Leto LXVI
Poštnina plačana t gotovini.
V LJubljani, v sredo, dne 13. aprila 1938
Stev. 85 Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
SLOVENEC
Telefoni nredništva hi uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Razveseljiv dogodek
Sporazum med Anglijo in Talijo, ki ga bodo podpisali na velikonočno soboto, pomeni veliko spremembo mednarodnega položaja in bi mogel v zvezi s spremembo režima v Franciji znatno omiliti huda nasprotja med dvema blokoma evropskih velesil. ,
Od konca napoleonovskih vojsk, ko se začenja nova Italija, je bila Anglija največja prijateljica italijanskemu narodu skozi vse devetnajsto stoletje. Angleška diplomacija je od samega začetka podpirala Piemont, da je ustvaril zedinjeno Italijo. Angliji ni bilo samo na tem, da se Italija osvobodi avstrijskega go-spodstva. marveč je skrbno gledala tudi na to, da se ne bi na Apeninskem polotoku zasidrala hegemonija Francije. Italija je za Veliko Britanijo predstavljala na Sredozemskem morju tekmeca Francije, da ne bi ta postala v tem, za angleški imperij tako važnem predelu sveta premočna. Toda v osemdesetih letih preteklega stoletja so začele Anglijo skrbeti nepričakovane kolonialne težnje nove Italije, ki se je začela ozirati po Tunisu in bi si bila rada preskrbela tudi topel kotiček v Egiptu. Razočarana nad tem, da ji Velika Britanija pri prizadevanjih za osvojitvijo Tunisa ni stala ob strani, ampak je podprla Francijo, je Italija po proglasitvi francoskega protektorata nad Tunisom pristopila k alianci med Nemčijo jn Avstrijo. Do prvega konflikta med Italijo in Anglijo pa je prišlo šele trideset let pozneje, ko je ItaLija po osvojitvi Libije zasedla Rodos in tako zvano Dvanajsterootočje v Egeiskem morju. Takrat je Anglija, ki se je čutila čedalje bolj ogroženo od Nemčije, zaupala varstvo svojih interesov v Sredozemskem morju francoskemu brodovju, obenem pa se je rodila tista prisrčna antanta med Anglijo in Francijo, ki se je potem izkazala v svetovni vojni. Italija pa si popoinega zaupanja Anglije ni več pridobila, čeprav se je izneverila trozvezi in stopila v vojni na stran Velike antante. V Sredozemskem morju so je spet pojavila okrepljena angleška mornarica in Italija je v zvezi ža-padnih držav igrala lo drugovrstno vlogo.
Politika Mussolinaja je šla ves čas v prvi vrsti za tem, da Italijo reši iz tega poniževalnega položaja. Kolebal je med dvema možino-stima: da se popolnoma pridruži angleško-francoskemu sodelovanju v Evropi, če bi se Italiji prizmala popolna enakopravnost v dirigiranju Evrope ter temu primerna teritorialna odškodnina, ali pa da išče opore v Nemčiji in Rusiji, ki sta po vojni v smislu rapallske pogodbe delali skupno politiko »prevaranih in ponižanih«. Nemčija je bila gospodarsko 111 vojaško tako razrvana in slabotna, da se zveza z njo ni izplačala, in vrh tega je med obema državama tvorila največji kamen spotike samostojna Avstrija, pač pa je Italija sklenila pogodbo z Rusijo, s katero so boljševiški so-vjeti priznali prvi fašistični režim v Evropi. Toda sovjetska Rusija ni znala premagati svojih velikih notranjih težav, tako da pakt z njo Italiji ni prinesel prav nobenega dobička ne v gospodarskem ne v političnem pogledu. Mussolini je leta 1935 v Stresi zopet poskusil s Francijo in Anglijo, toda medsebojna rivaliteta teh troh držav je preprečila vsako trajno in iskreno sodelovanje, kar se je rezko pokazalo ob Mussolinijcvem pohodu v Abesinijo. Mod tem časom se je bila Nemčija spet okrepila v močno vojaško silo, ki si je utirala pot v srednjo Evropo, in Mussolini je sklenil zvezo z Berlinom ter obenem poravnal svoje spore s Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo ter se močno zasidral v Podonavju, od katerega je zdaj Avstrijo žrtvoval Nemčiji, da se os Rim—Berlin čim bolj in trajno utrdi.
Italijansko-nemškemu sodelovanju bi bila kos samo enakovredna protizveza oziroma blok, za katerega pa se Anglija, kakor čedalje bolj jasno vidimo, nikakor ne more oziroma noče odločiti, ker bi v tem bloku morala biti sovjetska Rusija, ki je in ostane dejansko za Anglijo največji nasprotnik, čeprav je zadnja leta to nasprotstvo zaradi prebujajočega se nemškega in japonskega imperializma stopalo v ozadje. Tak blok pa ovira tudi sovjetska Rusija sama, ki na eni strani v Evropi neti revolucijo s tem večjim naporom, čim bolj v Rusiji sami raste opozicija proti tako zvani proletarski diktaturi in se država na znotraj kar ne more utrditi. Ta sovjetska propaganda pa obenem slabi Francijo, v kateri razpihuje razredni razdor in strankarsko, strasti do takega viška, da je Franciji odtujila veliko njenih prijateljev, ki so morali doživeti, da je Francija na diplomatskem področju doživljala poraz za porazom. Zakaj narod, ki ga strankarske politične strasti v toliki meri ženejo sem in tja v čedalje hujšem razdoru med državljani, ki se v vrtincu splošne demagogije ne. morejo opreti na trdno avtoriteto, ne more voditi krepke in odločne zunanje politike. Zato ni čuda, da je politika, ki je ob abesinski aferi hotela moč Italije s pomočjo »kolektivnega nastopa« streti, doživela polom ter ustvarila položaj, iz katerega ni bilo izhoda, če na j se svet ogne strahotni katastrofi nove vsesplošne vojne.
