umetniških akcij razpršenih po tem območju. Dobrodelni festival od danes v Kobaridu MKUD Kobarid prireja že drugo leto zapored dobrodelni kulturni Festival Fronta. Začel se bo danes in bo trajal en teden. Program je izredno bogat in pester, tako da bo lahko vsak našel kaj zase. Obiskovalci pa bodo obenem tudi pomagali pomoči potrebnim otrokom, saj bo šel celoten izkupiček festivala v dobrodelne namene. V Kobaridu se bodo torej do 21. julija vrstili glasbeni in drugi nastopi, projekcije, športni turnirji in različne delavnice. Danes in jutri zvečer (od 20. ure dalje) bodo nastopili Omar Naber, Avven, Sell Out, Skyline, 4Given in Ultra. Podroben program letošnjega dobrodelnega Festivala Fronta je objavljen na spletni strani http://festivalfronta.si/pro-gram.html. Lutke v Nadiških dolinah Po enem letu se v Nadiške doline vrača priljubljeni lutkovni festival 'Marionette e Burattini nelle Valli del Natisone'. Tokrat bo trajal tri dni, od 20. do 22. julija, in bo obsegal devet predstav, tako da bo vsaka izmed občin v Nadiških dolinah gostila eno, kot piše v uvodu v program, ki ga je pripravila Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda. V svojem zapisu organizatorji poudarjajo, da enoletne prekinitive nihče ni želel, po 18. »virtualni« izvedbi, ki so jo Nadi- Ena izmed točk na letošnji Postaji škim dolinam posvetile številne evropske lutkovne skupine, pa se festival vrača v svoje naravno prizorišče. »Daleč so na žalost časi, ko so Nadiške doline dva tedna gostile skupine in umetnike iz cele Evrope, vseeno pa nm želimo nadaljevati... in zato bomo spet začeli, najprej s krajšim programom.« S tem, da bo vsaka občina gostila eno predstavo, pa želijo organizatorji simbolno povezati vse uprave in vse prebivalce Nadiških dolin. (NM) ČEDAD Odprtje Mittelfesta, Simphonika bo v Vidmu ČEDAD - V cerkvi sv. Frančiška v Čedadu bodo danes ob 17.30 odprli letošnji Mittelfest, ki bo v devetih dneh ponudil skoraj petdeset nastopov in kulturnih dogodkov. V kulturni program bo takoj po uradnem delu odprtja uvedel Marco Maria Tosolini z »dramsko lekcijo« Alpha golem revolution. Glavni dogodek otvoritvenega večera bo ob 22.30 koncert Simphonika, glasbeni poklon Pasolinijevi poeziji, ki ga je za Mittelfest zložil Glauco Venier. Izvajala ga bosta FJK Mitteleuropa Orchestra in Mittelfest Big Band, dir. Walter Themel, s solisti in pevko Normo Winstone. Namesto na Stolnem trgu v Čedadu bo koncert v teatru Giovanni da Udine v Vidmu. Tako so odločili organizatorji zaradi slabih vremenskih napovedi. Iz Čedada bo avtobusni prevoz. LJUBLJANA - Ciril Kotnik, simbol italijansko-slovenskega prijateljstva Mož nenavadne energije Poleg diplomata v Vatikanu je predsednik Napolitano v slovenskem parlamentu citiral še Franceta Prešerna Predsednik Giorgio Napolitano LJUBLJANA - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je v svojem govoru v slovenskem parlamentu citiral dve slovenski osebnosti: Franceta Prešerna in Cirila Kotnika. Prvega kot znanilca vrednot miru, Kotnika pa je po predsednikovem mnenju simbol italijansko-slo-venskega prijateljstva. Mediji v Sloveniji so žal v glavnem prezrli omembo Kotnika, čeprav jim je Napolitano ponudil edinstveno priložnost, da bi javnosti predstavili lik človeka, ki je v Sloveniji malo poznan in zaradi tega tudi malo cenjen. Pri nas ga poznamo predvsem po zaslugi novinarja Iva Jevnikarja, v Italiji pa zaradi slavnega vnuka Walterja Veltronija (prej predstavnika KPI in danes poslanca Demokratske stranke), ki o starem očetu precej govori v knjigi-intervjuju La bella politica (Lepa politika). Pomagal je Judom in antifašistom Ciril (Čiro) Kotnik (1895-1948) je bil rojen v Ljubljani, živel je tudi v Trstu, nakar je v Rimu študiral medicino (tam je spoznal bodočo ženo Mario Tomas-setti) in se potem zaposlil na diplomatskem predstavništvu tedanje kraljevine Jugoslavije v Italiji in v Vatikanu. Med vojno so ga nacisti aretirali (bil je zaprt v zloglasnem zaporu v Ul. Tasso, kjer ni izdal sodelavcev), ker je pomagal sonarodnja-kom, ki so se skrivali v Rimu, italijanskim antifašistom in Judom. Pretrpel je mučenje gestapovskih rabljev, kar ga je prezgodaj spravilo v grob (bil je star 52 let). Njegova žena je umrla 30 let kasneje. Oba sta pokopana na pokopališču v Aquili v Abrucih, od koder je bila doma družina Tomassetti. Jevnikar je v Mladiki objavil arhivske dokumente, ki pričajo o Kotnikovi Poslanec Walter Veltroni arhiv pomoči preganjenim antifašistom, jugoslovanski diplomat pa je bil v Rimu pod stalnim nadzorom tajne komunistične službe Ozna, ki mu je očitala klerikalne in celo četniške simpatije. Daleč od tega. Kotnik je bil po miselnosti in političnem prepričanju sicer protikomunist, ko je pomagal pa ni gledal, če je človek potreben pomoči komunist ali monarhist. O Kotnikovem delu za reševanje in finančno pomoč Judom in antifašistom je zelo malo napisanega, nekaj podatkov - piše Jevnikar v Mladiki - lahko najdemo v spominskih zapisih prizadetih. Jev-nikar citira Settimia Soranija, predsednika židovske organizacije Delasem, ki so ga gestapovci aretirali prav na domu Cirila Kotnika. Zveza italijanskih judovskih občin je aprila 1955 posmrtno podelila slovenskemu diplomatu zlato kolajno v znak hvaležnosti. V arhivu ministrstva za notranje zadeve v Sloveniji je hranjeno pismo Milka Brezigarja in Janka Kralja (oba Čiro-tova prijatelja) bivšemu ministru Mihi Kreku o Kotnikovi rimski dejavnosti. Že od spomladi 1942 je Kotnik reševal jugoslovanske oficirje, ki so pobegnili iz italijanskih taborišč in so se skrivali v Rimu. Priskrbel jim je nove dokumente in tudi finančno pomagal. Po kapitulaciji Italije, ko je Rim padel pod nacistično zasedbo, je Kotnik sklenil dogovor z italijanskim odporniškim gibanjem (CLN). Italijani so se obvezali, da bodo ščitili italijanske diplomate v Rimu, Kotnik pa se je zavezal, da bo posredoval italijanskim partizanom koristne informacije v boju proti Nemcem. Iz arhivskih dokumentov izhaja, da je Kotnik pomagal tudi Američanom, Britancem in Francozom, ki so se skrivali v italijanskem glavnem mestu. Na prošnjo angleškega veleposlaništva je npr. pošiljal denar britanskim vojnim ujetni- Jugoslovanski diplomat Ciril (Čiro) Kotnik, ko je bil star 25 let mladika kom. Rimska židovska občina ga je po osvoboditvi uradno povabila v mestno sinagogo ter ga na posebni slavnosti počastila kot svojega velika dobrotnika. Da je Kotnik veliko naredil v boju proti nacifašizmu je morala na koncu priznati tudi Ozna, ki je sicer veleposlanika v Vatikanu obravnavala kot reakcio-narja in kot pristaša Draže Mihajlovica. Z dokajšnjim rizikom, piše v dokumentu Ozne, ki ga navaja Jevnikar, je Kotnik septembra 1943 organiziral podporo in-ternirancem. Obveščevalna služba priznava, da Kotnik med zasliševanjem ni ničesar priznal, kljub temu da je bil pretepen. Obsojen naj bi bil na smrt, za njegovo rešitev naj bi posredoval sam papež, beremo v poročilu Ozne, za katero je v Rimu tedaj delal "Melhior", umetnosti zgodovinar, po vojni diplomat SFRJ Franc Kos (1912-1966). Za Kotnika se je po vojni zanimala tudi Udba, ki ga uvršča med sodelavce britanskih tajnih služb. Tri hčerke in slavni vnuk Ciril Kotnik in Maria Tomasetti sta imela tri hčerke, katerim sta dala slovenska imena. Ivanka (poročena Veltro- ni je umrla leta 1993), Danica (umrla je v 12. mesecu starosti) in Darinka (Dara), ki po bogati poklicni poti v Italiji, živi v Kanadi. Po poklicu je novinarka, ukvarjala se je tudi s politiko in napisala nekaj knjig. Veltroni, ki ni poznal svojega no-nota, je o Čiru Kotniku večkrat javno spregovoril, omenja pa ga tudi v svoji uspešni knjigi-intervjuju La bella politica. Politik, ki je bil podpredsednik v vladi Romana Prodija, se spominja, da sta bili v nacistični mučilnici v Ul. Tasso v Rimu s Kotnikom za nekaj časa zaprti tudi njegova žena in hčerka Ivanka, Vel-tronijeva mama. Maria Tomasetti je bila priča mučenju moža, kar jo je zaznamovalo za vse življenje. O teh hudih izkušnjah ni hotela nikoli govoriti. Ivanka Kotnik se je poročila z Vit-torijem Veltronijem, visokim funkcionarjem RAI, ki je umrl leta 1956, ko je bil Walter star komaj eno leto. Čiro Kotnik izhaja iz visoko izobražene slovenske družine. Njegova bratranca sta bila Franc Kotnik (literarni zgodovinar) in Janko Kotnik, jezikoslovec in avtor znamenitega slovensko-italijanskega slovarja. Sandor Tence 4 Sobota, 14. julija 2012 ITALIJA / MILAN - Vprašljiva poteza bonitetne agencije je včeraj povzročila burne reakcije Hiša Moody's znižala kreditno oceno Italije Premier Monti: »Mi rešujemo državo iz hude krize, oni pa nas kaznujejo Odločno je na potezo bonitetne hiše reagiral tudi minister za gospodarski razvoj Corrado Passera ansa Bonitetna hiša Moody's je včeraj nepričakovano znižala kreditno oceno Italije. Agencija je oceno italijanskega državnega dolga znižala za dve stopnji z A3 na Baa2. To sta le še dve točki nad nivojem »junk«, ko so vrednostni papirji na ravni »smetišča.