PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini n	/i *•
Abb. postale I gruppo 1 jt'iltl mi)(I lil*
Leto XXXV. Št. 106 (10.325)
TRST, sobota, 12. maja 1979
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Goren ji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
SEJA DEMOKRŠČANSKEGA VODSTVA
KD ponovila odločen «ne» vstopu komunistov v vlado
Zaccagnini ocenil stališče PSI kot «omahljivo», odločno pa je pohvalil zadržanje socialdemokratov in republikancev - Giulio Andreotti: Gorje nam, če po volitvah ostane razmerje sil nespremenjeno
RIM — KD se «svečano obvezu-da ne bo nikoli oblikovala «vlad ®kupaj s komunisti*. Tako je zapisano v pozivu volivcem, ki ga je včeraj odobrilo vodstvo krščanske demokracije. Za KD je politika demokratične enotnosti še vedno nuj-?a, vendar pa je ne gre tolmačiti •fot «unanimistično vladno koalicijo. ki preprečuje vsakršno dialektiko in pluralizem ter potrebne razčlembe demokratičnega sistema*. Po-»v namiguje tudi na socialiste: «Na-flten Psi, da zavzame avtonomno stališče z ozirom na druge sile, je brez dvoma pozitiven.*
Zasedanje demckrščanskega vodiva se je začelo s poročilom sekre-™Tia Benigna Zaccagninija, ki je obtožil komuniste, da skušajo ustva-r,ti stanje nestabilnosti v državi, ko 2jčitevajo ošibitev KD, da bi jo pri-®lllli k skupnemu oblikovanju viagri O socialistih je demokrščanski tajnik dejal le, da «omahujejo» med levico in centrom, medtem ko je odločno pohvalil zadržanje sedanjih dveh vladnih zaveznikov, republikancev in socialdemokratov. Očitno Je torej, da si tajništvo KD prizadeva doseči postopno zbližanje s socialisti, vendar hoče to doseči z °krcpitvijo tistega sredinskega območja, ki mu Carlo Donat Cattin Pravi «varnostni jez*.
V svojem posegu je Zaccagnini tudi odločno zavrnil obtožbe drugih *trank glede Piccolijevega predloga za spremembo volilnega zakona. Obtožbe je ocenil kot «propagandi-sfeno pretvezo*, ki naj bi se je posluževali predvsem komunisti, v i-?ti sapi pa je tudi dejal, da «vpra-Sanje demokratične stabilnosti ob-stoji in nismo mi edini, ki smo ga načeli, saj so o njem govorili tudi levičarski politiki in pravniki.* S to d°kaj megleno izjavo je Zaccagnini bajbrž hotel povedati, da vprašaje še ni rešeno in da bo morebiti buče to po volitvah.
Poleg poziva volivcem je demo-krščansko vodstvo odobrilo tudi kodeks obnašanja za svoje kandidate. Ivcor teh pravil ne bo spoštoval, bo lavno grajan in bo zapostavljen pri °dmerjanju ministrskih mest. Giav-ba določila so sledeča: posamezniki bfi smejo lepiti samopropagandnih *ePakov, prirejati propagandnih av-uunobilskih kolon in ne smejo pre-®str0 polemizirati z ostalimi demo-kfsčanskimi kandidati. Poieg tega strankino vodstvo tudi priporoča d°kaj skromno osebno propagando v sredstvih množičnega obveščanja.
Po nekajdnevnem molku je vče-faj posegel v politično razpravo .udi predsednik vlade Andreotti z intervjujem uredniku tednika »Epo-b‘1*, že uvodoma je Andreotti poudaril. da se v tem trenutku ne Postavlja vprašanje oživljanja leve redine in to utemeljil z dokaj svoj-kim dokazovanjem, saj je menil, d® vse prizadete stranke trdijo, da dčejo take koalicije. Predsednik l .de je tudi poudaril, da je do-al zaskrbljen zaradi morebitnih Predlogov o spremembi volilnega 'Sterna in zaključil svoje izvaja Je s trditvijo, da upa, da se bo-0 vmesne stranke okrepile. Če bi ,c P« volitvah nič ne spremenilo, 01 bili «v hudi kaši*.
Končno gre še omeniti, da je ooraj zjutraj sekretar PSI Pietro dago na tiskovni konferenci ori-p volilni program lastne stranke, tem okviru je poudaril, da tudi c'aldemokrati nočejo komunistov j. v*adi, osvajajo njihovo geslo «a-t v vladi ali pa v opoziciji*. S (l,ni je hotel poudariti, da social-biakrat; ne bodo trpeli privilegi-bega odnosa med KD in PSI.
P. P.
CUaromontc kritizira socialistično stranko
~ *2e nekaj mesecev za-b'.len° sledimo stališčem, ki jih Onioemai° socialisti. Najprej naj ho pH110 njihov položaj med vlad-Prtil' °’ so nam socialisti na-Ann* enako odgovornost za pade dPmrd°hijeve vlade kot krščanski citaciji, sedaj pa samodefini-daij ‘ bi kot tretje sile, enako od v T"e .od KD in KPI.» Tako piše nit.^bašnjem uvodnem članku «U-1^ * senator Chiaromonte, ki od-ker ^^ritbnra ravnanje socialistov,
tistjj i ne zasleduje nobene fron ®hoter|e
UUVII	UUU*OIUII
ViCo Socialisti imajo sicer pra stair;. "a zavzemajo kakršno koli ViCo'lCa’ vendar delavci imajo pra-sPekf ' a jasno vedo, kakšne per-IVe jim nudijo stranke.*
«PSI levičarska sile*. Koda i^vni voditelj sicer poudarja,
■Pj
n® politike, vendar si obeta strani,' nastop obeh delavskih
.SAN
SALVADOR — Desetčlanski
tj"	_	_	___
je ^jbbdos marksistične skupine BPR sa(j0nod' nasedel venezuelsko amba-fe ’ J, San Salvadorju. Komandos bantia ržal hot talce ambasadorja harj-,a®a Ochoo in sedem funkcio-VajifV'	izpustitev talcev zahte-
b'kov °SVob°ditev političnih pripor-
! it, l
S seje demokrščanskega vodstva od leve proti desni Gaspari, Piccoli in Zaccagnini	(Telefoto ANSA)
SAMO 24 UR PO SPOROČILU ISTAT
Izvedenci spet napovedujejo poskok dravinjske doklade
1'a naj bi se ponovno zvišala avgusta letos - Tudi produkcija in naročila se bodo do poletja povečali
RIM — Pravkar je draginjska doklada poskočila za osam točk in izvedenci že predvidevajo, da bo avgusta letos še en tak skok, če že ne močnejši. V aprilu so se namreč življenjski stroški tako zvišali, kot leto- samo še januarja. Prejšnji mesec so cene namreč poskočile za 1,6 od sto, od lanskoletnega aprila pa celo za 14.3 od sto, medtem ko se je januarja letos življenje podražilo za 1,9 od sto. Sicer pa ne bi bilo niti potrebno, da bi spominjali na razne podražitve, saj jih prav vsi občutimo in to kar pošteno. V trgovino stopimo z dobro natlačeno mošnjo in pričakujemo, da bomo marsikaj nakupili in si doma napolnili shrambo ali hladilnik. Vendar iz trgovine prihajamo z drobno plastično vrečko in s prazno mošnjo, pa zavzdihnemo in si rečemo: «Kako je vse tako zelo drago*.
Napovedi, da bi se draginja zaustavila, niso nič kaj spodbudne. Da bi se cena kakih artiklov znižala — o tem ni govora in take misli ostajajo le sanje. Kaže, da bo v prihodnjih mesecih produkcija narasla, z njo pa tudi cene. Povečala se bodo tudi naročila. Glede po-
viška cen, pa bodo ti zadevali samo nekatere sektorje, medtem ko bi morale ostati cene večine artiklov nespremenjene. Izvedenci kljub vsemu menijo, da se stvari obračajo na bolje. V tem jih prepričuje tudi dejstvo, ki ni od muh, da se je raven naročil in povpraševanja v marcu in začetku aprila zaključila s prebitkom, kar se že več let ni dogajalo. Ta saldo pa je omogočilo samo povpraševanje znotraj državnih meja, kajti povpraševanje in saldo iz tujine ni tako spodbuden.
Kot rečeno, pričakujejo, da se bo produkcija do avgusta povečala in to v vseh obratih. Kar pa zadeva trgovino, bo ta obdržala sedanjo raven.
Skratka, stvari naj bi šle na boljše, čeprav tega kupec skoraj'a ne opazi in niti ne more razumeti, ko pa so žepi zaradi draginje vedno prazni, (mč)
MONTEVARCHI - Tajnik PRI Oddo Biasini se je včeraj laže ranil v prometni nesreči, ki se mu je pripetila ob povratku v Rim iz Firenc, kjer je imel volilni govor. V nesreči sta se laže ranila tudi šofer alfette in časnikar Maldini.
PO URADNI ISTOČASNI NAPOVEDI V MOSKVI IN WASHINGTONU
Dunajski vrh med Carterjem in Brežnjevom korak na poti miru in zbliževanja v svetu
Državnika bosta razpravljala o zmanjševanju napetosti na strateško pomembnih področjih
WASHINGTON - Sovjetska tiskovna agencija »Tass* je včeraj uradno napovedala, da se bosta od 15. do IB. junija sestaja na Dunaju generalni sekretar. Komunistične partije Sovjetske zveze Leonid Brež-njev in ameriški predsednik Jimmy Carter, da bi svečano podpisala drugi sporgzum o omejitvi strateške o-borožitve in da bi razpravljala o perečih svetovnih problemih. Istočasno je dal tisku podobno napoved tudi posebni svetovale ameriškega predsednika Zbignievv Brzezin ' i.
Izbiro Dunaja kot kraja prvega srečanja Carter - Brežnjev je pogojevalo zdravstveno stanje sovjetskega državnika, ki si še ni opomogel od nedavne bolezni. Dunaj je namreč lahko dosegljiv z vlakom in je le eno uro vožnje od Bratislave. Prvotno bi moral Brežnjev odpotovati v ZDA, a so morali zamisel opustiti.
Srečanje bo torej v istem kraju, kjer sta se leta 1961 sestala Kenne-dy in Hruščov. Tokrat pa je položaj nekoliko spremenjen, velesili sta dosegli medsebojno vojaško ravnotežje in imata največji interes, da ga tudi obdržita, zato vlada v ameriških krogih precejšnji optimizem. Bojijo se le. da bi Brežnjev omagal pred srečanjem. Resnici na ljubo so ameriško - sovjetski odnosi doživljali v zadnjem obdobju težke trenutke, kar je tudi zaviralo sklenitev sporazuma Salt 2. Šele nedavna Carterjeva diplomatska zmaga na Bližnjem vzhodu je nekoliko zacelila rane po žgočih porazih1 zaradi sovjetskih diplomatskih in vojaških zmag v Afriškem rogu in Afganistanu. Med drugim naj bi Kremelj tudi pristal na nekatere ameriške fiksne ideje in bo v bodočj liberaliziral emigracijo sovjetskih Židov.
Vrh ima torej vse pogoje za u-speh, da bo Carter lahko skušal uresničiti zamisel o zglajevanju medsebojnih problemov, predvsem bo skušal omejiti napetosti med velesilama na nekaterih strateško pomembni]] območjih (Bližnji vzhod, Afrika in Azijski jugovzhod). Nedvomno se bodo na dunajskem vrhu pogovarjali tudi o prepovedi proti-satelitskega orožja in o razširitvi dogovora o omejitvi strateškega o-rožja tudi na evropske države. Carterjeva administracija bo skušala na Dunaju doseči čimveč, da bi vezal morebitne naslednike Brež-njeva. V VVashingtonu se že pripravljajo na zamenjavo v sovjetskem vodstvu, saj so zadnje vesti o zdravstvenem stanju Leonida Brežnjeva pesimistične. Sovjetski državnik s težavo govori in bodi, vsaka daljša seja pa ga skrajno utruja.
Medtem pa se Carter sooča s hudo notranjo opozicijo, ki mu očita, da si ni zagotovil zadostnih jamstev glede spoštovanja dogovora o omejevanju strateškega orožja. \Vashing-tonski »jastrebi* so predvsem ogorčeni zaradi kompromisne rešitve o problemu sovjetskega bombnika »backfire* (tupoljev Tu-26). Sovjet-ska zveza se je namreč obvezala, da bo izdelala ie 30 tovrstnih bombnikov letno in jih ne bo razmestila po letališčih, od koder bi lahko s svojim jedrskim tovorom dosegb ZDA. Amerika pa je pristala, da spornega bombnika ne uvrsti med strateško orožje. Samo po sebi u-movno je spoštovanje dogovora v ‘dobri meri odvisno tudi od medse-
bojnega zaupanja. Vohunski sateliti, prisluškovalne naprave in dyu-gi tehnološki pripomočki ne'morejo povsem nadomestiti medčloveškega zaupanja in tega imajo washington-,ski cjastrebi* bolj malo. Prav na to struno s posehnim poudarkom (brenka LR Kitajska v svojih kriti-,kah do dogovora. Njen glas pa je osamljen, saj je večina držav, kljub morebitnim razlikam pozdravila Salt 2 kot napredek na poti miru in zbliževanja, (voc)
NA TISKOVNI KONFERENCI
Rimski pretor o aretacijah na rimski univerzi
RIM — Predstavniki rimskih avtonomnih kolektivov so včeraj, med tiskovno konferenco obrazložili svo->a stališča do aretacij, ki jih je policija izvedla na rimski ekonomski fakulteti. Na tiskovni konferenci je spregovoril tudi rimski pretor Filip-po Paone, ki je tudi sam obtožen zasedbo javne ustanove in celo, da si je prilastil javno funkcijo.
Paone je obtožbe, ki mu jih pripisujejo, zavrnil in tako s političnega kot sodnega vidika ostro ožigosal
poseg policije. Pretor je dalje tudi 1 položljivih surovin. Proti prekinitvi dejal, da se je ob tako masovnem i se je izrekel tudi sardinski dežel-in oboroženem posegu še predvsem- ta svet, ki ne pristaja na kratko-
zbal, da bi v avli prišlo do tragedije. «V avli — je dodal Paone — je bilo mnogo žensk in otrok in u-mevno se mi je, potemtakem zdelo, da sem dvignil svojo izkaznico, ki je poleg ysega tudi‘učinkovala, saj so se policijski agenti po nasilnem vdoru za trenutek ustavili*. Medtem pa je Daniele Pifano še vedno v zaporu .čeprav namestnik državnega pravdnika Sciascia še ni potrdil aretacije. Pifano je kot znano obtožen poleg zasedbe javne ustanove tudi spodbujanja k zločinu.
Kriza sardinske kemijske industrije
CAGLIARI — Sklep vodstva kemične industrije Ottana, da zaradi finančnih težav ukine proizvodnjo in pošlje 2.200 delavcev v dopolnilno blagajno, je naletel na odločen nastop sindikalnih in političnih sil. Delavstvo je na skupščini sklenilo, da bo kljub sklepu upravnega vodstva nadaljevalo proizvodnjo, dokler bodo v obratu raz-
ročne ukrepe o začasnem reševanju položaja z državnim finansiranjem, temveč; je treba probleme kemijske industrije globalno rešiti. Iz Rima je namreč prišla vest, da šo. že namenili 33 milijard lir. ki bi omogočili- začasno obratovanje tovarni.
RIM — Mestni redarji so včeraj popoldne našli v rimskem središču »alfetto* z okrvavljenimi sedeži. Avto. ki, kot kaže, ni bil ukraden, je bil opremljen z alarmno sireno, v prtljažniku pa sta bili ukradeni e-videnčni tablici rimske in milanske registracije, registrska številka na šasiji pa je bila spiljena. Vozilo, katerega lastnik ni znan, so zaupali znanstvenemu oddelku policije za vse morebitne izvide.
SPRINGFIELD - Keith Roberts, 23-letni fant iz Springfielda v Illinoisu, bo moral presedeti 10 let za rešetkami, ker je poslal avgusta lani Carterju v Belo hišo grozilno pismo, medtem ko je drugo, prav tako z grožnjami, naslovil nekemu agentu ameriških varnostnih služb.
ITALIJA NESMOTRNO TRATI ČAS
ŠELE PO VOLITVAH PR VI UKREPI ZA ZAJEZITEV ENERGETSKE KRIZE
Minister za industrijo Nicoiazzi izključuje podražitev bencina in omejevanje prometa ter zaupa v prostovoljno varčevanje
RIM — »Podražitev bencina ne more rešiti energetskega problema, treba bo odpraviti razsipavanje in sprejeti nove ukrepe*. Izjava ministra za industrijo Nieolazzija na včerajšnji tiskovni konferenci, ni razvozlala zapletenih problemov i-talijanskega energetskega primanjkljaja, še več vozel se lahko vsak trenutek spremeni v zanko, ki nas bo zadušila.
Zahod preživlja najtežje trenutke po energetski krizi v letih 1973-74, kilometrske vrste avtomobilov pred kalifornijskimi črpalkami, alarmantne vesti o novih podražitvah nafte, prvi drastični ukrepi za varčevanje z energijo spominjajo na prava vojna poročila, kjer je glavni sovražnik zgrešen koncept zahodne potrošniške družbe, ki je nesmotrno razsipavala z naravnim bogastvom. Svet se je delno streznil, večina držav je že pripravila podrobne načrte, da bi bila kos energetski nuji. Italija pa jalovo čaka na izid političnih volitev, vsi dosedanji varčevalni načrti ministra Ni-colazzija so zgolj pesek v oči in de-magoške pobude, da ne bi prestrašili volivcev, S tem pa izgubljamo dragocene trenutke: «Ura zamujena ne vrne se nobena!*. Pregovor je v italijanskem položaju tragično resničen. Energetsko najšibkejša država Zahoda si dela utvare, da bodo njeni državljani prostovoljno varčevali, s tem pa zamuja čas za pripravo konkretnih načrtov. Že samo racioniranje zahteva vsaj štiriletni študij, saj država nima pregleda nad porabo tekočih goriv. V takem položaju ne preostaja drugega kot smotrna tržna politika, ki naj s podražitvijo goriva zmanjša povpraševanje, aili pa omejitev cestnega prometa s prisilnimi ukrepi.
Podatki o porabi bencina in hizlo-vega olja v prvem štirimesečju so dovolj zgovorni, da lahko le slepec upa v prostovoljno varčevanje. V prvih štirih mesecih se je namreč poraba bencina zvišala za 10,1 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani, poraba dizlovega olja pa se je zvišala kar za 18,8 odstotka. Še bolj dramatični so podatki za april, ko se je v Italiji porabilo 20 .odstotkov več bencina, dizlovega o-Ija pa kar 23,7 odstotka več kot v lanskem aprilu, če se bo trend nadaljeval, bomo lahko doživeli »bencinsko sušo* vsak trenutek v obdobju med junijem in julijem. Kot rečeno, sta podražitev bencina in omejitev prometa edini kratkoročni pobudi, ki pa bi bili nesmiselni, če se italijanska energetska politika ne prilagodi položaju. Vsekakor sta tudi ti dve pobudi nevarni, predvsem podražitev bencina, saj bi sprožila še hujšo inflacijo: večina italijanskega tovornega prometa se namreč odvija po cestah, tudi prisilna omejitev prometa bi i-mela svoje negativne posledice oredvsem za avtomobilsko industrijo. V sedanjem položaju, z nenadomestljivo izgubo časa, pa bo treba sprejeti tudi take, nič kaj popularne ukrepe, če hoeemr preprečiti »bencinsko sušo* sredi turistične sezone.
Nicolazzijevi demantiji o takih ne-
popularnih pobudah so posledica predvolilnega obdobja, obenem pa dokazujejo, da je italijansko javno mnenje že tako prežeto s potrošnji-ško miselnostjo, da se vsi bojijo odvzeti Italijanom ali vsaj okrniti uporabo avtomobilov. Treba bo spremeniti način življenja, kar zahteva dolgo in težko prevzgojno delo, v tem predhodnem obdobju pa se mora italijanska energetska politika drastično spremeniti.
Italija namreč uvaža nad 80 odstotkov vse uporabljene energije, kar je lani bremenilo plačiino bilanco za 7.500 milijard lir, skoraj 70 odstotkov te energije pa služi za proizvodnjo nizke ali srednje-visoke temperature (stanovanjsko ogrevanje, pridobivanje električne energije in tople vode). Nesmotrno je rabiti plemenita goriva za tako nizke temperature, ki bi jih lahko proizvajali z alternativnimi viri. Nicoiazzi predvideva uporabo premoga namesto mazuta v termičnih elektrarnah, to je v bližnjem Tržiču postala že stvarnost, a tudi u-poraba premoga ni najboljša rešitev, saj ga ima Italija bore malo, za nameček pa je zračno onesnaževanje brez ustreznih čistilnih na-
prav in visokih dimnikov precejšnje. Pri termičnih elektrarnah se tudi izgubijo ogromne količine tople vode, ki bi jih lahko uporabili za smotrno ogrevanje mestnih stanovanj.
Sodobna tehnologija nam omogoča tudi smotrno uporabo toplotnih črpalk, sončnih panojev in celo plina organskega izvora. Samo po sebi umevno taki alternativni viri ne bi šs odpravili energetskega primanjkljaja. a bi nedvomno blagodejno vplivali v pričakovanju novih cenenih tehnologij za pridobivanje *-nergije. (voc)
Predstavniški doin zavrnil Carterjev načrt o racioniranju bencina
WASHINGTON - Predstavniški dom ameriškega kongresa je včeraj zavrnil Carterjev načrt o racioniranju bencina, ki ga je predvčerajšnjim odobril senat. Poraz Carterjeve administracije je toliko bolj žgoč, saj je načrt predvideval le morebitne izjemne ukrepe, če bi prišlo do «bencinske suše*.
(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiniiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiia
PRED SKORAJŠNJIM OBISKOM TITA V SZ
Jugoslavija si obeta ploden dialog s sovjetskimi voditelji
V kratkem srečanje ožjih vodstev Jugoslavije m Bolgarijo
BEOGRAD — Na tiskovni konferenci v zveznem sekretariatu za zu-
zij, Ha ni problema, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti ob obojestranski dobri volji in znanih načelih spoštovanja ozemeljske celovitosti. Na osnovi takšnega prepričanja je Jugoslavija lani predlagala srečanje ožjih vodstev obeh držav, da bi izmenjali mnenja o stanju in perspektivah jugoslovansko-bolgarskih odnosov. «Do takšnega srečanja 'bo prišlo kmalu*, je dejal jugoslovanski predstavnik, (jp)
ljene pred kratkim, da Jugoslavija nikoli in proti nobenemu sosedu ni nanje zadeve je največ zanimanja, imeja in nima ozemeljskih preten-viadalo za bližnji obisk predsed2 nika lita v Sovjetski zvezi. Uradni glasnik je povedal, da bosta Tito in Brežnjev med tem ponovnim srečanjem izmenjala mnenja o nadaljnjem napredovanju dvostranskih odnosov in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Do obiska prihaja v trenutku pozitivnega razvijanja sodelovanja med državama na vseh področjih in na podlagi skupaj določene načelne osnove. Jugoslavija si obeta ploden dialog o vseh vprašanjih skupnega zanimanja. Ta vprašanja bodo vsekakor imela širši pomen, kot so ga med drugim i-mela tudi prejšnja srečanja med predsednikom Titom in Breinjevom, za preučitev mednarodnih vprašanj in zapletenega mednarodnega položaja, za nadaljnji razvoj prijateljskih odnosov in krepitev medsebojnega razumevanja ter vzajemno koristnega sodelovanja.
Predsednik zunanjega ministrstva je odgovoril tudi na vprašanje, kako Jugoslavija komentira nedavni govor bolgarskega voditelja Todora Živkova. Dejal je, da so jugoslovanska stališča znana. Poudaril pa je Titove besede iz leta 1978 in ponov-
niiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiinHiiiiiiMiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiiiifiiiiiMiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiniinnuHniiij,,,,,,,,,!
Rdeči brigadisti napadli demokrščanskega svetovalca
RB SO Sl PRILASTILE ODGOVORNOST ZA ATENTAT NA TRGU NIC0SIA
Mlad kovač osumljen sodelovanja pri napadu na sedež rimske KD
Leandra Di Russa je namestnik državnega pravdnika zaslišal včeraj v zaporu v Reblbbii
Pripadniki rdečih brigad so včeraj zjutraj napadli In pretepli demokrščanskega rajonskega svetovalca Giuseppa Merolo. Napadalci, ki so bili v treh, so Merolo priklenili k stopnišču poslopja, v katerem stanuje, mu polili lase z oljnato tekočino in mu obesili okrog vratu listek z zasmehljivim napisom. Potem ko so ga fotografirali, so nemoteno odšli. Odgovornost za napad so si pozneje prevzeli z letakom, s katerim so si prilastili tudi očetovstvo napada na sedež pokrajinskega odbora KD na Trgu Nicosia. Na sliki: vklenjeni Merola (Telefoto ANSA)
RIM — Ali je preiskava o napadu na sedež rimskega pokrajinskega odbora krščanske demokracije na Trgu Nicosia, pred pomembnim razpletom? Vprašanje si je zastavil včeraj marsikdo, ko se je razširila vest, da so karabinjerji v sredo priprli 29-letneg.a kovača Leandra Di Russa z obtožbo, da je sodeloval pri umoru policistov Mee in Ollanuja ter pri gverilskem napadu na sedež KD.
Zaradi nepredirnega molka ore-iskovalcev, o čemer priča dejstvo, da se je za ukrep zvedelo šele včeraj, dasi so fanta odvedli v Re-bibbio že v sredo, zaenkrat ni znano, na kakšnih indicijah temelji obtožba zoper kovača. Govori se, da naj bi preiskovalci prišli fantu na sled že dan po atentatu in naj bi mu stalno sledili v upanju, da bodo lahko ujeli še druge morebitne teroriste. Ko naj bi v sredo postalo jasno, da zalezovanje ne bo uspešno, naj bi ga priprli, da se jim ne bi izmuznil.
.Osumljenega kovača je včeraj zaslišal namestnik državnega pravdnika Testa, ki vodi preiskavo n atentatu. Ni znano, ali .je sodnik sodno ukrepal proti osumljencu, najpozneje danes pa se bo moral izjasniti in potrditi pripor, ali pa odrediti, naj fanta izpustijo na prostost, če bo sodil, da obtožbe niso oprte na dovolj tehtne indicije. O
Di Russu doslej ni bilo mogoče izvedeti ničesar, če izvazmemo dejstvo, da ni imel še nikoli opravka s pravico. Sosedje so časnikarjem vedeli povedati le, da je fant oženjen, da je bil do njih vselej pri jazen, da zjutraj odhaja v službo in zvečer se vrača domov. V stanovanje v Ul. Ostiense niso zaha jali sumljivi prijatelji, Russo in žena sta po večini presedela ve čere pred televizijo. Kovačeve žene včeraj ni bilo doma. Kaže, da se je ravno včeraj zjutraj odpra vila v bolnišnico, ker naj bi čutila prve porodne krče.
Zaradi nepredirne molčečnosti preiskovalcev ni bilo mogoče zvedeti niti na kakšnih indicijah temeljita zaporna naloga, ki ju je dr. Testa podpisal za Franca Pin-no in študenta Marca Areno, ki ju policija sedaj vneto išče. Prvi, ki naj bi ga očividci napada prepoznali, naj bi bi! vpleten tudi v pokol v Ul. Fani, drugi pa je bil doslej neznan preiskovalcem. V zvezi z zapornim nalogom za Areno gre zabeležiti izjavo njegovega zagovornika Nina Marazzite, ki trdi, da ima far.t trden alibi.
Medtem ko so se širile govorice o prvih uspehih preiskovalcev, so si rdeče brigade tudi z letakom pri lastile odgovornost za napad na sedež rimskega pokrajinskega odbora krščanske demokracije. Vsebina
letaka je dokaj običajna, saj skušajo teroristi z njim lastn« frazeologijo utemeljiti svoje krvave izpade. Omeniti pa gre vsekakor dve posebnosti: izrazoslovje je bolj grobo od tistega, ki so ga uporabljale rdeče brigade, zaključne parole pa znatno bolj skromne. Letak izzveni nadalje kot poskus, da bi manjšini terorističnim skupinicam, ki sc bile doslej veliko bolj blizu skrajnemu krilu organizirane avtonomije kot pa rdečim brigadam, dokazali potrebo po poenotenju, strnitvi vseh sil v oboroženo borbeno partijo. Cilj gverilskega napada na sedež KD je bil najbrž tudi ta: pospešiti združevanje prevratniških skupin, (vt)
Atentat na gradbeno podjetje v Bologni
BOLOGNA — Oborožena in zakrinkana terorista sta včeraj popoldne vdrla v urad gradbene družbe «Caypinelli», ki popravlja mestno kaznilnico San Giovanni. Fanta sta iskala tloris kaznilnice, ker pa ga nista dobila, sta polila urad z ben-cinon in zanetila požar, ki je uničil vso opremo in dokumentacijo. Odgovornost za atentat so si prilastile »oborožene komunistične skupine*.
Tito sprejel člana CK KP Romunije Georgija Raduiesca
ZAGREB — Pradsei > t republike Josip Broz Tito je sprejel Zagrebu podpredsednika državnega sveta in člana političnega izvršnega komiteja komunistične partije Romunije Georgija Raduiesca. Ta je prinesel izraze sožalja predsednika Ceauses. . ob katastrofalnem potresu v Črnogorskem Primorju. Govorila :ta o dvostranskih odnosih dveh sosednin držav in ugotovila, da se razvijajo uspešno.
Govor je bil tudi o nekaterih mednarodnih vprašanjih.
Predsednik Tito je sprejel tudi predstavnike sekretariata za notranje zadeve ob 13. maju, dnevu varnosti. Zvezni sekretar Franjo Her-ljevič je predsednika Tite obvestil da je varnostni položaj v Jugoslaviji zelo dober in da so varnostne službe dobro pripravljene na izvrševanje nalog, ki so pred njimi. Predsednik Tito je poudaril, da je treba nadaljevati s takim delom in onemogočati tiste, ki kršijo ustavo in zakone in ki poskušajo oslabiti enotnost jugoslovanskih narodov in o-groziti uspešni razvo. socialistične samoupravne Jugoslavije (jp)
Andreotti sprejel jugoslovanskega ministra za prevoze
RIM — Predsednik italijanske vlade Giulio Andreotti je včeraj zjutraj sprejel v palači Chigi jugoslovanskega ministra za prevoze Anteja Zeliča, ki v Rimu vodi jugoslovansko delegacijo na zasedanju mešanega jugoslovansko • italijanskega odbora za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje. Med pogovorom sta se poleg drugih problemov medsebojnega gospodarskega	sodelovanja dotaknila tu-
di vprašanja ribolova v Jadranskem morju. Kot poročajo I-talijanske tiskovne agencije sta Andreotti in Zelič poudarila, da bo treba najti ustrezno rešitev v duhu	medsebojnega razumevanja.
Predsednik Andreotti je tudi potrdil jugoslovanskemu ministru voljo italijanske vlade, da prispeva k obnovi krajev Črnogorskega Primorja, ki jih je nedavno prizadel potres.
VOLILNA KAMPANJA ŽE V POLNEM TEKU
Politične stranke odločno stopajo v vse živahnejši predvolilni vrvež
Včeraj je volilno kampanjo odprla tržaška KD z nastopom zakladnega ministra Pandollija - Danes odprtje volilne kampanje PSI
Vse bolj je čutiti predvolilno vzdušje. Pločevinaste table za lepljenje lepakov se polnijo in vse pogostejši postajajo predvolilni shodi. Nekatere stranke so že odprle predvolilno kampanjo, druge pa jo bodo v teh dneh. Danes bo na primer na vrsti socialistična stranka. Svoje prvo predvolilno zborovanje bo imela ob 18. uri na Goldonijevem trgu. Govorili bodo pokrajinski tajnik Augusto Seghene, slovenski kandidat za po slansko zbornico Aljoša Volčič in član vsedržavnega vodstva Gaetano Arfe, ki je tudi nosilec liste za evropske volitve.
Komunistična partija, ki je s svojo kampanjo sicer že pričela, bo imela danes ob 16. uri v dvorani ARCI v Domu pristaniških delavcev širše zborovanje, na katerem bo poslanec Cuffaro, nosilec liste za poslansko zbornico, predstavil kandidate ter program partije. Za danes je obenem napovedanih kar petnajst shodov KPI v raznih krajih, predvsem v mestu in predmestjih. Govorili bodo razni predstavniki partije, med njimi tudi Jelka Gerbec, ki ponovno kandidira na listi za senat, Miloš Budin, kandidat za poslansko zbornico, in drugi.
Danes bo odprl volilno kampanjo tudi PDUP. Zborovanje bo ob 16. uri na Goldonijevem trgu, govorila pa bosta članica vsedržavnega vodstva PDUP Lidia Menapace in član vsedržavnega vodstva MLS Giovanni Cominelli.
Za krščansko demokracijo se je volilna kampanja pričela včeraj na nekoliko svojstven način. Namesto običajnega obravnavanja političnega položaja v državi in na krajevni ravni ter razlaganja strankinih stališč in volilnih programov smo slišali daljšo tehnično razpravo o izključno gospodarskih vprašanjih. V bistvu je šlo za slavospev triletnemu načrtu za razvoj italijanskega gospodarstva, ki ga poznamo kot Pandolfi jev načrt. Slavospev pa mu je naredil zakladni minister Filippo Maria Pandolfi sam. Osnovna ministrova misel je bila, da je treba izvajanju tega načrta, ki je že pokazal svoje blagodejne rezultate, zagotoviti kontinuiteto, ki jo bližnje predčasne politične volitve ne bi smele prekiniti. Takšen pristop v predvolilni vrvež je verjetno bolj učinkovit kot pa običajni shod z vrsto parol in pozivov, ker daje videz neke konkret nosti in strokovnosti. Marsikdo je prikimajoče in navdušeno komentiral, da se na dejanjih merijo politične sile in ne na frazah, medtem ko je minister Pandolfi kot srednjeveški vitez - rešitelj zapuščal dvorano.
