214 Št« — 4. IctO« Poštnina pavŠaiiraritL Današnja Številka velja 2*— Tv
V tjufcljamvpetek 9.septembra I9g*.
-i
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo:
Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglas!: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
JU50SLA'
W M 1
Z. -
i,	Junici
Ufediiištio : h..
.VVolfova ulica 1/1, Telefi)n 360
'■? &;^UPraVf = ’C-
Lmi
Marijin trg 8. . ’4o,-Telefon 44» Rokopisi sc ne vračajo.
" ;e priložiti znamko, igovor. J
'lam.
Sijajen shod H$$ ¥ Plutu
STALIŠČE NSS PRI ŽUPANSKIH VOLITVAH V PTUJU. — PROTI KORUPCIJI V DRŽAVNI UPRAVI. — ZADOŠČENJE NEPOTRJENEMU LJUBLJANSKEMU ŽUPANU PESKU.
„ Ptuj, 8. septembra. (Izv.) Danes dopoldne se je vršil v dvorani društvenega doma v Ptuju javen shod narodno-socljalistične stranke. Za shod je vladalo veliko zanimanje, ker je bilo poleg poročila o notranjepolitičnem položaju rta dnevnem redu tudi stališče NSS pri ponovnih županskih volitvah v Ptuju, ki se vrše v soboto 10. t. m., in ker je Odbor krajevne organizacije NSS v Ptuju z ozirom na gonjo demokratov proti ljubljanskemu županu Pesku, katera gonja ima svoj izvor v ptujskem okraju, naprosil načelstvo NSS v Ljubljani, da se shoda udeleži tudi tov. Pesek. Prezreti ne smemo, da so demokrati včeraj, ko so doznali, da se shoda »deleži tudi tov. Pesek razpošiljali neprestano in v veliki nervoznosti brzo-jave in pismene pozive na vse strani, kakor da bi stal »Hanibal ante porfas« .(Hanibai-sovražnik pred durmi trdnjave). Vse to seveda ni ostalo prikrito, zato Je bilo zanimanje za shod tem yečje.
Shod je otvoril ob 10. uri dopoldne pri polni dvorani in galerijah predsednik krajevne organizacije Lenarčič, ki Je pozdravil poslanca Brandnerja in Župana Peska. V svojem poročilu o županskih volitvah v Ptuju je nagla?,al, da se JDSarji vsi smatrajo sposobne Jta župansko mesto, dočim odrekajo sposobnost poleg soc. dem. tuc'i na-rodno-socijalističnim obč. svetovalcem, dasl so med njimi državni uradniki. Po Izjavah JDS so za taka mesta sposobni samo advokati. JDS je gospodarila v ptujski mestni občini brez vsake kontrole 2 in pol Mi in jo spravila popolnoma na kant.
JDSarji so grešili tudi v narodnem oziru, ker so podeljevali koncesije nemškim obrtnikom, nastavljali nemško uslužbonstvo in s tem utrjevali nemški živelj v Ptuju. Žene colo JDS voditeljev se še danes poslužujejo v trgovinah nemškega jezika in s tem javno ne.ti-Skutarijo. V karakterizacijo narodnosti JDS navaja govornik postopanje dr.
vednih Slovencev v Ptuju je tovor niku zatrjevalo, da so šele ob prevratu doznali, je dr. Pirkmajer Slovenec, ker se je prej vedno izogibal sloveske družbe ter Slovence v uradu nahruljeval, češ »Tu se ne govori slovensko«. Po prevratu je seve postal jugoslovanski patrijot, kakor marsikdo, ki ga krije JDS. Pa tudi kot pošten uradnik ni mogel biti na mestu, sicer ne bi bil proti njemu izdan dekret, da sc ga radi poneverbe suspendira in izvede preiskava. Po prevratu je manipuliral z demobili-zacijskim blagom, izvažal cele vagone špirita, last erarja, pod imenom »mošta« v N. Avstrijo ter neprestano kupčeval celo s pomočjo uradnega denarja. Večkrat se ga je že pozvalo, da predloži obračun gospodarskega odbora, česar še do danes ni storil, pač pa je nenadoma izginila glavna knjiga, ko je prišla revizija.
Govornik navaja veliko obtežilneua materijala, ki so ga izpovedale proti dr. Pirkmajerju priče in nagiaša, da je v Interesu državne uprave, ki sicer izgubi ves ugled, da se zadeva razčisti, ifpjti ljudje take vrste pač ne morejo zavzemati tako važnega mesta, kakor je okr. glavar. In taki osebi je bila poverjena tajna preiskava proti Pesku! Brez dvoma je imel interes na tem, da vodi preiskavo pristransko, da se prikupi demokratom v Ljubljani, katerih želja je bila, da se zoper Peska na vsak način dobi materijal, četudi se ga iz trte izvije, kajti »roka roko umiva«-. Ker vodstvu NSS in Pesku na ponovno zahtevo ne dajo na upogled aktov, da se izve za priče, je očividno, da prič ne marajo izdati, ker so izjave, ki so jih dali na upogled samo ministrom, da dosežejo Peskovo nepotrditev, iz njih Izsilili oziroma so bile priče morda tudi podkupljene ali pa so zapisniki potvorjeni. Proti takemu načinu boja, ki demoralizira vso javnost, osebno pa mladino, bomo najodločneje nastopali in ne bomo odnehali prej, da se krivce posadi na zatožno klop. Zato vsak po-
iTone Gosaka, voditelja JDS v Ptuju, j šten Jugosiovan težko čaka na izpre-'
kateri je v italijanskem ujetništvu blizu Neapolja nastopal na shodili proti .iu^o- • slovanskim legijam, proti Jugoslaviji j in za Avstrijo. Narodni socijalisti dela- i mo na to, da dobi mesto Ptuj narodnega j župana, ne morejo pa dati svojih glasov bankokratom, ki so tudi v Ptuju odigrali svojo vlogo. Zato bo NSS nastopila z lastnim županskim kandidatom In demokratom bo dano na prosto, da volijo med narodnim in mednarodnim županskim kandidatom. Ptuj mora biti z ozirom na število socialističnih obč. svetovalcev (11 soc. demokratov in 6 narodnih sccijalistov) socialističen in ne kapitalističen, poleg tega pa tudi naroden. Ker oba programa socialističnega in narodnega vsebuje NSS, zato je za Ptuj za vse strani edino primerni kandidat za župana narodni socijalist. ^Živahno pritrjevanje.)
Poslanec Brandner, ki je nato dobil besedo, omenja v začetku svojega govora, da se slutnje narodnih socijali-jtov ob sprejemu ustave žalibog uresničujejo; namesto, da bi se razmere po sprejetju ustave, kakor so zatrjevali demokrati, konsolidirale, pa opažamo padanje naše valute in dviganje cen najvažnejših življenjskih potrebščin, ki se Izvažalo v Italijo najbrž v zahvalo, da flalisti naše ljudi pobijajo, ne da bi se prt tem gledalo na to, da je kilt domači trg, tako da nam na zimo preti lakota, ako ne bo konec lzvozničarske politike sedanja kapitalistične vlade. Na dnevnem redu so atentati, ki se, ako mesec dni Izostanejo, celo »fabriclrajo«. Sedanjim vlastodržcem gre samo za to, fda se v.zdrže na površju. Pri tem gredo tako daleč, da vplivajo že na neodvisnost sodnikov In na objektivnost in ne-pristranost uradništva. Ves aparat hočejo imeti v svoji strankarski službi. Nobenega mesta v državi, četudi je zanj neodvisnost po ustavi zajamčena, ne dopustijo zasesti pristašem opozici-jonalnih strank, ki se ne strinjajo z njihovo korupcijo.
Govornik se peča nato z aiero tov. Peska in dokazuje, da je stvar docela izmišljena in so se je demokrati poslu-žili, ker so jim pošli proti potrditvi vsi argumenti o zvezi s klerikalci, komunisti, glasovanju proti ustavi itd. Preiskavo (zasliševanje prič) je vodil vaditelj okrajnega glavarstva v Ptuju dr. Pirkmajer tajno pri zaprtih vratih. Važno je vedeti, kdo jc ta Pirkmajer. Več
membo režima v Beogradu.
Poslanec Brandner se je nato obširno bavil z volitvijo župana v Ptuju,
7. naraščajočo draginjo in notranjo politiko. Za svoj 1 in polurni govor je žel govornik večkrat živahno odobrav-mje.
Župan Pesek, burno pozdravljen s ploskanjem in živio-klici, izjavlja, da se ne boji stopiti pred javnost, ker je nedolžen. Ko se mu je po dolgem pozve-dovanju vendarie nudila prilika, da Je zaznal za obrekovalca iz ptujskega okraja, je takoj vložil tožbo proti njemu v Ptuju, v Ljubljani pa proti dr. Žerjavu, »Jutru« in »PonOeliku« ter jim dal priliko, da pred sodiščem dokažejo svoje trditve. Druge poti nima, ker se mu tudi pri ministrstvu v Beogradu, kamor se je podal, ni dovolilo vpogled v tajne akte, da izve, česa in kdo ga dolži. Dokler ni kandidiral na program NSS, je bil v očeh liberalcev najboljši človek. Vrteli so se okoli njega, mu ponujali milijone za to, da bi »Jugoslavija« agitirala zanje in poleg tega razna mesta, celo ministrsko. Ker se tej korum-pirani družbi ni maral pridružiti, so lopnili z vso silo po njem.. Pri tem vprašanju ne gre za Peskovo osebo, marveč mnogo več: demokratom gre za moč! Oni dobro vedo, da se nikdar več ne dvignejo, kadar padejo, zato operirajo z vsemi sredstvi. Ravno tako postopajo, kakor svoj čas dr. Šušteršič. Tisti, ki so se borili proti takemu sistemu, se ga sedaj sami poslužujejo. Napadli so dr. Rybara, in to za časa pogajanj v Rapallu, ker je vodil v avstrijskem parlamentu boj proti regnicolom. Zahtevi Narodnega sveta, da se z gonjo preneha, se niso marali pokoriti in s tem dr. Rybara v interesu Primorja prisilili, da je moral odložiti kandidaturo. S podobnimi sredstvi so nastopili proti dr. Ravniku, ki je istotako odložil kandidaturo. Zakleli so se, da hočejo NSS v kali zadušiti. Pesek se jim ni uklonil. Odločno zahteva, da se stvar razčisti, prej ne odneha. Ko bi se čutil količkaj krivega, bi odstopil, tako pa je primoran voditi boi proti Friedjungom naprej do končne zmage. Toda tudi demokratske diktature, ki je hujša od boljševiške, bo kmalu konec. Protič je na obzorju in vsa znamenja kažejo, da bo demokratske strahovlade vsak čas konec. Pri tem pa rarodno-socijallstična stranka, ki vodi pravo ljudsko politiko, vidno napreduje no ?arao y SloyenUl«,.wjtt!£<MS
se Je začelo gibanje tudi na Hrvatskem in v Srbiji. To jc naše najboljše zadoščenje in znamenje, da smo na pravi poti in da je ne zaduši nobeno nasilje in nobena samovolja. (Viharno ploskanje.)
Soc. dem. Komavli, ki se je ogiasil k besedi, je istotako odločno obsodil ostudno gonjo demokratov proti Pesku. Tak sistem vodi v demoralizacijo. Razčistiti se morajo čim prej tudi Pirkmajerjeve nepravilnosti. Končno nastopa za skupen nastop soc. dem. in nar. soc. pri županskih voiitvčh z ozirom na soroden socialistični program obeh strank. V narodnem oziru smatra socj-jalno demokracijo za to poklicano, da uemčurje potom mednarodnosti pridobi za narodno idejo, kar smatra za posebno važno, ko bodo dobili Nemci volilno pravico.
Posl. Brandner mu odgovarja, daje dosedanje cljlo soc. demokratov pokazalo baš nasprotno. Treba bo delati za slovenizacijo Ptuja s tem, da se povsod nameščajo naši delavci in uslužbenci, naši trgovci in obrtniki, ne pa Nemci in nemčurji. Do tega imamo tem večjo pravico, ker gre za slovensko ozetn!je, ki so ga Nemci ponemčevali, kakor tudi z ozirom na najnovejše ponemčevanja na Koroškem. Je proti soc. dem. županskemu kandidatu Lozlnšku, ker v narodnem oziru ni neoporekljiv ter priporoča socialnim demokratom, da se izrečejo za narodno - socialističnega kandidata.
Shod je nato ob J. uri popoldne, ker se nihče več ni oglasil k besedi, predsednik Lenarčič ob splošnem navdušenju zaključil. Zborovalci, med njimi veliko učiteljev iz Ptuja in okolice, so vstrajali do konca. JDSarji so bili poparjeni in se niso niti upali oglasiti za besedo. Tudi centrala se ni tavala njihovemu brzojavnemu pozivu, da bi poslala protigovornika, ker je dobro vedela, da za JDS nikjer ni več tal, odkar je započela tako nesramno akcijo. Ta sijajni shod je za NSS veliko zadoščenje. Naj poskusijo jedeesarji sklicati javen shod. če imajo čisto vest, naj gred? med ljudstvo, kakor narolni socijalisti.
DR2AVNI ODBOR.
Beograd, 8. sept. V parlamentarnih krogih se govori, da se bo v kratkem sestavil državni odbor, v katerem bo,do zastopani parlamentarci in zastopniki ministrstev. Ta novi odbor bo imel dolžnost, da bo vršil priprave za vse državne in javne manifestacije in da bo vodil propagando v državi in v inozemstvu.
ARETIRANI BOLJŠEVIKI V ZOFIJI.
Zofija, 8. sept. (Izv.) Kakor poročajo tukajšnji listi, se je bolgarski vladi posrečilo odkriti dobro organizirano socijalistično - revolucjonarno-boljševiško družbo, ki je nameravala vprizoriti splošni prevrat v vsfh balkanskih državah. Člani te družbe so Bolgari, Jugoslovani in Grki. Celo družbo se je posrečlo spraviti pod ključ,	., v • fp.	,v,
ODLOČILNI DNEVI V NEMČIJI.
Berlin, 8, sept. Ministrski predsednik se je izjavil o političnem položaju:	Prihodnji teden bo največje
važnosti za nemško bodočnost. Nadeja se, da se bo v tem velikem momentu našel velik duh v nemškem narodu. Na monarhistično ureditev se v Nemčiji v doglednem času niti ne more misliti. 8o odstotkov nemškega prebivalstva, posebno delavski narpd, ne želi nikakih izprememb. Cas za višje sloje nikakor še ni prišel. Njihovo monarhistično stremljenje se bo razbilo radi posameznih pretendentov,. Padanje vrednosti marke je vzrok nove draginje, vsled česar se pojavljajo stavke. V Berlinu se posebno boje prometne stavke. Pristojbine n« železnicah se bodo zvišale za 30 odstotkov, dasiravno s-* se že meseca junija povišale za 50 odstotkov.
Berlin. 8. sept. (Izv.) Danes popoldne so pričela pogajanja skupne vlade z zastopniki bavarske ' vlade Jn zastopniki tair.ošnjlh koalicijskih strank. Pogajanja se bodo Jutri nadaljevala.
, RDEČ TEROR V RUSIJI.
Pariz, 8. sept. Agence Havas javlja iz Londona:	V,	Petrogradu,
Kijevu in Odesi vladi zaradi rdečega terorja panika. Mnogo oseb je bilo aretiranih, ko se je zasledila antlsovjetska zarota, ki jo je zasnoval profesor Taugraccv. Tangrace-va ‘n 60 drugih zarotn!kov, med njimi princa Tumanova In več sov*
H koncu
1Radikalna stranka pošilja svojim krajevnim organizudjcun okrožnico, v kateri poživlja na reorganizacijo strankinega delovanja.
Navidezno nedolžna strankarska vest, krije pa v sebi veliko napoved razvoja naše notranje politike, če se spomnimo na vest, ki javlja, da je bila demokratska stranka prisiljena vložiti tormelen protest proti pisanju radikalnih listov, ki najostreje obsojajo in napadajo delovanje demokratske stranke.
Ne da bi hoteli biti optimisii, trdimo z mirno vestjo, da gre doba demo-kratsko-radikalne koalicije k svojemu koncu in sicer z rastočo naglico. Demokratska stranka, že sestavljena iz najbolj heterogenih elementov, zgublja dan za dnem več svojih pristašev med ljudstvom in njena brezobzirna koruptnost, s katero zasleduje momentane strankarske osebne koristi, vsled katerih je zatajila vse svoje ideale, ki jih je zapisala ob priliki volitev na svoj prapor, odpira oči tudi najbolj zaslepljenim idealistom.
Ne mislimo delati nikake reklame ga radikalno stranko, ki se v svojem postopanju prav malo loči od demokratske. Toda eno le gotovo. Radikalna stranka je neprimerno bolj homogena in bolj enotna kot demokratska, in drnii svoje pristaše z enotno tradicijo, ki jo demokratska stranka absolutno pogreša. Demokratska stranka jo nastala iz povojnih razmer, ko so ljudske mase mislile, da se bodo mogle udejstviti v njej, sedaj pa, ko so uvidele, da je bilo ime samo zveneče geslo in vaba, jo pa v trumah zapuščajo.
Radikalna stranka ves ta proces vidi. Vpliv Protiča dnevno raste in stranka sama je sklenila reorganizacijo svojega delovanja. Vsak korak pomenja oddaljevanje od dosedanje smori, pomeni povečanje razdora med radikalno In demokratsko stranko. Radikalna stranka j« prva podzana, ki je zbežala z demokratske ladje, ker sc noče potopiti ž njo vred in je uvidela, da se trajno na bajonetih ne da sedeti.
To ozdravljenje naših notranjepolitičnih razmer z veseljem pozdravljamo. Veseli nas pa pri celem preokretu predvsem to, da je ravno najbolj izobraženi del jugoslovanskega naroda — in to smo brezdvomno mi Slovenci — prvi pokazal pot, ki naj jo nastopi naša notranjedržavna politika. Prvi smo vrgli ob tla lažidemokracljo in vsi znaki kažejo, da se razvijajo tudi v ostalih pokrajinah naše države politične razmere v smeri, ki smo jo začrtali mi.
Če bo radikalna stranka pametno reorganizirala svoje delo in prilagodila svoj program resničnim potrebam našega naroda, potem sicer ne bo med Slovenci našla— raz ven korit ar jev — nikakih pristašev, pač pa cele grupe, ki bodo vedno pripravljene zvesto In pošteno z njo sodelovati v prid in blagor naroda in države.
Jasno pa je danes, de gre korupcija demokratskega vladanja k svojemu koncu.
JJT .v	v ■ t-	*•-	--i._-7rfr.v-..	i«*	•'	'A'	'	'	'	''	•	'	',l	'	”•	'	‘n	'	'	"	L	r
Italijani zažgali Konsumno društvo v Rolanu.
Trst, dne 8. septembra. (Izvirno.) Ni se še posušilo črnilo, s katerim smo zabeležili usodno vest, da je bil »Narodni dom« pri Sv. Ivanu pri Trstu požgan, že brni telefon in javlja drugo, istotako žalostno in naravnost odurno vest, da so ti sinovi dvatisočletne kulture in potomci volku!ie (če ni bila v resnici hijena!) pognali v zrak poslopie »Konsumnega društva« v Rojapu, edini prostor še v Trstu, kjer je imel ostanek Sokola svoje prostore. V ta namen so se poslužili užigalne bombe, ki je uničila in vpepelila vse. Skromen, a vendar takq ljubljen dom rojanskih Slovencev Je bil
v par urah žrtev divjega elementa. Kaj še ni dovolj? Še ni dovolj pretrpi, še ni prestal trde izkušnje, da se sme imenovati Jugosiovena primorski Slovenec, — da se jugosl. vlada ne gane m so JI, kakor se vidi, bolj pri srcu trg. Špekulacije in dogovor) o ribolovu, kakor pa trpeči primorski rod? Kaj so odgovorni faktorji res tako kratkovidni, da ne vidijo v raznih dogovorih le maska zahrtnih morilcev, ki tvorijo, sodeč po njih obnašanju — celo Italijo.
