,P 6 NOVEMBRA 1980 - ŠTEVILKA 44 - LETO XXXIV - CENA 6 DIN .lASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Kako bi začel: pred nami je praznik domačega filma, ki mu na celjskem \ območju že osmo leto posvečamo nemajhno pozornost. V današnji številki našega i časnika objavljamo celoten spored prireditev, vezanih na to manifestacijo. Upamo le, da boste zadovoljni z vso obilico informacij, ki smo jih zbrali te dni vi uredništvu. Pri nas se sicer že krepko pozna delovna mrzlica, ki bo svoj vrhi dosegla prihodnji teden. \ Temeljito se tudi pripravljamo na praznično številko ob rojstnem dnevu naše Jugoslavije. Tudi tokrat vam samo obljubljamo nagradno žrebanje za tiste, ki ste \ nam poslali odgovore na anketo in na tihem računamo na vaše razumevanje -i dokler ne mine Teden domačega filma. iVaša obveznost do te manifestacije je tudi \ glavni vzrok za to, da bo urednikovanje za štirinajst dni prevzel kolega Jure i Krašovec. Filmski pozdrav! DRAGO MEDVEd\ VSE O 8. TEDNU DOMAČEGA FILMA V CEUU GLEDALIŠKE SKUPINE NA KOZJANSKEM Jutri in v soboto se bodo slo- venski železarji s svojimi stvari- tvami prvič predstavili Širšemu Kozjanskemu. Zbrali se bodo na- nireč na V. srečanju amaterskih gledaliških in recitatorskih sku- pin in slikarjev amaterjev. Slavnostna otvoritev jubilejne- ga srečanja bo jutri ob 17. uri v kulturnem domu v Storah, kjer b() tudi na ogled ra/stava sli- karjev amaterjev. Uro za tem se bodo predstavili železarji z reci- talom: Tito borec - Tito državnik - Tito samoupravljalec. Hkrati bo v Gorici pri Slivnici v tam- kajšnjem kulturnem domu na sporedu monodrama Svetneči Gašper. V soboto bodo v Storah nastopili člani Amaterskega gle- dališča Tone Cufar z Jesenic, v Šentjurju pa bodo nastopili člani AG Zelezar Celje-Store. Raven- ske gledališčnike pa bo ta čas pozdravilo šmarsko občinstvo. Srečanje bo sklenjeno v domu leiei.drjev na Teharjih, Ko bodo podelili priznanja in nagrade. MATEJA PODJED ARTILERIJSKO RAKETNE ENOTE PROTILETALSKE OBRAMBE PRAZNUJEJO 36 let je minilo od 10. novembra 1944 leta, ko je bila formirana prva večja enota, prvi protiletalski polk Vrhovnega štaba namenjen za obrambo Beograda. Več o prazniku teh enot berite na 3. strani. ZA UTIRANJE FILMSKE KULTURE IN USTVARJALNOSTI Bogate izkušnje preteklih tednov domačega filma in Nikoli povsem doseženi te- ^eJjni cilji te slovenske film- ske manifestacije nenehno spodbujajo organizatorje k ^^kanju novih, učinkovitej- ših organizacijskih prije- mov, ki naj zagotovijo znova ^^v, raznovrsten in odmeven ^'"enutek soočenja med film- ^^ini ustvarjalci in njihovim ^^dno zahtevnejšim občin- ^'^om. Saj že vemo, celjski ^^den ni festival živopisne oJeSčave in snobizma, niti ni Popravni izpit za slovenske ''Jmske ustvarjalce, ki so ostali prezrti na drugih jugo- ^.j^^vanskih festivalih. Celjski '^den je predvsem živo, od- Plo in strokovno pogloblje- "° srečanje med filmskimi ^stvarjaici in vsemi vrstami ^^^instva, je žal še vedno iz- '^^na priložnost za pošten Pogovor med ustvarjalci in pedagogi, kulturnimi ^^^iriatorji, delavci, za pogo- v katerem pade pogosto /^di zadnja tančica s skriv- ^s^i umetniškega ustvarja- Ja. pogovor, v katerem ni P'"ostora za potuhnjeno zlo- ^^^ernost in drobnjakar- ■^^'0. Prav v odpiranju vedno f,,^'^ poti v sporazumeva- ^iU rr]Q^ ustvarjalci in občin- iih^^ ie ena najdragocenej- sta ^.°^^t*"osti naše manife- ^ap^'"'^' ^' ^"^^ največje I SotoviJo da se nikoli ne bo ^2ni]a v napihnjeno obli- ^^Srošnega festivala. Domača kinematografija v zadnjih letih, tudi po zaslugi TDF, znova privlači pozor- nost občinstva. Njeni ustvar- jalci vse bolj mislijo na od- mev pri občinstvu, a ne le tisti, ki jih zanima le blagaj- niški izkupiček, ampak tudi oni, ki hočejo skozi privlač- no, duhovno obliko izpove- dati svoj ustvarjalni odnos do sodobnega življenja in si želijo ravno takega ustvarjal- nega sprejemanja pri občin- stvu. Zaupanje med občin- stvom in ustvarjalci raste in potrebno bi ga bilo izkoristi- ti za še uspešnejše samou- pravno delovanje naše kine- matografije, za še širše po- družbljeno kulturno politiko na tem področju in za iska- nje novih, učinkovitejših po- ti pri utiranju filmske kultu- re v našo zavest. TDF tudi v času zaostrenih ustalitvenih prizadevanj ne bo nič siromašnejši. Vezi med združenim delom in manifestacijo so očitno že ta- ko močne, krepila pa jih je zavest o smotrnosti naložbe, da bodo zagotovile nadaljnjo vsebinsko rast prireditve. To pa je gotovo tudi edini pravi odgovor sedanjemu družbe- nemu trenutku. S širjenjem vsebine in poglabljanjem na- ših spoznanj bomo najučin- koviteje spodbujali nadaljnji razvoj ustvarjalnosti vsake- ga posameznika in družbe v celoti, s tem pa oplemenitili tudi osnovni pogoj nadalj- njega družbenega napredka. Vsako leto znova se marsi- komu utrne utopična želja, da bi trajal TDF vse leto. Se- veda ne zaradi tega, ker bi želeli gledati le domače fil- me, ali pa se živo odzivati prisotnim ustvarjalcem. Go- tovo pa zato, ker je v tem tednu program kinemato- grafov pozorno izbran, ker so vse predstave opremljene z uvodnim kratkim filmom in ker v vzdušju skupnega pričakovanja polne dvorane človek doživlja filmsko predstavo kot vznemirljiv kulturni dogodek, ob kate- rem se bo moral sam zase in v pogovoru z drugimi vre- dnostno opredeliti. Žal je vse to ostalih 51 tednov v letu še vedno le prijeten spomin in spodbuda novih pričakovanj hkrati. Svečane premiere, drago- cene ponovitve, redke mož- nosti spoznavanja kinemato- grafij posameznih republik in pokrajin ter komaj znanih neuvrščenih dežel razgovo- ri, posveti, raziskave... vse to so le pojavne oblike živa- hne ustvarjalnosti, ki se pre- taka v teh dneh z naših pla- ten, panojev in izza omizij, ustvarjalnosti, ki razburja, privlači, rahlja, utrjuje, pred- vsem pa izziva novo ustvar- jalnost na obeh straneh. In dokler bo tako. bo TDF v svoji nepopolnosti živ, izzi- valen in zato potreben. SLAVKO PEZDIR • VELENJE: ŽE BLIŽJE PLANU Velenjski rudarji so kljub nekajdnevni krizi sredi oktobra v celotnem mesecu nakopali 462 tisoč ton rjavega premoga ali poprečno na dan 17.111 ton. Osnovni plan je tako izpolnjen 104,5 odstotka, delovni pa 94,1 odstotek.. V desetih mesecih letošnjega leta so velenjski rudarji nakopali 3,744.000 ton premoga, do izpolnitve letnega plana (4,7 milijona ton) pa jim je ostalo še nekaj manj kot milijon ali natančneje 956 tisoč ton. Ce bi v novembru in decembru velenjski rudarji nakopali poprečno vsaj toliko premoga kot oktobra bi jih do izpolnitve letne norme »ostalo« samo še 32 tisoč ton ali dva poprečna delovna dneva. Kdor pa pozna velenjske rudarje je skoraj prepričan, da bodo tudi ta manj ko uspeli nadoknaditi in da bodo tako Novo leto pričakali z veliko delovno zmago - izpolnjenim delovnim načrtom. T.VRABL • ŽALEC: SMUČARSKI SEJEM Kot vsako leto bo tudi letos v Žalcu, v športnem parku tradicionalni smučarski sejem rabljene in nove smučarske opreme. Sejem bo od 21. do 23. novembra, kjer bo možen nakup opreme s smučarsko izkaznico z deset odstotnim popustom. V ponedeljek 10. novem- bra ob 17. uri pa bo zbor ljubiteljev smučanja v preda- valnici osnovne šole v Žalcu. Na zboru bodo obravna- vali program aktivnosti Smučarskega kluba Žalec za re^ono 1980 81. Predstavniki Rdeče dvorane iz Velenja pa bodo prikazali z barvnimi diapozitivi kako so ure- dili smučišča na Golteh. T. TAVČAR • CELJE: POKRIT BAZEN IN KEGLJIŠČE Ob glavni hali Golovec že dalj časa stoji velik beton- ski skelet, katerega se ne veselijo samo Celjani, pač pa tudi mnogi drugi, saj bo v njem zimski bazen in več stezno avtomatsko kegljišče. Vse najbolj zanima, kdaj se bo možno v bazenu kopati ali vreči kroglo proti kegljem. Kljub objektivnim težavam dela dobro napre- dujejo in tisti, ki skrbijo za gradnjo obeh objektov želijo, da bi bazen in kegljišče bila nared že do novega leta. To bo sicer verjetno malce težje izvedljivo, obsto- jajo pa realne možnosti, da bosta tako pokrit bazen kot kegljišče z dodatnimi objekti prav gotovo gotova do marca prihodnje leto. Oboje bo predstavljalo za Celje in okolico veliko pridobitev! T. VRABL • VIŠJI POLOGI ZA POTROŠNIŠKA POSOJILA Zadnja številka Uradnega lista SFRJ prinaša spre- membe in dopolnitve uredbe o splošnih pogojih za dajanje potrošniških posojil. Bistvena novost je, da cementa, cementnih izdelkov, gradbenega materiala in lesa po novem ne bo več mogoče kupovati na kredit. Novost je tudi ukinitev bančnih čekov, namesto kate- rih bo moral uporabnik kredita prinesti na banko predračun. Pri nakupih hladilnikov, zmrzovalnikov, bojlerjev, pralnih in sušilnih strojev, radijskih in televizijskih sprejemnikov (črno-belih), litoželeznih in pločevina- stih kopalnih kadi ter sanitarij se dosedanja obvezna udeležba zviša od 22 na 40 odstotkov. Polog za nakup pohištva ne bo več 30, ampak 40 odstoten, polog pri nakupu barvnih TV sprejemnikov, radijskih stereo sprejemnikov, električnih gramofonov, magnetofonov ter strojev za pranje in sušenje posode pa bo 55 odsto- ten (prej 45 odstotkov). Udeležba za nakup avtomobila pa se bo povečala s 67 na 75 odstotkov. Po novem bodo reševali vse zahteve za najem potrošniškega posojila, ki doslej niso bili rešeni (ne glede na to, kdaj je bila zahteva vložena),_pa novih pogojih. • MOZIRJE: GENERAL DANE PETKOVSKI NA DELOVNEM OBISKU V sredini prejšnjega tedna je Mozirje in mozirsko občino obiskal namestnik zveznega sekretarja za ljud- sko obrambo in član CK ZKJ generalpolkovnik Dane Petkovski. Skupaj s sodelavci je najprej sodeloval na razširjeni seji članov komiteja Občinske konference ZK, na kateri so razpravljali o aktualnih gospodarskih in družbenih vprašanjih ter še posebej o razvoju kme- tijstva v višinskih in obmejnih predelih v občini. Delovni obisk in razgovore so sklenili na kmetijah pod Olševo. MB 2. stran - NOVI TEDNIK Št. 44 - 6. november ZAPADLI SNEG OGROŽA PRIDELEK Zapadel sneg je tudi v šmarski občini onemogo- čil kmetom spravilo pri- delkov, posebej koruze, jabolk in grozdja. Nevar- no pa je, da bo povzročil tudi lom tako sadnega, kot tudi gozdnega drevja. Zaenkrat seveda še ni mogoče govoriti o škodi, saj je vse odvisno od tega, koliko časa se bo sneg za- držal. V primeru zmrzali bo pridelek uničen. DS novo pri pobratimih TITOV VELES PRAZNUJE Občina znana po razviti zdravstveni službi s Celjem pobratena obči- na Titov Veles v SR Makedo- niji praznuje jutri, sedmega novembra, svoj praznik. Na osrednji proslavi, ki bo v ne- deljo, ne bo sodelovala samo delegacija celjske občine (Tone Rozman, Anton Jelen- ko, Albin Cocej, Janko 2e- vart), marveč tudi Komorni moški zbor, ki bo imel v so- boto zvečer samostojni kon- cert. Titov Veles je ena izmed štirih občin, ki je pobratena z mestom ob Savinji. To so Cuprija, Doboj, Sisak in Ti- tov Veles. Titov Veles leži v osrčju SR Makedonije, ob reki Var- dar, in je približno 50 km od- daljen od Skopja. To je staro mesto z bogato zgodovino. Zaradi izredne lege je bil Ti- tov Veles že v devetnajstem stoletju med najbolj razviti- mi trgovskimi središči Ma- kedonije. To pomembnost je ohranil do današnjih dni. Občina ima okoli 65.000 prebivalcev, samo mesto pa približno 45.000. Tu je zelo dobro razvito kmetijstvo ter živilsko pre- delovalna industrija. Znana je nadalje Topilnica cinka, keramična industrija in dru- gi obrati. Občina je znana po zelo dobro razviti zdravstve- ni službi, saj ima enega zdravnika na 700 prebival- cev in eno bolniško posteljo na 250 ljudi. Pomembne uspehe je Ti- tov Veles dosegel tudi na kulturnem ter vzgojno-izo- braževalnem področju. Po- leg večjega števila osnovnih šol, ima tri srednje šole s 3000 dijaki, v kratkem pa bo- do tu nastajali tudi centri višjih in visokih šol. V naslednjem srednjeroč- nem obdobju bodo glavno skrb posvetili nadaljnemu razvoju industrije, prav tako kmetijski proizvodnji in še nekaterim drugim dejavno- stim. To je tudi občina, ki že zdaj razvija dobre stike z mnogimi celjskimi organiza- cijami združenega dela. Delovnim ljudem in obča- nom Titovega Velesa tudi naše čestitke za praznik! M. B02IC šmarska občina KOLIKO JE ALKOHOLIKOV? Nihče ne ve točnega števila. Nova akcija! Socialni delavci v .šmarski ob- čini ugotavljajo, da je alko- holizem in nagnjenost k alko- holu zelo razširjena med prebi- valci njihovega območja, posebej še v odročnejših krajih. Iz leta v leto opažajo tudi vse več alko- holizma med mladimi ljudmi, kar pomeni, da to družbeno zlo najeda vse več slojev prebival- stva. Z ugotovitvami socialnih de- lavcev pa se ironično spopada dejstvo, da v šmarski občini še vedno ne vedo, koliko je v občini alkoholikov. Nihče, ne socialna služba, ne zdravstvena služba in tudi ne koordmacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri občin- ski konferenci SZDL, nima zbra- nih podatkov o razširjenosti te bolezni. Zato je jasno, da je bila akcija za boj proti temu zlu v zad- njih letih kaj šibka, ali je celo ni bilo. O tem po svoje govori tudi naslednje dejstvo, da sta namreč dva kluba zdravljenih alko- holikov, ki .sta v prejšnjih letih delovala v občini (zelo uspešen je bil klub zdravljenih alkoholikov v Steklarni, ki ga je vodil dr. Furst), zamrla. V omenjenem koordinacij- skem odboru za boj proti alko- holizmu pri občinski konferenci SZDL v Šmarju pri Jelšah so si zastavili nalogo, da bodo v bodo- če pospešili aktivnost in prispe- vali k zmanj.šanju te bolezni člo- veka in družbe. Prizadevali si bo- do, da bi preko sindikata ponov- no oživeli klube zdravljenih alko- holikov v delovnih organizaci- jah, te klube pa bodo ustanavljali tudi v krajevnih skupnostih. Se- veda pa je vprašanje, koliko bo- do pri tem uspešni. Kajti za na- ravnanost in intenzivnost akcije bi bilo gotovo pomembno, da bi vedeli vsaj to, kolikšno je število alkoholikov v občini... DAMJANA STAMEJCIC ISTA POT - RAZLIČNE DNEVNICE Najvišja dnevnica v Srbiji in Hrvaški znaša 593 dinarjev, v Makedoniji 588. v BiH 450, v Sloveniji pa samo 310 dinarjev. Gre za dnevnice brez dodatka za prenočevanje. Torej je jasno, da so različni samo kriteriji za vra- čanje stroškov, ki jih imajo de- lavci na službenih poteh. Doga- jajo se celo nesmisli, da delavce istega podjetja, ki ima npr. po- družnico v Sloveniji, glavni se- dež pa v Srbiji, lahko dobi polo- vico manjšo dnevnico, če krene s potnim nalogom iz Slovenije. Skupina delegatov v skupšči- ni SR Slovenije je postavila vprašanje, zakaj je temu tako in ali ni mogoče dnevnic poenoti- ti? Namestnik predsednika RK za delo Edo Gaspari je dejal, da se v Sloveniji pripravlja nov družbeni dogovor o osnovah za potne stroške. Podpisniki pa so: skupščina SR Slovenije, GZ in RS ZSS. Podpisniki bodo takš- no rešitev predlagali tudi dru- gim republikam in pokrajinam. Če bo sprejeta, bodo dnevnice poenotene. (POLITIKA) mladi v šmarski občini ŠE ZA PLOTOVI Preveč se še skrivajo v Zvezi socialistične mla- dine v šmarski občini kritič- no ugotavljajo, da so se mla- di v osnovnih organizacijah še premalo vključili v razre- ševanje vseh temeljnih go- spodarskih, samoupravnih in političnih problemov sre- din, v katerih delajo, živijo in se učijo. Zdi se, da se še ve- dno skrivajo za plotovi tako imenovane »mladinske pro- blematike«, da se torej uba- dajo predvsem z vprašanji, ki so »samo njihova«. Pre- malo je v zavest mladih pro- drlo spoznanje, da so njihovi problemi tudi problemi družbe in da so problemi družbe tudi njihovi proble- mi. Zato niso dovolj aktivni v samoupravnih organih, v družbenopolitičnih organi- zacijah in delegacijah, pa če- prav so v strukturi vseh teh teles zadovoljivo zastopani. Ponekod je zelo šibko delo mladih komunistov, kar se pozna v celotni aktivnosti ZSMS. Morda tudi zato, ker je idejna in politična uspo- sobljenost mJadih, pa tudi vodstev osnovnih organiza- cij ZSMS, nezadovoljiva. V preteklosti so ta vprašanja zanemarjali, ukvarjali so se z akcijami, ki niso bile v inte- resu vseh mladih ljudi. Zato je jasno, da niso uspeli ustva- riti vidnejše in vplivnejše vloge v družbenem okolju. O vseh vprašanjih delova- nja organizacije ZSMS so se mladi pogovarjali na nedav- ni programsko volilni konfe- renci. Kritično so pretresli vsa vprašanja ter se dogovo- rili, da bodo v bodoče prese- gli dosedanjo prakso delova- nja, ki ni prinesla željenih sa- dov. Poudarili so tudi, da mora mladinska organizacija podreti visoke plotove ter se enakopravno in odgovorno vključiti v premagovanje pe- rečih družbenih, političnih in gospodarskih problem.ov. To pa je še zlasti pomembno sedaj, ko si prizadevamo, da bi vsi skupaj odgovorno iz- peljali cilje stabilizacijske politike. DARJA LOJEN celjska dermatologija KJE BO PROSTOR ZANJO? Da bi bila tretja selitev zadnja 2e vrsto let, pravzaprav ves čas, kar je v Celju oddelek za kož- ne bolezni, se srečujejo s prostor- skimi težavami. To je že skoraj dvajset let - najprej v sklopu celj- ske bolnišnice, sedaj pa Zdrav- stvenega centra in njegove te- meljne organizacije Center za zdravljenje notranjih, nalezljivih in kožnih bolezni. V tem času so delo dobro organizirali in se obo- gatili z ustreznimi zdravstvenimi delavci. Veliko so naredili in lah- ko bi še več, če se ne bi vedno znova postavljalo pred njih pro- storsko vprašanje. Oddelek za zdravljenje kožnih bolezni je v Novem Celju. 