S Pandolfijevim zborovanjem organizacijsko ni šlo vse gladko. Pri čelo se je s celo uro zamude, ker je pač Pandolfijevo letalo imelo zamudo. Tako se je tudi shod pričel brez uvodov krajevnih strankinih veljakov. Pandoifi pa je takoj prešel k stvari, ne da bi sploh omenjal volitve. Po krajšem zgodovinskem orisu gospodarske politike v Italiji v petdesetih in šest desetih letih je prešel na sam oris triletnega načrta za razvoj italijanskega gospodarstva. Poudaril je, da načrt slom na potrebi po pre-ustroju gospodarskih struktur. Huda gospodarska kriza je narekovala nujne ukrepe, pozornost gospodarskih načrtovalcev pa gre pri tem predvsem v dve smeri, v sanacijo javne finance, ki je v zadnjih letih ubrala negativno pot, s tem da je favorizirala raje podpor-niški tip finančne politike namesto investicijskega ter v zajezitev stro
škov delovne sile, pri čemer je treba v bistvu ohraniti čim nižje delavske plače.
Triletni načrt za razvoj italijanskega gospodarstva teži k reševanju teh vprašanj, je dejal Pandolfi. Določeni rezultati so se po njegovem mnenju že pokazali. Zaznavna .je predvsem neka nova vitalnost predvsem na ravni male in srednje industrije pri reševanju finančnih in gospodarskih problemov v državi. Industrijska proizvodnja se je izboljšala, izvoz se je povečal. plačilna bilanca je v aktivi, izboljšal se je tudi valutami položaj. Kljub temu pa ostajajo še velike nevarnosti inflacije, je dodal Pandolfi, zato so bližnje volitve priložnost, ko bo treba izbirati gospodarsko pot. To pa ne velja samo za politične volitve, temveč tudi za volitve novega evropskega parlamenta, ki predstavljajo novo pridobitev na poti gradnje nove Evrope.
PO SPOROČILU POKRAJINSKE UPRAVE
Botanični vrt «Carsiana» ponovno odprt za občinstvo
Ljubitelji kraškega rastlinstva si ga bodo lahko ogledali cb sobotah in nedeljah - Med tednom bodo možni obiski šel
Botanični vrt »Carsiana* med Gabrovcem in Zgonikom bo ponovno odprt za občinstvo od jutri, v nedeljo, 13. t.m. Tržaška pokrajina, ki skrbi za upravljanje te pomembne zbirke rastlinstva z vseh področij Krasa, se je odločila odpreti vrt, ker je sedaj za obiske najbolj primerna sezona spričo bohot-nostni vegetacije, pa čeprav še niso zaključena dela za označevanje vseh prisotnih rastlinskih vrst. Strokovni odbor, ki popolnoma nesebično pomaga pokrajinski upravi pri vodenju botaničnega vrta, še izpopolnjuje nove napisne taolice, ki opisujejo posamezno rastlino in bodo vsebovale poleg latinskega strokovnega imena še nazive v italijanščini in slovenščini. Strokovnjaki obenem zaključujejo delo za izdajo obširnejšega vodiča, prav tako v italijanščini in slovenščini, po botaničnem vrtu «Carsiana», ki ga je pokrajinska uprava že sklenila tiskati.
Za sedaj, in dokler ne bo urejena ustreznejša upravna struktura
niiiiiiiiiimiiiiMiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
PRIMERJAVA MED OBDOBJEMA JANUAR-APRIL 1979 IN 1978
Promet po tržaškem in goriškem avtonomnem računu močnn napredoval
Po tržaškem 15.186.539.000, po goriškem pa 4.688.645.000 Ur blaga
Italijansko-jugoslovanski obmejni blagovni promet po tržaškem in goriškem avtonomnem računu se je v obdobju januar-april letos znatno povečal v primerjavi s prvo tretjino lanskega leta.
Po tržaškem računu .je dosegel promet v obeh smereh 15.186,539.000 lir, pri tem je 6.666,132.000 lir od padlo na pošiljke z jugoslovanskega na italijansko obmejno območje ter 8.520,347.000 lir na pošiljke v obratni smeri. Jugoslovanska podjetja so izvozila med drugim za
1.885.062.000	iir govedine, za 1 mrd.
441.563.000	lir žive govedi, za 1 mrd. 309,571.000 lir živih konj. na dalje metalne izdelke in polizdelke v vrednosti 619 mil. 696.000 lir, žaganega in rezanega lesa za 597 mil. 953.000 in tekstila za 500 mil
992.000	lir. Nasprotno so jugoslo, vanska podjetja uvozila strojev, a-paratov in električnih naprav za
2.340.826.000	lir. umetnih smol in plastike za 1.270,875.000, raznih vozil, letal in plovil za 990 322.000,
MllllllllllMIIIIflllMilUlilllltMllllitlMIHMIIIIIfimnillfHIIIIIMIMIIlillMmilllllHIIIIIIIIIIIIIimflllstMlIMItlllll
ZASKRBLJUJOČ SKLEP ZDRAVSTVENEGA KONZORCIJA
Od junija ukinjena pomoč na domu ostarelim občanom
Nepreklicna odločitev ali sredstvo pritiska? - Upati je na ureditev odnosov med konzorcijem in članicami
Vodstveni svet Zdravstvenega konzorcija za tržaško pokrajino je na svoji zadnji seji soglasno sklenil u-kiniti, od 31. t.m., službo pomoči na domu ostarelim. Ta zelo resen sklep utemeljuje z vrsto okoliščin, ki mu onemogočajo nadaljevanje službe. V sporočilu za tisk zatrjuje voustvo konzorcija, da je to službo prevzelo 1, junija lani od občinske podporne ustanove, v pričakovanju, da prevzame mesec kasneje od občin in pokrajine še vse ostale zdravstvene in skrbstvene službe z ustreznim osebjem. Pokrajina je pred kratkim izrazila namen, da preda svoje službe, tržaška občina je šele konec marca predala premajhno število osebja in je pred dnevi izjavila, da ne more storiti nič več za skrbstvo na domu. Občinska podporna ustanova pa je celo postoono odtegnila osebje, ki ga je bila dala konzorciju na razpolago. Sporočilo se zaključuje s pozivom včlanjenim unravam, političnim silam in sindikatom, naj se zavzamejo za službo, ki zadeva 900 starejših ljudi, ki so v mnogih primerih bolni, nepreskrbljeni in osamljeni.
V mestu, kot je naše. s tako veli-kir odstotkom starejših občanov, ki si v večini režejo tenek kruh ob majhnih pokojninah in jih mnogo preživlja jesen živlienja brez topline in nege družinskega okolja, je ukinitev komaj pred nekaj leti uvedene službe pomoči na domu zares zalo resna odločitev, vredna vse zaskrbi'ene zavzetosti širše javnosti. Upati je zato. da pomenita sklep vodstvenega odbora zdravstvenega konzorcija in zaključni poziv v no-
Občmska uprava in pride'ovalci občine Devin • Nabrežina
PRIREJAJO
XVIII.
razstavo In pokušnjo domačih vin
Nabrežina — 7. in 8. julija 1979
Lahko sodelujejo vsi pridelovalci v občini, ki so v zadnji letini pridelali na svojem po sestvu najmanj 700 litrov vina. Posebna komisija bo poskrbela za izbiro vin, ki naj bodo pri-puščena na razstavo.
Vpisovanja se sprejemajo na županstvu do vključno 15. maja 1979 (soba š‘. 16, g. Gruden), tel. 200421
ti le nadaljnji ostrejši pritisk na včlanjene javne ustanove (podobne svarilne note smo objavili že v preteklih tednih), bolj kot nepreklicno odločitev. Upati je zato, da bodo zainteresirane javne ustanove dosegle sprejemljive rešitve, ki naj zagotovijo delovanje zdravstvenih in skrbstvenih služb v prehodni dobi, ki nas loči od izvajanja zdravstvene reforme (1. januar 1980). Res je sicer, da tržaška občina ni predala dovolj osebja in da je konzorcij v težavah, res je pa tudi, d.\ občine in pokrajina oporekajo njegovemu vodstvu, da ni izdelalo nobenih programov in ne kažejo veliko zaupanja v njegovo sposobnost usklajevanja raznih služb, ker med drugim diskriminira zastopnike levice in SSk. Gre pa za temeljne storitve v prid vse skupnosti, ki zato upravičeno pričakuje, da se od pravijo razlogi, ki grozijo še poslabšati zdravstveno in socialno skrbstvo.
Priprave za II. deželno konferenco o izseljenstvu
Danes se sestane v Pordenonu deželni odbor o vprašanjih izseljen stva, da razpiavlja o pripravah za drugo deželno konferenco o izseljenstvu in o deželnem načrtu za razvoj in obnovo. Druga deželna konferenca o izseljenstvu bo v dneh 28.. 29. in 30. junija v Vidmu in ji ho predsedoval predsednik de želne skuoščine Mario Golli Uvodno poročilo o državni politiki glede izseljenstva bo imel Dodtajnik v zunanjem ministrstvu Santuz. o deželni problematiki na tem sektorju bo pa poročal odbornik Tome. Po splošni razpravi bo delo konference potekalo v treh komisijah, ki bodo obravnavale naslednje te me: deželni razvojni načrt, revizijo deželne zakonodaje o izseljenstvu in odnose med državo in deželami v zvezi s tem vprašanjem
Tiskovni urad dežele obenem spo roča, da je odbor dodelii novin 60*, milijonov lir za materialno pomoč povratnikom, za poletne kolonije za otroke izseljencev in za podpore združenjem izseljencev, ki bodo služile tudi za povračilo potnih stro škov 224 delegatom, ki se bodo udeležili druge konference o izse ljenstvu. Iz tega sklada bodo tudi občine izplačale skupno 274 milijonov lir podpor 380 izseljencem, ki so se vrnili domov.
kemikalij za 866,547.000, navadnih kovin in kovinskih izdelkov za 714 mil. 527.000 in tekstilnih surovin ter izdelkov za 554,837.000 lir.
V 1978. letu je obojesmemi blagovni promet po tržaškem računu znašal 6.568,602.000, leta 1977 - 11 mrd. 464,125.000, leta 1976 - 10 mrd.
476.130.000	in 1975. leta 4 mrd.
978.533.000	Ur.
Ravno tako v prvih štirih mesecih tekočega leta pa je skupna vrednost blagovne izmenjave med podjetji na italijanskem in jugoslo vanskem obmejnem območju po goriškem avtonomnem računu dosegla 4.688,645.000 lir proti 1 mrd.
889.536.000	v ustreznem obdobju 1978. leta. Od tega je 1.536,385.000 Ur šlo na uvoz iz Jugoslavijo in
3.152.260.000	lir na izvoz v Jugoslavijo. Med jugoslovanskimi pošiljkami je bilo za-i451,90C.00U Ur lesa, za 409,444.000 lir konj, za
365.817.000	Ur papirja in med dru gim še zg 113,973.000 Ur mesa. Italijanske pošiljke pa so zajemale poleg drugega blaga nadomestne dele - 1.664,064.000 lir, kmetijske stroje - 452,386.000 lir, gospodinjske predmete - 404,070.000 Ur in barvila ter lake - 153,846,000 Ur.
Nagrade «za zvestobo delu in gospodarski napredeb
Predsednik trgovinsko zbornice Modiano b„ prihodnjo nedeljo, 20. t.m., ob 10.30 izročil v vebki zbornični dvorani nagrade «za zvestobo delu in gospodarski nap edek*. Na grajenih bo 44 .vcev, ki so de lali neprekinjen) 30 let (25 za grad bince) pri istem podjetju, 17 last nikov individualnih podjetij, ki de iujejo vsaj 30 let (ali 50, če so de diči) in 1 podjetje zarad' zaslug ob uvajanju novi!, dejavnosti.
Izpitni natečaji za službena mesta
V redni prilogi Uradnega vestnika št. 118 z dne 2. maja letos so bili priobčeni ministrski odloki o naslednjih natečajih za službo: javni izpitni natečaj za 17 mest računovodje na poizkušnji v staležu o-sebja konceptne kariere v uradih osrednje in periferičnih šolskih uprav (na deželo Furlanijo - Julijsko krajino odpade 7 mest); javni
za vodenje botaničnega vrta pri Zgoniku in lepenskega kulturnega središča «Kraški muzej* z ustanovitvijo konzorcija med pokrajino in Kraško gorsko skupnostjo, za kar so že razgovori v teku, bo vrt odprt za občinstvo ob nedeljah med 10. in 12.30 uro in ob sobotah od 17. do 19. ure. Ob delavnikih bodo mogle začasno obiskati botanični vrt le šolske skupine. V ta namen se bodo mogli ravnatelji dogovoriti za posamezne obiske s pokrajinsko upravo med uradnimi urami njenih uradov.	B. R.
Zbor Vasilij Mirk danes v Izoli
V okviru Praznika pomladi, ki ga prirejajo Turistično olepševalno društvo Izola in športne organizacije Izole, bo danes zvečer ob 19. uri v Izoli kulturni program v počastitev RO. obletnice ustanovitve KPJ in SKOJ. V tem kulturnem sporedu sodeluje tudi moški pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kon tovela, ki bo poleg nekaterih narodnih pesmi izvajal tudi nekaj partizanskih pesmi ob spremljavi harmonikarskega ansambla podružnice GM, ki ga vodi Loredana Kočevar.
Tudi letos Festival komunističnega tiska
Sekcije Komunistične partije Italije z vzhodnokraškega območja bodo tudi letos priredile že tradicionalni Festival komunističnega tiska. Tokrat se bo festival odvijal na Padričah, in sicer v dneh 15., 16., 17. in 18. junija.
Po že ustaljenem običaju bo prireditev, ki vsako leto privabi prav veliko množico ljudi z vseh strani tržaške pokrajine, pa tudi od dru god, obsegala pester kulturno-za-bavni spored in seveda nastope političnih predstavnikov, razen teea pa bo en dan festivala izrecno posvečen kulturnemu programu, uglašenemu ca .tovrstno, oziroma pro-svetarsko delovanje domačinov in prebivalcev drugih naselij tega kraškega predela.
Iz Milj v lazaret zopet z avtobusom
Vodstvo konzorcija za prevoze ACT sporoča, da na pokrajinski cesti Milje - Lazar. ponovno redno vozi avtobus št. 7. Cesta je bila, kot znano, delj časa zaprta za promet zaradi usada.
deželni izpitni natečaj za pomočnika na poizkušnji v staležu upravnega osebja izvršne kariere v pe-riferičndh šolskih uradih (na našo in tridentinsko ter na deželo Ve-neto odpade 35 mest); javni izpitni natečaj z naslovi za 10 mest šoferja na poizkušnji v staležu osebja pomožne kariere na razpolago osrednjim in periferičnim šolskim uradom; javni natečaj za 3 mesta delavca na poizkušnji 1. kategorije. in sicer specializiranega mehanika, avtoličarja in avtoelektri-karja.
Danes razprava o temi «Človek in oko!jc»
Danes bo ob 9, uri,v mali dvorani gledališča Verdi -razprava! to -temi «Človek in okolje: vprašanja industrijske varnosti, naftnega pristanišča ter . zaščite zdravja delavcev in občanov*.
iiiiiiiiiiiiiliftiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiiiminiiitHiHHiiiniiiimiiiiiiiiiiiiituiiitiiiiHiiiirmiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiniiiiimiiiiiitmiiimiiiiiiiiiiMiiiM
NA VČERAJŠNJEM SREČANJU NA DEŽELI
Izgovori melonarjev v zvezi s stavko mestnih redarjev
V zvezi z «belo» stavko motoriziranih mestnih redarjev, ki že nekaj dni opravljajo službo le peš in na njihove že 6 mesecev neizpolnjene zahteve, tržaški občinski odbor zatrjuje, da so že zavarovani proti nevarnosti invalidnosti ali smrti pri Državnem zavodu proti nesrečam na delu (INAIL). Glede zvišanja zavarovalne osnove in novega zavarovanja za primer odvzema vozniškega dovoljenja pa baje odbor zahtevo proučuje, a se izgovarja na omejitve, ki da jih postavljajo delovne pogodbe in pomanjkanje finančnih sredstev. Odbor tudi zagotavlja, da je 10. t.m. (po več kot 6 mesecih) sklenil kupiti instrumente za pasivno obrambo, glede lanskega neizplačanega nadurnega dela pa «upa», da bo mogel vprašanje bolje rešiti v bodoče. Nič ne kaže torej, da bi se mogla služba motoriziranih redarje • za urejevanje mestnega prometa spet redno izvajati.
• Prosvetno ministrstvo je z uredbo z dne 24. eprila t.l. odredilo, da zapade rok za predložitev prošenj za udeležbo na usposobljenostnih in dopolnitvenih izpitih na učiteljiščih 16. maja, torej prihodnjo sredo. U-redba je na vpogled na šolskem skrbništvu.
V OKVIRU SPOMLADANSKE SIMFONIČNE SEZONE
Koncert Schubertovih del sinoči v gledališču Verdi
Dirigent Ernst Maerzendorfer. orkester in zbor gledališča Verdi, solisti dunajske Opere
Sinočnji koncert spomladanske simfonične sezone v gledališču Verdi je bil v celoti posvečen Schubertovim skladbam. V prvem delu je bila na sporedu najprej slavna simfonija znana pod imenom «In-compiuta» in nato dva speva iz scenske glasbe za «Die Zauberhar-fe». v drugem delu pa Maša za soliste, zbor, orkester in orgle. Koncert je vodil dirigent Ernst Maerzendorfer, zbor je pripravil Andrea Giorgi, solisti pa so bili člani dunajske Opere sopranistka Elfriede Hoebarth. mezzosopranistka Maria-na Lipovšek (iz Ljubljane), tenorist Josef Hopfertmeser ter basist Peter Wimberger.
Spevnost »Nedokončanem, ki prehaja v drugem delo v lirično ele-gičnost, opaja teme te čudovite simfonije, v kateri je takrat komaj 25-letni mojster izpričal svojo nagnjenost za pevno muziko, ki je prišla do najvišjih umetniških po polnos'ih v njegovih *Lieder». Vodilni motim so zaupani predvsem godalom v ^navijajočem se dialo-
iiiiiiMim m m mmii iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiMitiiitmiii im minili iiiii iii iiiiiiiiiM ni ii it ii hiii iiiniiiii n iiin n
NA REVIJI «NASA POMLAD 79»
NAD 900 MALIH PEVCEV JUTRI V KULTURNEM DOMU
Revijo otroških in mladinskih pevskih zborov prireja že četrto leto zapored Slovenska prosvetna zveza
Kar 19 otroških in mladinskih pevskih zborov z nad 900 malimi pevci in pevkami se bo jutri popoldne zvrstilo na odru tržaškega Kulturnega clcma. S to revijo o troskih in mladinskih pevskih zborov, ki ima pomenljiv naslov Naša pomlad in bo letos doživela svojo četrto izvedbo, namerava prireditelj, to je Slovenska prosvetna zveza proslaviti mednarodno leto o-troka.
Večkrat ugotavljamo, da naše zborovsko petje stagnira, da ni do volj priliva mlajših sil in da je za to v prvi vrsti krivo dejstvo, da premalo skrbimo za vzbujanje ljubezni do petja v mladih ljudeh. Čeprav bo treba v tem pogledu še veliko narediti, se vendar kažejo nekateri znaki prebujenja tudi na področju zborovske dejavnosti med najmlajšimi. To bomo lahko preverjali tudi n a jutrišnji reviji.
Nastopili bodo otroški zbor osnov-nč šole France Bevk z Opčin, o-Iroški zbor osnovnih šol iz Žavelj, od Korošcev in šole »Prežihov Vo-ranc» iz Doline, otroški zbor »Slo-
Zainteresirani predstavniki preučili položaj v bivši steklarni Vetrobel
Odločilno srečanje bo verjetno v ponedeljek v Rimu, na sedežu zavoda ICIPU, ki bi moral zagotoviti posojilo 24 milijard lir
Položaj v tovarni SIRT, v bivši steklarni Vetrobel, kjer so delavci že štiri leta v dopolnilni blagajni, je bil v ospredju včerajšnjega srečanja na deželnem odborništvu za industrijo. Na srečanju so preverili splošni položaj, zlasti v zvezi z zadnjim zasedanjem na sedežu Kreditnega inštituta za podjetja javne koristi (ICIPU) v Rimu, ki mora zagotoviti posojilo 24 milijard lir za finansiranje preureditve tovarne. Z denarjem, ki sta ga že zagotovili finančna družba Friulia in FRIE, bi tako dosegli skupno vsoto 57 milijard lir. Rimski inštitut pa je zahteval še nekaj dodatne dokumentacije. Včerajšnjega srečanja, ki je bilo pod predsedstvom deželnega odbornika Rinaldija in ki je traja-
15. maja stavka na slovenskih šolah
Sindikat slovenske šole v deželi Furlaniji Julijski krajini proglaša za 15. maj 1979 stavko všega učnega, neučnega in vodstvenega osebja iz protesta proti zavlačevanju pri sklepanju vsedržavne delovne pogodbe, glede katerih osvaja vse zahteve konfederalnih sindikatov, in iz protesta proti zavlačevanju postopka za uzakonitev globalne zaščite Slovencev v Italiji.
Ob tem posebej zahteva, da se v okviru globalne zaščite in tekočih ukrepov na področju šolstva
1. odprejo slovenske šole v videmski pokrajini; 2. zagotovi samostojna šolska uprava slovenskih šol; 3. ustanovi samostojen šolski okraj; 4. ustanovi samostojen deželni inštitut za pedagoško razvojno raziskovanje; 5. zagotovi enakopravnost slovenščine v poslovanju šol in šolske uprave tudi Izven učnovzgojnega procesa; 6. priznajo jugoslovanske diplome srednjih in visokih šol; 7. zagotovijo vse smeri na riformirani višji srednji šoli v materinem jeziku;
8.	dodeli osebju slovenskih šol doklada za znanje drugega jezika;
9.	imenuje na osnovi 24. člena zakona 463/78 posebna komisija za slovenske šole; 10. vključi v komisijo, ki deluje na osnovi člena 9 zakona 932/73, zastopnik učnega osebja otroških vrtcev.
Poleg tega sindikat zahteva, da se 11. na klasičnem liceju Pri mož Trubar ločila funkciji ravnatelja in profesorja; 12. v didaktičnem ravnateljstvu Doberdob imenuje ravnateljev namestnik; 13. na srednji šoli Ivan Trlnko skrajšajo učne ure na 45 minut; 14. go-riški sekciji sindikata dovoli občni zbor v delovnem času v smislu obstoječih predpisov; 15. šolnikom goriške pokrajine dovoli udeležba na septemberskem seminarju v Jugoslaviji.
Stavka bo celodnevna v primeru, da konfederalni sindikati ne prekličejo napovedane stavke; v nasprotnem primeru bo stavka po sledečem razporedu:
—	otroški vrtci: prvi dve uri;
—	osnovne šole: tretjo in četrto uro;
—	nižje in višje srednje šole: zadnji dve uri.
lo ves dan, so se udeležile vse zainteresirane strani, in sicer predstavniki družbe z delegiranim u-praviteljem Landinijem, glavnim ravnateljem Friulie in predsednikom FRIE Gallopinom, raznateljem Tržaške hranilnice Delisejem ter predstavniki sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL (Gialuz, Degrassi in Di Turo) in člani tovarniškega sveta. Na pogovorih je jasno prišla do izraza nujnost, da bo treba čim-prej najti dokončno in primerno rešitev, saj je Landini dejal, da bo odposlal odpovedna pisma, če do konca meseca ne najdejo sporazuma.
Odbornik Rinaldi je s svoje strani ponovno zagotovil vso podporo naše dežele, krajevnih parlamentarcev in političnih sil, da čimprej premostijo še zadnje ovire, ki naj bi bile le birokratskega značaja. Rinaldi je med drugim poudaril, da je dežela do danes izpolnila vse obveze, ki jih je sprejela na prejšnjih sestankih. Delegirani upravitelj Landini pa je nato področno o-brazložil še vse preostale točke, ki jih bo treba razčistiti, da ICPU ugodno reši vprašanja finansiranja. Še zlasti se je zaustavil ob dokumentaciji ter nadaljnjih formalnih obvezah, katerim so morali zadostiti. Včeraj so namreč odposlali v Rim še vso dokumentacijo, ki jo je ICIPU zahteval.
Nato so obravnavali prihodnje srečanje, ki bo v ponedeljek, 14, t.m. v Rimu in ki se ga bodo udeležili predstavniki Friulie, FRIE in ICI PU ter odbornik Rinaldi. Srečanje bo tehnično-finančne narave, kljub temu pa bo verjetno odločilnega pomena. Na predlog sindikalnih organizacij so sklenili, da bo še pred dokončno odločitvijo ICIPU v Ri mu posredovalo kvalificirano deželno predstavništvo. Zato so se domenili, da se ponovno srečajo v četrtek, ko bodo preučili rezultate sestanka v Rimu.
Iz lekarne ukradli opij in kokain
Neznanci so včeraj ponoči vdrli v lekarno «Aquila imperiale* v Ul. Tor s. Piero, od koder so odnesli nekaj denarja in večjo količino mamil. Kaže, da so nasilno odprli na-vojnico na oknu, razbili šipo pri čemer se je najbrž eden od nepridi I pravov ranil, saj so našli sledove
krvi in skozi okno prišli v lekarno. Tam so iz predala odnesli približno 275 tisoč lir, nakar so se spravili nad omaro, v kateri hranijo mamila. Tudi vanjo so vdrli in odnesli skoraj štirideset gramov opija v prahu in 31 gramov opijeve tinkture. Polastili so se tudi manjše količine 'morfija in kokaina. Po prvem posegu policije sc vso zadevo vzeli v svoje roke finančni stražniki.
POMAGAJMO
*	3?
ČRNI GORI!
venski šopek* iz Mačkolj, otroški zbor GM iz Trsta, otroški zbor o-snovne šole »Dragotin Kette* iz Trsta, otroški zbor PD Lonjer Ka-linara, otroški zbor osnovne šole «Karel Širok* iz Trsta, otroški zbor osnovne šole :z Boršta, otroški zbor osnovne šole »K. Destovnik-Ka juh* iz Padrič . Gropade, otroški zbor osnovne šole Ricmanje - Domjo, otroški zbor PD Prosek Konto vel, otroški zbor osnovne šole «Oton Župančič* od Sv. Ivana, mladinski zbor srednje šole «Ivan Cankar* od Sv. Jakoba, mladinski zbor srednje šole »Igo Gruden* iz Nabrežine, mladinski zbor PD Lonjer Ka-tinara. mladinski zbor srednje šole »Simon Gregorčič* iz Doline, mladinski zbor srednje šole «Fran Er javec* iz Rojana, kot gost bo nastopil italijanski otroški zbor «Pic-coli Cantori della Citta di Trieste*, zadnji pa bo nastopil mladinski pevski zbor" GM iz Trsta.
Obvestilo Sindikata slovenske šole
Sindikat slovenske šole obvešča svoje člane, da je na osnovi nedavne razsodbe ustavnega sodišča mogoče uveljaviti za pokojnino tu di prispevke, ki so jih plačevali kot osnovnošolski učenci na osnovi člena 226 in sledečih kraljevega dekreta št. 577 od 5. februarja 1928.
Danes v Tržiču deželno zasedanje o prevozništvu
Deželni odbor sindikata uslužbencev prevoznega sektorja FIST-CGIL priredi danes. 12. maja, ob 9. uri v prostorih Doma pristaniških delavcev v Tržiču (Portorosega) deželno zasedanje članov enotnih svetov, sindikalnih delegatov in drugih sindikalnih zastopnikov, na ka terem bo govor o vlogi prevozništva v okviru deželnega razvojnega načrta, o ustanovitvi federacije delavcev prevoznega področja in o bližnjih kongresih deželnih, pedreč nih in drugih struktur sindikata. Zasedanja se udeleže član vsedržavnega tajništva FIST Luciano Mancini, zastopnik deželnega tajništva CGIL Giuseppe Burlo in sindikalni vodje iz vseh štirih pokra jin Furlanije - Julijske krajine.
UllllllllimillllllininillinilllllllllllllllllllllllllllllillHIIIIIIIItllHHIIIHtlHIIIIIIIHIIIIIHHHHIIHIimilHUllllll
DANES JE VARČEVANJE MOGOČE
VARČEVANJE Z ENERGIJO TEMA PREDAVANJA WWF
Dr. Dal Bo o zanimiven Fiatovem sistemu za izkoriščanje alternativnih virov energije
Tržaška sekcija WWF, svetovnega sklada za naravo, je priredila včeraj v mali dvorani Verdijevega gledališča predavanje o vprašanju varčevanja z energijo. O tem je govoril eden vodilnih funkcionarjev turinskega koncema Fiat dr. Fla-vio Dal Ek) ter z vprašanjem alter nativnih virov energije poveza) razvoj Fiatovega načrta TOTEM (To-tal Energy Module). Gre v bistvu za motor, ki poganja fiat 127, le da dela na metan ali kak drugi organski plin. Gorivo lahko pridobivajo iz živalskega gnoja ali iz drugih odpadkov. Posebnost tega stroja pa je ta, da se Dri njem zgubi le 8 od sto energetskega potenciala, medtem ko je ta odstotek pri drugih tovrstnih strojih mnogo višja.
Skrivnost tako visoke storilnosti je v tem, da ta stroj ne proizvaja samo mehanske energije, ki jo v tem primeru spreminjajo v električno s pomočjo navadnega agregata, temveč da proizvaja tudi toploto, ki jo prav tako izkoriščajo. Pri. navadnem avtomobilskem mo-
torju je toplota, ki se sprošča pri izgorevanju bencina, odveč in jo je treba razpršiti, zato imajo avti hladilni sistem. Pri totemu pa to toploto izkoriščajo za segrevanje vode, naj bo za ogrevanje stanovanj in drugih poslopij ali za potrebe industrije. Dal Bo je navedel nekaj primerov predvsem kmetijskih podjetij, ki lahko izkoriščajo odpadke iz svojih hlevov in segrevajo vodo ter višek električne energije lahko celo oddajajo splošnemu omrežju.
Kakorkoli že, niti z uporabo tega sistema ne bi rešili perečega vprašanja energetske krize, bi pa vsekakor zmanjšali odvisnost Italije od držav, ki izvažajo petrolej.
Protijedrska razstava
Gibanje »nove združene levice* (NSU) prirec' danes, 12. maja, ob
17.30	do 19.30 na Trgu Sta>- mitni ce pred veleblagovnico Upim proti jedrsko razstavo.
gu med violinami in violončeli. Tržaški orkester je skladbo izvedel dovolj čisto vendar pa na trenutke premalo spevno in s premalo izrazitim fraziranjem.
Lepše učinke je dosegel v «Di® Zauberharfen, v katerih se je njegovo muziciranje v večji meri prilagodilo izraziti Schubertovi občutljivosti za glas in v tem primeru nagnjenost do teatra. Skladbi (Pni' merinova arija in Chor der Genien) spominjata nekoliko na Mozartov fantastični svet iz «Čarobne piščali* in sta bili izvedem v lepem romantičnem muziciranju. Pomemben delež je v prvem spevu imel solist tenorist Hopferuiieser in z njim trio harf, v drugem spevu pa ženski zbor.
Maša je bila prav tako kot «Die Zauberharfe* tokrat prvič izvedena v Verdiju in je peta od šestih Schubertovih maš. žal je bila izvedba kar zadeva orkester dokaj površna in tudi skladnosti dirigentu ni uspelo vzpostavili razen v redkih trenutkih. Boljši izvajalski del je vsekakor predstavljal zbor (čeprav ponekod prešibak) predvsem va solisti, ki so se predsta-vili kot tenkočutni komorni pevci lepimi in kultiviranimi glasovi.
Številno občinstvo aplavzi, (jk)
ni štedilo *
Sinoči v Gregorčičevi dvorani
Dr. Majda Mažo ve c o znamenitostih Peruja
Sinoči je bilo v organizaciji SPOf v Gregorčičevi dvorani v Trstu pri' jetno predavanje dr. Majde Mazo-vec iz Ljubljane na temo: «V deželi kondorjev». Predavateljica je zajemala iz svoje bogate izkušnje svetovnega popotnika, ki je že marsikaj videl, marsikaj doživel, zato pa vidi vse, še tako nenavadne P°' jave v objektivnejši luči. Predavanje je bilo opremljeno z barvnimi diapozitivi, ni pa bilo izrecno pla' ninsko, saj je med svojim izvajanjem dr. Mazovec opisovala svoja «polplaninska» potovanja po Pe'
ruju, kjer se je z najrazličnejšimi sredstvi povzpela in obiskala vse najznamenitejše kraje te dr2ave< ki je po svoje izredno zanimiva *n očarljiva. Pred poslušalci so se zvrstile podobe Macchu-Picchuja. jezera Titikake, Cuzca in še drugih znamenitosti, vse to pa je opisovalo v zelo privlačnem in duhovitem tonu. (dj)
• MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO je izdalo okrožnico, v kateri je rečeno, da se bo pričel vpis otrok V državne otroške vrtce 19. junija 9* bo trajal do 26. junija.
15. decembra začetek oddaj 3. TV mreže
Protest KPI zaradi zavlačevanja s slovenskimi oddajami
Upravni svet državne ustanove za radiotelevizijo RAI je včeraj dokončno določil datum za reden začetek oddaj tretje televizijske mreže, in sicer 15. december. Na isti seji so tudi odobrili načrte za proizvodnjo in za oddajanje nov® mreže in prvi »paket* predlogo^ ravnateljstva tretje mreže, ki s° jih v večini izdelale deželne Pr0" gramske strukture.
V zvezi z vprašanjem tretje televizijske mreže je v teh dneh jz' dala tržaška federacija KPI dvojezičen letak, v katerem obsoja P®' skuse neizvajanja reforme RAI-T* in zaviranja pri uresničevanju tretje mreže. Ugotavlja pomanjkanj® volje, da bi na deželnem sedejo RAI izvedli poskusne TV oddaje v predvidenem roku. Še posebno Pa letak KPI obsoja namere vodstva RAI, da prepreči začetek TV odda} v slovenščini z izgovorom 0 pomanjkanji/ posebne konvencij med RAI in državo. To je v nasprotju z izrecnim določilom zakona o reformi in predstavlja nov P°' skus konservativnih sil. da prepr®' čijo izvajanje tudi tistih pravic. k> jih za slovensko narodnostno skup" nost predvideva zakonodaja. .
