PRIkiukSKI DNEVNIK
^>*taina plačana » gotovini ^	rAi\i\ 1*
Abb• »»tal« i gruppo Lena 4(iu lir
Lelo XXXVII. Št. 201 (11.023)
TRST, sreda, 26. avgusta 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija, pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
CiPAUE VZTRAJNEJŠE NAPOVEDI 0 PODRAŽITVAH
Precej skepse o izidu vladnega posredovanja
Sindikati in potrošniki ne zaupajo v njeno sposobnost, da učinkovito nadzoruje cene
Rili — Začetni koraki vlade v itierj prepričevanja neposredno za-2. resiranih dejavnikov in katego 'j o potrebi po umiritvi gibanja '°n- ki naj bi odločilno prispevala jezitvi inflacije, nikakor niso Pomiril, splošne zaskrbljenosti nad »okovitim naraščanjem draginje v . jnodnjem mesecu. Včerajšnje «na-,ene>> razgovore samega predsedni-a vlade z organizacijami trgovcev * najbolj brez ovinkov komentiral jkneralni tajnik delavskega sindika (ki ga drugače prištevalo vj.S(l najbližje vladnim strankami . lci're Carniti: »Inflacije ni mogo ^Premagati s pridigami štacunar
V televizijskem intervjuju, ki ir " namen 'en oceni razmer pred oh gajanj med vlado ir
»ovitvijo
j''likati o okrepili za boj proti in fc'ji. je Carniti izrazil pesimizem Jr® naj sodim po dosedanjih vlad-jn aktih®. Vladi očita nejasnost jple načina, kako dejansko izvaja-1 nadzorstvo nad gibljivostjo sta-anin, tarif za javne storitve in ^n blaga najširše potrošnje in te-™j“Jno nedoslednost glede možnosti tanjšanja inflacijske stopnje. «ko ■ !®a izdaja zadolžnice z 22 odstotki obrestmi.®
v^Tič večje zaupanje ne kaže niti ,|Sdi'žavno združenje potrošnikov.
V‘ včerajšnjem sporočilu izraža Oskrbljenost «zaradi pomanjkanja 'sakega (vladnega) strateškega na-^	• ki naj bi politiko cen vklju-
'e(Val v gospodarsko politiko in na-rtovanje». Glede »observatorija •j?? cenami®, ki je bil predvčeraj-j>jim v osredju pogovorov Spadoli-!?'a s trgovci, izraža prav tako k®Pso. da bi vlada razpolagala z strežnimi strukturami in da bi °Sla zajamčiti takojšnje ukrepale proti nepravilnostim, ki bi jih Ugotovili.
Uradna nota združenja zato pou-da ni mogoče nadaljevati da je »zgolj dohodek odvis-_ a delavcev edini prozoren ele-člent. na katerem se lahko interve-*ra z omejitvami, odtegljaji, zamrznitvami, ipd.®. Združenje po .tonikov zaključuje, da «nujnpst ogovora proti inflaciji ne more teliti na žrtvah zgolj ene strani® Mimo povsem načelnih izrazov Pripravljenosti sodelovati pri zadr-•®Vanju rasti cen, ki so jih včeraj dedovali Spadoliniju, so se pa
trgovci včeraj javno oglasili s sporočilom združenja malih trgovinskih obratov Confesercenti ki še bolj u-pravičuje zaskrbljenost najširše javnosti. V njem namreč trdijo, da so nekatere podražitve »neizogibne®, češ da izhajajo iz poviškov pri izvoru, podražitev najemnin, elektrike. prevozov, tečaja dolarja itd. Potem ko ponavljajo zahteve po kreditnih in drugih olajšavah, trgovci ugotavljajo, da cen ne bo mogoče zajeziti v kratkem roku.
Ob vesteh, da se je že v tem mesecu raven inflacije ponovno povzpela za 1,2 odstotka v primerjavi z julijem, bo naloga ministra Mareo-re, ki bo danes začel stvarnejša pogajanja s trgovci (ni še znano, kdaj bodo prišle na vrsto zadruge, potrošniki in sindikati) vse prej kot lahka, izid njegovih prizadevanj pa ostaja še povsem negotov.
Spadolini na potresnem območju
Ministrski predsednik Spadolini je včeraj obiskal potresno območje v južni Italiji, kjer se je seznanil s številnimi še nerešenimi problemi prizadetega prebivalstva	. (Telefoto AP)
ŽE TRETJIČ V PETNAJSTIH MESECIH IN V POLDRUGEM LETU GVERILE
Babrak Karma! ponovno ponuja pogajanja ki bi uzakonila njegov režim v Kabulu
Tokrat je pripravljen na tristranska, iransko - pakistansko - afganistanska pogajanja
Sovjetska zveza bi lahko izdelala nevtronsko bombo
MOSKVA — Sovjetska zveza ne bi imela tehničnih težav pri izdelavi nevtronske bombe in jo lahko vsak čas uresniči. Za sedaj vprašanja le proučuje, dokončni sklep pa bo sprejela ■RašifejeV Td je včeraj izjavil eden od najuglednejših sovjetskih «amerikanologov» Vitali Žurkin. Na tiskovni konferenci, ki so se je udeležili ugledni sovjetski- akademiki in pravoslavni nadškof Pitirim, so vsi brez izjeme poudarili, da je nevtronska bomba nečloveško orožje,
ki veča možnosti jedrskega spopada.
Sovjetska zveza nadaljuje torej svojo propagandno ofenzivo proti nevtronski bombi. Trdjr da bi jo lahko izdelala, a obenem poudarja, da vsi napredni ljudje nasprotujejo novemu orožju. Na Zahodu pa že marsikdo pripominja, da SZ nima tehničnih ovir za izdelavo te bombg, a samo gospodarske. Taki" pozdravljajo Reaganovo oboroženo tekmo s trditvami, da ji SZ finančno in gospodarsko ne bo kos.
^'»iiuiiiiiiHiii,umu,m||(|l|||l||lliiiHiiiiiiiiii„iiii«»iiiuiiiiiififniiilHiiiiiiliniiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
IZRAELSKI PREMIER PRISPEL V ALEKSANDRIJO
Palestinsko vprašanje v ospredju srečanja med Beginom in Sadatom
Razvoj dogodkov spodjeda izraelsko nepopustljivost
Aleksandrija - izraelski pre-
'®r Menahem Begin je včeraj pri-ijjlna letališču Nuzha pri Aleksan-gV1; V prihodnji)) dveh dneh bo ^jelova! na 11. egiptovsko - izra-*em vrhunskem srečanju. Begi-’ M ga spremljata izraelska mi-
u’ Je sprejel egiptovski podpred-Hn'k Hosni Mubarak.
»teč ne^e sta se Uegin in Sadat «l»v a začMa pogovore. Izra-cJ*1 funkcionarji sc- priznali, da ^ata državnika različna in tudi d„Vsem nasprotujoča si mnenja gle-,j. razr>ih vprašanj, teda ne mislijo, bi utegnilo priti do razdora, zahteva Izrael? Predvsem je hrn-f peniti, da bi se moral Izrael Siniti z zasedenih položajev na polotoku (sporazum v Davidu). Izraelski zunanji
Pa za zunanje in notranje zade-
minister Itzhak Shamir je v nekem intervjuju vojaškemu radiu izjavil, da obstaja neka naravna povezava med razvojem procesa normalizacije z Egiptom in izraelskim umikom s Sinaja, čeprav med obema zadevama ne obstaja neka formalna povezava. To pomeni, da Izrael zahteva brezpogojno, da Egipt sprejme nekatere njegove ključne zahtevke, ker bi sicer i,e spoštoval klavzul o evakuaciji s Sinaja.
Kakšne pa so te izraelske zahteve? Je Egipt pripravljen, da nadaljuje pogajanja glede palestinske avtonomije v Cisjordanij in v Gazi do zaključka? Je Sadat pripravljen, da normalizira gospodarske in kulturne odnose z Izraelom še pred umikom s Sinaja? Je Sadat še vedno trdno odločen, da zahteva sodelovanje PLO (palestinske orga-
®pgin med pregledom častne straže v Aleksandriji
(Telefoto AP)
nizacije) pri mirovnih pogajanjih?
Poleg nekaterih vprašanj tehnično vojaškega značaja pa Izraelci sprašujejo. če izjave egiptovskega zunanjega ministra Butros Galija glede bistvenih točk egiptovske politike (popoln urnik Izraelcev s zasedenih področij ter izvajanje zakoniti!) pravic palestinskega naroda) odražajo stališče egiptovske vlade.
Egipt je pred časom prekinil pogajanja z Izraelom prav glede teh vprašanj. Izraelsko stališče je še vedno negativno do egiptovskih zahtev. zlasti še zaradi navzočnosti v Beginovi politiki judovskih skrajnežev. Vprašanje pa je, če se bo Beginu posrečilo izpeljati tako politiko, ko zanj ne pihajo na mednarodni ravni prav ugodni vetrovi.
TEL AVIV — Po neprekinjenem poletu iz ZDA so včeraj pristala v neki izraelski vojaški postojanki prva 3 bojna letala F-15, del pošiljke, ki jo je Reagan blokiral, ko je Izrael napadel 7. julija jedrski reaktor v Iraku. V prihodnjih tednih bodo ZDA izročile Izraelu še 14 bojnih letal tipa F-16.
Dolar spet navzgor: včeraj po 1.248 lir
RIM — Po dveh tednih stalnega upadanja se je tečaj dolarja včeraj ponovno povzpel na 1.248 lir in se je okrepil tudi v odnosu do vseh evropskih valut in japonskega jena. Izvedenci pripisujejo tako gibanje ponovnemu naraščanju bančnih obresti v ZDA, ki priteguje kapitala iz Evrope in ostalih delov sveta. Vzporedno se je zmanjšala vrednost zlata, ki je v Londonu kotiralo 409,75 dolarja za unčo, v Italiji pa 16.440 lir za gram.
BRUSELJ — V srednji Evropi bo do od 14. do 24. septembra letalski manevri NATO, ki so že dobili ime «Cold fire 81». V njih bodo sodelo vale letalske enote vseh držav članic atlantskega zavezništva in bodo sovpadali z manevri kopenskih sil posameznih članic.
MOSKVA — Že tretjič v petnajstih mesecih je vlada Babraka Kar-mala pozvala na pogajanja o političnem reševanju afganistanskega vprašanja in o mednarodnih jamstvih, ki bi omogočila postopen u-mik »omejenega kontingenta® sovjetskih čet iz te države. I-
»Glavni cilj in bistvena sestavina političnega reševanja mera biti za-jamčenje celotne in trajne prekinitve oboroženega in drugega tujega vmešavanja v notranje zadeve Afganistana®, trdi kabulska vlada
Kot v prvem Karmaiovem predlogu maja lani, in v skupnem, 18. sovjetsko - afganistanskem sporočilu prejšnjega oktobra, tudi sedaj ponujajo Iranu in Pakistanu poga janja, a ne več dvostranska, temveč tristranska. Karmalov režim sedaj ne nasprotuje celo morebitnemu sodelovanju na pogajanjih generalnega tajnika OZN
V najnovejši ponudbi zahteva Kabul kot sestavni del političnega reševanja »gotova mednarodna jamstva o prekinitvi in dokončni odpravi oboroženega in drugega vmešavanja®, Prosovjetski Karmalov režim pa v celoti ohranja dosedanja stališča, «da ne bodo predmet pogajanj vprašanja njegove družbene ureditve sestava vlade in notranje zadeve®.
Kljub reprizi že starih predlogov pa sedanja ponudba po poldrugem letu krvave gverile dokazuje, da se na diplomatskem polju nekaj premika. Ponudba sovpada namreč z važno misijo namestnika sovjetskega zunanjega ministra Nikolaja Fi-rjubina v Islamabadu. S prisotnostjo generalnega tajnika 0234 na pogajanjih Kabul pristaja na neke'vrste internacionalizacijo afganistanskega vprašanja, a kot je včerij poudaril britanski zunanji minister lord Carrington, bi za tako koncesijo Karmal dosegel posredno priznanje svojega režima. To pa je trenutno za Islamabad in Teheran nesprejemljivo. Prav zato je Karmal dal Pakistanu še druge koncesije, saj je pripravljen sprejeti vrnitev afganistanskih beguncev iz Pakistana. .
Premik je bil torej storjen. Vpra-
šanje je le, če se bosta oba islamska režima v Teheranu in Islamabadu sprijaznila z dejstvom, da lahko v muslimanski deželi vladajo «komunistični neverniki®, ki so jih «s pomočjo tankov Sovjeti vsilili afganistanskemu islamskemu ljudstvu® Ob tem vprašanju se bodo lomila kopja sovjetsko - afganistanske diplomatske ofenzive. Babrak Karmal se dobro zaveda, da bi mu bili brez sovjetske vojaške pomoči dnevi šteti, a tudi za sovjetske voditelje je »omejeni kontingent® prehudo breme, saj vse preveč njihovih sinov umira za »internaeionali-stične cilje®, da bi se v Moskvi radi čimprej, a častno izvlekli iz zapleta.
PO ŠTEVILNIH ATENTATIH Nfl JUGOSLOVANSKA PREDSTAVNIŠTVA
V Belgiji polemike po odpoklicu veleposlanika SFRJ iz Bruslja
Vest o odpoklicu so v Belgiji objavili z veliko zamudo, saj je veleposlanik Cerič že 13. avgusta odpotoval v Beograd
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Z desetdnevno «za-mudo* belgijska javna občila objavljajo «novico» o odhodu jugoslovanskega veleposlanika v Bruslju Esada Ceriča na posvete v Beograd. Že v ponedeljek so v televizijskem, dnevniku prebrali kratko notico tukajšnje tiskovne agencije Belga, ki poudarja, da je «jugoslovanska vlada poklicala na posvet svojega veleposlanika v Belgiji, da bi protestirala zoper jugoslovanske atentate v zadnjem času v Bruslju. Veleposlanik Esad Cerič ne bo prišel v Bruselj, ki ga je zapustil 13. avgusta*, nadaljuje agencija Belga. «dokler Belgija ne odgovori na protestno noto, ki so jo poslali iz Beograda in v kateri zahtevajo u-činkovite ukrepe za kontroliranje protijugoslovanskih skupin, ki so priznale vrsto atentatov». Belgijska tiskovna agencija zaključuje, da zunanje ministrstvo v Bruslju ni hotelo ne potrditi ne demantirati te novice.
Vest. ki je v ponedeljek pozno popoldne prišla na časniške teleprinterje, je že sprožila burne komentarje tukajšnjega tiska, ki povečini govori o «presenečenju» ob «odpoklicu veleposlanika SFRJ*. U-gledni bruseljski «Soir» je zapisal, da sklep jugoslovanske vlade, da «odpokliče veleposlanika v Bruslju prihaja v času, ko protijugoslovanska teroristična dejavnost kaže znamenja umirjanja, kar upamo, da bo postalo trajno». Komentator tega upoštevanega časnika pa gre mimo dejstva, da o azatišju* ne more biti govora, če za nobenega od skoraj ducat napadov na jugoslovanska gospodarska predstavništva, vključno z atentatom na poslopje veleposlaništva, ko sta bila ranjena Blagoja Anailiioski in Franc Šnindler. še niso našli storilcev, niti .sledi za njimi.
In kar zadeva *zamudo»:+#*(mea' o prihodu veleposlanika Ceriča na konsultacije v Beograd je bila v jugoslovai\skem tisku objavljena že
14.	avgusta, nemudoma pa jo je v svet poslala agencija Tanjug ter nekateri tuji dopis?tiki v Beogradu. Kljub temu v Begiji tega niso objavili. že dan poprej, torej 13. avgusta je veleposlaništvo SFRJ v Bruslju poslalo novo noto belgijskemu zunanjemu ministrstvu, obenem
pa so šefa diplomacije Charlesa -Ferdinanda Nothomba obvestili, da veleposlanik Cerič odhaja na posvete v Beograd. Kljub temu ta informacija ni prišla do belgijskih novinarjev.
Tako so se sedaj v nekaterih vplivnih časnikih pojavili ukomen-tarji» o «odpoklicu veleposlanilca», istočasno pa novinarji »jemljejo v zaščito* policijo in žandarmerijo, katerih naloga je skrbeti za varnost približno 330 diplomatskih predstavništev v belgijski prestolnici. Že omenjeni «Soir» je včeraj pisal, da je bruseljska policija uvedla «posebno in ojačeno zaščito» jugoslovanskega veleposlaništva, kar pa se mstavlja < b ograji veleposlaništva*, namigujoč tako na «razlago®, da policija ni mogla intervenirati med julijskim atentatom, ker se je le ta pripetil v poslopju, kamor bel-
gijske varnostne sile zaradi ekste-ritorialnosli nimajo vstopa in kjer za varnost skrbi pač vsaka država posebej. Toda isti časnik je neposredno po atentatu tudi zapisal, ca bi morebitna stalna prisotnost belgijskih policistov pred veleposlaništvom odvrnila atentatorja ali pa vsaj pomagala, da bi ga po dejanju ujeli.
In slednjič, komentator «Soira» ob koncu ugotavlja, da nihče ne nasprotuje zahtevam Jugoslavije, da je potrebno energično ukrepati proti teroristom in drugim, ki se poslužujejo nezakonitih sredstev, takoj zatem pa časnikar pristavlja, da je «nemogoče kontrolirati» dejanja in nastope «popolnoma politične in zakonite narave», ne da bi se policija pregrešila proti belgijskim zakonom.
BOŽO MAŠANOVIČ
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitJiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiita
NA PRIŠTINSKEM SODIŠČU
Obsodbe zaradi sovražnih demonstracij v Urošev c u
Vse obsojene so spoznali za krive protirevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve
PRIŠTINA — Za kazniva dejanja, usmerjena k rušitvi sistema, protiustavni spremembi federativne ureditve in razbijanju bratstva ter enotnosti so na OKrožnem sodišču v Prištini izrekli osmim najskrajnejšim voditeljem soviažnih demonstracij v Uroševcu zaporne kazni od dveh do devetih let.
Na temelju izjav prič, lastnih priznanj obsojenih in drugega dokaznega gradiva je sodišče v Prištini ugotovilo, da so vsi obsojeni krivi protirevolucionarnega ogrožanja družbene ureditve. Kot voditelji demonstracij so pozivali k razbijanju bratstva in enotnosti, zrušitvi ustavne ureditve in k uresničitvi iredentističnih ciljev Med svojim protirevolucionarnim poho-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii»i»i«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimwiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiii
SREČANJE GEDAFI-ASAD
Libijski predsednik Gedafi nadaljuje s svojim potovanjem po številnih bližnje in srednjevzhodnih deželah. Včeraj se je v Damasku sestal s sirskim predsednikom Asadom. Gedafijevo potovanje po Afriki in trojni sporazum med Libijo, Etiopijo in Južnim Jemenom je imelo za posledico odločitev Somalije, da prekine diplomatske odnose z Libijo	(Telefoto AP)
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii'',|i»uiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiuiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiii
LIBIJSKA VERZIJA DOGODKOV V SIDRSKEM ZALIVU
«Amerika streže Gedafiju po življenju»
RIM - «Kaže, da C :orgea Washingtona
je veter izbrisal boj za svobodo,® je dejal včeraj predstavnik urada libijske džamahiri-jp za povezavo s tujino, skratka libijskega veleposlaništva v Rimu Ali Attiy. Niti 24 ur ni minilo od trenutka, ko je admiral William Roivden na letalonosilki Nimitz, zasidrani v neapeljskem zalivu, podal ameriško verzijo spopada z libijskimi lovci v Sidrskem zalivu, ko je libijsko veleposlaništvo v Rimu, prav tako na tiskovni konferenci, podalo svojo verzijo dogodkov.