« To je v šestih mesecih drugi udarec za Italijo, potem ko je bila njena kredita ocena znižana februarja skupaj z Grčijo in Španijo. Bonitetna hiša kot razlog za znižanje kreditne cene navaja nestabilen položaj Španije in Grčije, obenem pa interni položaj v Italiji, ki postaja ob približevanju volitev vse bolj negotov. Tako naj bi se znižal interes tujih investitorjev za italijanske obveznice. Agencija sicer priznava, da so bili ukrepi Montiejve vlade učinkoviti in bodo na daljši rok imeli pozitivne učinke na gospodarsko rast, vendar je v kratkem pričakovati za dva odstotka znižano gospodarsko rast. Predsednik vlade Mario Monti je iz ZDA izrazil nestrinjanje s takšno oceno. »Mi se obnašamo krepostno, oni pa nas kaznujejo, namesto da bi nas nagradili«, BLIŽNJI VZHOD - Krvava dogajanja v revni vasi Treimsa Sirijo pretresel nov pokol Nekateri viri govorijo o 200 ubitih - Osuplost OZN in nemoč mednarodne skupnosti DAMASK - V Siriji se je vsaj po trditvah tamkajšnje opozicije, spet zgodil eden najhujših, če ne celo najhujši pokol od začetka protirežimske vstaje pred 16 meseci. Vladne sile naj bi v četrtek najprej s tanki in helikopterji obstreljevale vas Treimsa v osrednji provinci Ha-ma, nato pa so vanjo vdrli še vojaki in pobili okoli 150 prebivalcev. Navedbe o dogajanju v revni Treimsi se zaenkrat močno razhajajo. Nekateri aktivisti pravijo, da je zaenkrat potrjenih kakih 30 smrtnih žrtev, drugi pa govorijo celo o 200 ubitih, čeprav njihove identitete ne poznajo. Če se bojo višje številke izkazale za resnične, bo to najhujši pokol od začetka vstaje proti sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu. Po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice so vladne sile najprej silovito bombardirale vas, potekali so tudi spopadi med njimi in oboroženimi uporniki. V vas so nato vdrli pripadniki al Asadu zveste alavitske milice in izvedli pokol. Uradni Damask je za pokol obtožil »medije, željne krvi, v sodelovanju z oboroženimi terorističnimi tolpami«. Z napadom naj bi skušali obrniti javno mnenje proti Siriji in izzvati mednarodno posredovanje. Kot trdi režim, so oboroženi teroristi napadli vas, zato so posredovale varnostne sile. Nasilje v Siriji v zadnjih mesecih postaja vse bolj kaotično - uporniške skupine delujejo neodvisno ena od dru- ge, vrsta samomorilskih bombnih napadov vzbuja sum, da v državi deluje Al Kaida, opozicija opozarja na provladno milico šabiha, ki naj bi po naročilu režima izvajala najbolj krvave napade, neodvisno preverjanje na terenu pa ni mogoče. Vstaja proti al Asadu je doslej terjala že precej več kot 17.000 življenj, v petek po dosedanjih podatkih znova najmanj 30. V pokolu, ki so ga sirske sile 25. maja izvedle v vasi Houla, je bilo ubitih 108 ljudi, v vasi Al Kubeir pa 6. junija 55. Do najnovejšega pokola je prišlo, medtem ko so prizadevanja za diplomatsko rešitev krize v Siriji zaradi nesoglasij med velikimi silami vse bolj pod vprašajem. Veleposlaniki pri ZN so v četrtek opravili prvi krog pogovorov o osnutku resolucije, ki so ga Varnostnemu svetu ZN v sredo predložile zahodne države. Rusija ga je zavrnila z besedami, da je neuravnotežen in nesprejemljiv. Še naprej se je pripravljena pogajati o skupni resoluciji, a sankcijam nasprotuje. Osnutek resolucije zahodnih držav daje sirskemu režimu desetdnevni rok, v katerem mora prenehati z uporabo težkega orožja, v nasprotnem primeru ga bodo doletele diplomatske in gospodarske sankcije. Niso pa predvideni vojaški ukrepi. Rusija medtem v svojem osnutku resolucije o Siriji, vloženem v torek, predlaga podaljšanje mandata opazovalne misije ZN v Siriji za tri mesece, ni pa predlagala novih Iz Sirije, ki se pogreza v vojno, poročajo o novem pokolu civilistov ansa sankcij. Pogovori o resolucijah se v petek nadaljujejo. Sirski nacionalni svet je po pokolu v Treimsi pozval k sprejetju obvezujoče resolucije VS ZN na podlagi sedmega poglavja (ustanovne listine), ki predvideva gospodarske sankcije in dopušča možnost vojaškega posredovanja. Stalni članici VS ZN Francija in Velika Britanija sta se temu pozivu pridružili. K ukrepanju «z vsemi možnimi sredstvi» je pozvala tudi Organizacija islamske konference (OIK). Glasovanje o resoluciji VS ZN mora sicer potekati pred 20. julijem, ko se izteče mandat opazovalni misiji ZN v Siriji. Posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Kofi Annan je izrazil osuplost ob novicah o novem pokolu in nasilje ostro obsodil. Kot je dejal, je bolj kot kdajkoli potrebno, da države, ki lahko vplivajo na Sirijo, pomagajo doseči, da se bo nasilje nemudoma končalo. Annan se bo sicer v ponedeljek sešel z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Annan je še zagotovil, da bodo Treimso obiskali opazovalci ZN, takoj ko bodo okoliščine to dovoljevale. To je potrdil tudi vodja opazovalne misije ZN, general Robert Mood. Mood je ob tem potrdil, da so po pričevanju opazovalcev na terenu, ki so bili od Treimse oddaljeni pet do šest kilometrov, na območju vasi v četrtek potekali spopadi, v katerih so bili uporabljeni tudi helikopterji. (STA) je dejal premier, medtem ko je minister za gospodarski razvoj Corrado Passera komentiral potezo hiše Moody's kot »neupravičeno« in »zavajujočo.« Minister je dodal, da bonitetna hiša sploh ne upošteva vsega, kar dela Italija, zato da bi se izvlekla iz krize. Oglasil se je tudi minister za zunanje zadeve Giulio Terzi, ki je spomnil na dvomljivo vlogo hiše Moody's, ko je tik pred propadom visoko ocenila razvpito poslovno banko Lehman Brothers. Kritično se je ob oceno bonitetne hiše obregnil tudi predsednik Confindustrie Giorgio Squinzi, medtam ko so dvomi nad agencijo prišli tudi iz Bruslja. Sicer je Italija na včerajšnji dražbi državnih dolžniških vrednostnih papirjev kljub znižanju kreditne ocene s strani bonitetne hiše Moody's brez težav zbrala 5,25 milijarde evrov. Povprečna obrestna mera na triletne obveznice, s katerimi je država iztržila največ sredstev, je bila precej nižja kot na zadnji primerljivi avkciji. Italijanska zakladnica je z obveznicami z dospelostjo leta 2015, 2019, 2022 in 2023 včeraj prišla do 5,25 milijarde evrov, kar je bil zgornji cilj, je sporočilo italijanske centralne banke povzela francoska tiskovna agencija AFP. Državni dolžniški vrednostni papirji z ročnostjo treh let so Rimu prinesli 3,5 milijarde evrov svežega denarja, zahtevana donosnost pa je bila pri 4,65 odstotka. To je precej nižje od 5,30 odstotka, kolikor je znašala na zadnji primerljivi dražbi minuli mesec. Povprečna obrestna mera na obveznice z dospelostjo v letih 2022 in 2023 je bila na ravneh, ki jih je Italija zabeležila na zadnjih avkcijah. So se pa močno zvišali stroški zadolžitve za obdobje sedmih let. Zahtevana donosnost na obveznice z dospelostjo leta 2019 je namreč znašala 5,58 odstotka, potem ko je bila marca pri 4,30 odstotka. Na znižanje bonitetne ocene se je takoj odzvala milanska borza. Osrednji borzni indeks FTSE Italia-All-Share je v jutranjem trgovanju namreč zašel v rdeče številke, okrepila pa se je tudi zahtevana donosnost na desetletne italijanske državne obveznice na sekundarnem trgu, tako da je presegla mejo šestih odstotkov. Uspešen izid dražbe je nekoliko pomiril vlagatelje. Indeks FTSE Italia-All-Share sicer še vedno beleži 0,15-odstoten padec, se je pa znižala povprečna obrestna mera na obveznice. Na elektronski borzi MTS je bila tik pred 13. uro pri 5,99 odstotka, kar je sicer še vedno 0,14 odstotne točke več kot ob koncu trgovanja v četrtek. NOVA GVINEJA Aretacija kanibalov CANBERRA - Oblasti v Papui Novi Gvineji so aretirale 29 ljudi, ki naj bi bili člani kanibalskega kulta, in jih obtožile umora sedmih domnevnih vračev. Člani kulta so domnevno pojedli surove možgane žrtev, iz njihovih penisov pa skuhali juho.»Obtože-ni so prepričani, da niso storili nič slabega. Svoja dejanja so brez zadržkov priznali,« je povedal vodja policije v mestu Madang Anthony Wagambie. Dodal je, da so člani kulta verjeli, da so njihove žrtve izvajale čarovništvo ter da so od revnih vaščanov v zameno za svoje nadnaravne usluge zahtevale denar in spolne usluge. Člani kulta so bili prepričani, da bodo z zaužitjem organov vračev pridobili nadnaravne moči in dejansko postali nepremagljivi. Wagambie je dejal, da je kanibalstvo pogosta dejavnost tega kulta. Ocenil je, da bi se lahko v številnih odročnih vaseh Pa-pue Nove Gvineje nahajalo tudi med 700 in 1000 članov kulta. (STA) V Grčiji se pogajajo o novih ukrepih ATENE - Predstavniki grških ministrstev so se včeraj dogovarjali o novih varčevalnih ukrepih, s katerim bi v proračunu privarčevali 11,5 milijarde dolarjev. Varčevalni program bodo 24. julija predstavili predstavnikom Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Predstavniki trojke posojilodajalcev so ta teden začeli s prvim pregledom stanja grških reform. Njihovo končno poročilo bo odločilnega pomena pri odločitvi, ali bo Grčija jeseni dobila naslednji obrok finančne pomoči. Grški posojilodajalci od novega finančnega ministra namreč pričakujejo poročilo o napredku Grčije pri uresničevanju reform. Drugi program mednarodne pomoči od Grčije v letih 2012-2014 v zameno za 144,7 milijarde evrov iz evropskega reševalnega sklada in 19,8 milijarde evrov od IMF terja boleče varčevalne ukrepe in strukturne reforme. (STA) Rusija: omejitve za nevladna združenja MOSKVA - Spodnji dom ruskega parlamenta (duma) je dokončno potrdil zakon, ki predvideva precejšnje omejitve za nevladne organizacije, sofinancirane iz tujine. Borci za človekove pravice se bojijo, da jih bodo zaradi novega zakona oblasti opredelile kot vohune in jih preganjale. Vse nevladne organizacije, dejavne na področju politike, ki prejemajo finančna sredstva iz tujine, bodo morale v vseh gradivih za javnost označiti, da jih je pripravil »tuji agent«. Predložiti bodo morale podrobna četrtletna finančna poročila, po novem zakonu pa bodo podvržene tudi rednim in naključnim pregledom. Sodelavcem nevladnih organizacij, ki ne bodo predložili dokazil o sofinanciranju iz tujine, so zagrožene denarne ali celo zaporne kazni. Duma je zakon v tretjem in zadnjem branju danes sprejela kljub ostrim kritikam iz tujine. Do novega zakona so med drugim kritični strokovnjaki ZN za človekove pravice, ZDA in EU. Kritiki trdijo, da besedna zveza «tuji agent» budi spomin na vohunjenje za Rusi v času hladne vojne. Po njihovem mnenju je novi zakon del sistematičnega krčenja državljanskih svoboščin po vrnitvi Vladimirja Putina na predsedniški položaj. (STA) ZLATO (999,99 %%) za kg SOD NAFTE (159 litrov) 87,09 $ -0,01 EVRO 1.2185 $ +0,1 ■ 41.728,58 € +451,57 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 13. julija 2012 valute evro (povprečni tečaj) 13.7. 