2e sa- mo oddaljenost od Celja in bolni- škega kompleksa predstavlja šte- vilne težave za zdravstvene de- lavce in paciente. Prevozi ljudi in materialov so stalna potreba, ki seveda povzroča tudi stalne stro- ške. Zgradba v Novem Celju je poleg tega montažna, stara preko trideset let m je prvotno bila na- menjena za poljsko bolnišnico v vojnih razmerah. Iztrošena je to- liko, kot je sploh mogoče. S preu- rejanjem so iz nje že davno po- tegnili vse, kar je bilo mogoče. Potreba po preselitvi se je letos še zaotrila. Doslej so namreč zelo dobro sodelovali z domom oskr- bovancev v Novem Celju, ki so jih preskrbovali s hrano, kurjavo, opravljali potrebna popravila... S preselitvijo doma oskrbovan- cev bo oddelek za kožne bolezni ostal brez njihovih uslug. Morali bi zaposliti kurjača, pa telefoni- sta, postali pa bi tudi v celoti odvisni od Zdravstvenega centra v Celju. Stroški bi seveda skoko- vito narasli. Vzdrževanje, preskrbo, neu- streznost prostorov in oddalje- nost lahko rešijo le s preselitvijo v okvir bolniškega kompleksa v Celju. O tem so letos že veliko govorili v okviru Zdravstvenega centra, družbenopolitičnih orga- nizacij, to je obravnaval tudi me- dicinski svet in Izvršilni odbor sklada za modernizacijo bolniš- nice. Njihove prostorske proble- me ni mogoče reševati ločeno. Predvideli so več možnih rešitev. Medicinska komisija je pred ne- kaj tedni sprejela dve možnosti - ali začasno preselitev v montažni objekt ali pa trajno v nadzidek enega izmed bolnišničnih oddel- kov. Zdravstveni delavci dermato- logije povsem razumljivo žele trajno rešitev. Dvakrat so se že selili - enkrat iz Celja v Novo Celje v Graščino, od tam v mon- tažno stavbo, kjer so sedaj. Tretja selitev naj bi bila tudi zadnjal Vse pa je zopet odvisno od sred- stev. Montažni objekt je cenejši od trajne rešitve. V tem trenutku. Lahko pa čisto preprosto sklepa- mo, da v končnem seštevku le ne bi bila ta rešitev toliko cenejša, saj selitev sama povzroča stro- ške, prav tako prilagoditev pro- storov posebnim potrebam in pri vsem tem bi bilo še naprej po- trebno iskati trajno rešitev, jo najti, ponovno prilagoditi potre- bam dermatologije, ti pa bi se morali spet seliti... Je začasna rešitev res najcenejša'' MILENA B. POKLIC |ll!v so omogočile Zlatarne ^ Celje, dodatna spodbuda k obisku pa je, da je spored na ogled brezplačno, torej brez vstopnine. FILMI IZ VOJVODINE Teden domačega filma že tretje leto zapored nadaljuje tradi- cijo predstavljanja republiških in pokrajinskih kinematografij. Doslej smo predstavili makedonsko in hrvaško kinematografijo. Letos je na vrsti vojvodinska, ena najmlajših, a izpovedno moč- nih kinematografij. Predstavili jo bomo s štirimi celovečernim.i filmi in dvema izbranima sporedoma kratkih filmov. Predstavi- tev, ki bo pod pokroviteljstvom celjske Obnove, sodi med zanimivejše v letošnjem sporedu, hkrati pa predstavlja uvod v vseslovensko kulturno akcijo »Dnevi vojvodinske kulture v Sloveniji.« Na sporedu bomo videli celovečerne filme Trofeja, Priti pred zoro, Parlog ter Smrtonosna pomlad. Med kratkimi filmi pa bomo videli 11 risanih in osem kratkih filmov. Ob tem velja posebej poudariti, da vojvodinska kinematografija tako v domovini kot svetu slavi po izredno kakovostnih kratkometraž- nih filmih. FILMI NEUVRŠČENIH DEŽEL Teden domačega filma že sedem let goji tradicijo predstavlja- nja filmov iz neuvrščenih in filmsko manj razvitih dežel. Cilj tega sporeda je, da vzpostavlja nove mostove spoznanj in ra- zumevanja med prijateljskimi deželami, predvsem pa, da na platna kinematografov prinese dela, ki sicer le redko najdejo pot iz labirinta distributerskih komercialnih interesov. V tem spo- redu bomo letos na TD prikazali mehiški film Dolina revnih, z izredno pretresljivo zgodbo o izkoriščanju zapornikov na neki južnoameriški farmi, ki je pravzaprav bolj koncentracijsko tabo- rišče kot zapor. Drugi film v tem sporedu pa je alžirske proizvod- nje, ki pod naslovom Avtopsija zarote prinaša izjemno zanimivo pripoved o delovanju vohunskih služb tujih dežel v deželah v razvoju, ki jih želijo vključiti v osi svojega neokolonializma in imperialističnih interesov. Spored teh filmov je omogočil celjski Merx. V kinu Metropol pa bomo videli še avstrijski film Kassbach, ki obravnava probleme neonacizma v Avstriji, delovanja ene od neonacističnih organizacij in v tem okviru ravnanje oblasti, ki takšno dejavnost dopušča, na tihem celo podpira. Ta film sodi v sklop sodelovanja TDF z avstrijskim nacionalnim festivalom v Kapfenbergu. Med sodelovanja torej, ki naj bi zgradila trdnejši rnost razumevanja, prijateljstva in sodelovanja med avstrij- skimi in jugoslovanskimi filmskimi delavci. MLADINSKI FILMI 2e od svojih začetkov skrbi Teden domačega filma za mladin- ski film, ki vsako leto najde svoj prostor in mesto v okviru prireditev TDF. Čeprav proizvodnja mladinskih filmov v Jugo- slaviji žal močno zaostaja za filmi drugih žanrov, so ti filmi vselej dobrodošli. Tako se nove generacije mladih gledalcev vnovič srečujejo z najboljšimi deli iz zakladnice mladinskih filmov. Tudi letos bo na TDF tako. LIK Savinja Celje je namreč ornogočil spored, v katerem bomo videli šest celovečernih in ^evet kratkih filmov za mlade. Na platno bodo prišli filmi Kala. prišel je čas, da ljubezen spoznaš, Pastirci, Kekec, Letalci veli- *^^ga neba in Dolina miru, ob tem pa še kratki igrani in doku- mentarni filmi za mladino, ki jih je ustvaril Vefik Hadžismajlo- ^'č. To so V metežu. Učenci pešci. Dva zakona. Neka druga roka, ^^njarji, Kec, Arči. Grom in drugi. Oglarji, Oči ter Kot da nekdo -^ilmi za mladino bodo na sporedu v dvorani kina Dom, od do 18. novembra vsak dan ob 15. uri. »TITOVI FILMSKI DNEVI« Fotografija prikazuje prizor iz filma Drvar, oziroma je dokumentarni posnetek izredne vrednosti, saj je to prvi posnetek Tita s filmsko kamero maja 1944 leta v Drvarju, ki ga je napravil John Talbott, ob njem so člani zavezniških vojaških misij. Podroben spored Titovih filmskih dnevov in urnik predstav v sedmih občinah celjskega območja preberite na četrti strani te priloge. SLAVNOSTNI GOVORNIK Na otvoritvi 8. Tedna domače- ga filma v Celju, ki bo v torek, 11. novembra ob 20. uri v dvora- ni kina Union, bo slavnostni go- vornik Dušan Šinigoj, podpred- sednik izvršnega sveta skupšči- ne SR Slovenije. ,5 POGOVORI GLEDALCEV S FILMSKIMI EKIPAMI PO PRVI PREDSTAVI Se enkrat opozarjamo na po- govore občinstva z ustvarjalci posameznih filmov po prvi pre- mierni predstavi, ki bodo na sporedu v kinu UNION od 11. do 17. novembra ob 17.30. uri. Pogovori s filmskimi ekipami bodo po končani projekciji ob 19.30. uri v veliki dvorani doma JLA. K pogovorom vabimo gledal- ce, da se jih udeležijo v čimveč- jem številu in aktivno sodeluje- jo z vprašanji, saj so neposredni stiki filmskih ustvarjalcev in gledalcev neposredno po ogle- du filma zelo dragoceni. Torej pogovori vsak večer v VELIKI DVORANI DOMA JLA OD 11. DO 17. NOVEMBRA OB 19.30. URI! PRESS CENTER Tudi letos bo Press center Te- dna domačega filma v prostorih Doma JLA v Celju. Razpolagal bo s tremi telefoni, ustreznim številom pisalnih strojev in vsem informativnim gradivom v zvezi s prireditvami TDF. Pokrovitelj press centra je TTG Celje. PREDSTAVITEV KNJIGE Teden domačega filma in Mladin.ska knjiga Celje sta pripravila predstavitev knjige FILM MED SANJAMI IN RESNI- CO, ki bo v sredo, 12. novembra v prosto- rih Mladinske knjige v Celju ob 16. uri. Gre za izredno zanimivo knjižno izdajo, v kateri so s svojimi tehtnimi prispevki sodelovali Mira Boglič, Aleš Erjavec, Vla- dimir Kocjančič, Ranko Munitič, Milan Rankovič, Fi-anček Rudolf, Rudolf Sre- mec, Georgi Vasilevski in Tone Frelih, ki je gradivo tudi zbral, knjigo zasnoval in uredil. Knjiga govori o dveh izjemno pomemb- nih področjih o filmu kot umetnosti in njenem odnosu ter prepletenosti z dru- gimi oblikami umetnosti ter o filmski kri- tiki. Predstavitve knjige se bodo udeležili tu- di nekateri od avtorjev, predstavitev te knjige pa sodi v spored 8. Tedna domače- ga filma v Celju. 5. TEDEN MLADINSKEGA FILMA NA POLZELI v okviru Tedna domačega filma v Celju bo na Polzeli od 10. do 16. novembra 5. Teden mladinskega filma, ki ga organizira Delavsko prosvetno društvo Svoboda in Društvo prijateljev mladine Polzela. Pred- stave bodo v Domu Svobode, zvrstile pa se bodo takole: 10. XI. Pastirci 11. XI. Letalci velikega neba 12. XI. Titovi filmski dnevi 13. XI. Izbor kratkih filmov 15. XI. Prišel je čas, da ljubezen spoznaš 16. XI. Titovi filmski dnevi Vse predstave bodo ob 15.30 uri. Pripra- vili pa bodo tudi eno predstavo v Zadruž- nem domu v Andražu in sicer 9. novembra ob 14. uri, kjer bodo krajanom zavrteli dva filma: Titovi film.ski dnevi in Pastirci. Pokrovitelj 5. Tedna mladinskega filma na Polzeli je tovarna nogavic Polzela. TONE TAVČAR RAZSTAVI 2e jutri, v petek, 7. novembra ob 18. uri bo v avli Razvojnega centra otvoritev razstave Likovni vtisi srednješolcev ob ogledu filma Splav Meduze. Pokrovitelj razstave je IFF Etol Celje. V ponedeljek, 10. novembra pa bo ob 18. uri v veliki dvorani doma JLA otvoritev razstave Dokumenti NOB - fotografije, delo Žorža Skrigina. Ob otvoritvi bo navzoč tudi avtor. Pokrovitelj razstave je Izletnik Celje. Žorž Skrigin ob svoji letošnji razstavi Fotografij v Pulju. Foto: D. Medved PRESTOP Premierni predstavi v torek, 11. novembra ob 17.30 in 20. uri. Slovenski celovečerni igrani film. Proizvodnja Viba film, Ljubljana 1979. Scenarij: Mirče Sušmelj-Matjaž Zaje. Režija: Matija Milčinski. Kamera: Tine Perko. Glasba: Smiljan Ilič. Igrajo: Mirko Bogataj, Milada Kalezič, Dragan Nikolič, Polona Vetrih, Kristijan Muck, Janez Hočevar, Gordana Miloševič, Božo Sprajc in drugi. Prestop je angažirana in sodobna družbena drama. Doga- janje se suče okoli novinarja Roka, ki živi povsem poprečno, neizpostavljeno življenje. S svojim delom je bolj sopotnik in neprizadet opazovalec dogodkov, kot aktivni sooblikovalec življenja in odnosov. Po naključju pa pride Rok snemat prispevek v tovarno tedaj, ko razjarjeni delavci ustavijo, stroje in protestirajo proti delovnim pogojem, ki jih silijo v garanje. Strajk spodbudi Roka, da ?e prebudi iz otopelosti in želi priti prvič v svoji novinarski praksi problemu do dna. PETRIJIN VENEC Premierni predstavi v sredo, 12. novembra ob 17.30 in 20. uri. Srbski celovečerni igrani film. Proizvodnja Centar film Beograd 1980. Scenarij: Srdan Karanovič po motivih iz ro- mana Dragoslava Mihajloviča Petrijin venac. Kamera: To- mislav Pinter. Scenografija: Miodrag Mirič. Glasba: Zoran Simjanovič. Režija: Srdan Karanovič. Igrajo: Mirjana Karanovič, Dragan Maksimovič, Marko Nikolič, Pavle Vujisič, Miča Tomič. Traja: 99 minut (2700 m). Petrija je preprosto vaško dekle z juga Srbije. Film pripo- veduje o njej, njenem težkem življenju in njenih treh ljubez- nih. Petrija nima lahkega življenja. Prvi mož jo odžene, ko ji umre hči, a postavi se na lastne noge in se naveže na krč- marja v majhnem rudarskem mestecu. V novem času, ki mu daje pečat obdobje neposredno po vojni, propade tudi krčmar, a Petrija prenese tudi to izgubo. Naveže se na simpatičnega rudarja, a tudi to pot zabrede v težave. Rudni- ška nesreča mu odvzame zdravje in vse bolj se vdaja pijači. Petrija prenaša vse z le sebi svojsko potrpežljivostjo, ljubez- nijo in vdanostjo. Vse bolj se oklepa svojih spominov in svojih ljubljenih slik, na katerih je vaški fotograf tako mično olepšal vse njene življenjske sopotnike. Cas vihari naprej. Petrija pa mu kljubuje. Bolj verjame vražam kot zdravni- kom, vse pogosteje pa jo obiskujejo vsi, ki jih je imela rada, pa so ji v življenju ušli. KDO TAM PREPEVA Premierni predstavi v četrtek, 13. novembra ob 17.30 in 20. uri. Srbski celovečerni igrani film. Proizvodnja Centar film Beograd 1980. Scenarij: Dušan Kovačevič. Kamera: Božidar Nikolič. Scenografija: Veliko Despotovič. Glasba: Vojislav Kostič. Režija: Slobodan Sijan. Igrajo: Pavle Vujisič, Danilo Stojkovič, Aleksander Ber- ček, Dragan Nikolič, Neda Arnerič, Slavko Stimac, Miča Tomič in drugi. Traja: 88 minut (2400 m) 5. aprila 1941 se s starim, docela dotrajanim avtobusom družbe Krstič vozi v Beograd skupina zelo različnih potni- kov. Vsi so pravzaprav simbolični predstavniki različnih slojev starosrbske predvojne družbe. Tu je zelo značilen kmet, ki gre obiskat sina. Pa elegantni, v svoje pevske sposobnosti prepričani meščan. Pa nacionalistično nastro- jen amaterski geolog, ki zagovarja »novi red«. Nenazadnje so tu še mlad zakonski par, neroden lovec, lastnik in voznik avtobusa ter dva Roma, potujoča pevca, ki s svojimi bala- dami povezujeta zgodbo. Film se dogaja v dveh dneh, ko doživljajo potniki v avtobusu silne zgode in nezgode, tako komične, da od smeha zastaja dih. A v svojem bistvu tako resnične in možne za čas popolnega razsula, tik pred nem- ško okupacijo. Vse, kar se med potjo dogaja, govori o tem razsulu in zato je v tragiko zaobrnjen konec le logična posle- dica celotne simbolike filma. Kot propade 6. aprila 1941 stara Jugoslavija, propadejo tudi prestavniki njenih slojev, ki se vozijo v avtobusu. . 