Prišlo bo do fega, da bo šel Primorec sam v njih klavnico. Kdo bo takrat dajal račun?
Napad madžarske voitkev Zap. Oerskl
SRDITI BOJI V AGENDORFU. ENTENTINE ČETE PRIPRAVLJENE. VELIKO RAZBURJENJE V NEMŠKI AVSTRIJI.
Prebivalstvo beži trumoma pred razuzdanimi tolpami v Dunajsko
Dunaj, 8. sept. (Izv.) V zapadni Ogrski so se danes v jutranjih urah odigrali katastrofalni dogodki. Ob 5. uri zjutraj je napadla močna madžarska tolpa avstrijsko orožnišško postajo Agendorf. Agendorf je zadnja žlezniška postaja pred Sopronjem tik ob madžarski meji ter v pasu, ki ta Avstrijo dosedaj ni bil sporen. Ta-mošnja orožniška posadka obstoja iz 400 mož. Madžarskim tolpam so neposredno sledile regularne čete, infan-terija in kavalerija, ki sta se istotako udeležili napada. Pri tej priliki se je prvič opazilo, da je v dosedanjih praskah za zapadno Ogrsko posegla v boj tudi madžarska kavalerija. Boj je trajal 14 ur, nakar so se morali Avstrijci, ki so bili v manjšini, umakniti in. prepustiti Agendorf Madžarom. Pri tem boju so imeli Avstr. 4 lahko in a težko pan jen*, d,očim madžarske izgube niso znane. Ranjenci SO izpovedali, da je opažati na cestah o3 Šopronja \. pi oti Agendorfu številne kolone madžarske regularne vojske. Ob tej uri še ni mogoče presoditi po-posledice teh dogodkov v polnem obr segu. Presoja pa se, da se gre za velikopotezno akcijo od madžarske strani. Avstrijska deželna uprava v Mat-tersdorfu je morala mesto zapustiti in bežati. Ob pol m uri dopoldne je došla na Dunaj iz Dunajskega Novega mesta sledeča brzojavka: »Deželna vlada iz Mattersdorfa v Dunaj-Sko novo mesto pribežala«. Pri Mat« tersdorfu so bjlo vse brzojavke in telefonske *ve*e od Madžarov, pretrgane.
Dunaj, 8. sept. (Izv.) Danes zju^ pgpadU Ageoftftt«
Novo mesto. Vsa državna braniba je odšla da zastraži avstrijsko mejo. Tudi je bila na mejo odposlana ena baterija težkega topništva s številno munic/jo. Ob pol 10. uri dopoldne je bilo v Dunajskem Novem mestu Že slišati močno grmenje topov. Proti meji so bile odposlane tudi številne dujejo, da prodirajo Madžari od So-sanltetne kolone. Begunci pripovedujejo. da prodirajo Madžari od bo-pronja v 8 kolonah. V Dunajskem Novem mestu vlada, velika napetost in razburjenje vsled strahu, da bi znali Madžari prekoračiti mejo in vdreti v mesto. To razburjenje narašča Vidno, ker krožijo vesti, da so Madžari Že na pohodil proti mestu.
‘ Dunaj, 8. sept. (Izv,) Kakor do-zpava Vaš dopisnik t dobro Informiranih krogov, je medzaveznlška. generalna komisija prepovedala avstrlski vladi uporabo zvezne armade v zapadni Ogrski. Komisija je le dovolila, ds se sme tamošnja žendarmerija pomnožiti in opremiti s strojnicami. \ ■
Dunaj, 8. sept, (hiv.) Ob pol 2. url popoldne je dobil Val dopisnik od merodajne strani pojasnilo, da bodo že v najkrajšem času nastopile čete velike entente. Tudi se smatra kot popolnoma Izključeno, da se bo avstrijski vladi dovolilo, da sme del svojega vojaštva uporabiti za čiščenje zapadne Ogrske od madžarskih tolp. V to svrtvo že ima vojna uprava pripravljene močne čete* ki, M Utojo. opremljeno,
Ljubljanski veleseim od 3. do 12.
Dr. Ins. Kril:
Zgradila Slovenska Oradbena družba z o. z.
K Ljubljani, tehn. pisarna v tovarni Keršič.
Veliko zanlmanle, ki ga vzbuja le-Mna stanovanjska hiša na Ljubljanskem velikem semnju, zlasti nebroj povpraševanj glede trpežnosti, ognjevar-nostl, sigurnosti proti mrazu, potem slede troškov itd., na katere ni mogoče dosti natančno vsakemu posamezniku odgovoriti, nas Je napotilo k temu, da podamo v sledečem primerno tehr.ično poročilo o predmetnem gradbenem sl-»temu.
Narava nam nudi v glavnem samo dve vrsti naravnih gradiv: les in lomljen kamen. Vsa druga sredstva: opeka, apno, cement, beton, asfalt itd. so umetno konstruirane snovi, kojih kakovost Je odvisna od načina produkcije, torej od sodelovanja mnogoštevilnih faktorjev. Napram temu predstavlja les surovino par excellence, ki nc potrebuje drugega, kakor da se jo odvzame naravi, uniči njeno celično Življenje in na to neposredno uporabi, pač z upoštevanjem njenega tehničnega značaja.
V resnici je bil les prvo gradivo, ki ga Je začel človek v najprimitiv.-iejšili začetkih kulture uporabljati. Leseni konstruktivni motivi so dali rečat tudi poznejšim kamnitim konstrukcijam, ki s« jih niso mogli znebiti niti v dobi svojega najvišjega razvoja, v grški antiki.
Marsikatera iznajdba je pozneje izpodrinila les Iz enega ali drugega dela natega stavblnstva; navzlic temu pa •premija les do danes z ozirom na svoje Odlične lastnosti, kojih naštevanje bi nas predaleč vodilo, gradbenika kot Bjegov najboljši, vsestransko uporaben prijatelj. Po Iznajdbi raznih umetnih ;gradiv Je pafi gradbenik segel rad po jlDpeki, cementu ln podobnem, ker so mu 'nudili ti proizvodi gotov? vrednosti pri grajenju glede nosilnosti, og.ijevarnosti i«li trpežnosti. Večji del naših noimal-jfeih poslopij, zlasti stanovanjskih hIS, sestoji pa še danes v znatnem, da ne rečem v pretežnem delu iz lssa: tla, stropov!, podstrešja, vrata, okna, vse naše pohištvo, sploh vsa notranja oprema naših stanovanjskih, obratovnih ali pisarniških prostorov Je iz lesa. Navzlic temu gotovo nihče ne bode trdil, da so naša današnja stanovanja netrpežna ali manj ognjevarna. Zakaj torej toliko jvpitja, toliko bojazni, ako se pojavi les, jideska, nele na tleh, v oknih in vratih, tnarveč tudi na steni? Kdo hoče matematično Izračunati stopnjo večje vnetljivosti lesene stene, zlasti ko Imamo na razpolago sredstva, s katerimi lahko znatno zmanjšamo vnetljivost lesa? Z telo primitivnim sredstvom napravimo leseno steno popolnoma ognjevarno: iadostuje v ta namen obiti deske s Irsjem ln ometati z apneno malto. Apno pri tem le v znatni meri prispeva k konzerviranju lesa, ker uničuje organi-'čne kal) v lesu.
Razmotrlvajmo še, kakšne koristi Imamo danes od tega, da so naši očetje gradili svoje najemninske hiše z masivnim zidovjem v obliki trdnjav. Ako se ije z uporabo znatnih denarnih sredstev doseglo pravilno vzdrževanje zunanjega zidovja ln ako se Je s skrbnim nadzorstvom nad najemniki ohranila notranja oprema stanovanjskih prostorov, imamo v takih starih stanovanjskih hl-Šah na razpolago stanovanja, ki niti od daleč ne zadoščajo našim današnjim zahtevam ln potrebam. Življenje Človeka ln življenje ljudskih generacij »amo ob sebi pomenja nekaj zelo spremenljivega. Spremenljive so pri človeku njegove navade in šege, njegove kulturne in materijelne zahteve in potrebe v rai-nih obdobjih kulturnega razvoja. Kakor bi se mi danes prav nič dobro ne poč«-
•m v	kjs5	Peko na velesejmu
največji sreči ni bilo v srednjem veKU 1 strogih stavbnih redov, ki bi bili predpisovali trdnjavske oblike ln konstrukcije za stanovanjske hiše. Danes sl sami ustvarjamo stavbne rede, ki zahtevajo, da se vsaka stanovanjska hiša zida za stoletja. Ali zamoremo tudi danes že vnaprej trditi, da nam bodo naši nasledniki hvaležni za naše zapuščine?,
Kako bi n&m bilo danes, ako bi bili primorani stanovati v hišah, ki »o se zidale pred 100 ali 200 leti, izvzemil pač hiše bogataševi
Mislim torej, da ml po dobrem pre-vdarku vsakdo pritrdi, ako Izjavljam, da ustrežemo našim in bodočim stanovanjskim potrebam v povsem zadostni meri, ako pri grajenju svojih drobnih ' stanovanj računamo samo s 80 do 70 letnim obstojem naših stanovanjskih hiš. Več nt treba, da trdim celo, da bi jjilo več let v Ikodo.
Iz tega vidika sem pozdravil misel svojega prijatelja ln družr-bnlka našega mladega gradbenega podjetja (Slovenska gradbena družba io.t Ljubljana, tovarna Keršič) Ing. J. Dfideka, da naj
»»..♦avimo na Ljubljanskem velikem .	------
S!sepo stanovanjsko hišico kol l Uto tedanje vlade, kaiera k um
vzgled, kako Je mogoče z malimi in razmeroma primitivnimi sredstvi ustvariti čedno in udobno stanovanje. Hišica ima v pritličju veliko jedilnico 4.70 X 5.00 m, kuhinjd 3 X 4.00 m, sobo za služkinjo, shrambo in stranišče. Po solidnem hrastovem stopnjišču dospemo do manzardnega podstrešja, v kojem se nadalje nahajata 2 sobi, kopalnica in garderoba. Uporabno Je tudi še podstrešje nad manzardnlma sobama. Napram očitkom kritike, da so prostori premajhni pripominjam, da poznam v Ljubljani tozadevno moderna stanovanja, za katera se pobira letna najemnina 20.000 K (3 sobe s pritiklinami), ki nimajo niti enega prostora v velikosti naše jedilnice. Zadnji trakt poslopja je vrhu tega mogoče s prav neznatnimi stroški podaljšati za 1 ali 1 in pol metra in potem tudi v tem oziru ni več povoda za očitke.
Pri ureditvi tlorisa šlo je naše stremljenje za tem, Izrabiti do skrajnosti vsak kotiček. Iz tega stremljenja izvira iudi oblika ostrešja. — Poslužili se nismo niti nemških, niti severnočeških vzorov, — temveč smo uporabili naše specijel-ne polnostenske oboke, ki so omogočili ureditev podstrešnih prostorov in stop-njišča v popolnoma normalnih višinah in širinah. Vsa oblika izvira torej iz jasnih konstruktivnih motivov In je torej popolnoma utemeljena. Pri dekoraciji detajlov uporabil je naš arhitekt gosp. Zejdl modernizirane češke motive, akoravno bi za ograje na verandi in na balkonu bili gorenjski motivi bolj na mestu. Za vse morebitne pomanjkljivosti pa bodi nam šteto vsaj to v dobro, da smo izvršili celo stavbo v izredno kratkem času — v petih talnih.
Sedaj še nekaj važnih podatkov glede konstrukcije sten. Na betoniranem podstavku 45 cm nad terenom je postavljeno leseno ogrodje, ki Je pri. razstavljeni hišici na obeh straneh obito z deskami.
Za definitivne namene bodemo uporabljali čisto lesen opaž samo zunaj, v veži in na stopnjišču. Obodno zidovje bomo v izolacijo zoper temperaturne razlike Izpolnili s posebno zmesjo (ksy-lolitom), s čimer bodo vsi stanovanjski prostori popolnoma zavarovani proti mrazu in vročmL Notranje stene v stanovanjih se potem na preje opisani način obijejo z trsjem, omečejo z apneno malto in pobelijo, oziroma slikajo, kakor pri masivnih stavbah. Ker Je naša masa za izolacijo porezna in omogoča transpiracijo, bo bivanje v naših lesenih hišah nele prijetno, marveč tudi hi-gijenlčno.
Pripomnimo le, da smo v položaju postaviti popolnoma dovršeno hišico z 2 sobama, kuhinjo In pritiklinami, vštev-51 betonski podstavek v ravnem terenu, dimnik, peči ter zasteklenje oken za 140.000 K. Pri ureditvi hišic v skupinah in prt grajenju celih kolonij bilo bi mogoče doseči še nižje cene.
Izrekajo se nam Še pomisleki glede trpežnosti lesenih zunanjih sten. Esem-pla trahunt! Oglejmo si stare lesene hiše na našem Oorenjskcm, oglejmo sl razna postajna in skladiščna poslopja pri icleznicah: pri količkaj pametnem vzdrževanju ne zaostaja les za ostalimi navadnimi gradivi, zlasti ne za našo kranjsko opeko. In ako se po dolgih letih pojavi pomanjkljivost v nosilnih stebrih stenskega ogrodja, Je mogoče vsak kos Izmenjati, nadomestiti, popraviti ravno tako, kakor to moramo storiti pr) strehah In stropovlh najbolj solidnih in masivnih palač.
Z našimi Študijami in s našim praktičnim poizkusom na velesejmu *hio storili svojo dolžnost kot Inienerjl-pro-ducenti. Stvar Javnosti ln merodajnih člnlteljev pa Je, da podpirajo naše stremljenje po odpravi stanoyanJ*k* bed«.
Podjetje Je bilo ustanovljeno leta 1903 z osnovno glavnico K 20.000.— kot eksportna trgovina vseh Izdelkov domače obrti. Olavnl predmet bili so čevlji, ki so se izdelovali osobito v tržUkl okolici. Izdelki so bili dotlej zelo primitivni ln prodaja istih Je bila vzllc nizki ceni (30—40 vinarjev za par otroških čevljev) težka. Tl izdelki morali so se v prvi vrsti izboljšati in ko se je to posrečilo, dobilo se Je zadosti kupcev. ■— Kmalu Je postala produkcija premala ln treba Je bilo misliti na mehanično Izdelavo.	...	..
Leta 1906 osnovala se le lastna konfekcija z pomožnimi stroji v Trllču v najemnih prostorih »Wandcrholz« med tem s« Je pa pripravljalo resno sa polno mehanično Izdelavo.
Leta 1908 se Je ustanovila nova družba z omejeno zavezo * vpisanih K 300.000.— In plačanih K 77.000--osnovne glavnice, kupila se Je sedanja parcela in zaslgurala električna moč in meseca marca se Je položil temeljni kamen sedanji tvornld.
Preko vseh vsestranski težkoč, ono*
nacljonalnih razlogov zavlačevala dovoljenje za stavbo, se je biez ozira na to, brez stavbnega dovoljenja začelo z gradbo in po treh mesecih, ko je bilo vse v najboljšem teku, je pustila vlada na licu mesta z žendarmeruo delo ustaviti. Delo Je moralo zbog tega celih 7 mesecev počivati, a vzllc vsem ogromnim zaprekam se je stavba dovršila, uredila z najmodernejšimi stroji in pričela meseca novembra 191.1 z obratom.
2aIlbog, da je podjetje z otvoritvijo došlo v največjo svetovno gospodarsko krizo, osobito v čevljarski stroki, kajti takrat je v enem samem letu v prejšnji avstro-ogrskl monarhiji postalo preko 50 čevljarskih tovarn insolventnih in večina jih je prišlo v konkurz.
S strogim, solidnim, trgovskim postopanjem in s solidnimi izdelki in po največjem trudu se je. vsled neznatnega kapitala vendar posrečilo podjetje vzdržati na površju in v kratki dobi so zasloveli po celi prejšnji monarhiji kot najboljši fabrikat čevlji znamke »Peko«.
Prišla je svetovna vojna in podjetju so se odvzele najboljše delavne moči; končno se je moralo delati za vojno v razmerju .določenem po materljalu, ki ga je vojaški erar podjetju dodelil.
Po razsulu prejšnje države bi smela čevljarska obrt upravičeno upati na najboljšo konjunkturo, a žalibog, da se upi niso uresničili. Vsled neznatne carinske zaščite uvažali so razni verižnikl iz vseh delov sveta, Francije, Amerike, Angleške, Španske, Češkoslovaške, osobito pa iz Nemške Avstrije ogromno množino vsakovrstnih po večini slabih čevljev hi tekom par mesccev je bil jugoslovanski trg prenapolnjen z čevlji tako, da se čevlji domačih obratov niti pod lastno ceno niso mogli placirati.
Leta 1917/18 so Vsi družabniki izstopili iz družbe in podjetje je prišlo v samolast nositelja firme.
Leta 1919 se je prevzela tovarna Miiller in Ooecken v Tržiču, ker so se imeiitelji tvornlce preselili v Gradec. V tej tvornicl pa se je moral obrat popol-nom ustaviti in stoji še danes, ker je nastala popolna stagnacija in se vzdržuje le en obrat in ta komaj z 20 odstotno kapaciteto. Drugi obrat se otvori, ko nastopi boljša konjunktura.
Leta 1920 vstopil je imejitelj firme s 55 odstotki kot družabnik pri nacijo-naliziranju tovarn čevljev Mally in Dornberger ln pri tovarni usnja Carl B. Mal!y v Tržiču.
Velike težave povzroča mlademu podjetju ie danes pomanjkanje dobro kvaliflciranah vodilnih tehničnih moči ln se j« v to svrho zgradila v najlepšl legi v bližini tovarne lepa moderna stavba v domačem slogu z desetimi večjimi ln manjšimi stanovanji, odgovarjajočimi vsem današnjim hlgijeničnim zahtevam. Električna luč, dobra pitna voda, kopalnice, pralnice Itd.)
Dokler se nameravana dozidava tvornice ne uresniči, se vrši prodaja ln razpošiljanje čevljev v Ljubljani v lastni hiši na Dregu št 20 (preje Cojzova hiša).
Načrti za bodočnost so:
Obstoječe podjetje razširiti ln špecl-Jalizlrati na posamezne fabrikate.
Največje zapreke v razvoju čevljarske Industrije so:
1. premala carinska zaščita napram uvažanju finalnega blaga, osobito napram driavam s slabo valuto, nasproti zopet previsoka carina na vse surovine la polfabrikste oziroma fabrikate, ki Jih potrebuje čevljarska stroka.
2. skrajno slabe prometne zveze, osobito poštni promet s sosednjimi državami, ker se ne more dosti hitro doba-vatl potrebnih predmetov osobito strojnih delov Itd.
3. prepočasno carinsko poslovanje, ki viame tudi ogromno časa In končno
4 sa Industrijo vsoh strok rešitev, oziroma stabilizacija valutnega vprašanje, kajti dokler ni to rešeno, manjka Industriji vsaka baza za kalkulacije ln za serljozno delo.
Ljubljanskega Velesejma M udeleže prej omenjene tvrdke ln razstavijo svoje Izdelke v paviljonu I In sicer Mally in Dembergor prosto konzumno robo na prostora It 804, Peter Kozina In Co, finejše vrste, najnovejše oblike ln najboljše kvalitete na prostora Št 301, Karl B. Mally, tovarna usnja pa razstavi Črno In barvano nanje aa čevlje, mobllje ta drage potrebščine, nalnovejši Izdelek.
Ker so se cene na svetovnem trgu vsled padca naše valute zelo zvišale, da stane daaea par Čevljev v Ameriki Dol 15.— t L kron J.TOOr-> v Parizu Tra 150-200.—, t J. K 2000.— do 2800, v Italiji Ur. ISO*— 200,- t J. K 1000, do K 1500.— Je trdno upati, da bo uspeh velesejma za čevljarsko Industrijo po-voljen, kor so pri naa sedaj čevlji za sedaj najceneiši.