12.7. ameriški dolar 1,2185 1,2178 japonski jen 96,60 96,63 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,395 25,444 danska krona 7,4385 7,4370 britanski funt 0,78750 0,78860 madžarski forint 288,95 288,60 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6961 0,6962 poljski zlot 4,2113 4,2081 romunski lev 4,5615 4,5385 švedska krona 5,8746 8,5808 švicarski frank 1,2009 1,2010 norveška krona 7,4410 7,4710 hrvaška kuna 7,4860 7,7886 ruski rubel 39,9148 39,8740 turška lira 2,2165 2,2141 avstralski dolar 1,1984 1,2029 braziljski real 2,4800 2,4928 kanadski dolar 1,2391 1,2461 kitajski juan 7,7849 7,7619 indijska rupija 67,1940 68,1050 južnoafriški rand 10,1560 10,1611 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Sobota, 14. julija 2012 APrimorski ~ dnevnik 5 UPLINJEVALNIK - Na včerajšnjem zasedanju storitvene konference v Trstu Občina in Pokrajina Trst Včeraj tudi protest nasprotnikov gradnje obrata pri Žavljah - Bevilacqua (UIL VVF): Laureni in Zollia naj odstopita Španska družba Gas Natural, ki načrtuje gradnjo uplinjevalnika pri Žavljah, naj dodatno dopolni dokumentacijo, ki jo je doslej predstavila. To sta na včerajšnjem sestanku storitvene konference, ki bi morala odločati o sprožitvi postopka presoje o vplivu načrta na okolje, od družbe zahtevala odbornika za okolje Občine in Pokrajine Trst, Umberto Laureni in Vittorio Zollia, kar so predstavniki Gas Natural vzeli na znanje, tako da včeraj ni prišlo do nobene dokončne odločitve. Nedaleč od kraja sestanka, ki je potekal v prostorih deželnega odborništva za okolje v Ul. Giulia, pa je pred trgovskim središčem II Giulia potekala manifestacija proti gradnji uplinjevalnika, ki jo je priredil spletni portal Bora.La v sodelovanju s številnimi krajevnimi upravami, okoljevar-stvenimi organizacijami in političnimi strankami (med temi so bile občini Dolina in Milje, združenja Alpe Adria Green, Greenaction Transnational, Legambiente, WWF, Odbor za avtonomijo Julijske krajine, Odbor za zaščito Tržaškega zaliva, No-Smog, Vijoličasto ljudstvo, UIL VVF, SKP, SEL, Demokratska stranka, UDC, Italija vrednot, Gibanje petih zvezd, Občani, Co-solinijeva lista, Mejo Muja, Drugi Trst in Druge Milje). Ob predstavnikih organizatorjev, urednice portala Bora.La Sare Matijačič in Luciana Santina, so se manifestacije udeležili in na njej spregovorili približno stotim udeležencem predstavnik gasilskega sindikata UIL VVF in koordinator tehničnega omizja proti uplinjevalnikom Adriano Be-vilacqua, dalje miljska podžupanja Laura Marzi, dolinski podžupan Antonio Gher-sinich, miljski občinski odbornik za okolje in pokrajinski svetnik Fabio Longo, pokrajinska svetnica Majda Canziani, predstavnik Foruma za okolje pri SEL Stefano Ber-tuzzi, predstavnik Odbora za avtonomijo Julijske krajine Bruno Cavicchioli, deželni svetnik Sergio Lupieri in tržaški občinski svetnik Franco Bandelli, ki so obnovili razloge za nasprotovanje gradnji uplinjevalnika: priznani strokovnjaki so v načrtu in dokumentaciji, ki jo je predložila družba Gas Natural, ugotovili vrsto pomanjkljivosti in nepravilnosti, dalje bi bil obrat nevaren, še največ pa je bilo slišati pripomb glede dvomljive gospodarske koristi obrata, ki bi bil ob končani gradnji že zastarel in bi predstavljal strošek za davkoplačevalce, poleg tega bi iz- gradnja po eni strani ustvarila le nekaj desetin delovnih mest, po drugi strani pa bi jih povzročila izgubo nekaj tisoč, saj bi zadala smrten udarec pristanišču, medtem ko bi morali slednjega nasprotno krepiti in razvijati, prav tako pa bi se morali zoperstavi-ti nameram o gradnji električne centrale na biomase na Opčinah. Slišati je bilo pozive k večjemu povezovanju tržaških stvarnosti, saj je glas Trsta na deželni ravni šibek, ter k izvedbi referenduma o uplinjevalniku. Krepke so padale tudi na račun deželne uprave, demonstranti pa so izkazali večje zaupanje stališču Slovenije, ki nadaljuje z nasprotovanjem gradnji uplinjevalnika. Premočrtnost stališča Slovenije so poudarili tudi pripadniki združenja Alpe Adria Green, ki so se, kot je dejal njihov predstavnik Vojko Bernard, manifestacije udeležili, da bi podprli organizacije, ki se borijo proti nameravani gradnji uplinjevalni-ka, ker menijo, da tak obrat ne sodi v Tržaški zaliv. Drugače je bil Bernard zelo kritičen do evropskega komisarja za okolje, Slovenca Janeza Potočnika, ki da je blokiral vse pritožbe proti uplinjevalniku, evropski parlament pa je njegovo stališče potrdil. Od slovenskih evropskih poslancev, nam je povedal Bernard, sta pritožbo podprla le Aurelio Juri in Lojze Peterle, o ostalih pa nimajo popolnih informacij. Med potekom manifestacije se še ni vedelo za rezultat sestanka storitvene konference (o tem se je izvedelo v popoldanskih urah), vsekakor so uredniki spletnega portala Bora.La v prejšnjih dneh predlagali kolektivno tožbo proti nosilcem političnih in upravnih odgovornosti zaradi pomanjkljivosti in nepravilnosti v dokumentaciji o upli-njevalniku. Do tožbe bi utegnilo priti, če bi včeraj storitvena konferenca izdala soglasje k sprožitvi postopka za presojo o vplivu na okolje, pa tudi če bi prišlo do t.i. »tihega pristanka« na načrt, nam je povedal Luciano Santin. Vendar kot že rečeno včeraj ni prišlo do nobene dokončne odločitve, saj sta odbornika Laureni in Zollia od družbe Gas Natural zahtevala dodatno dokumentacijo. Zaradi tega je predstavnik UIL VVF Bevilacqua zahteval njun odstop: po njegovem mnenju sta namreč Laureni in Zollia razpolagala že z vsemi elementi, na podlagi katerih bi lahko brez težav nasprotovala obratu, vendar za to očitno nista imela poguma. Ivan Žerjal Manifestacija nasprotnikov uplinjevalnika pred trgovskim središčem Il Giulia kroma ZNANOST - Sporazum med Sisso in ICTP Super zmogljiv računalnik Na nekdanjem sedežu Sisse bodo čez leto dni uredili enega izmed najsodobnejših računalniških sistemov v Italiji KRIZA - Duke Dogovor o Trst se lahko odslej ponaša z enim izmed tehnološko najbolj sposobnih računalniških sistemov v Italiji (drugim po Cineci iz Bologne), z zmogljivostjo kar 130 TeraFlop (en Te-raFlop dovoljuje tisoč milijard operacij na sekundo) in shranjevalnimi zmogljivostmi za kakih 200 TeraBytov, za skupnih 32 milijonov računalniških ur letno. Gre v bistvu za sistem HPC oziroma High Performance Computing, se pravi za super računalnik, ki bo namenjen znanstvenim raziskavam, ki zahtevajo visoko zmogljivost. Namestili ga bodo v nekdanji generalštab Visoke šole Sissa (v Ulici Beirut 2-4), kjer ga bodo lahko uporabljale tako raziskovalne ekipe mednarodnih ustanov Sisse oz. centra za teoretsko fiziko ICTP kot drugih deželnih univerzitetnih in znanstvenih polov. Ravnatelja obeh šol Guido Martinelli in Fernando Quevedo sta včeraj podpisala devetletni sporazum o upravljanju tega tehnološkega, visoko zmogljivega bisera, pravega italijanskega cveta v gumbnici. Priprave za namestitev računalniškega sistema na 400 kv.m. površine so še v teku, tako da bo vse na-red šele prihodnje poletje, stroški pa naj bi skupno zahtevali dva milijona evrov. Tovrstni računalniki so danes potrebni na področju fizikalne kemije, biokemije, biologije, znanosti o materialih, nevroznanosti, fizike delcev, kvantne fizike, mehanske statistike, biomehanike, astrofizike, klimato-logije, biomedicine in drugih. SNEMANJE - Na Velikem trgu filmsko spet zaživela princesa Diana Caffé degli specchi kot hotel Ritz Režiser Oliver Hirschbiel v Trstu posnel zadnje ure življenja britanske Lady D - Igralka Naomi Watts v vlogi protagonistke ••• Tržaški Veliki trg se je v četrtek zvečer čarobno spremenil v pariški Place Vendome, kavarna Caffe degli specc-hi pa v luksuzni hotel Ritz. Vse je moralo biti natanko tako, kakor je bilo tistega 31. avgusta 1997, ko sta britanska princesa Diana Spencer in njen partner Dodi Al Fayed zbežala iz hotela in se samo nekaj minut pozneje smrtno ponesrečila v predoru, v begu pred paparazzi. Nemški režiser Oliver Hirschbiel je za najbolj tragične posnetke filma Dia- Režiser pred vhodom v kavarno oz. hotel Ritz, zraven pa »Diana« v begu pred paparazzi kroma na, posvečenega seveda Lady D, namreč izbral Trst, v vlogi žalostne princese pa so radovedni Tržačani lahko od daleč opazovali angleško-avstralsko igralko Naomi Watts. Pred tržaškim postankom je ekipa snemala v Rovinju in Opatiji, se- daj pa se odpravlja še v Mozambik in seveda London. Med flashi paparazzov sta se pred kavarno-hotelom pojavila Diana in Dodi. Kot pred 15 leti sta sedla v črni avtomobil in zbežala tragični usodi nasproti. dopolnilni blagajni V prostorih deželnega odbor-ništva za delo so včeraj ob prisotnosti predstavnikov podjetja, sindikatov in deželne uprave podpisali dogovor, na podlagi katerega bodo italijansko ministrstvo za delo zaprosili za uvedbo enoletne izredne dopolnilne blagajne za 57 uslužbencev znane tovarne mesnih delikatesnih izdelkov Duke, ki bo začela veljati 23. julija. Za dopolnilno blagajno so zaprosili, potem ko je podjetje zabredlo v likvidnostne težave predvsem zato, ker so nekateri večji kupci (gre predvsem za veliko podjetje s Sicilije), šli v stečaj in niso mogli plačati naročenega blaga. Posledica je bila, da se je tovarna sama znašla brez denarja in tako ne more kupovati surovin (v tem primeru prašičev, iz katerih delajo mesne izdelke). Od tod prošnja za uvedbo dopolnilne blagajne, ki bi morala služiti za ponovni zagon dejavnosti, pri čemer se išče tudi primeren javni ali zasebni partner, ki bi poskrbel za injekcijo kapitala v tovarno. Včerajšnjega srečanja se je udeležila tudi deželna odbornica za delo Angela Brandi, ki je v sporočilu za javnost izrazila pričakovanje, da bo v obdobju koriščenja dopolnilne blagajne prišlo do rešitve, ki bi omogočila nadaljevanje dejavnosti tovarne, obenem pa poudarila, da dogovor ne predvideva ugotovitve odvečnega števila delavcev, obenem obstaja tudi možnost, da se za izplačevanje nadomestila iz dopolnilne blagajne zaprosi enega od denarnih zavodov, ki ima sklenjeno konvencijo z deželno finančno ustanovo Mediocredito oz. eno od članic Deželne zveze zadružnih bank, s katero ima deželna uprava prav tako sklenjen dogovor. 