Če smo lahko o Rovvdenovih izjavah rekli, da so bile izrazito «vojaške» in le obrobno «politične», je treba o včerajšnji tiskovni konferenci reči prav nasprotno. Attiy je sicer podal verzijo vojaškega potega dogodkov (Libijci so naleteli na ameriško letalo, mu veleli, naj se oddalji in ker niso prejeli odziva so ga sestrelili. Nato so bili napadeni od osmih ameriških letal, ki so sestrelila dva libijska lovca. Oba pilota sta se rešila), vendar pa je bilo njegovo izvajanje pretežno politično. Predvsem je dejal, da je Sidrski zaliv libijsko teritorialno območje in da »ima vsak narod
pravico, da brani svoje ozemlje.® Libije, je poudaril, ne zanima zunanji aspekt spopada, ampak bistvo: za spopadom se skriva «jasen ameriški naklep, da napadejo Libijo in ubijejo Gedafija.® Libija, je dejal Attiy, je hotela večkrat spremeniti tok zgodovine in navezati prijateljstvo z ZDA, a je naletela vedno na nasproten odziv, kljub temu, da imajo ZDA za simbol kip svobode, ki predstavlja prvo zmago ameriškega ljudstva. A, je dodal, kaže, da je veter izbrisal boj Georgea VVa-shingtona.
Predstavnik libijske ambasade je nato obnovil zgodovino, od takrat, ko so «ZDA ve-žbale izraelske vojake, ki so pripravljali napad na Naserja.® Sedanja ameriška politika hoče spremeniti tretji svet v «svojo farmo®, to težnjo pa ovira libijska revolucija, ki je «vnesla v svet nova načela miru.® In, končno, je dejal Attiy, če imajo Američani veliko vojaško moč, velike letalonosilke, imajo Libijci tri stvari: »Gedafija, ki je velika sila za vse narode, ki ljubijo svobodo, dejstvo, da je libijski najrod svoboden in dejstvo, da je postala nova diužbena ureditev libijskega na-
roda prava veroizpoved.® Sicer pa če ZDA izzivajo, je »libijski narod pripravljen sprejeti izziv.® In ob koncu še kratko dopolnilo: Gedafi bo prišel v Italijo, verjetno že v oktobru letošnjega leta.
Tiskovna konferenca po vsebini ni bila nič posebnega: Attiy je na njej le ponovil to, kar je v zadnjih dneh izjavil polkovnik Gedafi. Vsekakor pa jo je vredno zabeležiti kot odgovor na tiskovno konferenco admirala Row-dena in kot opozorilo na pomembno ločitev, ki jo opravljajo libijski predstavniki, ko v nobenem primeru ne povezujejo ameriških odločitev z drugimi zahodnimi zavezniki, ki jih Libija očitno postavlja na drugačno raven. O tem, kakšne odnose želi Libija vzdrževati z Italijo, pa verjetno priča še drug, navidezno obrobni včerajšnji dogodek: libijske oblasti so nekaj ur pred začetkom tiskovne konference vrnile Italiji dva ribiška čolna, ki so ju zaplenile v »svojih teritorialnih vodah® pred letom dni. Libijske oblasti so takrat potrdile zaplembo, kar pomeni, da čolnov ne nameravajo vrniti. Po agencijskih vesteh pa je včeraj vrnitev čolnov odredil sam polkovnik Gedafi.
dom so napadli tudi miličnike, ki so poskušali vzpostavit- red na ulicah Uroševca. Vandalizem osmih obsojenih se .je kazal tudi v razbijanju všega, na kar so naleteli.
Za vse to so bili na 9 let .ječ« obsojeni 31 letni Rifat Avdija. 24-letni Abdula Ljokaj in 30-letni Haj-rulgh Hasani. Vsi so delavci iz Uroševca. Na 8-letno zaporno kazen je bil obsojen 44-letni mizar iz Uroševca Rasit Melimeti. na 7-let 33-letni Miljain Jasari. na 5 let prav tako 33-letni Hazir Haziri, šofer iz Uroševca. na 3 leta 19-letni dijak Ljuljzim Jašari, na 2 leti pa 25-letna uslužbenka iz Uroševca Ramzija Jasari.
Za protirevolucionarno ogrožanje družbene ureditve je okrožno sodišče v Prištini izreklo obsodbe tudi voditeljem sovražnih demonstracij iz uroševskega lesnega kombinata »Tefik canga®. Delavci tega kombinata. ki so pod geslom »republika in ustava - zlepa, ali zgrda®, pozivali k protirevolucij:, so bili Sadili Sadiku (obsojen na 7 let zapora), Zuljfi Ratkoceri (na 5 let) in Sadik Baljai (5 ’et) Na ool-drugo let!) zapora pa je bil obsojen učitelj iz Uroševca Jasa- Is:re-fi in sicer zato. ker je razpihoval nacionalno sovraštvo in sejal razdor med narodi in narodnostmi.
Za isto kazensko dejanje ie sodišče v Prištini izreklo obsodbe tudi dvema voditeljema aprilskih demonstracij v Podujevu. Na 8 let je bil obsojen 35-letni Hazir Feiza. na 7 let pa 34 letni Naznu Seciri, Oba sta šoferja v «Kosovotransu». (dd)
Razprava o objavi predloga za podražitev živil v SFRJ
BEOGRAD — Na sestanku osnovne organizacije ZK delovne skupnosti splošnega združenja kmetijske in živilske industrije, ki .je bil predsinočnjim, bi morali, kot ie bilo predvideno v dnevnem redu, izreči politično oceno in določiti politično odgovornost komunistov v zvezi s položajem, ki je nastai po objavi predloga za podražitev olja, sladkorja in mleka. Toda kljub večurni razpravi dela niso opravili in šele na koncu sestanka so ob pomoči predstavnikov komiteja konference organizacij ZK v organih in organizacijah federacije realne-je poudarili odgovornost komunistov te osnovne organizacije. Gre za odgovornost, ker so nekritično in brez političnega posluha podprli predlog o podražitvah. Tako je zvodenel poizkus, ki ga je bilo moč opaziti med sestankom, da bi krivdo za njihovo protiriabilizacijsko in protisamoupravno obnašanje preložili na ramena novinarjev, ki so o tem obvestili javnost, (dd)
DUNAJ — Avstrijski zunanji mi-fhjstei’ \Vilibald Palir ie v odgovoru na neko poslansko vprašanje v avstrijskem parlamentu dejal, da Avstrija tesno sodeluje na številnih področjih s pomembnim članom gibanja neuvrščenih - Jugoslavijo.
Pahr je poudaril, da obstaja tudi zelo dobro sodelovanje neuvrščenih in nevtralnih držav v okviru evropske konference o varnosti in sodelovanju.
Na vprašanje, kako bi Avstrija os vel 'ha vlogo neuvrščenih držav je minister Pahr odgovoril, da ima Avstrija status gosta v gibanju neuvrščenih držav in da namerava ta status spremeniti, (dd)
VČERAJ V KONFERENČNI DVORANI EKONOMSKE FAKULTETE
Pričetek mednarodnega seminarja o organizaciji prevozov v EGS
Ih seminar ju, ki bo trajal da 5. septembra, sodeluje več strokovnjakov iz držav članic EGS • Pozdravi predstavnikov družbenopolitičnih ustanov
PO OBVESTILU SDGI
Od včeraj je v veljavi zakon o prodaji živil po čisti teži
Tara ne sme presegati 2,5 od sto teže prodanega blaga - Rok za nabavo novih tehtnic znaša 5 let
V konferenčni dvorani ekonomske fakultete tržaške univerze se je včeraj dopoldan začel dvaindvajseti mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Slovesnega odprtja seminarja, ki ga prireja Inštitut za proučevanje prometa v EGS, se je udeležilo več predstavnikov družbenopolitičnega življenja Trsta in dežele, med njimi prefekt Marrosu, deželni odbornik Barnaba, škof Bel-lomi, kvestor Bartolini in drugi.
Uvodoma je spregovoril dekan fakultete za inženjerijo Antonio Cocco, ki je vse prisotne pozdravil v imenu rektorja in tržaške univerze ter dejal, da ne gre poudarjati pomena tega seminarja, saj je le-ta dobro znan in si je pridobil sloves tudi v mednarodnih krogih. Na letošnjem simpoziju bo namreč sodelovalo veliko strokovnjakov iz vseh držav članic EGS in upati je, da bo iz zasedanja izšlo kaj pozitivnega, ki bo doprineslo k razvoju prevozništva v EGS, je svoj poseg zaključil Cocco. Tudi deželni odbornik Barnaba je pozdravil v imenu deželnega odbora in opravičil odsotnost Comellija ter poudaril plodno sodelovanje med deželo samo in organizatorjem — Inštitutom za proučevanje prometa v EGS. Odbornik Barnaba je tudi orisal velik strateški pomen F-JK, predvsem z vidika geografske lege saj meji naša dežela z Avstrijo in Jugoslavijo, ki sta sicer izven EGS, vendar z njo tesno povezani, poleg tega pa razpolaga še s tržaškim pristaniščem, kj je velikega pomena v sklopu prevozništva. Deželni predstavnik je v nadaljevanju svojega posega spregovoril še o velikih infrastrukturah ki so v fazi realizacije in ki bodo povezovale našo deželo z E-vropo ter naglasil velik delež, ki ga ima v tem smislu zračni promet oziroma prevozništvo. V tem smislu sta se izrazila tudi podpredsednik pokrajinske uprave Marchio in predstavnik tržaške občine odbornik Seri.
»Prevozništvo obsega celo po glavje v rimskem sporazumu in zaradi tega ni bilo mogoče mimo tega vprašanja, saj so komunikaci-skp poti in sredstva važen element, ki zbližuje narode in predstavlja e-nega izmed temeljnih faktorjev za realno gospodarsko, družbeno in politično združevanje v okviru EGS*. Tako je dejal v svojem uvodnem poročilu na včerajšnjem pričetku seminarja o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti predsednik Inštituta za proučevanje prometa v EGS Matteo Maternini. Maternini je tudi podčrtal pomembno vsebinsko novost letošnjega seminarja, saj bo dan posvečen Grčiji, katerega se bo udeležil tudi grški minister za trgovino. Glede letalskega prevozništva pa je predsednik Maternini dejal, da je to prevozno sredstvo zadnje vstopilo v »vrste* tradicionalnih prevoznih sredstev, kaj kmalu pa se je v tem okviru letalo izkazalo kot nepogrešljiv faktor. Zračni promet namreč izredno hitro povezuje tudi oddaljene kraje in je pomemben člen pri premagovanju raznovrstnih ovir, ki se dan za dnem pojavljajo v svetu.
Po tem kratkem, a vendarle dokaj vsebinskem orisu, je kot prvi referent na mednarodnem seminarju spregovoril načelnik Oddelka za letalske prevoze pri glavnem tajništvu za prevoze EGS Frederik Srensen. Ta je svoj dovolj obširen referat razdelil na več poglavij, od katerih je prvo obravnavalo nekaj zgodovinskih podatkov o razvoju letalskega prometa v Evropski gospodarski skupnosti, drugo pa se je zaustavilo ob glavnih karakteristikah letalskega prevoza. Glede tega je Srensen ugotovil, da .je treba letal ski promet bolje organizati, saj bi bilo treba premostiti predvsem birokratske ovire in dati več prostora raznim pobudam letalskih družb. Kako sedaj potencirati to službo? Sedanji gospodarski položaj brez dvoma ni ugoden in ne dovoljuje pronicanja novih idej. je dejal Srensen, kljub temu pa bi bilo treba sektor v določeni meri restrukturirati. To pa je zelo težko, zaradi prevelikega vpliva in nadzorstva, ki ga i-majo države nad letalskimi družbami. Drugo vprašanje je, če so letalski prevozi v okviru EGS za res potrebni. Tudi tu je treba dati pritrdilen odgovor, čeprav gre razločevati med dvema oblikama prevozništva, in sicer med «time -sensitive* (poslovni) in »tirne - in sensitivg* (turistični promet).
Včeraj je začel veljati zakon, ki obvezuje vse trgovce na drobno in na debelo, da morajo odslej jestvine in druga živila prodajati po čisti teži brez tare, to je brez embalaže. Doslej so namreč taro prodajali po ceni blaga, ki ga je embalaža vsebovala. Nedvomno gre za pomembno novost, saj je bila do sedaj Italija ena redkih držav v svetu, kjer je bil ta prodajni način še vedno v veljavi.
Zakon bodo seveda izvajali postopoma. Novi predpisi narekujejo pač trgovcem nabavo posebnih e-lektronskih tehtnic, te pa stanejo, kot smo nedavno že poročali, tudi nad 2 milijona lir in pol. Od torka, 25. t.m., so nadrobni trgovci dolžni upoštevati, da tara ne sme presegati 2,5 od sto teže prodanega blaga pa še to do najvišje mere 13 gramov. Navedimo dva primera: o-vitek 10 dkg salame ne sme biti težji od 2,5 grama, teža ovitka 10 kg hrušk pa ne sme presegati 13 gramov in še to le v primeru ne-pakiranega blaga.
V roku 6 mesecev bo pristojno ministrstvo moralo izdati pravilnik o izvajanju novega zakona, kajti njegovo sedanje besedilo je po nuji razmer še presplošno in ne pred vi-
ZA ŠOLARJE IN DIJAKE SE IZTEKAJO POLETNE POČITNICE
Šolsko leto se bo pričelo 16. septembra Prihodnji teden začetek popravnih izpitov
Lelos bo opravljalo popravne izpite skupno 160 dijakov višjih srednjih sol
deva specifičnih primerov.
Trgovci na debelo morajo vsa zadevna zakonska določila izvajati — kot sporoča Slovensko deželno gospodarsko združenje — že sedaj (torej od minulega torka), trgovci na drobno pa si bodo morali nabaviti nove tehtnice v roku 5 let; le takšne tehtnice bodo kupcu omogočale natančen pregled nad težo tare in težo blaga.
Za kršitelje zakona so predvidene globe od 150.000 do 600.000 lir, če gre za trgovca na drobno in od 300.000 do 1.200.000 lir, če gre za trgovca na debelo.
Za nadrobnejša pojasnila naj se trgovci obrnejo na urade SDGZ.
Tudi v šolskem letu 1981-82 nadzorna služba pred šolami
Tržaška občina bo tudi v šolskem letu 1981/82 uvedla nadzorno službo pred osnovnimi in nižjimi srednjimi šolami, za katero bodo skrbele ostarele osebe obeh spolov. Interesenti morajo ustrezno prošnjo sestaviti na obrazcu, ki ga lahko dvignejo pri rajonskih svetih, in jo predložiti najpozneje do 30. avgusta. Biti marajo italijanski državljani, kot pogoj za sprejetje prošnje pa velja tudi, da je dotični izpolnil 55. leto do 30. avgusta 1980. Prednost gre vsekakor manj premožnim osebam.
Letošnje šolsko leto rj bo pričelo šole vseh stopenj, osnovne, nižje in višje srednje, v ponedeljek 16. septembra, državni otroški vrtci pa bodo odprli vrata našim malčkom že prej in sicer v torek. 1. septembra.
Naše višje srednje šole bodo tudi «zaživele» dva tedna pred začetkom pouka, saj bodo, kot vsako leto, potekali v prvih dneh septembra popravni izpiti za vse tiste dijake. ki niso ob koncu preteklega šolsl ega leta s svojim znanjem povsem prepričali bolj ali manj strogih profesorjev. Letos bo polagalo popravne izpite skupno 160 dijakov in dijakinj, medtem ko jih je bi-1j lani 161. Na znanstvenem liceju jih bo »popravljalo* '37. na klasi«? nem liceju 11. na trgovskem tehničnem zavodu 47, na učiteljišču 16, na šoli za otroške vzgojiteljice 11 in na strokovnem z: odu za industrijo in obrt 38.
Na vseh šolah bodo, kot običajno, najprej na sporedu pismeni izpiti, nato pa še ustni. Na znanstvenem liceju se bodo začeli izpiti
1.	septembra (isti datum velja tudi za druge višje srednje šole) cb 8.30 s pismenim preizkusom iz slovenščine. V naslednjih dneh bodo pisali še naloge iz italijanščine, latinščine, matematike in tujega je--fka, v pon-deljek, 7. septembra, bodo • olagali izpit iz risanja, nakar bodo sledili ustni izpiti (začetek ustnih izpitov bodo objavili naknadno). Na klasičnem liceju fc i najprej na vrsti pismena naloga i- italijanščine, nato iz latinščine in grščine. Ustni izpiti bi se morali začeti predvidoma že v petek, 4. septembra.
Razpored pismenih izoitov na u-čiteljišču je povsem enak tistemu na znanstvenem liceju. Tudi na tej šoli se bodo začele vse pismene preizkušnje ob 8.30. Na šoli za otroške vzgojiteljice bodo 1. septembra pisali naiogo i* slovenščine (L septembra), v naslednjih dneh pa še nalogo iz italijanščine in iz pedagogike.
Na strokovnem zavodu bodo L,
2.	in 3. septembra pisali naloge iz slovenščine, oz. italijanščine in matematike. 4. septembra bodo ime-
li dijaki oddelka kemijskih operaterjev praktične vaje v kemijskem laboratoriju, naslednja dva dni pa ustne izpite. Prav tako bodo imeli 4. septembra dijaki oddelka orodnih mehanikov vaje v delavnici, dan kasneje pa bodo opravili še ustne izpite. Monterji in radiotelevizijski popravljalci bodo opravljali ustne izpite 5. in 6. septembra.
Na trgovskem tehničnem zavodu bodo pisali pismene naloge od torka, 1. septembra, do sobote, 5. septembra, vsi Disimni izpiti se bodo pričeli ob 8.30. Ustni izpiti se bodo začeli že v ponedeljek, 7. septembra, ob 8. uri.
Filmski ciklus posvečen igralki Marilyn Monroe
Danes se prične v Aristonu veliki filmski ciklus posvečen ameriški zvezdi iz petdesetih let Marilyin Monroe. Na programu bodo filmi, kot so »Nekomu ugaja toplo*, »Niagara*,
Filme bodo vrteli v poletni areni Aristona, v slučaju slabega vremena pa v dvorani. Predvajanje filmov se bo pričelo ob 21.15.
Delovanje deželne komisije za kmetijstvo
Deželna svetovalska komisija za kmetijstvo si je za prvo polovico septembra začrtala kar bogat de lovni program. Med 7. in 11. septembrom se bodo njeni člani na licu mesta seznanili s potrebam) raznih kmetijskih gospodarstev po Furlaniji - Julijski krajini, a med temi si bodo ogledali tudi cvetličarski center na Proseku, ki je bil še do nedavnega, kot znano, predmet marsikatere polemike.
V dneh 10. in 15. septembra pa bo omenjena komisija dovršila razpravo o zakonskem osnutku, ki vsebuje predpise glede izvajanja šestih deželnih kmetijskih načrtov v smislu državnega zakoni '984 iz leta 1977.
DANES SE URADNO ZAČNEJO KRAŠKI DNEVI
Na Colu in v Repnu vse pripravljeno za slovesen začetek Kraške okteti
V Kraški hiši bodo odprli razstavo goriškega slikarja Andreja Kosiča - V Kraškem kulturnem središču razstava primorskih narodnih noš, v Štefkovi hiši pa 19. razstava kraškega terana
Danes zvečer se bodo v Repnu uradno začeli Kraški dnevi. Ob 19.30 uri bodo v Kraški hiši odprli razstavo del goriškega slikarja Andreja Kosiča. Njegova dela je verjetno najbolj markantno predstavil umetniški kritik Milko Bambič, ki je napisal, da .je Kosič goriški Hlavaty. V svojih akvarelih upodablja Kosič kraške krajine: tople jesenske barve kraških listavcev pa se slikovito zlivajo s hladnimi toni skal.
Nato bodo v bližnjem Kraškem kulturnem središču odprli razstavo narodnih noš s Tržaškega in vse Primorske. Razstavo, ki jo je pri-
pravil ljubljanski etnološki muzej, | bitelji dobre kapljice lahko posku-bodo dopolnjevale oljnate slike, ki | sili še druga domača kraška vina, bodo prav tako obravnavale tema-, saj bodo danes v Repnu odprli kar
tiko narodnih noš. Ob 20. uri bo v teh prostorih nastopil Tržaški oktet pod vodstvom Janka Bana.
Gostje bodo nato odšli v Štefko-vo hišo. kjer bo župan repentabr-ske občine Pavel Colja odprl 19. razstavo terana. Po odprtju te vinske razstave bodo na trgu v Repnu zaigrali Veseli godci iz Brega. To .je ansambel, ki ga sestavljajo člani godbe na pihala in ki s svojim igranjem nadaljujejo dolgoletno tradicijo iz naših krajev.