Lepak obsoja še poskus namestitve nekvalificiranega osebja v italijanskem uredništvu, da bi še bolj utrdili tradicionalni monopol KD * RAI in zahteva nujno izvajanje za' kona o reformi ter začetek slovenskih in italijanskih oddaj po tretj* mreži.
Rajonski sveti
Dne 16. maja ob 17. uri se bo se" stal rajonski svet za vzhodni KraS; Svet bo med drugim razpravljal šolskih problemih. Prisotni bodo 0“j borniki za šolstvo, javna dela ,n za decentralizacijo.
Rajonski svet za zahodni sporoča, da se v uradih občinsk uprave na Proseku in v Križu *•* bijo brezplačno obrazci za priJ®v dohodkov za leto 1978, in sicer ®J brazei štev.: 740 - 740/Abls - 740/M - 740/Bbis 740/E-E1 - 740/G-G1 740/H.
Urad na Proseku deluje ob to kih, četrtkih in sobotah od do 10.30;	.
urad v Križu pa ob ponedeljkih' sredah in petkih od 8.00 do 13. ute'
Razna obvestila
Slovenska skupnost sporoča, da -SLl njeni uradi na sedežu v Ul. Machiavelli 22/11 (tel. 69 126' odpr1! vsak dan c 1 9. c’o 12. ure in 0 15. do 19. ure.
GORIŠKI DNEVNIK
12. mafa 1979
'■ > - * W.'P
Kino
La Cappella Undcrground 20.00— 22.00 «Buffalo Bill e gli indiani». Paul Nevvman.
Ariston 14.00 - 16.00 - 20.00 - 22.00 «Garage». Vilgot, Syomoncon A-gneto, Ekmanner, Cristina Scollin. Ritz 16.00 - 18.00 - 20 C. - 22.15 <1855 la prima grande rapina ai treuo». Sean Connery, Donel Sutherland. Barvni film.
Eden 16.30 «Niente vergini in colle-gio». Natascia Kinski. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 «Moses Wine, detective*. Richard Dreyfuss. Barvni film.
Excelsior 16.30 «Interiors». Barvni film za vsakogar.
Fenice 16.30 «11 re degli zingari». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.30 «11 ladro di Bagdad*. Kabir Bedi. Barvni film. "lignon 16.00—22.0J «Braccio di fcr-ro contro gli indiani*. Walt Disney. Barvni film.
Filodrammatico 14.30—22.00 «La fe-licith nel peccato*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Gristallo 16.30 «11 testimone*. Alberto Sordi, Filiphe Noiret.
Moderno 16.30 «Amori miei». Monica Vitti, Johnny Dorelli. Barvni film. Aurora 16.30 «Fatto di sanjue fra due uomini per cause di una ve-dova*. G. Giannini, S. Loren, M. _ Mastroianni. Barvi ', film.
Gapitol 16.30 «Travolto dagi affetti famigliari*. G. Guido, L. Buzzan-ca. Barvni filrv
Vittorio Veneto 16.30 «11 gatto e il canarino». Barvri film. volta (Milje) Zaprto.
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na tržaškem ozemlju in Zveza vojnih invalidov NOV
prirejata v nedeljo, 20. t.m.,
ENODNEVNI IZLET
v Trnovo pri Novi Gorici, na Most na Soči in v Idrijo
Vpisovanje od ponedeljka, 14. maja, do srede, 16. maja, od 10. do 12. ure; za aktiviste v Ul. Petronio 4 (poslopje Kulturnega doma), tel. 733086, za invalide NOV na sedežu Zveze v Ul. Montecchi 6, tel. 795136.
Razstave
Gledališča
CIKLUS AVDITORIJ Danes, 12. t.m., ob 20.30 bo La Cooperativa Teatrale Napoli Nuo-Va ”77 uprizorila «Ammore e Cum-toedia» Gleisesa in Meteja. Zadnja Pred razpravo o resoluciji o E-sebni kuponi za red «stalni» in ♦prosti*.
ROSSETTI
Danes, ob 20.30, Carlo Goldoni ♦La donna di garbo* v abonmaju 'odrezek 8). Rezervacije pri osrednji blagajni. Ponovitve do pone-d°!ika.
Koncerti
'EROl
Danes ob 18. uri simfonični kon Cert orkestra in zbora Verdijevega Bedališča. Dirigira Ernst Marzen-dorfer, na sporedu Schubertova 8. Slmfonija in nekaj odlomkov iz komedije «Die Zauberharfe*. V dru-Sern delu pa bodo predvajali Ma-“0 št. 5> nastopalo pa bo nekaj najboljših solistov dunajske Staatsoper, med katerimi naj omenimo mezzosopranistko Marjano Lipovšek (Ljubljančanko, ki se je izpopolnila v Gradcu, preden je odšla na Dunaj), Luriede Hoebarthovo, Jožefa. .Iiop-»ehvieserja ter Petra Wim6brgerja.
avditorij ?i
Jutri, 13. maja, ob 11. uri Koncert godalnega kvarteta, ki ga Sestavljajo Femanda in Giorgio Sel-^aggio, Paolo Longo in Severino ^annerini. Na sporedu skladbi Wolf-®?nga Amadeusa Mozarta in Anto-mna Dvoraka.
V	galeriji Cartesius je odprta razstava grafik Marjana Kravosa. Razstavo si lahko ogledamo do 17. maja.
V	prostorih tržaškega Slovenskega kluba v Ul. sv. Frančiška 20 se nadaljuje razstava del mladega slovenskega tržaškega slikarja Iva Petkovška.
V	galeriji Torbandena razstavlja tržaški slikar Edoardo Devetta.
V	prostorih «CappeIle Under-grounds je odprta razstava slik z Lindsay Kempove predstave «Salo-me» v Milanu, ki jih je posnel G. Pozzar. Razstava, ki jo organizira tržaški univerzitetni gledališki center, bo odprta do 17. maja.
V	galeriji Rettori - Tribbio je razstava tržaškega slikarja G. Samuela.
V	občinsk umetnostni galeriji razstavlja umetnik L. Di Mauro. Razstava bo odprta še jutri.
V	galeriji Kulturnega doma je odprta razstava 70 portretov Jožeta Cesarja. Umik vsak dan od 11. do 13. in od 18. do 20. ure ob prisotnosti avtorja.
V	Kraški hiši je odprta razstava Spacalovih del. Razstava je odprta za občinstvo ob nedeljah in praznikih.
Na gradu sv. Justa je odprta antološka razstava slikarja Enrica Fonde ob 50-letnici njegove smrti.
Prosveta
Ob poimenovanju openske šole prireja SPD Tabor razstavo otroških risb in slik na temo Bevkovih del. Razstava, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah od 13. do 20. t.m., bo ob delavnikih odprta od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. in od 17. do 20. ure.
Šolske vesti
Gli
ŠOLA GLASBENE MATICE Trst
V torek, 15. maja, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma
I. ZAKLJUČNA AKADEMIJA
Vljudno vabljeni!
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
MIHAIL BULGAKOV
IVAN VASILJEVIČ
komedija
v treh dejanjih dveh delih
Prevod	1 in Jesih
gcena	Niko	Matul
Kostumi	Marija	Vidan
Glasbena oprema Ivo Meša Režija ZVONE ŠEDELBAUER PREDPREMIERA sredo, 16. maja, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo;
\ četrtek, 17. maja, ob 20.30 ABONMA R~D E - mladinski v četrtek;
PREMIERA
Pe'-ek, 18.v maja, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski; PONOVITVE
'[ soboto, 19. maja, ob 20.30 ABONMA RED B - pra sobota Po premieri;
[[nedeljo, 20. maja, ob 16. vri ABONMA RED C - prva nedela po premieri,
[[četrtek, 24. maja, ob 16. uri ABONMA RED H in RED I; " soboto, 26. maja, ob 20.30 ABONMA RED F - druga so-°ta po premieri; nedeljo, rl. iaja, ob 16. uri ABONMA RED G - druga ne-elJa po premieri.
Galerija «Teatro Romano* Ul. Donota 20 - Trst, predstavlja
SKULPTURE BOGOMILE DOLJAK
od danes, 12. maja, dalje.
Urnik:
ob delavniki ' od 18. do 21. ure; ob nedeljah od 10. do 13. ure.
Izleti
SPDT priredi jutri, 13. maja, izlet z osebnimi avtomobili na Tr-stelj. Zbirališče pred tržaško sodno palačo (Foro Ulpiano) ob 8.30, z avtomobili pa se bomo popeljali do vasi Lipe, od tu pa peš na vrh, kjer bo ob IL url slovesno razvitje prapora PD Nova Cori - ter kulturni spored. .Vgbljepi!
SPDT - Trst in Športna šola prirejata izlet na Ojstrnik v nedeljo, 20. maja, za osnovnošolsko mladino in zadnji letnik otroškega vrtca, vpisovanje na šolah pri predstavnikih športne šole ali na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, od
11.	do 12. ure
Združenje Union priredi 20. maja t.l. dva izleta in sicer prvi izlet v Ljubljano, Bistro in Vrhniko. Drugi izlet v Sirmione, Peschiero (Gardsko jezero). Informacije in prijave na sedežu združenja v Ul. Valdirivo 30, tel. 64459, vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30; ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do
12.	ure.
PD Lonjer • Katinara in ŠD Adria
"bveščata udeležence izleta v Istro, da bo odhod avtobusov v nedeljo,
13.	t.m., točno ob 7. uri zjutraj izpred gostilne Gelmo na Katinari. Obenem naprošamo vse izletnike, da se danes popoldne oglasijo v društveni gostilni v Lonjerju.
Upravni odbor predšole v Čampo-rah, predstavniki staršev in Društvo Slovencev miljske občine sporočajo, da bo vpisovanje v slovenski oddelek predšole v čamporah za otroke letnikov 1974/1975 in 1976 v občinskem šolskem uradu v Miljah dne 25. maja od 16. do 18. ure, dne 26. od 9. do 11. ure in dne 28. maja od 16. do 18. ure.
Osnovna šola in otroški vrtec v Barkovljah vljudno vabita na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 13. t.m., ob 16.30 v župnijski dvorani. Po prireditvi bo srečolov društvu. Izkupiček srečolova bo korist potresencem v Črni gori.
BOGDAN GROM
bo odprl razstavo svojih ameriških del v Občinski umetnostni galeriji v ponedeljek, 14. maja 1979, ob 18. uri.
Vljudno vabljeni!
Razstava Lo odprta do Žl. maja od 10. do 13. ure in od 17. do 23. ure.
PEPE ŠERVOTOV iz Doberdoba je v Vrtni ulici odprl osmico, kjer toči belo in črno vino lastne proizvodnje.
SPREJMEMO takoj v službo zvestega/o, pošitenega/o in hitrega/o uslužbenca/ko za raznašanje blaga na trgu. Ponudbo na oglasni od delek Primorskega dnevnika pod šifro; Miramar.
PRODAM po ugodni ceni zmrzoval-nik tipa «IAR» 350 litrov. Telefonirati v jutranjih urah na številko 228382.
PRODAM voziček za dvojčke v zelo dobrem stanju. Telefon št. 228382.
KUPIM parcelo 300 do 500 m2 vzdolž slovenske obale z možnostjo priključka vede in elektrike za postavitev montažne hišice. Ponudbe pošljite na naslov; Vanda Dibel-čar, Sokolska 42 —■ 62000 Maribor.
IŠČEMO specializirane delavce/ke grafične stroke. Ponudbe z vsemi podatki in poklicnimi izkušnjami poslati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro: «Grafik».
CVETLIČARNA v Trstu (Sv. Jakob) išče vajenko-ca. Telefonirati na 820-435 vsak dan ob uri kosila od 14.00 do 15.30 in zvečer od 20. ure dalje.
SLOVENSL^.knjigotrško podjetje v Trstu L-e delovno moc s potrebno trgovsko izobrazbo oziroma prakso in z veseljem do dela s knjigo. Pismene pon idbe na oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro; «Knjigarna».
UGODNO prodam Ape 600 MP 2 tisoč km, letnik 1978 v zelo dobrem stanju. Telefonirati na 200760 vsak dan do 19. uri.
MINI 850 v voznem stanju prodam Telefon 824801 po 20. uri.
PRODAM rugeot lir jan. ’78 v do brem Stanju. Zglasiti se ob delovnih urah pri mizai ski delavnici v Saležu (Boris Grilanc).
KUPIM zemljišče za obdela- i v predelu Domjo - Ricmanje - Boršt. Tel. 228174.
PRODAM auto renault LT 5 januar ’79 ter električno rezilnico za salame (affettatrice elettrica - sa-lumi). Tel. 417697.
GOSTILNA na i.rasu išče osebo za pomoč v kuhinji. Nudimo prenočišče. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik r šifro «Gostilna».

Včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 12. maja PANKRACIJ
Sonce vzide ob 4.38 in zatone ob 19.24. — Dolžina dneva 14.46. — Luna vzide ob 19.48 in zatone ob 5.12.
Jutri, NEDELJA, 13. maja SERVACIJ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,7 stopinje, najnižja 17,4 stopinje, ob 13. uri 24,7 stopinje, zračni tlak 1022,0 mb rahlo pada, vlaga 25-cdstotna, nebo jasno, veter 22 km na uro severovzhodnik, bur;a, sunki do 40 km na uro, morje malo razgibano, temperatura morja 13,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 11. maja 1979 se je rodilo 6 otrok, umrlo pa je 10 oseb.
RODILI SO SE: Ambra Quercini, Emanuele Borrometi, Francesco To-gnoni, Iglis Umani, Andrea Russo, Luca Urbanizza.
UMRLI SO: 73-letna Valeria Stein por. Forni, 72-Ietni Giorgio Rensi, 89-letna Angela Marchesi vd. Arma-ni, 64-letni Adalberto Bordon, 79-
letna Maria Colombin vd. Musini, 57-letna Regina Ponis por. .Andrioli, 57-letni Giuseppe Crosilla, 86-letna Antonia Pechiar vd. de Lindeman, 67-letni Carlo Degrassi, 56-letni Be-nedetto Šibenik.
PREDSTA VITEV KANDIDATOV IN PROGRAMA
Obveza KD za uresničitev ustavnih določil o manjšini
Tajnik Reverdito je predstavil kandidata Longa in Martino Poudarjena vloga KD pri odpiranju do manjšine in Jugoslavije
«Smo za soglasje vseh demokratičnih sil po volitvah glede reševanja odprtih vprašanj, podobno kot smo po 16. marcu lani s solidarnostjo vseh demokratičnih sil pristopili k reševanju vprašanj italijanske družbe,* je na tiskovni konferenci ob predstavitvi kandidatov in programa dejal pokrajinski tajnik Reverdito. Pokrajinski tajnik je nato opredelil politiko goriške federacije KD do vsedržavnih in mednarodnih tem ter ob tem poudaril vlogo, ki jo je KD skupaj z ostalimi demokratičnimi strankami, imela pri sprejemu osimskega sporazuma. Stranka se bo tudi v bodočem an gazirala za vsestransko razvijanje sodelovanja in izmenjav ob odprti meji ter za uresničitev ustavnih določil glede slovenske manjšine.
Na vprašanje predstavnika našega lista, če bo KD sprejela konkretne pobude za globalno zakonsko zaščito, podobno kot nekatere druge stranke, in če bo šla dlje od deklariranja ustavnih določil, ki so v današnjem času predlaganje zakonskih osnutkov za globalno zaščito, osimskega sporazuma in splošne odprtosti do teh vprašanj premajhna obveznost, sta tako tajnik Reverdito, za njim pa še kandidat za senat Michele Martjna, poudarila važnost prispevka obmejnega prebivalstva pri ustvarjanju dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo ter naglasila odločno voljo braniti Kulturno specifičnost, ki je našim krajem prisoja navzočnost narodne manjšine. Predstavniku Primorskega dnevnika je ob tem izrazil prepričanje. da bo krščanska demokracija v volilni kampanji ostala zvesta tej usmeritvi ali jo celo obogatila, in da ne bo podlegla izsiljevanju šovinističnih sil ter šla v polemiko s Slovenci in tistimi, ki se za ureditev njihovega položaja zavzemajo.
Spričo govoric o razkosanju goriške pokrajine, pa tudi zaradi ohranjen ja neke stvarnosti, ki ima svoje korenine v zgodovinskem dogajanju, je stranka relativne večine odločna razvijati kulturno identiteto goriške in njeno celovitost, hkrati pa iskati trenutke enotnosti med vsemi demokratičnimi silami, da se zajamči razvoj krajevnih ustanov republike na osnovi načel demokracije in svobode.
Kandidat Martina je podčrtal strankino in njegovo osebno vlogo pri vključevanju Slovencev v vodstvene organe javnih ustanov v letu 1965 ter pionirsko delo pri polaganju temeljev za avtocestno povezavo na Goriškem, med obema sosednjima državama ter za izmema-v0 med sosednima regijama in državama na številnih področjih skupnega interesa.
Krščanska demokracija na Goriškem se bo dosledno z vsedržavno politiko stranke bojevala za svobodo proti terorizmu, ki pa ga bo pobijala z udarci tja, kjer se snuje prevratniška ideologija in z odstranjevanjem gospodarskih stisk, ki jih porajajo sedanje težave- v družbi. Stranka nasprotuje zgodovinskemu kompromisu in tretji po-
da bi enkrat za vselej zadovoljivo rešili to zadevo, ki močno zavira mednarodno blagovno menjavo in povzroča precejšnjo gmotno škodo, tako avtoprevoznikom, kakor podjetjem, katerim je blago namenjeno.
Pobudi večjih avtoprevozniških podjetij so se pridružili tudi zasebni avtoprevozniki, včlanjeni v združenju obrtnikov. V tiskovnem poročilu, ki so ga objavili neposredno po skupščini, avtoprevozniki napovedujejo, da bodo sprejeli odločne ukrepe, da se razmere v kratkem času spremenijo na boljše.
ti ter se opredeljuje za nacionalno solidarnost laičnih in socialističnih sil. Stranka se hoče v prvi osebi u-veljavljati pri izvajanju doslej vodene zunanje politike, ki se manifestira tudj v tem, da je Italija sestavni del širše evropske skupnosti.
V sklepnem delu je tekla beseda o realnih možnostih za izvolitev kandidatov Bruna Longa v zbornico in Michela Martine v senat. Položaj Longa je močan tudi zato, ker so v stranki dosegli soglasje o podpori, ki jo bo goriška krščanska demokracija dala pordenonskemu kandidatu Fioretu, ter pordenonska krščanska demokracija Brunu Longu.
Izvolitev Martina je po izjavah Re-verdita možna zato. ker je krščanska demokracija v preteklosti že izvolila Vallauria in Rizzatija in ker je na zadnjih volitvah manjkalo samo nekaj sto glasov za ponovno Martinovo izvolitev.
Razlika je bila zares majhna, ki pa po naši oceni, najbolj verjetno j ostaja zapisana tudi v sedanjih j
predvidevanjih s to razliko, da Slo-!	___
venska skupnost tokrat svojih gla-; 1*7 DrUMIi	ACI AVTA	TAJ UITPT7
sov zagotovo ne bo dala krščanski	rlllVlVlL, UjLAVJA lil	fVUiJLi
demokraciji, ampak — ker se je	7
tako odločila — Furlanskemu gibanju.
G. V.
• Županstvo v Gorici obvešča, da bodo jutri cvetličarne odprte v dopoldanskem času.
duhova grafika v galeriji deželnega avditorija
Od razstav, ki so si v mestu sledile od jeseni sem je nedvomno duhova tista, ki je vzbudila največ pozornosti, in to ne samo pri nas, pač pa tudi v italijanskem ambien-tu. To pa iz raznih razlogov. V prvi vrsti je razstava polcazala, kako zlat razstavni prostor premoremo v Gorici, le da ga pri vsej dobri volji še nismo mogli predati izrecno svojemu namenu, pač pa, da se ga le občasno poslužujemo, duhova razstava kaže, da bo imela torej to prednost, da bo pomenila uvod v duhovi grafični listi so se dobesedno spojili s prostorom in ga plemenito «opremili». So pač že po svoji zunanjosti taki, kakršnih nismo navajeni: pravcata varianta oljnatih slik tako po formatu samem, a še posebno po obsežnih barvnih poljih. Toda avtor nas je posebej presenetil tudi s svojo tematiko in pa z načinom ter s sredstvi, s katerimi jo obravnava: iz žlahtnega, pogosto zlatega odmeva «večnosth silijo v ospredje, se pravi v čas, okosteneli «odiomki» vrednot, ki so že tako razvrednotene, da postaja vse, kar počenjamo, že neicam votlo o-
IIIMIIUMIItilllllMIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllMimillllMIIIimiMMIIlUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMI
NADALJUJE SE ZBIRANJE SREDSTEV ZA ČRNO GORO
V ponedeljek seja občinskega sveta v Gorici
V ponedeljek, 14. maja, ob 18.30
TOKRAT SEZNAM PRISPEVKOV
Jutri bomo objavili izid nabirke na področju Steverjana
Prispevki, ki jih je zbralo prosvetno društvo «Naš prapor* (drugi seznam).
Pevma; družina Primožič 10.000 lir, Albin . Valentinčič št. 14 10.000, Anton šošol 6.000, Anton Mauri 1.000,
r__________> .....______________ Alnia Bregant 5.000, Anton Bensa
se bo sestal goriški občinski svat, j 3.000, Marija Bensa 2.000, Roza Valentinčič 10.000, Robert Simšič 10.000, N.N. 2.000, Berto Uršič 5.0C0,
menda zadnjič pred parlamentarnimi in evropskimi volitvami. Na dnevnem redu so odgovori na pismena vprašanja, ki so jih predložili svetovalci Tuzzi, Zalateu in Coceani glede nesreče na delu v občinskem podietju, misovski predstavniki Pa-scoli, Coana in Baiocchi glede u-porabe avditorija (posebej za slovenske in dvojezčne prireditve), Coceani, Pirelova in Zalateu glede novega pravilnika v občinskih jaslih, svetovalec E. Nanut glede namembnosti razstavne dvorane avditorija. Na dnevnem redu je tudi vrsta ratifikacij sklepov ožjega odbora.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35.
ZDRAVSTVENA DEt/TRNA SLUŽBA Nočna služb; za zavarovance fNAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tol. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 • Božje polje; Zgonik: tek 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
NAŠA POMLAD 79
Ob mednarodnem letu otroka
JUTRI, 13. MAJA, OB 17. URI V KULTURNEM DOMU V TRSTU
Predprodaja vstopnic na sedežu SPZ v Ulici sv. Frančiška 20 od 9. do 12. ure :n eno uro pred pričetkom revije pri blagajni Kulturnega doma
Miloš Uršič 5.000, Evgen Primožič
5.000,	Tesolin 2.000, Marija Primožič 1-000, Ivan Mišigoj 3.000, Franc Bensa 10.000, Bruno Vižintin 5.0CO, Milan Brešan 20.000, Lidija Velikonja 10.000, Fani in Rino Kodermac
20.000,	družina Čuk 10.000, Anton Sfiligoj 5.CC0, Jožef Sfiligoj 5.000, Poldo Makuc 10.000, Dušan Gabrijelčič 5.000 Ur..
Oslavje: Etko Radikon 5.000 lir, Mirjan Prinčič 10.000, Luigi Princi
10.000,	N.N. 12.000, Marija Pintar 10.000, Ivan Cibič 3.000, Rcdoifo Con-zuti 10.000, Mirko Markovič 5.C00, Jožef. Sfiligoj 5.000, Silvan Bensa 10.000, Pepe Primožič 10.000, N.N. 10.000, Zorana Klanjšček 10.000, Lo-reta M:kluš 10.000, Jožef Bevčar
10.000,	Jožica DebNegro 10.000/. Ro-by Cej 2.000, Meri Cej 5.000, Gio-vanni Mieheli 5.000, Ferručcio Co-dermac 4.000, gostilna pri Tildi
50.000,	Tereza Taljat 3.000, družina De Rocco 10.000 lir. Skupno Pevma
|in Oslavje (drugi seznam) 399.000 Ur.
Nabirka prosvetnega društva «Vi-pava» v Rupi: Graziano Začčaron 3.000 lir, Ernešto Pavletič 2.000, Dragič Kovic 5.000, Zora in Izidor Kovic 20-000, Gizela Pahor 5.000, Gabrijela Tomšič 5.000, Branko Tomšič 5.000, Slavica Krajnik 10.000, Ivo Kovic 5.000, Tereza Verbič
10.000,	Davorin Koncut 10.000, Darko Durcik 5.000, Karlo Kosič 1.000, Valentin Devetak 2.000, Ezio Lombardi 1.500, Albin Conzutti 5.000, Maksimilijan Kogoj 5.000, Milka Čo-tar 7.000, Jožef Batistič 10.000, Ivič Gorkič 1,500, -Jožef Černič 10.000, Milena Trampuž 1.000, Guido Bregant 2.000, Sergio Ferfolja 3.000, Janez Pavletič 10.0C0, Jurij Pahor 10.000, Ivan Berlot 5.000, Erminio Ožbot 2.600, Mario Malič 5.000, Srečko Pavletič 10.000, Robert Ušaj 10.000, Ida Pahor 2.000, Franc Tomažič 5.000, Leopold Ožbot 10.000, Rudi Volk 3.000, Jožica Kogoj 3.000, Bernard Košič 2.000, Virginia To-rnasig 3,600, Salomon Tomšič 10.000, Maks Pavletič 10.000, Danjel Fer-lat 10.000 lir. Skupno zbraU v Rupi 245.200 Ur.
Člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Gorici so prispevali: Anton Nanut 100.000 lir,
NOVO DELO NA ODRU V SOVODNJAH
Oster protest avtoprevoznikov
Carinjenje blaga poteka še zmeraj prepočasi
Težave zaradi počasnosti pri o-pravljanju carinskih operacij na mednarodnem mejnem prehodu pri Rdeči hiši, so ponovno v ospredju. Lani so stavkali carinski uslužbenci, kasneje so na svojstven' način protestirali lastniki in vozniki tovornjakov, bilo je govora o drugačni ureditvi službe. Izgleda pa, da je vse- ostalo pri starem. Carinjenje blaga traja od najmanj 12, lahko pa se zavleče celo do 36 ur. To v normalnih pogojih dela. Na to posebej opozarjajo v tiskovnem poročilu goriški avtoprevozniki, ki so se zbrali te dni na občnem zboru na sedežu Združenja industrijcev.
GLASBENA MATICA - SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
vabijo v ponedeljek, 14. maja, ob 20.30 na
KONCERT ORKESTRA IN ZBORA GLASBENE MATICE
V DEŽELNEM AVDITORIJU V GORICI
Dirigent; Janko Ban — Nastopili bodo vokalni solisti: Majda Hercog - sopran, Alenka Dernač - Bunta kontralt, Jurij Reja -tenor in Jože Stabej bas. Na sporedu dela starih slovenskih mojstrov Janeza Krstnika Dolarja, Izaka Poša, Jakoba GaUusa in Gabrijela Plavca.
Viktor in Lidija Vižintin 150.000, Jožko Krašček 10.000, Franc Pod-veršič 10.000 Ur. Skupno (drugi seznam) 270.000 Ur.
Na upravi Primorskega dnevnika so prispevali: Andrej Cotič, Gorica 20.000 Ur, Danilo Pavletič, Gabrje
50.000,	Ernest FrandoUč, Doberdob
10.000,	Alojz Devetak, Vrh 5.000, Jožef Murenec, Vrh 5.000 lir. Skupno današnji znesek 1.004.200 lir.
V četrtek, 3. maja se je v seznamu prispevkov vrinila neljuba napaka. Namesto prispevka Monti-Vi-žintin bi moralo biti pravilno Ema Monti.
MARLJIVE ŠTANDERKE
Srečno na deželnem tekmovanju!
Mladi kotalkarji prosvetnega društva Oton Župančič iz štandreža so se do zdaj že veUkokrat zelo lepo uvrstili, tako v meddruštvenih tekmovanjih, pokrajinskih, deželnih, pa tudi v državnih tekmovanjih. V nedeljo, 6. t.ir... so tekmovah na pokrajinskem prvenstvu na Peči ter se, kljub precej ostri konku 'renči, vnovič lepo uvrstili. V skupini naraščajnikov so mlade Štan-derke Nadja Maraž, Damjana Makuc in Nadja Vižintin zasedle orva tri mesta, čez dober mesec, 16. in 17. junija, bodo tako zastopale domače društvo na deželnem tekmovanju v Trstu. Želimo jim tudi tam lep uspeh.
bredje do naveličanosti ponovljene metempsihoze. Pii vsem tem pa je avtor najprej v sebi‘ prebolel ogorčenost, sarkazem sam pozlatil ter vso stvar znova «posvetih in uokviril v prijazno, starinsko ikono. Iz nje slikar posreduje vrsto asociacij in simbolov in s tem utemeljuj4 v nas prepričanje o svojih meditu-cijah. Tako je postalo njegovo «spa» ročilo» (ta naslov se večkrat ponavlja) globoko in univerzalno sporočilo v najširšem pomenu besede.
Pri vsem tem, kot rečeno, najlepše učinkuje barvno ozadje, ki obenem tudi najbolj odloča o tonu sporočila.
Razstava je prišla v Gorico skoraj nenapovedana in, če me spomin ne vara, je prva samostojna razstava iz osrednjega slovenskega likovnega prostora v povojnem času, zato nas je tem bolj prijetno razburila. Prav tako nenapovedana sta se na otvoritev razstave predstavila sam avtor in pa ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani dr. Zoran Kržišnik. Iz besed, ki jih je goriški župan De Simone izrekel ob otvoritvi je bilo razbrati, da sta se on in Kržišnik že ob nedavnem srečanju ob priliki podelitve nagrade Mušiču v Ljubljani navduševala za intenzivnejšo razstavno izmenjavo, duhova razstava je obema to navdušuje potrdila, zato je upati, da bomo v prihodnji sezoni take izmenjave deležni. To bo za Gorico nedvomno velika pridobitev.
m. r.
Razna vprašanja na seji trgovinske zbornice
Na zadnji seji goriške trgovinske zbornice so med drugim obravnavah vprašanje povečanja zmogljivosti samopostrežne restavracije, ki deluje na razstavišču ESPOME GO. Zmogljivost restavracije nameravajo podvojiti, tako, da bj bila kos potrebam zasebnikov, predvsem pa delavcev in dijakov, ki se je poslužujejo.
V nadaljevanju seje so razpravljali o spremembi pravilnika pokrajinske gospodarske konzulte, t.j. posvetovalnega organa zbornice v zvezi z gospodarskimi vprašanji na Goriškem. Skrčili bodo število članov nekaterih sekcij, obenem pa bodo ustanoviU novi sekciji za turizem in za vprašanja prometnih zvez. V ta namen bodo razpisaU natečaj za tri nova delovna mesta.
Zadnja točka na dnevnem redu seje je bila potrditev cav. Gras-sillija za predstavnika zbornice v upravnem svetu letališča v Ronkah.
Začetek gradnje novega otroškega vrtca
Te dni so v Tržiču začeli z deli za postavitev novega občinskega vrtca na Largo Isonzo, kjer bo prostora za približno 90 malčkov v . toposti od 3. do 6. leta. Gradnja novega objekta bo po predračunu veljala 216 milijonov lir, dela pa se bodo predvidoma zaključila januarja prihodnjega leta. Zemljišče, kjer postavljajo novi objekt meri približno 2.500 kvadratnih metrov, pokritega prostora pa bo 610 kvadratnih metrov. Načrt za stavbo je pripravil Adriano Boscarol.
Naj v zvezi s tem omenimo, da se bo z novim vrtcem povečalo število razpoložljivih mest v javnih vzgojno-varstvenih ustanovah v trži-ški občini, ne bo pa odpravljena prostorska stiska, ki jo uspešno izkoriščajo nekatere zasebne ustanove. Tako je bilo lani v javnih otroških vrtcih okrog 580 otrok, v zasebnih pa okrog 370.
Srečanje upokojencev v Novi Gorici
Ta srečanja so postala že tradicionalna. Pred leti so bila v manjši obliki, namenjena upokojenpem novogoriške občine. Toda sčasoma se je pokazala potreba, da se razširijo tudi na druge občine in sosednje kraje in danes imajo že medregionalni pomen. Doslej so bila v avgustu, ker pa s6 organizatorji imeU v tem času težave s programi in je ta mesec odsotnosti —■ dopustov, bo tokrat^ srečanje že 24. junija 1979. Na splošno željo bo srečanje v Novi Gorici, ker bo tudi posvečeno letošnjim jubilejem 60-letnici KPJ in SKOJ.
Prireditelj srečanja Zveze društev upokojencev občine Nova Gorica že pripravlja obširen program prireditve, v kateri bo nastopala mladina, ki bo tako simbolično prispevala tudi starejšemu redu — u-pokojencem, ob letošnjih velikih jubilejih.
Kraj srečanja je že določen: prireditev in zbor bosta na obširnem mestu vrtov hotela «Argonavti», s čimer bo zagotovljeno tudi prijetno in dovolj veliko mesto za vse tisoče udeležencev, ki jih tega dne pričakujejo, ne samo upokojencev temveč tudj, mgščanov Nove Gorice, mesta, ki' šla vi 30-letnico svojega rojstva.
Vsa društva, ki se žeUjo srečanja udeležiti, bodo prejela pravočasno vabila s programom in navodili.
B. F.
Izleti
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje, da se jutri polnoštevilno udeležijo velikega planinskega slavja na Trstelju, kjer bo ob 11. uri razvitje prapora PD Nova Gorica in bogat kulturni spored. U-deleženci z Goriškega se bodo zbrali na Travniku, odhod ob osmi uri.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo naproša ^ člane, ki so si v pravkar zaključeni smučarski sezoni izposodili tekaško opremo, da jo v naj-, krajšem času vrnejo.
Razstave
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini so . v četrtek odprli razstavo grafik novogoriškega rojaka Pavla Medveščka. Odprta bo do 27. maja. U-metnik, rojen pred 45 leti v Anhovem, stalno pa živi v Novi Gorici, je že dobro zna; v primorskem in tudi slovenskem kulturnem prostoru. Nekajkrat je razstavljal tudi pri nas v zamejstvu te. v nekaterih krajih v Italiji.
V	galeriji La Bottega razstavlja do 20. maja goriški rojak Rudolf Saksida.