6 Sobota, 14. julija 2012 TRST / OPČINE - Projekt za dijake tretjih razredov srednjih šol Prevlada enega naroda nad drugim je nesmisel Dijakom slovenske in italijanske šole predavala S. Hrovatin in R. Gorup Slovenska in italijanska nižja srednja šola na Opčinah, šoli Srečka Kosovela in Muzio de Tommasini, že vrsto let sodelujeta s pobudami skupnega pouka z namenom vzpostavljanja plodnih vezi med dijaki obeh šol ter njihovega skupnega spoznavanja in doživljanja krajevne stvarnosti ter njene bližnje preteklosti. Že drugo leto se to sodelovanje širi še na druge šole, ki jih združujeta openski ravnateljstvi. V tem okviru so imeli proti koncu tega šolskega leta dijaki tretjih razredov šol z Opčin, Proseka in od Banov pose- treh srečanj z dijaki vseh sodelujočih šol. Srečanja so potekala tudi v okviru priprav na razstavo o zgodovini Opčin v 20. stoletju, ki naj bi bila v naslednjem šolskem letu v stavbi bivšega sedeža finančne straže v središču Opčin, ki je stala tu še izpred prve svetovne vojne vse do l.1989. Razstavo skupno pripravlja več openskih društev pod pokroviteljstvom Tržaške občine in v sodelovanju s Pokrajinsko komisijo za enake možnosti. Pri vodenju srečanj je kot predstavnik pobudnikov razstave sodelovala zgodovinarka Mirta Čok. Stanka Hrovatin in Riccardo Gorup bej dragoceno priliko obogatiti svoje poznavanje krajevne zgodovine s tem, da so skupaj prisluhnili Stanki Hrovatin in Riccardu Gorupu, neutrudnima open-skima pričevalcema dogajanja in življenja v času fašizma in druge svetovne vojne. V okviru svojega razvejanega delovanja za ohranjanje vrednot odporništva proti nacifašizmu v krajevni in širši javnosti sta si rada vzela čas za vodenje kar Opčine so bile kot osrednji kraj na tržaškem Krasu in kot kraj na slo-vensko-italijanski narodnostni meji skupaj s Trstom in njegovim zaledjem v času obeh velikih vojnih spopadov v prejšnjem stoletju z vso silo pahnjene v samo središče mednarodnega vojnega dogajanja. Riccardo Gorup in Stanka Hrova-tin sta doživela fašistični raznarodoval- OPČINE - Šole didaktičnega ravnateljstva Projekt Varčujem, smotrno kupujem V letošnjem šolskem letu smo na Didaktičnem ravnateljstvu na Opčinah z denarnim prispevkom občine Trst priredili projekt Varču-jem, smotrno kupujem. Pri njem so bile aktivno soudeležene vse osnovne šole našega ravnateljstva. Projekt je bil razdeljen na dva dela. V prvem so učenci s pomočjo Danjela Simo-nettiga najprej spoznali razne načine kupo-prodajne izmenjave blaga in zgodovino denarja. V drugem delu predavanja pa smo učence navajali na pozornost pri smotrni uporabi elektrike in vode. Gospod Furio Pie- ri, izvedenec na tem področju, je otroke popeljal v svet elektrike z različnimi projekcijami v zvezi z alternativnimi viri energije. Teoretičnemu delu je sledil še praktični prikaz električnega tokokroga in magnetnega polja. Nad posegom zunanjih izvedencev so bili učenci zelo navdušeni in prepričljivo izrazili željo po nadaljevanju teh praktičnih poizkusov. Učenci in učitelji se iskreno zahvaljujemo občini Trst in izvedencema, ki sta s strokovno pripravljenostjo obogatila naše znanje. ni pritisk in drugo svetovno vojno kot mlada kraška Slovenca, stara približno toliko let kot občinstvo, ki je prisluhnilo njunemu pričevanju. Skozi pogled mladostnika so se zato lahko dijaki neposredno vživeli v njuno pripoved in bili postavljeni pred vprašanje, kako bi oni sami ravnali v takih okoliščinah. Znajti se nenadoma v šoli pred tujim, neznanim učiteljem, ki ti prepoveduje izražanje v tvojem maternem jeziku, in poslušati dan za dnem sporočila v jeziku, ki ga ne razumeš. Biti kaznovan, preziran, pretepen preprosto zato, ker spregovoriš v slovenščini. Biti prisiljen odpovedovati se svojemu jeziku in s tem zatajevati svojo identiteto. To je samo po sebi vodilo k uporu in k vključitvi v antifašistični odpor, saj je to bila edina možnost, da si ostal zvest svojim vrednotam. Do kako skrajne mere se lahko stopnjuje zatiranje človekovih pravic do lastne osebnosti in dostojanstva ter do njegovega samega obstoja pa je v svoji pretresljivi pripovedi izpričal Riccar-do Gorup kot nekdanji politični depor-tiranec v uničevalnem taborišču Dachau. Odvzeto ti je bilo vse, celo ime, saj si v taborišču moral biti le številka. Trpel si tako lakoto, da so se vse tvoje misli osre-dotočale na to, kako potešiti najnujnejšo potrebo po hrani. Obdan in prežet si bil z grozo. Pa vendar si ostajal človek. Vsakodnevni skrajni napor za golo preživetje ni uspel zatreti občutka solidarnosti, ki se je izkazoval v mnogih dejanjih medsebojne pomoči med sojetniki. Ohraniti se je uspelo celo toliko človeškega dostojanstva, kot je Gorup posebej poudaril, da kljub vsemu prestane-mu on sam ni čutil in še vedno ne čuti sovraštva do nikogar. Nesmiselnost prevladovanja enega naroda nad drugim. Razčlovečenje družbe in vsakogar, ki naseda takim skominam. In po drugi strani zgled poguma samostojnega odločanja, pa čeprav za ceno tolikšnega preganjanja, tistih, ki so verjeli v boljši svet in odločilno pripomogli, da so se evropski narodi osvobodili jarma nacizma in fašizma. Zgled vztrajnega zavzemanja, v še tako nemogočih razmerah, za ohranjanje in ponovno prevlado človečanskih vrednot. Kakšna učna ura naj bi bila bolj primerna za nudenje take državljanske vzgoje kot skupno srečanje dijakov obeh šol s pričami tedanjega časa, govorečimi jim istočasno in brez nobenih svojih ali njihovih problemov v jezikih obeh narodov? Seveda je to od tistih, ki še ne ne poznajo slovenščine, terjalo nekaj potrpljenja, pa saj je to tudi eden bistvenih pogojev za medsebojno spoštovanje. PROSEK, ŠEMPOLAJ, MAVHINJE Poslovilna srečanja ob koncu leta v vrtcih Združenje staršev proseškega otroškega vrtca »Marjana Štoke« je ob zaključku šolskih dejavnosti organiziralo piknik za otroke, starše in učiteljice na vrtu otroškega vrtca. V prijetni senci košatih dreves so se otroci brezskrbno igrali, starši pa so lahko prijetno kramljali in se med sabo boljše spoznali. Ob pomoči učiteljic je Združenje staršev letos organiziralo ali podprlo vrsto pobud kot je saditev lipe ob 20. letnici ustanovitve Slovenije, miklavževanje in obisk Kekčeve dežele in s tem nadaljuje tradicijo iz prejšnjih let, ko je Združenje vedno stalo ob strani delovanju vrtca in večkrat poskrbelo za urejenost in opremljenost vrtca. Starši se zahvaljujejo ravnateljstvu na Opčinah, ki se zaveda, da kakovosten vrtec temelji prav na sodelovanju med strokovnimi delavci in starši. Otroci in vzgojiteljice iz občinskega vrtca v Šempolaju so zaključek šolskega leta proslavili z igrivo predstavo, v kateri so se prepletale teme, ki so jih v vrtcu obravnavali med letom, in napevi znanih popevk s prilagojenimi izvirnimi teksti in ob glasbeni spremljavi Gorana Ruzzierja. Prizorišče pod vrtcem se je za ta večer spremenilo v pravi živalski vrt. Pripravili so zabaven večer, med katerim so živali nastopile z zabavnimi popevkami in jih pospremile s plesnimi gibi. Na koncu je prišlo na vrsto še slovo od devetih veličkov, ki se bodo jeseni podali v osnovno šolo, obenem pa se vsi že veselimo novih malčkov. Do tedaj pa naj žive počitnice! V sredo, 20. junija, so se otroci vseh štirih vrtcev Didaktičnega ravnateljstva Nabrežina udeležili skupnega Športnega dne na vrtu mavhinjskega vrtca. Otroci so se pod vodstvom strokovnega izvedenca Študijskega Centra M. Klein, Bernarda Hrovatina, z veseljem preizkusili v različnih poligonih in štafetah. COŠ F. Venturini - Boljunec, Boršt, Pesek - Zaključna prireditev Učenci so se predstavili z igrico Vsi smo prijatelji Šolsko leto je že mimo in učenci uživajo zaslužene počitnice, saj so med šolskim letom imeli veliko dejavnosti. Že več let COŠ Frana Venturini-ja - Boljunec, Boršt, Pesek sodeluje s PD Slovenec iz Boršta. V sklopu tega sodelovanja je na našo šolo prihajala članica društva Boža Hervatič, ki je izvajala urice gledališke vzgoje. Skozi vse šolsko leto so učenci preko dramatizacije bogatili besedišče, vadili dikcijo in mimiko in se navajali na sproščeno nastopanje pred publiko. Naštu-dirali so igrico Vsi smo prijatelji, v katero je bilo vpleteno tudi petje, tako da je bila dejavnost še bolj pestra. Učenci so 1. junija nastopali na vaškem prazniku v Hribenci v Zabrežcu. Z izvirnimi kostumi, glasbo in prisrčnim nastopom so navdušili gledalce. V petek, 8. junija, so učenci igrico ponovili na zaključni šolski prireditvi, ki je bila v dvorani KD Fran Ven- turini pri Domju. Prisotni so bili vsi starši otrok ter veliko sorodnikov in prijateljev. Zaslugo za uspeh ima v veliki meri Boža Hervatič, ki s primernim pri- stopom, veliko mero požrtvovalnosti in strokovnosti se zna približati otrokom in jih privesti do tega, da vsi preizkusijo to obliko izražanja. / TRST Nedelja, 15. julija 2012 7 POGOVOR Z ODLIČNJAKINJO - Mateja Počkaj, klasični licej Franceta Prešerna Šola in učenje vsekakor na prvem mestu Maturitetni referat posvetila slikarki Ivani Kobilca - V Ljubljani bo študirala klasično filologijo Druga odličnjakinja, s katero smo se pogovarjali po uspešno opravljenem državnem izpitu, je Mateja Počkaj iz Trebč, ki si je najvišjo oceno - 100/100 - tako kot njena sošolka Ivana Milič prislužila po petletnem študiju na klasični smeri Liceja Franceta Prešerna. Matejo je ocena nekoliko presenetila: pričakovala je sicer precej visoko oceno, seveda pa je zelo vesela za stotico. Trebenska odličnjakinja se je pred maturitetno komisijo predstavila z referatom o slikarki Ivani Kobilca: »Hotela sem osvetliti ženski lik, ki je danes nekoliko postavljen na obrobje in pozabljen in sem si torej izbrala njo,« pravi Mateja, ki jo je pri tem zanimalo tudi izobraževanja žensk v 19. stoletju. Šokirala jo je ugotovitev, da tega izobraževanja skoraj ni bilo, razen v posebnih primerih, »ko je šlo za bogate družine, v katerih so se ženske izobraževale s pomočjo domačih učiteljev. Vsekakor je bila stopnja izobrazbe takrat zelo nizka in me je malo raz-žalostilo, da je nežni spol vedno zapostavljen.« Mateja Počkaj je pred petimi leti izbrala študij na klasični smeri liceja Prešeren, ker je bil edini, ki jo je pritegnil: »Vedno me je bolj zanimal humanistični študij, matematični predmeti pa ne, zato sem izbrala to in se ne kesam,« pravi Mateja, ki pa se glede položaja šolstva spričo vseh težav, ki so se pojavile, zaveda, da ni ravno cvetoč: »Glede te šole sem vsekakor vesela, da sem jo obi- skovala, ampak v nekaterih primerih sem ostala malo razočarana.« Za Matejo je vedno bila na prvem mestu šola, potem je prišlo vse ostalo, čeprav je sočasno mnenja, da »ostalo mora priti, ker tudi ni ravno normalno, da obstaja samo šolo, ne da se živeti samo s tem.