Poleg kraškega terana bodo lju-
Med postavljanjem slavolokov Iz brlnjevlh vej


KORAK NAPREJ V URESNIČEVANJU ZDRAVSTVENE REFORME
Od ponedeljka v veljavi deželni zakon o urejanju medicine dela
Konec oktobra prevzamejo skrb za zdravje delovnih ljudi krajevni zdravstveni okoliši
Uradni vestnik Furlanije - Julijske krajine št. 85 z dne 24 avgusta tega leta priobčuje deželni zakon o zdravstvenem varstvu na delovnih mestih, o medicini dela, torej. Zakon je že v veljavi in vsebuje norme, kako sprejemati kar najbolj učinkovite pobude za zagotovitev varnosti in zdravja delovnim ljudem, oziroma, kako tovrstne pobude usklajevati. Postopek mora seveda sloneti na ustreznih predpisih, ki jih navajata državni zakon št. 833 iz decembra 1978 in deželni zakon št. 15 iz lanskega junija.
Osnovo za zdravstveno zaščito na deloviščih predstavljajo, kakor niše v pravkar uveljavljenem deželnem zakonu (štev. 52), služba za medicino dela, pokrajinski laboratoriji za higieno in profilakso ter zadevne službe državne ustanove za preprečevanje delovnih nezgod,
PRtOKRCT V PRUSKA VI V BARIJU
NA LADJI «KAPITANA» SUPERINE NAŠLI VEČ KOT TRI TONE MAMILA
Drogo, po vsej verjetnosti hašiš, so tihotapci skrili v podkrovju na premcu
Pred dnevi smo objavili vest, da so finančni stražniki v Bariju zaplenili motorno ladjo z libanonsko zastavo »Lucas sky» in aretirali njenega »kapitana*, 24-letnega Diega Superino, ker je potvoril svoj potni list s tem, da je dodal pred priimek črko »A*. Superina, ki je sicer doma iz Milana, je dobro znan v tržaških narkomanskih krogih, ker je septembra 1979 prodal tržaškemu mornarju Liviu Zorovichu smrtonosno dozo heroina s strupenimi primesi, za kar je prestal v zaporu leto dni.
Prav zaradi njegovih številnih stikov z razpečevalci mamil so finančni stražniki zasumili, da lahko ladja skriva večjo količino droge. Njihov sum je bil povsem utemeljen: med enim od številnih pregledov so včeraj dopoldne odkrili v podkrovju na premcu ladje prostor, v katerem je bilo skritih več stotov mamila v nepremočljivih vrečah iz jute. Po prvih podatkih, kaže, da je na ladji za več kot tri tone mamila, po vsej verjetnosti gre za hašiš naj-
boljše vrste. Točna količina zaplenjene droge bo znana šele po dokončnem pregledu vseh ladijskih prostorov, pri čemer finančnim stražnikom pomagajo tudi potapljači gasilcev iz apulskega mesta.
Ladjo »Lucas sky» so privlekli v pristanišče v Bariju vlačilci potem ko se je znašla v škripcih na odprtem morju zaradi hujše okvare na motorjih. Poleg »kapitana* Superine so včeraj aretirali še ostale člane posadke: Italijana iz Coma, starega znanca policije, ki je med drugim zakrivil tudi poskus umora, dva Libanonca in enega Turka. Su-periua je prvotno izjavil policiji, da je bila ladja povsem prazna in je bila namenjena v neko jugoslovansko luko, kjer naj bi jo natovorili z lesom; preiskava finančnih stražnikov pa je ovrgla njegove trditve.
• V Ul. Castagneto v višini hišne številke 9 in na Ul. Lazzaretto Vec-chio v višini hišnih številk 8 in 26/A bodo uvedli štiri parkirišča za vozila, ki prevažajo telesno prizadele.
državnega združenja za nadzorovanje izgorevanja v proizvodnih o-bratih in nadzomištev za delo. Vsi ti organizmi preidejo, kot ie bilo napovedano, 30. oktobra letos v sklop krajevnih zdravstvenih okolišev — USL (te bodo predvidoma 1. decembra prevzele tudi upravo vseh bolnic, razen tržaške otroške bolnice Burlo Garofolo).
V krajevnih zdravstvenih okoliših z manj kot 200.000 prebivalcev bodo pobude za zdravstveno varstvo na delovnih mestih povezane s pobudami za zaščito javne hi-
Pri Dragi našli poginjeno lisico
Pasja steklina se približuje našim krajem. Tako se namreč že dalj časa govori. Kdaj pa kdaj se razširi alarmantna vest, da so našli kakšno oku ženo žival, toča doslej so bile vse te vesti povsem neosnova-ne in prav zato tudi ni posebnih razlogov za širjenje psihoze zaskrbljenosti. Tudi včerajšnjo vest, da so nedaleč od Drage našli poginjeno lisico, ki jo je priobčil tržaški italijanski, dnevnik, gre jemati s precejšnjo dozo skepse. Tako vsaj zatrjujejo v uradih pokrajinskega živinozdravnika, kjer vestno spremljajo vse dogajanje v zvezi z nevarnostjo pasje stekline in sprejemajo tudi ustrezne u krepe. Najdeno lisico so karabinjerji iz Bazovice poslali v Padovo, kjer bodo izvedli vse potrebne analize ter izsledke sporočili v Trst, vendar gre po mnenju veterinarskega urada zaenkrat izključiti vsakršno možnost okužbe. Kaj je pri stvari, bomo vsekakor izvedli čez nekaj dni, ko bodo analize končane.
giene in okolja, v večjih okoliščih pa bosta vprašanji ločeni tako zaradi ozemeljske raztegnjenosti kot in še zlasti spričo operativnih težav povezanih z razvojem kmetijskih, obrtniških ter industrijskih dejavnosti Pri obvarovanju delovnih ljudi pred nezgodami in boleznimi bo sodelovala tudi tržaška univerza.
Deželni zakon št. 52 pomeni torej razveseljiv korak naprej v postopku izvajanja zdravstvene reforme. Upati je le, kakor menijo v
tržaških sindikalnih krogih, da bo zadeva res naglo in učinkovito stekla.
Važno obvestilo Kmečke zveze vinogradnikom
Kmečka zveza opozarja vinogradnike, da morajo prijaviti zaloge vina, ki jih imajo morebiti še v kleti, oziroma so jih imeli, čeprav že prodane, 31. avgusta, najkasneje do 5. septembra v trošarinskem u-radu občine, v kateri bivajo. Kdor bi imel še vina in prijave ne bi vložil, je lahko kaznovan od 100.000 do milijon lir. Tajništvo Kmečke zveze bo članom izpopolnjevalo prijave do 5. septembra in jih potem oddalo pristojnim uradom.
Tajništvo Kmečke zveze
po hnancncm ukrepu ministra andreatu
Tržaška občina vplačala zakladnici 17 milijard lir
Vložila pa bo priziv, kot tudi pokrajina in dežela
V torek, 1. septembra, dopoldne bo deželni odbornik za finance Zan-fagnini na razširjeni seji svetovalskih komisij poročal o finančnem in računovodskem stanju uprave Furlanije - Julijske krajine. Člani komisij se bodo torej sestali predčasno, čemur botruje «nepopularni» sklep ministra Andreatte, po katerem morajo dežele in krajevne u-stanove vplačati državni zakladnici 12 odstotkov neizkoriščenih sredstev iz proračuna: to pa zato, ker državni blagajni primanjkujejo likvidna sredstva.
Ministrova poteza je sprožila v naši deželi in na Tržaškem val hudega negodovanja in polemik, ki so odjeknile seveda tudi v političnih krogih. Načelnik komunistične svetovalske skupine na deželi Pascolat je na primer že pretekle dni ostro protestiral pri deželnem odboru, ker je ta sklenil pokoriti se ministrovemu ukazu. V resnici je dežela vplačala zakladnici okrog 2 milijardi lir. No, Pascolatov protest ni bil brezuspešen, saj bo deželna uprava vlo-
MM DRUŠTVENEM PRAZNIKU PONZIANE
Prijeli razpečevalce ponarejenih bankovcev
Agenti letečega oddelka so prejšnjo noč aretirali 22-letnega Alfon-sa Časa, 23-letnega Vincenza Mar-ciana in 21-letnega Nicola Pignata-ra iz Salerna, ki so skušali razpe-čati ponarejene dvajsettisočake na društvenem prazniku športnega krožka Ponziana. Blagajničarke v kioskih so zapazile, da je trojica vedno plačevala pijače z bankovci za dvajset tisoč lir. Ker se jim je to početje zdelo sumljivo, so poklicale člana krožka, ki je po poklicu blagajnik tržaške hranilnice. Ta je takoj spoznal, da so bankovci ponarejeni in je poklical policijo. Agenti so kmalu izsledili zlikovce, ki so se medtem oddaljili s kamionom.
Med preiskavo osumljencev so a genti našli tri ponarejene bankovce. Osumljence so odvedli na kvesturo, kjer so izjavili, da so zaposleni pri nekem kmetijskem podjetju in da so prišli v naše mesto, da bi izročili pridelke na tržnici. Tu naj bi se jim približal neki mladenič iz Catanie, ki jim je prodal ponarejene bankovce, in sicer po šest tisoč lir vsakega.
Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da so zlikovci le »manjše ri-
be* razširjene mreže ponarejevalcev in razpečevalcev. Trojico so pospremili v koronejske zapore in prijavili sodnim oblastem, v teku pa so raziskave, da bi izsledili druge člane tolpe.
Neroden padec na kopališču
šestdesetletna Lidia Seifert je bila včeraj žrtev svojevrstne nesreče. Ko se je sprehajala po kopališču Krožka trgovske mornarice (CMM) na Miramarskem drevoredu, jo je neznana deklica med tekom nehote porinila. Seifertova je izgubila ravnotežje in nerodno padla Zaradi zloma zapestja in drugih lažjih poškodb so jo sprejeli na ortopedskem oddelku tržaške bolnice, s 40 dnevno prognozo.
«Pozabila» sta se vrniti v zapor
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so aretirali zaradi pobega iz zapora 31-letnega Armida Pavat in 29-letnega Rocca Bura. ker se nista po končani dobi začasne osvoboditve vrnila v ječo.
žila priziv zoper Andreattov sklep.
Priziv bosta vložili tudi tržaška občinska in pokrajinska uprava. Tržaška občina je »žrtvovala* kakih 17 milijard lir, pokrajina pa milijardo in 700 milijonov.
Splošno prevladuje mnenje, da Andreattov korak pomeni ogrozitev deželne avtonomije, kot tudi avtonomije krajevnih ustanov v njenem sklopu.
štiri osmice. V teh prazničnih dneh ne bo primanjkovalo niti domačin klobas s kislim zeljem in slastnih domačih kuhanih štrukljev. ,
Včeraj pa so se zaključile zadnje priprave za okrasitev Repna in Cola. Ob vhodih v obe vasi ir. Pred Kraško hišo so krajani že p0®*-3’ vili slavoloke iz brinjevih vej, k" je zahtevalo veliko dela in tudi «zbodljajev». Vaška dekleta so z* te slavoloke že pripravila živopisa-no papirnato cvetje, ki pa ga b0®0 obesila šele v nedeljo, na dan f®" roke. Obe vasi sta torej praktično že pripravljeni na veliko slovesnost. Vaščani so ju temeljito očistili, uredili borjače in cvetje, nekateri pa bodo svoje hiše tudi osvetlili, tako da bosta obe vasi dobili praznično obeležje.
Gospodinje so se sinoči zbral* na sestanku, k.jer so sprejele se zadnje odločitve o peki sladic, k1 jih bodo nujno potrebovali že v soboto ob prevozu bale s Cola v rte pen in seveda še zlasti v nedeljo-
Nedeljskega poročnega sprevoda se bo udeležilo tudi veliko narodnih noš in to ne samo iz Cola m Repna, kjer se domača deklet? pridno pripravljajo na to prireditev, ampak tudi iz drugih kraiev, tako da bo še bolj prišla do izraza narodno-etnografska značilno® te prireditve.
Tudi v Trstu fakulteta za moderne jezike
Z letošnjim akademskim letom bo tudi v našem mestu fakulteta z® književnost in moderne jezike. D® sedaj so se tržaški študentje P®' služevali fakultet v Vidmu in Be' netkah. Za ravnatelja fakultete ®° imenovali prof. Claudia Magns8, docenta za nemški jezil: in književnost na naši univerzi.
V tem letu bodo začeli s študijem angleščine, nemščine, franc0' ščine, španščine, ruščine In s1"!’ hrvaščine. V prihodnje pa bodo najbrž dodali še kak tuj jezik.
Medtem ko se bo v novembru pA čel prvi letnik omenjene fakultet’ ostaja odprto vprašanje glede štu-dija drugega letnika, niso pa n1" določili predmetov za tretji in ®e' trti letnik.
Nadaljuje se razstave slikarja Rarisona
V Costanzijevi palači se nadaljuje antološka razstava tržaškelJ® slikarja Barisona, ki je nalet*10 pri občinstvu na dokajšnjo od*1*' nost. Kot znano je bil Barison n° prelomu stoletja v Trstu zelo rn°. in priznan umetnik, ki so ga odH' kovale dobro upodobljene krajin* in portreti. Na antološki razstavi P0 se odkriva še druga plat umetnikovega dela, in sicer upodobitv* na temo zgodovine, književnosti *" melodrame, ki kažejo na prikleni*' nost in povezanost Barisona s sV°' jim časom.
Razstava se bo nadaljevala do septembra, na ogled pa je vs»n delavnik od 10. do 13. ure in °v 17. do 18.30, ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 13. ure.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi oče in nono
MARIO GLAVINA
Pogreb bo danes, 26. avgusta, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v katinarsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo
sin Mario, hči Tarsilla (odsotna), snaha, zet, vnuki, sestra Luigia in drugo sorodstvo
Trst, Melbourne, Reka, 26. avgusta 1981 (Občinsko pogrebno podjetje)
26. 8. 1974
26. 8. 1981
Ob 7. obletnici smrti nepozabnega moža, očeta in nonota
CELESTINA S0SSIJA
se ga z žalostjo spominjajo
žena Slava, hčerke Bruna, Ana in Sonja z družinami ter drugo sorodstvo
Opčine, 26. avgusta 1981
26. 8. 1980
26. 8. 1981
Pred letom dni nas je zapustil nai
RADO
S hvaležnostjo se ga spominjajo
žena, hčerka, starši, sestra * družino In drugo sorodstvo
Fernetiči, 26. avgusta 1981 '
VPRAŠANJE, KI ŽULI TRŽAŠKE AVTOMOBILISTE
Zakaj ostanejo bencinske črpalke večkrat brez goriva?
Zadnja leta se vsako poletje dodaja, da ostanejo bencinske črpalke večkrat brez bencina «super». Letos sicer ni bilo hujših problemov 1 oskrbo, vendar pa tu in tam le opazimo napis »esaurito*. Zakaj se “ dogaja predvsem v tem letnem oasu in zakaj se take stvari sploh dogajajo?
^a bi imeli o pojavu jasnejše Pojme, smo se odpravili do raznih oencinskih črpalk. Uslužbenci so dam zadevo takoj obrazložili Nemogoče je predvidevati, pravijo, koliko bo povpraševanja, zato so o^rocila včasih manjša od dejanskih potreb. To se dogaja predvsem Poleti, ko je avtomobilski promet POpredvidljiv. Včasih prodajo nadpovprečno dosti bencina, včasih pa solo malo. Vse je namreč odvisno °d tega, koliko domačinov bo cdšlo Ja počitnice in kakšen bo dotok turistov.
Sicer pa bi ne bilo večjih problemov, pravijo bencinarji, če bi črpalke razpolagale z velikimi cisternami. Zaloge bi v takem primeru trajale veliko dlje. Treba je tudi Povedati, da morajo bencinski u-
službenci naročiti bencin vsaj dan, včasih tudi dva dni prej. Če k temu dodamo še dejstvo, da v sobotah in nedeljah avtceisterne ne dovažajo črpalkam bencina, je lahko vsakomur jasno, s kakšnimi problemi se soočajo zlasti pri manjših črpalkah. Problem je tudi v tem, da običajno naročijo manj bencina, ker se bojijo, da bi jim v cisternah ne stal in tako ostanejo že itak majhne cisterne napol prazne.
Zakaj pa so pravzaprav cisterne tako majhne? Večina je starih. Ko so jih nameščali, so zadoščale takratnim potrebam, današnjim pa ne zadoščajo več. Razlogi za tako korenito spremembo razmer so seveda predvsem v zvečanju števila avtomobilov pa tudi v zvišanju cen bencina v Jugoslaviji. Do nedavnega se je vsakemu Tržačanu krepko splačalo kupovati bencin v Jugoslaviji, danes pa že ne več. Razlika v ceni sicer ostaja, a je manjša kot pred leti. Tako marsikateri Tržačan raje žrtvuje nekaj lir kot pa čas, ki ga porabi s potjo in s čakanjem na meji.
""'timu,	..... M	um M m m, n, HUM,. 1,11,1 n„ mm min II timu n n.IIIII UH m. m
.......... »
Na Gradu sv. Justa je še vedno a^Prta razstava »Perujsko zlato*. Obiskovalci si jo lahko ogledajo Vsak dan od 10. do 19. ure
Tržaška občina sporoča, da se oo do v tem mesecu v občinski umetnostni galeriji zvrstile naslednje razstave: do 28. avgusta bodo razstavljena dela Brune Berlotti • Frau-sinove in Luigija Forginija ter od avgusta do 6. septembra dela Renate Velicogne Bliznakoffove in bucia Covre.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega učiteljica A. M, Slomšek sporoča, da se ?°do pričeli popravni in sprejemni izpiti na učiteljišču in vzgojiteljski “Oli v torek, 1. septembra, ob 8.30 * Pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih izpitov je izobešen na oglasni deski učiteljišča.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 26. avgusta BERNARD
notice vzide ob 6.19 in zatone ob
19.55	— Dolžina dneva 13.36 — Luna vzide ob 2.32 in zatone ob 18.08 Jutri, ČETRTEK, 27. avgusta ZLATKO
Sferne včeraj: na j višja temperatura 25,1 stopinje, najnižja 16,2, ob
18.	uri 23 stopinj, zračni tlak 1023.5 mb rahlo narašča, veter severovzhodnik 10 km na uro, vlaga 23-°dstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Kirn Melucci, Marina Lutmann, Igor Bramuzzo.
UMRLI SO: 80-letni Nicolo De-rossi, 59-letna Ermenegilda Stocco Par. Bertocchi, 67-letna Teodora Katnich por. Bittesnik, 97-letna Čarala Candusso vd. Garlatti, 70-let-?l Riceardo Giassi, 47-letna Daniela Milcovich por. Ressmann, 68-let-?a Dolores Cantoni por. Bacchia, 79-*®tna Cesarina Pellizoni vd. Mer-S*ai, 81-letni Alfredo Mele. 68-letna “etiedetta Degrassi por. Petronio. roletni Saverio Galantucci, 46 letni Remigio Bernetti, 53 letni Ferruccio *°nta, 73-letnj Giovanni Maria Glasba, 77-letni Giordano Gherdol.
dnevna služba lekarn
(od 8.30 do 20.30)
- Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16, Ul. 7 Stock 9, Pie Valmaura 11.
'°d 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4.
nočna služba lekarn
(od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4.
LEKARNE V OKOLICI
, Roljunec: tel 228 124; Bazovica: 226165 Ončine: tel 211001; Prosek: tel 225 141:	Božje polje
JKonik: tel 225 596; Nabrežina: tel. ‘°M21; Seslja n: tel 209 1 97; Zavije: H 213 137; Milje: tel 271 124.
Kino

Zdravstvena dežurna služba
. Nočna služba od 21. do 8. ure S?*- 732 627. predpraznična od i4 do 1 ure in praznična od 8. do 20. Pr« tel. 68 441.