Temu položaju je zdaj napravila konec Anglija s sporazumom z Italijo, ki bo avtomatično moral privesti tudi do zbli.žanja mod Rimom in Parizom. Zaenkrat seveda ta sporazum ne pomeni več kakor nekak modus vivendi, ki sta ga sklenila Eden in Mussolini že 2. januarja 1937, a se ni izkazal, zlasti, ker jo bila medtem izbruhnila državljanska vojna v Španiji, ki je nasprotstva med avtoritarnimi režimi in demokratičnimi velesilami spet poostrila. Mussolini je poslal dva armadna zbora v Libijo, kjer ogrožata Egipt, in italijanski radio v Bariju je začel hudo protjangleško propagando po vseh arabskih deželah. Sedanji sporazum no pomeni niti /.rahljanja prisrčnega prijateljstva med Anglijo in Francijo, niti oslabitve osi Rim—Berlin, ki je prestala svojo ognjeno preizkušnjo v vprašanju »Anschlussa«. Tako Anglija kakor Italija se bosta oborože-vali in utrjevali dalje, samo da se bosta odslej mod seboj obveščali o stanju medsebojnega oboroževanja in utrjevanja, tako da ne bi mogla nobena pogodbenica imeti kakšne šanse pred drugo. Glavna točka sporazuma je, da bo padla ovira, ki jo še branila nekaterim veli-
Nova francoska vlada —
„vlada narodne obrambe"
Velike težave ob njenem nastopu: Tunis v obsednem stanju, v domovini nad 100.000 delavcev v stavki, v parlamentu velika zaupnica vladi
Pariz, 12. aprila, c. Danes popoldne ob 16. se je Daladierova vlada predstavila parlamentu. Predsednik vlade Daladier je podal vladno izjavo.
V imenu vlade je izjavil, da se smatra vlada predvsem za vlado narodne obrambe. Okoli Francije se gode čudne stvari. Razne države izginjajo in veliki imperiji se ustanavljajo. Zato meni, da mora vlada vse storiti, da bo Francija zaščitena tako na svojih inejah kakor tudi v svojih kolonijah. Narodna obramba pa zahteva tudi zdravo valuto. Zdravo gospodarstvo pa zahteva mirne socialne razmere in vlada misli vse storiti, da delavstvu dokaže, kako potrebno je mirno urejevanje socialnih sporov. Francija pa ne sme dopustiti nobene tuje propagande. Francija mora hiti močna in vsi problemi narodnega življenja so zajeti v obrambi domovine; vsi Francozi morajo danes nastopati enotno.
Ko je prečital vladno izjavo, je več poslancev hotelo interpelirati o raznih vprašanjih vladne politike. Toda Daladier je sprejel samo razpravo o splošni politiki. Vsi interpelanti so se nato odrekli besedi razen enega, ki je govoril o propagandi proti Franciji.
Daladier je nato izjavil, da sedanja vlada ne misli spremeniti vladne večine, ki so jo imele prejšnje vlade. Vlada hoče to večino samo razširiti.
Takoj nato je predsednik radikalno-socialistič-nega kluba Chichery predlagal prehod na dnevni red Socialisti pa so zahtevali, naj se seja prekine, da bi lahko zavzeli stališče. Seja je bila nato za eno uro prekinjena. Socialistični klub je' s 56 proti 46 glasovi sklenil glasovati za vlado.
Ko se je seja parlamenta zopet začela, je prvi govoril komunistični poslanec Ramette, ki je izjavil , da smatrajo komunisti Daladierova zagotovila za zadostna in da bodo zato glasovali za vlado. Za njim je govoril voditelj skrajne desnice Louis Marin, ki je tudi izjavil, da bo njegova skupina glasovala za vlado.
Nato se je začelo glasovanje in je bila Dala-dierovi vladi izrečena zaupnica s 576 proti 5 glasovom.
Ob 22. se začne v parlamentu razprava o vladnem finančnem načrtu.
Rivši predsednik vlado Leon Blum je odpotoval v južno Francijo in se današnje sejo parlamenta ni udeležil.
Možje okrog Daladiera
Daladierov kabinet je v glavnem sestavljen iz radikalov. Šteje 19 članov (15 poslancev in 4 senatorje). Od teh je 12 radikalov. Močnejše osebnosti v kabinetu so Paul Reynaud, ki je znan finančni strokovnjak. Prevzel pa je ministrstvo za pravde. Reynaud ni radikal ampak pripada Flan-dinovi stranki. Mnogi tudi visoko cenijo kolonialnega minisitra Mandela, o katerem pa se zdi, da nima preveč prijateljev v parlamentu. Daladier je okrepil svojo vlado s Cappedclainom, ki mu je pripeljal 40 levičarskih radikalov, ki so 6icer večina v opoziciji in s senatorjem Champetierom de Ri-bes, ki ima za seboj 20 katoliških demokratov.
Toda v celoti vlada trenutno ne razpolaga z več kot dobro tretjino poslancev v parlamentu. Toda to je le gola številka, ker ni dvoma, da bodo tudi druge skupine, zlasti na desnici, podpirale Daladierovo vlado. Kot novost je omeniti tako imenovani ožji svet v vladi, ki ga bodo sestavljali Daladier, Chauteinps, Sarraut, Bonnet, Marchan-deau in Re.vnaud, ki bodo prav za prav vodili vladno politiko.
Nevarnost splošne stavke
Pariz, 12. aprila, b. Slavka v kovinski industriji vedno bolj rasle in stavka že 150.000 delavcev od 280.000 v pariških okrajih. Število zasedenih tovarn je že prekoračilo 100. Nevarnost splošne stavke v Franciji je zelo velika in bo imela vlada z njo največje težave. Sedanja stavka je čisto političnega značaja. »Journal« piše, da francoska sindikalna zveza lahko na svoj račun vpiše vso škodo, ki jo bo utrpelo narodno gospodarstvo. Ob času, ko se vlada trudi, da pomiri stavkujoče, pa sindikalisti proučujejo sredstva, kako naj stavko razgibajo do skrajnih meja. Daladierova vlada je že včeraj storila ukrepe, da bi stavko čimprej odstranila in izpraznila zasedene tovarne. Minister za delo Ramadie se je razgovar-jal včeraj s komunističnim vodstvom, notranji minister Sarraut pa z voditelji sindikatov kovinske industrije. Uprava avtomobilske tovarno Renault je pozvala svoje nameščence, naj se danes vrnejo na delo. Odziv pa je bil izredno majhen.
Stavko se širi sedaj že na okolico Pariza. V seinskem okrožju stavka tudi žo 20.000 delavcev.
Izvršilni odbor kovinske delavske zveze je na svojem snočnjem sestanku sprejel resolucijo, v kateri izjavlja, da se odbor solidarizira s kovin-narskim delavstvom, ki jest opilo v stavko. V četrtek se sestane izvršilni odbor raznih kovinarskih organizacij iz vse Francije.