« Tako se je najprej posvetila študiju (snov je ponavljala sproti, pri čemer je brala na glas), ko je s slednjim opravila pa je prišel čas za konjičke, prijatelje in zabavo: »Tudi pred maturo sem se vsekakor redno učila, sočasno pa se zvečer tudi sprostila,« pravi trebenska odličnjakinja, ki drugače v prostem času poje v treben-skem mladinskem zboru Krasje, poleg tega je tudi plesala pri SKD Slavko Škamperle, drugače se vsak dan posveča sproščujočemu teku in druženju s prijatelji. Osebna izkaznica Zodiakalno znamenje: vodnar Najljubša jed in pijača: pizza in coca-cola Knjiga na nočni omarici: Il simbolo perduto Dana Browna Najljubši film: recimo, da imam zelo rada filme o Harryju Potterju in Titanik. Najljubša gledališka predstava: v Rossettiju sem si pred leti ogledala Slava Snow Show. Bila je skupina klovnov iz Rusije in je bilo nekaj enkratnega, ne bom pozabila nikoli. Najljubša TV oddaja: Ulisse Naj osebnost: jih je več. Življenjsko geslo: Naredi danes tisto, kar ti ne bo treba jutri. Kako bo Mateja Počkaj preživela poletje po opravljenem državnem izpitu? »Mislim, da bom šla na Hrvaško v kamping. Doslej je v načrtu samo to,« pravi odlič-njakinja, ki je izbrala študij klasične filologije v Ljubljani: »Tako bom nadaljevala tisto, kar sem izbrala na višji srednji šoli. Upam, da sem izbrala prav in da me bo še naprej veselilo.« (iž) Overnight - z glavo na zabavo Pred nami je nova poletna sezona, ki jo bo tako kot že sedem let zaznamoval koristni projekt Overnight. V nasprotju s prejšnjimi leti, projekt ne predvideva več brezplačnega avtobusnega prevoza do Se-sljana za mlade, pač pa ureditev sobotne (od 21. do 24. ure) postojanke v samem mestnem središču - v zdravstvenem okrožju v Ulici del Pane blizu Velikega trga. Operaterji bodo mladim delili informativni material in nasvete za pametno zabavo brez prekomernega pitja. Nekateri izmed njih pa bodo tudi krožili po mestu, predvsem na območju med Velikim trgom in kopališčem Auso-nia, kjer je veliko lokalov. Projekt se bo začel drevi in nadaljeval vse do septembra. V kratkem bodo soudeležene organizacije in ustanove poskrbele tudi za delitev bonov za taksije (v vrednosti 5 evrov) za mlade od 16. do 25. leta starosti. Prireditve za vse okuse V okviru poletnih prireditev, ki jih prireja tržaška občina, bo drevi ob 21. uri v avditoriju muzeja Revoltella gledališka predstava Dentro al quadro o prihodu cesarice Sissi v Miramar; na Verdijevem trgu bo ob isti uri glasbeno tekmovanje Opening Band Live Music 2012, na Rocolu pa koncert tržaškega pevca RIkija Malve. To pa še ni vse - na gradu Sv. Justa bodo ob 21.30 predvajali film Woodyja Alle-na To Rome with love. BOJ PROTI MAFIJI Pobude ob 20-letnici pokola v Ul. D'Amelio Luigi Ciotti bumbaca Ob prisotnosti znanega pro-timafijskega duhovnika in predsednika združenja Libera Luigija Ciottija bodo danes v prostorih tržaške kvesture ob 18.30 odprli razstavo Italiani che (r)esistono v postavitvi združenja Rime. Šlo bo za prvo v okviru niza pobud ob 20-letnici mafijskega atentata v Ul. D'Amelio v Palermu, v katerem so umrli sodnik Paolo Borsellino in člani njegove telesne straže, med katerimi je bil tudi Miljčan Eddie Walter Cosina. Niz prireja združenje Libera v sodelovanju z Vse-državnim združenjem sodnikov, Pokrajino Trst, občinama Trst in Milje ter tržaško kvesturo, poleg razstave, ki bo na ogled do četrtka, 19. julija, pa bo danes obsegal tudi okroglo mizo o mafiji in boju proti njej dvajset let po pokolih v Capaciju in Ul. D'Amelio, ki bo dre-vi v gledališču Verdi v Miljah ob 20.30 ob prisotnosti don Ciottija in vsedržavnega tajnika policijskega sindikata Siulp Feliceja Romana. V nadaljevanju bo jutri v gledališču Basaglia v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu ob 20.30 gledališka predstava Paolo Borsellino. Essendo Stato v režiji Oscarja Magija, v ponedeljek pa bodo v avditoriju Muzeja Revoltella v Trstu ob 20.30 predstavili knjigo Saveria Lodata Qua-rant'anni di mafia ob prisotnosti avtorja in tržaškega župana Roberta Cosolinija. Niz pobud se bo zaključil v četrtek, ko bo dopoldne v miljski stolnici ob 10. uri maša zadušnica za Eddiejem Walterjem Cosino, medtem ko bo zvečer ob 19. uri na tržaški kvesturi koncert godalnega orkestra konservatorija Tartini. MODA - Nocoj razglasitev zmagovalcev natečaja ITF Izbor mladih oblikovalcev V finalu 31 mladih kreatorjev iz 16 držav sveta - Prireditev podpirajo velike modne hiše Trst se ponovno pripravlja na veliko modno prireditev ITS (International Talent Support), ki že enajst let promo-vira mlade nadarjene modne oblikovalce. Kdo so finalisti, ki se bodo potegovali za naziv najboljšega, je že znano, zmagovalci pa bodo razglašeni na nocojšnjem finalnem izboru, ki se ga bodo udeležili tudi znani obrazi iz sveta mode. Na letošnji enajsti izvedbi dogodka, ki naše mesto za kratek čas spremeni v urbano modno sobo, se predstavlja 31 mladih oblikovalcev, ki prihajajo iz 16 različnih držav. V kategoriji ITS Fashion se bo za naziv najbolj perspektivnega modnega oblikovalca potegovalo 11 mladeničev in mladenk, ki prihajajo iz Velike Britanije, Nemčije, Litve, Južne Koreje, Izraela, Belorusije in s Kitajske in Japonske. V kategoriji ITS Accessories se bo pomerilo 10 oblikovalcev, prav tako 10 oblikovalcev pa bo zastopalo ka- tegorijo ITS Jewelry. V desetih letih tekmovanja se je ITS razvilo v zelo dobro podprto platformo, ki je uspešna odskočna deska mladih oblikovalcev (predvsem zaključnih letnikov) v svet modne industrije. Od vsega začetka projekt, ki ga je lansirala tržaška agencija Eve v osebi Barbare Franchin, podpira podjetje Diesel, ki je tudi eden od glavnih sponzorjev za nagrade. Tako ali drugače so tekmovanje do sedaj podprli tudi drugi modni velikani, kot so John Galliano, Christian Dior, Antonio Marras, Roberto Cavalli, Alexander MeQueen ... Novost letošnje, enajste izvedbe, pa je sodelovanje s svetovno znanim podjetjem Avery Dennison. Kot zanimivost naj povemo, da o dogodku, za katerega večina Tržačanov sploh ne ve, da se odvija, poročajo vse največje modne revije in dnevniki. Zgodba tekmovanja ITS, z njo pa tudi zgodba na- šega mesta, se pojavlja v revijah, kot so D-La Repubblica, Vogue, Glamour, pa tudi v oddajah kot je slovenska Bleščica ter na različnih bloggih. V letošnji žiriji bo tudi znana bloggerica Susie Bubble, med žirantkami pa bo letos prvič tudi prva dama performansa, Marina Abramovič. Prav včeraj ji je župan Cosolini podelil srednjeveški pečat mesta. Izbrani ži-ranti so že sinoči izbrali projekte, ki izražajo inovativnost in svežino, na nocojšnjem finalnem večeru v prostorih bivše ribarnice, tega so naslovili Good or Evil, pa bodo razglasili zmagovalce letošnje izvedbe. Mnogi dosedanji finalisti so dobili priložnost opravljanja pripravništva pri najbolj zvenečih modnih imenih. In nič drugače ne bo letos, saj bodo zmagovalci poleg mamljivih denarnih nagrad dobili tudi priložnost opravljanja šestmesečne prakse pri različnih modnih hišah. (sč) ČRNA KRONIKA Prodajali drogo v Trstu in Bergamu Skupina za boj proti mamilom tržaške kvesture je stopila na prste večji tolpi prekupčevalcev hašiša, ki je delovala na Tržaškem in v pokrajini Bergamo (Lombardija). Drogo so nabavljali v Bergamu in jo potem prodajali tržaškim ma-milašem. Preiskava, ki se je začela lanskega decembra in je še v teku, je doslej privedla do aretacije kar 17 ljudi. Deset od njih (osem Tržačanov in dva državljana Maroka) je že v zaporu zaradi drugih prekrškov, sedem pa prekupčevalcev pa so aretirali v preteklih dneh. V akciji, ki jo vodi namestnik javnega tožilca Matteo Tripani, so doslej zaplenili okoli deset kilogramov hašiša. GLASBENA DELAVNICA - V okviru projekta European music crossing Muziciranje in kulturna integracija Glasbeni teden doživljalo 18 mladih iz Italije, Slovenije in Srbije - Jutri koncert v Zavodu združenega sveta v Devinu Skupina 18-tih mladih, ki prihajajo iz Italije, Slovenije in Srbije, bo jutri v Devinu zaključila glasbeno delavnico, ki je bila uokvirjena v projekt European music crossing. Organizator delavnice, ki se je začela 8. julija, je glasbena akademija Ars nova iz Trsta, pri realizaciji projekta pa so sodelovali tudi Jadranski zavod združenega sveta, društvo Glasbena mladina ljubljanska in glasbena šola Jovan Bandur iz srbskega Pančeva. Več o tem, kako so mladi doživljali glasbeni teden, smo slišali na včerajšnji novinarski konferenci, ki so se je udeležili prav vsi udeleženci glasbene delavnice. Miha, Žiga, Gašper, Mihael, Špela in Klara, vsi iz Slovenije, so bili zelo navdušeni nad delavnico, saj so med drugim navezali tudi prijateljske stike z drugimi vrstniki. »V dopoldanskih urah smo vadili pod mentorstvom naših pedagogov,« je povedal Miha, ki je pohvalil Devin in tudi morje, v katerem so se lahko ohladili. Glasbeno srečanje, ki so ga organizatorji pripravili s finančno pomočjo Evropske unije, je bilo zelo poučno in zanimivo tudi za Veronico iz Italije, ki je dejala, da je v sklopu delavnice spoznala tudi slovensko in srbsko tradicijo. Več o samem projektu sta včeraj povedala njegova koordinatorka Anna Kaira in direktor glasbene akademije Ars nova Matteo Fanni Canelles, ki sta poudarila, da je imela njihova delavnica zelo širok koncept, saj udeleženci niso le muzicirali, temveč so tudi debatirali o temah, povezanih s kulturno integracijo, ksenofobijo ... Trud in navdušenost nad glasbo pa sta pohvalila tudi pedagoga, ki sta teden dni preživela z mladimi. Srbska pedagoginja Snežana Djokič je dejala, da se je prvič zgodilo, da je bila srbska skupina vključena v glasbeni projekt, ki ga financira Evropska unija, prof. Tomaž Lorenz iz Ljubljane pa je ocenil, da je bila delavnica zelo zanimiva. Spomnil je, da je bil več let organizator in vodja poletne glasbene šole Glasbeni julij na obali, na kateri je imel opravka z zelo nadarjenimi glasbeniki, ki so v ožji izbor prišli preko avdicij. Enotedenska glasbena šola v Devinu pa ima povsem drug kon- cept, je poudaril naš sogovornik, ki je tudi pojasnil, da pogoj za udeležbo ni bila zahteva, da so mladi posebni virtuozi. Izvedeli smo, da se je pedagog s svojimi gojenci zelo zabaval, manjšo težavo je predstavljalo le dejstvo, da so bile stopnje znanja zelo različne, zaradi česar je pedagog ubral individualni pristop. Sklepni del projekta European music Crossing bo na sporedu jutri, 15. julija, ko bo občinstvo lahko prisluhnilo koncertu, ki se bo v avditoriju Jadranskega zavoda združenega sveta začel ob 20.30. Dogodek bo vstopnine prost. (sč) 8 Sobota, 14. julija 2012 TRST / Včeraj danes Danes, SOBOTA, 14. julija 2012 FRANC Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.52 - Dolžina dneva 15.22 - Luna vzide ob 1.35 in zatone ob 17.00 Jutri, NEDELJA, 15. julija 2012 VLADIMIR VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,6 stopinj C, zračni tlak 1008,8 mb raste, vlaga 44-odstotna, veter od 23 do 57 km na uro, vzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 27 stopinj C. dK Lekarne Danes, 14. julija 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040 639042, Ul. Piccar-di 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. S. Giusto 1 - 040 308982. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred- praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve e il cacciatore«. ARISTON - 17.00 »Ciliegine«; 18.45 »7 Days in Havana«; Poletna Arena: 21.15 »Marigold Hotel«. CINECITY - 16.20, 19.05, 21.50 »Amazing Spider-Man«; 17.45, 20.30 »Amazing Spider-Man 3D«; 20.20 »Il ditta-tore«; 16.30 »Lorax il guardiano della foresta«; 22.10 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 16.30, 17.25, 18.20, 19.15, 21.00, 22.00 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Free-runner - Corri o muori«; 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »La vita negli oceani«. FELLINI - 16.30 »Lorax«; 18.30 »L'amo-re dura tre anni«; 20.30, 22.15 »La cosa«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Cena tra amici«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00 »Marilyn«; 18.15, 21.50 »Detachment - Il distacco«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.50, 19.00, 21.10 »Biancaneve e il cacciatore«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.00, 13.10, 14.00, 15.20, 16.10, 17.30, 18.20 »Ledena doba 4 3D (sinhro.)«; 10.30, 12.40, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40, 23.50 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 13.50, 16.20, 18.40 »Project: otrok«; 11.10, 19.40, 20.30, 22.30, 23.20 »Neverjetni Spider man 3D«; 12.20, 14.30, 16.50, 18.50, 20.50, 22.50 »Mrha«; 13.00, 15.40, 18.15, 21.00, 23.40 »Rock za vse čase«; 21.10, 23.45 »Poslednja postaja«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Sherlock Holmes - Gioco di ombre«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 19.00, 20.15, 21.30 »The amazing Spider-Man«; Dvorana 2: 17.00, 19.30, 22.00 »The amazing Spider-Man 3D«; Dvorana 3: 16.30, 22.15 »Chernobyl Diaries - La mutazione«; 18.00, 20.00 »Rock of Ages«; Dvorana 4: 16.30, 18.00, 22.20 »Il dittatore«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.00, 18.40, 21.20 »The amazing Spider-Man«; Dvorana 2: 17.00, 19.40, 22.00 »The amazing Spider-Man 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.20, 19.45, 22.00 »Bian-caneve e il cacciatore«; Dvorana 4: 18.00, 20.00, 22.10 »Freerunner -Corri o muori«; Dvorana 5: 17.45, 19.50, 22.00 »Quasi amici«. M Izleti KMEČKA ZVEZA obvešča člane izleta v nedeljo, 15. julija, na kmečki praznik na Koroško, da bo odhod avtobusa sledeči: ob 7.00 Boljunec (gledališče Prešeren); 7.05 Boršt; 7.15 Bazovica (cerkev); 7.20 Padriče (cerkev); 7.25 Trebče (trg); 7.30 Opčine (bar Centrale); 7.35 Prosek (na Križadi); Križ (gostilna Pettirosso); 7.40 Nabrežina (Bunker); 7.45 Sesljan (hotel Pošta) ter ob 7.55 Štivan (pri gostilni). Goriški člani vstopijo na avtobus v Štivanu. KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko letovanje na otoku Rab od 8. do 15. septembra. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/B, od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure - tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da se nadaljuje vpisovanje za skupinsko počitnikova- SPECIALIT NA ŽARU VSAK VEČER GLASBA V ŽIVO! Danes igra ansambel BZPH in nastopa plesna skupina CLUB SUNSHINE iz Palmanove nje z vključenim prilagojenim paketom za zdravje in dobro počutje v termah Radenci od 26. avgusta do 5. septembra. Vse informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu vabi člane in prijatelje na tradicionalno srečanje na Ma-šunu s pobratenim Društvom upokojencev iz Ilirske Bistrice in društvi upokojencev od Kopra do Nove Gorice, v petek, 20. julija. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu, Ul.Cicerone 8, od 9.00 do 13.00 ure, tel. 040-360072 . OPZ FRIDERIK BARAGA vabi na romarski izlet v soboto, 21. julija, na Sv. Višarje, kjer bomo sodelovali pri sv. maši in Kranjsko Goro: kosilo, ogled muzeja v Liznjekovi domačiji in rojstne hiše Josipa Vandota (avtor priljubljenih zgodb o Kekcu), izvira Save, skakalnice Planica itd. Vpis in informacije na tel. št. 347-9322123. IZLET V GARDALAND Socialna služba Občin Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z zadrugo La Quercia, organizira enodnevni izlet v Gardaland, v petek, 7. septembra, za otroke in družine bivajoče na teri- ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vas prijazno vabijo na tradicionalni CVatki pMff,, danes, 14. in jutri, 15. julija Za glasbo in dobro razpoloženje bosta poskrbela p í -i O * z| a ^ CE LU J Q_[r 3 w 99 ""I h= = a O "D I— . trt 51 * o Dd a- > , E £ LU O V K/1 Cn ponedeljek, 16. julija ob 21.21 PUPKIN KABARETT Gledališko/glasbeni/kabaretni večer "nestalne" tržaške skupine Pupkin Kabarett, ki že deset let polni ob ponedeljkih gledališče Miela s svojimi gledališkimi oz. kabaretnimi predstavami, ki uprizarjajo nasprotja na našem obmejnem območju vedno na okusen in zelo eleganten način, se letos spet vrača v Nabrežino. Igralci Pupkin Kabaretta bodo nudili običajne groteskne analize sodobne družbe s skeči, neverjetnimi monologi in absurdnimi razmišljanji, predlagali pa bodo njihov podroben postopek, ki ga je odobrila in certificirala Evropska Centralna Banka, s katerim se bomo prebili skozi krizo. torek, 17. julija ob 19.00 PISATELJI ZAVSE LETNE ČASE društvi Sodalitas adriatico-danubiana in PP Vergerio prirejata predstavitev knjige „La Grande Guerra nel mare Adriático", ki jo je napisal Orio di Brazzano, izdala pa založba Luglio leta 2011. Spregovorila bosta Orio di Brazzano in Adriano Papo. ob 21.15 MEDNARODNI FESTIVAL AVE NINCHI PIU' SORZI CHE TRAPPOLE gledališka skupina AMICI DI SAN GIOVANNI - F.I.T.A. predstavlja komedijo Giuliana Zannierja v tržaškem narečju. Zamisel: Samy Fayad. Režija: Nevio Eramo in Lucia Guzzo. Prireja združenje tržaških gledaliških skupin L'Armonia. sreda, 18. julija ob 21.15 KINO NA TRGU - RISANKA OBUTI MAČEK - Očarljivi in nagajivi Obuti maček se je prikupil tudi gledalcem, ki niso bili navdušeni nad Shrekovimi dogodivščinami. Risanka pripoveduje o zabavnih in pogumnih (drznih, vztrajnih in neustrašnih) podvigih Obutega mačka, ki se v družbi premetenega Humptyja Dumptyja in Kitty odpravi na lov na Gosko, ki nese zlata jajca. četrtek, 19. julija ob 21.15 PLESNA PREDSTAVA Nastopili bodo: -orientalski ples skupine Arabindi Beats pod mentorstvom učiteljice in koreografinje Roberte Pilutti; -skupina Flamenco Yane Rivano društva II Ventaglio; -skupina mladih talentov JacksonMania s koreografijami Michaela Jacksona; -plesna skupina Le ragazze del Sorriso plesne šole A.Coselli, pod vodstvom učiteljice in koreografinje Jennifer Vidach. petek, 20. julija ob 21.15 GLEDALIŠKI PREDSTAVI LA DICHIARAZIONE DEI REDDITI Enodejanka po stari radijski oddaji Lina Savoranija in Mim-ma LoVecchia SPOSITE E TE VEDERA' Briljantna komedija v treh dejanjih avtorja Pippa Rote Režija: Tullio Svettini. Nastopajo: gojenci gledališkega tečaja Univerze za tretjo starost iz Tržiča. sobota, 21. julija ob 21.15 KINO NA TRGU - KOMEDIJA PRIJATELJA - Film obravnava nepričakovano prijateljstvo med bogatim francoskim tetraplegikom Philippom in njegovim negovalcem Drissom, mladim senegalskim nepridipravom. nedelja, 22. julija ob 19.00 MARIJIN PRAZNIK, prirejata Nabrežinski dekanat in župnija. ob 20.00 PISATELJI ZA VSE LETNE ČASE društvi Sodalitas adriatico-danubiana in PP Vergerio pri- rejata predstavitev knjig: „II mondo ci guarda", ki sta jo uredila Fulvio Cammarano in Michele Marchi, izdala pa založba Le Monnier leta 2011 ter „Unitá italiana e mondo adriatico-danubiano", ki sta jo uredila Gizella Nemeth in Adriano Papo in je izšla letos pri založbi Luglio. Spregovorila bosta Fulvio Cammarano in Adriano Papo. ob 21.15 MEDNARODNI FESTIVAL AVE NINCHI MA CHE DISTIN! Nastopa: amaterska gledališka skupina BRANDL TURRI-ACO-U.I.L.T. Prosta priredba v bezjaškem narečju: Fulvia Cristin Avtor besedila "Per favore lascia che ti ammazzi...": Aldo lo Castro Režija: Enrico Cavallero. Prireja združenje tržaških gledaliških skupin LArmonia. OD 3. DO 6. AVGUSTA 2012 ŠEMPOLAJ petek, 3. avgusta ob 21.00 MEDNARODNI GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV Šempolajska cerkev Koncert Tria Novello s Federico Cecotti, Tommasom Dioni-som in Danielejem Ruzzierjem BOROV GOZDIČEK I/ PRAPROTU sobota, 4. avgusta ob 19.00 PISATELJI ZAVSE LETNE ČASE društvi Sodalitas adriatico-danubiana in PP Vergerio predstavljata knjigo: „Fiumi... divini", Marine Pe- tronio, založba Luglio (2011). Spregovorila bosta Marina Petronio in Adriano Papo. ob 21.15 MEDNARODNI FESTIVAL AVE NINCHI MA...CHI TE SON TI? Gledališka skupina PROPOSTE TEATRALI - F.I.T.A. predstavlja komedijo v tržaškem narečju. Avtorja: Letizia Nicotera in Luciano Volpi. Zamisel: Aldo De Benedetti. Režija: Luciano Volpi. Prireja združenje tržaških gledaliških skupin LArmonia. nedelja, 5. avgusta ob 21.15 GLEDALIŠKA PREDSTAVA V SLOVENSKEM JEZIKU BURKA 0 JEZIČNEM DOHTARJU Čeprav je komedija postavljena v 15. stoletje, odraža sodobne razmere, kjer si vsak prizadeva opehariti druge, nazadnje pa je opeharjen še sam. Režija: Sergej Verč Prireja SKD-ASC Tabor Opčine/Opicina ponedeljek, 6. avgusta ob 20.30 »POL URE Z...