,Splošno pozornost vzbuja na ljubljanskem sejmišču paviljon, ki ga je včeraj dogradila beograjska tvrdka 3o-gatirjev in Palič. Znani ruski inženir Bogatirjev razstavlja svoje peči (štedilnike) — izum, ki je zbudil veliko zanimanje v Beogradu, Bcilimi in drugod. Razstavljen je tip velikega štedilnika, namenjenega za vojaštvo, bolnišnice in podobno, na katerem se okuha popoln obed za 300 ljudi v eni uri, za kar se utroši vsega le okolo 10 kvc drv. Poleg tega sta razstavljena dva Upa malih lesenih štedilnikov za rodbinsko gospodinjstvo, na katerih se pripravlja obed za 25 oseb. V teh malih š‘edilniklh se lahko peče meso, kruh, in druga peciva, dalje se v njih ogreva voda za umivanje in kopanje v posebnih pripravah se prekuhava perilo, ako se nanje pritaknejo radiatorji, služijo tl šteJilniki tudi za ogrevanje kuhinje hfstanovanja. Poraba kuriva v teh štedilnikih je minimalna: za obed (25 porcij) se porabi okolo enega kilograma dw. Štedilnik ostane, tudi ko je zakurjen, popolnoma hladen; v vsnkem štedilniku se nahaja celo shrambica za led, Kjer se ijhko ohlajajo jedila in pijače. Poseonosti, ki odlikujejo Bogatirjeva so. Maksimalna izraba toplotne energije, goriva, — vsled racijonelne konstrukcije ognjišča je onemogočeno potratno izžarevanie toplote, ki se vrši na dosedanjih tipih štedilnikov: v času srorenja se ujame in ohrani skoro vsa toplota, ki jo odda ia goreče kurivo, m se ekon mučno uporablja za različne prej omenjene svrhe. Nada'jnja prednost teh štedilnikov je v tem, da se jedila v njih v kratkem času skuhajo in da je potrebna prisotnost kuharice le kratek čas, ko se nalaga kurivo na ogenj. Manipulacija je vsled konstruktivne enostavnosti preprosta, trpežnost štedilnikov neomejena. Velika vrlina štedilnikov je v tem, da poleti ne grejejo kuhinje, in da so lanko prenosljivi. Kakor čujemo bo inj; Bogatirjev v nedeljo dopoldne s praktičnim poskusom demonstriral občinstvu svoje štedilnike in se bo vsak lahko na licu mesta in s poskušajo skuhanih jedil prepričal o vrlinah novih štedilnikov, ki pridejo še tekom te jeseni v promet.
Pridobivajte
m naročnike!
DRAGINJA V LJUBLJANI IN UREDBA O POBIJANJU DRAGINJE ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN IN BREZVESTNE ŠPEKULACIJE.
Mesto Ljubljana je slovelo do nedavno kot eno najcenejših mest v naši državi in vsakdo se je čudil, kako po ceni živimo in kako se je posrečilo zadržati draginjo. Kljub temu lahko konstatiramo, da niso imeli naši trgovci nobenih izgub in da nismo slišali še o nobenem konkurzu v zadnjem času. Pač pa konstatiramo prav z veseljem, da «c je počela razvijati trgovina prav močno, ker so zasloveli naši trgovci kot res reelni faktorji, ki poznajo dobro način trgovanja in se zavedajo, da je več vreden dober renome nego momentani nekoliko večji dobiček. Ravno ob priliki velikega sejma se vidi na velHcem interesu za to prireditev to dejstvo prav
jasno.	...	,,
Dolžnost vlade je poskrbeti, da vzdržuje ta renome in preprečiti uvedbe takih praks, ki bi utegnile škodo-
Mesto tega pa opažamo v zadnjem času neverjetno višanje cen in pričakovati je se hujšo draginjo, vsled tega nove zahteve zvišanja plač de-avitvu in uradništvu, s kratka nadaljevanje višanja cen In nižanja vrednosti naše itak ie razupite slabe va-ute<
Ako preiščemo povzročitelje te | draginje, bomo prišli vedno do zaključka, da so jo vsakokrat povzročile le diletantske odredbe, katerih imamo ie toliko, da se človek sploh n« spozna.
Taka n&redba Je tudi zadnja sta« novanjska.
Dovolilo se Je poljubno višanje najemnine xa trgovske in obrtne lokale. To plača seveda konzument m se trgovec niti niti ne zmeni za tol Zviša s« radi tega stanarina ka^ varnarja, recimo sa borih 50.000 K na leto. Kavamar zviša opravičeno Ceno in sicer le po eno. kronco pri kavi Ako pa proda 'dnevno le 200 kav, znaša to na leto 73.000 kron, ima tedaj moi zopet borih 33.000 kron dobička. Viia pa ceno tudi vsem stvarem in ima dobička še vsaj deset-* krat toliko! Kdo plača vse to? Zakaj a« niso uprli bolj energično proti na-redbi trgovci in obrtniki? Gore j šn ji račun, ki velja tudi » druge obrti m aa trgovino, nam razjasni vse to!
Konzument pa, posebno stalno nameščeni, plačaj, čc moreš, drugače pa stradaj!
Ministrstvo za socijalno politiko je menda tudi že uvidelo vse to in je I izdalo U**ibo. O pobi ja ni* draginje
življenskih potrebščin in brezvestne spekulacije. Ta uredba je razglašena v Službenih novinah z dne 20. junija 1921 in v Uradnem listu za Slovenijo dne 16. avgusta. Ze to veliko razdobje v razglasitvi v Uradnem listu in v Službenih novinah nam je dokaz, da se jo smatra kot neko mrtvorojeno dete, ker se glasi zadnji člen naredbe, da stopi v veljavo že z dnem razglasitve v Službenih novinah, do-čim se držimo v Sloveniji še vedno 'roka razglasitve v Uradnem listu.
Uredba je tedaj že od dne 30. junija v veljavi in ima v členu 22 tudi zelo važno odredbo, ki se glasi:	Od
tega dne prestanejo veljati vse naredbe in vsi predpisi zakonov, ki bi nasprotovali odredbam, navedenim v tej naredbi. Radi tega moramo smatrati kot dvignjene vse dosedanje naredbe in velja le ta uredba v teh predmetih.
To je res hvalevredno, ker tako smo prišli vsaj do ene enotne odredbe in se konča s tem ona negotovost, ki je vladala vsl-ed vsakovrstnih naredb raznih vlad ravno v tem predmetu.
Ta odredba pa vsebuje še nek člen, ki je pod številko 17 i;i se glas::
Za predpisovanje maksimalnih cen življenskim potrebščinam, kakor tudi za preiskovanje j n presojanje kaznji-vih dejanj po tej uredbi, razen primerov iz druzega odstavka člena 10 in točke 8 člena 14, se ustanavlja v j vsaki občini po eno sodišče za pobi-
SWlncv določbe o ‘*rt<;tavi takAnra sodišča v katerem sta fuli dva dr* j :viin i.. -.1. ,m uva i.io. 4v v:-.. mere volijo te kategorije iz svoje srede.
Te sodnike-lajike imajo voliti na zborih, a ni nikjer rečeno, na kak način, k e daj, na podlagi kakšnih list, oziroma iz katerih strank in kdo vodi in odredi te volitve!
Radi tega tudi do danes nimamo tako sodišče in ni niti upanja, da g» doživimo.
Druga napaka te naredbe je, Izve^ drugih, katere niso tako važne, tudi ta, da nima nobene odločbe o načinu postopanja teh sodišč za {obijanje draginje. Juristi bodo gotovo rekli, da se ima vporabiti za ta postopek določila kazensko-pravd.iega reda. Proti temu nimamo seveda ugotavljati, posebno odvetniki ne, ker bo tako dana prilika zavlačevati take procese z raznimi zasliševanji ad in-finitum in oni bedni sodniki bodo sedeli noč in dan, brez, da bi dosegli uspehov. Radi tega tudi ni upati, da bi ti reveži res zamogli kaj doseči.
Praktični efekt te uredbe pa ima* mo že in ta je popolnoma prosto fas brez kaznjivosti dopustno odiranj« ljudstva na vsej črti, ker so ukinjen« vse tozadevne naredbe in se ne more ali noče uveljaviti nove.
Ta rezultat se je doseglo s to nov« naredbo in ker smo mnenja,^ da vlada vendar ni nameravala tega in da uvideva težke odnošaje delavstva ta uradništva, upamo, da popravi t« Mf pake in nas ščiti pred pijavkami.
Mi ihtt \mWM Pit
S prvim t m. Je začelo ofldjelno javno podpisovanje na naše notranje Investicijsko posojilo od 500 milijonov dinarjev oz. 2000 milijonov kron ter af Ima podpisovanje zaključiti dne 30. t m,’ Akoravno so namen, pogoji ln garancij* tega posojila detajlno označeni v lase-ratlh, ki Jih prinašajo dan za dnevom naši časopisi in v plakatih nabitih po celi državi, vendar ne bo odveč, da se po* čarno s tem posojilom še posebej v go* spodarskem delu našega Usta, ki ze ven člta, nego Inseratnl del In to tudi Iz razloga, ker se nam zdi, da reklama za to posolilo, ki nima 1« koristiti našemu rodnemu gospodarstvu sploh, ampak B nudi tudi posebne koristi podpisnikom Istega, ni zadostno, da bi zavest o valj, nostl podpisovanja na Isti zašla v široki sloje naroda. Kdor Je tm«l priliko v* deti, z kakšnim aparatom se vodi 1% klama v velikih kulturnih državah Jj razpisu javnih posolil (v Angliji* f*rair, djl, Italiji, da ne govorimo o AmenkU, se mora le čuditi, a kako Indolenco »* pri nas vodi reklama z£ naše notranje posojilo. Kakor da ne hi bilo lotov« krogom do tega, da se udeleže podj&n sovanja na Isto široki sloji naroda Mt da ostane vse posolilo v rokah našul velikih bank ali celo mednarodne bančne spekulacije. O uspehu posoltta sp bo moglo govoriti Sele tedaj, %ko bodo Pre* Šle obveznice Iz rok bank, ki «0 prevzel* garancijo za posojilo v malega meščana, kmetovalca ln delavca. L* t* daj bo doseženo dvoje. Najprej vel* moralen uspeh na zunaj, ki bo vplival na zaupanje v gospodarsko moč naše države in pripomogel tudi k boljšem« ocenjevanju na?e valute, a P°tem doseženo tudi to, kar je posebno vazno, j da ostane dobiček, ki ga nudi P'od'._ nikom visoko obrestovanje, nc mačih rokah, nego tudi v rokah Sl
slojev, ki vrhutega ne š£*knl««li a obvi
lajo velekapitalisti in velekapitalistična podjetja, ne oziraje se na koristi države in posebno na njen stalni kredit. Po tem uvodu hočemo na kratko posneti splošne in posebne koristi razpisanega posojila.
; Naše investicijsko posojilo ima služiti, i kakor to že označuje njegovo ime, investicijam t. j. ima se upotrebiti za zboljšanje naših narodno gospodarskih i naprav, posebno za zboljšanje naših 1 prometnih sredstev (železnic, luk, vagonov, lokomotiv itd), od katerih je od-fvisen v prvi vrsti uspešen prevoz, izvoz in uvoz blaga. Poseben parlamentaren ; odbor bo nadzoroval upotrebljenje poso-! iila v te svrlie. Investicije in način njih [Izvedbe so navedene podrobno v investicijskem načrtu, ki je del zakona o po-, Sojilu. Podpisniki posojila imajo tovej gotovost, da se denar, ki ga posodijo jdržavi, v istini uporabi v navedene |*vrhe. Na drugi strani imajo podpisniki pd strani države popolno garancijo glede obrestovanja in amortizacije obveznic povračilo vsako leto od četrtega \ieta naprej tekom 50 let izžrebanih obveznic. Posojilo Je hipotekarno zavarovano v vsakoletnem državnem proračunu. Obveznice in obrestni kuponi so prosti vsakega davka, vživajo popularno Varnost ter nosijo 7 odstotkov obresti, Idi Jib Izplačujejo dvakrat na leto (15 'marca In 15. septembra) vse državne iblagajne in v to pooblaščeni denarni za->odi brez kateregaslbodi odbitka. Obveznice so laliko zastavljajo pri »Na-i rodni banki« po predpisih, ki veljajo za t Isto. Ako bi torej kdo, ki je podpisal podojilo, pozne/e potreboval denar, si lahko pomaga s tem, da zastavi obveznice 'pri Narodni banki. Obligacije se izdajajo tjr kosih po 100, 500,1000 in 10.000 dinarjev, ter se prodajajo »al pari* t. j, po -Isti cer.!, na katero se glasijo. Naši mali ^kapitalisti, ki imajo male prihranke na ■Strani naj ne drže torej Istih doma, kjer #m na nosijo nlkaidh obresti, ali pa k’ ilm nosijo od denarnih zavodov le til in Spol do 4 odstotke obresti, marveč naj '/lih naložijo v varne državne obveznice, ffcl Jim nosijo 7 odstotkov obresti. Pri jjtem se jim ni treba bati zgube, kajti, |*ko bi država bankrotirala, česar se pri «a* ni bati, tudi bankovci spravljeni v Skrinjicah in nogavicah ne bodo imeli 'Jnobeue vrednosti. Končno jc pa opozarjati na še eno korist za podpisnike obveznic. Ker se s časom morajo naše ln fcploh svetovne gospodais«e razmere izboljšati, je naravno, da bide tudi obrestna mera padla. Vsled tega se bo pa z«1-jlala vrednost obveznic, t. J. bo zrastel jtejlh tečaj ter se bo lahko prodalo obveznice, ki stanejo danes rcJmo 100 dinarjev za 120 dinarjev in več. V Intelesu države in širokih slojev, državljanov je forej, da se vsi po svojih močeh udeleže podpisovanja na naše investicijsko podojilo.
Švica občufen ‘del prometnih' 'dohodkov oddajati za import.
Pri teh številkah’ pomeni finančna vrednost tujskega prometa v Sloveniji velik faktor za državne dohodke in prihod mednarodnih tujcev aktivno postojanko, jednovreduo ekspertu. Jugoslavija pa bode v prometnem oziru že pri sedanjih' razmerah (planinski promet, toplice, slatine in promet ob Adriji) ena najvaženjših prometnih držav v Evropi.
Iz teh razlogov je prevzela v naši kraljevini organizacijo tujskega prometa država sama ter ustanovila v ministrstvu za trgovino in obrt poseben oddelek za tujski promet, kateremu načeluje naš rojak dr. Žižek. , , v- .
- >• •*- ’ A'
r-f »Orient* trp.ovsko-spedicijslio d. i). v Mariboru. Trgovci io industrijci cele Slovenije, so si osnovali pred kratkim lastno »Trgovsko-spedicijski d. d. v Mariboru* pod imenom »Orient? ter se tako osamosvojili; uvideli sO namreč, da jim .ie to nujno potrebno, posebno, ker čredo razne sped. tvrdke s svojimi pretiranimi cenami že v neskončnost. Izročeni so bili na milost in nemilost špediterjem in raznim carinarskim posrednikom. Z ustanovitvijo lastne sped. d. d., ki je spojena z lastnim posredništvom, to preneha. — Predvsem bo novo sped. podjetje znatno znižalo sped. tarife ter nudilo trgovcem in industrijcem najrazličnejše ugodnosti. »Orient« d. d. bo imela zvezo z vsemi trg. In industrijskimi centri v tu- in inozemstvu. Želeti bi bilo, da se brez Izjeme vsi trgovci in industrijci oprimejo in poslužujejo lastnega podjetja, katero bode sigurno zastopalo le njih interese. S poslovanjem prične d. d. Orient v na:i—lišem času in ima za to zasigurano prv^^stno in vsestransko izvežbano pisarniško osobje. Na razpolago bodo tudi obsežna skladišča spojena z industrijskim tirom juž. železnice.
'Slov. Toarlsi-Oince h v svojem paviljonu nasproti sejmskemu uradu razstavil slike slovenskih zdravilišč iti letovišč ter najvažnejših turističnih točk. fta vpogled Je tudi različna potovalna literatura naše kraljevine, prospekti, kažipoti lu razglednice. Slov. Tourist-Offlce je državni obaveštanji urad ter centrala prometnih društev v Sloveniji, ki daje brezplačna izvestja v vseli zadevah prometa ia turistike ter brezplačno posreduje glede letoviških stanovanj, Istotako v zadevi zimskega športa. Jako zanimiva je razstava gorenjskih pip, takozvonih »čeder«, ki se izdelujejo v Gorjušali v Bohinju. Finejše vrste so jako lepo okovane In z bisernico vložene. Pipe so na prodaj, naročila sprejema Tourist-Office. Vsa razstava je okusno in spretno urejena ter lepo okra-|ena, tako da napravlja na vsakogar najugodnejši vtis. Po celi moderni Evropi Je danes tujski promet organi-Eiran In mu države dajo pokroviteljstvo, V prvi vrsti je država financijelno internirana, ker donaša promet Izvanredne dohodke. V nekaterih državah, posebno v Franciji, ker se je že pred vojno predsednik Poincarrd postavil na čelo zvezi turističnih organizacij, se smatra promet kot najvažnejši faktor narodne propagande.
V nekdanji Avstriji je bil tujski promet organiziran državno v ministrstvu za javna dela. Brutto dohodek avstrijskega tujskega prometa je uradna statistika cenila na 110 . milijonov kron na
slovenskih krajih imela je le kro-novina Kranjska svojo Deželno zvezo v narodnih rokah. Kranjska Deželna zveza delovala je od 1. 1906 z velikim uspehom, med katerimi je bil najvažnejši ta, da so že pred vojuo skoro vsa prometna podjetja prešla v slovenske roke. Deželna vlada za Slovenijo jc 1. 1919 pre-osnovala »Deželno zvezo« v Generalni komisarijat za tujski promet in turistiko V Sloveniji.	^
Brezigar je cenil v svoji gospodarski knjigi letni brutto dohodek tujskega prometa v Sloveniji na 5.6 milijonov K. •Ta znesek pa se je dvignil vsled izpre-membe novčne vrednosti brezdvonmo na 100 milijonov kron.
Ker večinoma produciramo prometne potrebščine sami, se pri nas brutto dohodek ne razločuje od netto dohodka v valih! meri, medtem ko mora n. pr
«19 n«.
'Ogrski državniki in politiki ne zamudijo nikdar povdarjati, da je »kraljevo vprašanje« iz ogrske politike »izločeno«. Pudarjajo sicer, da je njih dežela kraljestvo, toda brigali da se niso, če ima kraljestvo svojega kralja ali ne, tudi če so mu ogrske razmere neznane, se mora zdeti, da to predstavljanje ne more odgovarjati pravim razmeram. Jako nemogoče je, da se konstituanta, ki je bila posebej za to ustvarjena, da reši vprašanje dež. oblike in katere prvo zakonodajno delo je bilo sprejem zakona, da je Ogrska kraljevina, sedaj niti najmanj ne bi brigala, če ima ta kraljevina tudi kralja. Četudi bi se ne zgodilo nič druzega, so vendar zadnji parlamentarni dogodki, boj legitimistov proti upravniku in njegovim častnikom, sami po sebi v stanu vsakogar prepričati, da je vprašanje kralja jedro vseh 2mešnjav.