'i SPLAVMEDUZE Premierni predstavi v petek, 14. novembra ob 17.30 in 20.] uri. Slovenski celovečerni igrani film. Proizvodnja: Viba film^ Ljubljana in Televizija Beograd 1980. Scenarij: Branko Vu-j čičevič. Kamera in montaža: Karpo Godina. Scenografija: j Ranko MascarelU, Mile Todorovič, Biljana Mijuškovič. Glasba: Predrag in Mladen Vranješevič. Režija: Karpo Go- dina. Igrajo: Olga Kacijan, Vladislava Milosavljevič, Boris Ko- mnenič, Erol Kadič, Frano Lasič, Petar Kralj, Miloš Batte- lino in drugi. Traja: 102 minuti (2800 m) Dve osamljeni učiteljici živita dolgočasno življenje v za- spani vojvodinski provinci in med blatom ter primitivnostjo sanjarita o velikih mestih in življenju na veliki nogi. Nekega dne ju obišče skupina mladih umetnikov, s povsem svoj- skimi, sodobnimi pogledi na umetnost. Ko pride še »naj- močnejši človek Balkana« Znidaršič, se jim brž posveti zanimiva zamisel. Združijo svoje moči in skupaj odrinejo na umetniško-akrobatsko turnejo po Jugoslaviji, na kateri umetniki izkoriščajo priložnost, da na spektakularen način^ rušijo obstoječe umetniške in družbene norme med mno- žico, ki se zbira, da bi videla nastop silaka, ki z močjo mišic ustavlja avtomobile. Toda, tudi v tej skupini zavladajo neso- glasja. Eni se prodajo oblasti za dobro plačo in udoben stolček, drugi se sprejo zaradi žensk, vmes poseže še pone- srečena zmotna intervencija tajne policije in skupina raz- pade. Ena od učiteljic odide v svet, kjer se preda lagodnemu bogataškemu življenju, a sreče ne najde. Druga posveti živ- ljenje slepim otrokom v zavodu, ki ga upepeli požar. SRIVNOSTNIKOLETmi Premierni predstavi v soboto, 15. novembra ob 17.30 in 20. uri. Hrvaški celovečerni igrani film. Proizvodnja Zagreb film - Kinematografi Zagreb 1980. Scenarij: Ivan Brešan, Ivan Kušan, Krsto Papič. Kamera: Ivica Rajkovič. Scenografija: Veljko Despotovič. Glasba: Andelko Klobučar. Režija: Krsto Papič. Igrajo: Petar Božovič, Orson Welles, Strother Martin, Den- nis Patrick, Boris Buzančič, Charles Millot, Ana Karič in drugi. Traja: 115 minut (3150 m) Film se prične z daljšim dokumentarnim uvodom, v kate- rem avtor prikazuje energetsko stisko današnjega časa in kopico ljudi v ZDA danes, ki na znanstven, kvaziznanstven in pa šarlatanski, celo kultni način skušajo nadaljevati delo Nikole Tesle pri iskanju čistih in neizčrpnih virov energije. Film nato spremlja življenje in delo Nikole Tesle, pri čemer vztraja na večplastnosti znanstvenikove osebnosti, ki je bila mistična, docela predana znanosti, trmasta v svojih iskanjih in nedoumljiva. Življenjsko zgodbo Nikole Tesle prepleta z njegovim zadnjim, neuresničenim ciljem v iska- njih novih oblik energije, pa z interesi kapitala, ki mu obr- nejo hrbet v trenutku, ko postane jasno, da se takšne vrste energije ne bo dalo prodajati. Celota obeh delov ima močno poudarjeno ekološko poanto, ki dokazuje genialnost znanstvenika in pravilnost njegove poti, ki jo označuje izrečen Teslin stavek: »Človeš- tvo je imelo svoj čas možnost izbire za dve poti - mojo, ki je v sozvočju z naravo in drugo, nasilnejšo (ceplenje atomov). Izbralo je drugo.« Ali je prepozno, da se človeštvo vrne k Teslinim iskanjem? To je vprašanje, ki ga zastavlja film. POSEBEN POSTOPEK (Kaj je to v človeškem bitju, kar ga vodi proti pitju) Premierni predstavi v nedeljo, 16. novembra ob 17.30 in 20. uri. Srbski celovečerni igrani film. Proizvodnja Centar film Beograd - Dan Tana productions 1980. Scenarij: Dušan Kovačevič v sodelovanju s Filip Davidom in Goranom Pa- skaljevičem. Kamera: Aleksandar Petkovič. Scenografija: arh. Dragoljub Ivkov. Glasba: Vojislav Kostič. Režija: Goran Paskaljevič. Igrajo: Ljuba Tadič, Milena Dravič, Dušica Žegarac, Da- nilo Stojkovič, Petar Kralj, Milan Srdoč, Radmila Živkovič in drugi. Traja: 94 minut (2579 m) Doktor Ilič dela v bolnici za zdravljene alkoholike. Pri zdravljenju uporablja povsem svojske metode - poseben postopek, v katerem zdravi s telovadbo, dieto z jabolki in Wagnerjevo glasbo. Skupino šestih pacientov popelje na turnejo, na kateri naj bi z uprizoritvijo dramske igrice o svoji življenjski poti in zlu, ki ga je prinesel alkohol, podkrepil svoje predavanje o škodljivosti alkohola. Vse bolj pa se razkriva, da je pravzaprav tudi dr. Ilič sam prikrit alkoholik, samoljubnež in okrutnež. Psihodrama v pivovarni se povsem izjalovi, s tem tudi turneja skupine, ki pa vseeno ostane povsem podvržena tiranski osebnosti in volji svojega zdravnika. Za film je značilna tragikomična obdelava zgodbe, vTčateri je dovolj prostora za smeh in zabavo, pa tudi za sporočilo o najbolj razširjeni bolezni današnjih dni. NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI Premierni predstavi v ponedeljek, 17. novembra ob 17.30 in 20. uri. Slovenski celovečerni igrani film. Proizvodnja Viba film in Vesna film, Ljubljana 1980. Scenarij: Zivojin Pavlovič po romanu Vitomila Zupana »Menuet za kitaro« (na 25 strelov). Kamera: Tomislav Pinter. Scenografija: arh. Mirko Lipužič. Glasba: Bojan Adamič. Režija: Živojin Pavlovič. Igrajo: Metod Pevec, Hans Christian Blech, Milan Puzič, Tanja Poberžnik, Boris Juh in drugi. Traja 118 minut (3213 m) Ostareli slovenski partizan Berk sreča na koridi v Španiji, kjer je na počitnicah, nekdanjega nemškega vojaka - biv- šega sovražnika. V vrvežu turistične Španije se med njima razvije čudna oblika privlačnosti, ki ju sili v razgovore o vojni, hkrati pa tudi v Berku povsem osebne spomine na čas vojne, na hude hajke, ki jih je skupaj s svojim prijateljem Tonetom, španskim borcem previharil v zadnjih letih vojne. Brez sentimentalnosti, odmaknjeno od idej revolucije, ra- zmišlja Berk o vojni in njenih okrutnih obrazih. Hajka se prevesi v hajko, boj v borbo, smrt je stalni spremljevalec. Krut in neizprosen v svojem izboru. Čuden je Berk. Trmast in svojski. Nič revolucionarnega ni v njem. Pa je vendar poprijel za puško na pravi strani. Čeprav se zdi nezmožen za kakršna koli čustva, pomaga prijatelju v stiski. Naveže se na druge borce in še leta po vojni prenaša s seboj staro bombo, ki jo je prijatelj Tone predelal v vžigalnik in mu jo podaril. > POSVETOVANJA v dogovoru z Zvezo kulturnih organizac; tvom slovenskih filmskih delavcev, uredniši skim odborom TDF je spored letošnjih pos\ Torek, 11. 11. 10.00: SREČANJE NAJMLAJŠIH FILMS) NIJE (soorganizator Zveza kulturnih organi Sreda, 12. 11. 10.00: POSVET O VLOGI, POLOŽAJU NEGA FILMA V SLOVENSKI FILMSKI p revije Ekran) Petek, 14. 11. 10.00: POSVETOVANJE SLOVENSKIH 1 CEV NA TEMO: FILMSKI DEL KULTURf IZOBRAŽEVANJU (v soorganizaciji Zveze; Ponedeljek, 17. 11. 10.00: POSVETOVANJE SLOVENSKIH TEMO POLOŽAJ SVOBODNIH SLOVENS; CEV (soorganizator Društvo slovenskih filmi Vsa posvetovanja je omogočila CINKARf PREMIERE IZVEN CELJA Torek, 11. 11. 15.00: ŠENTJUR: PREMIERA FILMA TURNA SKUPNOST ŠENTJUR) Petek, 14. 11. 15.00: POLZELA: PREMIERA FILMA S TOVARNA NOGAVIC POLZELA) Ponedeljek, 17. 11. 15.00: SLOVENSKE KONJICE: PREMIE NASLEDNJI VOJNI (Pokrovitelj KONUS S RAZGOVOR SLOVENSKIH Fi DELAVCEV Četrtek, 13.11. 9.00: ZDRUŽEN RAZGOVOR ZA CELJSl 11.00: ZDRUŽEN RAZGOVOR ZA CELJSl 13.00: RAZGOVOR O DELOVNI ORGANIi ŽIRIJE Na Tednu dom.ačega filma podeljuje Društvi nagrade in priznanja »Metod Badjura« za najl cev. Novi tednik in Radio Celje ter revija Stfl najboljše igralske dosežke v slovenskem film« ter za najboljši igralski debut. ^ Žirija Zveze kulturnih organizacij Slovenije selekcijo za Mali teden domačega filma - sre6 jev Slovenije. Žirija Fotokino zveze Slovenije pa je izbrala festival v Prevalju, ki bo imel svojo reprizo vj Člani posameznih žirij so: Žirija slovenskih filmskih delavcev: Marji Hadi, Boštjan Hladnik, Mile DeGleria, Rado I Žirija Novega tednika. Radia Celje in re predsednik ter člana Miha Brun in Štefan Žvi Žirija Zveze kulturnih organizacij Slovel CigUč, Jože Dolmark, Nuša Dragan in Stane B Žirija Fotokino zveze Slovenije: Stanka Go( vat, Janez Mrdavšič in Bnail Mlakar. JAKI IN VAŠKO ZA TDF 80 Tudi letošnje leto je prispeval slikar in grafil^ iz svoje najnovejše grafične mape za nagradi Vasilije Cetkovio-Vaško pa malo skulpturo podeljujeta uredništvi revije Stop in Novega- ZNAČKA TDF Letošnja značka TDF je po obliki enaka To pot smo se odločili za zeleno. Značke je iza^ v prodaji. NAPOVEDOVALCI Napovedovalka v dvorani kina Union, kj< Tedna domačega filma, bo tudi letos Mateja in v dvorani Kinogledališča bo napovedoval J' Dom pa bo napovedoval Tone Škerbec. DNEVNI BILTEN TDF Letos bo Dnevni bilten TDF precej drugaf^; pa bo obsežnejši. Pripravljali ga bodo vsak Vrabl, Damjana Stamejčič in Janez Vedenilj spored TDF, poročal bo o posvetovanjih, bis'!^ filmskih delavcev z občinstvom in vseh aktu3^ OKRASITEV CELJA Tudi letos je Novi tednik razpisal nagrade ^ izložbe med TDF v Celju. Za tri nagrade No^^* vsi celjski aranžerji. . j Sicer pa je okrasitev mesta, ki bo letos prii? delovne skupine, ki jo vodi Zdravko Božični''' , 6. november 1980 NOVI TEDNIK-stran 15 0MOČJE JIČE IN ZREČE NAJLEPŠA 1^ drugem mestu Celje, na tretjem Velenje nsemindvajseti zbor go- '! kih ''"i turističnih delav- ^ '^^Slovenije, konec okto- f ^ v Kranjski gori, je Lšno ocenil prizadevanja , '^arneznikov in organiza- '^da bi bil naš turizem čim j llmineiši, čim boljši, dal H opravljal resnično vse ti-1 p funkcije, ki jih po svojem ^' lačaju mora opravljati. Po- . ekonomskih, še rekrea- Lg, zdravstvene, kultur- l| I vzgojno izobraževalne in 5 nazadnje tudi politične. . ,Cas je ponovno dokazal,« 'i v pozdravnem govoru de- ' j predsednik Turistične j^2.e Slovenije, Leopold rese, da terja skrb za po- ^ ješevanje turizma ne le ;pešno sodelovanje gostin- iih, turističnih, prometnih 'itrgovskih organizacij, am- jk tudi aktivnost čim širše- a kroga občanov in organi- ici] in da so prav uspehi tu- , stične aktivnosti v veliki i'j leri odvisni od množične j rganizacijske osnove, to je d delovnih ljudi, občanov J, krajanov, organiziranih v I jrističnih društvih, v turi- , tični društveni organizaciji. J Celotna podoba kraja, nje- ov videz, urejenost, čistoča, t erkovne in druge ureditve, ažipoti, markacije, hiiman dnos stalnih prebivalcev jrističnega kraja do turista- osta, vse to in še marsikaj rugega, so prav tako in če- alje bolj pomembne prvine uristične ponudbe, nič manj ii enako pomembne kot po- . udba potovalnih agencij, ostinstva itd. In končno ne udimo samo gostinskih š!ug, ampak celotni kraj. pto je kraj kot celota z vso pjo ponudbo in zunanjim videzom predmet turistične ponudbe.« Prav zato je Turistična zve- za Slovenije letos izvedla ši- roko tekmovanje med turi- stičnimi kraji, oziroma druš- tvi za ureditev krajev pod na- slovom: Izbirajmo najbolj prizadevni turistični kraj v Sloveniji v letu 1980. Tekmo- vanje je bilo tudi v počasti- tev 75-letnice Turistične zveze. Tekmovanje, ki je poteka- lo pod določenimi kriteriji, je zajelo 220 turističnih kra- jev, kjer delujejo tudi turi- stična društva. V izbor za po- delitev najvišjih priznanj je prišlo trideset kandidatov. Splošna ugotovitev je, da je v Sloveniji čedalje več cvet- ja, več urejenih naselij in več spoštovanja do naravnih in kulturno-zgodovinskih vre- dnosti. Ni naključje, da so se med najbolje ocenjene kraje uvr- stili prav kraji na celjskem območju. Med prvimi deseti- mi so kar štirje. In ne samo to. Prvo mesto sta si tokrat razdelila Luče in Zreče. Od trideset možnih točk sta jih zbrala 28,44. Drugo mesto si delita Celje in Veržej z 28,18 točkami, na tretjem sta Cerk- lje na Gorenjskem in Velenje (27.97 točke), na četrtem Do- lenjske Toplice in Preddvor (27,80) in na petem Lesce ter Ptuj (27,46). Med tridesetimi finalisti pa najdemo še Mozirje in Ro- gaško Slatino. Lepa zmaga, ki pa tudi ob- vezuje. To še posebej velja za Celje, kjer so rezultati letoš- nje hortikulturne akcije po- kazali velike uspehe. Luče je na prvem mestu, skupaj z Zrečami, tokrat po šestih le- tih. Sicer pa so si tudi Zreče več kot zasluženo priborile prvo mesto. Prva v tem kraju pod Pohorjem je prišla do veljave velika solidarnost, vzajemnost. _____^__,..M.£Q2IC. Luče ob Savinji, letos skupaj z Zrečami pod Pohorjem, najlepši kraj v Sloveniji. FRANC SIVEC V »TURISTU« Delovni kolektiv gostinskega podjetja Turist v Mo- zirju je te dni dobil novega direktorja. To je Franc Sivec, ki je zdaj nekaj časa uspešno vodil Delavsko univerzo. S kadrovsko spremembo na vodilnem položaju v tem kolektivu so znova oživele nekatere stare in prišle na dan nove naloge. Predvsem gre za povezovanje podjetja v okviru močnejše, oziroma sestavljene orga- nizacije združenega dela. Gre tudi za to, da bo Turist sposoben prevzeti naloge nosilca gostinskega in turi- stičnega razvoja v Gornji Savinjski dolini. Ta naloga se prav zdaj kaže v uresničitvi načrta za ureditev prostora za parkiranje, kampiranje in tudi smučanje v Logarski dolini. To je program, ki napoveduje konec divjemu in neurejenemu parkiranju motornih vozil in tudi kampi- ranju. Za vso to dejavnost so določili lep prostor, na njem pa bodo med drugim uredili tudi smučarsko progo, skakalnico in vlečnico. Prav tako druge ob- jekte, ki jih tak prostor potrebuje. Gre za veliko na- logo, ki bo terjala dosti dela in sredstev. Kot kaže, bo dosedanji direktor Turista presedlal na komunalno področje. MB AKVARIJA V MARIBORU IN PIRANU Morda ne veste, ali pa tudi, da imamo v Sloveniji dva ak- varija: v Mariboru in Piranu. Mariborski ima 39 bazenov in v njih okoli 100 vrst rib sladkovodnih in tropskih območij, 35 vrst rib iz Jadra- na, redke tropske plazilce pa tudi insekte, strupene pajke in škorpijone. Do konca oktobra je akva- rij odprt od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, od 1. novembra dalje pa od 9. do 17. ure. Piranski akvarij je v zgrad- bi, tik ob morju. Ima urejen krogotok sveže morske vo- de, zato imajo živa bitja v njem tudi ugodne življenj- ske pogoje. V 25 bazenih je predstav- ljena flora in fauna severne- ga Jadrana. V bazenih živi nad 50 različnih vrst rib in rakov ter 50 drugih morskih primerkov. V tem času je odprt od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. NOV PROSPEKT VELENJA Kolektiv Rdeče dvorane v Velenju je izdal lep, barvni §rospekt Velenja, središča aleške doline. Prospekt je trodelen, z besedilom v slo- venščini, nemščini in angle- ščini. Glavni prostor zavze- ma devetnajst fotografij me- sta in njegovih značilnosti. Prospekt je zajel tudi Golte. Izšel je v nakladi 10.000 izvo- dov. ljubljanska banka Splošna banka Celje? KAJ JE TERMINAL? Zbiranje sredstev občanov in delovnih ljudi ter uporaba teh sredstev sta pomemb- na dela dejavnosti Ljubljanske banke - Splošne banke Celje. Delež teh sredstev je še posebej pomemben, če ga ocenjujemo s stališča krepitve družbene reprodukcije Prav zaradi tega je potrebno, da banka ta sredstva še nadalje povečuje. Za sedanje srednjeročno obdobje je zna- čilno, da je banka širila predvsem fizični obseg poslovanja z občani. Prav v tem ob- dobju je intenzivno vključevala nakazova- nje osebnih dohodkov zaposlenih preko banke, prejemanje pokojnin preko banke in vključila v varčevanje veliko število mladih preko vseh oblik mladinskega varčevanja. V bodoče pa je ena osnovnih nalog banke na področju poslovanja z občani izboljšati kvaliteto storitev za občane. Doslej je največjo oviro pri izboljšanju bančnih storitev za občane predstavljala zastarela računalniška oprema. Nova opre- n^a je bila predvidena že za leto 1976, delno Livožena pa je bila šele leta 1979, v celoti pa Se bo pričela uporabljati šele letos. Prav Zaradi nezadostnih zmogljivosti elektron- ske opreme in zaradi pomanjkanja sodob- nih elektronskili naprav, banka ni uspevala sproti obdelovati podatkov vsakodnevnega poslovanja z občani. Celotna količina po- datkov po poslih z občani pa je tolikšna, da ie človek ne more več sam obvladati. Nje- gov nepogrešljiv pomočnik postaja pri tem ^orej računalnik oziroma terminal. . 