Ariston 21.15 (na prostem) «A qual-cuno piace caldo*. Režija Billy Wilder. Marilyn Monroe, ,Jack Lemmon, Tony Curtis.
Ritz Danes zaprto.
Eden 16.30 «11 decamerone*-. Režija P. Pasolini. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 «Qua la mano*. A. Celentano, E. Montesano.
Fenice 17.30 «Alligator*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Cristallo 17.15 «Agente 007: Si vive solo due volte*. S. Connery.
Aurora 16.45 «Agente 007: Missione Goldfinger*.
Capitol 17.30 «Io e Annie*. Režija Woody Allen.
Moderno 17.00 «Juppi du». A. Čelen tano.
Mignon 16.30 «Bruce Lee, il colpo che frantuma*.
Nazionale 16.00 «Le erotiche tenta Zioni di Cristina*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 15.00 «Super orgas-mo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 17.00 «L’uccello dal-le piume di cristallo*. Režija Da-rio Argento.
Radio Danes zaprto.
del cactus*.
Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «Dra-ctila*
Razna obvestila
NSK obvešča, da ho knjižnica za prta do 2. septembra 1981.
Na srednjih šolah Simon Gregorčič v Dolini, Igo Gruden v Nabrežini in Ivan Cankar pri Sv. Jakobu v Trstu je v teku vpisovan je za eksperimentalni tečaj 150 ur za delavce v šolskem letu 1981/82. Na tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so že izpolnili 16. leto starosti in nimajo diplome nižje srednje šole. Za vpis je potrebno napisati prošnjo naslovljeno na ravnateljstvo šole — obrazci so na razpolago v tajništvu, ter predložit-" rojstni list.
miš* -. L
•-0ANCA Dl CREDiTO Dl,TKI ESTE ■ TRŽAŠKA- K14 ED I TN A, B A NK A ’ S P. A.
TR91 - LH'ir.A FULZtlO -
25. 8. 1981	
Ameriški dolar	1.240.—
Funt aterling	2.250.—
Irski funt šterling	1.760,—
Švicarski frank	569,—
Francoski frank	203.—
Belgijski frank	29,50
Nemška marka	496.-
Avstrijski šiling	70,25
Kanadski dola-	1.005,—
Holandski Lnrin'	442.—
Danska krona	156.—
Švedska krona	230.-^
Norveška krona	197.—
Draoma	19.—
Mali dinar	27,75
Veliki dinar	28,25
MENJALNICA
vseh tuiih valut
Obvestilo za dvolastnike
Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem ozemlju, naj pravočasno predložijo ustrezne prošnje. V ta namen naj se javijo v uradih Kmečke zveze v Trstu, Ul. Cicero-ne 8/B, v uradnih urah. Zainteresirani naj s seboj prinesejo poleg osebnih dokumentov še dvolastniško knjižico, številke parcel, na katerih nameravajo sekati ter katastrsko občino, površino posameznih parcel in količino drv, ki jih namerava posekati. Prošnje bomo sprejemali do 31. avgusta 1981.
Tajništvo Kmečke zveze
Izleti
VPRAŠANJE’ KI ZAENKRAT NIMA ODGOVORA
So steklo, papir in druge surovine iz odpadkov res ekonomsko nezanimive?
Nove standardne steklenice za vino stanejo danes že preko ISO Ur, kljub temu pu jih brez prevelikih pomislekov odvržemo v smeti - Industrija zahteva «kvalitetne» surovine iz odpada - Nihanje cene za odpadni papir
JONATHAN
LIVINGSTON
DEVIN 81/a (ob križišču za Ribiško naselje) Tel. 208 339
V veliki - izbiri :	I
raznovrstne školjke iz vseh morij - tropski C. •'■■■’. akvariji — nagačene živali — minerali
izdelki umetniške obrti - artikli za na plažo
BIFE BAR
šjiioctn
*po/*Z
Zveza vojnih invalidov NOV prireja dne 19. septembra 1931 ob zaključku leta invalida, enodnevni izlet v Dolenjske Topilce. Program: ob 6.30 odhod z avtobusom izpred sodne palače; ob 10.30 (it. čas) prihod v Dolenjske Toplice; ob 11. uri (it. čas) proslava s krajšim kulturnim programom in srečanje v plavanju, nato kosilo in ogled «Baze 20*. Sledi prosta zabava. Vse informacije na sedežu Zveze, Ul. Montecchi 6 - Trst, od 9. do 12. ure. Vpisovanje do 2. septembra 1981. Odbor.
Združenje Union ■ Podlonjer priredi enodnevni izlet na Gorenjsko s postankom v Ljubljani na mednarodni razstavi vin, in sicer v nedeljo. 6. septembra 1981. Vpisovanje vsak torek in petek v Ul. Valdiri-vo 30 od 17.30 do 19. ure iq ob ponedeljkih na Lonjerski cesti 177 od 20. ure do 20.30 (tel. 64-459 ali 732858).
f Čestitke
Ob 25. obletnici poroke ALBINE in MILKA KRIŽMANČIČA jima voščijo in želijo nadaljnjo srečno križarjenje Sonja, Aldo, Kristina in Egon.
Danes praznujeta 25. obletnico poroke ALBINA in MILKO KRIŽMAN-ČIČ. Iskreno jima čestitajo mama ter sinova Igor in Miloš.
Danes praznujeta srebrno poroko ALMA in OTA ŽERJAL. Obilo sre če, zdravja in zadovoljstva jima želi sestra Olga z družino
Danes praznujeta 20. obletnico poroke ANA in SVETO GRGIČ. Iz srca jima čestitajo oče Rafael, mama Marija in brat Oskar z ženo Mileno.
Dne 20. oziroma 21. avgusta sta praznovala rojstni dan ANDREJ O-LIVA in LARA BERDON. Z najlepšimi željami se slavljencev spominjajo Mara, teta Laura in stric Stelio.
Pred dnevi je praznovala rojstni dan ROŽA KOMAR. Vse najboljše ji želijo vsi sorodniki.
Včeraj je na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani diplomiral pri prof, Ernestu Petriču na temo Pravno varstvo slovenske manjšine v Italiji, naš delovni tovariš
KARLO DEVETAK
K uspehu mu iskreno čestitata uredništvo in uprava Primorskega dnevnika
VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS SESUflN (Center)
Mali oglasi
telefon (040) 7946.72
KUPIM hidravlično stiskalnico 80 cm premera na kolesih in električni mlinček za grozdje. Prodam ročno stiskalnico 50 cm premera. Telefonirati na št 0481/390569. PRODAM čoln Elafl z motorjem 10 ks po ugodni ceni. Telefonirati na št. 0481/882209.
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj.
NOGOMETAŠ Vesne je v petek, 21. t.m., v Križu na poti iz slačilnic izgubil torbico z naočniki, ročno uro, zlato zapestnico in prstan. Pošteni najditelj naj se zglasi na sedežu ali pri odbornikih ŠD Vesna.
PRODAM horizontalno stiskalnico (prešo) za grozdje znamke Ho-ward motopress kapacitete 16 hektolitrov do 25 stotov grozdja. Telefonirati na 0481/85-153.
IŠČEM pomočnico za občasno temeljito čiščenje stanovanja. Telefonirati na št. 040/412507 vsak dan od 13.30 do 14.30.
OSMICO je odprl Virgilij Radetič v Sabljičih (Jamlje). Toči belo in črno domače vino.
NA PRODAJ bar • trafika z dovoljenjem za točenje alkoholnih pijač, turistično področje, velik promet, takojšnji prevzem. Tel. 040/64-425. PRODAM motokultivator Pasquali 11 konjskih moči Franc Cibic. Ul. Brigata Cuneo št. 20 Podgora. KUPIM ape 50 ccm Telefon 040/ 228701.
HONORARNO ali stalno zaposlimo uradnico/ka tudi priletno/ega z delnim znanjem srbohrvaščine. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Srbohrvaščina*. IŠČEMO za občasno prevajanje ko-respondenta za angleški jezik. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Prevajalec».
OSMICO je odprl Rudi Košuta (Be-Ijan), Križ 44. Toči belo in čr no domače vino.
K2SSS0HH
Ob 1. obletnici smrti dragega, moža in očeta Rada Komarja darujeta žena Nadja in hčerka Tamara 20 000 lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Bogomila Kralja in v spomin na Danilo Milkovič por. Ressmann darujeta Sonja in Aldo Gornik 20.000 lir za Skup nost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Mihele Furlan vd. Škerlavaj daruje družina Ferlat 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
penke, mogoče iztržiti okrog 40 do 50 lir. Ista odkupna cena velja tudi za plastične folije iz katerih so izdelane torbice, razni ovitki itd.
Uporaba papirja na svetu skokovito narašča, glavni vir pridobivanja celuloze pa so gozdovi, katerih površine se, zlasti v tako imenovanem področju držav tretjega sveta, zaskrbljujoče ožijo. Prav papir .je mogoče (in brez prevelikih stroškov) večkrat uporabiti. Navsezadnje gre za surovino, ki je zmeraj dražja! Mogoče bo zanimiv že podatek, da stane samo oapir za en izvod Primorskega dnevnika na šestih straneh okrog 23 lir!
V prihodnjih tednih bodo, zaradi prepotrebne rekonstrukcije, ustavili delovanje upepeljevalnika za smeti v Sovodnjah, ki vsak mesec «pospravi» okrog pet tisoč stotov
odpadkov s področja Gorice, Sovodenj, Doberdoba in nekaterih drugih občin.
Načrtovana prekinitev proizvodnje je že povzročila precej skrbi upraviteljem omenjenih občin, ki morajo zdaj poskrbeti za nova odlagališča za kupe smeti. Torej je upepeljevalnik, kljub najrazličnejšim polemikam o zastrupljanju o-zračja, o nastajanju dioksina in drugih prav tako nevarnih snovi, pravzaprav zelo koristna zadeva. Pri tem ne trdimo, da predstavlja optimalno rešitev za predelavo, o-ziroma uničevanje odpadkov. Je pa vsekakor boljše kakor odprta odlagališča, kakršna so bila (ponekod so še) v rabi še pred nekaj leti
O tem kaj in koliko odvržemo v smeti Goričani, bomo poročali v prihodnjih dneh.
DOKAJ ČUDNA RAZMERJA
Brezposelnosti je kar precej manjkajo pa šoferji in bohucarji
Veliko je mladih brezposelnih s to ali ono šolsko diplomo, pri obrtnikih pa sploh nimajo vajencev
PO ZADNJIH JUGOSLOVANSKIH DEVIZNIH UKREPIH
Menjalnice v Novi Gorici so zamenjale veliko več tujega denarja kot lani
Naval na menjalnico obmejnem prehodu Rdeča hiša je bil tako velik, da so eno soboto in nedeljo ostali brez dinarjev, devize so šle mimo ■ Kmalu tudi v Novi Gorici cenejši nakup od 3 do 25 odstotkov za lire in druge devize
Te dni stopa v veljavo zakon, ki obvezuje trgovce, da morajo živila prodajati po neto teži. Z drugo besedo, papirnata ali druga embalaža ne sme presegati po zakonu določenega odstotka teže živil. Nekoliko drugačno je vprašanje ustekleničenih, ali drugače pakiranih proizvodov. Tu namreč m v ospredju vprašanje količine, ali teže, saj v glavnem zmeraj odgovarja navedenim vrednostim Ko kupujemo steklenico vina olja, mineralne vode itd., se čudimo skokovi- j temu naraščanju cen, bolj redko pa pomislimo, da poleg živiia drago, oziroma dražje plačujemo tudi embalažo, posebno stekleno, ki v večini primerov nato konča v smeteh. V trgovinah namreč jemljejo nazaj le še steklenice mineralne vode in steklenice nekaterih (redkih) vrst brezalkoholnih "pijač. Vsa druga embalaža je namenjena enkratni uporabi.
Izgleda, da si tako razmetava nje, kljub gospodarski stiski in vse večjim težavam, lahko še zmeraj privoščimo, kljub temu, da bi lahko iz odpadkov, oziroma z organiziranim zbiranjem odpadnih surovin, lahko precej prihranili.
Tako recimo praznih steklenic vina danes skoraj nihče več ne zbira. Zadružne kleti, trgovci in večji vinogradniki, ki sami stekleničijo svoj pridelek uporabljajo samo nove steklenice. Pri tem pa ne gre zanemariti podatka, da je steklena embalaža danes dosegla že zavidljivo visoko ceno. Za sedemdeeili-trske standardne steklenice za belo. oziroma črno vino je treba danes odšteti že 162, oziroma 142 lir.
Če k temu dodamo še okrog 50 do 55 lir stroška za zamašek, nalepko in karton, z lahkoto ugotovimo, da pravzaprav že cena embalaže rtjrez stroška za delo. amortizacijo itd.) dosega kakih 10 odstotkov maloprodajne cene proizvoda. Bi bila ponovna uporaba steklenic (zbiranje. pranje itd.) dražja? Zanesljivega odgovora na to vprašan,je za sedaj še ni. Mogoče pa bi le kazalo vzeti v roke računico.
Odpadna steklena embalaža težko najde pot v industrijo, za ponovno uporabo, pa čeprav za manj zahtevne proizvode, ugotavljajo strokovnjaki, ki se ukvarjajo s predelavo, oziroma upepeljevanjem odpadkov. Podjetja namreč noprušu-jejo po odbranem materialu, brez tujih primesi, kar pa je tudi s pomočjo najsodobnejše tehnologije skoraj nemogoče dobiti. Edina rešitev bi bila torej v nekakšni predhodni odbiri odpadkov, ki naj bi jo opravili občani. Tu pa se že načenja kompleksno vprašanje stopnje vzgo.je občanov. Vprašanje, _ ki ga ni mogoče rešiti tako rekoč čez noč.
Nekoliko boljše je, čeprav tudi tu ni mogoče govoriti o posebnih uspehih, organizirano zbiranje odpadnega papirja, oziroma valovite lepenke, v zadnjem času pa tudi raznih plastičnih mas.
Tržišče s tem materialom ie sicer precej nestabilno. Izgleda.^ da so odkupne cene v zadnjem času padle precej nizko in da ie po skladiščih precej neprodanega blaga.
Vsekakor pa je, kakor smo se pozanimali pri odkupovalcih v Gorici in Vidmu, za kilogram odpadnega papirja najslabše kvalitete, oziroma za kilogram valovite le-
„„„„„„.............I...................iuiibii.....................................................m
Tresle so se gore, rodila se je miš...
Velikokrat pišemo o brezposelnosti in o dopolnilni blagajni, še bolj se zaustavljamo ob orezposelnosti mladih, ki dokončajo šole in ne najdejo zaposlitve, ki bi bila ustrezna njihovi diplomi. Seveda prihaja tu do neskladij, kajti če imamo veliko brezposelnih geometrov ali knjigovodij ali raznih strokovnjakov in tehnikov, imamo pa celo vrsto prostih delovnih mest v raznih strokovnih in specializiranih službah. To so službe v katerih so se pred leti mladi zaposlovali, danes pa mnoge, najbrž premnoge ta posel ne mika.
Najbrž se bodo v takih težavah znašli pri goriškem pokrajinskem avtobusnem podjetju. Kot je Znano, bo v kratkem vse proge, ki jih^ je na Goriškem vzdrževalo zadružno avtobusno podjetje «La Gradese* iz Gradeža, prevzelo pokrajinsko avtobusno podjetje. Skupno z dovoljenjem za proge bo goriško podjetje od gradeškega odkupilo tudi nekaj več kot deset starih avtobusov
Jugoslovanska vlada je s posebnim odlokom določila, da bodo tujci in tudi jugoslovanski državljani, ki imajo devize lahko nekatere vrste blaga kupovali od 3 do 25 odstotkov ceneje. V teh razmerjih se namreč giblje temeljni prometni davek (nekakšen davek na dodatno vrednost, IVA). Tega davka pri posameznih vrstah blaga ne bo več in zato nižje cene. Omenjeni odlok je v veljavi že od 15. avgusta, vendar ga bodo začeli izvajati šele v prihodnjih dneh. Potrebno je bilo namreč opraviti razne administrativne naloge, preden bo s prodajo na popust moč začeti. Tako so morali v tistih trgovskih podjetjih oziroma prodajalnah, kjer jih niso imeli, ustanoviti posebne menjalnice za tuja plačilna sredstva.
V Novi Gorici, kjer je trgovina precej razvita in je v njih na voljo precejšnja izbira raznega blaga, bodo s prodajo za devize začeli v prihodnjih dneh. Naše bralce bo zanimalo, za kakšno blago oziroma katere vrste izdelkov bo veljal popust. Najnižji popust, namreč 3 odstotke, bo veljal za tekstilno blago, konfekcijo in obutev. Pralne praške, vse vrste lesenih plošč kot so lesonit plošče, iverice, panel plošče in druge bo mogoče kupiti za 4 odstotke ceneje. Razne keramične izdelke, bojlerje, pohištvo, gospodinjske električne aparate, črno-bele televizorje, radijske sprejemnike, šivalne stroje, usnjene izdelke, marmor, granit in podobne proizvode pa bo mogoče nabaviti za 8 odstotkov ceneje. Popust pri nakupu z lirami in drugimi tujimi plačilnimi sredstvi je določen tudi za gradbeni material, jeklene iz-
delke za gradbeništvo, radiatorje, barvne televizorje, papirne izdelke, čolne in še nekatere druge vrste blaga. Kupci bodo cenejše nakupovali potem ko bedo svoje devize, to je lire v našem primeru, prodali pri menjalnici v trgovini. Slednja bo petem tistemu, ki je devize prodal izdala potrdilo o dinarskem znesku za prodane devize. S tem potrdilom bo lahko prevzel blago. Naj poudarimo, da popust ne velja za vse izdelke. Tako ne velja za živila, pijače, cigarete, kavo, krzno in druge tako imenovane luksuzne proizvode.
V trgovinah onstran meje si prizadevajo, da bi povečali izbiro "blaga, s čemer bi lahko povečali tudi prodajo za tuja plačilna sredstva. Medtem je jugoslovanska Narodna banka izdala nova navodila glede menjave valut. Tujci, ki prihajajo v državo lahko zamenjajo svoj denar samo pri pooblaščenih menjalnicah. Prepovedana je vsaka menjava «pod roko», torej pri zasebnikih. Za zamenjani znesek dobe potrdilo, denar, ki ga ne porabijo pa morajo ob povratku domov, nesti s seboj. Nadzorstvo nad menjavo je seveda dokaj zamotano in težavno, vendar gre priporočiti našim bralcem, naj ne kupujejo dinarjev pod roko, morda že v Gorici. Nadzorstvo nad prenašanjem dinarjev bodo namreč povečali in tudi zaradi tega velja upoštevati nove strožje predpise in navodila glede menjave tujih valut v Jugoslaviji.
Sicer je Ljubljanska banka v Novi Gorici sprejela še več drugih ukrepov, ki naj povečajo devizni priliv. Ob tem je morda zanimivo,
Preverjanja, kriza, odstopi. To so magične besede s katerimi se ukvarjajo tisti krajevni politiki, ki si zažele nekaj bolj živahnega v poletnem času, ko je le malo političnih vesti na trgu. Tik pred začetkom letošnjih počitnic smo se na Goriškem na mah znašli na pragu krize. Do preverjanja je_ sicer prišlo a po nekaj brezuspešnih večernih sestankih so soproge politikom ukazale, da morajo z njimi na počitnice in na mah je bilo sestankov konec. Soproge naših politikov so namreč morale samevati že eno poletje, lansko, ko so se vodila trimesečna pogajanja za sestavo novih uprav na pokrajini in na občini, zaradi tega so se letos odločile, da bodo poletno reprizo lanskih sestankov preprečile.
Morda bo o preverjanju spet govor sedaj ko se s počitnic;■ na morju ali v hribih vračajo domov naši zagoreli politiki. Pozabiti bodo tako morali spet na kak prost večer in sedeži večinskih strank bodo spet prizorišča, kjer se marsikdaj reče kaka beseda odveč.