Države male entente sodija iz svojega stališča novsem pravilno, če smatrajo za oviro trajnega tniru z Ogrsko predvsem staro frazo »o skupnosti dežel sv. Stefana,« in zahtevajo za prebivalstvo Ogrske demokratično prostost, da samo odloči o drž. obliki,. Sosedne države pri tem upravičeno računajo na to, da se agrarno prebivalstvo Madžarske ne bi odločilo za idejo kraljevine. Z druge strani pa je iz stališča današnjih gospodarjev Ogrske razumljivo, da se z vso silo opirajo na izredno zakonodajo, kajti ie na ta način zamorejo zadrževati republikansko Idejo in oktroirati deželi starim fevdalnim razmeram odgovarjajočo državno obliko kraljevine, ki edina jrm zagotovi njih gospostvo.	\
Nekateri legitimističnl, kralju zvesti državniki, predvsem pl. Beniczky ln pl, Rakovsky so pričeli proti Horthyjev-cem boj na življenje in smrt. V ozadju parlamentarnih bitk se bojuje boj pravzaprav med pristaši kralja Karla in nadvojvodo Albrehtom Habsburgom. Na ekskralja prisega večina aristokratov, predvsem princ Ludvik Windischgratz in grofje Andrassy in Apponyi, najboljše glave krščanskih socijalcev, cksnii-nister tieniczky, komornik Rakovszky in stari min. predsednik Stefan Friedrich, judovski bankirji in »demokrate« se nazivajoči judovski politiki, kakor baron Szterenyi, Vazzonyi, finančnik Sandor i. dr. Težka točka boja za ekskralja je, da očividno nima dosti sredstev za propagando, mediem ko njegov sorodnik in rival Albreht razpolaga z njimi. Akcija zanj se vrši manj z njegove kot s strani njegovo matere nad-vojvodinje Izabele, katera se je preselila za stalno v Budimpešto. Obenem z njeno preselitvijo se ji je posrečilo najeti na takozvano posestvo Croy-Dul-mont od nekega amerikanskega kon-sorcija hipoteko y znesku 200 milijonov Ogrskih kron.
Dognalo se je, da so v splošnem Krščanski socijalci legitimisti, medtem ko so mali posestniki, izvzemši'levega republikanskega krila, na strani Albreht-Horthyjevi. Iz tega sledi, da se min. predsednik grof Bethlen, kateri ne pripada legitimističnl stranki, nagiba vedno bolj k malim posestnikom.
Upravnik Horthy podpira vedno bolj šanse Albrehta, odkar je postalo njegovo razmerje proti ekskralju po njegovi velikonočni avanturi zelo napeto. Sicer pa Horthy ni nikdar priznal barve in se njegovo kot Bethlenovo pri-padništvo k Albrehtu le domneva. Gotova stvar pa je, da so vodilni možje
kov, kot znani vodja tolp pl. Pronay, zloglasni pl. Hejjas, predsednik ofic. društva M. O. V. F. Gombos in drugi očitni in nasilni propagatorji ideje, da bi naj bil 'Albreht Habsburški čimprej kronan pod imenom Arpad II. za ogrskega kralja. Tudi je gotovo, da, medtem ko judovski bančni magnati in fevdalna aristokracija pričakuje od restavracije Karla vpostavitev starega, kou-servativuo-libcralnega reda in vele-agrarskega gospostva, bi bilo zasedanje prestola po Albreht-Arpadu v očeh uje-govih zvestih euakovredno s permanen-co reakcionarnega režima antisemitov.
Hejjas in njegovi somišljeniki prirejajo ob nedeljah in praznikih »shodec, na katerih se poleg običajnih antisemi-tlčuih gonj skuša tudi čisto javno ljudstvo prepričav^iti, da je bodočnost ogrskega naroda v rokah nadvojvode Albrehta in da morajo vsi pospešiti njegovo kronanje. Horthy se pa zna nasprotno zadržati popolnoma nepristransko, in ne eksponira svoje osebe v nobenem oziru v vprašanju, katero je glasom uradne formule »iz vsake aktivne politike zaenkrat izločeno«.
Ta formula odgovarja v toliko resnici, v kolikor stoji velika masa vsem tem intrigam popolnoma hladno nasproti, in katera je obema Habsbur-govcema enako nenaklonjena. Drugo potovanje kralja Karla ne bi imelo prav nobenega uspeha. Narod bi tak poizkus popolnoma hladno sprejel; le pri nekaterih magnatih, bankirjih, in morda tudi pri nekaterih odslovljenih generalih bi mogel računati na podporo.
Rešitev kraljevega vprašanja je za konsolidacijo notranjepolitičnih razmer na Ogrskem nujno potrebno in se bo v doglednem času tudi reško. Toda naj pride na prestol ta ali oni, gotovo je pa že danes eno, da madžarski narod kot tak v tem vprašanju ne bo odločeval, niti dal inicijative.
Poznamo lih!
upravniku bllzostoječih oficirskih oddej-
Pri zadnjih občinskih' volitvah v Ljubljani so mladoliberalci vrgli v zadnjem trenotku bombo v Jugoslovanski kreditni zavod, da bi postrašili volilce NSS in onemogočiil sijajno zmago, mlade, čiste in poštene stranke, ki si je zapisala na svoj prapor: narodnost in so-cljalizem. Danes je tudi oni, ki je takrat količkaj dvomil o solidnosti Jug. kred. zavoda, kdor se jc dal premotiti od jezuitskega mladoliberalnega časopisja in celo najetih ali zapeljanih javnih funkcijonarjev, danes popolnoma na jasnem: bila je to velika lopovščina, ki ji je stala pasivno ob siraii celo naša cenzura, dasi obstoja zakor, ki zabra-njuje take hujskarije, ki izkopavajo zaupanje v zadružništvo. Sam deželni predsednik je moral to prUr.ati, ko je v tej stvari intervenirala pri njem depu-tacija.	; -
Takrat so mladini hoteli z nepoštenimi, ogabnimi sredstvi v kali zaduSlti narodno* socljalistično stianko. Toda doživeli so veliko presenečenje: Dočijn so pri občinskih volitvah v Ljubljani v primeri z državnozborskimi volitvami vse stranke nazadovale, je ASS napredovala na celi črti. NI ga bilo okraja, ki ne bi zaznamoval napredka v številu glasov. Narodni socijalistl, izkušeni in utrjeni že izza volitev v konsfituanto, ko je »Jutro« vodilo ogaben boj proti dr. Rybaru, proti kateremu je izigralo celo ravnotako zasluženega in spoštovanega dr. Gregorina, se niso dali premotiti. Na njih, ki so prepričani narodni soci-jalisti, lake stvari ne vplivajo, ker imajo pred očmi načela stranke, katera ostanejo v najostudnejši gonji Usta kakor kristal.
JDS torej ni dosegla svojega namena. Zato so potuhnjeni žijje iz Kiilm-dingove rodovine brusili svoje orožje naprej. Za to so imeli ten več p.ivoda, ker so se dogodki razvijali vedno bolj v prilog NSS. Po izvolitvi tov. Peska za ljubljanskega župana so zacvilili tako, da jih je bilo slišati v Beograd. Cela vlada naj se angažira za propadajočo mladoliberalno kliko, sicer ji preti nevarnost, da pri prihodnjih drž. volitvah ne bo mogla več ojačiti demokratske stranke s tremi poslanci in doprinesti težko žrtev ministrskega stolčka. Naj prej so se sklicevali na ustavo, potem na atentatorje in komuniste, da prepre čijo potrditev tov. Peska. Ker jih je pa vsak trezen, človek zavrnil, osobito potem, ko so potrdili mariborskega župana, pod katerega predsedstvom se je ravnokar sprejela resolucija za avtonomijo, so se vrgli na drugo polju. — Vpeljali so tajne akte. Kaj tem ljudem mar interesi ljubljanskega prebivalstva! Kaj njim mar, če vsled nedelavnosti obč. sveta trpi ljubljanasko prebivalstvo ogromno škodo! Kaj njim mar, če se na magistratu gospodari brez vsake kontrole v škodo ljubljanskega prebivalstva in če draginja narašča! Za uie je glavno interes stranke, kateri ;im nd.rcku.ie> da Pesek ne sme biti ljubljans* :'upai., ker je pošten in zmožen in bi bil za demo-krate strašen udarec, ako bi se pod njegovim županovanjem — in o tem ni dvoma - ■ blagostanje ljubljanskega prebivalstva dvignilo. Torej i* Mlinih stran-
karskih imeresov.Helajo pioti njegovi potrditvi.
Kakor so iagali pri zadajili obč volitvah, ko so vrgli v zadnjem hipu pred volitvami bombo v kreditni zavod, da bi s tem omaiodušili volilce NSS, tako in nič drugače je sedaj z gonjo proti potrditvi tov. Peska. Resni ljudje pa vedo, da se onemu, ki se ga še večkrat zalotilo na laži, ničesar ne more verjeti. Kakor so lagali takrat, tako lažejo daits! Ljubljansko prebivalstvo pa trpi. Danes je treba, da se spomnimo demokratskih laži iz preteklosti, da bolje spoznamo te ničvredne duše. Da se spomnim o prve gonje proti dr. Rybaru in druge gonje proti kreditnemu zavodu. Radovedni smo le, s kakšno bombo bodo prišli pri nadomestnih volitvah. Mislimo pa, da jim bo kmalu za naprej temeljito prešlo veselje operirati s takimi sredstvi. — Ljudstvo jih je obsodilo in ljudstvo jih bo zopet obsodilo. Minisilrski svet, ki jc zašel v neprijetno zadevo, bo imel kmalu priliko videti, kdo stoji ua strani naših demokratov. Z njihovp obsodbo vred bo obsojen tudi ministrski svet, ker je bil tako lahkoveren, da je verjel miuistru-advokatu dr. Kukovcu.
Ljubljansko prebivalstvo pa gre ua-prej po začrtani poti. Nje&ova volja se bo mogla respektirati!
———— ———.......................j m—
Usoden pofav.
Največji pomen moderne tlržavfc jc ustanova sodijske neodvisnost, ki jamči vsakemu državljanu, da se mu bo sodilo strogo po zakonu in ne po samovolji oblastnikov, ki so nekdaj združevali v svojih rokah uajvišjo politično in sodno oblast. Ustanova sod-nijske neodvisnosti je pomenila za državno življenje ogromen napredek, kajti tudi nazadnji državljan je moral uvideti, da ni več izročen na milost in nemilost gosposki, ampak da je zakon veljaven tudi za samo gosposko in nad zakonom bdi in ga izvršuje neodvisni sodnik, ki je sodi tudi onega, ki je zakon izdal
V vseh delih', iz katerih sestoji naša ržava, je bilo pred vojno vpeljano neodvisno sodstvo. Mogoče so sodno neodvisnost prikrojili nekoliko po svoje sodniki v Crnigori pod Nikitotn in Madžari na Hrvaškem, ampak ustanova kot taka je bila tu in v Srbiji niso bili malo ponosni na neodvisno sodstvo, ki je bilo edina pro-tutež silno koruptni upravi.
Dogodil pa se je slučaj iz katerega bi se dalo sklepati, da je neodvisno sodstvo v naši novi državi resno ogroženo. V Beogardu vodijo že nekaj tednov preiskavo proti komunistom zaradi atentata na sedanjega kralja Aleksandra. Preiskovalni sodnik g. Angjclkovič, ki je vodil preiskavo že 2 pieseca, je bil kar čez noč svoje dolžnosti razrešen in na njegovo mesto je prišel novi preiskovalni sodnik g. VujiČ. Zanimiva je motivaeija te nenadne izpremembe: »ICer preiskava ni dognala pričakovanih rezultatov!« »Beogradslci thievnik« pa prinaša it-javo novega preiskovalnega sodnika, kjer pravi, >da postavi celo preiskavo na popolnoma novo podlago«. List >iše dalje, da po mišljenju g. Vujiča ves dosedanji potek preiskave niti zdaleka ni rodil pričakovanih rezultatov, katerih »so« pričakovali (vlada? op. ur.). Še danes ni odkrilo to, kar so s pravom pričakovali. Tako n. pr. niti do danes niso odkrili tajne komunistične tiskarne, ki brez dvoma obstoji. Ravno tako niso zaprti še do danes kolovodje celega komunističnega pokreta.«
To so hude, da ne rečemo naravnost gorostasne stvari za naš pravni čut. Mi nočemo govoriti o komunistih špecijelno; to, kar se ie danes dogodilo komunistom, se utegne jutri pripetiti »klerikalcem«, tudi današnjim »državotvorcem«, splok vsakemu državljanu. Policija sumi nekoga tatvine in ga prime. Nabira dokazllni material, išče priče, itd. Končno izroči rezultat svojih preiskav z obdolžencem — še - le obdolžencem!« — vred preiskovalnemu sodniku. Kašna je naloga preiskovalnega sodnika? Očividno ta, ki jo pove že njegov naziv: on naj preiskuje, objektivno preiskuje. Za preiskovalnega sodnika ne sme veljati eventualno njegova sumnja, da ima pred seboj že pravega krivca, ampak le osumljenca, ki je lahko kriv, lahko pa tudi popolnoma nedolžen I Q krivdi in nekrivdi sodi sodišče nepristransko in ncovisno od želj od zgoraj in od pričakovanj od spodaj, edino •• le na podlagi objektivno ugotovljenih dokazov.
Sedaj pa se zamislimo v položaj, da preiskovalni sodnik ne vodi preiskave objektivno, in da stoji vedno pred nevarnostjo očitka od zgoraj, »da njegovo uradovanje ne bo rodilo pričakovanih rezultatov!« rAli ni s tem sodna nodvisnost z ene in pravna varnost državljanov r druge strani popolnoma ukinjena? Ce hoče n. pr. dr. Žerjav zaviti vrat g. Pesku, ga obdolži prestopka ali hododelstva no paragrafu broj x. Stvar dobi v roke sodišče. Ali ne bo g. Pesek nedvomno obsojen, če se bo moral že preiskovalni sodnik b*U. d* bf* ra;.rqt<^i. i.voje
'dolžnosti, ako rezultat njegove preiskave ne bo odgovarjal pričakovanju dr. Žerjava? Ta nesrečna usoda more doletitj vsakega izmed nas, ne samo g. Peska!
Take vrste justica 'znači polom vsakega pravnega reda in ž cjini vr.ed tudi polom države same!
Na j več ja nevarnost v tern oziru preti pri političnih procesih. Kdor pozna strastno zagrizenost naših strankarskih bojev, ta si mora biti na jasnem, da nobena politična stranka in r.oben pripadnik tc ali one stranke, ki je slučajno v opoziciji, ni vec varna pred »pričakovanimi« rezultati raznih’ policijskih' in sodnih1 preiskav. Danes gre za komuniste, jutri pojde za druge. Toda če gre tudi za vraga samega, tudi ta mora najti za svoja vrai]a dela pred sodiščem objektivno postopanje, ne pa postopanja, ki ga diktira samovolja in »pričakovanje«.
Nekdaj so bivši naši oblatniki radi dajali povelja 'z besdami:	»In
”Erwartung, dass« , . . ,Vs*k je vedel kaj pomni to »pričakovanje«. Mi smo mislili, da smo te fevdalske sramote vendar žc rešeni. Kakor vidimo iz navedenega slučaja, je ta »in Erwar-tung, dass« še jako čvrst in živ, čeprav nam ne dela pred kulturnim svtoru nobene časti. Upamo pa, da bo ta princip vendarle izginil vsaj iz našega pravosodja. »In Erwartung, dass« r— »v pričakovanju, da« se bo to kmalu zgodilo, sklepamo.
Od večih naših čitateljev mo dobili poziv, da bi panatisnili zgoraj-šnji članek, ki je bil objavljen preteklo nedeljo v »Slovencu«. Ker smo o stvari že mi zavzeli enako stalis*e. smo radi ugodili tej prošnji in po-natiskujemo članek v celoti
Podpirajte družbo sv. Cirila in .Metoda.
m
i
Včeraj 8. t. m. ob 9. uri dop. zbrali
so se v veliki dvorani »Narodriega doma« zastopniki zdravilstva Iz cele naš« države, da razpravljajo o svojih stanovskih zadevah in da se vrši občni zbor udruženja jugoslovanskih zdravnikov. Iz vseh krajev naše države prihiteli so zdravniki na to skupščino, da vrše ne samo svojo stanovsko dolžnost, marveč, da tudi ra zborovanju manifestirajo edinstvo jugoslovanske misli.
Zborovanje je otvoril predsednik udruženja g. dr. M. Jovanovid-Batut. V svojem nagovoru se ja spominjal velikih nalog, ki jjh morajo vršiti jugoslovanski zdravniki za dobrobit ljudstva ln domovine, obenem pa opozarjal tudi na težke naloge, k! čakajo zdravniško udniženje 1 v bodoče. V svojem lepem nagovorti se je spominjal umrlega kralja osvoboditelja Petra I. ln so zborovali v spomin na velikega borca za svobodo zaklicali trikratno »Slava*. Nato se je spominjal njegovega naslednika kralja Aleksandra U kateremu se je odposlal brzojavni pozdrav. Končno je pozdravil zastopnike vseh oblasti, osobito zastopnika kraljev« vlade, kraljevega namestnika %. Ivana Hribarja, zastopnika vojaštva fteneraia Dokida, zastopnika češkoslovaške republiko generalnega konzula g. dr. Beneša, zastopnika medicinske fakultete dekana g. dr. Šerkota, zastopnika mestne občine g. dr. Zamika . in sanitetnega šefa g. dr. Krajca.
Kraljevi namestnik g. dr. Ivan Hribar se je v toplih besedah zahvalil za pozdrav, zagotavljajoč, da vlada z veliko pažnjo zasleduje razvoj našega zdravil- ; stva lil da obrača posebno pažnjo oa razvoj medicinskih fakultet, ki so za narodom ln za našo ujedinjeno domovino največjega pomena. — MagiatratnI rav-ravnatelj g. dr, M, Zarnik je pozdravi zborovalce v Imenu mestne občine ljubljanske. Generalni konzul Češkoslova- > ške republike g. dr. Bencš- se je zahval v Imenu češkoslovaškega naroda, dekan i g. dr. Serko v imenu medicinske fakn. tete, g. dr. Krajc, kot sanitetni šef ! Slovenijo. V Imenu slovenskega zdrav niškega društva je pozdravil zborovalce ■ g. dr. Vinko Gregorič. Končno so po-; zdravili v imenu srbskega lekarskeg. društva zborovalce g. dr. Cermanovu,, v imenu društva za Bosno ln Hercegovino g. dr. Žarko Ruvillfi in v imenu ^vinskega lekarskega društva g. dr. Vlaško ■ vič, — Po kratkem odmoru so preži-zborovalci na dnevni red. Izvršile so _sei volitve. Po krajši dehatl je bil i?voljei> za predsednika zopet dosedanji pred-r ' sednik g. dr. M. Jovanovič-Batut, ki s® je ginjen zahvalil za zopetno izvoUiev Sledilo je tajniško poročilo nekar so po«.t samezne sekcije nominirale ^voje stopnike v upravni odbor. Opoldne K, bilo zborovanje prekinjeno in se Je n. ■ daljevalo ob treh popoldne, kjer še it’ razpravaljalo o raznih stanovskih vpra šanjlh, kakor o ustanovitvi zdravniška zbomlcc Itd.	•	'
fespi? jo i® JilIWG
Dnevne vesti.
•— Odkritje spominske plošče Franu Maslju-Poillimbarskemu se vrši v nedeljo, dne 11. t. m. v Krašnji. Na slavnosti sodelujejo tudi pevci »Ljubljanskeca Zvona« iz Ljubljane.
— Zvanična Ispravka. U 212 brcUu »Jugoslavije« od 7. septembra 1921 g, a pod naslovom »Ljubljanski veleseirn« tvrdi se da je carinarnica ometala rad i uspešno Iz-vadjenje organizacije sejma. Pošto su ove vesti nelstinite, to Ih carinarnica dementuje 1 izjavljuje da nijedna deklaracija pndneta za ljubljanski Veliki Sejam niie ostala ne-sv i šena Istog dana, kada je podneta. Ako ko od zalnteresovanlh ili ko drugi ima ka-kov konkretan sluSal, koli Di se mogao navesti protivu rada ove carinarnice, neka se Izvoli obratiti Gospodinu Ministra FInanclja ili Generalno! Direkciji carina, pa če carinarnica po istima odgovarati. — iz ljubljanske glavne carinarnice 8. septembra 1921. g. br. 24.001.
G. prot. Voglar, bivši predsednik «tan. komisije in hud demokrat si je izmislil nov način sekature pristašev nasprotnik strank.
G. profesorja silno boli, da je bil v Ljubljani g. Pesek izvoljen županom. Ker pa nad njim nikakor ne more stresti svoje jezice, pa se-llr.i g. profesor našo mariborsko podružni-> • ko ter jo meče iz stanovanja, ne da bi ji i :. izal drugo. Pa ne bo imel uspeha — za to je že poskrbljeno! Pač pa je to spet eno spričevalo več za demokratski demokratizem in moralo.