V	deželnem avditoriju v Gorici je samo še danes odprta razstava ljubljanskega grafika Jožeta Ciuhe.
‘Kina
Igralska družina prosvetnega društva «Sovodnje* nastopa drevi s »Svetom brez sovraštva* Mire Pu-cove. V delu, ki ga je režiral Laci Cigoj, nastopajo Rozana Petejan -Tomšič, Jelka Devetak Tomšič, Dana Tomšič - Fajt, Anica Benede-tič <• Florenin, Vilma Vuk Butko-vič, Savina Cotič - Ožbot, Patricija Batistič : Figelj, Olga Černič
Fajt, Nevenka Petean - Ambroži in Marjan Tomšič. Sceno sta pripravila Emil Tomšič in Vilko Fajt, kostume Miri ’ Petean - Lovisut-ti, šepetalka Klara Fornazarič -Čaudek, glasbena oprema Miro Kuzmin.
Gledališko delo, ki obravnava dogodke iz narodnoosvobodilnega boja, so pričeU študirati ob obratu le-
ta ter so ga sprva nameravah predstaviti ob ženskem prazniku osmem marcu. Ž njim bodo najprej gostovali v naših krajih, na sporedu je nekaj predstav v Beneški Sloveniji, pozneje pa bodo nastopali tudi v Škofji loki, ki je pobratena s Sovod-njami.
Na sliki: prizor iz dela Svet brez sovraštva.
Spet nesreča pri Rdeči hiši
Še ena žrtev neurejenega prometa pri Rdeči hiši. Včeraj nekaj pred 15. uro se je v prometni nesreči hudo ranil 33-letni Valter Zatti iz Gorice. Ul. Malta. Peljal se je s kolesom po Ul. Giustignani, nenadoma pa ga je zbila jugoslovanska avto-mobilistka. Zdravniki so si nad njegovim zdravstvenim stanjem zadržali prognozo.
Gorica
CORSO 17.30-22.00 «Gli occhi di Laura Mars*.
VERDI 17.00-22.00 «1855: la prima grande rapina a' treno*. Sean Con-nery in Les’ey Ann; Dowa.
VITTORIA 17.00—22 00 «Sexvil;ra-tion*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 16.30 — 22.00 «Squadra antigangsters*.
PRINCIPE 17.30—22.00 «L’insegnan-te viene ~ c; -.a*.
Nora Gorica in okolica
SOČA 13.00—20.00 «Zaklad Matecum-be». Ameriški film.
SVOBODA 18.00—20.0. «Snaha». Italijanski film.
DESKLE Ni filmske predstave.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna bolmšr , Ul. Teren-
ziana 26, tel. . 38".
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in p;nrči je v Gorici dežurna 'ekarn Baldini, Verdijev «orzu 57, tel. 28-79.
SLOVENSKI UČITELJIŠČNIKI SO LETOS OBISKALI ROJAKE V KANALSKI DOLINI
Prof. Venosi in župnik Garjup sta prikazala razmere v tem zakotnem delu naše dežele - Na učni uri v Ukvah ter pri Belopeških jezerih
le letos začeli učiti slovenskega jezika. Prof. Venosi se je pri razlagi poleg italijanščine posluževal tudi nemščine in ukvanskega narečja.
Otroci druge skupine že kar dobro obvladajo slovenščino, tako da so se s profesorjem Venosijem pogovarjali kar v ukvanskem narečju. V šoli lahko otroci dobijo Pastirčka in Galeba, večina čtiva pa prihaja
mmmm
Tržaški slovenski učiteljiščniki so prisostvovali učni uri v Ukvah.
Letošnji izlet', katerega smo se udeležili dijaki 4. razreda učiteljišča, ni bil za nas zgolj prijetno doživetje, ampak nekaj izrednega, nekaj, kar nam bo za vedno ostalo v spominu. Letos smo se namreč odločili, da se namenimo k Slovencem v Kanalsko dolino, kajti nudila se nam je enkratna priložnost, da se osebno seznanimo z vsakdanjimi težavami in problemi naših bratov v Kanalski dolini. Glede odobritve izleta nismo naleteli na težave, kajti naš predlog je ravnatelj sprejel z odobravanjem. Nekaj tednov kasneje smo v spremstvu prof. Bajca in prof. Smotlakove zgodaj zjutraj stopili na vlak. Tri ure smeha in kramljanja so hitro minile in že smo izstopili v Žabnicah, kjer sta nas na postaji pričakovala prof. Salva-tore Venosi in pa župnik Mario Garjup. Po prisrčnem pozdravu sta nas popeljala v župnišče. Tam smo zasedli klopi v učilnici, v kateri se dvakrat tedensko zbira skupina otrok iz Žabnic, da prisostvuje verouku in pouku slovenskega jezika.
Ti otroci tvorijo skupino iz Žabnic, medtem ko skupina otrok iz Ukev obiskuje tečaj kar v ukvan-ski novi osnovni šoli. Vsak izmed nas je dobil v dar knjižico «Dunaj in njegovi Slovenci* in pa dve številki župnijskega vestnika «Ukve», katerega urednik je Mario Garjup.
Večina nas si je šele prvič ogledala ta list, ki je pisan v slovenščini in italijanščini, tako da se lahko tudi italijanska javnost seznani s problemi Slovencev. Po kratkem, a zelo poučnem razgovoru, v katerem nam je prof. Venosi o-risal položaj in življenje tamkajšnjih Slovencev, je župnik Garjup predlagal ogled Belopeških in Rabeljskega jezera. Predlog je bil z navdušenjem sprejet in ker je čas bežal, smo jo takoj mahnili k jezerom.
Sprehod ob jezeru je bil res lep; vreme je bilo lepo, nebo le deloma jasno, kdaj pa kdaj je celo
Koliko odpadkov?
TURIN — Po najnovejših raziskavah se v letu dni v Italiji nabere približno 96 milijonov ton odpadkov, ne upoštevaje tekoče odpadke in odplake. To se pravi da pride ena tona in tri četrt teh odpadkov na državljana na leto. Komaj 15 milijonov ton teh odpadkov dajo mesta, 12 milijonov ton odpade na industrijska podjetja, 4 milijone ton na tako imenovano ekstrativno industrijo, torej na rudnike, 40 milijonov ton na kmetijstvo, 25 milijonov ton pa je hlevskega gnoja.
Logično je, da se precejšnji del teh odpadkov, in ne le hlevski gnoj, da ponovno uporabiti, pa čeprav 80 odstotkov mestnih odpadkov u-ničijo ali s sežiganjem ali z zakopavanjem. Pogosto, posebno v manjših mestih, pa se smeti odlagajo kar na prostem.
posijalo sonce. Kmalu nato smo krenili spet skozi Trbiž in mimo Žabnic v Ovčjo vas, kjer smo si o-gledali nagrobno ploščo duhovnika Jurija Prešerna, brata našega velikega pesnika Franceta Prešerna.
Po kosilu, ki nam so ga nudili
(Foto Matteotti)
gostitelji, smo peš krenili v Ukve, kjer se je ob 14.30 začel pouk slovenščine. Ta se je tokrat zaradi naše prisotnosti vršil izjemoma v dvoranici nad vaško mlekarno. Najprej smo prisostvovali skupini začetnikov, to je otrok, ki so se še-
iz avstrijske Koroške, kajti koroški Slovenci v Avstriji in Slovenci v Kanalski dolini imajo sorodne običaje, življenjske navade in narečne izraze.
Otroci so zelo navdušeni nad glasbeno šolo, ki so jo šele pred kratkim ustanovili; kljub temu so u-spehi že vidni, saj so nam otroci zelo lepo zaigrali in zapeli. Kar prijetno presenečeni smo bili, ko smo odkrili, koliko slovenskih narodnih pesmi poznajo.
Organizatorja tečaja slovenskega jezika se namreč zavedata važnosti petja v šoli, v družinah in na vasi. Zato pravilno uporabljata ta pripomoček, da se tako še naprej o-hranja slovenska ljudska pesem, da se z njo goji narodni čut in da se celo v družinah obuja in goji to naše narodno bogastvo. Po prijetnem in živahnem razgovoru smo se poslovili od prof. Venosija in župnika Garjupa ter v družbi u-kvanskih otrok počakali na vlak, ki nas je odpeljal v Trst.
T. L.
Iz umetnostnih galerij
M. Suito in £ Jurco
Mirella Sutto se bolj redko predstavlja v samostojnih■ razstavah. Njena dela pa smo večkrat videli v palači Costami ter na drugih skupinskih razstavah. Tokrat pa je v galeriji Al Bastione dala na ogled verjetno preveč del, zaradi česar je bil pregled dela slab, tako da skoraj ni bilo mogoče točneje oceniti, kje je bistvena teža njene ustvarjalnosti. Vsekakor ta izstopa v odlično izvedenih in prav tako odlično zasnovanih grafikah, začenši z motivom matere, ki ohranja lastnega otroka in ki je podana z elementarno st jo občutka, kako nadaljevati rod, kar učinkovito podčrtuje še s prvobitno kompaktnostjo kiparsko navdahnjenih oblik.
Se pa Mirella Sutto v obarvanih risbah oblikovno presenetljivo sprosti v razvejane slapove in strogo mrežaste površine črt, ki prijetno privlačijo oko, hkrati pa spodbujajo k poglabljanju njihove vsebine, predvsem odnosov med mladimi ljudmi, kakor nakazuje že posvetilo na ovitku kataloga, ki pravi, da je to razstava grafičnih misli, posvečena njenim hčerkam.
Povsem drugačen neproblematičen pa je odnos do slikanja kot ga kažejo realistične pokrajine, ki jih je Ettore Turco dal na ogled v galeriji SanfElena. V ta olja je Turco zajel razglede iz najrazličnejših krajev naše dežele, začenši z morjem in lagunami, pa do Krasa in gora. Turco je izredno dejaven in odkar je pričel razstavljati v rodnih Rovtah, se je vedno dvigal in dvigal na višjo raven, ki jo v nekaterih oljih do-
seže že do tolikšne mere, da zagotavlja še višje popolnosti.
Ettore Turco je doslej prehodil lepo pot kot samorastnik brez napotkov, pač pa le z ljubeznijo do slikanja. Zato lahko pričakujemo še lep napredek, ki se v pokrajinah kaže bolj v majhnih kot velikih platnih, kot npr. v pokrajinskem triptihu z raznimi letnimi časi. če je v njegovih pokrajinah čutiti kak tuji vpliv, je osebnejši v slikanju šopkov cvetja, ki jih slika v pestrih baniah in prikazuje drobno cvetje na sončno svetlih ozadjih, kot bi se nam to cvetje samo ponujalo v prirodi.
M. B.
V Ulcinju so večeri mračni
ULCINJ — V Ulcinju in tudi v drugih krajih ob obali, ki jo je zajel potres, izkoriščajo sleherni lep dan za popravljanje manj poškodovanjih poslopij, gostinska podjetja, seveda tista, ki niso bila močno poškodovana, pa so odprta. Edino ko pade mrak, postane v Ulcinju malone žalostno, kajti le redek si upa v hišo, kajti vsi najraje prebijejo noč v šotorih, montažnih hišah ali v avtokampingih.
Odgovorni krogi se močno trudijo, da bi čim več izkoristili preostale zmogljivosti, kolikor jih ni potres poškodoval, posebno kar zadeva gostinska podjetja. Sicer pa je bil turizem doslej glavna e-konomska panoga tega področja.
iMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
.....■■■■■.miiiiiniiiniiuiiliiiiiinmifliiniminiimimfl................................................................................................................................................................
NOVICE Z VALUTNIH TBZISC
Dražje zlato, utrjen jen
Spet smo priča novim potezam na valutnih tržiščih. Naši bralci so se gotovo prepričali, da so novice z valutnih tržišč vedno izvirne in večkrat tudi nepredvidljive. Prav zato ni nikoli dolgočasno slediti vsakodnevnemu premiku na svetovnih denarnih tržiščih, vedno pa je zanimivo proučevanje vzrokov, ki do takih premikov pri-pgj jgjo
Ta teden je bil na vrsti JAPONSKI JEN, ki se je ovrednotil za dobre 4 odstotke. Zadnje mesece je namreč japonska valuta vztrajno padala, sedaj pa je korenito posegla na tržiščih japonska centralna banka, ki brani svojo valuto. V enem samem tednu je jen poskočil s 3,771 lire na 3,935 lire. Za dolar je bilo treba odšteti v Tokiu še pred enim tednom 224 jenov, sedaj pa je dovolj 215 jenov. šibkost jena je povzročila precejšnje nezaupanje v japonsko gospodarstvo, v katerega tuji o-peraterji niso marali več vlagati Svojih kapitalov. Japonske denarne oblasti menijo, da bi se morala tržna kotači ja jena sukati o-krog vrednosti 200 jenov za dolar.
SREBRO se je v zadnjih 14 dneh podražilo za kakih 10 odstotkov in sicer od 205.000 lir na 225 000 lir za kilogram. Ta pojav si lahko razlagamo s težnjo, da se tudi srebro prilagaja podražitvi zlata, čeprav počasneje. Zlato je te dni tudi dobro kotirano, saj je treba fHširii za unčo kar 284 dolarjev ali 6.800 lir za gram.
BRITANSKI FUNT je ta teden padel za 1 odstotek, ker se je poleglo navdušenje operaterjev ob zmagi konservativcev na državnih volitvah. Nova vlada si bo ver jetno prizadevala, da se tudi britanski funt vključi v evropski denarni sistem, težave pa bodo s pretirano ovrednotenim funtom, ki bi ga bilo težko podpirati na tej ravni. Tudi izvoz peša zaradi ovrednotenja funta. Verjetno bodo skušale britanske oblasti polagoma razvrednotiti funt za 3—4 odstotke, potem pa bodo zaprosile za vstop v evropsko »superkačo*.
Evropski denarni sistem se je zadnja dva tedna izkazal za izredno trdno valutno kompozicijo, saj so nihanja te skupine valut zelo majhna nasproti ostalim svetovnim valutam. V tem valutnem sistemu še zmeraj prednjači italijanska lira, sledijo pa ji danska kro-
na, holandski florint, marka, francoski frank, irski funt in belgijski frank, ki .je trenutno najšibkejša valuta te skupine.
Poglavje zase so skandinavske valute, ki so vezane na srednjo vrednost «valutnega koša*, v katerega spadata tako dolar kot marka. Očitno je, da ostaja njihova vrednost precej trdna, saj ne občutijo trenutnega drsenja navzdol kake posamezne valute, ker je le to vedno povezano z ovrednotenjem kake druge svetovne valute.
Španska peseta je sicer ostala na kotaciji prejšnjega tedna, vendar se že opaža rahlo drsenje navzdol. Očividno so si večje sred-njepviopske banlje , že nabavile večje količine peset, ki jih bodo prodajale čez kak mesec turistom.
(srs)
Pogovori o davkih
Predstavljamo vam obrazec 740/79 za prijavo dohodkov iz leta 1978
Kljub volilnim pripravam, ki zaposlujejo veliko občinskega o-sebja, so obrazci 740 v polnem razdeljevanju. Letošnji prijavni dokument je po formatu manjši, saj je v merah normalne strojepisne strani. Odpravili so dvojno barvo: prej so bili obrazci z rumenimi robovi namenjeni državnim, z zelenimi pa občinskim u-radom. Sedaj so posamezni okviri vsi obrobljeni s temno rjavkasto barvo. Naslovljenci posameznih obrazcev pa.»so s,«kami.9zfl«vf£()i_ na zgornjem desnem robu posamezne pole. Pri milijonskih nakladah gre za velik prihranek "
NAKUPNA	CENA	TUJIH VALUT NAKUP BANKOVCEV		
	Trst 11 5.	Ziirich	Celovec	Beograd 12. 5.
Ameriški dolar	845,50	1,72%	13,70	18,59
Kanadski dolar	715,—	1,50	11,85	15,78
Nemška marka	442,-	90,50	725,50	981,73
Holandski florint	404,—	83,35	668,50	899,18
Belgijski frank	27,—	5.55	44,10	60,03
Danska krona	155,-	32,35	257,50	347,45
Švedska krona	186.—	39,10	310,50	421,-
Norveška krona	—	—	—	
Francoski frank	192,50	39,35	314,90	422,88
Italijanska lira	—	2.030	1,63	2,19
Angleški funt	1745,-	3,56	28,39	38,16
Irski funt	1690,—	—	—	—*
Švicarski Tank	487,—	—	805,—	1031,13
Avstrijski šiling	60,50	12,33	—	133,20
Japonski jen	3,60	—	6,25	—
Avstralski dolar	880.-	1,91	i			20,02
Španska peseta	12,50	2,54i/2	20,60	—
Portugalski jskudo	17,50*	3,70	2(5.—	—
Jug dinar mali	39,-	8,40	63.—	—
veliki	39,-	8,40	63,—	—
Grška drahma			35.—	
VZHODNOEVROPSKE VALUTE	
V TRSTU 11. 5.	1979
Sovjetski rubelj	195,—
Poljski zlot	7,-
Češka Krona	32,-
Madžarski forint	25,-
Romunski 1 j	26,—
Bolgarski lev	335,-
Turška lira	17,-
10. 5. 1979	Nakup	Prodaja
ZLATO Milan (g)	6.900	7,000
ZLATO London (unča)	251,75	252,25
SREBRO Milan (kg)	231,000	234.000
PLATINA Milan (g)	11.650	12.000
Obrazci 740 nosijo dve letnici; prva (skrajšana na desetletje) se nanaša na leto 79, t.j. na leto prijave, druga na leto dohodkov, na katero se obrazec nanaša (1978).
Čeprav vsebuje osnovni obrazec nekatere novosti, je bil le formalno poenostavljen. Kot v prvi dobi, je obrazec, ki ga bo u-porabljala večina davkoplačevalcev, skrčen na polo štirih strani. Le za prijavitelje, ki bodo lahko nanizali odtegljive postavke (davke, zdravstvene stroške itd.), je osnovnemu obrazcu dodana posebna stran (P), kjer bo naveden seznam takih dokumentiranih stroškov. V vsakem obrazcu je pola P na dveh straneh, namenjena tako možu, kakor ženi, če sta se zakonca odločila, za skupno prijavo.
Osnovni obrazci v tem pogledu nimajo belega formularja, ki naj ostane prijavitelju. Zato pa bo vsekakor prav, da si sestavljavci prepišejo originalno 'polo. Občini se odtegljive postavke ne predlagajo, kakor tudi ne zadevna dokumentacija, ker je vse to le predmet pregleda davčne uprave.
Osnovni obrazec vsebuje okvire za prijavo dohodkov od zemljišč (okvir A); od zgradb (okvir B); od delovnega dohodka in od pokojnine (okvir C) in dohodke od odpravnin ali od prejemkov prejšnjih let (okvir D).
Razne dohodke drugačne narave je potrebno prijaviti še na drugih osmih polah in sicer na pol' ali okviru E za dohodke profesionalcev, odvetnikov, upodabljajočih umetnikov, atletov in svobodnih poklicev sploh.
Pola F je namenjena trgovcem, obrtnikom in industrijcem; pola G obratom z manj kakor 360 milij. lir prihodkov na leto. Za pavšalne prijave sta letos na polah E in G še posebna okvira E 1 in G 1. Polc H bodo uporabljale družbe s kolektivnim imenom, družinski individualni obrati itd.; pola I bo vsebovala dividente, obresti itd. Na poli I bo potrebno registrirati med drugim zaslužke pri kupoprodaji nepremičnin. Končno se pola M nanaša na ločene obdavčitve v zvezi z vpeljanostjo ali z odpravninami za sodelovanje itd.
Vsi dohodki iz vseh okvirov se morajo zbrati v končnem okviru osnovnega obrazca N za IRPEF in okviru O za ILOR.
Sistem je torej nujno zamotan, ker so zamotani tudi viri raznih dohodkov. Prijavni obrazec zahteva od prijavitelja skoraj 100 vprašanj. Ni zaradi tega nič čudnega, da so v letu 1976 (od takrat so zadnje statistike) na 11 milijonov predloženih obrazcev prijavitelji napravili kar 4.600.000 pomot. Največ pomot (nad 40 odstotkov) je bilo v okviru N, ki vsebuje seštevke vseh dohodkov, nato v zaključnem okviru O, ki se nanaša na ILOR. Nemalo netočnosti je bilo v anagrafskih podatkih in v pomanjkljivostih v pogledu davčne številke.
Zaželeno bi bilo, da bi se vsaj prijavitelji osnovnega obrazca samostojno in brez posebne pomoči priučili točnemu prijavnemu opravilu.
Tudi letos ne bodo imeli nobene ! prijavne obveze nepremičninski do-hodninarji, ki lani niso presegli skupno 360.000 lir dohodka, tako pri zemljiščih, kot pri zgradbah. Prijava pa je obvezna, če so bili le-ti deležni še kakršnega koli drugačnega dohodka. Prihodki iz dopolnilne blagajne, kakor tudi prejemki s strani javnih podpornih ustanov (n.pr. brez ;oselnost) ter vojne pokojnine kakršne koli narave niso predmet prijave.
Odvisni delavec ali upokojenec, ki med lanskim letom ni presegel
1.380.000	lir dohodka, je oproščen prijave, seveda le če ni imel drugih dohodkov.
Številne vrste dohodkov so oproščene vsake prijave, ker zadevni davek pobirajo že pri viru ali pri izplačilu bančne obresti, parteci-pacije na dividende itd. Prav tako obračunavajo IRPEF že pri izplačilu pri loterijah, športnih stavah, itd.
Obrazca 740 ne bo, kot običaj no, uporabljal odvisni delavec ali upokojenec, tudi če je presegel omenjeni znesek 1.380.000 lir, če je njegov dohodek izključna plača ali pokojnina. Zadostoval bo polog obrazca 101, ki bi mu ga moral po zakonu izročiti dajalec prejemkov najkasneje do 20. aori-la. Obrazec 101 mora vsekakor vsebovati davčno številko preiem-nika, kakor tudi številko dajalca in mora biti podpisan s strani, do-hodninarja pod posebno izjavo na hrbtni strani dokumenta.
ST. OBLAK
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Check-up
13.25 Vremenska slika
13.30	Dnevnik
14.00	Volilna kronika
14.10	Oddaja o medicini: Neposreden prenos operacije srca
17.10	Vabilo k športu
17.35	Nero Wolfe — 1, nadalj-
18.35	Jazzovski koncert
19.00	Izžrebanje loterije
19.05	Nabožna oddaja 19.20 Vesolje 1999
Oblak — 2. del
19.45	Almanah
in Vremenska slika
20.00	Dnevnik
20.40	Luna ixirk, glasbena oddaja 21.50 Tisoč in ne več tisoč
Ob koncu Dnevnik,
Drugi kanal
12.30	Blanskgjeva dekleta —
TV film
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
13.30	Volilna kronika
13.40	Iz našega žepa ali oddaja o potrošništvu
14.10	Odprta šola
14.40	Evropski dnevi
15.10	Rim: Tenis in konjske dirke Imola: V evroviziji svetovno prvenstvo v motociklizmu
17.00	Miške, risanka
17.05	Posebni agent
Soba št. 621 — TV film
18.00	Sobota dve
18.30	Sedem proti sedem
18.55	Izžrebanje loterije
19.00	Dnevnik 2 Dribbling Vremenske napovedi
19.45	Dnevnik 2 — Odprti studio
20.40	II giorno dei cristalli —
2.	nadalj.
Dan kristalov ali II giorno dei chistalli se danes zaključi. Sergio, ki so ga njegovi «kamerati» razočarali, prijavi enega izmed teroristov policiji in hkrati hoče atentat proti komunistom organizirati sam. Zato sklene izkoristiti mladega svaka, ki bi v tem primeru postal nekakšen kamikaze, ker bi se pač moral žrtvovati. Usodnega dne pa Michele odkrije, kdo je Sergio, vendar je to že prepozno, kajti Sergio in njegov mladi svak sta že na delu. Seveda je Michele-jevo odkritje hud udarec za Olgo, ki je dolgo let živela s človekom, ki se je zdel normalen, a je bil v bistvu prava zver. . .
21.40	Papirnati klobuk, risanka
22.00	Volilna tribuna
22.30	Sereno variabile
Ob koncu Dnevnik 2 —
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.25 Z besedo in sliko
9.45	čaj-obno,,sedjo "	,,V j
m.lS Mali svet
10.45	Družbena samozaščita
11.05	Odprta vprašanja evroko-munizma, dok.
Ljubljanska televizija bo danes ponovila oddajo, ki je posvečena aktualnim problemom tako imenovanega e-vrokomunizma in se nanaša predvsem na dva kongresa, na kongres italijanske komunistične partije ter na kongres francoske komunistične partije. V zvezi z evroko-munizmom se je v zadnjih časih pojavila vrsta dilem in problemov, zaradi katerih je v prejšnjem burnem, rekli bi eksplozivnem razvoju ideologije in tudi praktičnega izvajanja tako imenovanega evrokomunizma prišlo do določenega zastoja, zaradi katerega v nekaterih krogih začenjajo govoriti že o nekakšni krizi, ki da jo evrokomunizem doživlja. Današnja oddaja bo prikazala srečanje z italijanskimi, francoskimi in španskim; komunisti, konkretno z vodilnimi ljudmi iz teh treh komunističnih partij, k; bodo govorili o sedanjem trenutku evrokomunizma. Seveda bo govor prvenstveno o notranjih vprašanjih evrokomunizma, kot tudi o okolju, v katerem evrokomunizem deluje, pa tudi odnos med komunisti in socialnimi demokrati, ali pa odnos med evrokomunizmem in državno oblastjo dežel, v katerih te komunistične partije delujejo
11.55	J. Janicki:
Pota Poljske — nadalj.
15.50	Poročila
15.55	Nogomet:
Sarajevo - Sloboda
17.45	Spoznaj samega sebe, mlad. film
19.06	Naš kraj
19.15	Risanka
19.30	Dnevnik
20.00	Major Dundee, film
22.05 Dnevnik
22.20 Koln: Evropsko prvenstvo v boksu
Koper
15.55	Nogomet:
Sarajevo - Sloboda
17.45	Nogomet:
finale zn vokal Anglije
19.30	Otroški kotiček
19.50	Stičišče
20.00	Risanke-
20.15	Dnevnik
20.30	Hiša prepovedanih sanj — film
21.40	Boks:
finale Evropskega prvenstva Pregled programa za naslednji teden
Zagreb
18.55	Prizor iz družinskega živ-
25.66 Celovečerni film
22.00	Beograjska pomlad 79
TRST A
, 7.00, 8.00, 9.00; 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Radijski trim; 9.05 Pesmi jugoslovanskih avtorjev; 10.05 Z naših koncertnih odrov; 11.00 Čas in družba; 11.35 Mozaik melodij in ritmov; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slovenske ljudske pesmi; H.10 Dva kraja v šestih slikah; 14.30 Dve uri po sobotno; 16.30 Odprimo knjigo pravljic; 16.40 Leit motivi; 17.05 Mi in glasba; 18.05 «Leteči zdravnik*, radijska igra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER
6.30. 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30,
18.30,	19.30 Poročila; 6.00 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Hi-fi magazine; 9.15 Poje Gregg Diamond; 9-32 Lucianovi dopisniki; 10.10 Z nami je...; 10,15 Pojejo «1 cugini di campagna*; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 LP tedna; 14.33 Orkester Piero Soffici; 14.45 Kirn parade; 15.00 Evergreen; 15.45 Orkester Borghesi; 16.00 Pismo iz...; 16.05 Poslušam, poslušaš; 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Jugo-ton; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Vročih 100 kilovatov; 18.35 Zapojmo in zaigrajmo; 19.33 Glasbeni week-end; 22.00 Plesna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, ■ 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujenje; 8.40 Volilna kronika; 10.35 ...nimam besed; 11.30 Glasbeno govor ni program; 12.05 Glasbeni odmor; 12.10 Taxicon; 12.30 Evropa, Evropa!; 13.35 Vse o Braziliji;
14.05	Rock, rock, rock; 14.30 Popevke za mladino; 15.05 Mi. in stvarnost meščanskega stoletja; 15.55 Jaz, protagonist; 16.35 Glas bene novosti; 17.05 Radio 1 - jazz; 17.35 Dylan: nekaj več; 18.30 Govorimo o filmih; 19.35 Lahka glasba; 19.50 Oddaja o medicni; 20.20 V iskanju klasične glasbe; 21.05 Zakaj ne?; 21.45 Neposreden pre nos iz Bruslja.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 D naših sooredov; 8.08 Pionirski tednik; 9.05 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki; 10.05 Prome nadni koncert; 11.05 Zapojmo pesem 11.20 Po republ kah in pokrajinah; 11.40 Domače viže; 12.10 Godala v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli domači na pevi; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Kulturna panorama; 15.30 Od melo dije do melodije; 16.00 »Vrtiljak*
17.05	Spoznavajmo svet in douio vino; 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije; 19.35 Lahko noč otroc i; 19.45 Minute z ansamblom Veseli planšarji.
Branko Babič

9.
LJUDJE IN BOJI NA KOZARI
Pričevanje o vslaji in revoluciji 1941 - 1942
J
Zato sem v Mariboru, kamor smo prišli po tednu dni
>ivan |a v Dornavi, kar iz kolone, ki se je počasi pomikala
z koroškega kolodvora v Meljske vojašnice, hitro smuknil n zbežal. Na stanovanju, kjer sem prej v Mariboru živel pri Turkovih), sem slekel vojaško suknjo in se oblekel v
:ivilno obleko. Tako sem se rešil nemškega ujetništva. Pri Purkovih sem namreč shranil civilno obleko, ko sem bil nobiliziran in tako mi je sedaj bila pri roki. Čez tri dni
io ves transport jugoslovanskih vojnih ujetnikov poslali v mmška vojaška taborišča. Mnogi od mojih tovarišev, s {aterimi sem bil v mitralješkem vodu in z njimi služil vo-aški rok 1935. leta, se niso več vrnili. Izkazalo se je tudi, cako upravičena je bila moja slutnja, ko nisem verjel nem-ikim obljubam.
Ker so bile skoraj vse prometne zveze takoj po okupa-:iji pretrgane, sem skoraj mesec dni ostal v Mariboru. Mariborskim tovarišem, ki so se po mobilizaciji in nemški tasedbi že vrnili na svoje domove, sem pomagal obnoviti
partijsko organizacijo. In čeprav so ti tovariši želeli, naj ostanem v Mariboru, sem sklenil vrniti se v Banjaluko, kakor hitro bi bilo to mogoče. V Banjaluki sem si namreč ustvaril nov dom, predvsem pa sem bil partijsko tako angažiran, da sem čutil dolžnost vrniti se na svoje mesto. Pred odhodom v vojsko sem bil sekretar mestnega komiteja KP za Banjaluko in tako že trdno vezan na banjalu-ško organizacijo.
Kakor hitro so bile prometne zveze ponovno vzpostavljene, sem se od mariborskih tovarišev poslovil in se z vlakom odpeljal proti Banjaluki. Na vlak iz previdnosti nisem stopil na glavnem kolodvoru, temveč na Teznem, na predmestni postaji. Domneval sem, da na Teznem policijska kontrola ni tako natančna. Vsaj tako sem si mislil. Vlak je bil precej natrpan in iskal sem prostor, kjer bi se usedel. Prerinil sem se do kupeja, kjer je bilo še prazno mesto. Toda kakor hitro odprem vrata, ostrmim od presenečenja. Hotel sem se že umakniti, ko me navzoči kar v zboru, kolikor jih je bilo v kupeju, hrupno pozdravijo ter povabijo, naj sedem. «Le naprej, gospod Babič, nič se ne bojte! Sedaj smo vsi v istem položaju,« so mi hiteli pojasnjevati, ko so opazili moje presenečenje in oklevanje. Kaj sem hotel, sprejel sem vabilo in prisedel. Znašel sem se namreč med petimi političnimi agenti bivše mariborske mestne policije, ki so me zaradi moje dejavnosti dobro poznali. Velikokrat so me imeli v rokah, me zapirali, zasliševali in politično preganjali. Ker so bili po poreklu Primorci, jim verjetno nove nemške oblasti niso zaupale in so jih odpustili. Tako so se napotili v Ljubljano, da bi si poiskali novo službo. Skupaj smo torej. potovali do Zidanega mosta. Bili so zelo zgovorni in med nami je stekel
živahen pogovor. Obnavljali smo dogodke neposredno pred vojno, ko so nas komuniste preganjali, ko smo se spopadli s kulturbundovci, ki so javno manifestirali za Hitlerja. To sem jim bil večkrat očital že na policiji, ko so me aretirali in zasliševali. »Namesto da bi preganjali peto kolono kul-turbundovcev, ki kličejo Hitlerja v deželo, zapirate nas, ki hočemo braniti domovino pred Hitlerjevo napadalnostjo!« sem jim govoril in jih kot Primorce spominjal na italijanski fašizem, ki nas je pregnal iz naših domov. Tudi tokrat sem jim to priklical v spomin. Priznavali so, da smo imeli prav, vendar so se izgovarjali, da so morali tako ravnati po navodilih od zgoraj, čeravno so bili s srcem z nami. Ne vem, koliko je bilo iskrenosti in resnice v tem zatrjevanju. O tem in še o marsičem smo besedovali do Zidanega mosta, kjer smo se ločili in šli na vlak vsak v svojo smer. Kakšna je bila njihova nadaljnja usoda, nisem nikoli zvedel.
Tako sem se šele konec maja vrnil v Banjaluko.
ZOPET V BANJALUKI
V tednu dni je propadla država, razbita je bila njena armada in trume jugoslovanskih vojnih ujetnikov so romale v nemška vojaška taborišča. Vlada je na čelu s kraljem zapustila deželo in zbežala v London. Na razvalinah stare Jugoslavije se je pojavila kvislinška »Nezavisna država Hrvatska« (NDH), ki si je podvrgla Bosno in Hercegovino ter ozemlje vse do Zemuna. Čeprav je vodstvo vladajoče buržoazije strahopetno pobegnilo v tujino, je ostalo ljudstvo v mestih in vaseh, ki se nikakor ni sprijaznilo s fašistično okupacijo in je hotelo živeti svobodno na svoji zemlji. Ostala je komunistična partija, edina organizirana
sila v deželi, ki se ni predala in ki je jugoslovanske naroda povedla v boj za osvoboditev.