Zakaj je letos prišlo do preverjanja? Ker je bil socialdemokrat Esposito, pokrajinski tajnik te stranke, izvoljen za predsednika goriške krajevne zdravstvene enote. To z glasovi laičnih strank in tudi komunistične. Demokristjanski kandidat Martina je ostal na cedilu, Demokristjanska stranka je zagnala vik in krik, njeni prvaki so se dolgo v noč sestajali več dni zaporedoma in končno so povedali jasno, čeprav v običajnem meglenem tiskovnem poročilu, da mora Espo-sito odstopiti, sicer bosta grom in strela padla na vse socialdemokratske predstavnike v krajevnih upravah. Sestanki in pogovori niso demokristjanom prinesli zaželenih rezultatov, Zucalli in njegovi so še vedno na odborovih stolčkih. Espo-sito se krčevito drži predsedniškega stolčka KZE. še več, odbor, ki mu on načeljuje, je pred nekaj dnevi imenoval prve vodilne funk-
cionarje v krajevni zdravstveni e-noti, ki bo pričela konkretno poslovati v oktobru, ko pridejo v njej sklop vse sedanje zdravstvene strukture, od bolnišnic do zdravstvenih konzorcijev in ambulant. To bo ogromno podjetje z več kot tri tisoč zaposlenimi, z velikim letnim bud-žetom, zato je tudi razumljivo, da si marsikdo želi biti vodja uprave tako velikega podjetja.
Poletni čas pa je dovolil da so se izpeljale nekatere pobude, o katerih je bil svojčas govor. Mislimo na nekatera imenovanja v javnih ustanovah. Dve mandatni dobi je bil podpredsednik goriške hranilnice socialdemokrat Dario Cioli, doma iz Tržiča. Sedaj ga bo zamenjal socialist Gianfranco Trom-betta, prav tako iz Tržiča. Pravijo, da je v socialdemokratskih vrstah precej negodovanja in da se nekateri boje, da jim bo zbežalo tudi predsedniško mesto zavoda za ljudske hiše, kajti tudi to naj bi, po deželnih sporazumih, pripadlo socialistom.
Pravzaprav bo o raznih imenovanjih na predsedniška in podpredsedniška mesta precej govora v jesenskem preverjanju, saj so na tehtnici mesta predsednika letovi-čarske ustanove v Gradežu. goričkega doma ostarelih, goriškega mestnega podjetja, mestne lekarne, industrijske cone in avtoporta ter še vrsta drugih več ali manjvrednih mest. Kako pa bo z najbolj zaželenim mestom, to je z onim predsednika krajevne zdravstvene ustanove, to je še zavito v tajino. Bo tam ostal socialdemokrat in bodo demokristjani pogoltnili kislo jabolko, ali bo prišlo do spremembe?
Zalotili so ga z vlomilskim orodjem
Leteči oddelek goriške kvesture je v ponedeljek ponoči aretiral 36-
r7~ r._\u.
četica zaradi posesti vlomilskega o-rodja in šopa ključev. Vučetič je menda že star znanec italijanske policije. Tako naj bi bil vpleten v poskus kraje v Gorici, ki se je pripetil lani, podobno dejanja pa naj bi zagrešil tudi v Trstu in Bellunu.
Zaradi ne ravno vzglednega obnašanja je bil tudi že izgnan iz države. Očitno pa se mu je v Zagrebu stožilo po Italiji in tako se je te dni spet pojavil v Gorici. Kako in v kakšnih okoliščinah, ni znano. Policijska obhodnica ga je opazila že na Travniku ter mu nato skrivaj sledila do Ulice Contavalle, kjer je zrana veleblagovnica Standa. Tu so nezaželenega gosta ustavili ter ga pregledali. Imel je pač smolo. Zaradi vlomilskega orodja in zajetnega šopa ključev, so ga spravili na varno v Ulico Barzellini, kjer bo počakal do sodne obravnave.
Trčenje v Ulici Orzoni
Včeraj popoldne je prišlo do trčenja na križišču med ulicama Orzoni in Čampi. Silvana Gioviotto, bivajoča v Ul. Brigata Granatieri di Sardegna 2 je prihajala s svojim fiatom 500 po Ulici dei Čampi in ni dala prednosti mopedistu Giuseppu Codermazziju iz Ločnika, Ul. Per-soglia 32, ki je vozil po tisti ulici. Codermazzi je utrpel lažje poškodbe, ozdravel bo v desetih dneh.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Ga rici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972.
da bo menjalnica na Mednarodnem mejnem prehodu v Rožni dolini letos menjavo tujih valut povečala za 30 do 40 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. V mesecu juliju .je na primer ta menjalnica odkupila za 743 milijonov starih dinarjev tujih valut, lani v istem času pa le za 570 milijonov. V pr vih desetih dneh avgusta pa so dosegli 70 odstotkov celotne menjave dosežene v avgustu lani. Občuten je tudi porast prodaje bencinskih bonov. V mesecu juliju so v Rožni dolini prodali približno 10 tisoč bonov v skupni vrednosti 300 milijonov starih dinarjev. Navajamo, da posamezni bencinski bon stane 30 tisoč starih dinarjev, zanj pa je meč nabaviti na črpalkah v vsej .državi H in pol litrov bencina vrste super. Ko je ravnateljica menjalnice v Rožni dolini pripovedovala podrobnosti o prilivu tujih denarnih sredstev je omenila tudi primer, ki se ne bi smel pripetiti. Neko soboto in nedeljo v tej počitniški sezoni je namreč menjalnica osta la brez dinarjev, ker jih pri banki v Novi Gorici ni bilo mogoče dobiti. Če bi domača sredstva imeli bi lahko zamenjali znaten znesek deviz. Poudarila je, še da jim primanjkuje uslužbenk, menjalnica pa bi vsaj v počitniškem obdobju, torej v mesecih julij in avgust, morala biti odprta tudi ponoči.
Naši bralci imajo dovolj izkušenj, da vedo, katere vrste blaga se splača kupovati na sosednjem obmejnem področju v Jugoslaviji. Po udarimo naj, da mnogi obiskujejo tudi ordinacije splošnih zdravnikov, zdravnike specialiste v šempetrski bolnišnici ter zobozdravstvene ambulante. Ob tem pa naj opozorimo, da je delo zobozdravnikov na njihovih domovih, torej v privatni obliki, v Novi Gorici kot tudi drugod Sloveniji prepovedano. Prav je, da naši bralci to vedo. Slednjič še zanimivost iz lekarn v Novi Gorici in drugod ob meji. Tam ugotavljajo, da obiskovalci iz Italije zelo radi kupujejo razne preparate iz naravnega medu (izdeluje jih znano ljubljansko podjetje Medex) in pa vitaminske preparate.
Mesto splošnega delavca v občini Doberdob
Občina Doberdob je razpisala natečaj za eno službeno mesto splošnega delavca, cestarja, grobarja. Kandidat mora imeti najmanj 18. in ne več kot 35. let na dan zapadlosti razpisa natečaja razen izjem, ki 'jih določa zakon. Začetna letna plača se navezuje na tretji plačilni razred s prištetimi pristojbinami sindikalnih in družinskih doklad. Prosilec mora poznati slovenski in italijanski jezik ter pokazati znanje v zidarski, mehanični, električni, inštalaterski in mizarski stroki. Kandidati bodo vabljeni na ustni in praktični izpit, da se ugotovi zahtevana sposobnost.
Prošnjo z overovanim podpisom in s priloženimi potrdili, ki jih razpis zahteva, morajo prosilci izročiti na občini do 12. ure dne 12. septembra 1981.
Podrobnejša pojasnila nudi tajništvo občine, telefon 781-08.
za katere bodo plačali 80 milijonov lir (60 teh milijonov plača dežela). Do težav pri prevzemu teh prog s strani APT pa naj bi bilo prišlo v zvezi z osebjem, specializiranim o-sebjem, t.j. šoferji avtobusov. Po sporazumu naj bi pri APT vzeli v službo dosedanje uslužbence »La Gradese*, pri novem podjetju bi vsi ohranili vse dosedanje pravice in bi tu nadaljevali svoje običajno delo. Baje pa se nekateri šoferji doma iz Gradeža upirajo tej »selitvi* k novemu podjetju, čeprav bi-vozili na istih progah kot dose-daj. V Gorici, na Goriškem pa ni moč dobiti šoferjev za avtobuse, niti ljudi, ki bi se radi izvežbali v tem poklicu. Stvar sicer ni nova in niti omejena na Goriško kajti na Tržaškem manjka tamkajšnjemu avtobusnemu podjetju več desetin šoferjev.	.	■
Nekaj podobnega se dogaja v bolnišnicah na področju vse dežele in seveda tudi na Goriškem. Ni mladih, ki bi se radi izučili za bolničarje, čeprav je plača vabljiva in mesto stalno. Malokateremu se zdi primemo slediti pouk,u v dveletni bolničarski šoli.
Ker pa v vseh javnih službah velja pravilo, da vzamejo v službo le ljudi do 32. leta starosti, potem lahko ugotavljamo, da lahko gredo v službe k avtobusnemu podjetju ali v bolnišnice le mladi ljudje. ne pa tisti starejši, ki izgubijo delo v tovarnah.
Serija koncertov v priredbi pokrajine
Nekaj poletnih koncertov v priredbi pokrajinske uprave, na katerih je v glavnem sodeloval gorički orkester «Lipizer» je že bilo, nekateri drugi pa so še na sporedu. Orkester Lipizer je nastopil v Cor-dovadu, Travesiu, Pratu Carnicu in Forni Avoltriju, sinoči pa v Gradežu. Drevi bo koncert tega orkestra v Tržiču, jutri, v četrtek, 27. avgusta, ob 21. uri, pa v goriškem avditoriju. Na sporedu koncertov imajo skladbe klasičnih mojstrov, orkester rodi Emilia Bilabini.
V septembru pa bo na vrsti še nekaj koncertov v priredbi pokrajinske uprave. Že prej omenjeni orkester cLipizer* nastopi 2. septembra v prehovljenem Verdijevem gledališču. Poleg solistov, violinista Stefana Picottija in flavtistk Tiziane Cavedoni in Simonette Pogani, bosta ta večer nastopila tudi kalifornijska kitarista Peter Yates in Alan Berman.
Predprodaja vstopnic je v turistični agenciji Appiani na Korzu Italia.
Razna obvestila
Slovenski dijaški dom v Gorici obvešča, da-sprejemajo prijave notranjih in zunanjih gojencev za šolsko leto 1981/82. Vpisovali bodo do oddaje vseh razpoložljivih mest.
Kmečka zveza obvešča, da bodo njeni uradi odprti od 1. septembra dalje po običajnem urnikih od 8.30 do 12.30.
V tajništvu slovenske nižje srednje šole «Ivan Trinko* v Gorici vpisujejo do 21. septembra v letošnji točaj «150 ur*. Vpišejo se lahko vsi. ki so dopolnili 16. leto, radi pa bi pridobili diplomo nižje srednje šole. Pouk bo v slovenskem jeziku, trajal bo v večernih urah vse šolsko leto. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na tajništvu šole v Ulici Alviano. Vsi udeleženci tečaja «150 ur», ki so opravili nižji tečajni izpit v šolskem letu 1980/81 pa lahko dvignejo diplomo na tajništvu te šole.
Izleti
Slovensko planinsko društvo vabi člane in prijatelje na delovno akcijo za dograditev koče pri Krnskih ježerih. Akcija bo 5. in 6. septembra. Informacije pri predsedniku društva.
Društvo krvodajalcev iz Sovodenj priredi v nedeljo, 6. septembra, avtobusni izlet na Gardsko jezero. Prijave sprejemajo do 3L avgusta poverjeniki društva. Za aktivne krvodajalce je cena 10 tisoč lir.
Kino
(.or rcu
CORSO Danes zaprto.
VITTORIA 17 OD—22.00 »Viaggio nel orgasmo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
/rji>
EXCELSIOR 17.00-22 00 «La spada nella roccia*. Risanka.
PRINCIPE Danes zaprto.
iVim/ (.onvij ut ukolirtt
SOČA 18.00—20.00 «Yankies*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Čas nedolžnosti*. Angleški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice. Ul. Terenzana 26, tel. 44-387.
Prispe vaj te za
DIJAŠKO MATIC«
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
GITE PODOBNIK
se zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in vsem, ki so počastili njen spomin.
Družina Rijavec - Drole
Gorica, 26. avgusta 1981
«Lepi vrh» iz Uk e v na Kamenici
V nedeljo je v kulturnem programu srečanja na Kamenici sodeloval tudi folklorni ansambel KD »Lepi
vrh» iz Ukev, ki je izvajal splet narodnih plesov
MNENJE PEDAGOGA-PSIHOLOGA
Negovanje otrokovih čustev važno za življenjski razvoj
Emocionalnost jc pri otroku v rani mladosti zelo pomemben element Ce otrok ne dobi doma in v svojem okolju dovolj topline, bo nesrečen
Mati, ki toži, da je njen otrok trmast, len in da nima rad družbe, bi se morala tudi vprašati, ali je ona svojega otroka pravilno vzgajala tudi glede njegovih občutij, "lede njegovega emocionalnega življenja. Otrok v svoji najnežnejši mladosti živi svoje rekli bi bolj nagonsko kot pa razumsko življenje. Njegov prirojeni »značaj® je nekaj časa močnejši in odločilnejši od razumskega sveta, od razumskega življenja. Ta otrok dojema ali bolje povedano osvaja dogajanja in ljudi okoli sebe bolj s svojimi občutji kot ra razumsko. In tudi svoje življenje, kolikor se več ali manj usklaja z osnovnimi in naravnimi življenjskimi potrebami, prejema bolj z občutki kot z ra-
....................................................... m,,,,
V ROVINJ JE PRIŠLA EKIPA AVSTRIJSKE TV
Nesrečna ladja «Baron Gautsch» postaja sedaj ponovno aktualna?
Edina večja ladja, ki se je potopila blizu obale in na razmeroma plitvem morju in ki še ni bila raziskana - Sedaj se načenja tudi pravno vprašanje?
Po točno 67 letih je ladja «Ba-ron Gautsch® spet aktualna. V Rovinj je pred dnevi prišla ekipa avstrijskih TV tehnikov in snemalcev, ki jih vodi Joseph Chravvth. Prišli so, da bi snemali ostanke potopljenje ladje. Poleg tega je neki domači potapljač prinesel na površje nekaj starih avstrijskih srebrnikov.
O zadevi se je že večkrat pi salo in govorilo, vendar so bolj redki tisti, ki se še spominjajo, kaj se je pred tolikimi leti zgodilo kakih šest milj od Rovinja, tako rekoč na robu jugoslovanskih teritorialnih veda, ko se je na naglo potopila velika ladja, ki je bila last Tržaškega Lloyda. Točno 13. avgusta 19J4 je namreč ladja 'Baron Gautsch® naletela na mine in se potopila. Je to zadnja potopljena večja ladja, ki jc ostala doslej neraziskana, pa čeprav se je potopila na razmeroma plitvem morju in ne daleč od cbale. Rekli smo že, da leži le šest milj od obale, kjer je merje le 40 metrov globoko.
Avstrijski televizijski tehniki in snemalci, ki so prispeli v Rovinj, pa ne nameravajo odkrivati notranjosti ladje, to se pravi to, kar je ladja odnesla s sabo na morsko dno, pač pa bodo skušali obnoviti le samo zgodbo potopitve in sice# na osnovi arhivskih dokumentov, ki jih imajo o «Baronu Gautschu® v Dundeeju na Angleškem, kjer so ladjo leta 1908 zgradili, pa tudi s neposrednimi pričanji ljudi, ki so bili temu dogodku priče. Drugi ustrezen material bodo iskali tudi v Budimpešti, na Dunaju in morda v tržaških arhivih, saj je ladja pripadala, kot smo že rekli. Tržaškemu Lloydu.
Snemanje zanimivega dokumentarca se je začelo pred dobrim1 desetimi dnevi, 13. avgusta letos ob 14.45, to se pravi točno v trenutku. ko je pred 67 leti velika ladja naletela na mine in se v nekaj minutah potopila.
Avstrijskim TV tehnikom in snemalcem so pri snemanju ostankov ladje v vodnih globinah pomagali tudi domači podvodni ribiči in potapljači, ki zatrjujejo, da je ladja dobro ohranjena, pa čeprav je že toliko let v vodi. Stepimo nekoliko v zgodovino.
Obilnih 65 let je že mimo. odkar se je *adja potopila in veliko se je o tej zadevi govorilo in pisalo in vendar še nihče ne more točno povedati, kako in zakaj se je ladja potopila. Uradni viri pravijo, da je plovilo, ki je bilo last Tržaškega Lloyda, povezovalo Trst s Kotorom v južni Dalmaciji, -med svojo plovbo pa se jc ustavljalo v raznih dalmatinskih in istrskih obalnih mestih. Po podatkih, ki jih je zbral Joseph Chrauth, je ladja Baron Gautsch» izplula iz Trsta 10. avgusta 1914. Dva dni pozneje in sicer 12. avgusta ob 13. uri pa je «Baron Guaisclb/ že izplul iz Kotora in se začel vračati proti Trstu. Na krovu je imel izredno veliko potnikov. Ustavljal se je v dalmatinskih mestecih in jemal nove potnike, med katerimi je vladala Pfava panika, kajti izbruhnila je prva svetovna vojna in milogi ljudje So se vračali med svojce, na svoje domove, čas pa je bil zelo negotov in plovba nevarna. Ladja «Baron Gautsch®, ki je leta 1908 predstavljala vrhunec tedanje tehnike, je leta 1910 postala šc bolj »moderna®, kajti kotle so spremenili tako, da je uporabljala nafto in ne več premog-
Na svoji poti iz Kotora se je ustavila v Splitu, Zadru in Ma lem Lošinju in je 13. avgustu 1914. ob 14.45 plula mimo Rovinja in tu, kot smo že rekli, naletela na mine, ki so ji razparale trup, da sc je naglo potopila. Doslej še ni bilo povsem točno ugotovljeno, koliko je bilo mrtvili. Neki
dokumenti govore o 179 potnikih, ki so si rešili življenje in le ta številka je gotova, nihče pa ne ve. koliko ljudi je šlo z ladjo v morske globine, kajti rekli smo že, da je ladja jemala na krov veliko potnikov in po nekaterih računih se je z njo potopilo najmanj 300 potnikov.
Pa tudi za vzrok potopitve še ni povsem točne razlage. Uradno velja trditev, da je ladja naletela na minsko polje, ki so ga avstrijske vojaške oblasti postavile v zaščito Rovinja. Bili smo namreč v začetku prve svetovne vojne. V zvezi s tem so se dolgo vlekle polemike in nekateri so trdili, da se poveljnik ladje ni držal prave poti, drugi so zatrjevali. da so morski tokovi minsko polje premaknili in da je ladja «po„ ijaključjm. naletela, pa minsko polje. Pozneje so govorili tudi o morebitni sabotaži, spet drugi so govdrili, da komandant ladje ni bil obveščen o tem, da je blizu Rovinja več «tavajočih min®. Naj bo kakor koli, ladja se je naglo potopila in pri tej katastrofi je izgubilo življenje več sto ljudi.
Leta 1970, torej pred obilnem desetletjem, je eden izmed strojnih častnikov potopljene ladje avstrijski častnik Joseph Pu-schetsch, ki se je čudežno rešil, zatrjeval, da je bilo na ladji tudi strelivo, ki so ga sem prinesli turški študenti, da bi potopili la-d o. Po njegovi izjavi, ki so jo povzeli nekateri listi iz Zahodne Nemčije, je eksplozija na ladji njeno potopitev pospešila.
Navajamo ta dejstva in te domneve, hkrati pa navajamo tudi trditve tistih, ki se s to zadevo temeljiteje ukvarjajo in ki menijo, dd se verjetno ne bo nikoli točno zvedelo za prave vzroke katastrofe. Sicer pa po tolikih letih to niti ni tako važno in bi morda bilo bolj važno vedeti, kaj je ladja odnesla s sabo na dno morja. V zadnjih časih je več potapljačev skušalo odgovoriti na to vprašanje. Prva ekipa potapljačev se je spravila na raziskovanje potopljene ladje že 1926. leta, vendar brez uspeha, po drugi svetovni vojni pa so se prav tako brez uspeha lotili tega dela leta 1953, nato 10 let pozneje in končno leta 1972.