« srečanje z mladimi pianisti društva Associazione Punto Musicale Sodelovali bodo: Noemi Cresevich, Beatrice Giardina, Miriam Manasreh, Enrico Rigoni. ob 21.15 25. Koncertna sezona Note Timave - poletna premiera predstave FESTIVAL »TANGO ZA RAZMISLEK« "V spomin na Astorja Piazzollo, revolucionarja tanga, ob dvajsetletnici smrti« pod pokroviteljstvom Ambasade Republike Argentine v Italiji Kvartet Neotango bandoneón Massimiliano Pitocco klavir Carla Agostinello violina Alessandro Vavassori kontrabas Giovanni Rinaldi Sodelovala bosta plesalca Margarita Klurfan in Walter Car-dozo Info: www.puntomusicale.org - info@puntomusicale.org Informacije: Urad za javno šolstvo, kulturo, šport, mlade, turizem, UOJ in evropske projekte Urad za odnosezjavnostmi in evropske projekte Aurisina - Nabrežina 102 - 34011 Aurisina - Nabrežina (TS) - Tel.: 040-2017372 E mail: fabris@comune.duino-aurisina.ts.it Naslednje prireditve na sporedu: RAZSTAVA PRVA SVETOVNA VOJNA V NAŠIH KRAJIH od 21. julija do 16. septembra petek/sobota/nedelja 10.30-12.30;18.30-21.30 Galerija Umetnostnega in kulturnega centra Škerk - Trnovca Organizira Umetnostni in kulturni center Škerk iz Trnovce Info: 040 200346 - info@skerkcenter.it www.skerkcenter.it KONCERT DVORNE GLASBE 28. avgusta-ob 21.00 Avditorij Zavoda Združenega sveta v Devinu Koncert ansambla Serenissima Wratislawia Prireja Občina Devin Nabrežina 11. - 16. avgusta PRAZNIK SV.ROKA - Okusi tradicije Nabrežina — Trg Sv.Roka V poletnem času so raznovrstne kulturne iz zabavne prireditve še posebno dobrodošle, saj so med drugim tudi priložnost za druženje. Upam, da bo program, ki smo ga pripravili za letošnje Poletne večere pod zvezdami, v skladu z vašimi pričakovanji in da boste z nami preživeli nekaj vedrih in brezskrbnih večerov v Nabrežini Kamnolomih, Šempolaju in Praprotu. Vladimir Kukanja Župan Občine Devin Nabrežina Marija Doroteja Brecelj Odbornica za kulturo V primeru slabega vremena bodo predstave v občinski telovadnici v Nabrežini. Program bi se lahko spremenil. GUCA NA KRASU I f od 13. da 15. [Lilija i BRIŠČIKI -1$ gOČA NA KPiîU SUL CflRSO TRST Sobota, 14. julija 2012 O Bobciii in Marko Marltovii Orkifs+nr Orb Elvi(6 EHl içimQiwiÎçi Orfc N^mo Pro h I*™ __ Di ïtanar (f| Esmci Rediêp&va A Bfllkon Brasf Bond Oil tlvi^i fl^|ixg6 (25... «¿>g8; 26. J,f7+ <4f8; 27. <£c8+ 4>xf7; 28. #e7+ <£g6; 29. £}xb6) 26. ®d3+ <4>h5; 27. ©f5+ <£h4; 28. g3+ 1-0. ■e>|0}0|0d 33uo>| >|3zo-Lfr .'ejefjd eu||Z3AS0 -gg iepzoßez "9£ isfuaji afueABsfueiuz ez aous eAezeui "SE ieinso» >|!UA3Z!fu>| seu ;(0|ZEuß|) fpiesid !>|suef!|ei!-l£ ;Asf|ej>| L|!>|suoujeßj8d qajiauuj -0£ :f|Bj>| j>|sf|zjad '¿z iafiuauujv oissuu ouab|6 .'epnj eAouazje "pz .'(ouea) >|A!f|i|JS j3s;z3j P|suj|!j ¡^suefjiei! "tz ;B3D|Ed efjE>|!|S BßssBU pimajez ~zz ;>l!d§ 33ue|/\| a>|Asd 3)|SUdAO|S 1!L]"IZ .'BDjABja^ J3U3J1 !>|sjb>)jbso>| !>|sueAO|so6nf'|.|. :ßjaq>g e>||ej6j B>|spaAs "OL :(o>|jbiaj) >|!upaspajd A0|3A01U0>| '6 iafueßz OA3ZU o>|S|eiuauo -g iejaiu e>|sujZ|op mL &>eujop od A3|i| *9 .'ipeuex A 0JS3UU3|3A *s b3|ejß! !>]suu|ij izsušuje -fr iqs|z p|su!|uu •£ :>|0i0 |U|ejo>| 'z ¡afueAiuin ez OAjspsjs *i :ON?ldAVN ■Bf!p3UUO>| BAOUBJOISUV "Sfr :3|S3j. Bf|si!iunz! pmisjez -frfr .'(ojsqiv ueujoy) isiqes p|sueds -£f .'sfpiefud ez ueßeay ^mpaspajd "zt :jBA>|uue iz3A|z 'euejq *6£ iSAezjp a^suje eioua euieuap efuBp^au Y£ ;s>|!|qndsj e>|!upaspajd eßa>)SUBf!|Bi! Bje|ed -9£ :uosq]9 33|ejß| Pisuuiu i^suauue -S£ .'¡fjosajojd !uj3i!Zj3A|un jU3fo>|odn •££ :e;e>| euadnjjs ~z£ :eqf|ng >|eunf Aafioßog sz :ez3Az eujsoiojd euuuszpod "83 .'0|Bj3| OAOueisny -gz !}jods !U|jjoq pisuodef'zz .'>||UAEZjp ¡^sfeipi 'iz :3f|ouiJ3|/\i e>i!us3d eßaseu pmiajez -qz iA0>|!use|ß0iues zajq euen -6L !eueß!fu>| e^sezji^i !A3DUBf!pU| afzojo '¿i ;(LUBL]BjqV) JBS3|0>| PIsuBds ifuBp^|3U '9L :qeu!AO>|ef|3q A6U!|Sj>|0UjiJUB'SL i(o>|jBiAi) je>|jeso>| Aouejpef U| AOJOg jfUBp>|3U 'frl iafiueqiv oisatu ouab|6 -£l .'0A3AS f|3}BS|d !>|SBZJ1 'zl :(euaqoy) aupqo 3>|Sjqe}U3d3j uods bz B3jUJoqpo '9 :jBU0pn|0A3j i^sosuejj'i :ONAVUOOOA Sfr ** ■ Efr Zfr ■ Lfr Ofr 6E ■ 8E LZ 9E ■ SE K EE ■ ZE ■ LE OE 6Z m 8Z ■ ■ LZ 9Z m SZ frZ EZ ZZ LZ ■ oz ■ 6L ■ ■ ■ 81 ■ LI 9L SI frl EL ZL LL OL 6 8 L 9 S fr E Z L (om) vxNvzmx L 'SZ :(696 L '^jUABJi |AO|\j) pjA3foqnf-| - eiujej -g /UpOJDUpdUl isfoiuifou IDjyDl ¡D}SOd df JdLUD S 'yoAjd lysu/po/ui lUAOidAS ¡oisod nßoonA3fl96l 0}3~l •puipoiui ILUySUDAOlSOßnf juiifuopd} paui }sll]DS ¡¡¡[¡OqfDU loy 11 ad [¡dAn DdilZDUUUlß 10)\ dZdi ds (LP61 0)9/ lUDfiqnf-i a udloj) DuiJDd oumg (DUUDd ourug) HVS LU3>|sfe}j>| eu 0J3Z3f= ivi-JEi|jBso>| ;>|suef!|e)! = * m;na|v ABU|dn>|s e>|so)o = iva ■ epsaaqe E^sfipuiojejs = |yv9VN • |ej3U3ß j>|SLueu)3!A = NVO~l * !f!|3Je>l a e>|3j = i^g» • ojuejadsa |ue|3p3jd = OQI • liiuedj a ojssuu = niod - XB^UVAOIS 0fl}H3NNI onsnodosw \maavNf3H Nll'NOXlVg IDdVZ 'lOHOd 3U1SVS VK1VU9I WSNVdS 3AVN00 noimd 'maasAvwa AA0NI1I1 UVJAVl 0I9U35 VHIUA01 Nvsna VAOldOXVUZ flHUAVN XINZ1A IXS119NV lAVKndA niN313Z VHOiSOUd laairNaods 3H9I 3X;iN3113a 320X3AUVa jisurann IVAI; VNJOlOAUll Niim zvwoi jNiaso NjSJ)SfOlU3l9/[ 'H}3AS DU JdiSfOLU ildWVA?91IA 1 Q$\m £ om VN WV)f (DAoidqouwuDfHDU) VXNVZm» VNAOXHS (0139NV) UVUUVSOX •lviraniN XINA3N0 insaowiad HV3 MSnH irNavziiflir ra in$m3wv ZIOZ efiinf"17L !daiBAi§3|!A 0>|B~| 'J0ß| :oief|ABjd!Jd UBJJS / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 15. julija 2012 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Animacija: »Ta rozajan- ska lisica 2« 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija in Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due 7.00 Risanke: Cartoon Flakes Weekend 9.00 Nan.: Il diario di Bindi 9.25 Nad.: The Latest Buzz 9.50 Nan.: The Elephant Princess 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.4518.03 Vremenska napoved 10.50 Aktualno: Rai Parlamento Territori 11.20 Film: La nave dei sogni Tailandia (rom., Nem., '02, r. M. Steinke, i. H. Keller) 13.00 Dnevnik 13.30 Rubrika: Sereno Variabile Estate ^ Rai Tre miglia 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Distretto di polizia 3 13.50 Variete: Il tribunale di Forum 14.05 Aktualno: Forum 15.10 Nan.: Suor Therese 17.00 Nan.: Lie to me 17.55 Rubrika: Pia-neta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Colombo 7.05 Rubrika: Road Italy 8.00 9.00 Dnevnik 8.20 Nan.: La piccola moschea nella pra-teria 9.05 Aktualno: Dialogo 9.10 Nan.: La casa del guardaboschi 9.55 Dnevnik L.I.S. 10.05 Nan.: Un ciclone in convento 10.55 Dok.: Overland 13 - 25 anni sulle vie della seta 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici), pon. 13.30 Dnevnik 14.00 Rubrika: Lineablu 15.30 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 16.15 Aktualno: Dreams Road 17.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Nan.: Homicide Hills - Un commissario in campa-gna 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Športni dnevnik 20.35 Variete: Techetechetè 21.20 Glasb.: Una not-te per Caruso 23.45 Dnevnik - kratke vesti 23.50 Nastri dArgento 2012 21.10 Nan.: The Mentalist 23.55 Film: Avenger (triler, ZDA, '06, r. R. Markowitz, i. T. Hutton, S. Elliott) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik 8.50 Nan.: Circle of life 11.10 Film: Lou - storia di un sentimento (sram., Avstralija, '10, r. B. Chayko, i. L. B. Tindley, J. Hurt) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Email to Bill Gates (kom., Nem., '07, r. J. Broecker, i. K. Böhm, J. Schüttauf) 15.45 Nan.: Non smettere di sognare 18.00 Nan.: Anni 60 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline 21.20 Variete: Scherzi a parte 23.30 Nan.: Avvocati a New York 0.30 Dnevnik in vre- O Italia 1 7.00 Nan.: Mowgli, il libro della giungla 7.40 Risanke 11.00 Film: Momo alla conquista del tempo (anim., It., '01, r. E. D'Alo) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Rubrika: Grand Prix 13.55 Mo-tociklizem: SP MotoGp, VN Italije (Mu-gello), kvalifikacije 15.10 Motociklizem: SP Moto2, VN Nemčije (Mugello), kvalifikacije 16.00 Film: Karate Kid 4 (akc., ZDA, '94, r. C. Cain) 18.05 Nan.: Friends 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Risanke 14.00 Film: Suburban girl (kom., ZDA, '07, r. M. Klein, i. Sarah Michelle Gellar) 15.30 Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.15 Nan.: Squadra speciale Stoccarda 17.00 Nan.: Chaos 17.40 Nan.: Due uomini e mezzo 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Aktualno: In buona salute 18.35 Nan.: Sea Patrol 19.30 Nan.: Il Clown 20.25 Žrebanje Lota 20.30 Dnevnik 21.05 Film: Caccia al buio (triler, Kanada, '09, r. P. Gagnon, i. T. Helfer) 22.40 Nan.: Brothers & Sisters 23.30 Dnevnik in Rubrike 7.00 Rubrika: Magazzini Einstein 8.00 Aktualno: Istituzioni 9.00 Film: Perdono (mu-zikal, It., '66, r. E. M. Fizzarotti) 11.10 Nan.: Agente Pepper 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.15 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.45 Dok.: Timbuctu -I viaggi di Davide 13.10 Nan.: 14° Distretto 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik 14.40 Rubrika: Tg3 Pixel 14.45 18.55 Vremenska napoved 14.50 15.18 Kolesarstvo: Tour de France, prenos 13. etape, St. Paul Trois Chateaux - Le Cap d'Agde 15.15 Dnevnik L.I.S. 17.35 Kolesarstvo: Tour Replay 18.10 Nan.: Le sorelle McLeod 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob the Bestial 20.10 Nan.: Un caso per due 21.05 Film: Agente 007 - L'uomo dalla pistola d'oro (voh., V.B., '74, r. G. Hamilton, i. R. Moore, C. Lee) 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Dok.: Storie maledette (J Rete 4 6.50 Dnevnik 7.10 Mediashopping 8.05 8.57 Nan.: GSG 9 - Squadra d'assalto 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di fa- 19.30 Film: Stuart Little - un topolino in gamba (kom., ZDA, '99, r. R. Minkoff) 21.10 Film: Stuart Little 2 (kom., ZDA, '01, r. R. Minkoff) 22.45 Film: Congo (pust., ZDA, '95 r. F. Marshall, i. L. Linney) La 7 LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus Estate 2012 7.30 Dnevnik 10.00 Reportaža: That's Italia 11.00 Film: Toto cerca moglie (kom., Ital., '50, r. C. L. Bragaglia, i. Toto, M. Ca-stellani) 12.30 Rubrika: L'erba del vicino 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Il fiume dell'ira (dram., ZDA, '84, r. M. Ryddel, i. M. Gibson) 16.10 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 18.05 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Cash Taxi 21.10 Rubrika: Impero 23.35 Dnevnik in športne vesti 23.45 Film: Ladri per la pelle (voh., ZDA, '98, r. S. Sanders, i. R. De Mornay, A. Baldwin) 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.30 Dok.: Dolomiti Doc 7.55 9.00, 12.35 Dok.: Borgo Italia 8.50 Dok.: Today we eat Sicilian 11.15 Film: I pompieri di Viggiu (kom., It., '49, r. M. Mattoli, i. Toto) 13.05 Aktualno: Archeologie 13.30 Dnevnik 13.55 Antiche ville del Friuli Venezia Giulia 15.35 SMS - Solo Música e Spettacolo 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Salus Tv 19.10 Videomotori 19.30 Dnevnik 20.00 Aktualno: Super Sea 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: Quan-do i mondi si scontrano (fant., ZDA, '51, r. R. Maté, i. R. Derr) 22.40 Rotocalco Adn-kronos 23.