— Popis živine in vozil. Ministrstvo vojne in mornarice je na podlagi sklepa ministrskega sveta z razpisom z dne 13. avgusta 1921 Pov. F. Aj. br. 15.421 odredilo, da se ima v mesecu septembru in oktobru t. 1. nadaljevati lansko leto ukinjeni popis živine in vozil za potrebo vojske. Za ta popis' ostanejo v veljavi določbe, ki so bile izdane lansko leto. Popis bodo vršile vola-ške komisije, ki prlčno poslovati okrog 15. septembra. Podroben načrt bodo Izdale komande vojnih okrugov. K temu je pripomniti, da zahteva nujna državna potreba ta popis živine in vozil za organizacijo naše vojske, da bo v primeru potrebe vsaka vojaška edinica dobila potrebno vprežno živino in vozila, dalje, da se pri tem popisu nikomur ne bo odvzela živina, ampak samo popisala In stavila v razvidnost. Živino bi Mio treba oddati samo v primeru morebitne mobilizacije vojske, in sicer takrat samo proti pravični odškodnini, kakor to določa člen 40 naše ustave. Ker je država samo skupnost državljanov, ki se mora, ako treba, vsa skupaj postaviti v bran, je dolžnost vsakega državljana, da priglasi za ta primer sVojo živino in vozila državnim organom, ki *o predvsem poklicani skrbeti za obrambo 'države, t. j. vojaštvu. Žigosanje živine je »ploh odpravljeno in se nikomur več ne bo žigosala živina. Popis se vrši samo v zgoraj obrazloženi namen. Ljudstvo naj se ne pusti begati in zavajati hujskačem in drugim državi sovražnim elementom, ki bi morda poizkušali trositi druge govorice in vesti.
— Za igralce. Po točki 26 či. 83 taksnega In pristojbinskega pravilnika z dne 20. Julija 1921. št. 10.7(50, Uradni list z dne 30. avgusta 1921, št. 268 kos 104, se Imajo vse enote (igre) kvart in domin, kar se jih nahaja dne 1, septembra 1921 v državi, tzno-va žigosati in razlika v taksi 10 (deset) dinarjev se mora plačati najkasneje do 1. oktobra 1921. V območju delegacije bode Izvr-
Eeval to žigosanje davčni urad za mesto .JubUana. Lastniki kvart ln domin moralo v svrho žigosanja donestl pismeno nekolko-vnno prijavo, v kateri imajo navesti koliko že rabljenih in koliko še nerabljenih iger kvari in domin donesejo v žigosanje. Prijave je napraviti posebej za že rabljene in posebej za še nerabljene kvarte in domine. Se nerabljene, nove kvarte, po trgovinah in pl zasebnikih, za katere se Je že poravnala taksa po tnčasnlh predpisih, se bodo žigosale Iti opremile s takso po točki 3 In 4 čl. 83 taksnega in pristojbinskega pravilnika na ta način, da se bo udaril žig pod prejšnji žig In sicer tako, da se na tem mestu zavoj nekoliko pretrga in da se bo nova taksa do-Jeplla ter uničila poleg stare takse. 2e rabljene kvarte se bodo pa žigosale na ta način, da sc novi žig udari pod starega, a taksa se doplača In nalepi na prijavi. Domino se imnjo žigosati kakor kvarte, vendar po predpisih točke 15 čl. 83 navedenega pravilnika. Staro in nove domine se bodo žigosale na Isti način, le na nove, 5e nerabljene domine, se lepi taksa na skrinjico poleg stare takse, a taksa za že rabljene do* mine se dolepl In uniči na prijavi. V obeh slučajih se ta taksa uniči z žigom, s katerim se žigosajo kvarte. Taksa 10 (deset) dinarjev se doplačuje le za one kvarte, na katerih se pozna stari žig, in za domino, le glede katerih se vidi na skrinjici dosedunla taksa, drugače Je plačati celo takso po tar. br. 236 začasnega zakona o drž. trošarini, taksah In pristojbinah z dne 27. Junlla 1921. Stranke krven Ljubljane lahko oddajalo pri-Jave in za žigosanje določene kvarte In domine pristojnim oddelkom finančne kontrole, ki jih službenim potom odoremljo na naslov davčnega urada za mesto Ljubljana.
Vzor slovenskega denarnega zavoda Je Glavna hranilnica In posojilnica pri Sv, Lenartu v Slov. goricah. Kakor smo že poroča)!, je ta denarni zavod kupil ln sam plačul bivšo šulferajnsko šolo z nemškim društvenim domom vred ter se v kupni posodobi zavezal, da bo prepustil kupljeno
imovino za šolske in druge prosvetne namene. Proti tej prodaji je okrajni zastop protestiral, ker so se nekateri gospodje bali, da pride v društveno hišo Sokol, kar se bo tudi zgodilo. Trška obč'na Je pri višjem šolskem svetu dosegla ustanovitev meščanske šole, ako domači člnlteljl, posebno občine obljubijo trpeti stroške nastanitve in vzdrževanja šolskega poslopja. Glavna hranilnica in posojilnica Je takoj stavila brezplačno na razpolago kupljeno šolsko poslopje z vsem inventarjem, dočfm okrajni zastop In večina nahujskanih okoliških občin niso hotele prevzeti niti malenkostnih stroškov ta kurjavo ln snaženle. Sedat Je prevzela trška občina sama vse te stroške ter Je tako meščanska šola zagotovljena.
— Vlom. Prejšnjo nedeljo Je bilo v Tržiču vlomljeno v katoliški društveni dom in odnešeno Iz garderobe več obleke. Vlomilci so pustili na mizi listek z napisom: »Pozdrav čukam. Nasvidenje.«
— Velika tihotapstva zlata in srebra razkrita. Da se prepreči iztihotaplljanje zlata ln srebra iz naše države je finančni minister nedavno odredil posebno kontrolno četo pod vodstvom nadzornika Matkoviča. Takoj v prvih desetih dneh Je dosegla kontrola sijajne uspehe ter prišla na sled mednarodni židovski organizaciji, ki Je v orl-jent-ekspresnih vlakih Izvažala našo žlahtno kovino, uvažala pa malovredni avstrijski, poljski in bolgarski denar, Pomagali so jim podkupljeni sprevodniki. Dne 28. m. m. so prijeli blizu Sušaka tihotapce, ki so hoteli prenesti na Reko za več stotlsoč zlatih In srebrnih kron In dinarjev. Naslednjega dne Je nadzornik Matkovič v orijent-ekspresu med Zagrebom in Ljubljano dobil v poštnem vozu v plombiranih poštnih vrečah 30 tisoč srebrnih kron. Spremljevalec vagona Turner Je bil v Ljubljani aretiran, a Je skušal uradnike podkupiti. Istega dne Je imela kontrola še drugi, večji uspeh. V vagonu za prtljago so dobili 15 poštnih vreč. ki niso bile v poštnem seznamu ln tud! ne prijavljene našim carinskim oblastim, dasi so bile baje iz Carigrada. V vrečah je bilo 400 kg suhega zlata, v vrednosti 4 milijone zlatih frankov. Dne 30. avg. so dobili kontrolni organi v orijent-ekspresu v Vinkovcih v pla-fonu vagona, ki je prišfcl iz Rumuniie, več paketov z zlatimi in srebrnimi kronami. Sprevodnik Bonbome je bil aretiran. Preiskave se nadaljujejo.
— Umrla le v St. Rupertu pri Velikovcu šolska sestra Kornelija Žega.
Ljubljana.
= Radikalna stranka in avanzma. Radikalne stranke v Sloveniji pravzaprav še nimamo (ako nista že stranka dr. Zupanič in kočevski dr. Sajovic), vendar že razširja svoj »blagodejni« vpliv. »Jutro« namreč poroča z hudomušno satiro sledeče: »Direktor urada za agrarno reformo dr. Friderik Lukan je pomaknjen v IV. plačilni razred državnih uradnikov na dosedanjem mestu. Dr. Lukan Je vstopil v radikalno stranko.« — Ali je v tem konstatiranju nevoščljivost, ljubosumnost ali vVmkglJal »Jutrovcem«, kam se J« treba obrnil'
»o Na tehnišh Vyk»Jt šoli v Llnbllanl bodo v šolskem lete vNl /28 otvorjeni sledeči oddelki: 1, višja -.Savte** šola; 2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodelska šola; 4. strojna detovodska šola; 5. elektrotehnična delovodska šola; 6. mizarska in atrugarska mojstrska šola; 7. kiparska šola; 8. ženska obrtna šola; 9. posebni tečaji za obrtnike;
10.	lavna risarska šola. Vpisovanje ■» I. letnik višje stavbne in višje strojne k 4* bo dne 15. septembra t. L. v višje letnik.' pa dne 19. septembra. Dne 16. septembra bo vpisovanje v I. letnik oddelkov, ki so zgoral navedeni pod točkami 4„ 5., 7. in 8. dne 17. septembra pa v višje letnike teh oddelkov. V mizarsko In strugarsko mojstrsko šolo bo vpisovanje dne 16. septembra, v oddelke pod 9. ln 10. od dne 21. do 24. septembra, v stavbno rokodelsko šolo pa od dne 1. do 15. oktobra (v to oddelek tudi pismeno). Ponavljalne preizkušnje bodo dne 16. septembra, sprejemne preizkušnje v višjo stavbno ln višjo strojno šolo ter v žensko obrtno šolo dne 17. septembra. S poukom se 1)0 pričelo v vseh celoletnih oddelkih dne 21. septembra. Pri oddelkih pod 9. in 10. prične pouk dne 1. oktobra, v stavbni rokodelski šoli pa dne 3. novembra. Vse druge podrobnosti glede sprejemnih pogojev Itd., so razvidne iz razglasa v Uradnem listu St, 93 z dne 8. avgusta t. 1. In Iz objave na razglasni deski v zavodu. Se potrebna pojasnila pa daje na zahtevo ravnateljstvo šole.
Poštni čekovni zavod v Uubljani bode do 30. septembra 1921 funglral kot podpisno mesto za 7 odstotno drž. Investicijsko posjiio 1921. Stranke, katere nameravajo podpisati to posojilo pri čekovnem zavodu, izpolnijo med uradnimi urami od 9, do 14. pri blagajni zavoda podpisno prijavo In polože istotam v gotovini podpisani iznos posojila brez dodatkov ali odbitkov, nakar Izroči blagajna podplsovalcem začasno potrdijo o Izvršenem upisu. Lastniki čekovnih računov pri zavodu pa tudi lahko s čeki proodkaželo zneske, s katerimi se nameravalo udeležiti razpisanega posojila, iz svojih računov na ček. račun št. 10.008; v tem primeru mora računoimetnik priložiti čeku pravilno Izpolnjeno podpisno prijavo. Takoj po Izvršenem odpisu subskribiranega
zneska vpošlje zavod podpisovalcu priporočeno po pošti začasno potrdilo o izvršenem upisu. Podrobna navodila in potrebne tiskovine razpošlje zavod v prihodnjih dneh vsem zasebnim računoimetnikom. Po zaključku subskrlpcije bode zavod Izročil podpihovalcem originalne obveznice proti povračilu začasnih potrdil.
.«= Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrla trgovec Blaž Jesenko na Starem trgu ter tajnik pri okraj, glavarstvu Ivan Kocijančič. N. p, v m.! —
Celile.
Zaprisega rezervnih oficirjev, ki žive v področju Okr. glavarstev Celje. Brežice, Krško, Litija. Slovenjgradec ln Prevalje, se vrši dne 18. sepL ob 8. url pri Komandi celjskega vojnega okrožja v Celju.
Prvo predavanje priredi »Klub slov. naprednih akademikov v .Celju« v pondeljek, dne 12. t m. Predaval bo vladni svetnik g. Emil Lilek o francoski revoluciji. — Predavanja se bodo vršila redno vsak pondeljek do konca meseca aprila ln Jih bo vseh skupaj 30. Naša akademska mladina Je s to na široki podlagi zasnovano akcijo storila zopet odličen korak v prospeh kulturnega razvoja širokih ljudskih mas. Zalo Je pa tudi pričakovati, da bo prebivalstvo znalo ceniti stremljenje mladine ter bo predavanja v obilnem številu posečalo.
Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celja Je imela 2. t m. svoj občni zbor, na katerem je odbor podal poročilo o delovanju v preteklem letu. Pri volitvah je bil povečini izvoljen stari odbor in sicer: Josip Bizjak (predsednik), Levstik, Lukman, Jagodič, Ant. Kolenc, gospa dr. Kalanova in gospa dr. Filipičeva.
Stanovanjska oblast ga mesto Celle obstoji po sklepu pokrajinske uprave v Ljubljani iz g. okr. glavarja Pinkava kot predsednika, gg. Karola Gregorčiča in dr. Antona Božiča (za hišne posestnike), ter dr. Fr. Lipša ln Dragotina Žabkar (za najemnike) kot prisednikov gg. Lolbnerja, Gradia,
Al Leskovška in dr. Godniča pa kot namestnikov. Prva seja se vrši v soboto II). t. m.
Obrtno-zadružnl komisar Ignacij Založnik nam je postal sledeče pojasnilo: »V št. 211 »Jugoslavije« od 6. t. m. se nahaja med dnevnimi vestmi pod napisom »Dr. Kukovec ln imenovanja« trditev, da sem »še danes obenem tudi vodja odvetniške pisarne«. V tem oziru ste krivo informirani. Z vodstvom odvetniške pisarne nimam nobenega posla od tistega dneva, s katerim sem prestopil v državno službo. Gornja trditev Vašega dopisnika je nedvomno posledica dejstva, da Je obrtno-zndružno nadzornl-štvo, čegar vodstvo je poverjeno meni, še danes nastanjeno v pisarni gospoda dr. Kukovca, kateri pa od tega nima nikake koristi ter ne dobi od urada niti vinarja odškodnine. Ce bo Vaša notica, katero setn takoj poslal stanovanjski oblasti, pripomogla, da se obrtno-zadružnemu uadzorništvu na mnogoštevilne tozadevne vloge, kolih prva že datira od 23. novembra 1920, vendar enkrat odkažejo uradni prostori, Vam bodem hvaležen Jaz, še bolj Vam bo pa hvaležna odvetniška pisarna, koje gostoljubnosti se Ima urad zahvaliti, da je sploh mogel s poslovanjem pričeti že s 1. decembrom 1920.«
Zacarinjevanje različnega blaga, ki ga dobivajo posamezniki, trgovci In obrtniki bodisi iz Inozemstva, ali ga tja odpošiljajo, povzroča marsikomu preglavice In težkoče, ker se ne vedo kam obrnit) za strokovni nasvet in pomoč. Zaradi tega opozarjamo na tvrdko »Kompas« v Celju, ki se bavl s špe-dicilsklm podjetjem ln carinskim posredovanjem v zvezi z informacijsko pisarno ter daje vsa tozadevna pojasnila odnosno oskrbi zacarlnjenje in dostavitev os. odpremo blaga kamorkoli. Pristavljamo, da )a špedl-cijska tvrdka »Kompas« edino narodno podjetje te vrste v Celju ter da se trudi postreči vsakomur kar najhitreje mogoče In najbolj kubntno. Tvrdka razpošilja to dni lične re-. 'anme napise In prosi tmelllolje Javnih lo-k. 'ov, nai Jih pritrdijo v svojih lokalih In na vlju-Šl mestih. Pisarna Je v Celju, Razlagova 'sMea štev. 11.
Jugoslovanska hranilnica tn posojilnica v Ccljn, naš mladi stanovski zavod, ki sc )e ustanovil letošnjo spomlad na občno željo, da služi malemu obrtniku, trgovcu, kmetu in podjetjem se v občno zadovoljnost prav krepko razvija. Svoje prostore Ima v Gosposki ulici v hotelu »Balkan«, prvo nadstropje in uraduje vsak dan dopoldne In popoldne. Zavod šteje lepo število zadružnikov iz vseh slojev ter daje kredite in posojila pod najugodnejšimi pogoji. Hranilne vloge se obrestujejo po 4 ln pol odstotka od dneva vloge do dneva vzdiga brez težkih odpovednih rokov. Položnice so vsakomur na razpolaganje.
Dan se je skrčil pod večer Je za celi dve url in so Jutra ln večeri že precel hladni. Radi tega Je kopalna sezona skoraj ponehala, četudi se ob popoldanskih urah še marslkak oboževatclj našega bisera »Savinje« gre Se okrepčat v nlene bistre valove. V vinogradih In brajdah rumeni In rdeči žlahtno grozdje ter se vse pripravila na veselo trgatev, dasi se običajni klopotci nad mestnimi vrhovi letos še niso oglasili.
Zbor kubanskih kozakov priredi v torek 13. t. m. zvečer ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Union« veliki umetniški koncert. Zbor nastopi v pravi kozaški narodni noši ln bo Izvajal tudi razne pristne kavkaške In druge plese. Spored Je zelo bogat. Vstopnice so v predprodaji pri Oorlčar ln Leskovšek ter v trafiki Kovač.
Aretirana je bila radi vlačuganja in tajne prostitucije v Celju v Aleksandrovi ulici 17 letna brezposelna uradnica Frančiška Rutar, pristojna v Ljubljano.
Umrljivost otrok je po poročilu »Nove Dobe« v Celju in okolici zelo velika. To pa y$led tega, ker matere dojenčkov nimajo pri prsih. Matere, dojite svoje otroke same!
Nasilnež, ki je, kakor smo poročali, minulo soboto v Aleksandrovi ulici med naborniki bil tako divji, da se je pri njegovi aretaciji nadredar Marvin ponesrečil, zlomila se mu je pri padcu desna noga v koleni. se piše Ivan Jager, ter Je doma I* St JurJa ob Jut. ieL Oddan je bil drž. pravdnlštvu.
Ptuj.
Na živinskem sejma dna 6. t. m„ kt Ja
bil Jako živahen, se Je gibala cena goveji živini od 8 do 16 K za kg najboljše kvalitete. Prodalo se je vsega skupaj nad 200 glav, večinoma za Izvoz. Istega dne se je na postaji naložilo 13 vagonov večinoma za Italijo.
Cene življenjskim potrebščinam dnevno rastejo. Masti Je cena že 72 K proti 46 K pred 14 dnevi. Jajca se ne dobi po 4 K kos, medtem ko 3 lzvoznlčarji dnevno cele vagone eksportirajo. Pri obilici blaga mora prebivalstvo trpeti pomanjkanje. Povrh vsega tega nam različni oderuhi obetajo še dosti višje cene.
Vsled hitre vožnje avtomobilov po vaseh, ki leže na glavni cesti, se dogajalo dnevno nesreče. Tako so se dne 30. avg. splašili konji posestniku Ivanu Trafela In zavozili v jarek z vozom, na katerem Je bilo 5 oseb in so se več ali manj vsi poškodovali. Dne 2. septembra se je posestniku Fr. Janžekoviču Iz Stojne istotako splašil konj in zlomil voje vozu in se Je sam poškodoval.
Ubogi najemniki nimajo nikoli miru. Vsaka malenkost pride hišnemu posestniku prav, da ga nadleguje. — Tako je bil Katarini W. na Bregu že preveč nadležen kanarček najemnika ln zahtevala, da ga odstrani z motivacijo, da stoji v hišnem redu, da je »perutnino« hišnijn najemnikom prepovedano držati.
Sokolsšvo.
Odsek Sevnlškega Sokola Boštanl ob Savi ustanovi dne 2. oktobra t L lastno »Sokolsko društvo«, spadajoče pod Sokolsko župo Zagreb. Lansko leto je bila tudi oktobra meseca ustanovitev odseka, kateri Je Ime! pod pokroviteljstvom Sevnlškega Sokola prav znatne uspehe. Odsek šteje čez sto članov, med temi imamo 20 telovadcev,
12 telovadidnj ter moški naraščaj. Ustanovitev društva se priredi z javno telovadbo, pri kateri bo sodelovala Sokolska godba iz Krškega. Vsa bratska društva in prijatelje Sokolstva, prosimo, da kolikor mogoče v večjem številu udeleže ustanovitve Sokolskega društva v Boštanju ter da nas pri tem naprednem koraku, vsak v svoiib močeh, podpirajo. Za Jedila ter razne druge stvari, kakor tudi za polovično vožnjo po železnici, bode preskrbljeno.