Ko sem se po dveh mesecih odsotnosti vrnil, je v B0' njaluki že povsem delovala ustaška oblast. Novi fašistični oblastniki so že na samem začetku pokazali svoj pravi obraz v krvavem barbarskem nasilju.
«Poglavnik» NDH Ante Pavelič je Banjaluki nameni' posebno vlogo. Sklicujoč se na »zgodovinsko pravo«, P° katerem naj bi bila Bosna in Hercegovina hrvatsko oženi' lje, kjer »ni mesta za nehrvatske nacionalnosti«, je spi"6' jel sklep o proglasitvi Banjaluke za prestolnico NDH. PrV podatek o Banjaluki kot »državnem središču hrvatske du žave« govori, da je takšen sklep Pavelič sprejel že koncu leta 1939. Toda ta podatek ni povsem zanesljiv, kait Pavelič jasno govori o tem šele konec leta 1941. Banjaluka j0 sicer že leta 1939 ležala prav v središču predvidene »veli^0 hrvatske države«; res pa je tudi, da se je predvojna ust0' ška dejavnost nekoliko bolj čutila le v Zagrebu, medte01 ko je bila v drugih središčih zelo šibka.
Ustaška organizaci ja v Banjaluki je vse do aprila 10? imela le nekaj članov, ki sta jih vodila brata Viktor irl Blaž Gutič. Tudi po aprilu 1941, ko je to vprašanje postal0 bolj aktualno, so bili resnično v ospredju prej politično taktični razlogi kot pa strateški. Po vsej verjetnosti je hot0 Pavelič s sklepom o preselitvi prestolnice NDH v Banjalu^0 poudariti svojo pravico do Bosne in Hercegovine, predvse01 * pa pridobiti Muslimane za ustaško gibanje.
Koncepcijo o rešitvi hrvatskega vprašanja so ustaši iz°' blikovali v vseh osnovnih postavkah že leta 1937, temelj*10 pa je na zamisli o »veliki« Hrvatski in na vlogi reke Dr*00 kot »meje dveh svetov, zahodnega in vzhodnega«s
12. maja 1979
Elektronika prodira v kmetijstvo
Uspeh prve tovrstne razstave v Radgoni — Vse večje zanimanje
GORNJA RADGONA, 10. maja — Sinoči so na razstavišču Pomurskega sejma ljubljanskega GR zaprli prvo mednarodno razstavo Elektroenergetika in elektronika v kmetijstvu, ki jo je od 5. do 9. maja obiskalo okoli dvajset tisoč ljudi iz vse države, pa tudi iz tujine.
Namen prve take specializirane razstave pri nas, ki naj bi odprla nove poti znanosti za čimbolj učinkovito in smotrno uporabo elektrike in elektronike v kmetijstvu, je bil v celoti dosežen, je povedal Ivan Kovač, direktor Pomurskega sejma.
To je utemeljil z dejstvom, da je med našimi kmetovalci, zlasti pa še med strokovnjaki, ki delajo v kmetijstvu, izredno veliko zanimanje za nove tehnološke dosežke, ki imajo odločilno vlogo za pridobivanje večjih količin hrane z manjšimi stroški. B. B.
Moskovska premiera v Ljubljani
Sovjetski gledališčniki končujejo turnejo in odhajajo v Beograd
Drevi bodo sovjetski gledališčniki, člani Moskovskega akademskega gledališča Vladimir Majakovski, končali gostovanje v Ljubljani. Pred. stava bo kuriozum, saj bomo videli premiero »Lady Mac beth mcenskega okraja«, gledališke priredbe znanega pripovednega dela N. S. Leskova — predstavo tedaj, ki si jo bo moskovsko občinstvo lahko prvič ogledalo šele jeseni. Odrska adaptacija in režija sta v rokah umetniške, ga vodje gledališča »Vladimir Majakovski«, Andreja A. Gon-čarova, nastopajo pa: G. A. Gorbačev, N. G. Gundareva, V. A. Pečnikov. V. V. Kore-škov, I. P. Dominskaja, Z. S. Leberčuk, A. O. Tabakov, K. A. Mukasjan, E. I. Kozlitina, A. P. Nazarov in C. V. Rube-ko. — Iz Ljubljane potujejo gostje iz Mo6kve jutri v Maribor in v nedeljo v Celje.
A. I.
Domislica varčnega Švicarja:] Luzitanske pege tudi traktorji na kravji pogon
Račun pove: če bi vsi švicarski kmetje, ki imajo živino, izkoriščali plin organskega izvora, bi pridobili toliko energije kot iz štiristo tisoč ton mazuta
OD DOPISNIKA TANJUGA
ŽENEVA, 10. maja — Varčni Švicarji so znani po tem, da ničesar ne zavržejo, dokler je tisto le mogoče uporabiti. Tako so nekateri kmetje začeli razmišljati o tem, kaj bi bilo mogoče storiti s hlevskim gnojem, prelen bi ga razmetali po njivah.
Eden prvih, ki se je spomnil, da bi mogel izkoristiti plin, ki nastaaj pri fermenti-ranju, je bil neki Manfred Steiner iz Monteheroda. Pred dvema dnevoma ga je obiskal celo minister Georg An drč Chevallaz. Ta je zelo pozorno proučil preprosto napravo, ki jo zdaj že uporabljajo tudi mnogi drugi kmetje. Zares, kakor da je to posledica dražjega bencina in drugih razlogov. Ogrevati stanovanje in proizvajati električno energijo »v hlevu« je cenejše tako od elektrike in lesa kakor tudi od premoga in nafte.
Račun je zelo prepričljiv. Ce bi vsi kmetje, ki imajo na voljo potrebno »surovino«, v bližnji prihodnosti izkoriščali »bioplin« (se pravi plin organskega izvora), bi dobili količino energije, kot jo da 400.000 ton mazuta letno.
Manfred Steiner pridela s »surovino«, ki mu jo daje dvajset krav, trikrat več elek. trike, kot je potrebuje sam. Presežke prodaja bližnjemu podjetju. Ze se je pojavil tudi avtomobil, ki vozi na bencin in »bioplin. Steiner je izjavil finančnemu ministru, da bo isto poskusil tudi s traktorjem. S petimi kubičnimi me-
Zeleni jezik Molierovih potomcev
OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA
še do danes ni nihče z znanstveno zanesljivostjo ugotovil, koliko jezikov govori človeštvo — ocene se sučejo med 2.500 in 3.500. Nič čudnega torej, če tudi elektronski računalniki, na tem filološko in ideološko razparcelira-nem planetu, uporabljajo že več kot 2.000 jezikov. Nekaj jih je sicer »svetovnih,« recimo cobol za vprašanja upravljanja pa fortran za numerične probleme, a tudi ti sistemi so razvejeni v bujno krošnjo, ki seveda meče debelo senco na mednarodno sodelovanje in terja, kajpada, čedalje večje stroške.
Še več, v eni sami državi, celo v taisti dejavnosti, operaterji občujejo z računalniki v različnih jezikih. Ameriško obrambno ministrstvo, denimo, je že pred petimi leti ugotovilo, da kopenske sile, mornarica in letalstvo v informatiki uporabljajo več kot 400 računalniških
jezikov, v grobem razdeljenih na sedem glavnih jezikov. Posledica: sto tisoč polno zaposlenih programerjev in šest milijard dolarjev letnega proračuna, da o težavah z usklajevanjem in sporazumevanjem niti ne govorimo. Može v uniformah sta zbodla tako strošek kot neučinkovitost, in tu se začne zgodba o »zelenem jeziku« potomcev Moliera, Racina in drugih mojstrov francoščine.
Ameriško obrambno ministrstvo je namreč razpisalo širok mednarodni natečaj za razvoj novega, poenotenega sistema, za nekakšen »esperanto« računalniške govorice torej. Velikani informatike so pripravili predloge, ministrstvo jih je prerešetalo in na situ so ostale štiri firme, ki so nato po sugestijah vojske — in z njenimi krepkimi dotacijami, seveda — svoje sisteme izpopolnile. Te štiri jezike, skrite v anonim-
nosti pod šiframi »rdeče«, »modro«, »rumeno« in »zeleno«, je potem kako leto dni ocenjevalo približno 80 univerz, industrijskih firm in drugih ustanov, tako iž ZDA kot iz tujine. In nazadnje, veliko zmagoslavje za Francoze: izbran je bil »zeleni sistem«, računalniški jezik, ki so ga zasnovali
Okence v svet
strokovnjaki Compagnie intemationale pour l’in-formatique (CII) pod vodstvom Jeana Ichbiaha.
Francozi zdaj ta jezik, v sodelovanju z ameriško firmo Honeywell control system in z novo dotacijo, še izpopolnjujejo, kajti vojska zahteva popolno varnost, zanesljivost in praktičnost računalniškega programiranja. Jezik je namesto šifre dobil tu-
di pravo ime, in Francozi ne bi bili Francozi, če ga ne bi krstili ljubkovalno: »zeleni jezik« je poslej Ada, po Adi Augusti, grofici Lovelaceovi, hčerki lorda Byrona in mentorici angleškega matematika Charlesa Babbagea, ki je že v prejšnjem stoletju, daleč pred časom, zasnoval prvi avtomatski računalnik, vendar ga še sam ni mogel izdelati.
Komunisti Georgesa Marchaisa kajpada godrnjajo, saj vidijo v tej uspešni poroki francoske znanosti in ameriškega dolarja nov dokaz nacionalnega hlapčevanja imperializmu in multinacionalnim firmam. Bržkone pa bo Ada zgled tudi za civilne ustanove, saj denimo kak IBM pri 14 milijardah letnega prometa nima nič manjših težav, ko si krči pot skozi lingvistično džunglo svojih »elektronskih možganov«.
VILKO NOVAK
tri komprimiranega »bioplina« lahko avtomobil vozi dve uri.
Način, po katerem Steiner in drugi kmetovalci izkoriščajo hlevsko energijo, je zelo preprost. V navadno jamo s hlevskim gnojem postavlja, jo cevi z odprtinami ob stra neh, napeljane v eno ali več glavnih odvodnih cevi. Jamo dobro prekrijejo s plastično ponjavo — in to je vse. Na koncu glavne cevi plin (dve tretjini metana in tretjina ogljikovega dvokisa) gori kot vsak drug plin. Ostalo je stvar tehnike in priključkov.
švicarska vlada je stvar vzela zelo resno in je že naročila nekemu raziskovalnemu centru, naj prouči proizvodnjo »bioplina«. Na vladne stroške so postavili tudi
že nekaj poskusnih postaj. Prav tako so zainteresirani strokovnjaki in poslovni ljudje iz drugih držav, ki se bodo kmalu sestali v Švici ter ocenili možnosti in praktične strani majhne »revolucije« v proizvodnji energije.
Seveda so se že pojavile številne tovarne in delavnice, ki prodajajo ustrezne napra ve, zelo preproste in ne pre-dTage. Razmišljajo tudi o izvozu teh »strojev«, ki bodo pač zelo koristni v številnih državah, kjer se ljudje spopadajo — posebej na vasi — z energijo. Govorijo tudi o možnosti ' za pridobivanje »bioplina« iz odpadnih vod.
Tako je postal »bioplin« zelo resna tema. Pojavila se je tudi parola »če nimamo nafte, pa imamo hlevski gnoj«. Seveda nihče ne govori o tem, da bi »bioplin« povsem nadomestil nafto — vendar prihrankov nikakor ni podcenjevati.
ŽARKO STOJANOVIČ
Začenja se sedmi teden portugalske ustavno-politične krize. Predsednik išče izhod iz slepe ulice, socialdemokratska desnica terja njegov odstop, skrajna desnica odkrito zahteva diktaturo z demokratičnim pročeljem, socialistični šef Soares pa priznava, da postaja desnica realna nevarnost, ki ogroža vse pridobitve »revolucije 25. aprila«: ustanovljena je bila »Unija tistih, ki jih je revolucija oropala«.
Naftna uvertura v Kaliforniji
Vročica zaradi nafte, ki se seli proti vzhodu ZDA, naznanja začetek volilne kampanje za ameriške volitve — Le velika zarota »sedmih sestra«?
ON NAŠEGA NEWYORŠKEGA DOPISNIKA
NEW YORK, 8. maja — Ko se je v elitnem naftnem klubu v Houstonu, mestu, kjer se Je na »svetovnem naftnem festivalu« zbralo 80.000 ljudi iz Amerike in r vsega sveta, zvedelo, da so v Teheranu ubili iranskega verskega voditelja, je med povabljenci veselo završalo. Toda kmalu so veselje zamenjali vzdihi, ker se je Izkazalo, da ubiti ajatola ni bil Homeini.
Lahko nam je razumeti tako veselje kot razočaranje: ameriški naftni krogi valijo na Iran krivdo za bencinsko mrzlico, ki je zajela Združene države na zahodni obali in se širi proti vzhodu.
Kalifornija ni česa takega doživela že od leta 1974. Vozniki oblegajo bencinske črpalke, vrste so dolge poldrugi kilometer in več, živci popuščajo, red delajo s pestmi. Kalifornijski guverner je razglasil izredne ukrepe: pravica, da določenega dne kupiš bencin, je odvisna od tega, alj se registrska tablica končuje s sodo ali z liho številko.
Preden Je kdorkoli pričakoval, je prišel čas, ki ga je pred nekaj meseci napovedal James Schlesinger, ko je de-
jal, da je stanje, v katerem svet potroši na dan 2 milijona sodčkov nafte več, kot je proizvede, »potencialno nevarnejše, kot je bilo leta 1974«.
V svetu vlada prepričanje, da gre samo za zaroto naftnih družb, ki se izgovarjajo, da drugače ne morejo obnoviti izčrpanih zalog, in že več tednov zmanjšujejo količine bencina za črpalke. Ministrstvo za energijo sodi, da so Američanom potrebni šoki, ker se drugače ne bodo podredili ostrim ukrepom. Zato ni izključeno, da je Washing-ton krizo namenoma pospešil.
»Poleti bo še slabše,« Je prepadenim prebivalcem Kalifornije napovedal Jimmy Carter. Kako se ljudje jezijo na naftne družbe, je lepo po-
nazoril komentator Murray Kempton: »Naftne sestre so naša edina in najpomembnej. ša cerkev ne samo zato, ker so velikanske in bogate, temveč zato, ker imajo v rokah ključe svetišča, ki dirigira naši narkomanski odvisnosti od motorja z notranjim izgorevanjem.«
To vroče območje je takoj postalo prizorišče — kakor kaže — najpomembnejše bitke v zvezi z vprašanjem, kdo bo leta 1980 prišel v Belo hišo.
Predsednik Carter je sprejel sklep, za katerega njegovi predhodniki niso imeli moči: do leta 1981 bodo odpravili kontrolo nad ceno ameriške nafte, ki jo za zdaj še zadržujejo pri 9 dolarjih za sodček, medtem ko stane uvo.

Imenovan za častnega konzula
UUBUANA, 8. maja — Veleposlanik Centralnoafrtškega cesarstva v SFR Jugoslaviji Jean Michel Benzot je danes na posebni slovesnosti Izročil listine o Imenovanju častnega kon cula Centralnoafrtškega cesarstva v Ljubljani predsedniku poslovnega odbora SOZD Slovenijales — proizvodnja In trgovina Francu Razdevšku.	loto: Janez Zrnec
žena nafta okoli 15 dolarjev. Hkrati predlagajo, naj bi posebej obdavčevali »izredne profite«, ki jih bodo zaradi te operacije imele naftne družbe.
»Ta davek je figov list!« je takoj zagrmel senator Ed-ward Kennedy in predsednika obtožil, da je popustil pred izsiljevanjem naftnih sestra. Jimmy Carter je senatorju brez obotavljanja odgovoril, da »veže otrobe«. Ampak senator mu ni hotel ostati dolžan! »Predsednik je nekaj zamešal,« ga je zavrnil, »jaz sploh nisem govoril o cenah hrane, temveč o cenah nafte.«
Politični razčlenjevalci razmer so v tem spopadu takoj začutili verjetni scenarij bitke za predsedniško mesto leta 1980. Senator Edward Ke-nnedy je v vseh anketah med člani demokratske stranke in volilci najmanj dvakrat popularnejši od Jimmyja Carterja. Prevladuje mnenje, da bo Edward Kennedy počakal, da bo Carterja najprej izzval kalifornijski guverner Jerry Brown, potem bo pa sam posegel v tekmo, da b; »rešil« demokratsko stranko.
Nič čudnega, da se ta politična bitka začenja razvnemati ravno ob nafti: gre za to, kateri deli države bodo na boljšem zaradi razporejanja tistih 400 milijard dolarjev dodatne vrednost' nafte in pli na po spremembi cen, kateri deli pa na slabšem.
Republikanci triumfirajo. »Podprite Kennedyja!« vzklika prvo pero skrajne ameriške desnice William Buck-ley, ki sodi, da je senator toliko »levo« od glavnega toka ameriške politike, da bo odprl pot kateremu od ljubljencev desnice, kakor je storil senator George McGovern leta 1972 za Richarda Nlxo-na.
Politične zadrege Bele hiše v zvezi s tem velikim vprašanjem se kažejo tudi v Carterjevi dodatni reakciji na Kennedyjev napad. Predsednik je namreč deial, da bo podprl vsak predlog za še ostrejše obdavčenje naftnih sestra, vendar si ne predstav Ija, kako bi bilo mogoče pogasiti ameriško žejo po nafti in zavarovati ameriško politiko, ki je zdaj nevarno odvisna od muhavost,' naftnih šejkov, če ne bo cene zvišal na svetovno raven.
DRAGISA BOSKOVIC
Dogovoriti se moramo, da slovenščina ni samo učni predmet
V ponedeljek se začenja v Portorožu dvodnevno republiško posvetovanje o slovenščini v javni rabi. Razprava o tem teče že skoraj tri leta, organizatorje-ma — socialistični zvezi in slavističnemu društvu — se Je z vztrajnim delom posrečilo prebudili zanimanje za to vprašanje v najširših krogih naše javnosti. Portoroškega srečanja, ki ga bosta začela z uvodnima referatoma podpredsednik RK SZDL Beno Zupančič in predsednica SDS dr. Breda Pogorelec, se bo udeležilo, kakor pričakujejo, več kot 250 ljudi. — Kulturno ered ništvo »Dela« je pred posvetovanjem razposlalo kakim petdesetim osebnostim iz najrazličnejših okolij in pokli cev pismo s prošnjo, naj odgovorijo na vprašanji, kako ocenjujete sedanji položaj slovenščine v javni rabi in kaj bi bilo treba storiti, da bi bil ta položaj ooljši Nismo prejeli več kot 19 odgovorov, kar je sicei posebno vprašanje; vsekakor jih bomo objavili v pri hodnji sobotni prilogi, s tem, da bomo do petka na tej strani tako rekoč vnaprej predstaviil nekaj najmar kantnejših. — Danes objavljamo odgovor znanega poli Učnega delavca In publicista Jožeta Volfanda, predsednika občinske konference SZDL v Celju.
Do slovenščine smo preveč širokosrčni in s tem brezbrižni kot družba ter preveč ozkosrčni kot stroka. Z akcijo socialistične zveze ne zarisujemo le novih črt družbene politike do rabe slovenščine v življenju, pač pa tudi problematiko jezika, njegove govorne ln pravopisne uporabe podružbljamo. Osveščamo se. Ce je včeraj boj za ohranitev slovenščine zvenel kot trd in neizprosen boj za našo samopotrditev in obstoj, potem je danes še vedno to in je v resnici še nekaj več. Osvoboditve delavca, človeka si ne mam predstavljati brez njegove sposobnosti, da se izrazi, da pove, kar misli, da se opredeli in odloči. Frontna akcija za naše skupno prebujenje o pomenu pravilnega jezikovnega izražanja je naravnana k človeku, k razširjanju možnosti, da bo zares samoupravi)alec, da bo prav zares dejaven sredi družbenega življenja. Tak oa ne ho, če bo molčal. ^Demokratizacije politike in odločanja ne bo, če bo zahteva o pravilni rabi jezika nekomu opozorilo,
naj molči ali naj prej dobro preudari, preden kaj reče. Drugemu pa je prednost to, da pač zna lepo povedati.
Zato naj bo posvet o slovenščini manj strokovno in bolj družbeno-stro-kovno ter politično razmišljanje, kaj nam je storiti. Ali nam ni potreben dogovor, kako bomo že v osnovni šoli učence prepričali, da slovenščina ni predmet. Zakaj pri zemljepisni kontrolni vaj! lahko učenci pišejo brez vejic, pri spoznavaniu narave pa lahko zavijajo kar po domače? Ali se jezika res sploh kdaj nehamo učiti? In — ali se učenci v šoli sploh še učilo izražati in tovoriti ali predvsem pišeio?
Portoroški posvet naj spre'me sklep, da v frontni SZDL nadaljujemo z akcMo osveščanla predvsem na štirih frontah: v vzgojnoizobraževalnem procesu, v gospodarstvu (k°ko sta se združba v jezikovnih nsnorih sindikat in zbornični organi?), v politiki in v množičnih sredstvih obveščanja.
JOŽE VOLFAND
Za boljše spodbujanje izumov
V Hercegnovem je včeraj zasedalo predsedstvo sveta ZSJ
HERCEGNOVI ,	10. maja
(Tanjug) — Predsedstvo sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je danes sprejelo smernice za spodbujanje in vrednotenje izumov v organizacijah združenega dela. V teh smernicah izhajajo s stališča, da bodo s spodbujanjem in raz-vijan em ustvarjalnosti, s stimulacijo znanja in z uporabo znanstvenih in tehniških dosežkov lahko precej pripomogli k večji produktivnosti dela in učinkovitosti gospodarjenja, konec koncev pa tudi k razvoju domače tehnologije in k manjši odvisnosti našega gospodarstva od znanja v tujini. Smernice imajo za cilj, da se organizacije zveze sindikatov bolj aktivirajo pri spodbujanju te pomembne dejavnosti, da bi zagotovili možnosti, da delavci postanejo resnični nosilci idej in izu
Učinkovita in pravočasna pomoč RK
Republiški odbor RK ocenil zbiranje pomoči za Črno goro
LJUBLJANA, 10. maja -»Dogodki ob potresu v Črni gori so ponovno dokazali, da je poleg družbene samozašči te, Rdeči križ tista organi zaciju ki lahko v takih tre nutkih najhitreje in najučin Kovite.ie nudi prvo pomoč,« je danes na seji republiškega odbora Rdečega križa Slove nije poudarila njegova sekretarka Ivica Žnidaršič.
Delegati občinskih organiza cij Rdečega križa so pomoč prizadetemu ozemlju ocenili kot ponoven velik doka z solidarnosti naših ljudi in pripravljenosti organizaci je Rdečega križa. V nedeljo. 13 aprila je Republiški od-ior RK že organiziral de žurno službo ln pričel s pri pravami ekip za prvo pomoč socialne ekipe, transfuziolo-gov, potrebne opreme In krvi. kar vse je še istega dne od letelo s posebnim letalom v Črno goro.	2. P.
Kazno je, da se bolezen, ki je strmoglavila prvo portugalsko republiko (1911 do 1926) ponavlja. Simptomi »sidonizma« (predsednik-general Sidonio Pais je hotel uvesti diktaturo in bil ubit 1919) so očitni. Dežela ni sposobna spraviti skupaj operativne vladne večine in Portugalsko že 40 dni vodi vlada, ki uživa le podporo manjšinske konservativne CDS ter nekaj odpadnikov iz socialdemokratske stranke, in zaupanje predsednika republike. Stanje, ki je v popolnem navzkrižju s pravili igre parlamentarne demokracije, stanje, v katerem je ribarjenje v kalnem postalo pravilo, skratka stanje, v katerem so odpovedali vzvodi parlamentarnega sistema, na katerem je zasnovana porevolucionarna Portugalska.
Soares je naštel nekaj uspehov revolucije 25. aprila: konec kolonialne vojne, dekolonizacija, padec fašizma in pluralistična parlamentarna demokracija, pa razvoj arhaičnih socialnih struktur in prvi zametki samoupravljanja preko delavskih komisij v nacionaliziranih podjetjih. Priznati pa je moral, da se je vsaka nova vlada pomikala malo v desno: ko so socialisti onemogočili Goncalesovo vlado in s tem spravili vpliv komunistične partije v okvire njene resnične parlamentarne teže, so na številnih vodilnih položajih komuniste zamenjali s svojimi ljudmi. Ob koaliciji socialistov in konservativcev so se morali nekateri levi socialisti umakniti kolegom z desnega krila stranke. In sedaj vlada Pinta Mote »čisti« socialistične kadre in jih nadomešča z neodvisnimi osebnostmi, ki po pravilu pripadajo desnici. Najmočnejša stranka v državi postaja jalova. Podoben proces se odvija tudi v oboroženih silah: ključne položaje prevzemajo konservativni profesionalci, »mladi kapetani«, gonilna sila revolucije 25. aprila, pa se neinstitucionalno sestajajo, kar neizbežno prispeva k ozračju negotovosti tudi v oboroženih silah.
Iz tega blodnjaka parlamentarne nemoči skuša najti izhod predsednik Eanes, ki nima za seboj več tiste večine konsenza, ki ga je privedla v predsedniško palačo Belem. Od strank takratne predsedniške večine ga podpira samo konservativna CDS (in še ta s pridržki). Socialdemokra-
JAKA STULAR
ti, ki so ob predsedniških volitvah glasovali zanj, sedaj terjajo, naj odstopi, največja stranka, socialisti, ki so ga na predsedniških volitvah odločilno podprli, pa se sedaj nagibajo k temu, da bi zahtevali predčasen razpis volitev, kar bi pomenilo konec prve parlamentarne legislature in s tem postavilo na kocko tudi predsednikov mandat, ki se po ustavi izteče 1981.
Skratka vse politične silnice delujejo tako neharmonično in nekonstruktivno, kot je bil to primer leta 1926, ko je general Gomes da Costa iz garnizije v Bragi iz vedel državni udar in dve leti kasneje pre pustil oblast civilistu Salazarju.
Naslednja ustavna faza obstoječe krize ima lahko dva razpleta Stranke lahko zah tevajo glasovanje o nezaupnici (ne o zaupnici), kar bi proceduro nekoliko zavleklo, lahko pa tudi vlada sama zahteva tako glasovanje. Kot sedaj stvari stoje, je očitno, da vlada ne bi dobila zaupnice, se pravi, da bi za nezaupnico glasovala parlamentarna večina komunistov, socialdemokratov, socialistov in levih neodvisnih.
In kaj potem? »Unija tistih, ki jih je revolucija oropala«, trdi, da predstavlja interese 20 odstotkov volilnega telesa, to je vse povratnike iz kolonij. Desničarski skrajnež general Kaulza de Arriago pa je že dal recept za izhod iz krize in to v smislu sidonističnih izkušenj: pluralistična demokracija parlamentarne desnice s tem, da bi bila iz političnega življenja izključena vsa marksistična levica (komunisti, socialisti, razne revolucionarne levičarske skupine) in postavljeu* izven zakona Skratka, demokracija desnice, katere de mokratičnost bi se mamtestirala v tem, da bi proti vladi zgodovinske desnice kot opozicija lahko nastopale druge desničarske stranke, v kolikor ne bi šle v vladno koa ličijo. Skratka, nekaj podobnega, kot v prvih letih vladavine Oliveire Salazarja s tem, da pluralistične demokracije desnice verjetno ne bi zamenjala odkrita diktatura klasične oblike spričo teženj Portugalske, da se integrira v zahodnoevropski sistem.
Vloga predsednika Eanesa v taki situaciji ni lahka in odgovornost pred zgodovino ne majhna. Toda vse ni odvisno od njega.
Libanonska karta Izraela
Med Beginovo ponudbo Libanonu, s katerim naj bi bilo mogoče skleniti mir »v nekaj dneh«, in vse močnejšimi napadi izraelskih letal, topništva in mornarice na libanonsko ozemlje je nedvomna zveza, v kateri predstavljajo vezaj »libanonski patrioti«, kot sta Saad Hadad ali Dori šamoun. Eden je že proglasil »svobodni Libanon« pod izraelskim protektoratom, drugi napoveduje »svobodni vilajet osrednjega Libanona«, vključno z vzhodnim delom Bejruta.
Vse skupaj jasno kaže v smer, ki jo je včeraj nakazal Bešir Džemajel, šef »združenega poveljstva libanonskih sil« (desničarske milice): »Potem ko se je Izraelu posrečilo izločiti Egipt iz izraelsko-arabskega spora, se bo zdaj obrnil na ta del arabskega sveta, ki so mu temeljni kamen Libanon, Sirija in Jordanija.« Najmehkejša točka tega trojnega fundamenta je Libanon.
Pregled ponudbe, ki izhaja iz Beginove-ga ponedeljskega govora v knesetu, in filozofije, na katero se opira, potrjuje mnenje, da izraelski napadi na Južni Libanon niso zgolj represalija za Naharijo ali samo bitka v vojni med silami PLO in izraelsko armado, temveč, da gre za precej več.
Begin je v svojem govoru razglasil najprej popoln neuspeh sirske misije v Libanonu v okviru arabskih mirovnih sil (kjer so po umiku Saudijcev ostali sami) in presodil, da je potemtakem najbolje, če se »sirske osvajalske čete »umaknejo domov.
Izrael je rešil krščansko skupnost v Libanonu propada, trdi premier v vlogi svojevrstnega pokrovitelja separatistov, in varoval jih bo še naprej, čeprav je pripravljen uporabiti svoj vpliv »za pomiritev dežele.«
Kar se tiče Palestincev v Libanonu, prepušča Begin skrb zanje »bogatim arabskim deželam, ki imajo veliko zemlje«, Izrael pa je pripravljen »sodelovati pri njihovi integraciji« v nove domovine.
Izrael je sicer pripravljen sodelovati s četami UNIFIL (modre čelade OZN) na jugu Libanona, a zato ne bo prenahal tolči »po teroristih (beri: Palestincih), ki so nam napovedali vojno na kopnem, z morja in iz zraka«: za to da ni potreben noben nov incident (kot v Nahariji), kajti vojno stanje med Izraelom in palestinskim Idijem Aminom (beri: Arafatom) dopušča vsakršne akcije.
Mimogrede je okrcal še arabske in islamske voditelje, ki sanjajo o osvoboditvi že osvobojenega (Izraelskega) Jeruzalema.
Ce začnemo na koncu, pri izraelski vojni s PLO, kažejo podatki, da so Palestinci v tem trenutku le ustrezen povod za »mehčanje« že tako močno destabiliziranega Libanona, za ustvarjanje okoliščin, v katerih bi zakonita vlada predsednika Sar-kisa in premiera el Hosa pristala na mi-| rovna pogajanja z Izraelom. V Bejrutu ne opozarjajo brez podlage na dvoje: da je Izrael 18. aprila začel obstreljevati s pomočjo svojih »krščanskih« zaveznikov prve enote obnovljene redne libanonske armade, namenjene na jug in da je izraelsko topništvo 25. aprila udarilo z vso močjo po Tiru ln sprožilo množični beg 60 tisoč
domačinov — ne palestinskih borcev. Tudi sedanji napadi ne ciljajo na Palestin ce, temveč izključno na celovitost Libanona.
Izrael (tako Begin kot obrambni minister Weizman) sodi, da je major Saad Hadad resnični patriot. Po analogiji velja isto za Dorija šampuna ali Bešira Džema-jela in njune grožnje s »svobodnimi vila-jeti Džebel-Lubnana«, ki da bodo nujno oklicani: »Ce (Sarkisova) vlada ni sposobna zagotoviti varnosti naših pokrajin, se bomo odpovedali vašemu oblastnemu aparatu tn si uredili svojega.«
Med spopadi v Bejrutu ln okolici (kjer je Samounov vilajet), med poji na jugu in izraelskimi napadi na civilno prebivalstvo je očitna zveza: namen, ustvariti v tradicionalno sektaški deželi nelagodje, ki bi se obrnilo proti Siriji, največji oviri za Beginovo »mirovno ponudbo«. Količkaj resnejši izbruh nezadovoljstva zoper vlado, ki sodeluje s Sirijo, bi bil zadosten povod za oklicanje »svobodnega Libanona«, morda ob sočasnem vdoru Izraelcev globlje proti severu države.
Ta hipoteza, čeprav Jo v Bejrutu obravnavajo dokaj resno, ni najbolj verjetna, kajti težko si je misliti, da bi se Izrael v tem trenutku spuščal v nevarnost neposrednega spopada s Sirijo, kar bi imelo nepredvidljive posledice.
Medtem se bliža tudi 19. junij, dan, ko se izteka rok četam UNIFIL. Vse bolj se zdi, da je eden od ciljev izraelske kampanje na jugu Libanona tudi razrahljati voljo držav, da bi še naprej izpostavljale vojake svojih kontingentov smrtni nevarnosti. Odhod »modrih čelad« bi Izraelu, ki je v Libanonu že tako močno prisoten in to ne le na jugu, temveč tudi <’ »centralnem vilajetu«, močno razširil manevrski prostor.
Najmanj, kar Izrael poskuša na svoji severni meji je, da bi z mešanico mirovnih ponudb in krvavih udarcev po civilnem prebivalstvu preprečil sirsko-llbanon-ski obrambni sporazum; tak sporazum, ki naj bi ga sklenila predsednika Sarkis in Asad te dm, bi seveda zelo otežkočil Izraelsko taktiko na »vzhodni fronti« — prav tam, kjer obeta največ uspeha.
»Libanonska zveza »Izraela deluje, ukrepa tudi nasprotna stran. Vprašanje pa je, koliko je učinkovita: trdnost bagdadske fronte, ki bi se tu morala Izkazati v nedvomno korist celovitega in pravičnega miru, je na hudi preskušnji. resnejši od sorazmerno lahkih udarcev po »izdajalskem Egiptu«. Ce namreč popusti tukaj, bo v veliki meri omogočila tisto, kar kairska »Gumhurija« danes imenuje »flagranten poskus Izraela, da si za zmeraj zagotovi zasedbo arabskih ozemelj,« to je mir samo po svoji meri.