Iz Tunisa
Pariz, 12. aprila. »Jour« poroča, da so izbruhnili nemiri v Tunisu 9. aprila. Kaj je vzrok nemirov, časopisi nc povedo. Od 10. aprila dalje so se neredi ponavljali vsak dan, tako da se je mo-
ralo proglasiti obsedno stanje. V nemirih 9. t. ni. je bilo 10 mrtvih in 50 ranjenih. Že v začetku so aretirali poglavarja Ilabib Burgiba, ki ga smatrajo za enega izmed vodij nemirnežev. V Grombaliji, ki je od Tunisa oddaj,jena 30 km na vzhod, se je velika množica arabskih domačinov pripravljala, da koraka proti glavnemu mestu, pa so jo vojaki razpršili, pri čemer je bilo nekaj domačinov ranjenih. Vsak dan so posvetovanja med glavnini francoskim rezidentom Cm i I Ionom, generalnim pro-kuratorjem, in generalom Hannote, ki je vrhovni poveljnik francoskih čet v Tunisu. Iz glavnega mesta je odšlo na deželo več čet mobilne garde, da ščitijo francoske koloniste. Tudi nekaj francoskih orožnikov in Zuavov ter senegalskih strelcev je resno ranjenih. Vojaki razorožujejo domačine, ki se morajo zagovarjati pred izrednim vojaškim sodiščem, ki sedaj trajno zaseda. V protest proti nastopu francoske oborožene sile hoče arabsko delavstvo proglasiti generalno stavko. Obsedno stanje ni proglašeno samo v Tunisu in tuniški provinci, ampak tudi v provinci Sus.
Pariz, 12. apr. A A. DNB: Poročajo da v Tunisu še vedno ni prenehalo obsedno stanje, čeprav je povsod že vpostavljen red in mir. Včeraj jo na nekaterih krajih prišlo do delne sabotaže. Pri nemirih, ki so ob tej priliki nastali, sta bili ubili 2 osebi.
Obsedno stanje zaradi nedeljskih krvavih dogodkov jo sedaj razširjeno tudi na Bone, kjer je včeraj prišlo do hudih neredov. Oblasti 60 takoj energično nastopile in preprečile razširitev nemirov. Od ranjeaiih demonstrantov sta ponoči še dva umrla, tako da je vsega skupaj mrtvih 15. Pogreb ubitega žandarja bo jutri Policijske oblasti so storile varnostne ukrepe, da Arabci ne bi ponovno povzročili nemirov.
Prijateljska zveza London-Rim
Rim 12. aprila. AA. Reuter: V Rimu so zelo ugodno sprejeli vest, da je angleška vlada sama zahtevala, naj se na prihodnjem sestanku sveta ZN vpiše na dnevni red razprava o Abesiniji. Posebno so zadovoljni, da je to vprašanje načela ravno angleška vlada in ni prepustila kaki manjši državi, da bi predlagala razpravo o tem vprašanju. Tako bodo lahko vse države priznale italijansko cesarstvo v Abesiniji in bo to važno evropsko vprašanje odstavljeno z dnevnega reda.
Milan 12. aprila. AA. (DNB) »Corriero della Sera« piše, da je britanska vlada sprejela sklep, s katerim daje pobudo za rešitev abesinskega vprašanja pred Društvom narodov popolnoma samostojno in v duhu sporazuma, ki bo podpisan to dni. »Stampa« poudarja, da je bilo v teh dveh mesecih po odstopu angleškega zunanjega ministra Edena dovolj časa, da se ozračje in napetost med Rimom in Londonom popolnoma pomiri in razčisti.
Pariz 12. aprila. AA. (Havas) »Petit Parisien« piše, da bo francoska vlada s svoje strani gotovo podpirala angleški predlog v Ženevi gledo Abesi-nije, ker tudi program nove francoske vlade predvideva vzpostavitev normalnih prijateljskih odno-šajev z Italijo. »Epoque« piše, da je treba samo obžalovati, da se Francija ni mogla pogajati z Rimom istočasno kot Velika Britanija. »Ere Nouvel-le« piše, da Franciji ne preostaja ničesar drugega, kakor da se znova tesno združi z Anglijo. Piše tudi, da bo Francija v kratkem poslala svojega veleposlanika v Rim.
Pred pogajanji z Italijo
Pariz, 12. apr. b. Iz Quay d'0rsaya prihajajo poročila, da namerava novi francoski zunanji minister Georges Bonnet v kratkem pričeti pogajanja z Italijo, da bi odstranil napetost, ki je zavladala med obema državama. Prvi korak naj bi bil odpoklic novega poslanika, v Rimu, potem pa bi se sprožilo vprašanje priznanja italijanskega imperija. Ako bo Daladierova vlada ostala na oblasti, bo brez dvoma sedanji zunanji minister Bonnet izvršil to nalogo. Po mnenju vladnih krogov bi bila to edina realna zunanja politika in je ravno zaradi nasprotnega razumevanja Francija že leta in leta trpela. Stavka kovinskega delavstva je zavzela popolnoma politični značaj. Danes ne more nihče več tajiti, da pomeni stavka odgovor ljudske fronte na zadnje dogodke. Za Daladierovo vlado je vsekakor to najtežjo vprašanje, in sc trudi,
kako bi zavrl neprestano razširjanje stavko in ublažil politično ostrino. Iz vladnih krogov poročajo. da bo vlada z vsemi sredstvi skušala na miren način rešiti to težke socialne probleme, niso pa tudi izključeni najstrožji ukrepi, ki se jih Daladier ne bo ustrašil izvesti.
»Temps« je v svoji današnji številki objavil članek o odnosih Francije do Češkoslovaške* v katerem prihaja pisec do končnega sklepa, da Francija v nobenem primeru no »me dovoliti, d a v novi vojni pade tri milijone Francozov zato, da bi Praga mogla obdržati pod svojo oblastjo tri milijone sudetskih Nemcev, člankar pojasnjuje položaj ter govori o pogodbah, ki vežejo Češkoslovaško in Francijo in poudarja, da Francija želi mir in lo mir.
kim in malim silam, da priz.na.jo aneksijo Abesinijo. Predvsem gre seveda za Anglijo in Francijo, ki sc bosta sedaj uklonili pred izvršenim dejstvom, čeprav po formalni poti Zveze narodov. Pridobitev za Anglijo je, da so je Italija sedaj obvezala, da prizna popolno inkorporacijo Adena v angleški imperialni imperij in prikriti protektorat Anglije nad vso južno Arabijo, ter da tudi v Palestini pa v nrabskih državah srednje Azije Angliji ne bo delala več težav. Italija bo tudi znatno omejila svoje oboroženo sile v Libiji, zato pa dobi od Anglije zagotovilo popolne svobode plovbe po Sueškem prekopu tudi v primeru vojne Ni pa Italija dosegla soudeležbe v upravnem odboru prekopa, niti v administrativnem niti v finančnem oziru. Anglija je odslej sigurna tudi prod nevarnostjo, da bi bodoča nacionalna Španija Italiji dovolila kakšne tcritoritalne ali gospodarsko koncesije na škodo Angliji in Franciji, kar Italije gotovo no bo preveč bolelo, ker jo zanjo itak velik uspeli, da sc v Španiji ni mogel
zasidrati boljševizem in da bo Španija bre/. dvoma odslej pod močnim političnim vplivom fašistične Italije.