Šport in turistika.
II. Športni teden v Ljubljani. Včeraj so se pričele tekme za prvenstvo Slovenije v okviru II. Športnega tedna, ln sicer z lahko-atletičnlm mcctingom na prostoru S. K. Ilirije. Udeležba občinstva, kakor tudi otvoritev sama Je pokazala neuvaževanle športnega tedna spričo Izredne konlunkture, ki Jo Je ustvaril ljubljanski veleselm tn t pomočjo katere bi lahko voditelji Slovenskega športa pokazali Jugosl. Javnosti lavnostl vlš|no in obseg, ki ga je športna misel zavzela pri nas. Sicer pa se bomo k tel točki povrnili pri sklepnem poročilu, ko bomo imeli celotni pregled nad tnpehi naših športnih tekmecev. Športno najvažnejše dejstvo, ki ga lahkot' tletlčni meetlng očltuje. Je nastop tekmecev S. K. Primorja, ki so Izvojevall tudi na tem polju svojemu mlademu klubu tako glede števila zmag, kakor tudi glede doseženih uspehov, eno najodličnejših mest mod klubi Slovenije. Iz treh predtakov »o odšli kot zmagovalci: Starc (»S. K. Primorje«) 12 štiri petine. Benet (»S. K. II.«) 12 ena desetina. Perpar (»S. K. Primorje«) 11 devet desetin, ki se bodo danes merlU v il-nalnern teku. Tek na 1500 m, v 3 skupinah, Je podal sledeči rezultat: »Vldmayer (»S. K. Ilirija«) strga v času 4 min. 48 tek. vrvico v lepem stilu. Drugi: Ogrizek (S. K. M.)
5 min. 2 sek.: tretli: Bale (L|. S. K.) 5 min.
5 ln pol sek. Športno najbolj učinkujoč le bil tek na 200 metrov, ki je končal s sigurno zmago: Prvi: Perpar (»S. K. Primorje«) 24 ena desetina, drugi: Beneš (»s. K. Ilirija«) 24 šest desetin, tretji: Starc <»S. K. Primorje«) 25 dve desetini. Športni zvezi predlagamo v preudarek, če bo še nadalje dovolila tekmovati v Javnih tekmah g, Pretnar Slavku, ki je pri tem teku na očiten In surov način suval svoje sotekmovalce, posebno, ker njegovo današnje nešportno obnašanje ni bil prvi slučaj. — Kopje. Prvi: Vldmayer (»S. K. Ilirija«) 34.35 m, drugi: Dekleva (»S. K. Primorje«) 32.02 m, tretji: Gruden (»S. K. Hermes«) 31.55 m. Pri metanju krogle je postavil: Prvi: Protlč (»S. K. Primorje«) nov slovenski rekord z 10.61 metrov, drugi: Dekleva (»S, K. Primorje«) 9.61, tretji: Pretnar (»S. K, Ilirija«) 9.48 m. Skok v višino z zaletom: Prvi: Beneš (»S. K. Ilirija«) 150 cm, drugi: Pavlič (»Jadran«)
145 cm. tretji: dr. Vučlna (LJ. S. K.) 140 cm, Skok v višino z mesta: Prvi: Pretnar Sl. (S. K. Ilirija) 125 cm. drugi: dr. Vučina (Lj. S. K. 111 cm.
Gledališče in glasba.
Ob priliki ljubljanskega velesejma prireja Kraljevo gledališče predstave, kar Je popolnoma prav In v redu. da posetnlkl tujci dob6 tudi nekoliko vpogleda v naše kulturno življenje. Škoda, da hai v tam čas« naša dobra pevska društva ne prlred« nt-kaklh koncertov, kor bi bilo troba tujce so-znanitl z lepo slovensko pesmijo. — Zakaj uprava giedullšča za omenjene predstave oi poslala uredništvom poročevalskih vstopnic, nam Je neumljivo.
Nove skladbe za moške zbore. Izšla Jei
11.	številka Male Pesmarice, ki priobčuje Volaričevo lepo pesem »Zvečer« a bariton solom. — Mala Pesmarica Je naprodal v Zvezni knjigarni na Marijinem trgu. — Pevskim društvom priporočamo dalje »Tri moške zbore« ln 5 veselih pesmi Emila Adamiča. Dobe se v vseh knjlgnrnah.
Umetniški zbor kubanskih kozakov. Y
torek, dne 10. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma se vrši prvi koncert pevskega zbora kubanskih kozakov s nactjonalnlml In kavkaškiml plesi. Program Je Izbran lz novih in starih ruskih kozaških IA muioruskth pesmi. Pri petju bodo solisti Izvnjall narodne kavkaške plese. Zbor štele 35 ljudi, ki bodo vsi oblečeni v kozaške narodna noše. Dirigent zbora Je znani prof. Sokoiof. Predprodaja vstopnic v Dolenčevi trafiki v Prešernovi ulici ln pri Tičarju v Selenbur-govl ulici.
ID
!.
»Rusfco knjiga*. Neka ruska založba knjig v Pragi namerava v prihodnjem času izdajati v slovenščini najlepše umotvore ruske književnosti. Posamezna dela bodo Izhajala kot zvezki knjižnice, ki se bo Imenovala: »Ruska knjiga«. Najprej boJo Izdana sledeča dela, ki doslej še niso bila prevedena v slovenščino! 1. A. Cehov: Dolgočasna štorija, Oddelek št. 6. 2. A. Cehov: Duel I. dr. 3. A. Cehov: Povesti. 4 A. Cehov: Povesti. 5. A. I. Kuprin: Dvoboj. 6. A. I. Kuprin: Povesti: Sulamif, Moloh i. dr. 7. L. N. Tolstoj: Hadži-Mmat 8. L. N. Tolstoj: Dctinstvo ln Deštvo. 9. L. N. Tolstoj: Živi mrtvec. Po plesu, Oče Sergil. 10. I. S. Turgenjev: Plemiško gnezdo. 11. F. M. Dostojevski!: Krotka, Zapiski iz nižin vellkomest-ja. 12. V. Garšin:	Nadežda Nikoiajevna,
Rdeči cvet i. dr. Prevajanje navedenih d« prevzamejo: V. Levstik, V. Borštnik. J. Vidmar in drugi najboljši slovensltl prevajalcL Tukajšnji zastopnik založništva Je Ing. N. Berg, Kemični Institut univerze, Ljubljana.
Pokrajina.
Is Trbovelj. V našem kraju Je začel rasti protidržavnlm elementom zopet očivldofl greben. V tem oziru se odlikujeta neki Jagodič (ki pa nima v Trbovljah nikakegK posla) in pomočnik v delavnici blvioga kom. poslanca Korena. Pred nedolgim časom sta javno zabavljala čez državo v kavarni Po« člvavSek. Da to ne vpliva ravno vzgojno M
Pomirjevalno na delavske sloja, Je Ja«** 'rosimo orožnlštvo In pristojno politična oblast, da se Informira o upravičenosti M* vanjo dotitnega Jagodiča v Trbovljah. Huj« skačem treba gledati pnziilvo aa prst« hi 1(1 brezobzirno izgnati Is ttak tlečega okra tla trbovellskcgal
Velenje. Znani trgovec pri »Kurunn« nam piše: »V nedeljo, dne 4. L m. le b8 bnjs shod proti draginji. Veseli me kal takega, ker sem tudi Jaz proti neznosni današnji draginji. Vsakdo »e lahko prepričat da Je v moji trgovini vedno najcenele prvovrstno blago. Zato se čudim, da ml zavoji tisti, ki težko Izhajajo v današnjt draginji od mesečne plače, branijo ustanoviti v trga solidno In cenejšo trgovino. __
Drobiž.
* Iskrice. Vojni minister ZedlnJrnBi Kr-
žav g. Boker Je pripovedoval o svotem po« tovanju po Evropi sledeče: Buo )• med vo«-njo v vlaku. Prlprost vojak Je odpel jop«, Podčastnik le to opazil ln rekel volskat »Zapnlte sl Jopiči Ka| niste nikdar Gtell CL 217. pod črko D? Jaz sem podčastnik Wltt« terbotont« — Vojak si hiti zapenjati iopHS. tam iz kota pa se dvigne neki drugi gospod, potreplja podčastnika po rami In pravi; »Kako sl upate vi dajati povelja t jdploo v ustih? Cltajte pravila člena 9. oddelek M. člen 174. Jaz sem polkovnik Coroll...« — Isti trenutek pa stopi pred polkovnik« p0» staren gospod ln pravj rezko: »Ako se polkovnik Coroll hoče potruditi ln prečita# člen 31- oddelek K, te bo uvetll, da Je prepovedano delati take opazke v navootaoe# prlprostega vojaka.	_____
Zahtevajte
.JUGOSLAVIJO'
Micini Zevnco :
J10STRADAMUS."
»Slrašan }e va§ posel Oh, rajša bi vas videla hrabrega!«
»Bogme!« Je kriknil on. »Kakor da nisem hraber, proti komurkoli!«
»Hrabrega o belem dnevu,« Je dejaia ona, »kakor ste hrabri ponoči. Rajša bi videla, da bi ponavljali vaše ime po mestu in na dvoru s tistim občudovanjem, ki spremlja imenu ' • brili vitezov...«
Be: u. evers se je vzravnal. Teman piamen mu je ožaril fine črte obraza. Vkliknil je:
»Royal de Beaurevers! Tudi to je ime, se ml vidi! Od BastiUe do Louvra, od Peklenskih vrat pa do vrat Sv. Dioniza, od Traholrskega križa do vešal na Sokoljem griču, od sramotnega kola do morišča zveni Kakor bojni rog! Kdor je plašljivec, jo popiha, kdor je Junak, m pridruži.
kadar zagrmi sovragom v strah ime Royal de Beaurevers!«
Florlza Je nekaj hipov molčala in pob:Sala oči, nato Je lzpregovorlla s še slajšim glasom:
»Ako boste po naključju kdaj mislili na hčer velikega profosa — prizanesite takrat njim, ki Jih zalezuje vaš pogum! Mislite na solze, na žalost, na osirotele domove!... Oh, odpovejte se — — •••• Zbogom!« se je prekinila zdajci. »Ta hip Je dvorec poln vojnikov. Drevi, ko bo ura ugodnejša, vam odprem vrata in vam pokažem pot na ulico... Zbogom!«	.	,	,	,	.i
V naslednjem trenotku je izginila za vrati kakor prikazen, ki se nagio-ma utrne izpred oči. Dobršno minuto je stal mladi mož na mestu in strmel; prej neznana tesnoba mu je stiskala prsi. S srditimi koraki se Je vrnil v rotundo, kjer je gorela sveča. A mahoma se je udarU s pestjo P° čelu in stekel nazaj:.
»Grom ln strela! Za njo pojdem! Povem ji... oh! Zaprto!«
Floriza Je bila odhajajo zapahnila vrata z dvema zapahoma! Ko se je Royal prepričal, da ne more vlomiti okovane hrastovine. se J- obrnil In počasi odkorakal k tovarišem.
Naši štirje razbojniki so biti v tem času vešče ogledali klet. Rotunda s svojimi vlažnimi zidovi ln peščenimi talmi ni kazala nobene izmed tistih posebnosti, ki jih najprej zapazi žejno oko: nič mehov, nič steklenic, nič sodov! Toda štirje hodniki so držali Iz tega prostora v sosednje kleti, Trlnquemaille je prevzel poveljstvo male čete in se napotil s svečo v roki v najbližjo klet. Takoj nato se jt začul četveren vzklik •
»Vsi svetniki! — Bog in bogme! —• §agramentl — Corpo di baccol«
Z Izbuljenimi očmi ln usti raztegnjenimi v smehljaju globoke radosti Je zrla četverica vrst* veličasten
prizor: ob levem zidu kleti sta bila vzidana tik pod stropom dva vzporedna tramova, sleherni z dolgo vrsto kljuk; na njih so visele gnjail ln klobase v bogatem obilju, ki je s svojimi nebeškimi vonjavami *aP®* Ijivo sililo v nos. TrinqucmaIUe je pomornljal zahvalno molitev, Cor-podlbale je udaril s Čeljustmi kakor gladen volk. Strapafar je naostril svoj dolgi smrček in glasno zažvižgal od veselja. Bouracan ni rekel ničesar. nego je planil brez besede nad nepričakovano zalogo živil. A Trin-quemaille je skočil predenj:
Škodljivo je jesti brez pijače; tako je zapisano v evangeliju svetega Matevža.«
»Nu, kaj?« Je osuplo vprašal Bou-racan.
»Kaj, kajl... Mari te nič ne žeja?«
»Mene ta pl ne Sejalo!« je ogorčeno vzkliknil Nemec, kakor bi ga bil obtožil zločina.
»Nu, vidiš! Kjer je živež, krota!«
Polščlmo si pUačel
mora fcltt ttidJ
»Meniš?«
»Ni vrag, da je ne bi bflol«
Prepričani po tej logiki so sledili Oaskonjoc, Nemec in Lah Parižanu v sosedno klet.
»Ali vidite!« je svetohlinsko *a-tegnil Trinquemaille. »Sveti Pankracij nam Je stal ob strani. Takole se godi človeku, ako Je dober kristjan.«
To klet Je krasila četvorlca obilnih sodov, ki so stali na desni; na levi je sameval še eden, ves črn to zapuščen, zato pa dokaj večji od svojih tovarišev. Bouracan je z urnim prstom pretrkal »posode duhovne«« kar je imenoval po svoje »študirati zodoio tušo«. Zmagoslavno se je vrnit z rajsko novico)
»Bolni zo!...«	„	.
(Dalje prih.)
IVAN ZOREC:
(Dalje.)
Splošna in največja narodna srbska šega je praznovanje hišnega ali rodbinskega svetega varuha, to je srbska krstna slava, ki je vsakemu Srbu največji praznik.
Cerkev je to šego, ki je sicer nima noben drugi narod na svetu, tudi ruski ne, pi veličala in posvetda s posebnim cerkvenim obredom in ga opravlja na enak način v bogati hiši ali v siromašni koči.
Na miai je krstni kolač, vanj je tapičena sveča, — prižgana, če hišnemu gospodarju oče več ne živi, neprižgana, če oče še kjerkoli živi. Gospodar, ki ima še živega očeta, sme rrečo prižgati samo, če mu oče to Jarecno in izjemoma dovoli. Zraven kolača ata še posoda s kuhanim ih navadno posladkorjenim žitom (koljivo) ta vrč vina.
Svečenik, pojoč pesmi, pokadi s kadilom vse skupaj in blagoslovi s posebno obredno molitvijo, vzame kolač in ga s spodnje strani navgor žarelo v štiri dele. Kolač in žito nato malo Bbllj« ■ vinom. Zdaj prime s hišnim gospodarjem kolač in ga med petjem trah aa to določenih obrednih pesmi •tič« a njim v obliki kroga, in sicer tako, da napravita tri kroge: — kr-’ itn« slava naj nima konca kakor ga t«di krog nima.
Potlej svečenik prelomi kolač, ga poljubi in reče: »Hristos posrcdje oul«
Za njim ga poljubi še gospodar *«koč: »I jest i budetl«
To ponovita trikrat. • ■
Zdaj položi svečenik kolač na mizo, zloži ga v sestavne dele in zapoje nekaj kratkih cerkvenih pesmi; potlej moli za vladarja, za cerkev in za mrtve in živeče člane gospodarjeve, vzame čašo in napije.
Pop llija je napil:
»Po staroslavni navadi našega na-Iroda, po neprcmenljivem izročilu sv. srbske krstne slave dvigam, o žena in Otroci moji in dragi naši gostje, tole Vadoetno Čašo v pobožen spomin naših blagih ranjkih, ki so pred nami odšli v občestvo Božje, — dvigam Jo v zdravje in srečo, o žena in Otročiči moji, —- v vaše, mili gostje Paše borne koče, — s posebno radostjo pa jo dvigam v zdravje in srečo našega ljubega brata iz daljne, lepe Slovenije, tega najlepšega, najnaprednejšega dela naše ujedinjene domo-;Vine; — v zdravje in srečo kuma Ivana jo dvigam tem radostneje./r — iV lepih prispodobah se je nadalje Spominjal najinega prijateljstva v težki vojni dobi, ko smo upali in čakali,
In je končni:	»V zdravje torej in
•rečo in Božji blagoslov!«
»Bože daj! smo potrdili po šegi.
Po zdravici je srknil iz čaše in jo je dal meni.
Zdaj bi po šegi moral odzdraviti In napiti jaz, srkniti iz čaše in jo dati drugemu gostu, da bi jo na isti način oddal sosedu in tako dalje. Ampak kako bi? Vse obeležje in vsa slovesnost trenotka, velika ljubezen in ne-»aslužcno počeščenje ter prijateljski ; Spomini, ki me prijetno vežejo s popom Ilijo in tamkajšnjim ljudstvom, »o mi stiskali grlo in jemali pravo besedo, da bi povedal, česar mi je bilo src« polno. Le s težavo — nič me m sram povedati, da sem bil močno ginjen — sem se zahvalil in končal kakor konča Srb, ki ne more govoriti daljše napitnice: »Bože daj! —- T da bi bilo •▼• tako kao što si ti izvolio kazati!«
Ko smo si torej nazdravili vsi. si ?• pop snel štolo in smo sedli za mizo. In vse, kar je premogla popova hiša, vse, s čimer sta mogli postreči lepa popadija in njena prijazna sestra Darinka, je bilo pred nami, da se nam je 'dobro goddo in snu vedeli, kako velik in lep praznik je srbska krstna •lava.
Krasno je bilo. Beli, pili smo, pogovarjali smo se in veselili, da slavi skoraj res ni bilo kraja kakor ga krogu ni.
Da so moji srbski prijatelji govorili nsjveč in najrajši o politiki, še poudarjam ne posebej; kajti srbske druščine, ki ne bi govorila o politiki, še nisem poznal.
Tudi mene so izpraševali o političnih razmerah v Sloveniji, ali jaz sera jim rajši pravil, kolikor sem pač •etn i« takemu razgovoru uit.tnal iti «nal in mogel, o kulturnem in gospodarskem življenju naših pridnih ljudi, pravil o lepotah naših visokih planin, 0 mičnostih naših prijaznih dolin s skrbno gojenimi polji in * zelenimi U-avniki. opisoval snažnost in domačnost naših ličnih vasi pod sončnimi bregovi veselih vinogradov, ki ao P°' »ejani • belimi zidanicami in' rdeče-glavimi cerkvami, hvalil, — no, in Žako dalje. Pravil sem pač kakor govori vroča, zvesta, v žalosti in vese-
Bu preskušena, trdna in neomajna
ubsssai toplo in navdušeno.
»O, kako krasno mora biti pn ll« so vtklikall. »Kako srečno mora
, —........
In meni so se oči pobesile, ker nisem hotel, da bi mi usta odgovorila.
Piijatelji pa so nazdravljali in nazdravljali moji ljubi slovenski domovini in so jo blagoslavljali s tako nežno in mehko ljubeznijo, da mi je bilo v resnici hudo, ko sem se moral spomniti grdih izdajnvcev, ki so jo kdaj nesinovsko prodajali za grenki kruhek ponižnega hitfpca, in se moral domisliti suženjskih duš, ki zametujejo svoje slovenstvo in tajijo svojo si-rotno slovensko mater, našo sveto slovensko zemljico...
Dva, trije so za trenotek steknili glave, spogledali so se v tajnem sporazumu in vsa družba je krepko in še dosti pravilno udarila:
»Po jezeru bliz Triglava«..,
In potlej razen drugih še:
»Slovenec sem, Slovenec sem ...« O, naše slovenske pesmi, nikar se ne čudite, so kakor jugoslovanska desetnica: kamorkoli pridete na našem jugu, pa jo srečate in ste je neznansko veseli svoje krasne, od vseh spoštovane in občudovane ljubice!