Več kilometrov visoko na ledu sanje o travi
Vodja Šerp Ang Phu: »Ti alpinisti so tako zagnani, da jih na poti do vrha ne bi mogla ustaviti nobena ovira!«
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
BAZNI TABOR POD EVERESTOM - Iz tretjega višinskega tabora pod Everestom, z višine 7150 metrov, sta se sinoči (21. aprila) vrnila alpinista Stipe Božič iz Splita in Stane Belak iz Ljubljane, ki sta v tej višini preživela dva dni in dve noči. V tem času sta postavila tik pod Zahodno ramo šotor in na dokaj strmem terenu napravila uravnavo, na kateri bodo te dni postavili vsaj še dva šotora.
»Delala sva kot rudarja v dnevnem kopu,« sta dejala po vrnitvi v bazni tabor. »Delo je bilo sicer naporno, toda s tem sva nvd drugim dokazala, da je mogoče v tej nadmorski višini tudi trdo fizično delati.«
Vodja odprave Tone Škarja, ki je še z dvema tovarišema prišel iz prvega v tretji višinski V.bor, je rekel, da sta delala tako, kot bi bila na Kamniškem sedlu in ne skoraj šest tisoč metrov više.
»Strma stena na sedlo Lho La in naporno plezanje od tod do drugega višinskega tabora je sicer zahtevalo od naših alpinistov veliko energije, toda hkrati je bila to odlična akli mat-zac/ja,« je dejal vodja ju gosi, iv,inske odprave na Eve rest. "Prj vseh naših prejšnjih odpravah smo se zagnali iz baznega tabora v hrib in smo skoraj z lahkoto dosegli višino 7000 metrov. Tam pa so se začele težave, ki so bile za nekateje alpiniste nepremagljive Na sedanji odpravi fantje odlične napredujejo in se še pri nikomer niso pokazali znaki velike utrujenosti zaradi višine.«
Šerpa o zavzetosti alpinistov
Vodja šerp v jugoslovanski odpravi Ang Phu, ki je lani ta čas stopil s člani avstrijske odpravo na vrh Everesta, je poln hvale o naših plezalcih, hkrati pa primerja lanskoletno in letošnje plezanje proti najvišjernu vrhu:
»Letošnje plezanje na sedlo Lho na se mi zdi težje, kot se mi je /delo lansko na vrh Everesta,« je danes pripovedoval nekaterim našim alpinistom in novozelandskemu zdra iuku iz himalajske vasice Khumde, ki je prišel na obisk v jugoslovanski bazni tabor, potem ko je moral pre hoditi tri dni dolgo pot. »Ta
skupina jugoslovanskih alpinistov, ki zdaj naskakuje vrh Everesta, je tako zagnana, da je do vrha ne bo mogla ustaviti nobena ovira.«
Čeprav naši plezalci napredujejo proti vrhu čisto po načrtih, se jim vendarle postavljajo na pot številne visoke naravne zapreke. Predvsem je to zelo hud mraz, ki se mu komajda lahko upirajo.
Tako so nočne temperature v tretjem višinskem taboru približno 30 stopinj pod nič lo. Čeprav so plezalci obuti v odlične čevlje in imajo pod njimi še šest varovalnih pla sti obutve, jih vendarle zebe v noge.
\
Še najbolje spiš zvit kot jež
Mraz grize do kosti posebno ponoči, ko se mu ni mogoče ubraniti z nobenim sredstvom. Čeprav imajo alpinisti v višinskih taborih na voljo dve višinski puhasti vreči, puhast komplet, krznene copate in krzneno kučmo, se ponoči prebujajo in trepetajo od mraza.
Stane Belak je »izumil« poseben način spanja, »ko se človek najbolje naspi in ga najmanj zebe«, kot je dejal Potem ko se je zavil v vsa oblačila in spalne vreče, se je spravil v takšno lego, da se je dotikal tal le s čelom in koleni — spal je, skratka, na
Romunski tožilec v Beogradu
BEOGRAD, 7. maja (Tanjug) — Generalni tožilec SR Romunije Gheorghiu Bobocea je v okviru uradnega obiska SFRJ danes obiskal republiškega javnega tožilca SR Srbije Milorada Bišiča.
Stara vsebina za novo gradbeniško fasado
V jugoslovanskem gradbeništvu je samoupravna preobrazba le navidezna — Vse po starem
BEOGRAD, 10. maja (Tanjug) — Od konca leta 1976 do konca 1978 se je v gradbeništvu število temeljnih organizacij združenega dela povečalo za 1309; tako je zdaj skupaj 2669 tozdov in lahko bi dejali, da smo pri samoupravnem preoblikovanju v skladu z zahtevami zakona o združenem delu dosegli odlične rezultate. Vendar pa prevelikega navdušenja ne dovoljuje žalostna resnica, da se za novimi oblikami pogosto skriva stara vsebina.
Spoznanje, da ni niti enega primera, da bi skupen dohodek ustvarjali med tozdi iz različnih delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela, čeprav v praksi delajo pri istem objektu, tako ugotovitev zgolj potrjuje.
Po podatkih, ki so jih navedli na današnji seji zveznega odbora sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije, največ organizacij te dejavnosti pri periodičnih obračunih in zaključnih računih prikaže zgolj simbolično vsoto skupnega dohodka.
Kljub dejstvu, da je v gradbeništvu več kot 90 odstotkov dohodka ustvarjenega prav s skupnimi posli z drugimi, pa kupoprodajni odnosi še vedno kraljujejo.
Ker ni skupnega dohodka m skupnega prevzemanja rizika, plahni tudi zainteresiranost vsakega posameznega udeleženca za doseganje čim boljših skupnih uspehov, to pa neposredno vpliva tudi na uspešnost gradnje. Roki se tako podaljšujejo, programov ne uresničujejo, kakovost pa upada.
trebuhu, vendar zvit kot jež Takšen počitek sicer ni idealen, vendar si je mogoče nekako odpočiti.
Skoraj vsi jugoslovanski alpinisti so te dni v gori; v baznem taboru jih je le nekaj, ki so prišli na dvodnevni počitek, da se bodo potem spet vrnili v goro. Skupina treh fantov je danes napeljevala stalne vrvi iz tretjega višinskega tabora po Zahodni rami proti kraju, kjer nameravajo v višini nekako 7500 metrov postaviti četrti višinski tabor. Predvidevajo, da bo ta tabor stal čez dva dni, ko bodo v njem že lahko prenočili prvi alpinisti.
Le skrb zaradi vremena
Čeprav se vidi vrh Everesta že iz tretjega višinskega tabora kot na dlani, tako blizu, da se zdi, kot bi bilo mogoče stopiti nanj po nekaj urah hoje, je še neizmerno daleč — in visoko. Toda v himalajskih razmerah je vse daleč in visoko: naši alpinisti so sicer premagali iz baznega do tretjega višinskega tabora že 1700 višinskih metrov, vendar jih bodo morali skoraj še enkrat toliko do vrha; doslej so potrebovali za to pot več kot tri tedne — koliko časa jim bo vzel še nadaljnji poldrugi višinski kilometer?
Nekateri napovedujejo, da bi utegnili prvi naši alpinisti stati na najvišji točki našega planeta prej kot čez 15 dni, se pravi prve dni maja; to napoveduje tudi vodja naših Šerp Ang Phu, ki gotovo lahko primerja sposobnosti naših alpinistov s sposobnostmi drugih plezalcev, ki so doslej že naskakovali vrh najvišje mejne gore med Nepalom in Kitajsko.
Edino, česar se bojijo jugoslovanski plezalci, ki se vzpenjajo proti vrhu Everesta, je morebitno poslabšanje vremena. Odkar smo prišli na le. denik Khumbu, kjer je jugoslovansko bazno taborišče, je vsako dopoldne tukaj »spodaj« (v nadmorski višini 5350 metrov) lepo, jasno in sončno vreme, medtem ko se popoidoe-pooblači in vsak večer sneži. Ce bo vreme tako stalno, pravijo naši alpinisti, bodo lahko slej ko prej normalno napredovali proti vrhu gore. Bojijo se le bistvenega vremenskega preobrata.
Razpoloženje v baznem in v vseh višinskih taborih je odlično. Čeprav so se člani nekaterih naših največjih alpinističnih odprav, tudi tistih v Himalajo, vrnili v domovino sprti, zdaj še nič ne kaže, da bi bilo tako tudi z našo sedanjo odpravo na Everest. Doslej ni prišlo do nobenega spora, ki bi imel kakršne koli posledice.
Zdravje članov odprave je v glavnem dobro, le stalno bivanje v taki višini, kjer sicer na Zemlji ni stalnih človeških bivališč, načenja konstitucijo odpravarjev, ki so vsi po vrsti precej shujšali. Tako nekateri že nekaj dni neprestano govorijo — in menda celo sanjajo — o tem, kako bo, ko se vrnejo v dolino, v takšno življenje, kjer raste tudi trava in kjer šumijo tudi drevesa z mogočnimi zelenimi krošnjami.
Tukaj namreč gledamo od jutra do večera le modrino ali sivino neba, belino snega in ledu, sivino skal in oranžnino šotorov — pomirjajoči zeleni barvi pa ni tukaj ne duha ne sluha — edino sanjajo jo nekateri.
MARJAN RAZTRESEN
Svobodo so plačali s trpljenjem in življenji
Nagrajenca z zlato plaketo ilegalca sta letos dve izmed družin, ki so vse žrtvovale upanju na zmago
LJUBLJANA, 8. maja — Nikoli v svojem življenju nisem mislil, da so Slovenci sposobni tako se boriti. OF je dejansko oblast, a ne samo v propagandističnem smislu, in sicer oblast v sami Ljubljani. Tako je pisal Edvard Kardelj Titu 29. marca 1912, v času, ko se v Ljubljani proti okupatorju niso bojevali samo posamezniki, temveč cele družine.
Dve izmed njih, ki sta vso svojo bodočnost žrtvovali upanju na zmago, na svobodo, je skupščina mesta Ljubljane tudi izbrala za letošnja nagrajenca zlatih plaket ilegalca. Izbrala je družini Mazovec in Ziherl.
Mazovčevi so bili številni. Malemu kmetu iz Zaloga se je rodilo devet otrok. Vsi so se vneto posvečali kulturnemu in političnemu življenju, najbolj sin Jože. Močno si je prizadeval pri ustanavljanju delavsko-kultumo-prosvetnega društva »Svoboda« in s sodelavci dočakal prepoved njegovega delovanja. Napredni delavci niso vrgli puške v koruzo. Ustanovili so novo KPD »Vzajemnost«. Sposobnega Jožeta so imenovali tudi za partijskega sekretarja v papirnici Vevče. Med delavskimi stavkami je bil predsednik stavkovnega odbora. Pa ni bil samo Jože, ki je znal ocenjevati zgodovino in se zavedal, kaj mora storiti. Mnogi vodilni revolucionarji so vedeli: za varnost in hrano je pri Mazovčevi Ceciliji vedno poskrbljeno. Pogumna mati pogumnih sinov je po letu 1936 odpirala svoj dom tudi Tonetu Tomšiču, Borisu Kidriču, Frenku Moškriču, Luki Leskovšku, Adolfu Jakhlu, Vidi Tomšič, Borisu Kraigherju .
Malokdo je vedel takrat, od kod puške in drugo orožje prvim partizanom na Skol-niku in Pugledu. Malokdo je vedel, da jih v velikih množinah zbirajo prav Mazov-čevi sinovi: Jože, Polde, France in Lado.
2e leta 1941 je okupator aretiral Jožeta, Karla in Lada. Vsi trije so pobegnili iz zapora, kmalu nato pa se je mati Cecilija poslovila od njih. Odšli so v partizane.
Mazovčeva hiša pa ni ostala prazna. V
njej je bila javka. Nikoli je niso odkrili, saj je zanjo skrbela mati Cecilija. Leta 1942 je pogumna žena gledala, kako ji hiša izginja v plamenih. Tudi dveh svojih sinov ni dočakala. Padla sta v partizanih.
Iz Ziherlove družine izhaja znani predvojni revolucionar in komunist Boris Ziherl. 2e od leta 1930 je bil član KP, od leta 1934 član pokrajinskega komiteja KP Slovenije. Delavskemu gibanju se je pridružila vsa njegova družina, saj je Borisova mati Ana, imenovana Mami, delovala v »Rdeči pomoči« že od leta 1934. Nič ji ni bilo prizanešeno. Njenega Borisa so nenehno preganjali, ga zaprli. Kot vsaka zavedna mati je tudi ona ponosna spremljala njegovo sodelovanje na partijskih konferencah že obnovljene komunistične partije Jugoslavije, pri pripravah za vsedržavno partijsko konferenco Jugoslavije 1934. leta pa je sodelovala že vsa Ziherlova družina. Mami se je namreč dobro zavedala, kako pomembna je Slovenska narodna pomoč, skrb za otroke izpostavljenih borcev, političnih in vojaških voditeljev, ilegalcev ... Tudi njena sinova glasbeno nadarjeni Miloš in športnik Branko sta bila vseskozi aktivista NOP. 2e leta 1934 sta odšla v partizane. Februarja istega leta je Miloš zaradi prestanih naporov umrl, avgusta je padel tudi Branko. Ana Ziherlova se je naslednje leto za vedno poslovila tudi od svojega moža, ki so ga zaradi sodelovanja z OF poslali v Dachau, V osvobodilnem boju sta pri Ziherlovih sodelovali tudi hčerka Vanda in Borisova žena Marija-Ančka, nosilka spomenice 1941.
NEVENKA ŠKRLJ
Obilo sonca in snega, pa tudi turistov
Včeraj v Novi Gorici namerili 20 stopinj - Smuka na Krvavcu in Voglu
LJUBLJANA, 9. maja — Danes je vso Slovenijo obsijalo sonce. Prebivalcem Nove Gorice je živo srebro ob 13. uri pokazalo 20 stopinj. V Celju so namerili 19 stopinj, drugod pa je bilo nekoliko hladneje. Ponoči se je ohladilo pod ničlo le v Planici in na Jezerskem.
V hribih se pomladno vreme in debela snežna odeja odlično ujemata z željami smučarjev. Na Krvavcu delajo vse naprave, živo srebro vztraja na ničli, snega je od 50 do 100 centimetrov. Na Voglu, kjer je čez tri metre snega, je za 4 stopinje topleje, na Pokljuki pa se je dan ogrel na osem stopinj, vendar vlečnica kljub metrski snežni odeji ni delala.
Načrtovati delo
Šentjurčani opozarjajo na nujo po tesnejšem medobčinskem sodelovanju
ŠENTJUR, 10. maja — V šentjurski občini ta čas ugotavljajo, da se tudi zaradi pomanjkljive metodologije in skupnih kazalcev še ne more,jo uspešno lotiti načrtovanja za prihodnje srednjeročno obdobje.
Kljub temu pa se dogovarjajo, da bi se čim prej organizirali tako, da bi lahko zamujeno nadoknadili čim-prej. V šentjurski občini se lotevajo hkrati družbenega in prostorskega načrta prihodnjega srednjeročnega obdobja in v ta namen bodo razširili tudi dosedanjo komisijo za izdelavo družbenega plana pri občinskem izvršnem svetu. Slednji je tudi nosilec zastavljene akcije, medtem ko naj bi družbeni sveti prevzeli predvsem vlogo koordinatorja in usklajevalca interesov vseh številnih nosilcev planiranja.
Med slednjimi so tudi krajevne skupnosti, tem pa so sklenili nuditi vso strokovno
pomoč, saj se zavedajo, da sami tem zahtevam ne bodo kos. V Šentjurju tudi opozarjajo na nujo po medobčinskem sodelovanju pri načrtovanju razvoja v prihodnjem srednjeročnem obdobju, saj bi bilo precej nelogično, da bi vsaka občina sestavila svoj načrt, ne glede na številne skupne naloge in potrebe sosedov.
Prav tako pa nameravajo Šentjurčani, ki se zavedajo, da bo ob tem treba nujno opraviti več raziskovalnih nalog, k sodelovanju pritegniti več strokovnih organizacij, med katerimi največkrat omenjajo razvojni center iz Celja.
VLADO SMOLE
V Pomurju dovolj hrane
Široke možnosti za preskrbo Ljubljane s hrano — Že v zadnjih letih plodno sodelovanje in tudi skupne naložbe
MURSKA SOBOTA, 10. maja — Pomurje In Ljubljana imata vrsto možnosti za skupno in uspešno gospodarsko sodelovanje, predvsem pri skupnih vlaganjih v razvoj nekaterih industrijskih vej v Pomurju, v preskrbi Ljubljane s hrano lz Pomurja, kakor tudi na področju turizma, gostinstva in drugih gospodarskih panog, pa tudi na širokem področju družbenih dejavnosti.
Mladi zasadili krampe
Šestinsedemdeset slovenskih brigadirjev pomaga pri obnovi Črnogorskega Primorja - Dovolj tehnikov, monterjev
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
BAUŠIC1 PRI HERCEGNOVEM, 9. maja — Kljub razdejanju, ki ga je potres naredil v posameznih krajih črnogorskega Primorja, lahko rečemo, da se po treh tednih od katastrofalnega sunka življenje vrača v svoje tirnice.
To je prvi vtis, ki smo ga dobili, ko smo v današnjem zgodnjem jutru obiskali obalne kraje od Igala, Hercegno-vega do K^orja. Xpd£ ta. življenjski ritem, ko kmetje delajo na poljih in sadovnjakih, je le navidezen. Na ruševinah delajo številni prebivalci in se trudijo, da bi rešili del svojega imetja. Med njimi pa so tudi številni brigadirji.
Med njimi je tudi 76 sla venskih mladincev, ki s svojim delom pomagajo prebivalcem Hercegnovegu, Baoši-čev, Bijele, in še nekaterih manjših krajev. »Naša brigada je resnično slovenska, saj smo v njej brigadirji iz vseh slovenskih občin. Da smo v
Francoski gostje ZB NOV
BEOGRAD, 10. maja (Tanjug) — Delegacija nacionalnega združenja deportirancev, internirancev, udeležencev odporniškega gibanja in domoljubov (FNDIRP) Francije, ki jo vodi podpredsednik tega združenja Jean Chir, je danes obiskala zvezni odbor ZZB NOV Jugoslavije. Med prisrčnimi in prijateljskimi pogovori s predstavniki zveznega odbora ZZB NOV s podpredsednikom zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije Momčilom Dugaličem, Brankom Golovičem in Vlajkom Bajičem so izmenjali mnenja o dejavnostih obeh borčevskih organizacij na notranjem in mednarodnem področju.
njej res mladi, pa pove naša povprečna starost 24 let) je povedal namestnik koman-■B4S »ab|3uj,“ ape§uq cjirep fle, Cju/Unčič,, ki je sicer skladiščnik v koprski luki.
Ker zdaj na ogroženih območjih 'potrebujejo predvsem gradbene strokovnjake, so tako tudi sestavili brigado; v njej so predvsem mladi zidarji, tesarji inštalaterji, ključavničarji, gradbeni tehniki itd.
Kakor nam je povedal komandir čete Ivan Koželj, so brigadirji krepko poprijeli, tako, da so v petih dneh, odkar so na akciji, izselili, počistili ali delno porušili že 36 poškodovanih stanovanjskih hiš. »Trenutno je namreč naša prva naloga, da pomaga mo prebivalcem pri reševanju tistega, kar jim je ostalo v porušenih domovih. Vsi tisti, ki so doživeli usodni potresni sunek, so namreč še vedno zelo prestrašeni, tako, da le redki upajo stopiti v razmajane hiše,« je povedal Ivan Koželj.
Čeprav je osrednja naloga slovenskih brigadirjev, da pomagajo pri odstranjevanju posledic nesreče, pa morajo pripraviti tudi naselje za brigade, ki bodo prišle za njimi. Kakor nam je povedal David Paulič, gradbeni tehnik iz Na zarij, niso pričakovali, da ba do kot brigadirji živeli tako udobno.
Ko bodo slovenski brigadirji uredili naselje v celoti, (že zdaj imajo svojo kuhinjo in jedilnico), bo v njem lahko živelo in delalo nekaj 100 brigadirjev. Kakor pravijo bri-
gadirji, pa je težko opisati, s kakšno toplino so jih medse sprejeli vaščani. »Pomagati nam hočejo na vsakem koraku, ponujajo nam hrano in le težko jim dopovemo, da smo pravzaprav dovolj dobro preskrbljeni in da ne pa trebujemo pomoči«, je povedal Janez Vindiš, slikopleskar iz Ptuja.
CREGOR PUCELJ _________________________
Nekatere od možnosti obojestransko koristnega sodelovanja, sta Ljubljana in Pomurje pred leti že pričela dobro izkoriščati, so povedali na današnjem pogovoru predstavnikov družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljane in Pomurja, ki sta jih vodila Geza Bačič, sekretar medobčinskega sveta ZKS Pomurje in Marjan Orožen, sekretar ljubljanskih komunistov. Tako že blizu 20 ozdov in tozdov iz Pomurja uspešno sodeluje z ljubljanskim gospodarstvom. številne OZD iz Ljubljane so se že pred leti odločile za investicijska vlaganja v Pomurju in sodelovanje s takrat še majhnimi delovnimi organizacijami in podjetji, ki pa so z leti po > *r ‘ _______________________
številu zaposlenih in ustvarjenem dohodku med uspešnejšimi tozdi v Pomurju.
V	pokrajini ob Muri imajo svoje tozde Viator, Mercator, IMP, Tekstil, Rašica,
Elma in Slovenijales, ki zaposlujejo kar 3.700 delavcev in letno ustvarjajo 13 odstotkov skupnega pomurskega dohodka.
V	prihodnje bi se naj tovrstno sodelovanje med Pomurjem in Ljubljano še okrepilo. Ob naložbah, ki pa jih bo treba s skupnimi močmi razvijati do kapitalnih, bi v Pomurju lahko skupaj razvijali tudi zahtevnejše industrijske veje. Seveda ob pomoči znanja in tehnologije, s katerima Ljubljana kot republiško središče in razvito .
0 Sh rniabateoci
industrijsko mesto tudi razpolaga.
Od že dogovorjenih skupnih naložb, ki se že realizirajo ali pa se bodo v kratkem pričele, je gradnja ta varne strojnih obratov Slove-nijacest in Agroservisa v Murski Soboti, sodelovanje Mure in Litostroja pri gradnji tovarne zvarjencev, Lek in ABC Pomurka bosta pričela z gradnjo tovarne aditivov, o tesnejšem sodelovanju pa se dogovarjata tudi Pomurski tisk in ljubljanska Kartonaž-na tovarna.
Vrsta neizkoriščenih možnosti tesnega sodelovanja med Ljubljano in Pomurjem je predvsem v proizvodnji in preskrbi s hrano. SOZD ABC Pomurka, ki združuje tudi velik odstotek gostinstva in trgovine v Ljubljani, že sedaj slovensko središče oskrbuje s 16 odstotki govejega mesa, osem odstotki svinjine in kar 30 odstotki sira.
IVAN GERENČER
Naprave, ki grejejo in hladijo, zlasti pa varčujejo z energijo
Jutri bo voda iz zemeljskih neder ogrevala Čateške, pojutrišnjem pa Dolenjske Toplice — Štirikrat cenejša in najčistejša energija ni več nobena novost
BREŽICE, 9. maja — Potem ko bo sredi poletja začela poskusno obratovati toplotna postaja v čateških Toplicah, ki jo bo »gnala« odpadna topla voda Iz bližnjih rastlinjakov s pomočjo šestih toplotnih črpalk, se bodo bržčas spomladi prihodnje leto podobnega podviga lotili tudi v Dolenjskih Toplicah, ko naj bi se začel drugi del prenove In gradnje teh toplic.
To vsaj za naše okvire nedvomno pomeni začetek energetske revolucije, ki jo že dlje časa napovedujejo poznavalci hkrati z izkoriščanjem sončne energije, temperaturnih razlik vode, zraka in zemlje — kot še neizkoriščenih virov za naj cenej še in najčistejše ogrevanje ter hlajenje in prezračevanje hkrati. Zdi se, kot da na novo odkrivamo perpetum mobi-te ...
Stari in novi del čateških Toplic, skupaj nad 500 postelj in bazen pod streho ali 70 tisoč kvadratnih metrov pokritih prostorov, bo ogrevalo šest toplotnih črpalk, ki
Mala zbirna jezera - nov vir energije?
Lahko bi izkoristili velike rezerve hribovskih območij
BEJOGRAD, 9. maja (Tanjug) — Do leta 2000 bi v Jugoslaviji lahko zgradili več kot 750 malih zbiral-nih jezer, ki bi pomenila nov vir električne energije: 4,6 milijona kilovatnih u". Tako bi izkoristili velik vodni potencial v hribovsko — gorskih območjih. V svetu vse bolj stvarno računajo na manjše pretočne hidra elektrarne, še zlasti ker je energetsko krizo čutiti že v mnogih državah. O tem pripravljajo jugoslovansko posvetovanje o avtonomnih električnih virih in njihovi porabi v rednih in izrednih okoliščinah pod pokroviteljstvom zveznega komiteja za energetiko zveza strojnih in elektrotehničnih inženirjev Jugoslavije v Opatiji; posvetovanje bo od 21. do 23. maja.
Samo tri „prave“ Opere v ZDA
Te dni je obiskal Ljubljano direktor Opere iz Hartforda William B. War-den, znana osebnost iz glasbenega življenja ZDA. Po rodu je Londončan. Gledališkemu življenju se je zapisal pred 18 leti. Najprej je bil pomočnik direktorja Opere v Philadelphiji, pozneje pa je postal njen generalni direktor. Zadnjih šest let je generalni direktor Opere v Haftfordu, glavnem mestu države Connecticut (nedaleč od New Yorka) Največ je delal v Philadel phiji in v Hartfordu, pa tu di v Južni Ameriki, v Domi nikanski republiki in drugje.
Iz pogovora z njim smo dobili vtis, da zlasti rad dela z zbori. Nikoli ni zadovoljen samo s tem, da so glavne vloge zasedene z dobrimi igralci, marveč zahteva, da tudi člani zbora tvorno sodelujejo pri predstavi.
Kakor nam je povedal, v ZDA ne dajejo nobene dr žavne subvencije za glasbeno umetnost. Včasih je ta pomoč več kot samo simbolična, doseže komaj 3 od-
stotke, kar je toliko kot nič, le nekatere občine dajo največ do 9 odstotkov.
Kako se potem preživljajo operna gledališča v ZDA? »V naši državi so samo tri gledališča, ki imajo daljšo operno sezono,« pripoveduje Warden. »TO so Metropa litanska opera v New Yor-ku ter Operi v Chicagu in San Franciscu. Vsa druga gledališča se morajo zadovoljiti z zelo omejenim delovanjem, tako da je na njihovem repertoarju le nekaj opernih del, ki jih uprizorijo enkrat, dvakrat ali trikrat. Vse je odvisno od tega, koliko denarja jim uspe zbrati.«
Kako posamezna gledališča poslujejo, je odvisno od njihove sposobnosti ozira ma še bolj spretnosti direktorjev, da naberejo denarne prispevke od zasebnikov ali kakih industrijskih podjetij.
So sicer posamezniki, ki razvežejo svoj mošnjiček in podarijo gledališčem več tisoč in celo deset tisoč dolarjev na leto. Država tukaj prispeva toliko, da darovalcem odbije podarjeno vsoto od davčne osnove.
Direktor Warden si je ogledal predstavo »Othella« v ljubljanski Operi. Presenečen je bil nad odlično interpretacijo solistov Damjanova, Radovana in Pusa-reve ter zanesljivo taktirko dirigenta Cvetka. Ko je zvedel, da uprizori ljubljanska Opera okoli 200 predstav v sezoni, nam je prav zavidal, rekoč: »Srečen bi bil, če bi vodil takšno operno gledališče in če bi pri nas lahko uprizorili vsaj pol toliko predstav v sezoni.«
Na predstavah v Hartfordu nastopajo največje pevske zvezde. Warden je prej za svoje predstave angažiral Maria del Monaca, Giu-sepppeja Di Stefana, Tita Gobbija, Renato Tebaldi, Jussyja Bjorlinga, Georga Londona, Leonarda Warre-na, Franca COrellija, v zadnjem času pa nastopajo v njegovih predstavah Joan Sutherland, Marylin Horne, Carlo Bergonzi, Luciano Pavarotti, Sherrile Milnes in drugi.
Zanimivo je, da je War-den utrl veliko kariero Pia-cidu Domingu, danes največjemu tenoristu. O tein je povedal:
WILLIAM B. WAEDEN, Opere
direktor hartfordske
»Domingu skraja ni šlo lahko, trdo je moral delati, da se je uveljavil. Ko je potekel njegov stalni angažma v Mehiki, je prišel v ZDA, a mu nihče ni dal možnosti, da bi nastopal. Prav takrat smo uprizarjali Verdijevega »Othella« in angažirali Dominga /a stransko vlogo Cassija. Njegov nastop je zelo ugajal in odtlej je šlo vse zlahka.«
William Warden je velik prijatelj naše države. Pri nas je bil že nekoč prej, v Splitu si je ogledal predstavo »Rigoletta«, v kateri je naslovno vlogo pel naš Ferdinand Radovan. Zelo mu je bil všeč in nekaj mesecev po tistem je Radovan dobil povabilo, naj pride v Hartford in poje v operi »Don Pasquale«. Radovanov de-but je bil več kot uspešen, tako da ga je Warden vna vič povabil.
Tudi več drugih naših pevcev je že nastopilo po Wardenovi zaslugi. To so bili Ljiljana Molnar Talajič v »Aidi«, Radmila Bakočevič v »Dekletu z divjega zahoda« in v »Don Carlosu«, Nikola Mitič v »Don Carlosu«, Boris Martinovič v »Trubadurju«, medtem ko je Vladimir Benič na otvoritvi predprejšnje sezone dirigiral »Fausta«.
DRAGAN LISAC
bodo zmogle do 5 milijonov kcl na uro, čeprav jih bodo v začetku' potrebovali le 3,5 milijona kcl. S 60 na 35 stopinj Celzija ohlajeno vodo, ki izgubi skoraj polovico toplote, ko ogreva zasteklene rastlinjake, bodo toplotne črpalke z elektriko »pognale « na 70 stopinj, kadar bo treba, ter jo pošiljale v radiatorje po hotelih in drugih zdraviliških prostorih.
Skrivnost toplotne črpalke
Z bolj ali manj polno zmogljivostjo bodo črpalke v toplotni postaji delale le pet hladnejših mesecev na leto, sicer pa bo sama po sebi dovolj topla voda, ki izvira iz zemlje, zastonj pritekala v radiatorje, dokler ne bo toplotna postaja doživela možnega preobrata ter bo razen toplotne oziroma hkrati z njo izka riščala tudi zanemarjeno hlajenje kot stranski »proizvod«. Kako?
Toplotno črpalko — pred več kot sto leti jo je teoretično utemeljil lord Kelvin •— po svetu več kot s pridom uporabljajo za pridobivanje energije dobrih 40 let, in sicer v Švici, ZR Nemčiji in v ZDA. In zakaj toplotna črpalka kot izredna možnost za večkratno oplemenitenje katerega koli vira energije doslej ni prodrla v širšo praktično rabo pri nas? Poznavalci imajo odgovor pri roki; zato pač, ker so bili domala vsi drugi viri, kot sta posebej premog in nafta, do nedavna prepoceni, da bi razmišljali še o čem drugem.
Hladilnik, ki
Najbolj
greje
Idealna toplotna
na podoben način, vendar z nekoliko izdatnejšo pomočjo elektrike, pa bi lahko zelo poceni ogrevala tudi šmarješke, Moravske in vse tiste toplice pri nas, kjer iz zemlje izvira vsaj 20 stopinj topla voda. Sicer pa je možna uporaba toplotne črpalke za ogrevanje in ohlajevanje povsod, kjer so stalni in dovolj močni izvori vode.
Ce bi nove Cateške Toplice ’ ogrevali z mazutom, bi to po starih (lanskih) cenah zanj letno pomenilo 2,4 milijona dinarjev, medtem ko bodo toplotne črpalke, po računih na papirju, porabile le za 600 tisoč dinarjev elektrike, kar je štirikrat manj, da o čistosti toplotne postaje v primerjavi s klasično kurilnico, ki spušča v zrak samo hlad (dokler ga bo), ne govorimo posebej. Celotna naložba stane 21 milijonov dinarjev. In: ogrevanje starih in novih Ca-teških toplic bi bilo, kakor pravi dipl. inž. Tone Blatnik, petkrat dražje, če bi jih ogrevali s čisto električno energijo in najmanj trikrat do štirikrat dražje, če bi se odločili za mazut.
Mestno hišo v Ztlrichu že štirideset let uspešno grejejo toplotne črpalke, zato je prvi klasični primer takšnega ogrevanja, ki se je nadvse dobro obneslo, čeprav črpalke izkoriščajo zgolj toploto bližnje rečice. Moderna toplotna črpalka danes doživlja izreden razmah v Angliji, na švedskem in v ZDA, kjer praktično ni več večje poslovne ali stanovanjske stavbe, ki je ne bi na en ali drugi način (voda, zrak) ogrevala in prezračevala toplotna postaja s serijo vezanih toplotnih črpalk, ki jih poganja elektrika. V teh stavbah ne izko-
črpalka, ki je čisto običajen j l"T v L,-" kompresorski stroj — hkrati! riščajo samo toplotnih razlik
greje in hladi kakor vsak navaden hladilnik — je tista, ki jo žene naravna topla voda, ker za potrebno temperaturo na primer. 70 stopinj Celzija potrebuje najmanj dodatne energije. Takšna se bo začela vrteti v Čateških Toplicah,
vode ali zraka, temveč zajemajo tudi odpadno toploto, ki jo ustvarjajo stroji, ljudje in luči, ter jo v zaprtem krogu vračajo v toplotne črpalke.
Nekoliko razširjene radiatorje v Čateških toplicah bodo opremili a termostati,
da bodo zapirali dotok tople vode in po potrebi vzdrževali nastavljeno sobno temperaturo, tako da v prostorih ne bo prevroče, kakor je v večini naših centralno ogrevanih hotelov, zato da ne bodo po nepotrebnem spuščali toplote skozi okna. Za uravnavanje sobne temperature in racionalno delovanje črpalk bo skrbelo tudi zunanje tipalo ali celica na toplotni postaji, ki bo merila temperaturo ozračja in podatke pošiljala črpalkam, da bodo avtomatsko uravnavale moč sva jega delovanja.