'n kaj je terminal'' Terminal omogoča da- ljinsko obdelavo podatkov direktno v cen- tralnem računalniku, ne glede na lokacijo bančne poslovne enote. Uvajanje terminalov pomeni torej poso- dobitev načinov obdelave dinarskih hranil- nih vlog in žiro računov občanov. Obdelava preko terminala vključuje vse temeljne banke, ki imajo matične podatke za dinarske hranilne vloge in žiro račune občanov v ERC-u Ljubljanske banke zdru- žene banke. To pa so vse temeljne banke združene v Ljubljansko banko - Združeno banko razen Kreditne banke Maribor, Splošna banka Koper in Podravska banka Koprivnica. V to obdelavo tudi niso vključe- ne ostale 140 banke v Jugoslaviji, pošte in enote SDK. To pomeni, da bo občan s hranilno knjiži- co Ljubljanske banke lahko dvigal gotovino v katerikoli enoti LB do višine razpoložljivih sredstev, ne da bi moral bančni delavec telefonsko primerjati stanje hranilne vloge pri bančni enoti, ki je knjižico izdala. Preko terminala se v sedanji fazi obdelav vključujejo le dinarske hranilne vloge in žiro računi občanov. V pripravi pa so še tudi obdelave za devizne hranilne vloge in tekoče račune. In kako je programiran za delo terminal? Terminal je programiran za delo na tri nači- ne, od katerih sta najpogostejša dva: 1. OFF LINE to je način dela terminala, ko terminal nima direktne zveze z računalnikom. V tem primeru opravlja terminal funkcijo knjižne- ga stroja, vendar se vsi podatki, ki se izpi- sujejo na ekranu in dnevniku ter dokumen- tih, vpisujejo na disketo, s katere se bodo direktno prenesli v računalnik, ko bo vzpo- stavljena direktna zveza. 2. ON LINE to je način dela termiala, ko ima terminal zvezo z računalnikom. V tem načinu dela ima bančni delavec dostop do podatkov v računalniku, ki izkazuje stanje po zadnji spremembi tako po dinarski hranilni vlogi kot po žiro računu občana. Bančni delavec ne uporablja liste stanj, saj se na ekranu preko terminala izpišejo vsi zahtevni podatki. Seveda pomeni način dela terminala po sistemu »on line« izredno prednost, zlasti po poslih žiro računov, kjer je bilo doslej največ negodovanja občanov. Seznanili smo se torej z najobičajnejšimi obdelavami preko terminala, ki občana naj- bolj zanima. Tako bomo poslej razumeli, ko: bo bančni delavec občanu lahko postregel z najnovejšimi podatki o stanju njegovega dobroimetja na dinarski hranilni vlogi ali žiro računu. 1 Tudi Ljubljanska banka - Splošna banka Celje je v letošnjem letu posodobila bančni servis za občane. S terminali so opremljene vse bančne enote, razen manjših agencij. Seveda pomeni celovito posodobitev po- slovanja z občani terminalizacije vseh bančnih okenc, vendar je to naloga, ki jo bo potrebno opraviti v naslednjem srednjeroč- nem obdobju, toda v okviru materialnih možnosti. Pri uvajanju terminalizacije po poslih z občani se srečujemo še s težavami. Ena takih, ki povzroča večkrat negodovanje ob- čanov pa zadrego bančnega delavca, je problem, da bančne enote niso ves čas, ko delajo za stranke, vključene v direktno zve- zo z računalnikom ali »on line«. Toda to je začetek in vsaj je težak, pravimo. Prijaznega nasmeha in prijateljskega sti- ka roke še ni v spominu na magnetnem traku, da bi ju prek terminala ponudili ob- čanu, toda s posodobitvijo poslovanja z občani bo tudi bančni delavec razbreme- njen drobnih del in njegov odnos do varče- valca bo v večji meri obogaten z drobnimi osebnimi pozornostmi do občana, kar je tudi naša želja in zaveza hkrati. 16. stran - NOVI TEDNIK Št. 44 - 6. novembei pri romihovih v zagorju PREVZEL 80 SIN V novem hlevu 17 glav Romihova kmetija je med večjimi v krajevni skupnosti Zagorje. Dvaindvajset hek- tarov zemlje ima, od tega de- set hektarov obdelovalnih površin. Gospodar Vojko je kooperant Kmetijskega kombinata iz Šmarja. Pred leti se je odločil, da se bo intenzivneje ukvarjal pred- vsem z živinorejo. »Zavedal sem se,« pripo- veduje Vojko Romih, »da brez preusmeritve kmetija ne bo več napredovala. Raz- drobljeno kmetovanje na- mreč ne prinaša nobenega zaslužka, to je v bistvu gara- nje brez haska. Zato sem se odločil za intenzivno živino- rejo. Najel sem kredite, ob- novil hlev in vanj postavil 17 glav živine. Trenutno imam v hlevu nekaj molznic, pa se- veda pitance.« Vsega pri Romihovih še niso postorili, kajti denarja ni toliko, da bi ga lahko naenkrat vložili v celotno ob- novo gospodarskega poslop- ja. V hlevu bo treba narediti še bokse za pitance, pa doku- piti še kakšen stroj, da bo šlo delo hitreje od rok. Načrtov je pri hiši še veliko, a uresni- čevati jih je treba počasi in preudarno, pravi Vojko Ro- mih. Verjetno pa bo poslej lažje, ker so otroci odrasli in tudi sami vsepovsod popri- mejo pri delu na kmetiji. Pred leti pa ni bilo tako. »Devet let je tega, kar mi je žena umrla. Na kmetiji sem ostal sam s tremi otroki. Sin Naci je najstarejši, potem je hčerka Vojka, najmlajši pa je Zivko. Na začetku je bilo tež- ko. Otroci so bili majhni, sam se moral skrbeti za vse: za kmetijo, za gospodinjska dela, za vzgojo otrok. Leta pa so počasi minevala, navadili smo se vsak na svoje delo. Sedaj je dobro, ker so otroci odrasli. Naci je odslužil voja- ški rok in je doma, na kmeti- ji. Pravi, da bo tu ostal in prevzel za menoj. Hčerka Vojka je zaključila šolanje na srednji kmetijski šoli. Tre- nutno je doma, ker ne dobi zaposlitve in nam gospodi- nji. Tudi najmlajši Zivko je doma in s sedemnajstimi leti že krepko pomaga pri delu. Tako se vsi skupaj trudimo, da bi si ustvarili napredno kmetijo, ki bi dajala čimveč dohodka." Gospodar Vojko je potožil le nad dvema težavama, ki ga pestita. Prva je seveda ti- sta, o kateri govorijo pravza- prav vsi kmetje in zadeva vi- soke cene repromateriala in v sorazmerju z njimi'preniz- ke odkupne cene mesa. "Ni čudno torej,« pravi Vojko Romih, »da vozijo kmetje ži- vino čez Sotlo. Tam so cene višje in kmetom ne smemo zameriti, če živino prodajajo izven Slovenije.« Drugo, kar kmeta Romiha mori, pa je zavarovanje. Sam je namreč kot gospodar in kmet koope- rant zava£aymia.miLzaialUr di starostnega zavarovanja ni treba plačevati. Sin Naci pa ni zavarovan, pa čeprav je ostal na kmetiji in na njej tu- di pridno dela. Njega bi mo- rali posebej zavarovati, ven- dar pri hiši ni toliko denarja, da bi to storili. Tako Naciju kljub trdemu delu ne teče delovna doba, to pa ga seve- da spravlja v slabo voljo.« Drugače bi morali obravna- vati to vprašanje,« pravi oče Vojko. »Saj nam bodo zato vsi mladi pobegnili iz kmetij, ker čutijo, da njihovo delo ni pravilno cenjeno!« Tako go- vori Romihov oče. Po tihem pa je vseeno vesel, da je tako, kot je. Preveč kmetij v Ro- mihovi soseščini je namreč zapuščenih in praznih, ker so mladi odšli. Oče Romih to ve in zato je srečen, ker nje- govi otroci ostajajo ob njem doma na kmetiji. DAMJANA STAMEJCIC Vinko Romih s sinom Živkom in hčerko Vojko NA KRATKO PRIMERJAVA Pripovedoval je prijatelj, ki je bil ob koncu mii tedna, dan pred praznikom mrtvih, na Primorskem, Lokvah blizu Sežane. »Zapravil sem tisoč dinarjev in še nekaj več, gostilni temveč v trgovini. Mesa vseh vrst in kolikor prav tako pralnega praška. Kupil sem ga dve vrečki, govorim o kavi, maslu ... in tudi kruha jim ni zmanjkal Nehote primerjaš s stanjem v celjskih trgovinah ob času, ko je bilo tudi tekanje in iskanje kruha zaman, IZLET PO GORENJSKI Več kot trideset upokojenih prosvetnih delavce\ skega območja je bilo pred kratkim na zanimivem pou izletu. Obiskali so Kranj, Radovljico, Kropo, Dražgoš Ijane, Skofjo Loko ter Goričane. To je bilo torej sreča; samo z lepimi kraji, marveč tudi z njihovimi znamenit in značilnostmi, da tudi z veliko dražgoško bitko. STANKO SK PRIREDITEV ZA INVALIDE Hvala vsem,, ki ste sodelovali na prireditvi 17. okto kulturnem domu v Storah na prireditvi, ki jo je organ Aktiv invalidov Store. Sodelovali so Ansambel Vikija/ ansambel Franca Zemeta s kvartetom 'Jasmin« in ar blom »Zvončki«, Kvintet kulturnega društva Dobje, \ ški instrumentalni kvintet ter ansambel -Potepuhi... gram je napovedoval napovedovalec Tilen Skubic iz Ljubljana, za humor pa je poskrbel priljubljeni hutr -celjski Poldek« - Andrej Meze. Številno občinstvo je z navdušenjem spremljalo dvi program in s tem izražalo željo po takih prireditvah. Vsem nastopajočim za brezplačno sodelovanje ist hvala! PONOVNA POŽIVITEV PARTIZAN CELJE-MESTO Na pobudo TKS in ZTKO Celje ter z razumevanjem I celjske čete bo društvo Partizan Celje-mesto dobilo \ dneh možnosti za razširjeno dejavnost s ponovno uv( temeljne vadbe za otroke iz mestnega jedra. Z izgra nove telovadnice v KS Center je dana možnost, da t otroke v centru mesta in bližnji okolici več prostora za n vadbo izven šolskega pouka telesne vzgoje. Pričakuj lahko ponovno oživitev dela najstarejšega društva za teli vzgojo v celjski občini, ki letos praznuje 90-letnico svo obstoja. Poleg marljivega dela dvigovalcev uteži in bol jev, ki irriajo svoje vadbene prostore ša na PSC, bo t telovadnica za temeljno telesno vadbo na OS I. celjske pomenila razširitev društvenega delovanja. Starši in ol so bili že seznanjeni z novim urnikom vadbe Parti; Celje-mesto. Da bi le izbira vaditeljev in vaditeljic bila k tetna, pa se ni bati, da novi oddelki ne bi zaživeli življenje. NAJVIŠJE DROBNO- PRODAJNE CENE MESA Po novem republike in po- krajini ne oblikujejo več sa- mostojno cen mesa, saj je zvezni izvršni svet sprejel sklep o njihovi zamrznitvi. V tabeli te cene tudi prikazu- jemo. GROZDJA DOVOLJ Na železniški postaji v Žalcu je bilo v minulih dneh dovolj grozdja iz Srbije za industrij- sko predelavo. Cena je bila od 7 do 10 dinarjev. Kljub precejšnji ponudbi, pa pospeševanje ni bilo tako, kot so si prodajalci želeli. T. TAVCAR A. HERMAN RAZSTAVLJA NA DOBRNI Danes bodo ob 17. uri od- prli v prostorih hotela na Do- brni razstavo kiparskih del akademskega kiparja Anto- na Hermana. Ob otvoritvi bo sodeloval kitarist Lado Plan- ko iz Velenja. S »KROMPIRJEVO LINIJO« V GRČIJO? v SOZD Hmezad Žalec je tudi Delovna organizacija Strojna, ki ima ob 150 zaposlenih dve temeljni organi- zaciji združenega dela - tozd kmetijska mehanizacija in tozd storitve. Do ustanovitve te delovne organizacije je prišlo šele leta 1972, zato je jasno, da svoj delovni program in prostor še vedno išče. Trenutno prevladu- jejo izdelava hmeljske in krompirjeve linije pa trosilci za hmeljski gnoj ter različne storitve. Direktor DO Strojna FRANC ŽUŽEJ: »Kljub maj- hnosti glede na druge članice v SOZD Hmezad dobro gospodarimo, saj zavzemamo prvo do tretje mesto. V prvih devetih mesecih letošnjega leta smo ustvarili že dvanajst milijard celotnega prihodka od planira- nega celoletnega, ki je trinajst milijard. V devetih mesecih imamo ob vseh odbitkih milijardo čistega dohodka. Kljub letošnjim dobrim rezultatom pa se glede na trenutno situacijo nekoliko bojimo prihod- njega leta. Glavni problemi so ustrezna strojna oprema, načrti različnih proizvodov za tržišče in po- dobno. V tozdu storitve imamo tudi enajst buldožer- jev, s katerimi smo v zadnjem obdobju zgradili okoli tisoč kilometrov gozdnih cest ter cest za krajane. Močno se usmerjamo v izvoz, kjer prednjačita Polj- ska in Romunija, delno Bolgarija, v zadnjem času pa se zlasti za tako imenovano krompirjevo linijo zani- majo v Grčiji. Sicer pa stalno iščemo proizvode, ki še niso na našem tržišču.« T.VRABL strokovnjak svetuje SADIMO SADNO DREVJE Piše: Mojca Sodin Doma ob hiši, pa tudi ob počitniški hišici, bi si radi večkrat posadili jablane ali pa tudi kako drugo sadno drevje. To delo praviloma opravimo jeseni, le če ga za- radi različnih vzrokov ne zmoremo tedaj, tudi spomla- di. Vendar pa spomladi ob- vezno sadimo breskve, ore- he, kutine in vinsko trto; nji- hove sadike jesenskega saje- nja, zaradi neugodnih vpli- vov zime, ne bi prenesle. Na uspeh sajenja ima velik vpliv dobro pripravljena zemlja in tudi zdrave, dobro razvite sadike. Cim bolje bo- mo zemljo zrahljali in prezra- čili, lažje se bodo korenine razvijale. Pri obdelavi se lah- ko sicer omejimo le na mesta sajenja, vendar pa nam bodo drevesa v kasnejših letih bo- lje uspevala, če zrahljamo tu- di širšo okolico, oziroma ce- lotno površino nasada. Oblika sadilne jame je lah- ko okrogla ali kvadratna; sa- djarji dajemo sicer prednost kvadratni obliki. V tem pri- meru vse korenine drevesa ne dosežejo hkrati neprerah- Ijane zemlje. Stranica jame oziroma njen premer naj bo 100 cm, njena globina pa okoli 60 cm. Do jame ne sme biti stlačeno, ampak prerah- Ijano za globino lopate. Ce smo zrahljali celotno površi- no nasada, lahko naredimo jame za sajenje le tako veli- ke, kakor jih zahtevajo obse- gi korenin naših sadik. Pred saditvijo odstranimo sadikam vse poškodovane dele korenin. Nato sadiko p)ostavimo v sadilno jamo in sicer tako, da so kore' pravilno razporejene po ^ prostornini. Korenine z ^■ strani obdamo z dobro Ijo, preležanim kompo^, ali še bolje z mešanico vl^; šote in komposta. Ko kor^^ ne dobro zasujemo, dod^ v jamo še vležan hlevski f in tudi PK gnojila. Nat^. mo do vrha napolnimo Z', bro zemljo in vse skup3)'! bro poteptamo. Pri tem j ramo paziti na globino nja. Cepilno mesto (od^.a tev na steblu) mora osta^^. sajenju nekako 10 cm zemljo. Ce bi le-to p^^^\^ zemljo, bi žlahtno deblo ko pognalo lastne korej^, kar pa si seveda ne želi'^. Dobro je, da si pred ^. njem pripravimo tudi J^ji saditve, ker nam bo taK lo hitreje potekalo. ■ i ^4 ^ 6. november 1980 NOVI TEDNIK-stran 17 igAŠE PLANINSKE POTI planinsko društvo Zabukovica je ob zaključku pohoda jGRISE-HOM pripravilo svečano podelitev značk za preho- f,e transverzale. Na zboru planincev MDO Savinjska pa so nodali poročilo o poteh na našem območju. V PD Zabukovica olanince sistematično usmerjajo na posamezne transverzale. pobro so založeni tudi z literaturo o posameznih poteh. Vse ^.gf je tistih, ki planinske transverzale ne obiskujejo več samo paradi osvojenih značk, pač pa enostavno zato, ker gore in planine vzljubijo. Ko so praznovali 30-letnico obstoja PD, so [igotovili, da Zabukovčani hodijo po 34 transverzalah, da so (joslej osvojili 1032 značk in od tega samo letos 166; Radi zahajajo tudi na poti v druge republike. Med pohodniki pred- njači Miha Miklavc, ki je doslej opravil 30 različnih transverzal je edini nosilec značke prve stopnje. Med odbitniki značk je bila tudi skupina pionirjev, ki je skupaj prehodila že tretjo transverzalo. Sedaj hodijo po Koroški mladinski transverzali. pod Reško planino pa so podali poročilo o transverzalah, ki jih oskrbujejo društva Savinjskega MDO. Najstarejša je vseka- i{or Stajersko-zagorska transverzala, ki so jo odprli leta 1968. prične se na Knežcu, vodi na Boč, Donačko goro in na griče sosednjega hrvaškega Zagorja. Izredno lepa je ta pot jeseni, doslej pa jo je prehodilo 535 planincev. Se pred to potjo so pričeli urejat transverzalo, ki naj bi vodila po poti XIV divizije. Dela, žal, niso končali. Potrebne so kon- trolne točke, dnevnik, vodnik in drugo, pot pa bo treba na novo urediti. Osem let je minilo, od kar so uredili Savinjsko planinsko pot. Njen namen je v spoznavanju obrobja Savinj- ske doline ter krajev, znanih iz NOB. Ni naključje, da je bila obletnica poti na dan, ko je bila leta 1941 prva frontalna bitka partizanov na Štajerskem in ni naključje, če pot vodi čez Creto, kjer je bila bitka, ter da pelje v dolino spomenikov pod Re- sevno, kjer je delovala Celjska četa. To pot je doslej prehodilo 689 planincev. Leto dni mlajša je Šaleška planinska pot. Tudi tu lahko spoznavamo slavno zgodovino NOB. Spoznamo Paski Kozjak, Graško goro, kraj, kjer je bil ustanovljen Štajerski bataljon, prizorišča bitk XIV. divizije in drugo. Pot je doslej prehodilo 731 planincev. Omeniti je treba še Trimčkovo planinsko pot, ki jo je do sedaj opravilo 1045 planincev. ITC transverzala obsega posamezne kraje v Sloveniji. Solčavska pot obsega vrhove okrog Solčave. Doslej jo je prehodilo le sto planincev. Res pa je, da je med pohodniki tudi precej planincev iz drugih repu- blik. FRANCI JE20VNIK ZBOR LJUBITELJEV HAJDUKA Pred dnevi je bila v Celju ustanovna skupščina Druš- tva prijateljev nogometnega kluba Hajduk, ki bo prihod- nje leto slavilo pomemben jubilej - 70-letnico obstoja. Samo društvo ni treba pose- bej predstavljati, saj je znano tako doma kot domala po vsem svetu, to je društvo z bogato in predvsem slavno tradicijo, ki je imela najsvet- lejše dni prav v naših najtež- jih časih II. svetovne vojne. Po sprejetju društvenih pravil so v Celju izvolili od- bor, ki bo vodil Društvo pri- jateljev Hajduka. Prvi pred- sednik je MARJAN ROSER, iniciator za ustanovitev društva in avtor darila, ki so ga ob tej priložnosti izročili gostom NK Hajduk, sprejel pa ga je generalni tajnik, ne- koč odličen nogometaš, AN- TE 2AJA - darilo je gobelin z likom tovariša Tita. Za podpredsednika je bila izvo- ljena IKA MARINCEK (pri- hodnje leto bo prevzela predsedniško mesto, kar bo edinstven primer med 50. takšnimi Hajdukovimi klu- bi!), za tajnika HUSEIN MA- SLO in blagajnika J02E LASCAK. Na sUki: Marjan Rošer izroča svoje delo in darilo celjskih ljubiteljev Hajduka generalnemu tajniku Hajdu- ka Anti 2aji. J02ICA PODERGAJS RAZGIBANO DELO ŠŠD HUDINJA Nad 20 let, z novo šolo Fr. Vrunč na Hudinji, deluje tudi šolsko športno društvo, ki je v 20-letnem obdobju vo- dilno v celjski občini in med najboljšimi v naši republiki. Značilnost tega društva je povezanost z okoljem, v ka- terem deluje - krajevno skupnostjo, delovnimi orga- nizacijami, ZTKO in TKS ter pionirsko in mladinsko orga- nizacijo. Takšen širok družbeni koncept omogoča tej organi- zaciji kljub težavnim pogo- jem izredno bogato dejav- nost in uspehe, na katere smo lahko opravičeno pono- sni prav vsi Celjani. Pred dnevi so mladi delegati iz ra- zrednih skupnosti zborovali na občnem zboru društva, ki je bilo vsebinsko bogato, predhodno pa so nas razve- selili s kulturnim progra- mom mladi pevci pod vod- stvom Marije Žagarjeve, če- stitkami za društveno razgi- bano delo predstavnikov pionirske, mladinske organi- zacije, TKS in ZTKO ter rav- natelja šole Adija Marčiča. Virant Tea, dosedanja predsednica in dobitnica le- tošnjega priznanja RC SSD, je strnila društvene uspehe v 1. 