Čeprav je v tej pogodbi to in ono z ozirom na nesigurni razvoj mednarodnih odnošajev ter dogodkov še problematičnega značaja, pa ni mogoče dvomiti o tem, da bo imela za posledico, da bo mednarodna napetost zelo popustila. Znano je, da sta novi francoski ministrski predsednik Daladier in novi zunanji minister Bonnet, čigar smernice se zelo razločujejo od onih, ki jih je diktirala vlada bivšo ljudske fronte, žo začela iniciativo za to, da se angleško-italijanski sporazum spopolni z italijansko - francoskim sporazumom. Kakor piše »Temps«, ki podaja mnenje nacionalno orientirane Francije, je politika Chnmberlnina. ki se je odločil, da čimprej razprši oblake tam, kjer so bili najbolj nakopičeni, dosegla velik uspeli, ki ni razveselil samo trezno misleče Francije, ampak bo ugodno odjeknil po vsem svetu.
London 12. aprila. AA. (DNB) Današnje londonsko časopisje se v glavnem bavi z italijansko-angleškiini pogajanji in z angleško noto, ki jo je Anglija poslala Društvu narodov glede Abesinije. »Times« poroča, da je angleška vlada podvzela ta korak na podlagi jx>svetovanj z vladami v domi-nionih. Z ozirom na stnlišče Sovjetsko Rusije in kitajske vlade obstoji kljub temu možnost, da pride do kakih nesporaztimljenj glede tega vprašanja pri Društvu narodov. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da bo novi angleško-italijanski sporazum vseboval tudi dva naknadna protokola, od katerih se bo eden nanašal na vprašanje bodoče Palestine, drugi pa na angleške in italijanske interese v Arabiji. Vprašanje Egipta bo rešeno s posebnim sporazumom. »Daiiy Mail« poudarja, da so bila vsa nesporazumljenja med Londonom in Rimom, ki so bila po večini bolj psihološke narave, s temi zadnjimi razgovori odstranjena.
»Abesinsko poslaništvo" presenečeno
London, 12. aprila. AA. Štefani. Tako imenovano abesinsko poslaništvo v Ix>ndonu je snoči objavilo naslednjo izjavo:
»Nj. V. abesinski cesar je % velikim presenečenjem vzel na znanje vest o angleškem predlogu, naj ZN prizna italijansko suverenost nad Abesinijo. Sedaj to vprašanje proučuje z največjo pozornostjo.«
London, 12. aprila. AA. (Reuter) >Daily Tcle-graph« poroča, da bo italijansko-angleški sporazum v najslabšem primeru podpisan že v soboto.
London 12. aprila, c. Poročajo, da misli bivši abesinski ccsar Hajlc Selasije oditi maja zopot v Ženevo, kjer ho sam prišel na sejo sveta ZN, ki bn obravnaval angleški predlog, naj so zaključi abesinsko vprašanje in Italiji prizna suverenost nad Abesinijo. Čl. 4 pakta ZN namreč določa, da sine na seje sveta poslati tudi država, ki ni zastopana v svetli, čo gre za vprašanja, ki so tičejo njenega obstoja.
Vatikan 12. aprila. A A. (Slofani) Sv. oče Pi j XI. je sprejel v zasebno avdienco maršala Grazia-nija, s katerim se je v svoji knjižnici razgovarjal skoraj celo uro o Abesiniji. Po tem razgovoru je sv. oče izročil maršalu Grazianiju ponlifikalno kolajno.
Angleški vojni minister in Mussolini se ne sestaneta
London, 12 aprila. A A. (Havas) Parlamentarni sotrudnik »Daiiy Expressa« piše, da se bo angleški vojni minister Hoaro Belisha, ki bo v četrtek odpotoval z letalom na Malto, med potjo ustavil tudi v Rimu, kjer naj bi se sestal z Musso-linijem. Danes pa vojno ministrstvo zanika to vest, da bi se vojni minister moral sestati ravno z Mussolinijem.
Kmetiiski minister bo pokupil vso pšenico
London, 12. aprila. AA. Angleški kmetijski minister Morizi jo sporočil zastopnikom kmečke stranke, da angleška vlada namerava kupiti vso bodočo žetev pšenice in jo shraniti v posebnih skladiščih za primer potrebe. Po teh vladnih načrtih bodo na Angleškem kupili najprej toliko žita, kolikor bi ga zadostovalo za 10 mesecev. Ustanovljen je že poseben fond, iz katerega bodo omenjeno žito nakupovali.
Dunajska vremenska napoved: Le malo topleje, zelo oblačno, najbrž še brez padavin. Zagrebška vremenska napoved: Jasno.
Mednarodni šahovski turnir
v Ljubljani Ogorčene borbe v II. kola
Ljubljana.