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.20 Koncert: Un giorno in arancione 0.40 Dok.: I palazzi della regio-ne Veneto |r Slovenija 1 6.10 Odmevi (pon.) 7.00 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 7.25 Raz.-pou. odd.: Radovedni Taček 7.35 Poučna odd.: Iz popotne torbe 7.55 Lutk.-moz. odd.: Studio Kriškraš (pon.) 8.35 Krtek (risanka) 9.05 Kviz: Male sive celice (pon.) 9.50 Muzikal: Kekec (pon.) 10.40 Dok. film: Sama na pot (pon.) 10.55 Dok.: Nenavadne in prismuknjene živali (pon.) 11.00 Igr. nan.: V dotiku z vodo (pon.) 11.35 Film: Kino Kekec - Kraljestvo mačk (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.20 Tednik (pon.) 14.30 Slovenski magazin 14.55 O živalih in ljudeh 15.20 Na vrtu 15.50 Dok. serija: Ljudje podeželja (pon.) 16.00 Dok. odd.: Adrenalin in turbolenca 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Dok. serija: Kulturni vrhovi - Sveta Trojica nad Vrhniko (pon.) 17.40 Nan.: Komisar Rex 18.30 Ozare 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Poletna noč - 50 let slovenske popevke, l.del 21.15 Film: Ljubezenski ranč (rom., ZDA, '10, r. T. Hackford, i. H. Mirren) 23.10 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 23.40 Poletna scena 0.10 Nad.: Oglaševalci (pon.) Slovenija 2 10.00 Skozi čas (pon.) 10.25 Poletna scena (pon.) 10.55 Polnočni klub: Moški v kuhinji (pon.) 12.10 Posebna ponudba (pon.) 12.35 Slovenski utrinki (pon.) 13.05 EP v nogometu: Španija - Irska (pon.) 15.00 Kolesarstvo: Pred dirko Po Franciji (pon.) 15.35 Kolesarstvo: Dirka Po Franciji - 13. etapa, St. Paul Trois Chateaux - Le Cap dAgde 17.25 EP v nogometu: Italija - Hrvaška (pon.) 19.15 Slovensko olimpijsko stoletje (pon.) 21.15 Koncert slovanske klasične glasbe 22.55 Maribor 2012 (pon.) 23.20 Na lepše (pon.) |r Slovenija 3 6.00 TVD Maribor 6.35 Primorska kronika 7.15 21.30 Žarišče 9.10 Studio City (pon.) 10.20 Evropski premislek 12.15 Prava ideja (pon.) 13.30 Prvi dnevnik Tvs1 15.40 Tedenski pregled 16.30 Na tretjem... 17.10 Aktualno 17.25 Poročila Tvs1 17.50 Kronika 18.15 20.00 Satirično oko 19.00 Tv Dnevnik - z znakovnim jezikom 20.15 22.00 Politik, to sem jaz! Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.30 Film: Lov za dekleti 16.00 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 16.30 Effe's Inferno 17.15 Arhivski posnetki 18.00 Zakriti premogovniki Krasa 18.35 Vreme 18.40 0.15Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Potopisi 20.30 Srečanje z... 21.10 »Q« - trendovska oddaja 22.15 Arhivski posnetki športnih prenosov 0.35 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 11.00 Dnevnik, vreme in Kultura 11.30 Vi-deostrani 16.00 Tv prodajno okno 16.30 Žogarija v Celovcu 17.00 Odmevi iz Krpanove dežele 17.30 Srečanje društva za srce Bovec 18.00 Pogovor in pika 18.30 Ukradena svetilka (pravljično domišljijska zgodba) 19.00 Pravljica 19.30 Tedenski pregled, sledi Napovedujemo 20.00 Starši - Vez med otroki in šolo 21.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv Prodajno okno in videostrani pop Pop TV 6.30 Tv prodaja 7.00 Risane in otr. serije 10.50 Nan.: Peklenske mačke 11.40 Nan.: Razočarane gospodinje 12.35 Film: Družina brez mame (dram., ZDA, '97) 14.25 Dvoboj kuharskih mojstrov (resnič. serija) 15.20 Petrovi stilski nasveti (resn. serija) 16.15 Film: Nevarni sosed (triler, Kan./ZDA, '10) 17.55 Minuta do zmage 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Sobotni filmski hit: Spider-man (akc., ZDA, '02, r. S. Raimi, i. T. Magui-re, Kirsten Dunst) 22.15 Film: Dvom (dram., ZDA, '08, i. M. Streep) A Kanal A 7.40 Tv prodaja 7.55 Nad.: Dobrodošli v resničnost 8.50 Nan.: Moja super sestra 9.15 Dok. film: Mala slikarka (ZDA) 10.45 Nan.: Merlinove pustolovščine 11.40 Hum. nan.: Domače kraljestvo 12.10 Nan.: Sto vprašanj 12.35 Najbolj nori športi 13.05 Faktor strahu Južna Afrika 14.45 Film: Odbite zabave divjega Vana 3 (kom., ZDA, '09) 16.35 Film: Sam z očetom (kom., ZDA, '94) 18.35 Vse, kar ste želeli vedeti o pokru 19.10 Adrenalina 20.00 Družinski film: Pasji boter (kom., Kan., '10) 21.40 Film: Kot oče in sin (kom., ZDA, '87) 23.30 Nan.: Kriva pota RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in na-povednik; 7.25 Prva izmena: dobro jutro; Kulturni dogodki; 9.00 Glasbene muze; 10.00 Poročila; 10.15 Prva izmena: Indija, dežela tisočerih presenečenj; 11.00 Studio D - Odprto za srečanja; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica: Jazz odtenki; 18.15 Mala scena: Janez Povše - Slovenka iz Slovenije, režija Sergej Verč, 3. del; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 14.45 Evrotip; 15.30 DIO; 16.16 Sve-žemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Večer na RK; 20.05 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33, 14.35 Glasbena lestvica; 11.00-12.00 Per un'ora di radio; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 My chance on air; 14.00 Slot Parade/Playlist; 15.00 La radio a scuola; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 London Calling; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik - Šport: Rosso di sera; 20.00 Picnic Elettronique; 21.00 Radio Indie music like; 22.00 Proza; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Rock '90; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kul-turomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Noetova banda; 13.00 Danes do 13-ih; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Val in 40; 18.30 Knjižni namig; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital: Basbaritonist Georg Hann; 18.00 Izbrana proza: Katherine Mansfield - Skodelica čaja; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.0018.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.0012.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 14. julija 2012 VREME jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 Óa močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg mocan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče' a središče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1000 1010 C 1020 A A MOSKVA 20/30 0 BEOGRAD o 21/31 3 KIJEV 18/30 A LIZBONA O 15/ Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. O SOFIJA SKOPJE O 18/36 20/37 JT v N,*' • - „„ATENE " , ~ -S,» " ,1010 r, Zaradi območja nizkega zračnega pritiska nad severno Evropo bodo k nampritekali jugozahodni tokovi, ki bodo v soboto zelo vlažni in nestanovitni, v nedeljo bodo vse hladnejši, vendar še _ n vedno nestanovitni. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.52 Dolžina dneva 15.22 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.35 in zatone ob 17.00 Šibko območje visokega zračnega tlaka nad srednjo Evropo in severnim Balkanom slabi. Vremenska motnja se zadržuje na Alpah, nova topla fronta pa se iznad zahodne pomika proti srednji Evropi. Nad naše kraje doteka od zahoda razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 27 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.06 najvišje -51 cm, ob 8.47 najnižje 20 cm, ob 14.36 najvišje -2 cm, ob 20.28 najnižje 38 cm. Jutri: ob 3.36 najvišje -56 cm, ob 10.13 najnižje 25 cm, ob 15.18 najvišje -4 cm, ob 21.02 najnižje 40 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........21 2000 m ..........10 1000 m ..........18 2500 m............8 1500 m ..........13 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8,5 in v visokogorju 9,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER # TOLMEČ O 12/22 & VIDEM O 18/28 O PORDENON 19/27 O GRADEC 12/26 O 13/19 KRANJSKA G. Q TRŽIČ 14/24 - _ - O ČEDAD O KRANJ 19/27 ^ 0 LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 15/27 N. MESTO 14/26 G?,RI_CA O -m/-,* POSTOJNA o O 16/24 " ¿S o - PORTOR,- , -- ^ - ČRNOMELJ 21/30 , UMAG REKA 19/27 UMAG OPATIJA , M. SOBOTA O 14/29 ZAGREB 17/31 o„ 21/28 20/26 PAZIN O iN NAPOVED ZA DANES V gorah bo prevladovalo oblačno vreme z močnimi nevihtami in obilnim deževjem zlasti v Julijskih Alpah in Predal-pah. Po zgornji ravnini bo spremenljivo oblačno z močnim do obilnim deževjem. Po spodnji ravnini in ob obali pa bo vreme lepše, a bodo vseeno še vedno možne nevihte, pihal bo tudi močan južni ali jugozahodni veter. Sprva povsod precej jasno, pihati bo začel jugozahodnik. Dopoldne se bo oblačnost povečala v severozahodni Sloveniji, kjer bodo že možne posamezne plohe ali nevihte. Proti večeru se bodo začele pojavljati tudi drugod v severnih krajih in v noči na nedeljo bodo zajele vso Slovenijo. <5 TOLMEČ O 9/15 VIDEM o 16/26 O PORDENON 17/25 TRBIŽ O 8/14 O GRADEC 16/21 CELOVEC O 14/18 O 11/13 KRANJSKA G. o 13/17 S. GRADEC ČEDAD O 17/25 O TRŽIČ 15/19 KRANJ 0 ¿Ž} LJUBLJANA 16/21 POSTOJNA O 15/20 KOČEVJE 66* . REKA 21/25 CELJE 15/21 O MARIBOR o 15/21 PTUJ O M. SOBOTA O 15/22 N. MESTO 16/20 O ZAGREB 16/23 O Nestanovitno vreme z močnimi padavinami in nevihtami zjutraj ob obali in na območju Trbiža, po drugih območjih bo zmerno deževalo, v osrednjih urah dneva bo spremenljivo oblačno, proti večeru pa bodo spet možne plohe in nevihte. Ob obali bo pihala zmerna burja, ki se bo v noči na ponedeljek okrepila. éi (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo sprva deževalo, čez dan bodo padavine oslabele. Hladneje bo, na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. V noči na ponedeljek nas bo dosegla nova hladna fronta s padavinami. V ponedeljek zjutraj bo dež večinoma ponehal in postopno se bo zjasnilo.