Zadnje čase pa se je v zvezi s tem pojavilo tudi pravno vprašanje, ki ga prej niso jemali v poštev. Po nekaterih podatkih, ki so jih zbrali avstrijski TV tehniki in snemalci, naj bi bila potopljena ladja last neke tržaške družbe. Leta 1917 je baje neka zavarovalna družba izplačala Tržaškemu Lloydu velikansko odškodnino in postala praktično lastnica potopljene ladje, toda leta 1968 je baje neka tržaška družba od zavarovalne družbe potopljeno ladjo odkupila in s tem postala njena lastnica. Vso dokumentacijo o tem naj bi bili deponirali pri nekem tržaškem odvetniku ter pri direkciji jugoslovanske trgovinske mornarice v Beogradu. Zaradi tega se brez dovoljenja in morebitnega sodelovanja sedanje lastnice potopljene ladje ne more nihče lotiti njenega reševanja, celo ne raziskovanja tega, kar je v njej. Leta 1967 se je baje ponudila za to splitska družba «Brodospas», ki je prav gotovo najbolj kvalificirana in najbolje opremljena za taka dela na vsem Sredozemskem morju, Toda tudi ta ponudba, pravijo, je ostala brez odgovora, oziroma ni dobila pristanka.
Med potapljači, ki so se že potegovali za raziskovanje in reševanje ladje, sta tudi Tržačan Giurisini in Jugoslovan čubanič, ki pa živi na Bermudih. Najprimernejšo ponudbo pa je dal Ro vinjčan Corrado Pellizzer, ki si je pobliže ogledal na dnu Jadrana ležečo ladjo. Pellizzer pravi, da
Ladja »Baron Gautsch« v puljskem pristanišča dne 10. avgusta 1914
ga tovrstnega materiala in bogastva, ki pripada ladji sami, je na njej verjetno tudi veliko zasebnega bogastva njenih potnikov. Kar pa zadeva trup ladje, bi njegovo reševanje verjetno zahtevalo prevelike stroške, da bi ga izvlekli iz morskih globin, pa čeprav leži v razmeroma plitvih vodah. Pellizzer, ki tako ocenjuje vprašanje reševanja ladje, pravi da je vedno pripravljen pri tem sodelovati.
E. O.
lezi dadja na levem boku, da sta en dimnik in en jambor že odpadla, da se je v 67 letih okoli trupa nabralo že veliko peska in blata, da pa bi se zagotovo izplačalo, notranjost ladje raziskati in rešiti, kar se rešiti da, ltejti ladja je bila malone nova in zato dobro opremljena in ker je vozila veliko tudi bogatih turistov, ki so se zaradi izbruha vojne vračali domov, je na njej zagotovo veliko bogastva. Poleg srebrnih jedilnih priborov in druge-
zumom, kakor se podobno ravna tudi glede prehrane.
Pa tudi ljubezen staršev dojema skoraj izključno z občutji in le malo z razumom, z razumskim dojemanjem. Določene notranje potrebe nagonskega značaja u-smerjajo otroka tudi v to, da se igra. da se veseli, da ustvarja določene stike z ljudmi okoli sebe. Življenjska radost v družini, medsebojna ljubezen v družini ter razumevanje so prav tako pogoj, da se tudi otrokova občutja pravilno razvijajo. Obnašanje staršev do otroka in sicer ali njihova že bolestna ljubezen do njega ali pa, obratno, če so nasproti njemu hladni, sebični, včasih celo nečloveški, vse to zelo kvarno vpliva na otroka, posebno na njegova občutja.
Kolikor je pri otroku emocionalna iniciativna sila v družini zanemarjena, postane otrok brez volje, len, pa tudi »enostavno nesrečen. Takšen otrok se ne bo rad igral, tak otrok ne bo iskal družbe vrstnikov in tudi nasproti staršem ne vedno iskren, spontan. Kot šolar bo tak otrok brez bogatejšega emocionalnega življenja, bo neobčutljiv do svojih šolskih obveznosti in se zato ne bo veselil svojih uspehov, kot ga morebitni neuspehi prav tako ne bodo zas brbljali. Ne bo žalosten, če bo šlo v šoli kaj narobe, kot se ne bo veselil, če bo šlo vse prav. Pa tudi če bi doma, v družini, prišlo do kakega nevšečnega dogodka, ga to ne bo razjezilo ali užalostilo, skratka ga ne bo ganilo ne v pozitivnem ne v negativnem smislu, kajti tak otrok je čustveno odtujen in to se kaže v njegovi večji ali manjši, celo popolni neprizadetosti.
Starši brez bolj bogatega čustvenega življenja ne znajo v otroku vzpodbuditi življenjske sreče. Vse drugače pa je tam, kjer oče ali mati ravnata drugače. Mati, ki se v stikih z otrokom vsa posveti njemu, bo prav gotovo že posredno pripravila otroka, da bo sledil njenim željam, da ji bo nekako »pozitivno® pokoren, ker se bo pač z veseljem igral, se bo potrudil pri svojem osebnem razvoju, pri izvajanju svojih zamisli. Kaka nežna beseda, pohvala, ohrabritev, pa tudi nagrajevanje in poudarjanje otrokovih naporov in uspehov, vse to1 '19fffi!fT>nspe-va k temu, da se v otroku razvijejo čustvene in _$o<i<jJne vezi, da Se v otroku rfaavijsu-Jautazi-ja, pa tudi, posredno, ljubezen do dela, ljubezen do igre, celo ljubezen do druženja s starši, brati, vrstniki in okoljem na sploh.
Starši, ki jim je prepogosto na ustih beseda «ne» ali pa tudi izraz «ne smeš®, «nisi sposoben®, «ne zaslužiš, da bi te človek i-mel rad® in podobno, taki starši bodo prav gotovo zavrli razvoj emocionalnega življenja otroka, ki bo zato postal bolj hladen, za vsako čustvenost nedojemljiv. Tak otrok ne bo našel razloga, da bi
se zavzel za kako delo, za kak napor, saj ga okolje ne vzpodbuja k temu niti s svojo ljubeznijo, niti z nasvetom ali edo zgledom, ki je osnovni pogoj za uresničevanje določenih dosežkov, pa naj gre za otroško pozitivne napore v igri ah za prav tako pozitivne stike pri delu, v šoli ali kjer koli, kjer se otrok ali mlad človek more uveljaviti. Zato ni nič čudnega. če bo tako «zanemarjen» o-trok nezadovoljen, nervozen, bolestno občutljiv, skratka nesrečen. Takšen otrc’- bo bolj pogosto zajokal, ker ni niti doma in še toliko manj izven doma naletel na pravilno ali vsaj kolikor toliko primerno razumevanje. Tak otrok bo čutil, da ga nihče resnično ne ljubi, da mu nihče noče pomagati. Tak otrok ne bo nikoli z ljubeznijo izgovarjal besede »mati® ali «cče». Tak otrok se ne bo veselil staršev, nikoli jim ne bo pritekel nasproti in jih objel.
Prof. V. Č.
Nevarne in varne barve
Kadar kupujemo nov avtomobil, se pri odločanju vedno ustavljamo tudi pri njegovi barvi. In če je res, da barva vozila pri tem odločanju ni najbolj merodajna, je gotovo barva eden od pomembnih elementov pri odločanju za vozilo istega tipa in iste znamke. Določena barva nam je pač lepša, bolj prijetna našim očem. In vendar bi se ne smeli odločati glede na lepoto barve, pač pa na njeno »varnost®. Lep avtomobil ni vedno enako varen kot manj lep avtomobil. Strokovnjaki so .namreč ugotovili, da so nekatere barve bolj, druge pa manj varne. Kako in zakaj?
Najbolj varna je rumena barva in to v raznih odtenkih, pa naj gre za rumeno barvo odtenka limone, za rumeno barvo, ki ji pravimo kanarčkova rumena barva ali pa tudi nekoliko temnejšo oziroma tako imenovano peščeno rumena barva. Prav tako varne so vse svetlejše barve, začenši seveda z belo in svetlo, svetlo sivo barvo. Podobno varna je še vedno tudi beige bana, kajti vse te barve se močneje odbijajo od okolja, to se pravi od temnega asfalta ceste, posebno proti mra-kd' pa tudi od okolja.' po katerem vozimo, namreč od travnikov, gozdov ali nasadov,' ki se raztezajo vzdolž cestnih robov.
Do neke meje je še varna tudi ognjeno rdeča ali svetlo rdeča barva, da ne govorimo o oranžni, toda plava, temno zelena, rjava, temno rdeča in vse ostale temnejše barve vse do črne so vedno manj varne. Gre namreč ža barve, ki posebno o mraku postajajo manj vidne in jih nasproti vozeči avtomobilist ne opazi in je zatorej nevarnost trčenja večja.

if i *s4!
I?."
Male jadrnice namesto jadralnih desk
Nepretiran izdatek, lažje upravljanje in podoben užitek
Ogromni razmah, ki ga je v zadnjem obdobju doživela jadralna deska, je vzbudil zanimanje tudi za manjše jadrnice, celo za »mikroskopske® jadrnice, s katerimi se lahko na morje poda samo ena oseba. Jadralna deska zahteva namreč precejšnjo spretnost in dobro športno kondicijo jadralca, ki je potrebna že od samega začetka. Za vse tiste, ki jih tarejo leta in so se v sodobnem življenju fizično polenarili, je jadralna deska le sen. Smeh ob prvih klavrnih poskusih, ko je jadralec več v vodi kot na deski marsikoga odvrača od te oblike rekreacije. Za take ne preostaja drugega, kot da si nabavijo stabilnejšo jadrnico, ki pa je v bistvu le nekoliko večja jadralna deska.
Že pred kakimi 15 leti smo občasno opazili ob naših obalah izredno male jadrnice. Z njimi so skoraj izključno jadrali zahodni Nemci, vmes je bil še kak Francoz in Anglež. Neko italijansko podjetje je že pričelo s proizvodnjo take jadrnice, a ni dobilo kupcev, da je prodor na italijansko tržišče klavrno propadel. Sedaj je isto podjetje, «Nautivela» iz Milana izdelalo nekaj podobnega. Jadrnica se imenuje «sole»: dolga je 4,13 metra, široka 1,22 metra tehta le 50 kilogramov, jadro in jambor pa 10 kilogramov. Kot nalašč torej, da jo lahko brez večjih problemov prevažamo na strehi vsakega avtomobila. Glede samega prevoza je treba pristaviti, da ima jadrnica latinsko jadro, kar pomeni, da je jambor precej krajši od jadrnice. Izbira latinskega jadra, ki ima 7 kvadratnih metrov, je med drugim primerna za vse tiste, ki prvič upravljajo z jadri. Manevri so namreč skrajno enostavni, da jih tudi začetnik kaj kmalu obvlada, dosti prej kot pravo jadralno desko. Takim jadrnicam pravijo namreč tudi jadralne deske. Glede cene je treba prista-
viti, da ni pretirana, saj stane brez davka IVA poldrugi milijon lir. V glavnem je to cena, ki jo imajo podobne jadrnice nemške proizvodnje.
Za marsikoga pa je tudi tak znesek pretiran, saj si z doplačilom kakega stotisočaka že lahko kupimo pošten »flivng junior». Za take izdeluje italijansko podjetje «Lord» dve mah jadrnici, ki sta dosegljivi skoraj vsem žepom. Ti sta »sailord 300®, ki je dolga 3, Skoka pa 1,35 metra ter tehta
50 kilogramov, in »sailord 330», ki je dolga 3,30, škoka pa 1,50 metra ter tehta 70 kilogramov. Pri prvi znaša površina jadra 5 kvadratnih metrov, pri drugi pa 6 kvadratnih metrov. Obe jadrnici staneta manj kot milijon lk, med obema je le slabih 200 tisoč lk razlike.
Poleg teh treh je na tržišču še ogromno drugih mikroskopskih jadrnic. Mednje bi lahko uvrstili tudi Elanovo »S 425», ki je cenejša od prej omenjene »sole®,
Mala jadrnica <sole» za dopustniško zabavo
služi' pa istemu namenu. S takimi jadrnicami, ki imajo vse premično smerno ploskev, bomo podobno kot z jadralnimi deskami pluli tik obale in se ne bomo podali na razburkano morje.
Kdor ima nekaj več pod palcem bo seveda kupil nekoUko večjo jadrnico, ki lahko vkrca dve, tri ali celo stki osebe. Seveda bo večji razsežnosti primerno večja tudi cena. «FUyng juniors, kot najbolj razširjena mala jadrnica stane okrog 2 milijona lk. Z njo pa že stopamo v tekmovalne razrede, kjer so značilnosti jadrnic točno določene. Površina jader 9,30 kvadratnega metra, dolžina 4,03, širina pa 1,50 metra. Le teža je malenkostno različna. Seveda so s takimi- jadrnicami skrbi precej večje kot z malimi rekreativnimi. Nameščanje na streho avtomobila ni povsem enostavno, tudi upravljanje ni od muh, saj imamo poleg glavnega jadra tudi prečko (flok). Vsekakor pa se lahko na krajši potep podamo tudi z družino, na jadrnico pa lahko namestimo tudi mali krmni motor, kaj je za marsikoga idealna rešitev.
Seveda ob tem ne smemo pozabiti na malega optimista, na jadrnico, na kateri se učijo in tekmujejo naši malčki, že večkrat smo poudarili, da navtična rekreacija ni tako draga, da se je ne bi lahko skoraj vsakdo privoščil. Seveda je milijon lir za otrokovega optimista precejšen izdatek, a lahko se mu izognemo, če otroka vpišemo v jadralni tečaj, kjer se bo prav na optimistili učil. Kasneje pa lahko kupimo manjšo jadrnico v otrokovo in naše veselje. Ob tem ne bo odveč, če poudarimo, da je jadranje za otroka izvrsten šport, ki mu krepi samozavest in telesno zdravje, da se bodo sedanji izdatki kasneje lepo obrestovali.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Poletni maraton
13.30	DNEVNIK
17.00	Sveže sveže
glasba, predstave in aktualnosti
17.05	vPrigionieri delle pietre® -TV film
17.45	Tukrj Rim
18.00	Za vse zlato Transvaala -11. epizoda
19.00	Mazinga »Z® - risani film
19.20	Dick Barton, posebni agent,
6.	epizoda
20.00	DNEVNIK
20.40	Sam in Sally, 3. epizoda: Letalo
Slavni znanstvenik Monteverdi je umrl od srčne kapi in vse njegovo premoženje so predali na dražbi. Sally je navzoč na razprodaji in zaradi neke prav naključne geste ji dodelijo neki predmet, ki je bil na predaj in sicer modelček letala. Ko pa je treba plačati ce.io tega predmeta. Sam, ki je medtem prispel na dražbo, kar obstane. Postal je namreč lastnik osebnega letala, ki je ’ ''o last znanstvenika, letala torej, ki je vredno več milijonov. Teda še bolj bosta presenečena oba junaka, katerima neki Američan ponuja kar 10-krat več kot sta c-nadva plačala za letalo, neki Japonec pa jima ponuja 20-krat več kot jima je ponudil Američan...
21.40	Quark, posebna oddaja
22.25	Športna sreda
Piza: Atletika, mednarodni miting
Ob koncu DNEVNIK
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.15	Astro Robot - Kontakt Ypsi
Ion
17.00	Organizacija, zadnja epizoda Program za mladino:
17.50	Dominove dogodivščine
17.55	Pravljice
18 30 DNEVNIK 2 - Šport
18.50	«1 boss del dollaro®, po romanu Arthura Halleya
1.	nadaljevanje Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Poročila
20.40	Sikstant
Franco Califano je morda najbolj zanimiva osebnost na področju italijanske lahke glasbe in o njem bodo nocoj govorili na drugem kanalu italijanske TV in sicer v rubriki Sikstant. V začetku je imel Califano težko življenje, nikakor in nikakor ni mogel prodreti in tež!;o se je prerival v svet. Med
sssitr.
čanih popevkarjev, posebno ga iščejo in dobro plačujejo vodstva nočnih lokalov. TV ekipa mu je sledila kar 24 ur zanoredoma na njegovi poti med Rimom in Via reggiom. Califano v tej oddaji-govori o sebi in o svojem življenju in se pri tem ne ozira na določene »norme®. Odkrito govori tudi o nič kraj priletnih srečanjih s sodstvom in tudi o svojih dogodivščinah z mnogimi ženskami, saj je znano, da je velik prijatelj ženske družbe. Gre torej za resnično izpoved nekega človeka
21.50	Pirat, film
Igrajo: Gene Kelly, Judy Garland, Gladys Cooper Ob koncu DNEVNIK 2 Zadnje vesti
Tretji kanal
17.30	Rimini: Mladinski nogomet
19.00	DNEVNIK 3
19.20	Narava v dolini Aosta
19.50	Sto italijanskih mest 20.J. Vzgoja in dežele
20.40	Čas pričetka, film
22.45	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
17.25	Rokomet: Borac - CSKA
18.45	Risanka
18.55	Poročila
19.00	Rdeča zora, otroška nadaljevanka
19.30	Obzornik
19.45	Prijatelji glasbe
20.15	Risanka
20.24 TV in radio nocoj
20.26	Zrno do zrna
20.30	Dnevnik in Vreme
21.00	Reportaža o mestu Bitoli
21.05	Sunderland: Igre brez meja
22.30	Miniature: Zgodba o slan livarni
železolivarna na Dvoru Prl Žužemberku je bila ena naj večjih industrijskih obratov v 19. stoletju na Slovenskem. Poleg strojev in grad benih elementov je izdelovala tudi predmete umetniškega liva, ki so bili v preteklem stoletju v Evropi ne-kakšna • 'oda. Gre za rvec-nike, lestence, kipe, gr^: peči, postelje itd. Lastniki Železolivame bili češki knezi Auerspergi. Tovarna je zaposlovala tudi nad 300 delavcev, med katerimi J® bilo tudi veliko visoko kvalificiranih čeških mojstrov.
V začetku našega stoletja Pa je bila proizvodnja opuščena »n od nekdaj velike industrije se je ohranilo bo re malo. In sicer nekaj ruševin in ostanek starega plavža, ki je zaščiten kot kulturni spomenik.
Danes h-Mo ponovili lani na stalo oddajo iz cikla «M* niature®, ki skuša z ohranjenimi izdelki in starimi besedili, ki jih je v oddaji interpretiral Rudi Kcsmač predstavniki nekdanji bli?' dvorske livarne, obenem Pa opozoriti na propadanje nje nih izdelkov na terenu, predvsem nagrobnih rlošč in kn žev. pa tudi vodnjakov. De-oddaje je bil posnet na raz stavi izdelkov dvorske livar ne v Novem mestu, del Pa v krajih, kjer so se njem izdelki ohranili na prostem 20) znamenju
- Kooer,
17.30	Film ' »
19.00	Rock koncert: Sončna pot
19.n Aktualna tema
20.00	Risanka
20.15	Stičišče
20.35	Strastneži. film
Igrajo: E. M. Salerno, Ra' mondo Vianello, Waltcr Chiari
22.00	Dnevnik danes
22 13 Dokumentarna oddaja
22.50	Osma ofenziva
Zagreb
19.05	TV koledar
19.15	Otroška oddaja
19.45	Prijatelji glasbe
21.00	Reportaža o mestu Bitoli
21.05	Sunderland: Igr? brez meja
22.35	Aktualna sreda
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro;
8.10	Radijski mozaik: Danes bomo govorili o..., Literarni vložek. Glasbene spremljave; 10,10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; 11.30 Poldnevniški razgledi: Pomisleki. Slovenska poezija skozi stoletja. Razgor r z zdravnikom; 13.20 Poštni predal: Z!x>rovska glasba s koncertnega odra; 14.10 Popoldanski program; V gosteh imamo Elvisa Presleya;
14.30	Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali; 15ISO Roman v nadaljevanjih - V.J. Križanovska: «Nemeza:> - 19. del; 15.50 Orkester RTV Ljubljana; 16.05 Za ljubitelje vokalnega jazza; 17.10 Razširjeni obzornik: Klavirski album, Letošnja revija »Primorska poje®, Roža mogota - 2. serija; 18.25 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13 30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 700 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop: 9.0f Štirje koraki; 9.32 Lucianovi dopisniki;
10.00	Z nami je...; 10.15 Orkester
Baiardi; 10.32 Glasba; 10.35 Horoskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti:	1100 Otroški kotiček;
11.15	Testivalbar; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Posebna oddaja iz Rima; 14.33 Glasba; 15.36 Mala diskoteka; 16.00 Na svežem zraku - napotki za turiste; 16.15 Poje Sla-djana Miloševič; 16.45 Edig Gallet-ti; 17.00 Glasba; 17.32 Crash; 17 55 Pismo iz...; 18.00 Lestvica LP;
18.30	Glasba; 19.10 Zbori v večeru; 19.45 Slišimo se jutri.
KOPER
(Slovenski program)
7.30.	8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored;
8.15	Najava sporeda; 14.00 Naja va sporeda, pregled dogodkov;
14.05	Spored mladinske zborovske glasbe; 14.40 Melodije na tekočem traku; 15.00 Jugoslovanska pop scena; 15.37 Glasbeni notes;
16.00	Pregled dogodkov:	16.30
Glasba po željah; 17.00 Po samoupravni poti: 17.10 Va., telefon, naš mikrofon in narodnozabavna melodija na vaš telefonski klic:
17.30	Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00,	8 00. 10.00, 12.00, 13.00, H-0°-
17.00,	19.00 Poročila; 6.00 7.15 m
8.40	Glasbena kombinacija; 9.®1 in 10.03 Radio anclie noi, glas" beno - govorni program; 11.00 Jutranji variete; 12.03 Ljubezen P° meni.,.; 13.15 Master; 14.28 Skriv nosti človeškega telesa, oddaja 0 medicini; 15.00 Poletna popoldan ska srečanja; 16.30 Radijska pri' redba; 17.03 Palchvvork; 18-02 Cab - musical.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8 30, 9.30, 11.30, 12.30.