Za mednarodni mojstrski šahovski turnir vlada izredno zanimanje. Številni gledalci so se v turnir-ski dvorani kar borili za boljša mesta, po6ebno pred mizama, kier sta igrala naša velemojstra dr. Vidmar in Vasja Pire, je bil naval kibicev zelo velik. Drugo kolo je prineslo zelo ogorčeno borbo in ostro igro, kar je še posebno privlačevalo radovedno šahovsko publiko. — Partije so potekale takole: Tot je kot beli igral s Szabom katalonsko otvoritev, ki sta jo Aljehin in Euwe v matehu za svetovno prvenstvo temeljito raziskala Toda madžarski prvak Szabo se ni držal preizkušenih variant, ampak se je originalno branil. Kmalu pa je začel napadati na kraljevem krilu, toda Tot se je 6 precizno obrambo rešil težav in prekinil v nejasnem položaju. Broder se ie kot črni branil proti Šorliju s Caro-Kannovo obrambo Šorli je v otvoritvi žrtvoval kmeta za boljši razvoj in v srednji igri ni pustil nasprotniku, da bi se sprostil, temveč je s premišljeno igro pritiskal na črno pozicijo. V trenutku, ko bi pa prišel v prednost, je spregledal figuro in se vdal. Veliko zanimanje je vladalo za partiio V. Pire — dr. Trifunovič. Pire je kot beli igral damski gambit; črni se je poslužil pol indijske obrambe s Keresovim nadaljevanjem. Beli je zgodaj začel napadali na damskem krilu. Dr. Trifunovič se ie odlično branil in prekinil v izenačeni poziciji. Vidmar jun. je igral proti Kostiču damski gambit. Kostič je odgovoril z damsko indijsko obrambo in sicer z varianto, ki jo je pokojni Njemcovič uporabil proti Pircu na veleturnirju na Bledu 1931. Vidmar jun. je z močno igro dosegel zelo trdno pozicijo. Kostič je nato igral na zaplet, v katerem je odvzel Vidmarju kvaliteto za dva kmeta, kar ie v nadaljevanju izkoristil za zmago. Dr. Astaloš in Steiner sta igrala sicilianko. Dr. Astaloš je kot beli s kmeti napadal črno kraljevo krilo, Steiner pa je podvzel protiakciio v središču Nastale so velike komplikacije, ki 60 izpadle ugodnejše za dr. Asta-
12. aprila, loša, z močnim napadom je dobil materialno prednost in zmagal. Dr. Tartakovver ie proti Prcinfalku v damskem gambitu dobil prednost in z vso svojo težko artilerijo pritiskal na c liniji. Preinfalk si je pozneje z izvrstnimi potezami olajšal položaj in dosegel tik pred prekinitvijo remis. Zelo važna je bila partija Foltys-dr Vidmar, ki je bila, da so mogli gledalci bolje slediti poteku igre, reprodu-cirana na demonstracijski deski. Dr Vidmar je kot črni odgovoril na damski gambit z damsko indijsko obrambo in začel z energično igro pritiskati nasprotnika na damskem krilu. Srcdiščnica je potekala zelo zapleteno, dr. Vidmar je z izvrstno igro dobil kmeta, nakar je bila partija prekinjena. Fur-lani je imel za nasprotnika Nedeljkoviča, ki se je na e4 branil s francosko obrambo; odločil se je za Aljehinovo nadaljevanje, igra je postala zelo ostra, ker pa Ncdeljkovič ni našel pravega sistema, je prišel Furlani z močno igro v prednost in stoji pred zmago.
V nadaljevanju prekinjenih partij sta prva končala Pire in Trifunovič. Potegnila sta še 8 poteze in se sporazumela za remis. Nato je Furlani s svojo zmagovito pozicijo prisilil Nedeljkoviča, da se je podal.
Szabo je po prekinitvi s precizno igro povečal svojo prednost, dobil kvaliteto in prekinil v popolnoma dobljeni poziciji. Dr Vidmar proti Foliysu prednosti kmeta še ni mogel uveljaviti in je ponovno prekinil
Stanje po II kolu: Dr. Astaloš, Briider, Furlani, Kostič in dr. Trifunovič i'A točke; Szabo 1 (1 prekinjena); Pire, Preinfalk, dr.Tartako-wer 1; Foltys in dr. Vidmar K (i); L. Steiner, Tot, M. Vidmar mL Nedeljkovič, Šorli 0.
Jutri, v 3. kolu, bodo igrali sledeči pari: Prein-falk-Furlani, dr. Vidmar-dr. Tartakower, Kostič-Foltys, L. Steiner-Vidmar jun., dr. Trifunovič-dr. Astaloš, Broder-Pirc, Szabo-Šorli, Nedeljkovič-Tot.
Težave železničar s he službe in
potrebe naših železničarjev
Spomen ca z zborovanja Kluba železničarjev JRZ v Maribora
Železničarji, člani Kluba železničarjev JRZ, zbrani na članskem sestanku v Mariboru dne 10. aprila 1938, ugotavljamo, da so se za časa delovanja sedanje kraljevske vlade in JRZ razmere na naših železnicah in železniškem obratu in to na prav posebno prizadevanje g. ministra dr Antona Korošca, ministra g. dr Kreka in resornega ministra g. dr, Mehmeda Spahe temeljito zboljšale in uredile tako, da gledamo s polnim zaupanjem v nadaljnje delovanje stranke in izvajanje njenega programa, pri čemer vidimo tudi rešitev naših perečih življenjskih vprašanj.
Pri reševanju naših življenjskih vprašanj si dovoljujemo predložiti in prositi tako stranko kot njene visoke predstavnike v kraljevski vladi, da bi se čim prej v interesu osebja, službe in razmer v službi rešila sledeča vprašania:
1.	uveljavi naj se pravilnik za delavstvo v prometnem resoru, s katerim naj se zboljša gmotni položaj delavstva, uredi službeno razmerje na podlagi stalnosti, ker ustanova brez dvoma rabi v svoji službi stalen kader usposobljenega in za železniško službo izvežbanega delavstva, iz teh vret pa se tudi dopolnjuje stalež stalnega osebja železnic.
2.	Stalnost delavcev, ki jo že sedanji pravilnik predvideva, naj se dejansko izvede in tudi v bodoče izvaja brez omejitev, kajti z opustitvijo in zavlačevanjem izvajanja stalnosti se občutno pri-krajšuje delavski penzijski fond na svojih dohodkih, ker le stalni delavci postanejo člani fonda, omejevanje sprejemanja novih članov pa povzroča pasivnost fonda in ne daje pravilne verne 6like o dejanskem stanju.
8. Brezplačno praznovanje v delavnici Maribor in ostalih edinicah naj se opusti, ker je na ta način izkazani efekt namišljen, dočim na drugi strani nastale škode ni mogoče preceniti niti zagovarjati.
Velikonočni prazniki kraljeve družine
Belgrad, 12. aprila. AA Danes popoldne ob 2 so se Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrei odpeljali v gradič Miločer, kjer ostanejo za velikonočne praznike. Razstanku na topčidereki postaji sta prisostvovala Nj. Vis. knez namestnik Pavle in knegi-nja Olga s kneževičema Aleksandrom in Nikolo.
Iz Centrale indaslr. korporacij
Belgrad, 12 aprila, m. Danes dopoldne je bila v dvorani industrijskega doma v Belgradu interna seja odbora Centrale Industrijskih korporacij kraljevine Jugoslavije. Sejo je vodil predsednik ccn-trale Vladimir Arko Na seji so bili sprejeti zaključni računi in predračuni za to leto. Izvoljeno je bilo tudi novo predsedništvo. Za predsednika Centrale industrijskih korporacij je bil izvoljen g. Avgust Praprotnik, predsednik Zveze industrijcev za dravsko banovino v Ljubljani, za podpredsednike pa Vlada Ilič, predsednik belgrajske občine in predsednik industrijske zbornice v Belgradu, Vladimir Arko, predsednik Združenja industrijcev za savsko banovino v Zagrebu, dr. Milan Ulmanski, bivši minister in predsednik Združenja industrijcev v Sarajevu, Djoko Dundjcrski, predsednik Združenja industrijcev v Novem Sadu, in Toma Maksimovič, generalni ravnatelj tovarne Bata d. d. v Borovem Jutri bo javna seja centralnega zbora, na kateri bodo po pozdravnem govoru novega predsednika Praprotnika podali funkcionarji centrale referate o gospodarskem in socialnem staniu po svetu in pri nas, o finančnih in prometnih problemih, o reviziji zakona o obrtih in o stanju naše industrije.