1979/80: delovalo je nad 20 vadbenih skupin in krožkov, v katerih so sodelovali vsi učenci na šoli, kar 908 po šte- vilu. Nad 200 pionirjev in pionirk je opravilo tečaje v šoli v naravi v smučanju in plavanju, nad 500 mladih je vključenih v planinstvo opravilo večje število izletov in pohodov, nad 100 je mar- ljivo vadilo v folklornih sku- pinah, kjer so se naučili vrsto novih plesov, priredili samostojno akademijo za starše in širšo javnost, na stotine so odigrali medrazre- dnih športnih tekem, sodelo- vali na vseh občinskih pr- venstvih, izdajali športno glasilo MLADA HUDINJA, vzorno urejali STEN-CAS, vodili športno kroniko s foto dokumentacijo, nadvse kva- litetne pa so bile športne ra- dijske interne oddaje na šoli. Tudi bogata strokovna športna knjižica bogati zna- nje mladih na področju tele- sne kulture. Program za 1. 1980/81 je vsebinsko izredno bogat in zahteven. V SSD je sedaj že 948 članstva, 100% so tu vsi učenci na šoli. Izvo- lili so nov lO s predsednico Matejo Cencen, tajnico Tat- jano Kresnik, 8 razširjenih delovnih komisij in športne referente, ki bodo v 25 vad- benih krožkih in sekcijah imeli polne roke dela. Za mentorstvo SSD pa vse priz- nanje tov. Kolnik Mileni, učiteljskemu zboru in ravna- telju šole, ki pomagajo pri delu društva. KAREL JUG KULTURNI DOM DO STREHE? v Rogaški Slatini bi radi čez zimo zgradili nov kulturni dom tako daleč, da bi ga spravili pod streho. Trenutno je izvajalec del - Ingradova temeljna organizacija Gradbeniš- tvo Rogaška Slatina - opravil vsa dela do nivoja zemlje. Vsa ostala dela pa so odvisna od tega, če bo krajevna skupnost kot investitor zagotovila premostitveni kredit za izgradnjo doma do strehe. DS AKTIVNA DRAMSKA SEKCIJA Dramska sekcija Kulturnega društva v Braslovčah sodi v žalski občini med najbolj delovne. V zadnjih petih letih so naštudirali devet komedij in eno dramo. Z njimi so nastopali na domačem odru, velikokrat pa so tudi gostovali in sodelo- vali na raznih dramskih srečanjih. Sedaj se pripravljajo na uprizoritev komedije Skupno stanovanje, delo Dragutina Dobričanina. Za seboj imajo že kar precej vaj, kot pa nam je povedala režiserka Anica Brišnik bo premiera 14. decembra. S to komedijo bodo 6. januarja gostovali v Smihelu na Koroškem. Omenimo naj tudi, da Anica Brišnik pomaga pri režiji drame Vest o Smihelu. T. TAVČAR ALMA M. KARLIli SAMOTNO POTOVANJE 33 Svojih misli nisem mogla izražati tako jasno kot ejcoč - razen, če sem jih zapisala - in polna duševna moč ^n^i ■'^ ^^^^ dolgo po Japonski... oiia sem občutljiva in bala sem se ljudi. V Honoluluju doživela ponižanje, kakršnih nisem bila doživela na ^Ti dolgem potovanju - ki pa niso bila, ko zdaj bolj J^nesljivo gledam nanje, tako huda. Vselej so zadevala "^"^10 obleko. "Mo; bog zakaj se ne pudrate in ne šminkate?« Zakaj ne ^.^'te modernih oblek? Zakaj nimate svilenih nogavic?« j^.^3tka takim vprašanjem ni bilo ne konca ne kraja. Nekoč L Je rekel zelo bogat Američan, ki bi mu bila rada vodila f^Po^denco: laJ , ^ rad bi vas zaposlil, ko bi bili oblečeni kot tisočdo- punčka...« kti'^^^^ sem, da potrebujete nekoga, ki zna za vas de- N Č^'^ mu odgovorila hladno in odšla iz urada, ^oč drugič mi je nekdo dejal: '^an ^' ^^P^^^^^ bom, toda vsako nedeljo se boste z ^0 peljali ven in imela se bova lepo.« JtQj'^^^dbo sem odklonila. Ne iz pretirane sramežljivosti, t^^J^'^ 2e nekajkrat omenila. Ženska se, če hoče, lahko t^zn^l^ ~ pravico ima. Toda biti s kožo in lasmi »na r^^P^^^^gO" svojemu predpostavljenemu, mi tudi v času ^^hi^^^^ lakote še na misel ni prišlo. Ženska mora sama drij Postaviti ceno, še posebno pa, če je umetnica. Svinja z it^P^^ svinjami rije po blatu - orel si poišče tovarišico v biaj^' 3ii pa leti sam. Blatu prepušča tisto, kar spada v ^Sej^^^^^ pa - tudi brez šminke in pudra, ki sta se mi koi ^ ^dela samo zoprn belež, ki sem se mu izogibala tako ^^u, kar vzbuja napačne in nepravilne predstave, in kljub oblekam, ki niso ne lepe in ne moderne - sem uživala določeno vsesplošno priznanje. Do tega pa je prišlo takole: Že na Empire Statu je ladijska družba ljubeznivo opozo- rila name urednika »Star Bulletina« in tedaj so me prvič v življenju intervjuvah. Tudi v Panami so bili že poročali o meni, toda le v nekaj stavkih. Tu pa so napisali dolgo klobaso o mojih potovanjih, doživetjih in načrtih, in tako so v četrti belcev izvedeli vsi, kdo sem in kaj nameravam delati na Havajih. Nekega večera sem sedela kot običajno v lepi, zračni knjižnici in študirala zgodovino otokov, ko se je nekdo od zadaj sklonil čezme in me poklical po imenu. Vzdignila sem glavo in zagledala znanca iz Paname, ki mi je bil dal svoj naslov s prošnjo, da bi mu sporočila, če so Havaji zanimivi za plantažnika. Ker pa se za to še nisem bila pozanimala, mu nisem pisala, in zdaj je bil tu. Med potjo na Južne otoke, kjer se je na enem izmed njih nameraval naseliti, se je ustavil tudi v Honoluluju. Ko se je izkrcal in samoten korak po ulicah, je ob nekem plotu zagledal zga- njen časopis, ki ga je bil nekdo odvrgel, in s prve strani seje zastrmel vanj moj obraz. Vedel je, da se bom slejkoprej pojavila na dveh krajih: na pošti in v knjižnici. Najprej seje napotil v knjižnico in res me je zagledal pri prvi mizi - še vedno s panamskim klobukom na glavi. V Honoluluju je ostal več mesecev in ker je imel namen odpotovati na Tahiti, sem ga v prostem času brezplačno učila francoščino, kajti takrat sva bila oba enako revna, toda od časa do časa mi je kupil pri izvedeni Japonki jabolčni kolač, ki sem ga z veseljem pojedla in ga - toplo zaužitega - tudi prebavila. V mrzlem stanju je bil že nevar- nejši, ampak takrat sem imela še želodec, kot bi bil iz nosorogove kože, in zato sem preživela veliko takih kolač- kov. MLIN ZA SLADKOR Sprva si nisem upala iti daleč iz mesta, ker sem bila preveč prestrašena, toda s starim plantažnikom sem rada hodila v gorske globeli, in nekega dne naju je na cesti, ki vodi v Eewo, dohitel avtomobil. Gospod, ki se je vozil v njem, naju je ogovoril, rekel je, da me pozna (bodi blago- slovljen »Star Bulletin« in naju potem povabil, naj prise- deva. Bil je šolski nadzornik in tako sem imela priložnost obiskati več šol, se seznaniti z učno metodo, ki jo Ameri- čani uporabljajo za tujce, in se veseliti otrok, ki so rumeni, rjavi ali bledo oranžasti sedeli v klopeh. Posamezni otroci niso bili samo zelo bistri, ampak tudi prijetni, in ko sem jim pripovedovala o naši deželi - pripovedovala sem jim pred- vsem o snegu, ki o njem sploh pojma niso imeli - so me mnogi sproščeno ogovarjali in spraševali o Evropi. Nazadnje naju je šolski nadzornik peljal do bližnjega mlina za sladkor; sladkor je poleg ananasov in banan po- glavitni havajski pridelek. Na poljih so z njim zaposleni Portugalci, v tovarnah pa Filipinci in včasih tudi Kitajci. Prednost pri zaposlovanju dajejo seveda lastnim državlja- nom, zlasti narodi pa sprejemajo na delo Japonce, ki so odlični delavci, imajo pa predobre oči in pretenka useša, ki z njimi vse vidijo in vse slišijo, in to jim omogoča, da v vsem posnemajo Evropejce. Pridelovanje in predelava sladkornega trsa sta kaj težka. Treba ga je pravilno posaditi in ga ves čas rasti opazovati, ker potrebuje sprva precej dežja, preden pa dozori, veliko suše ali vsaj močno, nenehno sončno pripeko, sicer steblo ne postane dovolj sladko. Trst je zelo trd in zato je treba vsako steblo posebej odrezati z nožem, je pa tudi zelo težak in ga zato ni lahko nositi k vozom, ki ne morejo pripeljati bliže na njivo: ko ga porežejo, ga morajo čimprej zmleti, sicer se količina sladkorja v njem kmalu občutno manjša. Vse to zahteva o pravem času veliko spretnih rok. V tovarni - mislim, da je bila ena izmed največjih te vrste - so naprave urejene tako, da ne gresta v izgubo material in ne čas. Vozovi zapeljejo v veliko dvorano, ki ima na sredi širok in globok žleb; v ta žleb spravijo sladkorni trst z voz z nekakšnimi železnimi grabljami. Žleb se pomika navzgor do prvega nadstropja, kjer že čakajo delavci, ki naglo zme- čejo trste v mline; iz mlinov teče sok v ogromne sode, rjavi sladkor v široke kadi, ostanke, ki jih uporabljajo za izde- lavo ruma, pa spravljajo posebej. Rjavega sladkorja ne očistijo tu, marveč ga pošljejo v Ameriko, a tudi ruma zdaj ne smejo več izdelovati. Sok uporabljajo zato kot sirup in ga spravljajo v škatle. Preostala vlakna odpeljejo v kuril- nico, kjer z njimi kurijo in si tako prihranijo izdatke za kurjavo. Sladkorni trst torej v celoti izkoristijo... Delavci dobivajo na dan dolar in imajo brezplačno stano- vanje v majhnih lesenih hišicah. Nam se zdi dolar na dan veliko, toda njegova kupna vrednost je na Havajih majhna. Hlebec kruha stane deset centov, prav toliko pa stane tudi pet banan, liter mleka stane dvajset centov, jajce pet cen- tov in tako dalje. Evropejci se morajo vrhu vsega še držati pravil, ki jim jih narekuje njihova rasna pripadnost, morajo se bolje oblačiti, zahajati v boljše gostilne, zato pa se mo- rajo, kar je zelo mučno, na skrivaj odpovedati drugim stvarem. Tudi jaz sem vselej hodila po cesti, kot bi bila pravkar stopila iz najboljše gostilne, v resnici pa mi je prav žalostno krulilo po želodcu, kajti za zajtrk sem imela čaj in kruh, za kosilo, ki je bilo hkrati večerja, spet čaj in kruh. Pred spanjem sem pojedla še jabolko ali takoimenovani jabolčni kolač, ki je želodec tako obtežil, da sem imela občutek sitosti. Želodec je bil, po občutku sodeč, obtežen kot ladja, preden se potopi. Pozneje, ko je bilo videti, da bom le preveč opešala, sem pri Kitajcih kupovala škatle s svinjskim mesom in fižolom, ki so stale petnajst centov. 18. stran - NOVI TEDNIK Št. 44 - 6. november USPELA NOČNA VAJA V NOVI VASI Med letošnjim tednom požarne varnosti so v celjski občini med ostalimi prireditvami pripravili tudi večjo nočno gasilsko vajo, kjer so prikazali reševanje iz stolpnic ob pomoči sodobnih razsvetljevalnih sredstev. V vaji so sodelovali gasilci teritorialnih enot, industrij- skih društev in člani poklicne gasilske brigade. Ob tej vaji pa je znova prišla na površje ugotovitev, kako nesmotrno so grajena naša nova naselja, saj ob primeru požara ali druge nesreče gasilci s težkimi vozili sploh ne bi mogli do objektov. Ceste so ozke in vijugaste, parkirni prostori pretesni, na zelenicah so parkirani avtomobili. Kaj ti torej pomaga ustrezna oprema, če jo ne moreš postaviti tja, kjer bi lahko reševal? Lep primer za to je tudi naselje v Novi vasi, ki je po zunanji ureditvi pravo -remek delo« tistih, ki so ga načrtalil Ko so gasilci načrtovali zadnjo vajo so prej opozorili, da naj umaknejo vozila. Kaj pa v primeru nesreče? TV - Foto: DRAGO MEDVED Ml IN ZDRAVJE ZGODOVINA SLADKORNE BOLEZNI PIŠE: dr. NUŠA ČEDE-PERC SPECIALIST INTERNIST Diabetes je bolezen, kjer se kaže motnja v presnovi ogljikovih hidratov, posredno pa je prizadeta tudi pre- snova maščob in beljakovin. Kaj povzroča sladkorno bolezen in zakaj nastane? To vprašanje pogostokrat zastavljajo ljudje pa tudi pacienti, ki prvič pridejo v diabetični dispanzer. Bolezen je lahko dedna, ni pa nujno, da se bolezen pojavi že ob rojstvoi. Človek nosi v sebi dedni defekt in bolezen se pojavi kdaj kasneje v življenju. Pri mladostnih diabetikih se pojavi bolezen tja do 20. leta. Teh bolnikov je približno 20%. Redko je ravno pri teh bolnikih pozitivna družinska anamneza. Za nastanek te oblike diabetesa krivijo pogosto infek- cije z nekaterimi virusi, ki uničijo trebušno slinavko ali bolje rečeno tiste celice, ki izločajo inzulin. Se najbolj pogosto, tako danes mislijo, je avtoimuna oblika, kjer pride laično rečeno do tvorbe določenih snovi proti lastnim celicam, kar pa v končni fazi vodi k propadu le-teh. V majhnem odstotku nastane sladkorna bolezen pri nekaterih drugih hormonalnih boleznih. Omeniti je treba še nastanek sladkorne bolezni v starosti in pri ljudeh s preveliko telesno težo. Pri debeluhih se nema- lokrat zgodi, ko reducirajo odvečno telesno težo, se hitro uredi tudi sladkor. Sladkorni bolniki, ki se ne zdravijo ali pa ne vedo za bolezen, imajo krvni sladkor v krvi zvišan, obenem pa se le-ta izloča tudi preko ledvic z vodo. V vodo se izloča sladkor, če prekorači sladkor v krvi mejo 170 mg%. Ledvice zaradi zvišanega sladkorja izločajo tudi velike količine vode, bolniki morajo pogosto na vodo. To ima za posledico še večjo žejo, obenem pa tudi hujšajo, kljub temu, da je apetit kar dobro ohranjen. Ne moremo trditi, da bolezen poteka vedno enako. Velikokrat najdemo sladkorno bolezen povsem slu- čajno ob pojavu drugih bolezni npr. ponavljajoče kožne gnojne, gljivične bolezni, pogosta vnetja ledvic, obolenja ožilja, razne ginekološke bolezni ali pa noseč- nost. Pogosto najdemo sladkorno bolezen tudi ab si- stematskih pregledih (fluorografskih akcijah, siste- matski pregledi na Medicini dela itd.). V težjih nezdravljenih primerih bolezni je potek mnogo hujši. Bolnik bruha, navaja bolečine v trebuhu, ves je izsušen, pride celo do motnje zavesti. V izdiha- nem zraku vonjamo acetonski zadah. Tak bolnik mora nujno v bolnico, kjer je potrebno intenzivno zdravlje- nje. V prejšnjih desetletjih je bila umrljivost takih bolnikov izredno visoka, v predinzulinski dobi celo 50%. Danes je zaradi boljšega pristopa k zdravljenju, predvsem pa hitrejšega odkrivanja same bolezni, ta komplikacija le redko smrtna. ZA ČLANE SMUČARSKE ZVEZE CENEJE Smučarska oprema je iz leto v leto dražja, zato je akcija Smu- čarske zveze Slovenije, ki nudi svojim članom ugoden popust, vsekakor dobrodošla. Člani te organizacije lahko kupijo smu- čarsko opremo z 10 odst. popu- stom, prav tolikšen popust ima- jo na slovenskih žičnicah ter ne- katerih hotelih, kampih, kopali- .