13.30,	iSJlO, 16.30, 17.30, 18.30, 19-30 Poročila; 600 - 8.45 Poletni dnevi; 9.05 Radijska nadaljevank8' 9 32 in 10.12 Luna v' vodnjaku. 11.32 Tisoč popevk; 12.45 Radijska priredba; 13.41 Sound-Track, glas ba in kino; 15.C0 Nemogoči intervjuji; 15.37 Italijan na počitnicah;
19.00,	19.50 in 22.40 Stopimo korak nazaj; 20.45 Radijska drama.
LJUBLJANA
7.00,	7.30, 8.00, 9.00, 10.00, U-00'
12.00,	13.00, 15.00, 20.00 Poročila-
7.10	Prometne informacije; 2.3u Vremensko poročilo za pomorščake; 8.30 Iz naših sporedov; 8-lJ Dobro jutro, otroci!; 9.08 Z glaS bo v dober dan; 9.30 Počitniška popotovanje; 9 45 Zaplešimo >n zapojmo; 10.05 Z radiem na p°ti:
10.40	Turistični napotki; 11.05 Re zervirano za...; 12.15 Lokalne indijske postaje; 12.25 Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki zabavni orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti:
13.40	Ob izvirih ljudske glasben® kulture; 14,00 Iz naših krajev, p naših sporedov; 14.30 Priporočal0 vam...; 15.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 15.25 Glasba no željah: IG 00 Dogodki in odmevi; 16-3° Zabavna glasba; 16.50 Radio da nes, radio jutri!; 17.00 «Loto vr til jak®: 19 00 Zborovska glasba.
19.15	Naš gost; 19.30 Radijsk« tekmovanje mladih pianistov: 20.3° Lahko noč, otroci!; 20.45 Minut® z ansamblom Borisa Kovačiča.
21.00	S. Mokranjc: Rukoveti; 21—> Minute z violinistom Rokom KI°P; Čičem; 21.05 Haendel: Odlomih iz opere »Aci.s in Galateja®; 23 Informativna oddaja v nemšč' ni in angleščini; 23.25 Iz naših sporedov; 23.30 Revija slovem skih pevcev zabavne glasbe; 00.°° Lirični utrinki; 00.10 Jazz Prc. polnočjo - John Coltranc; 1.05 Nočni program.
kolesarstvo
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V STRAHOVO
Danes podelijo prve medalje v ekipni vožnji posameznikov
Med kandidati za visoko uvrstitev so tudi Italijani Do 5. septembra se bo zvrstilo kar 18 disciplin
PRAGA — Danes se začenja ra češkoslovaškem svetovno kolesarsko prvenstvo, s katerim bodo v !ej državi počastili stoletnico svojega kolesarskega športa.
Prvenstvo bo s svojim bogatim sporedom prava poslastica za kolesarske sladokusce, saj bo na vrsti kar osemnajst različnih disciplin, tega štiri cestne, ostale pa bodo dirkališčne.
Čeprav bo največji del sporeda posvečen dirkališčnim disciplinam, Pa bo kljub temu največ zanima-nja vladalo za cestne vožnje, zla-st' za one, kjer se bodo za najviš-Ja mesta potegovali profesionalci.
Glavni favorit je tudi letos Fran-°o Bernard Hinault, čeprav je prišlo v nedeljo v Franciji do pravega alarma, ko je med dirko za VN Blouaya odstopil zaradi bolečin v kolenu. Vodstvo francoske reprezentance je sicer takoj po zdravniškem pregledu vso zadevo minimiziralo, vendar pa zaskrbljenosti francoskih ljubiteljev kolesarstva le ®i odpravilo.
Med tistimi, ki lahko letos računajo na zelo visoke uvrstitve so “•di Italijani Moser, Saronni, Bat-toglin in Baronchelli. Lahko bi po-segli celo po prvem mestu kjer pa jk> njihov največji (in skoraj gotovo fudi nepremagljivi) nasprotnik prav Binault. Toda veliki francoski ko-lesar ne bo edini, na katerega bodo morali paziti Italijani. Tu so še ®elgijci De Vlaeminck, De Wolf, Maertens, Nizozemca Knetemann in Baas, nepredvidljivi Švicarji, ki so *efos v odlični formi in morda še kdo. Eden najhujših nasprotnikov P? bo tudi proga sama, ki bo medla skoraj 300 km in bodo tekmo-v?lci na njej kar 8 ur, kar pomc-n'. da bodo imeli možnost za večji UsPeh na njej res le najbolje pripravljeni in najbolj vztrajni.
, Amaterska cestna vožnja ima svojega veikega favorita v Sovjetu Su-b°rečnikovu, ra tudi :v nekaterih drugih vzhodnoevropskih dirkačih, k> bodo skoraj gotovo imeli glavno besedo tudi v vseh dirkališčnih disciplinah, razen v tistih, kjer bodo nastopali profesionalci.
Italijanski amaterji sicer niso že
vnaprej premagani, vendar pa bodo imeli zelo težko nalogo. Naj se spomnimo, da je na zadnjih olimpijskih igrah v Moskvi, kjer naj bi nastopali le amaterji, v šestih disciplinah odpadlo kar pet zmag na vzhodnoevropske tekmovalce in le v zasledovalni vožnji posameznikov je zmagal Švicar Dill Bundi.
Letošnje svetovno kolesarsko prvenstvo se bo danes začelo z e-kipno amatersko vožnjo na 100 km dolgi progi. To ni izrazito zahtevna, tako bodo lahko najboljši tekmovalci prišli na cilj v manj kot dveh urah. Favoriti so tudi tukaj vzhodnoevropske četverice, toda tudi Italijani Pellegrini, Maffei, Del
le Čase in Milani so s svojimi zadnjimi nastopi dokazali, da so trenutno v zelo dobri formi. Nastopili bodo tudi Jugoslovani, ki pa so glede svojih možnosti skromnejši, saj so pred odhodom na Češkoslovaško izjavili, da računajo na u-vrstitev okrog desetega mesta.
Tako danes na startu
Kuba, švedska, ZDA, Francija, Avstrija, Danska, Madžarska, Norveška, Kitajska, Mehika, Južna Koreja, Velika Britanija, JUGOSLAVIJA, Avstralija. Venezuela, Švica, Finska. ZRN, Belgija, Kanada, Nizozemska, Bolgarija, ITALIJA, Poljska, ČSSR, NDR in SZ.
KOŠARKA
OD NEDELJE
Mladi borovci v Seči
Na košarkarskem tečaju vadijo pod vodstvom trenerjev Valterja Vatovca in Igorja Cancianija - Prijetno vzdušje
Boris Race ob spremstvu predsednika Primorja Marjana Nabergoja pozdravlja pred otvoritvenim srečanjem Primorje - Aurisina nogometaše obeh društev
V nedeljo .je skupina dvajsetih mladih Borovih košarkarjev odpotovala na košarkarski tečaj v Sečo pri Portorožu. Mladi košarkarji trenirajo torej že nekaj dni ood vodstvom trenerjev Valterja Vato-veča, bivšega Borovega igralca in trenutno trenerja mladinskih ekip pri ljubljanskem Slovanu, in Igorja Cancianija. Oba trenerja sta nam po kratkem telefonskem pogovoru povedala, da sta no prvih treningih zadovoljna s fanti, ki navdušeno trenirajo dvakrat dnevno. Vreme je bilo v teh dneh vselej sončno, tako da so bili pogoji za delo odlični. Po požrtvovalnem delu oziroma po vsakem treningu mlade tečajnike prijetno ohladi obvezen skok v vodo na bližnji morski obali.
Trener Canciani nam je še povedal. da se v teh dneh mudijo na atletskih pripravah v Seči tudi

NOGOMET
2. KOLO ITALIJANSKEGA POKALA
Vdinese doma proti Bologni
Tekma bo danes ob 17.30 - Videmčani jurišajo na zmago - Zanimivo v Genovi
Danes bodo odigrali drugo kolo nogometnega pokala. Že v nedeljo, ko so nogometaši prvič stopili na igrišča, je prišlo do vrste presenečenj: zanje sta poskrbela predvsem Milan s porazom prot' Veroni in Na-poli z neodločenim izidom proti dru-goligašu Bariju.
Drugo kolo bo mogoče prineslo novo potrditev moči edinega predstavnika naše dežele, Udineseja, ki si je z neodločenim izidom (1:1) proti Piši že zagotovil prvo točko tekmovanja in vodi z Laziom, Bologno in Piso na začasni lestvici v svoji skupini. Videmčani se bodo danes ob 17.30 spoprijeli doma z Bologno in upajo da bodo s pomočjo novih oiačitev (Orlando, Causio, O-razi, Cattaneo, Pancheri in Mura-ro) izmaknili varovancem trenerja Burgnicha celoten izkupiček. Med ostalimi tekmami naj omenimo predvsem dvoboj Genoa - Fiorentina in
Proga in urniki SP
S s S 5 S' S	s •			5
t fi 	_	“ sio t—-——.				j				
»»]—^-4—j—^—i—— 'svv	_		~X..		pl_.
n | ! |	! i }		-L-J			
O	1	1	J	4	»	4	f	4	10	»	n	n
CESTNA TEKMOVANJA (Praga)
SREDA, 26. 8.:
®-30 amaterji ekipno (100 km)
..petek, 28.8.:
" W ženska vožnja (4 krogi — 53,600 km)
SOBOTA, 29. 8.:
*L00 amaterska vožnja za posameznike (14 krogov —
.	187,600 km)
NEDELJA, 30. 8.:
80rt profesionalci (21 krogov — 281,400 km)
DIRKAUŠČNA TEKMOVANJA (Brno)
PONEDELJEK, 31. 8.:
kilometer s startom z mesta za amaterje TOREKi j 9 .
JU0 ženska hitrostna vožnja
amaterska zasledovalna vožnja (posamezniki)
t-KEDA, 2. 9.:
20.10	amaterska vožnja za motorji
21 10 keirin za profesionalce
22.00	amaterska zasledovalna vožnja (posamezniki)
ČETRTEK, 3. 9.:
22.15	amaterska ekipna zasledovalna vožnja
22.40	nasledovalna vožnja profesionalcev (posamezniki)
PETEK, 4. 9.:
20.2) hitrostna vožnja v tandemu
21.00	zasledovalna vožnja (posameznice)
"2.10 posamezniki po točkah (profesionalci)
SOBOTA, 5. 9.:
15.20	posamezniki po točkah (a-materji)
17.10	hitrostna vožnja profesionalcev
17.30	vožnia za motorji (profesionalci)
Inter - Verona. Ostali prvoligaši bodo imeli lažjo nalogo.
SPORED 2. KOLA
Skupina 1: Ca vese - Juventus (ob
17.30)	; Torino - Rimini (20.30); počitek: Perugia.
Skupina 2: Catania - Catanzaro (17.00); Pistoiese - Cesena (21.00); počitek: Palermo.
Skupina 3: Inter - Verona (21.00); Pescara - Spal (21.00); počitek: Milan.
Skupina 4: Como - Sambenedettese (20.45); Lecce - Sampdoria (17.00); počitek; Cagliari.
Skupina 5: Ascoli - Avellino (ob 21.00); Bari - Cremonese (17.30); počitek; Napoli.
Skupina 6: Brescia - Foggia (ob
20.30)	; Genoa - Fiorentina (20.45); počitek: Varese.
Skupina 7: Lazio - Reggiana (ob 20.45); Udmese - Bologna (17.30); počitek: Piša.
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Napoli	0
Nottingham F. 0
NEAPELJ — V sinočnjem prijateljskem nogometnem srečanju v Neaplju je domača enajsterica Na-polija igrala neodločeno brez zadetkov proti angleški ekipi Nottingham Foresta.
NAPOLI: Castellini; Marino, Cit-terio; Guidetti (od 76’ Amodio), Krol, Ferrario; Vinazzani (od 60’ Maniero), Benedetti, Musella, Cri-scimanni, Pellegrini.
NOTTINGHAM FOREST: Shilton; Andersen Gray; McGovern, Burns (od 38’ Aas), Gunn; Proctor, Francis, Fashanu, Ward, Robertson.
SODNIK: D’Elia iz Salerna.
KOTI: 14:10 za Nottingham.
GLEDALCEV: 50.000.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Milan premagal Manchester City
Zmagoviti zadetek je v prvem polčasu dosegel Antonelli.
St. Etienne — Dinamo Berlin
PARIZ — Danes bo prvo nogometno srečanje med francoskim moštvom Saint Etienne in vzhodnonemško ekipo Dinamo Berlin
Zmagovalec se bo 16 septembra lahko pomeril s Zurichom v prvem izločilnem kolu za pokal prvakov.
Rocca se poslavlj'a
RIM — Francesco Rocca, dolgoletni član Rome in 18-krat član državne reprezentance, se bo dokončno poslovil od nogometa v soboto med mednarodnim prijateljskim srečanjem Roma - Internacional Porto Alegre.
Rocca zapušča nogomet že pri 27 letih zaradi neozdravljive poškodbe v kolenu.
NOGOMET
^MEMORIAL ŽARKA RACETA»
ZASLUZENA ZMAGA VESNE
Z zadetkoma Ciccheseja in Starca v drugem polčasu je premagala Kras - Obe enajsterici zadovoljili - Drevi ob 20.30 Breg-Zarja
Vesna - Kras 2:0 (0:0)
VESNA: Bubnich, Purič, Perisut-ti, Acquavita, Pribaz, Sodomaco (od 77. min. Picchieri), Cicchese, Pipan, Starc, Candotti Košuta.
KRAS: Paulin, Škabar, Terčon, Vascotto, Villalta. Puntar, L. Mi lič (od 56. min. Gulia), M. Milič, Verk. Ferfolja, Olivo (od 70. min. Salice)
STRELCA: v 58. min. Cicchese, v 85. min, Starc.
SCiONIK: Umani iz Trsta.
GLEDALCEV: 600.
V drugi kvalifikacijski tekmi B skupine «Racetovega memoriala* je sinoči kriška Vesna po dopadljivem in razgibanem derbiju z 2:0 premagala enajsterico Krasa.
Obe ekipi sta se predstavili številnim navijačem, ki so se zbrali ob robu proseškega pravokotnika,
v precej obnovljenih postavah. Kljub temu pa moštvi sta od samega začetka pokazali, da so se novi no gometaši že uigrali z ostalimi, saj igra obeh ekip .je bila vseskozi dinamična in hitra, kar po navadi je težko videti pred začetkom prvenstva. Skratka, enajsterici Vesne in Krasa sta včeraj pokazali, da sta že v dobri formi.
Tekma se je začela z rahlo terensko premočjo Vesne, ki je bila tudi glede tehnične, kot tudi tak
SPORED TEGA TEDNA	
Drevi:	Breg - Zarja (20.30)
Jutri:	Primorec - Gaja (20.30)
28. 8.:	Aurisina - Kras (20.30)
29. 8.:	Vesna - Primorje (20.30)
30. 8.:	počitek

NOGOMET
.GORIŠKE ENAJSTERICE ZA 3. Al
NAJVEČ NOVOSTI V SOVODNJAH
Trenerja Vižintina zamenjal Giani Marson - Pri Juventini brez večjih sprememb - Karel Ferfdja (Mladost) prestopi! v vrste moštva Farre
Milan — Manchester City 1:0
(1:0)
STRELEC: v 33. min. Antonelli.
MILAN: Piotti; Tassotti, Malde-ra; Battistini (od 65. min. Icardi),
Collovati, Baresi; Buriani, Novelli-no (od 65. min. Cambiaghi), Jordan (od 84. min. Mandressi), Romano,
Antonelli (od 46. min. Evani).
MANCHESTER CITY: Corrigan;
Ranson (od 72. min. Bennet), Mc Donald; Reid, Power, Caton; 0’Neil,
Tueart, Boyer (od 69. min. Henry),
Hutchinson, Reeves.
SODNIK: Barbaresco iz Krmina.
KOTI: 7:2 za Milan.
GLEDALCEV: 25.000.
MILAN — V sinočnji prijateljski I v raznih prvenstvih. Naj povemo, nogometni tekmi je Milan z mini- da bodo slovenske ekipe (Sovodnje malno razliko premagal angleško in Juventina, Doberdobci namreč moštvo Manchester City.	I igrajo v tržiškem okolišu) nastopile
Konec tega meseca bodo s pripravami pričele tudi tri slovenske nogometne ekipe, ki bodo nastopile v goriški skupini 3. amaterske lige.
Že sedaj pa odgovorni pri Juventini, Sovodnjah in Mladosti skrbijo za okrepitev svojih ekip, čeprav tli predvidevati velikih sprememb. Največ novosti je doslej pripravila sovodenjska ekipa, ki je lanskoletnega trenerja Rudija Vižintina zamenjala z Gianijem Marsonom. ki je predlanskim vodil Doberdobce. Kar nam je znano, bosta letos v sovodenjski ekipi igrala branilec Mladosti Pahor (z Doberdobci pa bo igral Sambo) ter trenerjev sin Moreno Marson, ki prihaja iz štan-dreških vrst.
Pri Juventini doslej ni večjih sprememb, čeprav so v teku pogajanja za najem in odstop nekaterih igralcev. Iz Doberdoba smo izvedeli, da je kapetan ekipe Karel Ferfolja prestopil vrstam Farre.
Sicer o podrobnostih glede priprav treh članskih ekip. bomo podrobneje poročali v naslednjih dneh. Tokrat bi se radi zaustavili na mladinskem sektorju. Nogometna federacija je namreč prav te dni objavila seznam ekip, ki bodo igrale
Spored prvega dela C-1 nogometae lige
Italijanska nogometna zveza ie I ma - Piacenza: Rhodense - Mode >; - - • v kateri nastopa tudi Triestina
t|
*«uijansKa nogometna /.veza Rjavila spored prvega dela C-1
t?*
,rvenstvo se bo pričelo 20. septem-0r®. končalo pa 30. maja 1982.
1.	KOLO (20 9.)
»»Alessandria - Piacenza; Atalanta -‘(■eviso; Empoli - Parma; Fano ->,icenza; Modena - Monza; Padova -fantova; S. Angelo - Rhodense: irento - Sanremese; TRIESTINA 'orli.