Belgrad, 12. aprila, m. Tukaj se mudita predsednik Županske zveze Nandc Novak in podpredsednik Kmečke zbornice v Ljubljani Ivan Štrcin. Oba sta posredovala na merodajnih mestih v zadevah Županske in Kmečke zveze ter Kmečke zbornice. Sprejeta sta bila med drugim pri ministru dr. Kreku, pri kmetijskem ministru Stankoviču, socialnem ministru Cvctkoviču in pri več načelnikih v prometnem mnistrstvu.
Poljski prometni minister
v Belgradu Njegova izjava o poljskem prometu
Belgrad, 12. aprila m. Poljski prometni mi-	I meta, da bo potem na podlagi dobljenih izku-
nister Ulrich, ki je davi prispel v Belgrad, je	šenj pripravil načrt za tesnejše in koristnejše
opoldne sprejel v hotelu »Srpski kralj« domače	——j--v—- *t----i-
časnikarje in jim podal izjavo o cilju svojega prihoda v Belgrad Med drugim je minister
Ulrich dejal, da je prišel v Jugoslavijo, da vrne obisk našemu prometnemu ministru dr. Spahu, ki je bil gost poljske države maja meseca lani. V naši državi bo poljski prometni minister prebil svoje velikonočne počitnice. Zaradi tega je svoj obisk razdelil v dve fazi, uradno in privatno. V času uradnega obiska se bo trudil, da se bo spoznal z našimi prometnimi razmerami, nato pa bo odšel v Bosno in na Jadran. Minister Ulrich je zatem govoril tudi o poljskih prometnih vprašanjih Poljski prometni minister ima v svojem ministrstvu združen v skupinah ves poljski železniški, rečni, cestni in zračni promet. V okviru železniškega prometa Poljska vsako leto razširja svojo železniško mrežo in smatra za glavno vprašanje, ki ga mora rešiti, da se popolnoma elektrificira varšavski železniški vozel. To je posebna skrb prometnega ministrstva, poleg tega pa tudi ustvaritev posebnega tipa popularnih turističnih vlakov. Tak vlak je bil razstavljen tudi v Parizu in je dobil veliko nagrado. Pri reševanju cestnega prometa se mora Poljska boriti z istimi težavami kakor Jugoslavija in mora cestno omrežje širiti in boljšati v okviru finančnih sredstev Zaradi elektrifikacije poljskih železnic se na Du-najcu pri Rožnovu gradi velika električna cen-rala. Posebno pozornost posveča ministrstvo tudi letalstvu. Nazadnje je minister govoril tudi o potrebi tesnejšega sodelovanja med našimi in poljskimi državnimi železnicami. Obe vladi se zelo trudita v tem pogledu in rezultat teh teženj bo ustanovitev posebnega uradnega predstavništva poljskih železnic v Jugoslaviji. Ta urad bo v kratkem odprt ter bo nekoliko časa proučeval razmero jugoslovanskega pro-
Po španskih bojiščih
Videz je. dn je na španskih bojiščih nastalo zatišje in da je Franco ustavil svojo veliko pomladansko ofenzivo, ki je imela za cilj pretrgati vez med Katalonijo in rdečo Španijo ter tako prisiliti oba dela h kapitulaciji. Kajti Katalonija ne more živeti brez živil, ki jih more dobiti samo iz Va-lencije, Valenciia in Mad-ld pa se ne moreta braniti brez orožja in streliva, ki ga jima more v zadostnih množinah dobavljati le visoko industrializirana Katalonija. Toda tega cilja, da bi pretrgal vez med Madridom in Katalonijo, Franco do sedaj še ni dosegel, dasl se mu je zelo približal. Le kakih 20—30 km je širok pas, ki loči Francovo vojsko od morja. In za ta ozek pas divjajo sedaj že več kot teden dni zelo hudi boji, o katerih pa ni veliko poročil. Francove čete morajo osvojevati na težavnem terenu vsako ped zemlje posebej. Ker pa bi hotele svoj cilj doseči s Čim manjšimi žrtvami, se Izogibajo frontalnega napada ter puste glavno besedo mehaničnemu orodju, to je tankom, topništvu in letalom Tako ofenziva le počasi rije naprej proti morju od hriba do hriba ob očividno zelo velikih izgubah rdečih mednarodnih čet, ki so jih na tem odseku osredotočili deloma izpred Madrida, delomn izpred Teruela.
Pa tudi severno od F.bra so Francove čele poskusile manjše sunke. Pri Rnlagueru so prekora čile reko Segre in utidile široko mostišče na levi strani imenovane roke Ravno tako prodirajo v Pirenejih in čistijo prostrano ozemlje, v katerem so se razkropile rdeče čete po porazu na reki Cincl.
Rdeča vlada ie ustavila naval svojih beguncev v Franci o
Pariz 12. aprila b. Po vesteh Iz Barcelone je vlada rdeče Španije sklenila preprečiti prehod miličnikov čez tne|o v Fiancijo ter bo utrdila dolino Aran v Pirenejih, ki so jo ogrožale nacionalistične
Prihod beguncev iz rdeče Španije |e bil po polnoči ustavljen. Predstavnik vlado v Barceloni je snoči sporočil'francoskim oblastem, dn le meja zaprta za prehod beguncev ter naprosil francoske oblasti, da jih ne sprejemajo več. Ce pn kdo iiule po drugi poti, naj gu takoj vriojo nazaj čez mejo. V vsej dolini Aran, kjer je bilo največ beguncev
potisnjenih iz Lcride in Jacce, jc proglašeno obsedno stanje in splošna mobilizacija. Vsi moški, ki so sposobni za orožje, se morajo tnkoj javiti vojnim oblastem in se pošljejo nazaj no fronto, da zadržijo sovražnika v tej dolini ter odstranijo traj-iio nevarnost za njihovo krilo.