Da, če bi mi Slovenci vedeli, koliko časti in velikega priznanja doživlja naša mila potepinka, ki je njeni lepoti in široki naravi ozki dom premajhen in pretesan! —-
Moje srbske pevce je pa kmalu spet zgrabil političen razgovor. O naših neodrešfinih bratih so govorili,
0 Srbiji, ki je po tolikih stoletjih vendarle dosegla svobodo in o vojni, ki je bila za to potrebna.
Pop llija je zapel čudno pesmico, ki jo jc zložil in prvi pel neki srbski vojak, preprost kmet, in ki je šla po vseh srbskih strelskih jarkih.
Pesem, ki sem si jo takoj zapisal, se glasi:
Ultimat Srbiji L 1914.
U Beču se uzbuniše I ultimat snstaviše, poslaše za šivom tiču, kralju Petru Mar-
konjiču.
Za atentat. Sto le blo, Srbllu okrlvio pa izlragu tražl sada, da mu vodi srbska
vlada.
Tražl Švaba od Srbije, da s, Tankoslč*
naš ubije,
da komite ne postolu, — od bnmba sc
Švabe bolni
1 Joi trati švaba kleti, da sa ratom Srbu
pretL
A kralj Petar, junak stari, odgovara ’ vako
Franji:
Culeš mene, Franjo Prvi, mi smo željni
švahske krvi.
Što Slovene goniš mole? Da Srbiji vratlš
svoje!
Da mi vratlš Hcrceg-Bosnu, Dalmaciju tu
ponosnu.
da mi vratlš Vojvodina, svu Hrvntsku,
Slovenijul
I sve tako sve do mora, gde se kupa srbska zora!
Sve što tražim, moraš dati, Jer čemo se
strašno klatil — Na to Švaba ne pristale, več on svoltt voj-
sku Šalje, na Srbijit udariše; ali Srbi umJatiše!
— Sad iz Beča glas se čuje, Avstrija gdc
tu trnje.
stari Prnnlo suza roni, što mu Srbln vojsk«
slom!!
Stefanovič ** na Jedrcna. beže Švabe kan
žene,
a 2lvkovlč ••• sad u Draču, po Madžarsko)
tleča plaču. —
* Vodia čotašev. . •* Srbski vojvoda. Srbski general.
Da, tak si, srbski sokole, junaški srbski kmet! kje, kdo ti je enak?
In vendar si je sirota, jadni srbski brate!
Premagal si zlobo pol sveta, po vsej strašni svoji pasijonski poti si junaško nosil križ kalvarijskega trpljenja na vrh Golgate, da si bil z njim odrešen in poveličan in mi —- nevredni s teboj — in še ni dosti! Kje je pravica, kje red, kje mir, za katere si umiral tisočer« križane smrti?
Z nevenljivimi zaslugami tvojih globokih smrtnih ran se ošabno kitijo brezvestneži, ki te niso nikoli ljubili, na tvojem slavnem grobu divje plese zločinec nepoštenje, z nesramno vlačugo korupcijo! —
Vstani, o brate, in še enkrat udari, udari, udaril
Slovenci, ki so nas goljufali za vero in upanje, ti bomo zvesto pomagali, ker nam je s teboj vred hudo in ker si ljubezni, svoje stare ljubezni do tebe še nismo dali ukrastil Udarimo! Bijmo! Iztrebimo!
_________________L____________(Halje.?
L. N. Tolstoj:
Ne morem molčati.
II.
irss!« so Tskliktli. *]
Najgroznejše pri vsem tem pa je to, da povzročujejo vsa ta nečloveška nasilja in umori poleg tistega neposrednega zla, ki ga povzročujejo žrtvam nasilstev in njihovim družinam, ie večjega obsega zlo celemu narodu s tem, da raznašajo kakor požar po suhi slami hitro razširjajočo s« pokvarjenost po vseh slojih ruskega naroda. Posebno hitro pa se razširja ta pokvarjenost med preprostim delavnim ljudstvom zaradi tega, ker s« vrše vsi ti zločini, ki stokrat presegajo vse, kar so počeli in počno navadni tatovi in razbojniki in vsi revolucijpnarji skupaj, pod krinko nečesa potrebnega, ne-obhodnega; in to navidezno dobro in neobhodno različne inštitucije, ki »o v j pojmovanj« naroda »erazdružljiv« s
pravičnostjo in celo svetostjo, kakor senat, sinod, duma, cerkev, car, celo podpirajo ne samo da opravičujejo.
In to pokvarjenje se širi z nenavadno naglico. Sc pred kratkim niso mogli najti v celem ruskem narodu dveh rabljev, še pred kratkim, v osemdesetih letih, je bil v celi Rusiji en sam rabelj. Spominjam se, kako rni ie tedaj Solovjov Vladimir z veseljem pripovedoval, kako da niso mogli najti po celi Rusiji drugega rablja in enega vozili iz kraja v kraj. Danes je drugače.
V Moskvi je trgovec — kramar, ko je prišel na kant, predložil svoje usluge za izvrševanje umorov, ki jih vrši vlada in je z zaslužkom-sto rubljev za obešenega v kratkem času tako popravil svoje gmotno stanje, da mu ni bilo to postransko rokodelstvo več potrebno; in sedaj se po starem peča s trgovino.
Pretečene mesce je bilo treba v Orlu, kakor povsod, rablja in takoj so našli človeka, ki je bil zadovoljen opravljati ta posel in ki se je pogodil z ravnateljem vladnih umorov na petdeset rubljev za človeka. Ko pa je ze po pogodbi zvedel, da drugje plačajo več, je pri izvrševanju kazni nataknil na obsojenca mrtvaško srajco — vrečo, se, vstavil, mesto da bi ga odvedel je Stopil k načelniku in dejal: »Pridajte mi, ekselenca, še petindvajset rubljev, če ne, ga ne obesim.« Pridali so mu jih in on je izvršil.
Na isto kazen je bilo obsojenih pet ljudi. Ntt predvečer je prišel k nadzorniku za vladne umore neznan človek, ki bi bil rad govoril ž njim tajno. Nadzornik je prišel k njemu. Neznanec je rekel:
»Zadnjič je nekdo od vas zahteval pb petinsedemdeset rubljev od človeka, danes sem slišal, da jih je pet naznačenih, Zapovejte, naj vse oddajo meni, laz bom zahteva! po petnajst rubljev in, bodite mirni, napravim, kot je treba.«
Ne vem, ali je bil predlog sprejet ali ne, toda stavljen je bil.
Tako vplivajo ti zločini, ki jih vrši vlada, na najslabše, na najmanj nravne ljudi naroda. Toda to grozno početje ne more ostati brez vpliva tudi na večino v nravnem oziru srednjih ljudi.
Ge sliši in bere večina teh sredn ih ljudi neprenehoma o najgrozovitej3'h, nečloveških zverinstvih, ki jih vrše gosposke, to se pravi ljudje, ki jih le narod navajen spoštovati kot boljše ljudi — zlasti pa, če slišijo o tem mladi, s svojimi osebnimi zadevami znpbsleni ljudje, napravijo nehote, mesto da bi spoznali, da ljudje, ki vrše ostudna dela, niso vredni spoštovanja, nasproten zaključek: če delajo lj rije, 1 ki jih vse časti, razsojajo, dela, ki se nam zde ostudna, tedaj ta dela. n ;brž niso tako ostudna, kot se nam zdi.
O kaznih, obešanju, umorih, bombah pišejo in govore sedaj tako, kr.it so pr«j govorili o vremenu. Otroci se igrajo obešanje, skoro »e otroci, gim-nazisti, vrše eksproprijacfje in so pripravljeni ubiti, tako kot so prej hodili n* lov. Pobiti veleposestnike in se po. lasliti njihove zemlje, to *e zdi veliko ljudem najbolj verna rešitev poljedelskega vprašanja.
Sploh smatrajo vsled početja vlade, ki dopušča možnost ubijanja «« dosego svojih ciljev, nesrečni ljudje, ki nasproten zaključek: če delajo ljudie, zločin:	rop,	tatvino,	laž,	mučenje,
umor za popolnoma naravne in človeku svojstvene čine.
Da, naj bodo čini sami ie t iko grozni, toda nrsv-no, duhovno, nevidno zlo, ki ga povaročajo, j« bre* primere še groznejie.
(Dnl|e prihodnjič.)
EMII.K ZOLA:
Naskok na mlin.
»Kakšne tol po so se zavlekle v gozd,« J« godrnja! kapetan sam i seboj, »gotovo vedo, da smo tul tu.«
Tedaj se je pričelo streljanje med Francozi, skritim! okrog mlina In Prusi, »kritimi med drevjem. Kreglje »n frčale vedno gosteje ne da bi pogodilo cilja. Strel! so bili zelo ne ml !n so prihajali od vseli »trsni ln kotov. Videl! so »e 'e oblački dim« v traku: ln tako j« trajalo skoro dve url.
Oficir ie motril vse to t mirnim pogledom. Franck« In Dominik ata opazovala borbu !«» nizkega zidu.
Neki vojnh na obrežju Morelle, skrit za nekim starim čolnom, je opazoval vsenaokrog: meril, streljal, znova nahl-Jal In zopet streljal; ln vse to njegovo početje ln delo Je bilo tako zanimivo, tako mu je Ho od rok, da se Je mora! nehote smejat! kdor ga Je gledal. Zdaj se Je zdelo, da le dobi! na ctJI prusko glavo, ker drzno se Je dvignil ln nameril: toda preden Je Izprožll, Je zagrnil krik ln se zvsll! v jarek, kjer Je obležal; revež Je dobil kroglo v pral, padci le prvi... Francka Je nehote pograbila Dominika za roko ln mu Jo Je krčevito stisnila.
»PoJdlts odtod!« }« rokel kapetan, »da tudi vas ne zadene 1«
In res, ▼ tem hipu Jtra Je strfiala krogla čts glavo hi odtrgala v;Jico na
brestu. Mlada dva pa se nista ganila, tako ju je prevzel strah. Kn.alu nato je padel neki Prus ob robu gozda; in vse je bilo zopet mirno vsenaokrog. Nobenega strela več, culo se je le mirno šumenje reke Morelle.
Mlinar Merlier Je začudeno gledhl kapetana, hoteč ga vprašati, če je že vse končano.
»Zdaj se šele začne,« je siknil kapetan. »Pojdite stran, ne glejte tu!«
In še ni dobro Izgovoril te besede, ko se začuje strašen tresk. Brest se je stresel, da se je usulo listje.
K sreči so meril! Prusi previsoko. Dominik je odvedel Francko s silo proč, oče ra jima je sledil in vpil:
»Bežita v klet, ker v zidovju je bolj varno!«
Toda nista ga poslušala, temveč zavila sta v veliko sobo, kjer je bilo skritih več vojakov, '“ipetan je ostal sam na dvorišču, stiskajoč se k zidu, ker so začele zopet frčati krogle. Vojaki, ki so bili nastanjeni zunaj,’ so se pričeli po: časi umikati korak za korakom in popuščati meter za metrom, jn sovražnik Jih je preganjal Iz njihpviji skrivališči Imeli so nalogo,’ kolikor mogoče zavleči bojevanje, preden sovražnik razkrije njih šibke sile. Potekla je ura in čeravno je javil narednik kapetanu, da se brani zunaj le še p:,, mož, je zamrmral ta, gledajoč na uro:
»Pol treh je ura”... Pogum, treba je vztrajati štiri ure!«
Zaukazal je zapreti glavna d-orlščna vrata in dal odredbe za trdo in odločno obrambo. Ker so !,>Ui Prtiči na nnsnrot-,nem bregu Morelle, zato se ni bilo bati neposrednega naskoka. Bil je sicer most, toda dva kilometra oddaljen, za katerega pa Prusi gotovo niso vedeli, in tudi ni bilo verjetno, da bi prebredli reko. Častnik je zatorej zaukazal paziti le na cesto, ker vse sovražnikove sile so pretile le od <e strani.
Streljanje Jc znova prenehalo: mlin je bil miren, že-n od pekočega sol n ca. Vsa vrata so blln 'zaprta ln globoka tišina je zavladala' vsenaokrog. Zdaj pa zdaj se je pokazal Izza drevja ob robu gozda kak Prus: v mlinu pa so se vojaki pripravljali na bftkd, toda kapetan jim le rekel:
Počakajte, da se pribli-
ptmalnlli
»Ne, ne! žajo!«
In Prusi so bili res zelo previdni In so opazovali mlin z nekakim nemirom, ker ta tišina se jim Je zdela zelo sumljiva; a vendar so se počasi približava!!.
Ko so se približali na kat-Ih petdeset kora1-, e, tedaj pa ie zavpil kapetan:
»Naprej! Oeeni!«
In v tem trenutku Jc zagrmela salva. Francka se Je tresla ln si Je mašila ušesa, Dominik pa Je stal za vojaki in je gledal; ko se je dim razpršil, je videl sredi travnika omahovati drl Pruse, drugi pa so se razpršili in se poskrili za drevesa, ln tako «e je pričela bitka.
Tekom ene ura ie bil ves mlin preluknjan od krogel, ki »o udarjale ob zid in padale v vodo. Krogle so žvižgale mimo mlinskega kolesa, nad drevjem' ln tia v gozd je odmevalo zamolklo In trdo klopotanje.
Vojak! v mlinu niso streljali v slepo; streli so bili redki, toda sigurni. Od časa do čas« Je pogledava! kapetan na uro.
In ko Jc zdajci prebila krogla vrata ln udarila v sobo, je siknil:
»Štiri Je ura... Ne bomo vzdržali.«
In v resnici se je pričela vsa hiša tresti. Barikado na oknih »o bile že vse razbite In treba Jih Je bilo nadomestiti z deli od postelj. Očeta Merlier Je pa najbolj skrbelo mlinsko kolo, ki Je bilo že vse razsekano od krogel. Dominik le rotil Francko, naj se umakne na varno, toda ta Jc hotela ostati pri njem. Sedela Jc rt veliko hrastovo omaro, ki Ji Je dobro služila v varstvo; toda tudi sem jo udarila krogla, da Je vsa omara močno zaropotala.
Tedaj pa pograbi Dominik ves razjarjen za puško, se pririje do odprtine v oknu In prične strel lati kot besen.
»Pozor!« zavpije kapetan. Zatulilo je sem od gozdu in v tem hipu Je udarila krateča in razbila vse barikade v oknu ln dva vojaka »ta »e zgrudila ra tla. Nato pa »n pričele frčati v sobo krogle kot bi deževalo. Zgrudili so at zopet drugi. In Francko ie pretresla groza ob pocle lu na te mrtvece, da se je vrgla v kol in »e stisnil« teMior k zidu. Francozi so vlačili novo pohištvo In ž. rtilm mašili odprtine: vsa hiša ie že bila podobna razvalini: razbito pohištvo, orožje, mrtveci, vse Jo ležalo navzkriž.
»Pet Je ura,« je rekel kapetan. Vztrajajte še ... Sovrstnik namerava prekoračiti reko.«
V tem htpn !• Francka zagnala krik: Krogla ji Je oprasnila čelo, da se JI Je vlila kri. Dominik ie to videl, vrgel se Je znpva k oknu ln pričel kot besen streljati. Nikogar okrog sebe ni več videl, ne slišal: meril Je !n streljal In znova nabijal, brez prpstanka,
Prusi »o v rc*«n!cf nameraval! prebresti reko. Tod« kdorkoli Je poskušal čez reko, ga Je sigurno zadela Dominikova krogla, da se ie mrtev zgrudil. Kapetan, M Je to opazoval, Je bil ves presenečen In vesel, češ, da bi bil res sie-čso, ako bi Imel kaj več takih strelcev.
{Dalje prihodnjič.)
Proda se s
ELEKTRIČEN MOTOR .
3 In pol HP, 440 volt, enakomeren tok ta J voza z dlro (1 peresna, I navadna), '■''ool-noma nov voz zapravlienec s sedež! In sna transmisija se tako! proda. Ogleda se Slomškova ulica 19 na dvorišču.
PRODA SE HIŠA v trgu na Štajerskem z mesarijo In zalogo piva. Pri hiši Je tud lep zelenjadn! vrt. Cena K 150.000. Resne ponudbe na upravo pod »Bodočnost«.	1824
PRODAM
večjo množino sodov od 200 do 2000 i starih in novih po ugodni ceni. Mohar Anton, sodar, VIČ.	1832
dva Čevljarska pomočnika
za boljše zbito in šivano delo. protf dobri plači in vsei oskrbi v hiši, za tnkoišnjl nastop Išče Rud. Jeglič, čevljarski mojster, Radeče p. Zid. most.	1829
LEPA HIŠA (VILA)
s 4 stanovanji, verando, gosnodarsklm poslopicm, velikim vrtom za zelenlavo, s vinsko trto zasajeno in eno niivo. Eno stanovanje se lahko takol sprazni. Vpraša sa pri lastniku v Mariboru, Jurčičeva ulica, št. 18 predm. Studenci.	1827
»TRIBUN \« tovarna dvokoles In otroških vozičkov, I.juhllana, Karlovško cesta 4, Zvonarjeva ulca L	1819
KUHINJSKO OPRAVO ceno prodam. Poizve se: v Ljubljani, Resljeva c. 26, pritličje.
POSESTVO
z 20 orali zemlle, obsMefe Iz vinograda, sadonosnlka. njiv. gozdom In travnikom se
tokoi proda Povprašat! url občinskem uradu v Gradiški spodnja Kungota pri Mariboru.
TRGOVSKA IliŠA
enonadstropna na prometnem mestu ▼ Cehu s trgovino z mešanim blagom, dobro idoča s celim inventarjem. Prostorno dvorišče z zidanimi drvarnicami, lepim vrtom Is veliki njivi oh davni cesti, krasno stavMščo za obrt sil mnlo Imlustrllo. se proda po primerni ceni. Pojasnila se da le resnim kupcem na ponudbo pod »Trgovina 1921« polt« noležeče Celje.
VOLOA. VOLGA!
Iz prodale na Llubllanskcm velikem sctlMlFi Pavlllon H 291 ruske krasne oeaml Volga. Volga, Snrnfan In druge lepe ruske trnzlka-
lije z originalno naslovne sliko po Iti K leda) Milan Auman in drug, Krško. Slovenila.
JERMENA
gonilna, usnjata, prvovrstna Knochova t, dlmcnzllah (širinah! od 40—250)mm prodaj«
po ceni, takoj z skladlšla. Glavno zastoj stvo za Jugoslavliu Frkrvlč I drug, Me#« nička 5 Telefon 4 45. Ljubljana. Stritar-ieva ul. 7. telefon 422.	1879
VELIKA IZBIRA
otročllh vozičkov, dvokoles In Itvatalk strojev pi ceni F. Baijel. Ljubljana, Stari trg štev. 28. Sprejme sc v polno poprav« za emajliranje * ognjem In poniklanle dvokolesa. otroški vozički, šivalni In rasti! sl roli. Mehanična delavnica. Karlovška op« sta 4.	Ml*
Kupi se:
1 ELEKTROMOTOR. 300 VOLT NAPETOSTI */i PS, z 1200 obrati na minuto, s pogonsktal oporom, se tako) kupi. Cenlene ponudbe prosim na upravnlštvo lista.	181*
ZLATO - SREBRO staro — zlomljeno. F. Čuden. LjubUaas, Prti-šernova ulica 1.	W
Službe:
SPREJME SE . ...
Kontorlstinla t prakso, spretna tfroJepMkS. zmožna vsa) slovenske stenografije ta ta-
neslllv skladiščnik, Izučen pomočnik mešajta stroke, natančen in energičen. Nastop slntbS v kratkem. Ponudbo s preriši spričeval M zahtevami na tvrdko Janko Popovič, Ltab* Dana.
Razno:
BOLJŠA GOSPODIČNA želi mesta kot odgolltelllca otrok prt kan
boljši rodbini. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo Usta št. 1995.
IŠČE SE V NAJEM _
mala klet nalraje kler |e v hiši napeljan pnn,
ali pa prazna pridna kuhinja. Dopisi na do-llkalesno trgovino J. Janc, Ljubljana, M»* rllin trg.
gostilna
v okolici Maribora s koncesijo In z bogatim gostilniškim Invcntarlem, lep vit za gosta in zelenlavo približno 2 orala zemljišča. Cena 61)0.060 K. Pojasnilo dale prometna pisarna K. Troha. Maribor, Slovenska ulic# štev. 2.