ščih in športnih objektih v Slo- veniji. V to akcijo so se s celjskega območja vključila tudi smučar- ska društva Izletnik. Prebold, Žalec, Braslovče in drugi ter Po- dročni zbori vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja, ki bodo sprejemali prijave ter izdajali ku- pone za nakup opreme. Članari- na za člane starejše kot 15 let zna- ša 150 din, za pionirje do 15 let pa 60 din. Z izkaznico in kuponi lah- ko člani kupijo opremo v vseh prodajalnah s smučarsko opre- mo, ki so podpisale sporazum, to pa so na našem območju: Slove- nijašport. Nama, TEKO, Tkanina in še nekatere. Razen tega, da imajo člani SZ Slovenije sami določeno mate- rialno korist od članstva pa po- magajo tudi pri razvoju sloven- skega smučanja, saj se sredstva zbrana s članarino porabijo za re- prezentanco in tudi področrre smučarske klube. F. P. VADBA ZA NAJMLAJŠE TVD Partizan - mesto Celje je že pričelo z vadbo za cicibanke, cicibane ter pionirje in pionirke do 4. razreda osnovne šole. Vadi- jo v novi telovadnici Osnovne šo- le I. celjske čete v Vodnikovi uli- ci in sicer: torek - od 16.00 do 17.25 otroci od 2 do 5 let in starši; od 17.30 do 18.55 pionirji 1. in 2. razred; sreda - od 16.00 do 17.25 cicibani in cicibanke od 3 do 5 let; od 17.30 do 18.55 pionirke 1. in 2. razred; četrtek - od 16.00 do 17.30, cicibani od 5 do 7 let, od 17.30 do 18.55 pionirji 3. in 4. ra- zred; petek - od 16.00 do 17.25, cicibanke od 5 do 7 let in od 17.30 do 18.55 pionirke 3. in 4. razred. MLADI PIŠEJO MOJ KRAJ 2ivim v majhnem toda le- pem kraju Šmartno v Rožni dolini. Tudi pri nas imamo gasil- sko društvo, ki šteje približ- no šestdeset članov, med nji- mi je tudi veliko pionirjev in pionirk ter mladincev. Jaz sem član in sicer sem desetar. Imam svojo desetino, ki je se- stavljena še iz sla, strojnika, prvega in drugega napadalca, prvega in drugega vodarja ter prvega in drugega cevarja. Pri gasilcih mora biti red in disciplina, saj drugače ne moremo imeti uspešnih vaj. Tudi mi se z vajami uspo- .sabljamo, da bomo nekoč do- bri gasilci, ki bomo pomagali ljudem v nesrečah ali pa ne-' sreče preprečevali. Delo je zelo zanimivo, potrebna pa je tudi velika spretnost. MIRAN CERNIC, 8. d OS .Bratje Dobrotinšek-. Vojnik MEDRAZREDNA TEKMOVANJA Minilo je že kar nekaj časa od začetka tega šolskega leta in redovalnice postajajo vse bolj pisane. Bliža pa se tudi redovalna konferenca. Redo- valna mrzlica bi lahko rekli. V vsej tej gneči pa smo po- skrbeli tudi za razvedrilo. Pred nekaj dnevi je namreč šolsko športno društvo pri- pravilo medrazredna tekmo- vanja v košarki. Ob teh tek- mah, ki so potekala od dva- najst trideset do trinajst pet- najst, je življenje v šoli zelo zaživelo. Vsi smo pohiteli, da čimprej pojemo kosilo, da bi le prišli pravočasno na tek- mo. Bilo je zelo zanimivo opazovati te hude, a vendar prijateljske boje med posa- meznimi razredi. Ob srečanju deklet osmega in sedmega razreda so zma- gale osmošolke, od dečkov pa sedmošolci. Ko so se sre- čale deklice šestega in petega razreda, pa je bila sreča na strani deklic šestega razreda, ravno tako so dečki premaga- li petošolce. Tekmovanja so bila zelo dobro organizirana in komaj čakamo, kdaj bomo lahko spremljali srečanja v drugih di.sciplinah. LJILJANA RADIC, 8. a COS Frana Roša, Celje ŽIVLJENJE NA VASI življenje na vasi .se razliku- je od življenja v mestu. V vasi otroci pozdravljajo sosede in jim pomagajo pri delu, pasejo živino, kurijo ogenj, pečejo jabolka, kostanj, koruzo, krompir. Zraven se igrajo še razne igre in se učijo. Po na- vadi se zbere več otrok, da je zabava prijetnejša. Otroci pri- - dejo v šolo velikokrat zama- zani, kadar dežuje. Takšno življenje je tudi moje, saj tudi jaz živim na vasi. DARJA TIMPRAN, 5. b OS Dobrna OB DNEVU MRTVIH Ob prvem novembru se spominjamo vseh mrtvih in vseh, ki so padli za svobodo. Takrat prižgemo svečke, okrasimo grobove in spome- nike s cvetjem. Veliko je ta- kih, za katere, sploh ne vemo, kje so pokopani, kajti mar- sikdo je umrl v hudem trplje- nju med vojno. Partizani so ga pokopali v gozdu, na goz- dni jasi, na travniku... stezo, ki je vodila tja, je čas izbrisal. Tudi v Lesičnem imamo spomenik padlih borcev. Učenci ga čistimo in krasi- mo, ob prvem novembru pa pripravimo komemoracijo in prižgemo svečke. ANICA POTOČNIK, 8. r. OS Lesično PIONIRSKI PLES Na dan pionirjev smo imeli ples. Ob desetih smo se zbrali v telovadnici, kjer je bilo že vse pripravljeno. Ko je zado- nela glasba, smo se sedmo in osmošolci pognali na plesi- .šče, nikakor pa niso hoteli plesati učenci petih in šestih razredov. Tovariša za telo- vadbo sta jih komaj prepriča- la, da so zaplesali. Pridružili so se nam tudi tovariši in to- varišice. Cez kakšno uro smo počasi začeli omagovati, ma- lo smo se odpočili, pa zopet odšli na plesišče. Ob enih smo ples zaključili in odšli kosit. Po dobrem kosilu in izvrstnem plesu smo zado- voljni odšli domov. NATAŠA VEBER, COS Fran Roš, Celje GLEDALI SMO FILM Učenci naše šole in osnov- ne šole Pohorski odred, smo si ogledali v kulturnem domu film z naslovom Josip Broz Tito. Film je prikazoval boj jugoslovanskih narodov na čelu s Titom. Jugoslovanski narodi so se vsa štiri leta voj- ne pogumno borili proti so- vražniku, ki je na.še ljudi po- bijal, zverinsko mučil, mno- go pa jih je odpeljal v tabori- šča. Tam je večina naših ljudi pomrla. Po končanem filmu smo odšli v šolo, kjer smo imeli še dve uri pouka. SABINA REBERNAK, 4. a OS Edvard Kardelj, Slov. Konjice PO STOPINJAH KURIRJEV Obiskali smo nekdanjega kurirja Korošec Stanka. Pro- sili smo ga, naj nam pokaže, kje je bil bunker T\''-33 Ta- koj je odšel z nami na hrib Veje. Sli smo navzgor. Pod bukvijo se vidita še dve jami, v katerih sta bila pokopana dva partizana. Nato smo priš- li do studenca, iz katerega so pili vodo kurirji. Cisto pod vrhom, smo videli, kje je bila Staniča najprej. Kurirji so sta- novali v enem šotoru in v hi- šici iz smrekove skorje. Nato so si v bližini naredili bunker iz lesa. Bil je skoraj čisto v zemlji. Tam zdaj raste pra- prot. Pokazal nam je, kje sta stala stražarja. V bunkerju je bilo okoli 20 kurirjev. To je bilo že davno. Zadovoljni smo se vrnili v dolino. ANDREJA ROTOVNIK, 2. r. OS Stranice JESEN Oh, saj je že oktober! Samo malo pogledaš skozi okno, pa opaziš, da nas je že obiskala jesen. Ta umetnica! .>Kako lahko tako čudovito obarva gozdove! ■< se vprašujemo, ko opazujemo lepote jesenske narave. Tu in tam še lf^ opazimo zeleno listje, ka, kdaj bo tudi ono dol barve, na katere bo zelo j nosno. Rahla jesenska sapi se zaganja v krošnje, da Ijj šelesti in pada na vlažna t Kmetje««o si že natlačili i^,. z listjem in ga odnesli dom( Hlev je postal čudovit, \^ pisani listi so poživili um^ na tla. Se in še bi lahko naši vali, pa se za nekaj časa z n slijo in očmi preselimo drugam. Tu so vinogradi, nas zdaj že močno pnvablj jo. Kmalu bodo jesensl opravila gotova, jesen bo o šla in nas drugo leto, tež) pričakovana, spet obiskala KAROLINA HOSTNIK, 6, OS Lesift MOJ MIKI Pred štirimi meseci je rm očka kupil osla v Bosni, p, Ijali smo ga k očkovi mami Bukovžlak, ker doma nitn; mo hleva zanj. Obiskujem g trikrat na teden. Vsakič g najdem na paši. Tudi jezdi- .se pusti otrokom. Postane p tudi muhast in katerega vrj s .sebe. Vedno, kadar prider k njemu, zariga. Njegova na ljub.ša hrana je koruza, hru ške, kruh in detelja. Pije zol malo. Tudi čistočo drži. ^{ potrebo hodi vedno na isti mesto. IGOR GOBEC, 3.i OS Slavko Šlander. Celji BILI SMO V KINU v torek smo izvedeli vesek novico, da si bomo naslednje ga dnte v kinu ogledali filir Robin Hood. V sredo smo bili pri poukt zelo nemirni. Ure so bilt strašno dolge. Končno je bila ura enajst. Odšli smo v kino Hitro smo se posedli in čakali na pričetek filma. 2e takoj na začetku smo bili presenečeni, saj smo gledali risani film o Robinu Hoodu. Vendar smo se tudi s tem kmalu sprijazni- li. Film nam je postal všeč. saj so res sodelavci opravili dobro svoje delo. Film se je srečno končal. Spet smo odšli nazaj k pou- ku, ki je trajal le še kratkih dvajset munut. Po pouku pa smo veseli in navdušeni odšli domov. SLAVICA TERSEK, 7. c OS Primoža Trubarja. Laško HODIMO V PRVI RAZRED HODIMO V 1. RAZRED POZNAMO 2E SKOR.^' VSE CRKE. NAJRAJE TE- LOVADIMO. Učenci 1. b razreda OS Prve celjske čete OBREKLJIVI VPRAŠAJ IN RADOVEDNI KLICAJ ■Jaz sem Vprašaj, ti si pa le Klicaj,., se je hvalil Vprašaj. •Zakaj pa si ti Vprašaji".. "Ker sem pač Vprašaj!.. ■Jaz sem pa Klicaj in sem jezen nate." ■Veš kaj. Klicaj, radoveden sf kot le kaj! Nikar se ne šopiri, saj si le Klicaj! Kličeš me za vsako figo... ■Ti pa kar naprej sprašuješ: kdo, kje, kaj.. •• •No, zato sem pač Vprašaj... ANDREJ KRAJNC, 8. c OS Franja Malgaja Šentjur pri Celju JESEN V SADOVNJAKU Jabolka zrela so že medena, hru.^ka na bregu je že dozorela, sliv obilo na vejah se klanja, oreh o samih poticah sanja. Košek na rami vsak naj prinese, pa naj si vanj sladkosti natrese. zimi na peči se bomo smejali, koške ji polne skozi okno kazali. ANICA POTOČNIK, 8. r OS Lesično ^ 6. november 1980 NOVI TEDNIK - stran 19 0UANJE ASLOV JANJI MARINC Qi\\čna igra celjsice Icegljavlie v Bečeju r Janja Marine, znana celj- i ta kegljavka, je med šport- ni meseca oktobra v zna- Irti športnem listu Šport- fe novosti! Ta uspeh si je Jjborila z osvojitvijo na- ova državne prvakinje v gljanju, ko je pred deseti- ni dnevi v Novem Bečeju ^vojila prvo mesto z odlič- rezultatom 870 kegljev, prvem nastopu je podrla Lg^jn v drugem 434 kegljev. Obiskali smo našo športni- Janjo Marine v njenem ieru, ko je med športniki in ^ojiitii prijatelji praznovala !^oi zadnji uspeh. Bila je za- j(,voljna in srečna, kajti isvojila je zadnji naslov, ki ji f tnanjkal. Sama pripove- .Samo ta naslov mi je še manjkal! Toda tudi sedaj še ^ mislim končati z nastopi ^ kegljaški stezi. Bila sem ,g občinska, medobčinska, ppubliška in svetovna prva- r,nja. Nikoli pa nisem uspe- la v prvenstvu posameznic. Največji uspeh v tej konku- renci sem dosegla z uvrsti- tvijo na četrto mesto. Tokrat pa sem stopila na najvišjo stopnico. In še premočno sem zmagala, čeravno po svojem nastopu tega nisem pričakovala. Razpored mi je namreč navrgel prvi dan šte- vilko dve in drugi dan števil- ko 1. To pa je pomenilo, da sem morala na steze že ob 8.20 uri zjutraj. Ko sem kon- čala nastop in povedla, sem takoj odšla na vlak in se vra- čala v Celje z željo, da bom lahko naslednji dan že na de- lu. Pričakovala sem sicer vi- soko uvrstitev, toda moje najbolj nevarne nasprotnice so metale za menoj in so do- bro vedele, koliko morajo porušiti za končni uspeh. To- da te niso uspele in v Zagre- bu sem radostna izvedela iz časopisa, da sem nova prva- kinja. Seveda sem bila pre- srečna, kajti v Bečeju sem nastopila sama iz Celja, ker Eva Ludvik in Lojzka Bajde nista mogli nastopiti zaradi objektivnih ovir.<- Načrti? ■>Se vedno ne moremo pre- boleti, da smo izgubile na- slov moštvenega prvaka. To- rej se moramo »maščevati« na ostalih prvenstvih. Pred nami je še nastop dvojic. Tu bom skupaj z Magdo Urh po- skušala osvojiti novi naslov. Priliko pa imajo še ostale dvojice iz našega kluba. Zla- sti Eva Ludvik in Lojzka Bajde so lahko odhčne. Ce bomo v tem uspele, potem bomo morda pozabile na po- raz v moštvenem tekmova- nju.« Janja Marine je tembolj vesela svojega uspeha če ve- mo, da je bila letos močno poškodovana in ni vadila s polno močjo. Tradicija uspe- hov celjskega ženskega keg- ljanja pa se nadaljuje. J.KUZMA STRELCI VABIJO NOVINARJE V REČICO! strelci SD .DUŠAN PO- ŽENEL v Rečici pri la- škem so se odločili za nad- vse zanimivo tekmovanje, kamor so povabili kar 28 ekip iz različnih slovenskih uredništev časnikov, radij- skih in televizijskih postaj, katerim se bodo pridružili še strelci iz I.aškega, Rečice in Celja. V vsaki ekipi bodo po trije strelci, ki bodo preizkusili svoje strelske sposobnosti z zračno puško na deset steznem strelišču v Rečici pri Laškem. Za naj- boljše so pripravljeni pokali in druga priznanja. Tekmo- vanje bo predvidoma 14. ali 15. novembra s pričetkom ob 14. uri. Organizatorji so dali možnost izbire časa tek- movanja novinarjem, saj ra- zumejo njihovo težavno delo in pomanjkanje prostega ča- sa. Prijetno vabilo na še bolj prijetno tekmovanje ali sre- čanje sta podpisala strelska zanesenjaka iz S D Dušan Po- ženel v Rečici pri Laškem te- hnični vodja VINKO LA- VRINC in predsednik STANKO PEKLAR. T. VRABL v dveh kolih štiri točke USPEŠEN START Zdaj v Kraljevo proti Slogi Pred 350 gledalci so košarkarji Libele v II. kolu ZKL I b skupi- ne. Odpravili s 97:87 (56:44) IMT Beograd, ekipo, ki je prekašala Celjane v telesni višini in velja tudi sicer kot favorit za visoko uvrstitev v tej ligi. Celjani so to- krat presenetili goste s kolektiv- no igro, dobro obrambo in napa- di, še predvsem pa s hitrostjo, ki so bili glavni aduti Libele. 2e v I. polčasu so si priigrali lepo prednost 16. košev. Ta pre- dnost je v začetku drugega polča- sa kmalu splahnela, saj so gostje imeli svojih dobrih »-lO minut«, ko so Celjane ujeli na 60:60. Po kratkotrajnem nihanju v rezulta- tu so igralci Libele ponovno našli samega sebe in v dobrem finišu ponovno prehiteli goste kar za 10 košev. Strelci pri Libeli: Haupt- man 27, Gole 22, Muha 13, Me- dved 15, Sabolčki 13, Pribanovič 6 in Kuljad 1. Trener Libele Zmago Sagadin: "Pohvaliti moram vse igralce, ki so nastopili v tem težkem sreča- nju. Kvaliteta igre je bila znatno boljša kot v I. kolu proti Metalcu. Odločala je kolektivna igra, pa borbenost, hitrost, uspešnost v obrambi in napadu. Se je bilo ne- kaj spodrsljajev. Nimamo še pra- vega orožja proti igri »mož na moža«, s katero so nas gostje iz Beograda presenetili. Vendar na- ši igralci v kritičnem obdobju ni- so popustili. Hauptman je bil to- krat neustavljiv, po njegovem odhodu pa sta uspešno vso težo prevzela Gole in Sabolčki. Zaslu- ženo smo zmagali in si priigrali dragocen nov par točk. V III. ko- lu nas čaka srečanje proti Slogi v Kraljevu. Ogledal sem si v Zagre- bu njihov nastop v II. kolu te lige. Nismo brez možnosti za zmago, čeprav bodo Kraljevčani na svojem terenu zelo navaren nasprotnik." Celjani so po II. kolu v ZKL B skupine na 2. mestu I K. JUG NA KRATKO NOGOMET NA VRANSKEM Mladinci Savinjske .so v okviru Republiške lige na.stopili na Rav- nah na Koroškem in s Fužinar- jem Igrali neodločeno 0:0. V pri- (lodnjem kolu go.stujejo v Slo- lenskih Konjicah proti Uniorju. Kadeti Vranskega so odigrali Bo.stalo tekmo z Gradbenikom la Ljubnem in izgubili 2:1. Strel- ca za Gradbenik sta bila Fluder- uk in Naročilnik, za Vransko pa ^nčigaj. Sodil je Zagode iz Ve- enja. MILAN BRISNIK NASTOPILO 20 EKIP Občinskega sindikalnega tek- novanja za mlajše člane v ko- šarki v žalski občini se je udele- iilo 20 ekip. Rezultati finala: SIP - Občina 21.11, TT Prebold - Hmezad 35:27, SIP - TT Pre- bold 20:22, Hmezad - Občina 2126, SIP - Hmezad 19:35 in TT I^ebold - Občina 32:17. Vrstni rsi: 1. TT Prebold, 2. Hrnezad, 3. Ot-ina itd. USPEH ALEKSANDRE ŽIBART v Idriji je bilo republiško mla- iinsko absolutno prvenstvo v if^rate borbah in katah, kjer je ■vstopilo več kot 80 tekmovalcev |^\'se Slovenije, med drugim tu- ''•iz Žalca. Članica karate sekcije Pn TVD Partizan Žalec ALEK- SANDRA 2IBART je osvojila "dlično drugo mesto, medtem ko ^ bila člana te sekcije BRAN- KO CIMPERMAN in BORIS '^LIC v.SNojih kategorijah peta. SILVO MARIC PRVA BRINOVEC IN f^ANZIGER J Ljubljani je bilo republiško "^Kmovanje klubov OZN v ša- kjer sta žalsko občino zasto- FRANCI BRINOVEC in ^'ARKO RANZIGER. Dosegla Velik uspeh, saj sta osvojila ^■^0 mesto. Brinovec je med .