Madrid 12. aprila. AA. (Havas) Narodna delavska zveza je imela včeraj plenarno sejo, in Je ob tej priliki sklenila sledeče: Vsi Španci, ki pripadajo narodni delavski zvezi in ki so stari 17 do 16 let, se smatrajo za vojake. Delavska zveza bo posebno skrbela za rekrutovanje svojih članov po potrebi kakor bo prišlo navodilo od vlade. Sindikati bodo imeli pravico, da v vsakem trenutku in kjerkoli zapro ono osebe, ki so niso pokorile vladnemu ukazu.
sodelovanje železnic obeh držav. Nazadnje je minister izrazil veliko radost zaradi prisrčnega spreiema na belgrajski železniški postaji.
Nocoj mu prireja prometni minister dr. Spaho slavnostni večer v hotelu »Srpski kralj«. Jutri bo poljski minister odšel najprej na Avalo, kjer bo položil venec na grob neznanega vojaka Z Avale bo nadaljeval pot na Oplenac ter se bo tam poklonil manom kralja Aleksandra. Na njegov grob bo položil venec. Pri povratku se bo ustavil v Venčacki zadrugi. Zvečer mu bo priredilo glavno ravnateljstvo državnih železnic večerjo na noši ladji »Ka-radjordje«. Po večerji se bo poljski minister Ulrich v spremstvu ministra dr. Spaha odpeljal v Sarajevo, odtam pa dalje v Dubrovnik.
Belgrad, 12. apr. AA. Danes je predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič sprejel v svojem kabinetu zunanjega ministrstva poljskega prometnega ministra Julija Ulriha.
Iz Daljnega Vzhoda:
4.	V gradbeni službi naj se izvedo normiranje potrebnega osebja tudi pri delavstvu in za tako ugotovljeni stalež osebja, predvsem delavskega, naj se dodelijo potrebni krediti v takem iznosu, da se omogoči stalna zaposlitev vsega osebja, s Čimer bo doseženo smotreno in pravilno vzdrževanje železniških objektov.
5.	Določbe sedanjega zakona o državnem prometnem osebju so tako za osebje kakor za službo aLi nejasne, ali zapletene, večkrat tudi krivične, zato noj se te določbe zakona [»opravijo s posebno novelo. Pri tem naj se prvenstveno ugodno reši vprašanje štetja delavskih službenih let, ki se osebju po nastavitvi po zakonu ne štejejo v službeno dobo. nadalje naj se poleg minimalnih rokov za napredovanje iz grupe v grupo določijo tudi maksimalni roki. Sedanji način ocene naj se ukine. Napredovanje v grupe naj ee vrši brez omejitev po § 247 prehodnih določb zakona. Za žene naj se uvede z zakonom predvidena doklada, ki je bila ukinjena. 0 priliki napredovanja osebja naj se osebju takoj zaračunajo in izplačajo potom napredovanja dobljeni višji prejemki in ne šele po preteku enega leta.
6.	Uredi naj se vprašanje kronskih upokojencev, niiloščinarjev in rentnikov, ki čaka svoje ureditve že od zedinjenja ter naj 6e draginjske do-klade izenačijo z ostalimi upokojenci. Upokojencem pa naj se povišajo draginjske doklade analogno aktivnemu osebju, ker so jim bile tudi istočasno odvzete.
7.	Strojno, vozno in postajno osebje naj se normira odgovarjajoče narastlemu prometu in tako ugotovljeni potrebni stalež naj se tudi izpopolni da bo odgovarjal dejanski zahtevi in potrebi službe.
8 Sedanja razdelitev krajev po draginjskih razredih ne odgovarja razmeram, posebno ne v Sloveniji, zato naj bi ee priznal I. razred še Mariboru in Jesenicam, kot izrazito industrijskim krajem, II. razred pa še vsem letoviškim in kopališkim krajem.
9; V delavnici Maribor naj se uvedejo iste premije, kot jih uživajo v ostalih delavnicah, isto-tako pa naj se uvedejo premije tudi v kuriluiških delavnicah, ki danes teh premij ne uživajo.
10.	Osebju, nastavljencem in delavcem v mari-riborski in ostalih kurilnicah, naj so uvedejo premije, ker so po dosedanji praksi od teh izključeni.
11.	V kurilnici Maribor in ostalih kurilnicah, naj se uvede, razen v eksekutivni službi, ki se vrši itak v turnusu, nedeljena služba, kot je uvedena tudi v delavnici in se je ta praksa pokazala kot umestna za službo,, osebju pa je s tem ustreženo.
12 Pri sprejemu novega osebja v železniško službo, naj bi se v prvi vrsti upoštevali sinovi železničarjev, jx>sebno iz onih okolišev, kjer eo isti že uživljeni v razmere. Pri izpolnitvi staleža pa je potrebno, da se prvenstveno dopolni 7. akor-danti, ki 60 že itak zaposleni v železniški službi in upravičeno računajo, da se jih upošteva.
Šaljapin umrl
MjJd.iran
Pariz 18. aprila, c. Najslavnejši svetovni basist Fjodor Šaljapin je danes umrl.
Maršal Čangkajšek izginit
Šanghaj 12. aprila. A A. Agencija Štefani: Čeprav so Kitajci zadnje čase dobili znatno pomoč v letalstvu od strani Sovjetske Rusije, vendar japonsko letalstvo še vedno pogosto bombardira kitajska letališča, ceste, prometne vozle, in tovarne, ki so v službi vojske. Te tovarne stoje v precej oddaljenih kitajskih provincah. V zadnjih 24 urah so bile japonske letalsko sile zelo učinkovite v pokrajini lionan in šantung, poleg tega pa tudi na Južnem Kitajskem in Kvanlungu ter Fukijenu. V tej zadnji kitajski pokrajini so japonska letala bombardirala trdnjavo Amoj, nekaj letalskih hangarjev v Kantonu in Tejuanu.
V teh hangarjih so izbruhnili siloviti požari. Ob železniški progi Kanton-Hankov 60 japonska letala uspešno bombardirala nekaj kitajskih vojaških transportov in jih obsula z ognjem iz strojnic. Posebna srdita je bila zračna bitka pri Kladse pri Lunghaju Ob tej priliki je 30 kitajskih letal obkolilo 13 japonskih. Čeprav so bili Kitajci številčno močnejši, se je vendar Japoncem posrečilo sestreliti 24 kitajskih letal, sami pa so izgubili samo dva.