Tipalo išče energijo
Gost si bo torej po želji v sobi sam lahko naravnal dnevno in nočno temperaturo, kar je v primerjavi z večino doslej znanih centralnih kurjav pri nas bistven napredek, saj nam je največkrat prevroče ali pa nas zebe. Za gospodarnejše ogrevanje bodo v Čateških toplicah posebej skrbele prezračevalne naprave, ki jih bodo prav tako gnale toplotne črpalke.
V Sloveniji sicer že poznamo prve posameznike, ki si s toplotno črpalko na zrak ogrevajo stanovanja. Kmalu bomo dobili iz domačih tovarn prve hladilnike, ki bodo ne le ohlajali hrano in pijačo, temveč nam bodo hkrati greli stanovanja.
Toplotna črpalka nam omogoča, da iz enega kilovata električne energije dobimo dva, tri, štiri do pet kilovatov — kar pomeni, da je njen energetski učinek toliko večji, kolikor smo ga vanjo vložili.
Nekoč v pradavnini je človek odkril ogenj ter ga skrbno varoval, da mu ni pogorel pred votlino, v kateri je živel. Dolga tisočletja kasneje je človek odkril centralno ogrevanje. Oba sta se prijetno grela, vendar kljub velikanski tehnični razliki — na bistveno povsem enak način, pravi strojni inženir Tone Blatnik,« zato je prav, da se z vso resnostjo lotimo kombiniranega izkoriščanja toplotnih razlik vode, zemlje, zraka in sonca. To nam omogoča toplotna črpalka, ki jo dobro poznamo, samo še odločiti se moramo zanjo.
NIKO LAPAJNE
KOLESARSTVO
ALPE ADRIA
Biason končni zmagovalne
Zadnjo etapo je osvojil Gemin - Med protagonisti včerajšnje vožnje tudi Petelin
22-letni Giovanni Biason je zmagovalec 13. mednarodne etape kolesarske dirke «Alpe - Adria*, ki se J® Po petih dneh zaključila v Beltin-cih pri Murski Soboti. Italijanski kolesar je rumeno majco oblekel v ®ugi etapi v Huminu in je ni več slekel. Od drugouvrščenega Ropreta ga je ločilo dobrih 8”. Italijanski kolesarji so izbrali homogenost Svoje ekipe in so prevladovali od Prvega do zadnjega dne. Včerajšnja ”■ in zadnja etapa od Velenja do Beltincev je bila najdaljša, saj je merila 162 km in je potekala od Veleja preko Dravograda in Mari-“°ra do končnega cilja v Beltincih.
Proga je bila v začetku valovita, nato pa takoj položna, veliki protagonist etape pa je bil Maks Petelin kolesar lonjerske Adrie, trenutno man ekipe Furlani je - Juli iške kra-ime. Na begu je bil preko 70 km in le žel aplavz gledalcev, predvsem ko je osvojil leteči cilj v Maribo-ro; 4 km pred ciljem pa je lonjer-ski kolesar omagal in je zaključil ojrko v ravnini. Tedaj pa je prišlo do drugega pobega: avtorja sta bila Čehoslovak Ciutti in Ita-njan Martini, ki sta imela v Murski Soboti minuto naskoka, 15 km pred ciljem pa ju je glavnina ujela. Pri-slo je do zadnjih poskusov napada na rumeno majco, vendar zaman.
. V končnem naletu v ciljni ravnini le bil na.jhitrejši član Gemin, pred syojim klubskim tovarišem Martinjem, tretji pa je bil Čehoslovak
Galik.
VRSTNI RED 6. ETAPE:
P Ivano Gemin (Lantema Trevi-so), ki je 162 km dolgo progo prevozil v 4.12’40” s poprečno hitrostjo 38,525 km na uro “• Martini (Lantema Treviso)
”• Galik (Inter Bratislava)
’■ Žaubi (Rog Ljubljana)
Geremia f Lantema Treviso)
, KONČNA LESTVICA L Biason (Lant. TV) 17.46’34” l Ropret (Sava Kranj) 17.46’42” 3- StraUlek (Inter Brat.) 17.46 53” Polončič (Rog Ljubi j.) 17.47'07" 5- Čerepat (Inter Brat.)
6.	Galik (Inter Brat.) 17.48’03"
7.	Greizer (Rog Ljublj.)
8.	Millo (F-.1K)	17.48’24”
9.	Mussa (Pulj)
10.	Cuderman (Sava Kranj)
32. Petelin (F-JK)	18.15’21"
KONČNA EKIPNA LESTVICA
1.	Inter Bratislava	53.21’33”
2.	Lantema Treviso	53.25'54”
3.	Rog Ljubljana	53.2619”
KONČNA LESTVICA LETEČIH CILJEV
1.	Žaubi (Rog Ljubljana)	25
2.	Borghetto (Lantema Trev.) 20
3.	Zussa (F-JK)	11
4.	Martini (Lantema)	6
5.	Geremia (Lantema)	6
6.	Ziutti (Inter;	5
7.	Petelin (F-JK)	5
Gorske cilje pa je osvojil Bojan
Ropret.
R. P.
AVTOMOBILIZEM
Poskusne vožnje za V N Belgije
Villeneuve najhitrejši
ZOLDER — Gilles Villenueve je včeraj dosegel najboljši čas v poskusnih vožnjah VN Belgije, ki bo na sporedu jutri. Villenueve je prehitel Jabouilleja (renault) in Laffi-teja (ligier), drugi ferrarijec Jody Scheckter pa je dosegel šesti čas.
Med največjimi presenečenji včerajšnjih voženj je slab čas (17.), ki ga je dosegel eden izmed favoritov, Francoz Patrick Depailler.
VrstDi red v poskusnih	vožnjah:
1.	Villenueve (ferrari)	1'24”42
2.	Jabouille (renault)	1’24”52
3.	Lafitte (ligier)	1’24”52
4.	Regazzoni (vvilliams)	1’24”57
5.	Andretti (lotus)	1’24”60
BOKS
ATLANTIC CITY - Svetovni boksarski prvak težke kategorije (verzija WBA), slavni Muhammad Ali-Cassius Clay, je uradno izjavil, da se bo v teku 6 tednov odpovedal svetovnemu naslovu.
KOŠARKA
ZA PRESTOP V D LIGO
Jadran drevi v Gradišču
Naši košarkarji bodo igrali 1. finalno tekmo za prestop v D ligo Srečanje se bo pričelo ob 20.30 - Trener Goran Valič je optimist
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Danes igra Jadran v Gradišču prvo finalno tekmo za prestop v D ligo z ekipo Itale.
O tekmi nam je trener Goran Valič dejal: »Odhajamo v Gradišče z dokajšnjim optimizmom. Ekipa je v formi, fantje pa so zadnje čase zelo resno trenirali. Kljub temu ne gre podcenjevati nasprotnika, ki razpolaga z nekaterimi izkušenimi košarkarji. Kot so mi dejali, je Itala nevarna pri protinapadih, na domačem igrišču pa so tudi dokaj točni pri metih na koš. Nekaj težav bomo seveda imeli tudi z igriščem, ki ga ne poznamo, zato upam, da bo na tekmi prisotnih tudi veliko naših navijačev.*
Če bodo torej jadranovci danes zmagali, lahko že skoro zanesljivo računajo na prestop v D ligo. Ko bi Valičevi ekipi ta podvig uspel, bi po petih letih spet imeli slovenskega predstavnika med četrtoligaši.
1.	DIVIZIJA
Kontovel bo danes pred izredno težko nalogo: spoprijel se bo namreč z Alabardo, ki je verjetno najboljša ekipa v tem prvenstvu. Trener Martini lahko namreč razpolaga tudi z nekaterimi igralci, ki so nastopali v C ligi, a lahko igrajo tudi v prvenstvu 1. divizije, ker spa-. dajo še v kategorijo mladincev.
Bor A bo po dveh zaporednih u-spehih spet startal na zmago: v goste namreč prihaja ekipa Sabe, ki še vedno tiči' na zadnjem mestu lestvice brez točk. Lepa priložnost, torej za Borove veterane, da osvojijo tretji par točk.
Tudi Bor B ni povsem brez možnosti, kajti Krečičevi varovanci i-grajo jutri z ekipo SGT, ki ima na lestvici dve točki več od borovcev. Če bo Bor nastopil v popolni postavi, je zmaga nedvomno dosegljiva.
PROPAGANDA
Bor A bo pred težkim nastopom proti Don Boscu, ki bo na sporedu v prihodnjem kolu, danes igral laž-
SOlllllUIllimHIIMIiminillimillimlllHIIIimilllllimilllllllllllHlIllMlllimilllllllllimllllinillllllllllllllNIlIllllllllNIllllllllllllllltlllllllHIIIIIllMIlimilllHIIIimilll
NOGOMET
V DRUGI AMATERSKI LIGI
Tokrat le gola formalnost?
V Žavljah derbi poslednjih na lestvici - Primorec in Zarja se bosta Poslovila od svojih navijačev - V_3. AL slovenski derbi Vesna-Kras
2.	AMATERSKA LIGA
Jutri bodo odigrali pare predzad-jiega kola, kar pomeni da ostaja ?tlrim ekipam, to je Opicini in Li-c^rtasu, ki se borita za napredova-aJe. ter Giarizzolam in Aurisini, ki e borita pred izpadom še 180 mi-nut upanja.
Za vse ostale ekipe se je praktično prvenstvo končalo in prav za-ad| tega jg možno, da pride jutri ud' do presenetljivih izidov.
primorec — Campanelle
Trebenci bodo sprejeli v goste so-'ooo ekipo Campanelle, ki je v Jtrn Prvenstvu doživela le štiri po-aze. Za Primorec bo to poslovilni Izstop svojih navijačev, ki so ptos zvesto spremljali na treben-kem pravokotniku svojo ekipo. Če le Primorec v prvem delu prven-tya dobro odrezal, v nadaljevanju večkrat odpovedal prav na do-?<bh tleh, saj so Trebenci doma Povratnem delu prvenstva prema-®a 1 le Sovrano.
Opiclna — Primorje
To bo nedvomno osrednje srečali tega za vrtljaja, saj Opicini manj-,a'a le dve točki, da si zagotovi "Peno zmago in s tem prestop v i,. 1° ligo. Zato je povsem razumov0, da bodo Openci odločno juri-n !l. na zmago in nato bodo čakali a 'zid tekme I.ibertas - Costalun k V taboru Primorja se seveda , Sa dobro zavedajo, vendar na sre-" Primorje ima matematično že gotovljen obstanek v ligi.
s°vrana — Breg
^i Brežani bodo gostovali pri Sovra ki ima le točko zaostanka za gPsenetljivo ekipo dolinske občine I e*ani so se v tem povratnem dene isPrvpnstva izkazali kot na jamčil?,:. .ek'Pa skupine, saj so v 13 od , atnt, tekmah zbrali kar 19 točk,
i , ni
!»hk,
uspelo nobeni ekipi Dodamo SivV’ da so «P'av>» v *em delu d0-- eu en sam poraz (1:0 proti Gia-am) v četrtem povratnem ko-Pomeni, da imajo za seboj
J^zol
Vr' kap Humcni, oa imajo za scu
'o devetih pozitivnih nastopov.
Zarja - Zaule
t,a„.Ucii za Zarjo bo to poslovilni ka‘l°P od bazoviškega pravokotni-r, ' na katerem je Zarja v povratku delu prvenstva večkrat razočara/ Sv°'e navijače. Potem ko so rr, '"vx'i v prvem delu prvenstva do-v nerodno klonili le Aurisini, so d^.ratnem delu prvenstva doma IVe'i kar pet porazov, dvakrat pa tw crnizirnli. Niti v gosteh Bazov-p * 41 o od rok v povratnem delu rni>Lns,t.Va' sai so le štirikrat rezu, a|'i kar pomeni da Zarja ni M®a.,a že 13 nedelj.
Zarilfnirn°' da bi se tokrat Bazovci dov°ljili tudi
s točko.
.55 ~Gai*
. « v žavljah bo jutri prizori "o irerbiia ekip, ki sta matematič-p„ p °bsojeni na izpad. Prepričani dj, mo, da bosta ekipi naredili vse ja£ey b' razočarali svojih navi
3.	AMATERSKA LIGA
Jutri bodo odigrali pare devetega povratnega kola, v katerem bo v središču pozornosti derbi med Vesno in Krasom.
Križani, ki že 17 nedelj zaporedoma (od začetka prvenstva) niso doživeli poraza, iščejo še zadnji dve točki, da bi si zagotovili končno zmago in s tem prestop v 2 amatersko ligo. Ker je Vesna doslej u-spešno prebila vse ovire, smo prepričani, da tudi proti Krasu ne bi smela imeti težav. Vendar ne smemo pozabiti, da je v derbijih vedno vsako predvidevanje tvegano.
B. R.
OBVKSTTLA
ŠZ Bor
priredi ob svoji 20-letnici, v okviru programa Športne šole in pod pokroviteljstvom revije Galeb OTROŠKO OLIMPIADO za učence vrtcev in osnovnih šol mesta Trst (Grbec, Gregorčič-Stc-pančič, Barkovlje, Bazoviški junaki, Kette, Širok, Sv. Jakob, Župančič in Milčinski). Za učence teh šol bo v soboto, 19. t.m. na sporedu na stadionu «1. maj* ob 15. uri troboj (tek na 20 m, skok v daljino z mesta in met žoge), za otroke vrtcev pa vožnja s triciklom med ovirami. Vsi udeleženci tekmovanja bodo nagrajeni.
Dan prej, v petek, 18. t.m. bo (prav tako na stadionu «1. maj*) ob 15. uri na sporedu tekmovanje med dvema ognjema za učence 3.,
4.	in 5. razreda osnovne šole. Nastopajo lahko le mešane ekipe (5 deklet, 5 fantov). Na tekmovanju med dvema ognjema lahko nastopajo tudi učenci telovadnih skupin iz ostalih krajev tržaškega o-zemlja. To tekmovanje bo tudi kvalifikacija za nastop v Gorici 9. junija (katerega bo organizirala komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ).
«««
ŠD Polet
obvešča, da zaradi sovpadanja drugih obveznosti osnovnošolskih otrok s področja od Opčin do Bazovice, danes, 12. t.m., odpade o-troški poligon.
Poligon ob priliki poimenovanja openske osnovne šole po Francetu Bevku bo na sporedu v četrtek, 17. t.m., v telovadnici nižje srednje šole Srečko Kosovel na Opčinah, s pričetkom ob 14. uri.
• • •
ZSŠDI
poziva vse svoje članice in športnike, da bi z organizacijo nabiralnih akcij prispevali za potresen-ce v čri.l gori. Prispevke sprejemata urada ZSŠDI v Trstu in Gorici.
# * *
Košarkarska rekreacija pri SZ Bor
ŠZ Bor obvešča, da je na sta dionu «1. maj* v Trstu rekreaci ja za košarkarje. Košarkarska rekreacija je ob torkih ud 20. ure do 21.30.
Fogliano — Mladost
Jutri bodu odigrali zadnje kolo v goriškem delu prvenstva 3. AL.
Mladost bo opravila svoj zadnji sezonski nastop že danes ob 16.00 v Foglianu, kjer se bo pomerila z domačim solidnim moštvom. Trener Barbana ne bo imel tokrat nobenih težav pri sestavi enajsterice, zaradi tega bi morala Mladost pokazati svojo najboljšo igro ter od tega dvoboja odnesti vsai točko.
Sovodnje — San Lorenzo
Sovodnje bodo zadnje prvenstveno srečanje odigrale pred zvestimi do mačimi navijači. Jutrišnji nasprotnik Sovodenjcev bo skromna enajsterica iz San Lorenza. Če bodo Sovodnje ponovile igro iz prejšnjih nastopov (v nedeljo so v gosteh premagale Villanovo), bod gotovo v poslednjem srečanju odnesle ves izkupiček.
KOLESARSTVO
uirka po Španiji
AVILA (ŠPANIJA) - Španec Francisco Albelda je zmagal v 17. etapi kolesarske dirke po Španiji pred Belgijcem De Wolfom in rojakom Suarezom.
Nizozemec Joop Zotemelk je o-hranil prvo mesto na skupni lestvici.
jo tekmo s Ferroviariom. To bo le trening za Mesesnelovo ekipo, kajti kakovostna razlika je prevelika, da bi gostje lahko poskrbeli za presenečenje.
Bor B bo v tem kolu počival.
Marko
NAMIZNI TENIS
EKIPNI DEŽELNI POKAL
Bor - CMM 0:7
Ob koncu letošnje sezone Bor posveča največ pozornosti mlajšim igralcem, za katere skuša vodstvo izrabiti vsako priložnost, da obogati njihovo tehnično znanje in izkušnje. Rezultati so pri tem povsem stranskega pomena, ker gre za dolgoročno delo, ki bo obrodilo vidne sadove šele v prihadnjih sezonah. V tej perspektivi je vsekakor pozitiven nastop enajstletnega borovca Darija Italiana, ki je proti močnim nasprotnikom pokazal lepo tehnično igro. Predsednik deželne namiznoteniške zveze, ki je bil prisoten pri srečanju, je vsestransko pohvalil njegov nastop. Če bo tako nadaljeval, lahko pričakujemo, da se bo uvrstil med najboljše igralce v svoji kategoriji.
REZULTATI:
Dario Italiano - Barelli	0:2
Ervin Žerjal - Roberto Pilotto 0:2 Kristina Tomšič - Marina Cergol 0:2 E. Žerjal, D. Italiano -Barelli, R. Pilotto	0:2
E. Žerjal, K. Tomšič -R. Pilotto, M. Cergol	0:2
E. Žerjal - Barelli	0:2
D. Italiano - R. Pilotto	0:2
NOGOMET
MILAN — Palermo in Napoli se bosta srečala v polfinalu italijanskega nogometnega pokala. V drugem polfinalnem srečanju se bosta spoprijela Juventus in zmagovalec med Catanzarom in Cagliarijem.
Ilin uspešen
FIRENCE — V prvem kvalifikacijskem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Firencah je Jugoslovan Ilin premagal Italijana Al-ciatija s 7:5, 6:3, medtem ko je bila tekma med Mainettom (Peru) in Ostojo (Jugoslavija) prekinjena zaradi teme pri stanju 5:2 v prvem setu za Peruanes.
ATLETIKA
DEŽELNO. EKIPNO PRVENSTVO
ležba na tem tekmovanju bo zato gotovo izredno številna in tudi kakovostna. Tekmovanje bo danes popoldne, novost pa predstavlja nedeljski program, ki bo (zaradi zasedenosti stadiona v jutranjih urah zaradi hokejska tekme) na sporedu v popoldanskih urah.
Na tekmovanju bodo nastopili tudi številni atleti in atletinje športnega združenja Bor. Med fanti so v jutrišnjem sporedu najbolj pričakovani nastopi Igorja Korošca v sprintu in Gabrijela Sedmaka v metu kopja.
TENIS
TURNIR V RIMU
M. Jaušovec izpadla tudi v dvojicah
RIM — Mirna Jaušovec je izpadla tudi v dvojicah na mednarodnem ženskem teniškem turnirju za «Trofejo Colgate*.
IZIDI:
POSAMEZNICE (četrtfinale)
Evert (ZDA; - Madruga (Argentina) 3:6, 6:1, 6:4; Hanika (ZRN) -Fromholtz (Avstralija) 6:3, 1:6, 6:2; Goolagong (Avstralija) - Riedel (Z RN) 6:3, 6:0; Austin (ZDA) - Ružiči (Romunija) 6:3, 6:2.
DVOJICE (četrtfinale)
Kloss, Stuart (obe ZDA) - Jaušovec (Jugoslavija), Ružiči (Romunija) 6:2, 6:4; Goolagong, Reid (obe Avstralija) - Stevens, Newberry lobe ZDA) 6:1, 6:1; Stove (Nizozemska), Turnbuli (Avstralija) - Hunt, Walsh (obe ZDA) 6:1, 6:1.
JUDO
SP v Vidmu
RIM — Včeraj so uradno potrdili, da bo evropsko prvenstvo v ženskem judoju prihodnje leto v Vidmu.
VČERAJ NA «1. MAJU*
Velika udeležba na tiskovni konferenci ob 20-letnici ŠZ Bor
V prostorih ŠZ Bor na stadionu ! »Prvi maj* v Trstu je bila včeraj tiskovna konferenca, na kateri so Borovi športni delavci prikazali prisotnim novinarjem številnim novinarjem pester spored kulturnih in športnih prireditev v okviru proslav 20-letnice ustanovitve društva.
Po uvodnih besedah članov organizacijskega odbora 20-letnice je predsednik društva Mitja Race na kratko podal zgodovino, načrte in delovanje ŠZ Bor.
Tiskovne konference so se udele-! ždi novinarji naslednjih časopisov, radia in televizije: La Voce del Po-polo z Reke, Radio Trst A, Večer. Maribor, Radio Koper, Alpe Adria, La Gazzetta dello Šport, II Meridia-no, Delo Ljubljana, II Messaggero Veneto, R Piccolo, Radio Ljubljana, Delavska Enotnost Ljubljana, Trie-ste Šport, Telequattro in seveda naš dnevnik. Čestitke društvu so poslali Sportske Novosti iz Zagreba.
Res velika udeležba torej, in laskavo priznanje za naše društvo, obenem pa tudi obveza, da organizacijski odbor čimbolje izpelje bogat in pester spored 20-letnice.
K uspehu tiskovne konference je s svojimi prispevki prispevalo več tržaških podjetij in ustanov, med temi zlasti Tržaška kreditna banka in Iret.
KOŠARKA
Kanada vodi
SEUL — Kanadska reprezentanca je včeraj osvojila še eno zmago proti Avstraliji s 66:57 in se tako približala svetovnemu naslovu v ženski košarki. Odločilno bo nedeljsko srečanje z ZDA, ker sedaj Kanada vodi z dvema točkama prednosti pred Korejo in štirimi pred ZDA, ki imajo tekmo manj.
Italijanske predstavnice so včeraj počivale, danes pa bodo nastopile proti Japonski v tekmi, ki bo praktično odločala o petem mestu.
Veliko število smučarjev iz vseh krajev naše dežele je včeraj pospremilo na pokopališču pri Sv. Ani k zadnjemu počitku Guida Rizziana, prezgodaj in tragično umrlega smučarja, ki je bil velik up deželnega belega športa. Ob številnih drugih je svoje sožalje izrekel tudi Ski
Club Union
HiHiitiiiiiinmiiitiiiiiuiiiinifniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitMmiuiiitriiiiiiiiimiiiiniiiimmiiiiiiiiiiiiiiiuiiUMiiaa
DOMAČI ŠPORT
Jasni Jurečič in Robiju Miliču. ki stopata danes na skupno življenjsko pot, iskreno čestita ŠK Kras.
DANES
SOBOTA, 12. maja 1979
ODBOJKA
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.45	v Dolini
Breg - Rivignano * * *
20.00	v Vidmu Donatello - Kontovel
2.	MOŠKA DIVIZIJA
20.00	v Lečniku
Dom - Libertas Gorica
3.	ŽENSKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, stadion «1. maj*
Bor B - Sloga B » « •
20.00	na Proseku Kontovel A - Sokol
TURNIR PRIJATELJSTVA
16.00	v Dolini
Nastopata tudi Bor in Sokol
* • •
16.00	v Gorici, telovad. v Kornu
Nastopata tudi Kras in OIympia
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNI TURNIR
15.00	v Trevigliu Nastopa tudi Kras
.....................■umi......................................................................................
NAMIZNI TENIS
NA DP 3. KATEGORIJE
Bor bo nastopil z vrsto atletov
Danes	in	jutri bo	na	občinskem
stadionu	Grezar letošnje	doslej naj-
važnejše atletsko tekmovanje. Gre namreč	za	deželno	ekipno prven-
stvo, ki bo na start gotovo privedlo vse najboljše atlete in atletinje vseh društev dežele. Mehanizem ocenjevanja posameznih ekip zahteva	od	društev,	ki	hočejo biti
uvrščene na končni lestvici, prisotnost vseh razpoložljivih sil. Ude-
“				
1			
Ascoli - Roma Atalanta - Vicenza Bologna - Perugia Catanzaro - Torino Inter - Fiorcnt'na Juventus - Avellino Lazio - Milan Verona - Napoli Monza - Genoa Pescara - Udinese Taranto - Cesena Como - Parma Adriese - Pergocrema
mm,n, m, II||I|II||IIIII|||||| umi H
ODBOJKA
V 1. ŽENSKI DIVIZIJI
Pomemben nastop Brežank
Tekma z Rivignanom bo derbi ekip, ki se borita za obstanek
Nekatera odbojkarska prvenstva so končana, druga se nagibajo h koncu, razen 3. ženske in moške divizije.
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
Med našimi tremi zastopniki igra najvažnejšo tekmo Breg doma z Rivignanom. Dolinčanke imajo dve točki več, toda to bo neposredni spopad dveh šesterk, ki se krčevito borita za obstanek v tej konkurenci Glede na zadnje prvenstvene nastope je Breg favorit za osvojitev dragocenih točk, saj je bil uspešen tudi v prvem delu prvenstva in povrh še v gosteh
Zastopnice Kontovela odhajajo v goste v Videm k Donatellu, ki jih je v prvem delu prvenstva prisilil k predaji kar sredi Proseka. To pa je bil spodrsljaj Kontovelk, ki ga res ni nihče pričakoval. Drevi bo torej enkratna priložnost, da se oddolžijo in dosedanji izkupiček povečajo še za dve točki. Naš najboljši tekmec v tej ligi ima enkratno priložnost, da osvoji odlično tretje mesto na končni lestvici.
Usoda Hrasta je skoraj že znana. Dokaj težko bodo odbojkarice iz Do berdoba preprečile najhujše v pre ostalih treh kolih Jutri bodo gosti le tržaško Julio, ki je že na var nem mestu lestvice. Po drugi strani
pa so nasprotnice zelo nevarne, čeprav ne igrajo tako dobro kot v preteklosti.
2.	MOŠKA DIVIZIJA
Odbojkarji Doma bodo drevi odigrali predzadnje prvenstveno srečanje z mestnim tekmecem Liberta-som. Slovenski odbojkarji so pravi specialisti za igranje tekem, ki trajajo pet nizov. Samo v zadnjih štirih tekmah so odigrali maksimalno možno število setov — dvajset. Dvakrat so zmagali in prav tolikokrat so potegnili krajši konec. Za nameček so z Libertasom v prvem derbiju izgubili s 3:2. Torej lepa mož nost, da jim vrnejo milo za drago.
3.	ZENSKA DIVIZIJA Vodeči Bor B v slovenskem derbiju s Slogo B res ne bo imel velikih težav z osvojitvijo desetega zaporednega para točk. Na Proseku bo drugi slovenski derbi med prvo postavo Kontovela in Sokola. Velike favoritinje za uspeh so gostje, ki so doma slavile prepričljivo zmago s 3:0. V skupini B bo zanimivo srečanje med vodečim Interjem in Bo rom A. Vprašanje pa je, kako bo do borovkp zaigrale, ker le z odlično igro lahko grenijo nasprotnicam pot lo zmage.
G. F.
IGRALKI KRASA OSVOJILI BRON
Tretje mesto sta društvu priborili Sonja Doljak in Damijana Sedmak - Darma Punc najuspešnejša med posameznicami
V kraju Cerro Maggiore pri Milanu se je odvijalo državno namiznoteniško prvenstvo tretje kategorije, na katerem je nastopilo tudi osem mladih deklet Krasa. Obračun tega tekmovanja, od katerega se niso nadejali velikih uspehov, je presegel vsa pričakovanja, saj so slovenske tekmovalke osvojile po eno tretje in peto mesto v igri dvojic. Bronasto kolajno sta si po dobri igri v izločilnem delu zagotovili Sonja Doljak in Damijana Sedmak, do četrtfinala pa sta se prebili Vesna Doljak in Darma Purič. Med tretjekategornicami se je med posameznicami najbolj izkazala Darma Purič, ki se je prebila do tretjega kola in si je tako zagotovila	uvrstitev	med šestnajsterico
najboljših. Tudi ostale krasovke so se v svojih nastopih potrudile, vendar pa so naletele na premočne nasprotnice. Z nastopom svojih varovank je bil trener Derganc zadovoljen, saj so mlade igralke dokazale, da so med letošnjo sezono zabeležile občuten tehnični napredek	in so	si	nabrale	dragocenih
izkušenj.
POSAMEZNICE
Lo Moro - A. Rebula	2:1
Sedmak - Valla	2:0
Fasolt - V. Doljak	2:1
Baderna - Škrk	2:0
Ronzoni - S. Doljak	2:1
Starc - Škrlj	2:1
Purič - Fricelli	2:0
Moroni - Sedmak	2:0
Putzer - Furlan	2:0
Purič - Porro	2:1
Starc - Purič	2:0
MEŠANE DVOJICE Vandoni in Belli -
S.	Doljak	in	Schuster	2:1
Fiorini in Borno -V.	Doljak	in	Pertot	2:0
Dozio in Manfredini -Sedmak in Bertolotto	2:1
ŽENSKE DVOJICE Piantanida in Busnardo -A. Rebula in Škrlj	2:0
S. Doljak in Sedmak -Vagna in Incardona	2:0
Furlan in Škrk -
Borelli in Sesti	2:0
S. Doljak in Sedmak -Moroni in Giamminonni	2:0
Masia in Curelli -Furlan in Škrk	2:0
V. Doljak in Purič -Marchetto in Porretta	2:0
Dozio in Nava -
V. Doljak in Purič	2:0
S. Doljak in Sedmak -Starc in Pasquali	2:0
Masia in Correli -S. Doljak in Sedmak	2:1
— bs
podlagi katerih bodo čez teden dni podelili v Monzi državne naslove za leto 1979. To pa meče dokaj senčno luč na zvezo, ki je prvotno odredila, da bo vsak igralec lahko izbral tri najboljše uvrstitve na skupno petih vnaprej določenih državnih turnirjih (na katerih je bila Sonja Milič kar štirikrat prva, vse ostale igralke, začenši z državno prvakinjo Bevilacqua pa so bile bistveno slabše). Iz nerazumljivih razlogov pa so sedaj dodali še turnirja v Salsomaggiore in v Trevigliu. Miličeva tudi v primeru ponovne zmage ne more več pove čati svojega izkupička po točkah, saj se bo morala odpovedati celo enemu prvemu mestu, vendar pa bo vseeno nastopila, da bi onemogočila svojim konkurentkam osvo jitev dragocen'h točk. kar bi nato utegnilo biti zanjo precej nevarno. V absolutni kategoriji bosta poleg Miličeve nastopili tudi Dragica Bla-žina in Neva Rebula, v mladinski konkurenci boao stopile za zeleno mizo S. in V. Doljak. Furlan, A. Rebula in Sedmak, med tretjekategornicami pa bo poleg omenjenih mladink nastopila še Škrljeva. Za vse mlade igralke bo ta nastop služil za nabiranje izkušenj, Miličeva pa bo preverjala svojo formo pred ključnim letošnjim nastopom čez teden dni.
V sredo so v Samatorci odigrali
DANES IN JUTRI
Državni furnir v Trevigliu
Devet igralk ŠK Kras bo danes in jutri nastopilo na vsedržavnem namiznoteniškem turnirju v Trevi gliu, kjer se bo zbrala vsa državna elita V nasprotju s sklepom namiznoteniške zveze FITeT pred pričetkom tekmovalne sezone bo tudi ta turnir veljal za točke, na
ekipno deželno mladinsko prvenstvo. V ženskj konkurenci so se prijavile le tn ekipe Krasa, tako da je bilo tekmovanje domena slovenskih igralk. Prvo mesto in pravico do nastopa v meddeželni fazi si je zagotovil Kras A (V. Doljak in Purič), ki je odpravil tako Kras B (B'urlan in Sedmak) kot Kras C (A. Rebula in Škrk), (bs)
NA EVERESTU
Na vrsti sta Pollak in Podbcvšefc
Po včerajšnjem neuspešnem poskusu dveh jugoslovanskih alpinistov, da bi osvojila vrh Everesta, so zadnje novice izpod vrha te gore bolj ohrabrujoče. V taboru 5, tistem, ki je najbližji vrhu, so se alpinisti zamenjali in sicer sta tam Pollak in Podbevšek. Veter se je domala povsem polegel, tudi temperatura je ugodna. Poleg tega pa sta oba alpinista, ki sta včeraj poskušala o-svojiti vrh, do višine 8450 m napeljala jekleno vrv, ki bo zelo dobrodošla osvajalcem. Če se vremenske razmere ne bodo poslabšale, pričakujejo v ljubljanskem himalajskem centru, kjer nenehno spremljajo dejavnost jugoslovanskih alpinistov na Everestu, da utegnejo ponoviti poskus že danes.
JURE PENGOV
iiuiiiiiimiinmiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiMiiniiintiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiimiiiiiimini
ODBOJKA
TURNIR PRIJATELJSTVA
Danes in jutri finalni turnir
Skupno bo v Trstu, Gorici m Dolini nastopilo dvanajst ženskih ter moških šesterk iz Slovenije, Hrvaške in zamejstva
Dvanajst odbojkarskih ekip (po šest moških in šesj ženskih šesterk iz Slovenije, Hrvatske in zamejstva) se bo danes in jutri potegovalo v Trstu, oziroma v Dolini in Gorici za visoko uvrstitev na finalnem turnirju za «13. pokal prijateljstva*, ki ga letos organizira ZSŠDI, tako v moški kot v, ženski konkurenci. Kakovost nastopajočih ekip predstavlja gotovo jamstvo, da bod posamezna srečanja, kljub koncu tekmovalne sezone, na visoki tehnični ravni in bodo ljubitelji odbojke orav gotovo prišli na svoj račun. Vsem gostujočim odbojkaricam, odbojkarjem in telesnokulturnim delavcem izrekamo iskreno dobrodošlico, v u-panju in prepričanju, da bo ta prireditev ponovna priložnost za utrditev in krepitev medsebojnih prijatelj skih ter bratskih odnosov.