^Sim premagal tudi republi- ' ^Sa pionirskega prvaka Ciga- L* ter tako dodal levji delež k ^"čnemu uspehu. Čestitamo! ^ JOŽE GROBELNIK. NOGOMET NA VRANSKEM Mladinci Savinjske so v okviru Republiške lige nastopili na Rav- nah na Koroškem in s Fužinar- jem igrali neodločeno 0:0. V pri- hodnjem kolu gostujejo v Slo- venskih Konjicah proti Uniorju. Kadeti Vranskega so odigrali zaostalo tekmo z Gradbenikom na Ljubnem in izgubili 2:1. Strel- ca za Gradbenik sta bila Fluder- nik in Naročilnik, za Vransko pa Rančigaj. Sodil je Zagode iz Ve- lenja. MILAN BRISNIK NOV USPEH PLANINŠKOVE IN HACINA V Lukovici pri Ljubljani je bi- la zadnja dirka za prvenstvo Štajerske v avto rallyju. Na njem so lepe uspehe dosegli predstavniki AMD Šlander iz Celja. Med ženskami je zmagala Glorija Planinšek, enak uspeh pa je dosegel Slavko Hacin v kategoriji do 1150 ccm. Drugo mesto pa sta dodala ekipa Šlan- dra in Jože Mesaric v kategoriji do 905 ccm. FRANJO MOLNAR PETI Mladi dvigalec uteži Partizana Celje Franjo Molnar je letos osvojil naslov mladinskega repu- bliškega prvaka, na državnem prvenstvu pa je v soboto osvojil peto mesto. V srednji kategoriji je dvignil 217,5 kilograma. PRILOŽNOST ZA MINERVO V predzadnjem jesenskem ko- lu republiške lige so vodeči igral- ci Šoštanja igrali doma samo 23:23 proti Slovenjgradcu in so s tem izgubili načrtovano točko. To pa je priložnost za Minervo, ki ima v zaostali tekmi proti Usnjar- ju priložnost, da prevzame vod- stvo. Mladi igralci Aera so prese- netljivo premagali Prule 23:17 in si s tem izboljšali možnost, da spomladi pobegnejo z dna le- stvice. Na lestvici vodi So.štanj s 15 točkami. Minerva je s tekmo manj četrta in ima 13 točk, Aero pa enajsti s pestimi točkami. V zadnjem jesenskem kolu bo Mi- nerva igrala v Skofji Loki proti Jelovici, ki je trenutno druga. Šo- štanj gostuje v Veliki Nedelji, Aero pa v Slovenjgradcu. V ženski republiški ligi so igralke Smartnega igrale doma proti Šentjerneju neodločeno 8:8. V zadnjem kolu bodo gosto- vale proti Mlinotestu v Ajdovšči- ni. Na lestvici so pete s 14. toč- kamo. VELENJE SEDMO v II. zvezni ligi so igralci Ru- darja iz Velenja tokrat doma premagali AIK iz Bačke Topole z rezultatom 3:1. Imajo 12 točk in so na lestvici sedmi. V pri- hodnjem gostujejo proti Osi- jeku! ŽALEC NAJUSPEŠNEJŠI Na tekmovanju občine Žalec v rokometu je nastopilo kar 32 ekip. Pri ml. pionirjih, ml. pionir- kah in pri st. pionirkah so zmaga- le ekipe iz Žalca, pri st. pionirjih pa so bili najboljši mladi tekmo- valci iz Griž. UNIOR PREMAGAL ELKOROJ v vzhodni republiški nogo- metni ligi so pripravili največje presenečenje igralci Uniorja iz Slov. Konjic, ki so doma prema- gali Elkroj 3:2. Uspešni so bili tudi igralci Steklarja z zmago nad Pragerskim 2:1, pa tudi Sa- vinjska je uspela v gosteh igrati nič proti nič proti Fužinarju. Na lestvici je Elkroj tretji, Unior četrti. Savinjska sedma in Steklar osmi. V prihodnjem kolu igrajo naši predstavniki med seboj. V Mozirju Elkroj - Steklar in na Vranskem Savinj- ska - Unior. J. KUZMA ODLIČNA NOGOMETNA PREDSTAVA NA G LAZU I Nogometaški Kladivarja in Smartnega so se pomerili za toč- ke v republiški ligi! Na Glaziji smo videli zelo dober nogomet. Nogometaši obeh moštev so se v snegu in na težkem igrišču trudi- li in prikazali izredno borbenost. Gostje so bili bolj prodorni in so zasluženo premagali tehnično si- cer boljše domačine z rezultatom 2:1 (0:1). Prvi so prišli v vodstvo domačini po zadetku Savica iz 11 m. Prašnikar, najboljši napa- dalec gostov, je pozneje dosegel dva zadetka in zagotovil zmago svojemu moštvu. V celoti pa je bila predstava odlična v kateri sta bila najboljša moža na igrišču sodnik Botjak iz Murske Sobote in domači vratar Tasič, ki je pre- prečil gostom višjo zmago. Na lestvici vodi Šmartno, ki ima 14 točk. Celjani so deveti s šestimi točkami. V prihodnjem kolu igra Kladivar doma proti Vozilom, Šmartno pa v derbiju prvenstva proti Železničarju iz Maribora. Trener Smartnega Janko Goričnik: - To srečanje bo odločilo, kdo bo jesenski prvak. Upamo, da bomo pred domačimi gledalci pokazali dobro igro in osvojili obe točki.« 'd j(. ^/j', ki jo bodo kmalu »porušili«, je bil derbi med Šmartnim l>i 5p J*'barjem, katerega so dobili gostje z 2:1. Na tem stadionu naj '^'■ajii ^'"šnjem letu bila tudi proslava 60-letnice organiziranega ^kvti '^f>gometa v Celju. Kot vse kaže. turnirja ne bo, bo pa »ostna seja. Tudi to je nekaj! Foto: TONE TAVČAR rokomet ODLOČITEV V MOSTARJU V pokalu premoč Ljubljančanov Rokometaši Aera Celje so ostali tudi po devetem kolu na čelu lestvice v IL zvezni ligi! V zanimivem in izena- čenem srečanju so doma premagali reškega Kvar- nerja z rezultatom 25:18 (8:10). Gostje so se predsta- vili kot močna in čvrsta eki- pa, ki je v prvem polčasu vodila že z 10:5. V tem delu igre domačinom ni in ni šlo. Anderluh ni izkoristil dveh sedmerk, večkrat pa je vrat- nica zaustavila strele celj- skih napadalcev. Šele tik pred odmorom se je razigral Kalin, poživel celjski napad in Kalin, Božič ter Medved so zmanjšali rezultat na 8:10. Boljšo igro smo videli v nadaljevanju. Celjani so kmalu rezultat izenačili in ko je bil najboljši igralec gostov Damjan Cavljovič izključen iz igre brez pravice zamenja- ve so Celjani prišli popolno- ma do izraza ter visoko po-' vedli. Pri domačinih mora- mo omeniti odlično igro vra- tarja Pušnika ter solidno^ predstavo Kalina, Tomiča, Božiča in mladega Medveda. Anderluh je bil sicer najbolj- ši strelec z 9. zadetki, toda tokrat mu strel ni najbolje služil. Ostale zadetke so do- dali Medved 5, Božič 4, Kalin in Razgor 2, Mahnič, Ram- šak in Jonak po enega. V pri- hodnjem kolu gostujejo Ce- ljani v Mostarju proti dru- gouvrščeni Mehaniki. To je srečanje, ki bo odločilo vpra- šanje jesenskega prvaka. Med tednom pa so Celjani odigrali polfinalno tekmo re- publiškega pokala. V sreča- nju proti Kolinski Slovanu so srečanje izgubili z rezulta- tom 22:29. Poraz Celjanov je popolnoma zaslužen. Torej Ljubljančani so visoko ra- zmerje zmag Celja tokrat zmanjšali. Vse pa kaže, da lahko tudi v prihodnje priča- kujemo uspeh gostov, ki so trenutno le boljša ekipa. Za Celjane pa le to. Potrebno bo še pridno vaditi in dobro pri- praviti svoje moštvo. Zlasti v fizičnem pogledu so Celjani precej slabši od Ljubljanča- nov. In ravno zaradi tega bo potrebno tudi prilagoditi igro v celjski obrambi. Ome- niti velja še to, da je v drugi polfinalni tekmi Šoštanj iz- gubil proti Jadranu 25:30 in to po pristranskem sojenju sodnikov, ki so že v začetku tekme izključili brez pravice zamenjave najboljšega igral- ca Šoštanja Gučka. Sama uvrstitev Aera in Šoštanja v polfinale pa je uspeh za ro- komet v našem območju. J.KUZMA USPEŠNE ROKOMETAŠICE V ANDRAŽU Z jesenskim delom tekmovanja v II. republiški rokometni ligi-vzhod so uspešno končale rokometašice ANDRAŽA had Polzelo, saj so premočno osvojile prvo mesto in postale jesenske prvakinje. V zadnjem kolu so doma premagale Fužinarja z Raven na Koroškem 11:10. Strelke so bile: M. Bršek 6, Jelen 2 in Planskan ter Blatnik po enega. Ponovno se je odlično izkazala vratarka Ljubica Zabukovnik. Rokometašice Andraža so tako v jesenskem delu tekmovanja osvojile 12 točk od 14 možnih. Zimski čas bodo izkoristile za temeljite priprave za start v spomladanski del. V primeru osvojitve prvega mesta v tej ligi bi v prihodnji sezoni nastopale v višjem tekmovalnem razredu, prvi republiški.ligi. Na fotografiji TONETA TAVČARJA stojijo od leve proti desni: trener in predsednik rokometne sekcije JOZE KRK, ZOFKA JEZOVNIK, MARTINA PLASKAN, MARJANA TRATNIK. STANKA ZABUKOVNIK, DARJA PIRTOVSEK in trener FRANCI DR0BE2, spredaj od leve proti desni pa so ROZI BRSEK, DARJA AZNIK, LJUBICA ZABUKOVNIK, ADICA JELEN, MARJANA BRSEK, LOTI BLATNIK in ZOFKA BLAGOTINSEK (kapetan ekipe). Z.B 20. stran - NOVI TEDNIK Št. 44 - 6. november predstavljamo sis za požarno varnost in občinsko gasilsko zvezo s teritorialnimi in industrijskimi društvi ter poklicno gasilsko brigado v občini celje 1378 AKTIVNIH ČLANOV OCENA POŽARNE OGROŽENOSTI Center Celja je strnjena gradnja, kjer je ogrože- nost za morebitne nesre- če večja kot sicer. V no- vih soseskah je ta ogrože- nost manjša, zato pa se pojavljajo drugi proble- mi, kot neust,rezni dosto- pi do stavb, ozke ulice, za- parkirani prostori, zakriti hidranti itd. V celjski ob- čini je tudi več različnih snovi, ki so požarno ali kako drugače zelo nevar- ne (plin, elektrovodi, žele- zarna, Cinkarna, Plinar- na, Aero - vsi imajo svoje rezervoarje plina, kar tudi predstavlja potencialno nevarnost), v starem mestnem jedru je še ne- kaj dotrajanega plinskega omrežja. Problem pred- stavljajo tudi razne kisli- ne in druge nevarne snovi v industriji! Imamo tudi nekaj industrije, ki je že sama po sebi požarno bolj ogrožena, kot LIK Savi- nja, Etol, Aero, Metka, Cinkarna itd. Pravzaprav je skoraj vsa industrija v celjski občini požarno precej ogrožena! V novih naseljih so si- cer upoštevani določeni potrebni odmiki, žal pa še vedno ni zagotovljena uspešna intervencija za- radi zgoraj omenjenih po- manjkljivosti. Ni dovolj prostora za dostop inter- vencijskih vozil. Na področju hidrantne- ga omrežja je bilo veliko narejenega, žal pa prihaja do anomalij, ker stvari ni- so urejene in predvsem usklajene. Tako ponekod hidrante enostavno pre- vlečejo z asfaltom! Požar- no ogroženost povečujejo tudi gozdne površine, ki so izpostavljene nevarni industriji. Pojavljajo se problemi kmetijskih za- selkov (goriva pod kozol- ci, motorna vozila itd.). Pri SIS za požarno var- nost je komisija, ki izde- luje oceno požarne ogro- ženosti in izhajajoč iz tega bo izdelan program o po- žarni preventivi in repre- sivi. ORGANIZIRANOST POŽARNEGA VARSTVA se izvaja preko SIS za požarno varstvo. SIS za požarno varstvo ni ostal v ozkih gasilskih okvirih, pač pa je področje svoje- ga dela močno razširil. Uspeli so povezati vse si- le v požarnem varstvu, ki je tako dobilo širšo druž- beno dejavnost in pomen. SIS za požarno varstvo se skupaj s celotno opera- tivo in preventivno dejav- nostjo tvorno vključuje v področje SLO in DS! Gasilske enote v civilni zaščiti so ene izmed ti- stih, ki tvorijo jedro in so med najbolj dejavnimi in usposobljenimi! Vse to si pridobivajo s številnimi rednimi in izrednimi va- jami ter urjenjem. Stalno so v dobri fazi pripravlje- nosti za učinkovito ukre- panje v primeru nesreče - požara ali česa drugega. Gasilske organizacije v celjski občini so združene v GASILSKI ZVEZI CE- IjJE, izven nje pa na stro- kovnem področju deluje ZAVOD ZA P02ARN0, REŠEVALNO IN TE- HNIČNO SLUŽBO! Operativno pa so po- klicna gasilska brigada in člani gasilskih društev. povez.ani preko ŠTABA OPERATIV- NE ObGZ Celje! V zadnjih dveh letih je SIS za požarno varstvo v celjski občini skupno z izvajalci sprejel program, ki zagotavlja prioritetno opremljanje gasilskih enot s sodobno gasilsko tehniko! Osnova za opremljanje je požarna obremenitev občine in dokumentov, ki so spre- jeti na področju republi- ke in občine o opremlje- nosti gasilskih enot. Tak- šen način je zagotovil, da je poklicna enota danes opremljena s sodobno opremo, ki zagotavlja vse vrste reševanja in akcij gašenja vseh vrst poža- rov, pri tem pa je del tež- ke opreme bil odstopljen za boljše delo tudi terito- rialnim gasilskim druš- tvom. TONE SENTOCNIK, na- čelnik štaba operative Republiške gasilske zve- ze Slovenije STANE OCVJRK, pred- sednik skupščine SIS za požarno varnost občine Celje JANKO REBOV, predse, dnik lO SIS za požarno varnost Celje in predse- dnik Občinske gasilske zveze Celje IVAN PASERO, povelj- nik Občinske gasilske zveze Celje FRANC DIMEC, pod- predsednik Občinske ga- silske zveze Celje EMIL ŽLENDER, podpo- veljnik Občinske gasil- ske zveze Celje VILI SPAT, častni pred- sednik Občinske gasil- ske zveze Celje LEGITIMACIJA GASILSKIH DRUŠTEV V OBČINI CELJE Gasilska društva v občinski gasilski zvezi Celje so na podlagi operativnih nalog razdeljena v tri kategorije. Kate- gorizacija društev je izvršena na podlagi požarne ogroženosti občine Celje ter po- treb i . terve cij v primeru požarov in drugih nesreč. Gasilska društva oziro- ma njihove enote skupno s Poklicno ga- silsko enoto se opremljajo na podlagi te kategorizacije s tem, da se jim zagotav- lja uspešno nastopanje v akcijah gaše- nja in reševanja. Poklicna gasilska enota šteje trenutno 30 operativnih gasilcev in poveljnika. Oprema Poklicne enote je sodobna in imajo poleg vozil za klasično gašenje še vozilo za kemično gašenje s peno in vo- do TLF 24/50, vozilo na prah S 2000, avtolestev Magirus 37 m, tehnično vozi- lo RV 2 z dvigalom in intervencijsko vozilo Ranger Rover. Poleg vozil ima tudi sodobno opremo za gašenje in reše- vanje. Gasilska društva v OGZ po kategori- jah: L kategorija: GD Celje - Gaberje šteje 75 aktivnih članov, od tega je 56 operativcev. Druš- tvo ima orodno gasilsko vozilo, kombi- nirano gasilsko vozilo in avtocisterno. Prav tako ima tudi ostalo opremo za reševanje in gašenje. GD Skofja vas ima 98 aktivnih čla- nov, od tega je 64 operativnih članov. Društvo irna orodno vozilo, kombinira- no vozilo, terensko' vozilo in specialno vozilo na gasilski prah S 1000. Ima tudi ostalo opremo za reševanje in gašenje. GD Ostrožno šteje 51 aktivnih članov, od tega je 31 operativnih članov. Druš- tvo ima orodno gasilsko vozilo in ostalo opremo za gašenje in reševanje. IGD Železarna Store je »mešano« kot industrijsko in terensko, šteje 136 aktiv- nih članov, od tega 55 operativcev. Društvo ima orodno gasilsko vozilo, kombinirano gasilsko vozilo in avtoci- sterno, prav tako ima različno opremo za reševanje in gašenje, n. kategorija GD Dobrna šteje 52 aktivnih članov, od tega je 38 operativnih članov. Druš- tvo ima orodno vozilo in kombinirano vozilo. Prav tako ima tudi pripadajočo opremo za gašenje in reševanje. GD Ljubečna šteje 74 aktivnih članov, od tega 34 operativnih članov. Društvo ima orodno vozilo in avtocisterno s pri- padajočo reševalno in gasilsko opremo. GD Teharje šteje 61 aktivnih članov. od tega 40 operativnih članov, društvo ima orodno vozilo in kombinirano vozi- lo s pripadajočo opremo za reševanje in gašenje. GD Vojnik šteje 72 aktivnih članov, od tega 52 operativnih. Društvo ima dve orodni vozili in kombinirano vozilo ter drugo opremo za reševanje in gašenje. IGD EMO Celje šteje 64 aktivnih čla- nov, od tega 32 operativnih. Društvo ima orodno vozilo s pripadajočo opremo za gašenje in reševanje. IGD Cinkarna Celje šteje 45 aktivnih članov, od tega 41 operativnih članov. Društvo ima orodno vozilo in kombini- rano vozilo s pripadajočo gasilsko opremo. III. kategorija V III. kategoriji imajo društva Babno, GD Lemberg, GD Lokrovec, GD Lopa ta, GD Prožin, GD Socka, GD Svetina, GD Šmartno, GD Trnovlje, GD Zagrad in IGD Metka orodna vozila s pripadajo- čo opremo za gašenje in osnovno reše- vanje. GD Frankolovo ima poleg oro- dnega vozila še avtocisterno, GD Strmec pa poleg orodnega vozila še kombinirano gasilsko vozilo s pripada- jočo opremo za gašenje in reševanje. IGD TVO Skofja vas nima gasilskega vozila, temveč ima samo manjšo količi- no gasilske opreme. GD Babno ima 19 aktivnih članov, od tega je vseh 19 operativnih. GD Lemberg ima 39 aktivnih članov, od tega ima 39 operativnih članov. GD Lokrovec ima 57 aktivnih članov, od tega 32 operativcev. GD Lopata ima 68 aktivnih članov, od tega je 33 operativnih članov. GD Prožin ima 98 aktivnih članov, od tega 44 operativnih članov. GD Socka ima 45 aktivnih članov, od tega 38 operativnih. GD Svetina ima 22 aktivnih članov, od tega 22 operativnih. GD Šmartno ima 90 aktivnih članov, od tega 43 operativnih članov. GGD Trnovlje ima 37 aktivnih članov, od tega 24 operativnih članov. GD Zagrad ima 41 aktivnih članov, od tega 29 operativnih članov. IGD Metka Celje ima 27 aktivnih čla- nov, ki so vsi operativni člani. GD Frankolovo ima 42 aktivnih čla- nov, od tega je 31 operativnih članov. GS Strmec ima 59 aktivnih članov, od tega je 44 operativnih članov. IGD TVO Skofja vas ima 27 aktivnih članov, ki so tudi vsi operativni člani- ^ 6. november 1980 NOVI TEDNIK - stran 21 •Rodilo SEJE. ■■ IŠČEJO JIH ZADEVA: ČRNIČ ANTON - KAMNOSEK Zadnje čase deluje v Celju CRNIC Anton, roj. 31. 