Tokio 12. aprila. AA. DNB: Agencija Domej
posnema po vesleli iz japonskih listov, ki prinašajo poročila iz Šanghaja, da je včeraj izginil maršal Cankajšek. V kitajski vladi je nastalo silno razburjenje, ker je maršal izginil kmalu nato, ko so japonska letala bombardhala Čangsha v pokrajini Iiunan. Ravno tedaj pa se je maršal mudil v tem mestu in je s številnimi člani hankeuške vlado prisostvoval slovesni uvedbe novo vojno uprave Japonci so bombardirali ineslo ravno tedaj, ko se je vršila ta svečanost. Ubitih je bilo nad 50 oseb. ranjenih pa nad 100. Razen maršala Čan-kajška sla izginila še podpredsednik Sung in ge-negal čangsuančin, vrhovni poveljnik kitajskih čet v Kiangsiju in Ilunanu. Vest o tem je med kitajskimi vladnimi krogi izzvala pravo zmedo in paniko.
Ilankau 12. aprila. AA. (Reuter) S kitajske službene strani zanikujejo vest, ki jo je razširilo japonsko časopisje, češ da je maršal Cangkajšek bil s svojima dvema sinovoma ubit o priliki zračnega napada, ki so ga uprizorili Japonci na Čangsha. V tem svojem poročilu Kitajci uradno poudarjajo, da v nedeljo Čankajšek splo^ ni bil v tem mestu.
Osebne vesti
Belgrad, 12. aprila, m. Za strokovnega učitelja
VII.	skupine je napredoval na državni srednji tehnični šoli v Ljubljani Josip Štirn, strokovni učitelj
VIII.	skupine iste šole.
Prestavljen je poverjenik finančne kontrolo
Poskušen samomor fanta in dekleta
Domžale 12. aprila.
Danes sta poskusila izvršiti samomor v hribu Močilniku, ki leži med Dobom pri Domžalah in graščino Krumperk, Debelak Alojzij, rojen 28 maja 1917, po poklicu kovaški pomočnik iz Zaloga pri Dev. Mariji v Polju ter Juvančič Pepcn, stanujoča v LipiČevi ulici v Ljubljani, po poklicu kuharica v policijski menzi.
Bržkone je fant ustrelil svojo dekle, ker so ljudje slišali, da so počiti trije streli. Nato je ustro-lil še sebe. Ker pa se jo le težko ranil, je začel klicati na pomoč, lako da so ljudje navzlic temu, da sta šla oba visoko v hrib, zvedeli, da 6e je zgodilo nekaj strašnega Na vpitje fanta, ki je klicni na pomoč, so ljudje hiteli v hrib. kjer se Jim jo nudil strašen prizor. Dekle jo ležalo v krvi nezavestno Kri ji je tekla iz levega senca vendar pn je bila še pri življenju Fant je sedel ves okrvavljen zraven nje In klical: »Pepca. Pepca. .« nakar se ju tudi on zrušil na zemljo in se onesvestil.
Ljudje so takoj ohveslili orožniško poslajo v Domžalah Orožt iki so tako) dobili na ruzpoingo avto trgovca g Jakliča iz Medvod, kateri je odpeljal zdravnika dr. Hočevarja obenem z orožniško patruljo na kraj samomora. Zdravnik jc oba samo-
morilca obvezal in odredil prevoz v ljubljansko splošno bolnišnico.
Na kraju poskušenega samomora so orožniki našli samokres 7 mm premera, v katerem so bili štirje naboji. Trije so bili izstreljeni, četrti pa ni vžgal in je krogla obtičala v bobniču samokresa. Ker so bili oddani trije streli, kar so slišali tudi ljudje, ki so prihiteli pozneje na pomoč, rano pa ima vsak samo eno, je verjetno, da je Debelak potem, ko je ostal še pri življenju, hotel oddati še en strel nase, vendar pa ni zadel, ker je bil že tako slab. Dalje so orožniki našli tudi fotografijo, na kateri sla oba slikana. Na hrbtu slike je zapisal Debelak, do želita, da ju pokopljejo v skupen grob, ker 6ta se ljubila, čeprav drugi niso vedeli za to. Ta dogodek je vzbudil v vsej okolici veliko sočutje Vsa sreča ie bila, da jc fant potem, ko se je ustrelil pričel vpiti na pomoč, da so ju ljudje takoj odkrili, ker bi sicer umrla v hribu zaradi izkrva-vitve in ležala tam dolgo časa, ke>r le malokdo zahaja tako daleč v gozd.
Stanje obeh, ki ležita v ljubljanski bolnišnici, je »ic«r zelo kritično, vendar pa ne Izključujejo možnosti, da jima rešijo življenje, ker sta oba strela zadela sicer v sence, vendar pa nista smrtonosna.
Miloš čuič iz referata finančnega ravnateljstva v Sarajevu na finančni oddelek Planina pri Rakeku.
Prestavljeni so naslednji poštni uslužbenci: na poštno ravnateljstvo v Ljubljano Arko Karel, Šenk Vladimir, Vehovar Zdenka, Škavrč Viktor in Po-liarc Ivan, vsi s pošto Ljubljane I, Fajdiga Vilko in Fajdiga Ljubica ? pošte Ljubljana II ter Vilhar Ervin s pošto Ljubljana III., Pucelj Ivan z Viča, žorž Alojzij, pomožni uradnik IX. skup. pri pošti Ljubljana II, Cigler Albert, prometnik 8. skup., in Kosta Katarina, prometnica 8 skup., s pošte LJubljana I, Osipovič Gabrijela, Urbančič Alojzija, Vidmar Gabrijela, manipulantlnje 9. skup. pri pošti Ljubljana I, Mohorič Nada, pomožna inanlpu-lantka 10. skup. pri pošti Ljubljana I. Na pošto Ljubljana I pa so prestavljeni: Mirko Kramarič s pošte LJubljana II, na pošto Ljubljana II Markelj Ludvik s pošte Ljubljana I.
Iz splošnega oddelka belgraiskega železniškega ravnateljstva Je prestavljen v prometno-komer-cialni oddelek ljubljanskega železniškega ravnateljstva Ilija Orfl.
Belgrad, 12. aprila. AA Na predlog prometnega ministra so odlikovani: z redom jugoslovanske krone 3. stopnje Robert Cenijowski, ravnatelj komercialnega oddelka poljskega prometnega ministrstva, in Gustav Rozatowski, ravnatelj kabineta poljskega prometnega ministrstva; z redom sv Save 3. stopnje dr, Janus Janusza, šef finančnega odseka v poljskem prometnem ministrstvu, ter z redom, jugoslovanske krono 4. stopnje Pavel \Voygylo, tajnik v poljskem prometnem ministrstvu.
Belgrad, 12. aprila, m. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič jn nnlranij minister dr. Korošec sta danes popoldne obiskala centralno policijsko šolo v Zemunu in si ogledala vse njene prostore.