1ŠCEM STANOVANJE
Vzamem vsako stanovanle, grem kot pod-stanovalec z souporabo kuliinie. vzamem ev. samo mesečno soho. Cenlene ponudbe prosim pod »Nujno« na upravo lista. 1764
VEČ RABLJENIH DVOKOLES,
švalnlh strojev In otroških vozičkov v do-tbrem stanju se ceno proda: Ljubljana, Karlovška cesta 4.	181?
PENZIONIRAN DRŽAVNI POD-
URADN1K
Išče službo kot skladiščnik, sluga, vrata? oskrbnik ali kaj podtn.ne.va. (LnVnc Pf-nudbe prosim pod št lbus na upravo listr,
PRIPOROČA SE
atciie za Črkorilkarslvo fiilp Kristo« et pričeli, ' hioiiana, Aleksandrova cesta % (Hotel Malič).
POZOR! ZIMA! POZORI
Lh..o vsake vrsto i -debile In t'.'.	1	lv	J-
ka U. Ješe, Stražišče pri Kranju. Vzorci * ramolugn r< ''ne i oalo	T;*?
'h
Dobra knjiga ie najboljši prijatelj!
Najprimernejše darilo znancem in prijateljem so knjige iz Zvezne knjigarne v Ljubljani, Marijin trg 8. Vsebinsko prvovrstne so tudi lepe zunanje oblike,
današnji splošni draginji tako nizka, da jo zmore prav vsajk. U>:
tako da so v kras in prid vsaki hiši. Cena je vsaki knjigi ob
Založba:
Albreht Ivan: Slutnje, pesmi................................
Glaser Janko: Pohorske poti, pesmi..........................
Pugelj Milan: Mimo ciljev, novele , ........................
Golar Cvetko: Kmečke povesti . .............................
Komanova Marica: Šopek samotarke, novele . . . Azov in Teffi: Humoreske, zbirka ruskih grotesk . . Štuhec Janez Ev.: Slovenska narodna mladina	,	.
Seidel Ferdo: Rastlinstvo naših Alp ......
Kurentov Album, humorističen almanah s karikaturami Zbirka rudarskih in fužinarskih	izrazov	,	.	.	,	,
Machiavelli N.: Vladar................................ •	.
Gruden Igo: Narcis..............................	.	.	.
„	„	Primorske pesmi .........
Albreht
broš. K 8‘— vez. K 10’
Gaspari: Mlada Greda	i
Knjižnica „JufloslavU«“:
9	, 8--	1»	d	10—
				12—
		V	V	15—
rt	«10—	»>	»	12—
	„ 10—			
	„ 15—			
				15—
	5—			
	„ 2—			
1»	„ 20-	n	• »	25—
M	„ 24—	»f	V	30—
V	„ 24—		>>	30—
navadna 40'—		finejša 60’—		
		■		
10—12 snopič Dostojevski F.: Bele noči, Mali junak,
posl. dr. Borštnik V............................
13—15 snopič	Cankar	Ivan: Moje življenje	....
16 snopič	Albreht	Iv.: Paberki iz Koža,
koroške pravljice...............................
17 — 18 snopič Kmetova Marija: Bilke, novele . • • 19—23 snopič Anatol France: Kuhinja pri Kraljici Gosji
Nožiči, prevel Oton Zupančič ....
24 snopič Puškin A.: Pikova dama, prevel Dr. V.
Borštnik........................................
25 — 26 snopič	Glaser	J.: Slovenska narodna	lirika	.
27— 28 snopič	Albreht	Iv. Malenkosti
Brošure
broš.	, K 12—		vez, K 16—
»J	>1	14—	,, „ 20—
M S)		1 1 ooo	
>7		34—	„ ’J 1,^40— '
»)	At	10—	'H-n; ■ ■
	»	25—	»i » 30—
^ »* ■ v		18—	..y--y>—
■			- --k s * ' 1 • > ^ ' k w
'•*** y' t			r‘ ■ * ». \ t , Jjkf'
•nv .s * • •	v •	" 'O '* • • f •	' ->L' »rt k 4'—'
% •	0	• • a	* • ”
			
I. zv. Larisch: Razkrinkani Habsburžani II. izd. . .
II. in III. zv. Levstik VI.: Višnjeva repatica, satiričen
roman v dveh delih.......................
V. zv. VValdova O.: Vera, roman .......
I v,: / 'V-/'
brcfš. K 10—
» d 40’ v platno broš. K 20— v platno
vez- K 50— „ „ 60 —
::: 1=
/ * Narodna knjiinlca:
K tej	knjižnici lakko vsak pristopi kot	naročnik s tem, da	javi	„Zvezni knjigarni44,
da se	ga vpiše kot naročnika „Narodne knjižnice44.	Kot	tak	dobi vsako knjigo
„Narodne knjižnice44 z 10 % popustom	in še poštnine	proste ter	se mu pošlje vsaka
novo izšla knjiga „Narodne knjižnice44 brez posebnega naročila. Tudi vse ostale knjige iz	založbe	„Zvezne knjigarne14 dobi dotičnik poštnine prosto. Ker	vrši „Na-
rodna knjižnica44	velevažno kulturno nalogo	s tem, da izdaja najboljša	izvirna in
prevodna	dela, je vsestransko priporočljiva	in podpore vredna. Doslej	je izšlo v
„Narodni knjižnici44	28 snopičev:
1—2 snopič Val. Vodnika Izbrani spisi...................................broš,	K 4—
3—5 snopič Andrejev L.: Gaudeamus, komedija,	•	^
prevel dr. J. Glonar................................. „	„ 10—
6 — 9 snopič Levstik VI.: Gadje gnezdo, povest iz dni	“	T	'
trpljenja ln nad..................................... „	„ 14 — vez. K 20-*
Carantanus: Koroška................
Vošnjak Dr. B.: Gosposvetsko polje..............
Naša Istra, spisal Fr. Erjavec . . ♦............
Abditus: Problemi malega naroda .  .................. ................... 2-—
Alre: Jugoslovanska žena za narodno svobodo................. 2‘—
Stefanovič Emil: Moji zapiski z Dunaja................................... 10'—
V teh brošurah se obravnavajo naša življenska vprašanja, ki bi jih moral poznati
vsak zaveden Slovenec!
Mala pesmarica
St. 1 Jenko Dav.: Što čutiš Srbine tužni..................
„ 2 pl. Zajc Iv.: Zrinsko - Frankopanska............
„ 3 Hajdrih A.: Slabo sveča je brlela	^	«
»»
JI
V
'’;^f^K i-"
•	.	.	.	„	i ■—
•	•	•	•	»	l‘“
•	»	•	1—
*	'	„ *	•	»>	i'
„ 6	„	„ Jadransko morje . . . . . •  .................................’	•	•„ 2—
„ 7	„	., Pri oknu sva molče slonela	2—
„ 8	,,	„ Slovo.......................................................................... 2—
„ 9 P. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno oko	2—
„ 10 „	„	„ Na planine...........................  •	• . • • • • • • • » 1—
Pevci, pevski zbori! Z izdajo „Male pesmarice44 je „Zvezna knjigarna odpomogla pomanjkanju po primerni in priročni žepni obliki najpriljubljenejših pesmi. Naj ne bo slovenskega pevca brez „Male pesmarice44.
Pod oknom V sladkih sanjah „ Jadransko morje Pri
dobe pa
Vse te knjige se naročajo pri »Zvezni knjigarni" v Ljubljani, Marijin trg 8, pa se tudi v vseh podružnicah ,Jugoslavije" v Mariboru, Celju in Ptuju.
»ZVEZNA KNJIGARNA* V LJUBLJANI* Marijin trg 8.
Ministrstvo flnaiK Kraljevine Srbov, Hhratov In Slovencev
7'|, državno investicijsko posojilo 1.1921 v iznosu Din S00.000.00Q.
:i t.i
>.;•/ -v;«..
im
■
s#.
POZIV NA VPIS.
Minister financ Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27./ VI. 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 13>Q Ustave pozivlje na vpis	'	‘
71, državnega investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000.
1 X' \
mm
I	H	b	m	v-"
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobrobitja kakon popravilo, izvršitev in lazširjanje želez v , :
'niškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila Pris^™p/ cTeAs^ARot rn nnn •; u ~ mn
Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 m 10.000 v 50.000 serijah po 1	r
obresti so 7% na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in o. septembra vsa ega e a pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse.
Prvi kupon	se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let	se to posojilo ne more konvertirati niti v tem času obrestna mera znižati.
V	slučaiu, da se Dosojilo po preteku 10 let konvertira, mora se	imejiteijem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu.	:v
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji ter se vrši enkrat na leto pri Ueneralm direkciji državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen. 1 osoii o je avarovano z hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amotrizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za Pok,n Je Pa bodo služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta.	v .	.	.|;V- -.ih--.v :
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju. ^ \:	•
Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah.	_	_	v.',,	v' u ••
’	Obveznice	tega	posojila	so	ravnopravne	ostalim	državnim	obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se po ag i aicor kavcije, r ,
UDOtrebljivati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjih.	.	^	,	....	1
Obveznice	se morejo lombardirati pri Narodni banki	Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonitih
*	^	Obveznice	in kuponi tega posojila so prosti vsakega	sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor driavnih tako tudi ostalih
(oblastnih, okrožnih sreznih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini.	.	'.*	„	,	.	,	J
Spis se bo vršil od L do 30. septembra 19Z1. -
N •».
pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v trntovini} Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor.	„ ,
Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov m Slovencev poročilo o
skupni porabi istega.	'
Beograd, meseca julija 1921.	Minister	financ:	,
Dr. iCosia KnmaR«£li9 *• r.
.v. * !*•
'Kr*V ••
9EB
SOLSKI ZVEZKI
Novo!
Novo!
JOSIP KOSTANJEVEC
KRIVEC
roman
Priznano najboljši, lastni izdelki
\ik\m\imi gasiija iniHb ivitkov ia® vsako im/iio
Zvezna tiskarna
Ljubljana
Wolfova ulica štev. I.
Majnižje cenet Zahtevajte cenik! Točna postrežba!
Ljubljanski veSiki semenj,
——pavilloH E, Stev. 15. =^=-—-•=
za ljudske in srednje šole, na »razpolago v vsaki množini.
Priznano najboljši, lastni izdelfei
iz Um finega m in Ki ovitkov.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana
Frančiškanska ulica štev. 6.
HUD! mi\	Miivajt! «nlkl	Toii	goM
Ljubljanski veliki semenj, paviljon E, štev. 4
Radi selitve
se ni mogla tvrdka pridružiti k semnju.
elika zaloga šivalnih in pisalnih „Adler“ strojev in ules 2 znamko „Styria“, „I)Urkopp“ „Waffenrad‘‘ (orožno kolo).
iVUN MI in s In Uuhiefma.
Teodor Kor n
Ljubljana
Poljanska cesta št 8.
Pri okrajnem sodišču v Celju oddelek IV. sta po prošnji tintnic Štefanije in Marije Umek ter Justine Dorfinger po 4rjtt Hraiovicu in oiir. drju Zanggerjtt v Celju	na	prodaj po
favni dražbi posestvi vi. št. 255 d. o. Zagrad,	ki obstoji iz	trav-
nika In stavlHšč s hišami št. 29 in 40 in 1 uto v Zavodni, ter W. št. 287 d. o. Teharje, obstoječe ix travnika in njive brez premičnin in pritiklin za 200.000 K kot vzklicno ceno, pod katero M ponudba ne sprejme.
Dražba se bo vršila dne 7. okt 1921	ob	9.	uri	dop.
pri podpisanem sodišču soba št. 10.
Na posestvu zavarovanim urnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Družbeno izkupUo se mora sodtio položiti; vadij znaša 40.000 K.
Drazbene pogoje Je mogoče vpoglcdati pri sodišču.
Okrajno sodišče v Celju, oddelek VI.
dne 23. avgusta 1921.
Pred nakupom nai si vsakdo ogleda veliko
H. SELJAK
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kle
parskih In vodovodnih inštalacijskih del tet za pokrivanje
jedilnega orodja, leklene-ga in aluminijevega, potne koSare, čevljarsk oroilia, rihčic in zapon ra čevlje, sukanca, gumbov, ve/enin in naivkov ter vsi? <lruge potrebščine za krojnče, šivilje, čevljarje, sedlarje
Ljubljana — Praha.
Prva češka tvornica usnja za mobilije in knjigoveze.
Vrhno usnje vseh vrst
l-IAKA GAttASE
usnjeni izdelki.
Velika zaloga čevljev.
Karlovška cesta 2, — Prešernova ulica 52.
streh. Vsa stavbinska in kleparska tlela v priznano solidni lx
vršlM. Proračuni brezplačno in poštnine prosto. Popravila
točno in po rus j ni?, ji ceni. Pločevinasta ambalaia kakor konse
za lirnež, olje, bencin, doze zn barve, kandite in konzerve.
IVAN ZAKOTNIK,
Ljubljana, Sv. Petra nasip St. ?.
Največja Izbirat Nizke etnel
HA VELIKO IN MALO II
Radi razpustitve moje zaloge ur pošiljam tekom 20 dni vsakemu po-llliatelju tega iz Časopisa izrezanega oglasa eno krasno remonlotr-nro (za gospode), dobre kakovosti, dobro idočo 30 ur brez navijanja, ter s Iriletno pismeno garancija, za reklamno ceno 40 mesto 85 dinarjev. Denar se poSlie franko naprej v priporočenem pismu. Uro se poMje takoj priporočeno.
Povzctne poftitjalv* le tedaj, če se poSIJe 10 dinarjev naprej.
Večja množina odpadkov
A*	g	•	pisemski in
11» li! “Hs
Lili lil IjlSal* žlmnate in us-
»aHJiJ njnte vez tike. glavnine, čistilo (krema) ličilo, mast i« usnje, pralno in »onlotno milo, fine sveče tor r»ino gulsoreriio nutli po nainižiih cenah veletigovina OSVALD DOBB1C. Ljubljana Sv. Jakoba trg fttev 0.
se proda.
Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista.
AUTOMOBBLi
MOTORJI
KOLESU
PNEVMATIKA - vsi deli In oprema en orosi	en	detalB
Lastna založba!
Nizke cene! Nizke ccnel Vse druge Šolske potrebščine na drobno In debelo. Paviljon 352 j E.
Hus-pnpin
Ljubljana, Mestni trg 11.
Cena 16 kron.
Semeni: Paviljon H itev. 250.
Dr. Alojzij Vrtačnik
naznanja, da je otvorll
odvetniško pisarno v Ljubljani
ftathovnova ulica St 10. (poleg Kranjske hranilnice).
Priporoča zalogo kožuhovine in gotovih garnitur kakor bov, mufov, ovratnikov itd.
Prevzema tišine ko!e in kole fllvjačloe :: i stroj, barvo In Metan. ::
Belin ia naženji belili Čevlje?. Pogin za poMavauie niši io poilsao, Morin ra pokotfavaoit Ssrkov. Rapid za pokouHe stenic,
I. C. Kotar, Ljubljana
Najvešja izbira
Trgovci primeren popust,
Naropajte in Sirite
izvod 20 K
v Zvezni knjigarni
v Ljubljani, Marijin trg Stev. 8.
Mestni trg 5—6.
f alg M lii Itaki in iiM
(pristen vinski destilat), prvovrstno slivovko in prlitu domač brinjevec prodna mm« m debelo. Pama vele%nnj«ma
Robert Diehl, Celje (Mia).
ITlehanična vrvarna, teriinica, predilnica
v
Anton Šinkovec, Kranj — Grosuplje
Centrala: Grosuplje.	Celeton:	Grosuplje	1,
razstavlja svoje Izdelke na Ljubljanskem velesejmu paviljon E št. 39, katerega obisk se uljudno priporoča.
Oglašujte
Oglasi se sprejemajo v upravi .Jugoslavije*
na Marijinem trgu 8 in na velesejmu v
paviljonu E 15.
Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi.
II OI	^Stih bfeZ odt>itka rentne^a
| _ I ^Neposredno pod državnim \Žč IO	nadzorstvom.
Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici
obrestuje hranilne vloge in	_
vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembraJOip.
Promet v iansk. I. nad 128,000,000.«-
'T v.Ksfr L.	■'
Odgovorni urednik: Dominik Čebin.
Stavbno in umetno mizarstvo
A. ROJiNA in KOHP.
Telefon 480 „	232
STAVBNI ODDELEK SLOMŠKOVA ULICA 16
Ljubljana
Poštni čekovni račun št. 11.638
POHIŠTVENI ODDELEK
KOLODVORSKA ULICA 8
izdeluje: okna, vrata, portale,	izdeluje: spalnice, jedilnice, sa-
©bstenje, strope itd. v vsaki	Ione, pisarn, in hotelske opreme
množini od najenostavnejše do	itd. v vsakem slogu iz mehkega
najfinejše izvedbe.
Halmoderneje upejeno podjetje!
in vsakovrstnega trdega lesa.
Ponudbe in načrti brezplačno.
mmmmmmmtmmmmmmmrnmmmmmmmmmmmmmm     .. ..  ----— rrr. .|
Ivau Gajšek
papirna trgovina in kaj igo veznica,
Uubliana, Sv. Petra cesta št. 2.
Ima vedno v zalogi vse vrste papirja, trgovske in poslovne knjige, pisarniške in Šolske potrebščine.
: : Založništvo šolskih zvezkov lastnega izdelka. : : Naročila po pošti z obratno pošto. =====
Delavnica črev
Taško Djordjevič
SKOPLJE, Ledi pediet 105
priporoča vsem* prekajevalcem, in prekupcem nakup prvovrstnih črev za izdelavo klobas, kranjskih klobasic, salam i. t. d. Prodaja na debelo in drobno. Razpošilja se po celi državi po poštnem povzetju. Zahtevajta CeniSt.
Papirna industrija
Anton Janežič
LJUBLJANA, FiorilansEca ulica Stav. 14.
Zaloga vseh vrst šolskih zvezkov in poslovnih knjig.
Prvovrstno blage! Najnlžle cena!
T
MENJALNICA
SLOVENSKE ESKOMPTNE BANKE
v Lilijani, moti ilaima Hrtu
Kupuje is prodaja Mm In valuta po najugodnejSIi toniti cenah. - Ina poeta borzni oddelek. — Prevzema vse bančna posle.
Telefon it. 3.
I Rii77n1ini delibafesns trgovina, zajtrbovalnica,
1«	Ljubljana,	Lingarjeva	ulka	1
ima vedno v zalogi sardine, salame, trapistovski tiboiter in pol emendolski sir, šunko, čaj, kakao, čokolado, likerjev ter vina v steklenicah.
•	i««	•
• N«
Indus-i
preje ■■■
KAROL POLLAK,
razstavlja svoje izdelke v skupnem oddelku za usnjarsko industrijo
U na prvem mesiti Sev©.
3 EZl I23	e^3	C:
Čeiioslovaški paviljon št. 414.
Un&ser L. ¥. GrSošte In Sagivlr od firme Louis Vantsch (Nymburk, Cechoslovenska)
je najfinejši liker.
Mestna občina Kočevje
razpisuje službo občinskega tajnika.
Prošnje je vlagati do 1. oktobra 1.1. Plača po dogovoru.
Zavod za plakatiranje i reklame Bogdan Velenovii
111	Mila	ul.	M
Tiska »Zvezna tiskarna'1!
Stran 8.	,JUGOSLAVIJA", dne 9. septembra i021._________________________________________________214.	štev.
Moške, fantovske in deške, rnikado, raglane, površnike, kožuhe, jahalne hlače, špecijalitete v otroških oblekah (kostumih) in drugo konfekcijo od najpriprostejšega do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi ter razno sukno, hlačevino in podloge nabavite najceneje edino le pri konfekcijski industriji
„fr and e“ w mi), unm h m m 8. - m m. i.
• Udeleženec ..Ljubljanskega nmga vetesejao“. Paviljon E, oddelek št. 52.