5. 1937, brez stalnega prebivališča, ki ljudem obljublja klesanje napi- sov ali obnovo nagrobnih spomenikov. V ta namen sprejema denar kot akon- tacijo za naročeno delo, katerega največkrat ne opravi. Zato prosimo vse občane, ki so omenjene- mu dajali denar za akon- tacijo naročila in so bili ogoljufani, da se zglasijo na Upravi javne varnosti v Celju, Ljubljanska cesta 12 ali na najbližji postaji milice. BRALCI - POMAGAJTE! 28. oktobra okrog 17.45 je bil roparski napad v zlatarni Tajnšek v Celju. Neznanec je od zlatarke zahteval naj mu izroči zla- to, vendar se mu je uprla. V obrambi jo je neznanec poškodoval in predno je zbežal iz prodajalne, ji je ukradel tudi nekaj denar- ja. Na podlagi prodajalki- ne izpovedi je fotorobot napravil sliko, ki jo objav- ljamo. Osebni opis nez- nanca: Visok je okoli 165 centimetrov, star 22 let, temnih kratkih las, pokrit s črno kapo s ščitnikom, nosil je temna očala, oble- čen je bil v temno rjave ali črne žametne hlače in svetlo rjav pulover z viso- kim ovratnikom. Govoril je srbohrvatski jezik. Kdor bi kaj vedel o nez- nancu ali kdor ga je ome- njenega dne videl v bliži- ni zlatarne Tajnšek, naj to sporoči najbližji postaji milice ali na Upravo jav- ne varnosti v Celju. PROMETNE NESREČE NEOSVETUENO VOZILO v Šentjurju je voznik oseb- nega avtomobila ANTON MI- HELJ, 20, iz Kopra nenado- ma pred seboj zagledal oseb- ni avtomobil, ki ni bil osvet- ljen in ki ga je potiskal pred seboj ANTON KRAMER, 21, iz Babne gore. Mihelj ga je zato hotel na hitro prehiteti in je sunkovito zavil v levo, zadel pa je odprta leva vrata Kramerjevega vozila in zbil tudi Kramerja, ki se je težje ranil. UTRUJEN VOZNIK ZBIL PEŠCA V POTOK Iz Rečice proti Hudi jami je vozil z osebnim avtomobilom LJUBOMIR KOSIR, 28. iz Rečice. Domnevajo, da je bil utrujen in zato zapeljal na skrajni desni rob cestišča ter tu zbil pešca DOMINIKA JE- RANA, 53, iz Rečice, ki je pri- hajal nasproti. Pešca je vrglo na pokrov motorja, od tam pa je padel v potok Rečico in kljub hitri pomoči umrl. ZBIL DEKLICO IN POBEGNIL Na mostu preko Savinje v Globokem pri Rimskih To- plicah je voznik tovornjaka- vlačilca rdeče ali oranžne barve stisnil ob ograjo 10-let- no deklico. Deklica je bila v skupini otrok, ki so prihajali nasproti pravilno po svoji le- vi strani. Deklica je padla na tla in si zlomila desno roko, ima pa tudi opraskanine po obrazu. Po nekaj metrih je voznik vlačilca ustavil, pogle- dal nazaj, nato pa odpeljal da- lje. NAŠLI POVOŽENEGA v kraju Dobovec, to je na progi med Celjem in Maribo- rom, je osebje tovornega vla- ka našlo ob probi, ob levem tiru razkosano truplo. Komi- sija, ki si je ogledala kraj ne- sreče, je našla v bližini šolsko torbo in v njej zdravstveno izkaznico ter tako ugotovili, da gre za 15-letnega I. H. iz Okroga pri Ponikvi. Predvi- devajo, da se je deček, prejš- nji večer peljal s pospešenim potniškim vlakom iz Celja proti domu in ker ta vlak na Ponikvi ne ustavi, je potegnil zasilno zavoro, nato pa izko- čil, vendar tako nesrečno, da je padel pod kolesa. BREZ VOZNIŠKEGA DOVOUENJA Iz Celja proti Laškemu je vozil z osebnim avtomobilom EDVARD KOMERICKI, 20, iz Košnice. Ko je pripeljal v bližino naselij Košnica ni opazil pešca PETRA KOŽE- LJA, 22, iz Bukovžlaka, ki je hodil po desni strani, prav ta- ko proti Košnici. Komerički, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, je pešca zadel z desnim blatnikom in ga zbil po cestišču, tako da ima Ko- želj notranje poškodbe in po- škodovano hrbtenico. PREHITRA VOŽNJA Skozi Vinsko goro je vozil z osebnim avtomobilom STA- NISLAV ŽAKEL, 44, iz Jese- nic. Ker je vozil prehitro, ga je zaneslo čez desno bankino in po 44 metrih vožnje po na- sipu je trčil v drevo. Takrat je iz avtomobila padel 7-letni deček, ki ima lažje poškodbe, voznik in sopotnica pa sta težje ranjena. DO KREATOR Celje razpisuje prosta dela in naloge: FINANČNEGA KNJIGOVODJE za samostojno vodenje glavne knjige za nedoločen čas. Pogoji: - končana srednješolska izobrazba ekonomske sme- ri ali njej sorodna šola, oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost, - tri leta delovnih izkušenj v finančnem knjigovod- stvu, - da ima pravilen odnos do delavskega samouprav- ljanja. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delov- nim časom, s pogojem trimesečnega poskusnega dela. Pismene prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazila o izpolnjevanju pogojev pošljite na na- slov: Izvršni odbor KREATOR, Celje - Cankarjeva 1/11. Razpis velja 15 dni po objavi. prodajni prostor hudinja Po sklepu delavskega sveta objavlja Odbor za delovna razmerja MERCATOR-JELŠA, trgovinska delovna organizacija p. o. Šmarje pri Jelšah prosta dela in naloge urejanje zadev s področja gradenj, dokumentacije in nadzora Pogoj: dipl. ing. ali ing. gradbeništva s strokovnim izpitom. Delo za določen čas za ca. 2 leti. Stanovanje po dogovoru. K sodelovanju vabimo tudi upokojence, ki ustrezajo objavljenim pogojem. Pismene ponudbe sprejema tajništvo DO 15 dni po obiavi. , ■ ^ ZANIMIVOSTI DOMA IN V SVETU UTRINKI S POTI PO SKANDINAVIJI FJORDIH IN MED OTOKI DO TROMSEJA Z obiskom Nordkapa smo prišb do najsevernejše točke naše poti, s tem pa smo tudi opravili polovico naše poti - torej polčas. Nadaljnja pot nas je vodila proti jugu - pro- ti domu - vendar je tudi ta trajala še šest dni. Tretjega julija smo se ob šestih zjutraj vkrcali na ladjo norveške obalne plovbe in se z njo odpeljali ob izredno razčlenjeni obali proti Ham- merfestu, najsevernejšemu mestu Evrope. Vreme je bilo izredno ugodno tako, da smo se na gornji palubi ladje v PIŠE: 9 ERNEST REČNIK zavetrju sončili kot martinč- ki. Taičo sončenje sicer ni nič posebnega, če pa je to na 70° severne zemljepisne širine, dobre 4" nad severnim tečaj- nikom, pa je to le dogodek. Tiste dni se pri nas v Slove- niji ni nihče sončil, ker je bi- lo hladno in je deževalo, naša zemljepisna širina pa znaša 46°, kar je za 24° manj, kar pa tudi niso mačje solze. Mesto Hammerfest je nacistična soldateska leta 1944 dobese- dno zravnala z zemljo. Prebi- valci se v glavnem bavijo z ribolovom in s predelavo rib. Tu lovijo in sušijo polenov- ke, ob obali imajo postavlje- na sušila, kot neke vrste ko- zolce, seveda nizke, na kate- rih imajo obešene iztrebljene in nasoljene ribe. Da ob sončnih dneh tod naokoli precej zaudarja po ribah, je razumljivo. Nekje sem bral, da je bil Hammerfest prvo evropsko mesto, ki je imelo električno razsvetljavo. Neki mestni odbornik je na svetovni raz- stavi v Parizu, ki je bila leta 1890., ko so tudi odprli Eiffe- lov stolp, videl razstavljeno vodno turbino in generator in se je za te naprave navdu- šil. Cez dobro leto so imeli v Hammerfestu že hidroelek- trarno in tam leta 1892. je nji- hova stanovanja in ulice že razsvetljevala elektrika. Da- nes, ko je od takrat domala minilo že skoraj devetdeset let, se v Hammerfestu otepa- vajo dolge zime s temo in mrazom zelo uspešno z elek- triko. Te energije imajo tam na pretek in je ni treba prav nič štediti, zato lahko zelo razkošno osvetljujejo in ogrevajo svoje mesto, kadar je to potrebno. Lepo sončno vreme z mir- nim morjem pa tudi kulina- rične dobrote iz ladijske ku- hinje, vse to je prispevalo k prijetni vožnji in dobremu razpoloženju. Bogat samo- postrežni bife, ki je bil pri- pravljen v ladijski jedilnici za vse tri dnevne obroke je lahko zadovoljil tudi največ- je izbirčneže. Ladja si je mir- no utirala pot skozi globoke temne fjorde, mimo pustih in nenaseljenih otokov. Opa- zovali smo visoke zasnežene gore, slapove, katerih voda se je penila preko skal in red- ke ladje na gladini - seveda smo vse to tudi pridno foto- grafirali. Bil je svetal, sončen dan, ko smo ob polnoči pristali v Tromseju ter se namestili v bližnjem hotelu Sas Royal. Okna sob smo si zastrli s te- mnimi zavesami, da smo si umetno ustvarili noč in lah- ko zaspali. Tromse je največ- je mesto v severnem delu Norveške in leži v glavnem na otoku, ki ga s kopnim po- vezujeta dva dolga in izre- dno visoka mostova, tako da lahko pod njima plujejo tudi največje prekooceanske la- dje. Ogledali smo si lepo pro- testantsko cerkev v moder- nem slogu - vse skandinav- ske dežele je v 16. stoletju zajel val reformacije, ki je tu redno zasidral protestanti- zem. Z gondolsko žičnico smo se povzpeli na lepo raz- gledno ploščad nad mestom - opazili smo, da je restavra- cijo pri gornji postaji žičnice pred kratkim upepelil požar. Razgled na mesto, fjorde in gore naokrog je bil enkraten. V Bolsf jordu pri Tromseju je bila v II. svetovni vojni po- topljena velika oklopna Kri- žarka Tirpitz, ki je bila ponos nemške vojne mornarice. Tromse je znano univerzitet- no mesto, od tu je na svoja raziskovalna potovanja cesto odhajal veliki raziskovalec polarnih krajev Roald Amundsen, ki so mu v me- stu postavili lep spomenik. TUDI V LADJEDELNIŠTVU SPET flAZAJ K PREMOGU Ni še tako daleč čas, ko so po morju plule ladje na parni pogon. Parnike so v novejšem času zamenjale ladje, katerih vijake vrtijo motorji na nafto. Te so hi- trejši, pa smo kar pozabili na veter in premog kot vir energije za pogon ladij. Iz tega mačehovskega odnosa do premoga, nas je prebudilo dejstvo, da je nafte ve- dno manj. S tem pa narašča tudi njena cena. Vse to je povzročilo, da so strokovnjaki spet začeli razmišljati o strojih na parni pogon, pri tem pa kon- struktorji ladij niso nobena izjema, saj predstavlja »bunker« oziroma gorivo za pogon ladij precejšnji iz- datek za brodarje. Ta prizadevanja so rodila tudi že prve sadove. Po morju tako že plujejo razni prototipi parnikov in jadrnic ter kombinacije le teh. Seveda to niso klasične ladje te vrste. To so plovila, ki uporab- ljajo najnovejša dognanja s tega področja. Torej o kur- jačih, ki bi delali pri kotlih na sodobnih parnikih, ne bomo govorili. Da se stvari premikajo, govori tudi naslednji primer; pred dnevi je namreč nek avstralski brodar naročil v ladjedelnici v Tržiču - italijanskem Monfalconu dve ladji, ki bosta za pogon svojih motor- jev uporabljali paro. Ti dve ladji, katerih skupna nosil- nost bo 150.000 ton, bodo po pogodbi zgradili do leta 1982. Ladji bosta služili za prevoz boksita. Prav tako je tudi drugi avstralski brodar, tisti, ki se ukvarja s pre- vozi blaga ob avstralski obali, naročil dve tovrstni ladji in sicer manjši ter prilagojeni obalni plovbi. Gradili pa jih bodo na Japonskem. Ta primera nam kažeta, da se bodo časi, ko je ladje poganjala para, kmalu vrnili. To potrjuje tudi izjava nekaterih vidnih strokovnjakov, ki napovedujejo, da bodo v prihodnjih 20 letih zgradili 1000 tovrstnih ladij. MATJA2.GALJOT Vodoravno: 1. okret okoli osi, 6. trop živali, 11. kepa si ah zemlje, 12. čista porcelanska glina, 13. prehlapnica, kapnica v kemiji, 15. »medena rosa« na listih nekat rastlin. 16. srbsko moško ime, 17. vojaška enota, 19. ml nič iz Mahabharate, 20. Johann Eckermann, 21. mimoM pešec, 23. avtomobilska oznaka Reke, 24. vodne rastline prvina, atom s trojno valenco, 28. vrsta športne jadrnice nekdanje indijansko pleme v Peruju, 31. bivši nogom zagrebškega Dinama (Krasnodar), 33. sestavni del moleli 35. papirna zidna prevleka; 37. republika v jugozal« Aziji, 39. kemijski simbol za iridij, 40. možak iz snega.i žek, 42. Koliševski Lazar, 43. Radio industrija Zagrebi španski vojskovodja in državnik (vojvoda, 1507-1582) doba, vek, 47. agavi podobna rastlina, 49. morska rib njenih iker pridobivajo kaviar, 51. mimohod čet, pred vi poveljnikom, 53. ime francoskega pisatelja Zolaja, 54. t ska papiga, 55. naletavanje. Navpično: 1. zaščitni plot okoli vrta ali hiše, 2. slovel družbenopolitični delavec, narodni heroj (Marjan), 3. žen pokrivalo, 4. oblika moškega imena, 5. priprava v kat streljamo, označena s krogi, 6. Cehov AntOn. 7. ciga" polet, zanos, 9. razsežna kraška planota na meji med BC in Dalmacijo, 10. letopis, kronika, 12. verska sekta, soroj bogom.ilom, razširjena v 12. stoletju, 14. preizkus, poS» 18. mesto v juhozahodni Romuniji, 21. Tantalov sin vsti grški mitologiji, 22. človek, ki se spretno prilagaja polo* 25. visoka vzpetina, 27. pariška modna hiša, 29. prizoris< cirkusu, 32. slikarjeva delovna soba, 34. okusne morskej; skuše, 35. glasbeni pojem gostolevek, 36. slovenski s" (Anton), 38. zelo bledo rdeče vino, 39. sultanov ukaz. norveški slovničar (Ivar), 44. blazinjak, vrsta počivalnil^, enovalentni radikal iz ogljika in vodika, 48. melodija, nal pesem, 50. ime pevke Prodnik, 52. kemijski znak za laH" REŠITEV KRIŽANKE OBJAVLJENE V PREJŠN^ ŠT. NOVEGA TEDNIKA Vodoravno: OBRED, LIANA, PRADO, 2ERJAV, SER, lATA. ASA, JAEN, SEL, VK, CERBER. GA, Ag LERIDA, VENA, CEBU, ARES, DEKA, PLATEN, RJ! SR, DILEMA, AB, TOP, JERA, ANA, UPOR, NOVI > LANUGA, ETA2A, ANIMA, RAMAN. GOBARSKI PIKNIK V GORNJI VASI PRI PREBOLDU v soboto, 8. novembra od osme do devete ure se bodo v gostišču Vedenik-Zmet v Gornji vasi pri Preboldu zbrali navdušeni gobarji celj- ske družine. Pripravili bodo namreč gobarski piknik, ki bo povezan z ekskurzijo in tekmovanjem. Sicer pa pripravljajo tudi vrsto zabavnih in drugih pre- senečenj, obljubljajo pa predvsem dobro voljo in še boljšo večerjo iz gob. Piknik bo, kot pravi predsednik Go- barske družine iz Celja Ama- deo Dolenc, v vsakem vre- menu. Upamo lahko le, da gobarjem ne bo treba odme- tavati snega. J. V. ZIMA, ZIMA BELA, NA CESTI NAM SEDELA Prišel je, na tiho, nekoliko bolj zgodaj kot smo ga sicer vajeni. Otroci so ga najbolj veseli, najmanj pa kmetijci in vozniki. Nedeljske zagate na Trojanskem klancu so nastale zaradi težav na Trojanah, celjski delavci, ki so odgovorni za urejenost cest pa so svoje delo dobro opravili. Opozarjamo pešce, naj ne skačejo na cesto izven prehodov, saj vozniki ne morejo v takih razmerah normalno ustavljati in zavirati avtomobilov! NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah m ZaleC Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Glavni urednik Novega tednika''' Radia Celje Avgust Ribič. Odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamej^'' Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopah' Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljai^' Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 6 din, celoletna naročnina 280 din, polletna 140 din. Za tujino je cena dvojna S^e^' žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105.