Razpored današnjega predtekmo ■anja:
ŽENSKE SKUPINA A
občinska telovadnica v Dolini):
16.00	Rijeka - Sokol
17.00	Fužinar - Rijeka
18.00	Sokol - Fužinar
SKUPINA B
(stadion «1. maj* v Trstu):
16.00	Marčana - Bor
17.00	Branik - Marčana
18.00	Bor - Branik
MOŠKI SKUPINA A
(telovadnica Valletta del Como v Gorici):
16.00	Rijeka - 0!ympia
17.00	Fužinar - Rijeka
18.00	01ympia - Fužinar
SKUPINA B
(nova telovadnica v Gorici):
16.00	INA Rijeka - Kras
17.00	Maribor - INA Rijeka
18.00	Kras - Maribor JUTRIŠNJI SPORED
ŽENSKE (Dolina)
9.30	finale za 5. mesto
10.30	finale za 3. mesto
11.30	finale za 1. mesto
MOŠKI (Gorica)
9.30	finale za 5. mesto
10.30	finale za 3. mesto
11.30	finale za 1. mesto
Vse tekme bodo odigrali na dva osvojena seta, edino finalni srečanji za prvo mesto v obeh konkuren cah bodo igrali na tli dobljene sete.
DEŽ. PROMOCIJSKO PRVENSTVO
16.00	v Gorici, Ul. Brigata Pavia Azzurra - Mladina B
# * *
18.00	v Gorici, Ul. Brigata Pavia Azzurra - Mladina A
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
20.30	v Gradišču Itala - Jadran
1. DIVIZIJA
17.00	na Kontovelu Kontovel - Alabarda
# * #
18.00	v Trstu, stadion «1. maj* Bor A - Saba
PROPAGANDA
15.15	v Dolini Bor A - Ferroviario
NOGOMET
3.	AMATERSKA LIGA
16.00	v Foglianu Fogliano - Mladost
KADETI
16.00	v Dolini Breg - Libertas
CICIBANI
15.00	v Foglianu Fogliano - Mladost
# # #
17.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju
Inter SS - Breg
« « •
17.00	v Žavljah
Zaule - Primorje
ATLETIKA
TROBOJ ZA NIŽJEŠOLCE
15.30	na Kolonji Prireja ŠZ Bor
DEŽELNO EKIPNO PRVENSTVO
15.00	v Trstu, Grezar Nastopata tudi Bor in Adria
JUTRI
NEDELJA, 13. maja 1979
NOGOMET
Z. AMATERSKA LIGA
18.00	v Trstu, Ul. Sanzio Sovrana - Breg
• • *
16.00	v Trhbčah
Primorec - Campanelle • * «
16.00	na Opčinah
Opicina - Primorje
* * *
16.00	v Bazovici Zarja - Zaule
» • •
16.00	v Žavljah GMT - Gaja
3. AMATERSKA LIGA
16.00	v Sovodnjah Sovodnje - San Lorenzo ■ # • •
16.00	v Križu Vesna - Kras
NARAŠČAJNIKI
10.00	v Štandrežu Juventina - Sovodnje
ZAČETNIKI
10.00	v Dolini Breg - S. Giovanni
NAJ MLAJŠI
9.45	na Opčinah Opicina - Kras
• « •
10.00	v Križu
Vesna - Domin
ODBOJKA
TURNI« PRIJATELJSTVA
9.30	v Dolini Finalna srečanja
* 4» #,
9.30	v Gorici, telovad. v Komu Finalna srečanja
1. ŽENSKA DIVIZIJA 10 00 v Gorici Hrast - Julia
3. ŽENSKA DIVIZIJA
10.30	v Trstu, licej Petrarca Inter A - Bor A
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
9.00	v Trstu, stadion «1 maj* Bor B - SG'r
NAMIZNI TENIS
DRŽAVNI TURNIR
9.00	v Trevigliu Nastopa tudi Kras
ATLETIKA
DEŽELNO EKIPNO PRVENSTVO
15.00	v Trstu, Grezar Nastopata tudi Bor in Adria
L — prvi drugi
2.	— prvi
drugi
3.	— prvi
drugi
4.	— prvi
drugi
5.	— prvi
drugi
6.	— prvi
drugi
1 X
X
X
2 X X X
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnife)
Podružnica	Gorica, Ul 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir Letno naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
12. maja 1979
DZS • oiOdo t^uauano.
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 cauh®
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja| in tiska V
iZ
Član Italijanske Zveze časopisnih založnikov F1EG
SE ENA SMRTNA NESREČA NA DELU
Delavec ob življenje pri eksploziji v kemijskem obratu Acna v Savoni
Deset uslužbencev je bilo hudo ranjenih ■ Po mnenju sindikatov so vzrok nesreče pomanjkljivi varnostni ukrepi - V tovarni je veliko delavcev umrlo zaradi raka na pljučih in na mehurju - Oblak solne kisline nad Cengiom
CENGIO (Savona) — Nesreča na delu je zopet terjala smrtno žrtev. Včeraj ponoči je namreč v kemičnem obratu <?Acna» v Cengiu pri Savoni prišlo do silovite eksplozije v eni izmed peči. Peč za proizvodnjo aluminijevega klorida se je popolnoma raztreščila, 56-letni delavec Aurelijo Moro je izgubil življenje, deset pa jih je bilo hudo ranjenih. Zdravniki jz bolnišnice «San Paolo», v katero so takoj po nesreči pripeljali ranjene delavce, so še predvsem zaskrbljeni za zdravstveno stanje Alberta Poggia in Domenica Pregliasca, ki so ju sprejeli na zdravljenje s strogo zadržano prognozo. Takoj po eksploziji v obratu cAcna®, ki je last družbe Montedi-
son, se je nad predmestjem Cengia dvignil oblak solne kisline, kar seveda upravičeno skrbi prebivalce, saj je solna kislina ena izmed najnevarnejših kislin za industrijsko u-porabo.
Preiskava o vzrokih nesreče je stekla takoj. Karabinjerji in gasilci so že od včerajšnjih zgodnjih ur na delu, da bi zbrali vse možne podatke za sodno preiskavo, ki jo vodita pretor Maurizio Picozzi in namestnik državnega pravdnika Ca-millio Boccia. Med možnimi vzroki eksplozije naj bi bilo uhajanje nekega še neugotovljenega plina. Nič kaj osnovano domnevo ostro pobijajo sindikati in predstavniki tovarniškega sveta, ki trdijo, da je glav-
■iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiivfiiiiiiiiiiii
PREISKAVA 0 DELOVANJU AVTONOMIJE
Tiskovna konferenca padovskih sodnikov
ni vzrok nesreče v zastarelih in še predvsem zanemarjenih strojih v obratu «Acna». «Včerajšnja eksplozija, poudarja tovarniški svet, je le ena od neštetih nesreč, ki se dan za dnem pripetijo v tej tovarni, kar še enkrat dokazuje, da so delavci izpostavljeni smrtni nevarnosti.® S tem v zvezi so sindikati tudi opozorili na hudo obtožbo zavarovalnega zavoda za nesreče na delu INAIL, ki trdi, da je v obratu «Acna» umrlo zaradi raka na pljučih in mehurju že več delavcev. Proces proti upraviteljem in lastnikom obrata, ki poteka na sodišču v Savoni, pa ni vsaj za enkrat dal stvarnih rezultatov. Upanje vseh in še predvsem delavcev zaposlenih v obratu «Acna» je potem takem, da bi vsaj smrt njihovega delovnega tovariša in preiskava, ki ji bo sledila, razčistila vzroke smrti vseh delavcev in seveda tudi prisilila odgovorne, da nemudoma in učinkovito ukrepajo. Če že ne o ukrepih, pač pa o solidarnosti in o pripravljenosti na srečanje in pogovor s sindikati o varnosti na delovnem mestu, je spregovoril predsednik družbe »Mon-tedison® Giuseppe Medici, ki je o-biskal obrat po eksploziji. Dejstvo pa je, da se o varnosti na delovnem mestu zadnje čase veliko govori in razpravlja, vse kaže pa, da je tudi v tem primeru težko preiti od besed k dejstvom, (ap)
Nov potresni sunek v Kotoru
KOTOR — Včeraj se je zemlja v Črnogorskem Primorju ponovno tresla. Potres, ki so ga zaznali ob
4.	uri zjutraj, je povzročil novo škodo in porušil tudi nekaj stavb, ki jih je teže poškodoval že prejšnji potres.
O potresnem sunku poročajo tudi iz Grčije. Epicenter potresa je bil kgkih 40 kilometrov severovzhodno od Soluna, sunek pa je imel moč 4,2 stopinje po Richterjevi lestvici. Potres so občutili tudi prebivalci južne Makedonije.
Oproščen: njegovega glasu niso prepoznali
BARI — 23-letnega študenta Stefana Fata, ki je bil obtožen požiga nekaterih avtomobilov agentov javne varnosti, o katerih naj bi tudi telefonsko obvestil deželni sedež tiskovne agencije Ansa, je včeraj sodišče v Bariju oprostilo. Razsodbo, ki jo je publika pozdravila z dolgim aplavzom, so sodniki predvsem utemeljili z dejstvom, da je izredno težko, če že nemogoče, u-gotoviti istovetnost med posnetim in naravnim glasom.
Drago plačana posest orožja
g18 I
V ...
Znani ilalijanski kantavtor in lastnik rimskega nočnega lokala «L'ippo-potamo® Franco Califano, kljub pogojnosti kazni na 6 mesecev zapora in 80.000 lir za posest orožja in odloka sodišča za izpustitev na začasno svobodo, ne bo prišel na prostost. Proti njemu je namreč še vedno v veljavi zaporni nalog, ki ga je državno pravdništvo izdalo zaradi posesti mamil in obtožbe izkoriščevanja prostitucije, zaradi česar so se vrata ječe ponovno zaprla za njim
MEDNARODNO SREČANJE PISATELJEV NA BLEDU
Književnost narodnih manjšin moramo ohranjatiin pospeševati
Slovenski koroški pesnik Andrej Kokot opozoril na pomen in vlogo književnikov narodnih skupnosti, ki delujejo na stičišču dveh ali več kultur
BLED — Za tretji in zadnji dan mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu lahko zapišemo, da je potekel v znamenju želja, dogovorov in tudi priporočil glede prevajanja in uveljavljenja literatur tako imenovanih malih narodov. Pri tem je bila zlasti zanimiva in po svoje tudi pomembna razprava koroškega slovenskega pesnika Andrea Kokota, ki je zbranemu, uglednemu, mednarodnemu občinstvu povedal: «Najprej bi povedal, da prihajam kot književnik manjšinskega naroda iz sosednje Avstrije. Sem nam reč pripadnik slovenske narodne skupnosti na Koroškem, zato je moje umetniško ustvarjanje povezano s težavami, s katerimi se moji prijatelji večinskega naroda ne sre-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMitiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IZ VČERAJŠNJE RAZPRAVE NA KONFERENCI UNCTAD
ZDA se niso hotele obvezati za pomoč državam v razvoju
To izhaja iz posega Andrevra Younga in poslanice predsednika Carterja Zadolžitev držav tretjega sveta pri industrializiranih državah nenehno raste
MANILA — Na peti konferenci UNCTAD v filipinskem glavnem mestu prihajajo iz dneva v dan na svetlo vsa nesoglasja in spori med industrializiranimi državami in državami v razvoju, pa čeprav so ta nesoglasja zavita v megleno diplomatsko govorico. Stalni predstavnik ZDA pri Združenih narodih Andrew Young je včeraj celo postavil v dvom celotno delovanje UNCTAD ob tem pa potrdil, da njegova država ne namerava sodelovati, vsaj v tem trenutku ne, pri tako imenovanem «drugem fpndp®, ki so ga ustanovili v okviru skupnega fonda za stabilizacijo surovin.
V	svojem posegu na konferenci v Manili, kjer države tretjega sveta dobesrdno »testirajo® voljo in obnašanje industrializiranih držav, se je Young omejil samo na izjavo, da se bo «ameriški inštitut za znanstveno in tehnološko sodelovanje morebiti odločil za sodelovanje oziroma se povezal z drugim fondom®.
«Drugi fond® so ustanovili, da bi finansirali načrte za komercializacijo in izboljšavo metod produkcije surovin v državah v razvoju.
V	nadaljevanju svojega nastopa je Andrew Young prebral tudi {»slanico predsednika Carterja, v kateri je rečeno, da so bili pri reševanju vprašanj revnih držav zaenkrat storjeni veliki koraki naprej, ti koraki in napredek pa so še nezadostni. V svoji poslanici je ameriški predsed-
PADOVA — Sodnik Palombarini, ki skupno s kolegoma Nunziantejem in Fabianijem vodi preiskavo o domnevnem rovarjenju tako imenovane organizirane avtonomije, je včeraj sprejel časnikarje na običajno vsakotedensko tiskovno konferenco.
V	razgovoru z novinarji je sodnik, seveda v mejah, ki mu jih postavlja tajnost preiskovalnega postopka, o-.risal položaj in načrt za nadaljnje delo. Potem ko je poudaril, da so preiskovalni sodniki zaslišali vse priče, ki jih je javni tožilec navedel v podkrepitev svojih obtožb (»Mislili smo, da bomo vsaj v tej prvi fazi imeli več prič,® je pri tem pripomnil) je poudaril, da zaenkrat še prrčujejo zbrano dokazno gradivo.
V	tem okviru je tudi odločno pobil trditve, da je med pričami «skesan brigadist® češ, »nisem imel priložnost, da bi jih kdaj spoznal®. Končno je še poudaril, da bo preiskovalni urad pripravil načrt za nadaljnje de'o na podlagi zahtev namestnika državnega pravdnika dr. Calogera. «Na tej osnovi — je dejal — bomo tudi odločali, ali naj odredimo vrsto grafoloških in drugih tehničnih preiskav.-® (vt)
Na sliki (telefoto Ansa): dr. Palombarini med razgovorom s časnikarji.
Andreotti in Barre na slovesni otvoritvi predora «Frejus»
RIM — Predsednik vlade Andreotti in predsednik francoske vlade Raimond Barre, bosta danes zjutraj prisostvovala prodoru zadnje stene v najdaljšem cestnem predoru v Evrooi «Freyus», ki bo povezal Italijo s Francijo. Delo je na obeh straneh meje steklo po podpisu pogodbe 1972. leta, glavna dela pa so bila dokončana 12. aprila letos. Predor bo dolg 12 km in 895 m, širok pa 10 m in 10 cm z voznima stezama po 3 m in pol in 90 cm širokim stranskim pasom. Delo je skupno z prezračevalnimi napravami stalo 300 milijard lir.
Na sporedu otvoritvenih slovesnosti so govori Andreottija in Bar-ra, dalje župana Bardonecchie ter predsednikov italijanske in fran-eonske družbe, ki sta izpeljali načrt.
■iiiinniiiiiiiiiuiiiii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiHiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinn
MOLK IN ZATAJEVANJE RESNICE NA SODNI OBRAVNAVI Y MILANU
Nihče naj ne bi streljal, Franceschi pa je padel zadet od policijske krogle
Izbruh predsednika sodnega zbora: obtoženci so prišli na zasliševanje z vrečo laži
MILAN — «Dam vama nekaj minut premisleka® se je predsednik sodišča Cusumuno jezno obrnil do dveh obtožencev, ki sta na zatožni klopi pod obtožbo umora univerzitetnega študentu Roberta Francesihi ja, »četudi bomo ostali tu mesec dni in bi vam moral razbiti glavo, resnica mora priti na dan.® Ta izbruh predsednika je veljal bivšemu a-gentu Gallu .n podčastniku Poglisi-ju, ki nikakor nista hotela soJelo-vati, prvi z izgovorom, da se ne spominja ničesar, drugi pa s svojevrstnim opisom posega p )licije proti manifestantoni pred univerzo Boc-coni aprila 1973. leta, k razjasnitvi tragičnega dogodka. »Tistega večera so vsi lagali: častniki, podčastniki, agenti in tudi funkcionarji in do danes nam še ni nihče pojasnil, zakaj so potvorili dejstva,® je pi kro pripomnil predsednik, še posebno, ker se niti odvetnikom zasebne stranke ni posrečilo izvleči iz obeh obtožencev kak element, ki bi vsaj delno razjasnil dogodek in še posebno, kdo je streljal. Obtožba u-mora Franceschija med študentskimi manifestacijami visi nad Gal-lom in Puglisije:., pa čeprav je zasebna stranka prepričana, da odgo vornost nosi Puglisi osebno.
Tega so včeraj zasliša'i, in čeprav je bilo njegovo pripovedovanje precej zmedeno, je moral priznati, da si je sposodil od nekega agenta samokres in dvakrat ustrelil v ustrahovalne namene To je storil, ko je videl krvavečega podporočnika Addanteja. Ker so se ma-nifestanti umaknili, je odložil samokres in tedaj je videl Galla streljati. Zakričal mu je, naj preneha in se vrnil k ranjenemu častniku.
«Toda častnik Addante trdi, da ste vi kleče streljali,® ga je opozoril
predsednik, kar je Puglisi odločno zanikal. «Razen vas in Galla so torej tudi drugi streljali® je vztrajal predsednik in ker ni dobil prepričljivega odgovora, je ponovno vzrojil: «Puglisi, vi ste prišli na razpravo z vrečo laži. Dovolj je tega. Povejte nam končno resnico. Poglejmo medtem, kam so izginili naboji.® »Nimam nobenih pripomb več® je odgovoril Puglisi, ki pa je moral priznati, da je podporočnik zakričal med manifestacijo: »Imajo mojo kri, hočem tudi njihovo.® Predsedniku ni preostalo drugega kot soočiti Galla s Puglisijem. Gallo je vztrajal pri svoji obrambni te-
zi, da se ne spominja ničesar, tudi, ko ga je predsednik pokaral, naj vendar neha vleči za nos ljudi.
Iz ust obtožencev verjetno ne bo izšla resnica. • Morda bo ta prišla na dan med zasliševanjem prič,, ki jih je 86. In, te se bodo zvrstile od ponedeljka dalje, ko se bo sodna obravnava nadaljevala', (md)
MADRID -V V španskem glavnem mestu so sporočili, da bo prišel v Madrid na uradni obisk od 21. do 25. t.m. romunski predsednik Ceau-cescu. To bo prvi obisk kakega socialističnega predsednika republike v Španijo.
kami na tisoč prebivalcev je Švica čisto na dnu svetovne lestvice institucionaliziranih porok. Pod njo je na lestvici samo še Švedska.
nik med drugim zapisal, da si morajo ŽIDA prizadevati, da ustvarijo tako mednarodno gospodarstvo, ki bo pravično in učinkovito, pa čeprav bi moralo to globoko prizadeti način življenja Američanov in drugih ljudstev. Jimmy Carter je nato zaželel, da bi v manj razvitih deželah odpravili revščino, da bi se dvignila produkcija živil, da bi se izboljšali zdravstveni pogoji, zagotoviti bi bilo treba pravico do študija in določiti še veliko drugih ukrepov, ki bi stremeli k temu, da se življenje več kot dveh milijard ljudi tretjega sveta izboljša. Carterjeva poslanica se končuje z besedami:
»ZDA bodo tudi v bodoče dale svoj doprinos za uresničitev zgorajšnjih ciljev.®
' Poleg teh lepih in medenih besed, pa nista dala niti Carter niti Young nobene koncesije državam tretjega sveta, kot sta to naredili na primer Nemčija in Francija, ki sta obljubili, da bosta izbrisali vse dolgove revnejših držav in se obvezali, da bosta dali svoj doprinos po-	Bardelli. včeraj se je na-
sebnemu fondu, ki ima nalogo sta-1	/ izvedelo, da se . dekle d.
bilizirati cene surovin m okrepiti na- ^ Foliciji z imenom prijatelji črt pomoči državam tretjega sveta. ^ saj sJama mladoletna in je Prav pasivna bilanca s tujino in ce{0 pred kratkim zbežala iz pobolj-zadolžitve, sta ena izmed jarmov, ki ševalnice «Nazareth» pri Milanu. O-tarejo države v razvoju. To je na stali del njenega pripovedovanja pa
Julija bodo odprli odsek avtoceste Videm -Amaro
VIDEM — Odsek avtoceste Videm - Amaro, ki je del povezave s Trbižern in avstrijsko mejo, bodo odprli julija letos: tako je javil minister za javna Sela Compagna podpredsedniku deželnega odbora Coloniju na sestanku v Rimu.
Izkrivljeno pričevanje nesrečnega dekleta
RIM — Dekle, ki je v sredo prijavilo svoje posiljevalce in o katerem smo tudi mi pisali, se ne imenuje
včerajšnji razpravi v Manili potrdil tudi predsednik mednarodnega denarnega fonda Jacques De Laro-siere, ki je svojo trditev podkrepil tudi s podatki. Samo letos bo pasiva drqav v razvoju, ki ne spadajo k skupini dežel proizvajalk petroleja, narasla na 40 milijard dolarjev, potem ko je lani dosegla število 31 milijard dolarjev.
Po mnenju De Larosiera, mednarodna gospodarska stagnacija izničuje vse napore držav v razvoju, ko skušajo povečati svoj izvoz, kar bi pomenilo zanje uspešno borbo proti zadolžitvam.
Države v razvoju, ali bolje rečeno, revne države so včeraj predložile še en zanimiv osnutek ukrepov. Namestnik šefa iraške delegacije je predlagal, da bi v okviru UNCTAD ustanovili fond, iz katerega bi države v razvoju jemale in tako nadoknadile izgube v plačilnih bilancah.
(mč)
Švicarji
ne ljubijo poroke
BERN — Pp podatkih švicarskega statističnega urada, se poroka, oziroma poročna zveza v tej državi zadnje čase znatno krha. Vse več je namreč moških in žena, ki živijo skupno življenje, ne da bi stopili pred matičarja. Samo s petimi poro-
Krvavo maščevanje torinskega podzemlja
TURIN — V predmestju Turina je prišlo včeraj zjutraj do srlilji-ve tragedije, saj je neznanec hladnokrvno streljal na dve ženski, od katerih je bila mlada 25-letna Vit-tor'a Garrone pri priči mrtva. Po pričevanju neke sosede, se je vse končalo v nekaj minutah in sicer takoj zatem, ko je mlad v poštarja preoblečen mož pozvonil na vratih. Odprla mu jih je stara ženica, 70-letna Vittoriina teta Bianca Carre-ra, ki ga je, ne zavedajoč se bližnje tragedije, vljudno povabila v stanovanje. Mladenič je tedaj potegnil iz poštarske torbe samokres in trikrat ustrelil v žensko, ki je obležala v mlaki krvi. Takoj zatem se je »poštar®, ki je verjetno dobro poznal stanovanje, napotil v spalnico, kjer je počivala mlada Vittoria Garrone in je proti njej izpraznil šaržer samokresa. Streli *e lan-
sko, ki je bila noseča, zadeli v prsi in glavo in Vittoria je mrtva obležala na postelji. Mladenič je seveda takoj zbežal, ne da bi se ničesar dotaknil, kar po mnenju preiskovalcev izključuje, da bi šlo le za navaden rop. Pri vratih je morilec še vedno s samokresom zagro-sil sosedi, ki je slišala strele in pritekla na pomoč ženskam. Toda, kot smo že povedali, ni bilo za Vit-torio Garrone več nobene pomoči, medtem ko so staro teto takoj odpeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu zatem umrla.
Kruto maščevanje je zaenkrat, vsaj po mnenju preiskovalcev, najbolj verjeten vzrok umora, saj je bila Vittoria Garrone s svojim mo žem lastnica nekega bara, v kate rem so se zbirali pripadniki tako imenovanega (urinskega kriminal naga podzemlja.
drži. Dekle je bilo res posiljeno in prisiljeno, da se je kot prostitutka »zaposlila® v Rimu.
čujejo. Imam pa to prednost, da lahko tvomo delujem kot povezovalni člen med dvema narodoma v deželi. Seveda le, če so za to dani ustrezni pogoji.
Zato na tem mestu izražam svoje zadovoljstvo nad tem, da je na lanskem stockholmskem simpoziju PEN prišlo do pobude, da je treba gojiti in obnavljati književnosti malih narodov, S svojega vidika pa bi k temu še dodal, da je treba ohranjati in pospeševati tudi književnost narodnih manjših v državah, kjer le te obstojajo. Mislim, da se vsi strinjate z menoj, če poudarim, da dela manjšinskih pisateljev po svoje bogatijo kulturno tvornost države, v kateri živijo.
Prijetno me je presenetil primer Belgije in Nizozemske, kjer so za ohranjanje književnosti narodnih skupin uvedli večjezično kulturno administracijo. Želel bi, da bi tak ukrep našel posnemalce tudi v drugih državah, kjer za svoje narodne manjšine oziroma njihovo književnost še niso storili bistvenih korakov, ki bi pomagali ohranjati in pospeševati njen razvoj.
Končno pa bi še tu omenil, da pisatelji slovenske narodne skupnosti na Koroškem pripravljamo srečanje pisateljev in pesnikov manjšinskih narodov za letošnjo jesen. Na tem simpoziju želimo ugotoviti, kako delujejo pisatelji narodnih skupnosti, ki žive zunaj meja svojega matičnega naroda. Seveda pa v prvi vrsti želimo nakazati njihov pomen in vlogo ob stičiščih dveh ali več kultur ter prispevek k mirnemu sožitju med narodi tudi v širšem smislu.®
In popoldne so se misli in želje pesnika Kokota v nekem smislu praktično vsaj delno uresničile. Ob koncu srečanja je namreč avstrijska pisateljica Hilde Spiel zelo koncizno, informativno in tudi lucidno predstavila v svojem predavanju sodobno avstrijsko literaturo. Za zaključek pa je avstrijski koroški pesnik Walther Nowoty prebral nekaj pesmi Andreja Kokota v lastnem nemškem prevodu, za njim pa je .Andrej Kokot v svojem slovenskem pesniškem prevodu prebral nekaj Nowotyjevih pesmi. Mednarodni pisateljski avditorij je takšen zaključek pozdravil navdušeno in prisrčno, to pa je bilo v praksi dokaz, kako je sleherna literatura lahko še tako pomemben most med narodi ne glede na politične in druge probleme, ki včasih breme-ne sosednje narode in države.
Zvečer pa je v vili Bled predsednik izvršnega sveta skupščine SRS dr. Anton Vratuša priredil sprejem za udeležence 12. mednarodnega pisateljskega srečanja na Bledu.
D. Ž.
izmenjave industrijskih in kmetijskih proizvodov ter tehnologije, sta se včeraj sestali delegaciji zavoda «Cassa di Risparmio di Puglia® in črnogorske «Investicione banke® iz Titograda. Srečanju sta prisostvovala jugoslovanski konzul v Bariju Ičevič in trgovinski ataše dr. Sekulič.
Pri eksploziji bombe v južnem Libanonu 7 otrok ob življenje
BEJRUT — Sedem libanonskih o-trok mrtvih in sedem ranjenih, to je obračun eksplozije v Babliehu v južnem Libanonu. Otroci so se namreč igrali z neko bombo, ki je nepričakovano eksplodirala. Bili so stari od osem do trinajst let. Poročevalci iz južnega Libanona pravijo, da se je na tem področju v zadnjih mesecih pripetilo že več takih nesreč.
Zanimivi razsodbi ustavnega sodišča
RIM — Nihče ne bo mogel obtožiti tistega, ki spregovori na skupščini, ki je sam ni organiziral in za katero ni policija izdala uradnega dovoljenja. Tako namreč trdi razsodba, ki jo je izreklo ustavno sodišče in ki potemtakem razveljavlja normo o zakonu za javno varnost, ki je predvidevala obtožbo in možno obsodbo do 6 mesecev zapo; ra za vse tiste, ki so spregovorili na skupščini, za katero so vedeli,
BARI — Zaradi izboljšanja poslovnih stikov in predvsem večje
iiimiiiiiiiiiiiiiHiHiiHiiiiiiiHiHiimiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiauHiHiiiimiiiiimiiiniiimiiiiimiiiiiiimiiiiiM
SKLEP PEKINŠKE VLADE
Kitajska bo osvobodila vse vietnamske jetnike
Medtem je Sovjetska zveza spet opozorila kitajske voditelje,
«naj se ne igrajo z ognjem» in naj pustijo Vietnam pri miru
MOSKVA — Sovjetska zveza je ponovno opomnila Kitajsko, «naj se ne igra z ognjem®, ko skuša za po-gajalno mizo doseči od Vietnama tisto, česar si ni mogla prisvojiti z agresijo. Tako piše uradno glasilo KP »Pravda® v včerajšnjem uvodniku in pristavlja, da je namen Kitajcev očiten, saj bi le-ti radi pod pretvezo pogajanj opravičili svojo oboroženo intervencijo v Vietnamu. Med cilji Pekinga je tudi ta, piše I. Aleksandrov (to je psevdonim, ki pomeni, da so članek odobrili tudi največji sovjetski voditelji), da bi pogojeval svetovno javno mnenje in ga pripravil na nove morebitne napade v bodočnosti.
«Pravda® nadalje obtožuje kitajske državnike, da skušajo z vso silo pritiskati na Hanoi, ko si hočejo prilaščati nekatera področja vietnamskega ozemlja, ko hočejo določevati odnos Vietnama do Kampučije in Laosa ter celo »suflirajo®, katere mednarodne pogodbe smejo vietnamski voditelji podpisati ter zahtevajo pristop Vietnama k protisocialistični liniji,
Medtem pa je LR Kitajska vč..aj sporočila, da bo osvobodila vse vietnamske jetnike, ki so jih zajeli v vojni pred tremi meseči. Vest je sporočil novinarjem zunan." vicemi-nister Zhong Xidong in ob tej priliki povabil Hanoi, n'j sprejme a-nalogen ukrep. Prvih sto jetnikov bedo osvobodili že 19. t.m. ob prisotnosti predstavnikov Rdečega križa obeh zainteresiranih držav. Do izpustitve jetnikov bo prišlo prav na meji. Ob tem je Zhong Xidong izjavil, {Ja je trenutno v kitajskih rokah približno 1.600 vietnamskih vojakov, medtem ko naj bi bilo kitajskih jetnikov v vietnamskih rokah
200, (čeprav upravičeno mislimo, da je to število nepopolno). Kitajski zunanji viceminister je nato š_ pojasnil, da je njegova vlada sprejela to odločitev unilateralno, potem ko »Vietnamci niso pokazali nobenega interesa za osvoboditev jetnikov®.
V tem oziru gre med drugim povedati, da se bodo danes nadaljevala pogajanja za rešitev spora med obema državama, pogajanja, ki so se pričela 18. aprila in ki so bila dokaj burna ter v znamenju mnogih polemik, tako da ni bilo opaziti bistvenih napredkov oziroma premikov od nepopustljivih stališč ene in druge strani, (mč)
Neuvrščene države proti uporabi kemičnega orožja
BEOGRAD — Konvencija o prepovedi rabe kemičnega o-rožja bi morala biti p. i konkretni rezultat zasedanja komiteja za razoroževanje v Ženevi. Predlog, da je treba nemudoma začeti s pripravami za sestavo tega mednarodnega dokumenta, je prišel iz vrst neuvrščenih in nevtralnih držav, ki so članice ženevskega komiteja. Istočasno pa so nei ršče-ne in nevtralne države-zaprosile Sovjetsko zvezo in ZDA, ki sta doslej vodili bilateralne pogovore o prepove. ‘ rabe kemičnega orožja naj poroč;'komiteju za razoroževanje o vsebini teh pogovorov.
Velesile razpolagajo z močnim arzenaloi kemično - bioloških sredstev in orožja za masovno uničevanja ljudi in sredine, v kateri ljudje živijo. Značilnost takeg, oi 'žji je strahovita moč, ki lahko popolnoma uniči, razora, človekov, živalski i.i rastlinski svet. Po poročilih mednarodnih mirovnih forumov, samo miligram »živčnega plin:	lahko uniči člove-
kovo življenje. «živčni plin® je torej tako nevaren, di so se njegove pogubljajoče moči u-strašile celo države proizvajalke in ga skrivajo v svojih vojnih sklad;šč'h. Sredstva, s katerimi je delala poskuse, na primer, ameriška vojska v letih med 1949 in 19>J, lahko povzročijo epidemije kuge, tifusa in drugih težkih obo'eni. •
Prav zaradi tega je predlog neuvrščenih držav to'ik bolj pomemben in važen in upati Je. da bo v prid človeštva mednarodni komite za razoroževanje v Ženevi sprejel ustrezne ukrepe. (mč'
«Cuccubelski kalif» ob harem in pred sodišče
PATTl — Preiskovalni sodnik v Pattiju pri Mesini je podpisal akte z zahtevo po sodnem pregonu Giuseppa Scaffidija Fonteja, bolj znanega kot «cuccubelskega kalifa®, katerega je obtožil ne samo potvarjanja osebnih podatkov in nasilja, pa tudi izkoriščanje prostitucije. Ko so ga pred petimi meseci aretirali, je živelo v njegovi hiši v Cuccubellu v predmestju SanFAgate di Militello, sedem žensk z desetino otrok, skoraj vsi sinovi in hčere 32-letnega »kalifa®. Po aretaciji se je njegov harem v kratkem razblinil. S Fontejem se bo zagovarjal tudi njegov očfe Car-melo. kateremu je sin v zamenjavo za poltovornjak prepustil mlado žensko. Na zatožno klop bo moral tudi neki kmetovalec, ki je kupil od Lucie Russo Femminello, komaj rojenega »kalifovega® sina.
da ni bilo izdano ustrezno dovolj nje. Ustavno sodišče pa je včeraj i* dalo še drugo prav tako zanim1' razsodbo, ki pravi, da je voznik. je zamudil rok za plačilo obve*® avtomobilske zavarovalnine prav t* ko kriv kot tisti voznik, ki zava' valnine sploh ni glačal. Sodstvo moralo torej od sedaj naprej ir beh primerih postopati z enaka® sodnim postopkom.
V	atentatu
ubit ameriški vojak
ISTANBUL - V nekem včeraj; šnjem atentatu v predmestju bula je izgubil življenje amen® vojak, dva njegova tovariša ™ sta bila ranjena.
Turški radio je malo po aten%d objavil nekaj podrobnosti. Amer*s,f vojaki so stopali na avtobus, ko J v bližino privozil avtobus z nezn*L ci, ki so začeli streljati na i'0^. in se nemudoma oddaljili ter * žali neznano kam.
V	podobnem atentatu je pred , som izgubil življenje še en arnepj ški vojak, od začetka tega
je v Turčiji v »političnih incl<1 « tih* umrlo že 250 ljudi, vendar r med temi le malo tujcev.