2.	KOLO (27.9.)
P orli - Atalanta; Vieenza - S. An-?el°; Mantova - Alessandria; Mon-5* - Empoli; Parma - TRIESTINA: 'acenza - Trento; Rhodense - Fa-Sanremese - Padova; Treviso -’-ena.
3.	KOLO (4.10.)
.Alessandria - Rhodense: Alalan-? ■ Monza; Empoli - Vieenza; Mo-ena - Parma; Padova - Fano: Pia L^za . Forli; S Angelo Treviso;
>nto - Mantova; TRIESTINA -^Ofemese.
4.	KOLO (11.10.)
.fano - Alessandria: Forli - ' 'rento' Vieenza - Treviso: Mantova ^Poli; Monza - S. Angelo; Par-
Atalanta; TRIE
na; Sanremese Sil ". - Padova.
5.	KOLO (18.10.)
Alessandria - Forli; Atalanta -Fano; Modena - Vieenza; Padova -Monza; Piacenza - TRIESTINA; S. Angelo - Empoli; Sanremese - Mantova; Trento - Rhodense; Treviso -Parma.
6.	KOLO (25.10.)
Empoli Alessandria; Fano Tre-
viso; Vieenza Padova: Mantova -Piacenza; Modena - S. Angelo; Mon za - Trento; Parma Forli: Rho-den:;e - Sanremese; TRIESTINA -Atalanta.
7.	KOLO (1.11.)
Alessandria - TRIESTINA; Ata lanta - S. Angelo; Forli - Vieenza; Mantova - Parma; Padova Empoli- Piacenza - Modena; Sanremese-Mon/a; Trento - Fano; Treviso -Rhodense.
8.	KOLO (8.11.)
Empoli - Piacenza; Fano - Sanremese; TRIESTINA - Vieenza; Modena - Alessandria; Monza - Mantova; Parma - Atalanta; Rhodense -Forli; S. Angelo - Trento; Treviso -Padova,
9.	KOLO (15.11.)
Alessandria - Treviso; Atalanta -Empoli; Forli - Monza: Mantova -Vieenza; Padova - S. Angelo; Piacenza - Rhodense; Sanremese - Parma; Trento - Modena; TRIESTINA -Fano.
10.	KOLO (22.11.)
Empoli - TRIESTINA; Fano -
Forli; Modena - Atalanta; Monza -Piacenza: Padova - Trento; Parma - Vieenza; Rhodense - Mantova; S. Angelo - Alessandria; Treviso -Sanremese.
11.	KOLO (29 11.) Alessandria - Padova; Empoli -
Fano; Forli - Modena; Vieenza -Monza; Mantova - S. Angelo; Parma - Rhodense; Piacenza - Sanremese; Trento - Atalanta; TRIESTI NA - Treviso.
12.	KOLO (6.12.)
Atalanta - Alessandria: Fano -Mantova; Modena - Empoli; Padova Piacenza; Rhodense - Vicen-za; S. Angelo - Parma; Sanremese - Forli; Trento - TRIESTINA; Treviso - Monza.
13.	KOLO (13.12.) Alessandria - Trento; Empoli -
Treviso; Forli - Padova; Vieenza -Sanremese; Mantova - Modena;
Rhodense; Parma - Fano; Piacenza - Atalanta; TRIESTINA - S. Angelo.
14.	KOLO (20.12.)
Atalanta - Padova; Fano - Piacenza; Vieenza - Trento; Modena -TRIESTINA; Monza - Parm; Rhodense - Empoli; S. Angelo - Forli; Sanremese - Alessandria; Treviso -Mantova.
15.	KOLO (3.1.82) Alessandria - Monza; Atalanta -
Vieenza; Fano - Modena; Forli -Mantova; Padova - Parma; Piacenza - S. Angelo; Sanremese - Empoli; Trento - Treviso; TRIESTINA -Rhodense.
16.	KOLO (10.1.82.)
Empoli - Forli; Vieenza - Alessandria; Mantova - Atalanta; Modena - Sanremese; Monza - TRIESTINA: Parma - Trento: Rhodense - Padova; S. Angelo - Fano; Treviso - Piacenza.
17.	KOLO (17.1.82) Alessandria - Parma; Atalanta -
Rhodense; Fano - Monza; Forli -Treviso; Padova - Modena; Piacenza - Vieenza; Sanremese - S. Angelo: Trento - Empoli; TRIESTINA -Mantova.
v vseh štirih mladinskih prvenstvih (mladinci, najmlajši, začetniki in cicibani).
Mladinci
V	tem prvenstvu, ki se bo pričelo v nedeljo, 13. septembra, bodo nastopili igralci rojenj med 1. julijem 1964 in 30. junijem 1967.
V	goriški skupini bo nastopilo 12 ekip, in sicer: JUVENTINA, Audax, Corno, Itala, .Lucinico, Mariano, Me-dea, Medeuzza, Piedimonte, Poggiq, Romans in Sagrado.
Najmlajši
Prvenstvo se bo pričelo v soboto, 12. septembra. Igrali bodo nogometaši rojeni med 1. julijem 1966 in 30. junijem 1969. Goriška skupina bo štela 17 ekip, razdeljene v dve podskupini. V A skupini bodo igra le: SOVODNJE, Audax, Azzurra, Capriva, Lucinico, Moraro, Mossa, Farra in San Lorenzo.
Začetniki
Prvenstvo bo začelo v nedeljo,
20.	septembra In v njem bodo igrali mladinci rojeni med 1. julijem 1968 in 30. junijem 1971. Goriška skupina bo štela 19 ekip, razdeljene v dve podskupini. V A skupini bodo igrali: SOVODNJE, Azzurra, Cor-monese B, Lucinico, Mossa, Farra, Borgo S. Anna, San Lorenzo, San-rocchese.
Cicibani
Prvenstvo se bo pričelo v soboto. 19. septembra. Igrali bodo otroci od 8. do II. leta starosti. Goriška skupina bo obsegala 15 ekip, razdeljene v dve skupini. V A skupini bodo igrale: JUVENTINA, Audax, Azzurra, Lucinico, Mossa, Borgo S. Anna in Sanrocchese.
(PR)
Zopet Chlnaglia
V New Yorku ie skupina novinarjev izvolila že tretje leto zapo redoma italijanskega nogometaša Giorgia Chinaglio za najboljšega igralca severnoameriške lige. Chi-naglia je letos dal v prvenstvu za barve Cosmosa kar 29 golov v 32 tekmah.
Aneonitana — Zenit 3:4
ANCONA — V prijateljskem nogometnem srečanju je moštvo Zenita iz Leningrada premagalo Anco-nitano s 4:3 (3:2).
Tudi v tem srečanju se je v sovjetskem moštvu izkazal reprezentant Kazačanov, ki je med drugim (j-vjpnpl tudi dva zadetka
PLAVANJE
NA BALKANSKEM PRVENSTVU
Jugoslavija na drugo mesto
VRAČE — Na evropskem plaval nem prvenstvu v Vraceju so se najbolje,,kot ja bilo pričakovati, odre-
zali Bolgari. Končne lestvice tega tekmovanja so namreč take:
MOŠKI
1. Bolgarija 194; 2. Jugoslavija 164; 3. Grčija 119; 4. Romunija 84; 5. Turčija 68.
ŽENSKE
1. Romunija 177; 2. Bolgarija 154; 3. Grčija 111; 4. Jugoslavija 102; 5. Turčija 23.
SKUPNO
1. Bolgarija 348; 2. Jugoslavija 267; 3. Romunija 261; 4. Grčija 230 ; 5. Turčija 91.
V zadnjem dnevu tega tekmovanja so Jugoslovani dosegli dva nova balkanska rekorda: Darjan Petrič .je preplaval 1500 m prosto v 15'42". Borut Petrič pa 400 m mešano v 4'36 ”23.
Boruta Petriča so proglasili za najboljšega plavalca Drvenstva, med ženskami pa .je naziv najboljše plavalke pripadel Bolgarki Bo-gomilovi.
KARATE
LIGNANO — Skupina 50 japonskih atletov in 20 odbornikov je dospela v Lignano, kjer bo imela izpopolnjevalni tehnični tečai v karateju. Tečaju bo sledilo oribližno 150 italijanskih atletov. V soboto pa bo končno zanimiv dvoboj med japonsko selekcijo iz Tokia in italijansko ekipo Shotokan Fikda.
tične priprave boljša od Krasa, ki se .je v začetnem delu igre v glavnem le branil. Postopoma na so se nogometaši Krasa organizirali in proti koncu polčasa spravili v zagato nogometaše Vesne, ki so nekoliko popustili predvsem na sredini igrišča.
Polčas se .je tako končal brez zadetka, čeprav .je Vesna v 39 min. igre zadela prečko. V nadaljevanju je terensko in taktično oremoč vedno imela Vesna, ki .je nri.šla v vodstvo v 58. min. z bivšim nogometašem Rosandre Cicchesejem. Zadetek je predramil nogometaše Krasa, ki so s požrtvovalnostjo skušali nadoknaditi gol razlike. Prisostvovali smo tako napeti in hitri igri z akcijami, ki so se odvijale zdaj na enem, nato na drugem delu igrišča. Ko pa .je manjkalo le pet minut do konca tekme, je izkušeni Starc izkoristil priložnost in zapečatil končni izid na 2:0 ter s tem zagotovil Vesna zasluženo zmago.	B.R.
ATLETIKA
NA MEDNARODNEM MITINGU
igralci avstrijskega košarkarskega kluba ASK iz Celovca. Borovci so z mladimi Avstrijci že navezali prijateljske stike in bodo v prihodnjih dneh z njimi odigrali kako prijateljsko srečanje. Po teh izjavah trenerjev in po prijetnem vzdušju, ki vlada v košarkarskem taboru, lahko mimo rečemo, da je doslej tečaj popolnoma uspel.
«Azzurri» v finalu
SOLUN — Na evropskem košarkarskem prvenstvu kadetov v Solunu je v finalnem delu tekmovanja Italija gladko premagala Finsko s 104:65 (43:24) in si z uvrstitvijo v veliki finale, ki ga bo odigrala danes proti Sovjetski zvezi, že zagotovila srebrno kolajno.
BALINANJE
V ORGANIZACIJI C-RODINE
Mednarodni turnir v Doberdobu
V okviru proslav, ki bodo prihodnji petek, soboto in nedeljo ob 30-letnici obnovitve občinske uprave v Doberdobu, bo domače balinarsko društvo Gradina priredilo tekmovanje za četverice
Na tekmovanje so polhih ekipe iz Sela na Krasu. Kostanjevice, Mebla, Prvačine, Opat.jega sela. Gostje iz pobratene Prvačine in domačega društva Gradina bodo nastopili z dvema ekipama.
Tekmovanje, ki bo za občinski pokal, se bo okvijalo na dveh stezah v prostorih gostilne Peric v Doberdobu.
Postojnčani gostje društva San Luigi
Balinarji postojnskega društva Sovič so v nedeljo vrnili obisk tr-
Tudi Ashfordova danes v Pizi
PIZA — Danes bo v Pizi mednarodni atletski miting.
Poleg «azzurrov», ki se pripravljajo na svetovni pokal, ki bo v Rimu 4., 5. in 6. septembra, so svojo prisotnost zagotovili še znani tekači Yifter, Kedir, Don Querrie, Williams in Bradford. Pri ženskah gre poudariti udeležbo svetovne prvakinje v teku na 100 m Ashfordove.
Coe za nov svetovni rekord
BRUSELJ —■ Britanski atlet Sebastjan Coe bo v petek na mednarodnem atletskem mitingu v Bruslju skušal izboljšati lastni svetovni rekord na eno miljo, ki ga je postavil na tekmovanju v Ziirichu s 3'48"53.
Tudi Ovett Juriša na rekord
KOBLENZ — Danes bo v teni kraju mednarodni atletski miting, na katerem bo nastopil tudi Steve Ovett. Angleški tekač bo skušal izboljšati svetovni rekord v teku na 1 miljo, ki mu ga je v Ziirichu s časom 3’48"53 odvzel rojak Sebastjan Coe.
KOLESARSTVO
BRUSELJ - Belgijski kolesar Herman van Springel, večkratni zmagovalec dirke Bordeaux - Pariz, je te dni odločil, da opusti tekmovanja.
Odbojkarski tečaj pri Banih
Vsi tisti, ki so se prijavili za tečaj pri Banih preko lastnega društva s posebno prijavnico, naj se zberejo v ponedeljek, 31. avgusta, ob 8.30 pri Banih. Tečaj bo potekal takole: 8.30 zbor trenerjev in tečajnikov, od 9.00 do 11.00 jutranji trening, od 11.00 do 12.30 programirani odmor, od 12.30 do 13.30 kosilo, od 13.30 do 15 00 programirani počitek, od 15.00 do 17.00 popoldanski trening, ob 17.30 odhod.
žaškemu balinarskemu klubu San Luigija.
Na baliniščih Doma pristaniščnih delavcev na Proseku so odigrali prijateljsko srečanje, v katerem so bili gostje boljši. Več kot izid tekmovanja je bilo seveda oomembno to, da obe društvi uspešno nadaljujeta medsebojne prijateljske stike.
KOLESARSTVO
Hinault že nared
PARIZ — Bernard Hinault se že bolje počuti. Kot 2nano, je moral zaradi bolečin v desnem kolenu odstopiti iz Velike nagrade Plouava. Včeraj zjutraj je s svojimi klubskimi tovariši že opravil normalen trening, tako da bo jutri s francosko ekipo odpotoval v Prago.
Tu bo v nedeljo branil naslov svetovnega kolesarskega prvaka ki ga ie osvojil lani.
TEN IS
Lendl vodi
PARIZ — V francoskem glavnem mestu so objavili trenutno »Grand Prix» lestvico po 56 letošnjih teniških turnirjih:
1. Lendl (ČSSR) 1628 točk na 13 turnirjih; 2. Clerc (Argentina) 1382 (10); 3. McEnroe (ZDA) 1270 (9); 4. Connors (ZDA) 1237 (11): 5. Vi-las (Argentina) 1124 (13); 6. Borg (Švedska) 809 (6).

ATLETIKA
V OLISEIU PRI VIDMU
ADRIEVEC GREGORI ODLIČEN TRETJI
Ostra konkurenca ■ Tudi ostali lonjerski tekmovalci povsem zadovoljili
V ponedeljek se je v Oleisu blizu Vidma odvijalo tekmovanje na cesti, ki ga je organiziral videmski Libertas. Tekmovanje je bilo razdeljeno v štiri starostne kategorije ter je za naraščajnike vsebovalo tek na 3.000 m (isto razdaljo so pretekli tudi veterani), medtem ko so mladinci in člani startali na
6.000	m dolgi progi. Na startu se je zbralo veliko število tekmovalcev iz vseh krajev Furlanije. Z izjemo redkih imen smo pravzaprav na startu zasledili vse najvidnejše deželne predstavnike srednjih ter dolgih prog.
Tudi iz Trsta je odpotovala na tekmovanje množica atletov, med katerimi so bili najmočnejši predstavniki Marathona, CSI ter lonjer-ske Adrie, ki je na startu raznih kategorij imela štiri svoje atlete. Od vseh naših ! kmovalcev je gotovo največ pokazal David Gregori med naraščajniki, ki je pravzaprav poskrbel za veliko presenečenje, ko je v svoji kategoriji zasedel končno
tretje mesto obenem pa tudi odličen čas. Za vodečima članoma Marathona Licato in Butinarjem, ki sta obenem tudi deželna rekorderja na 1500 m, 3000 m ter 2000 m ovire, je zaostal le za samih 13” z izrednim časom 9’01”. Njegov uspeh je seveda osenčil ostale dosežke a-drievcev, čeprav je med veterani tudi Girolamo Bonanno pristal na odličnem tretjem -mestu z zanj dobrim časom 10’33’.
Med naraščajniki pa je bil dober deseti še David Kosmač s častmi 11’23”. Poleg teh atletov je med člani na 6000 m startal še Fa-bio Ruzzier, ki je v ostri konkurenci pristal med prvih 20 s časom 2218”.	R. F.
Sovjeti v ospredju
BERLIN — Tretji dan svetovnega prvenstva mladincev v peteroboju se je uspešno končal za sovjetske predstavnike. Starostin vodi v tekmovanju posameznikov s 3332 toč-
kami pred Švedom Horvatom in rojakom Korišenkom.
SZ je zbrala doslej največ točk tudi v ekipnem tekmovanju, kjer je Italija šele na 15. mestu.
ODBOJKA
RIGA — V tekmovanju za odbojkarski memorial «Savin» je Poljska premagala včeraj Italijo s 3:1.
Lestvica je pred finalnim delom turnirja naslednja: SZ in Romunija 3, Kuba 2, Poljska 1, Italija in Bolgarija n točk.
OLIMPIJSKE'IGRE
LOS ANGELES — Organizacijski odbor olimpijskih iger v Los Angelesu je najel kongresno palačo v Los Angelesu, ki bo od 5. julija do
18.	avgusta 1984 tiskovni center o-limpiade.
člani organizacijskega odbora so izjavili, da so za najemnino odšteli
737.000	dolarjev (930 milijonov lir).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnino
Mesečno 7 000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeliab 6,00 din, zo zasebnike mesečno 80.00, letno 800.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno 1000.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
26. avgusta 1981
?iro račun 50101 603 45361 «ADIT> DZS 61000 Ljutljon« Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 nun) 27.000 lir. Finančni 900. legalni 800. osmrtnice 300 sožajifl 400 lir za mm višine v širini 1 stolpco Mali oglasi 200 lir beseoa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih de^e v Italiji pri SPI.
i i	čl«n ttalijanskrl
IrdaisK^ZIT	zvea« časopisnih I
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tisk« p ^Trst Blaznikov fieg'

AMERIŠKA PRODAJA «LETEČIH RADARJEV» EN OROŽJA SAUDOVI ARABIJI
BEGIN SE JE ZNAŠEL PRED TEŽAVNO IZBIRO
Ostre izraelske reakcije in mobilizacija ivashingtonskega «lobbyja»
; _ . ■
v »t-r* omooejoc- ocr	m •»*»» *oeoc>' x- vn -	y
(Poseben dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NEW YORK — Ameriška vlada je predvčerajšnjim obvestila kongres, da namerava prodati Saudovi Arabiji pet »letečih radarjev* (a-vacs) in drugo vojaško opremo v vrednosti 8'5 milijona milijard dolarjev.
S tem se je začel pričakovani spopad med Reaganovo administracijo in proizvaelskim «lcbbyjem» na Ca-pitol billu. Večmesečna burna razprava, ki je pripravljala to morda največjo kupčijo z orožjem, kar jih je bilo kdajkoli, je postavila vso zadevo na raven testa, ki naj pokaže, če ima Izrael pravico do veta glede ameriške politike na Bližnjem vzhodu.
Vlada je sklenila, da se spusti v ta boj kljub jasnim znakom, da jo na Capitol liillu čakajo številni nasprotniki. Večina 54 senatorjev in 244 članov predstavništva dema je nedavno podpisala pismo, pcslano Beli hiši. v katerem jo pozivajo, naj se odreče pogodbi. Prodajo pa bodo lahko ustavili v roku 30 dni samo z večino glasov obeli domov. Reaganova administracija trdi. da prodaja orožja Saudovi Arabiji ne bo oslabila izraelske varnosti, temveč jo bo nasprotno celo ojačila, dobavljena oprema' zagotavlja ame riško navzočnost v tej deželi, dokler bo ta oprema trajala. James Buckley podtajnik v State departe-mentu, ki je zadolžen za vojaška zavezništva, je izjavil, da bo Wa shington zagotovil, da bi Izrael obdržal vojaško premoč nad vsemi svojimi možnimi nasprotniki. Dodal je še. da je oprema namenjena obram bi saudijskih petrolejskih vrelcev. Strasti so se v prejšnjih dneh še bolj razvnele, ker se je razširila vest, da je ameriška vlada zahtevala jamstva, da orožja ne bodo nikoli uporabili proti Izraelu, toda Riad ni na to pristal.
Neposredno nima kupčija večje vojaške vrednosti, če se upošteva, da bedo letala *awacs» izročili Saudovi Arabiji šele po letu 1985. Tej državi, ki je v preteklosti že kupila 65 letal tina F 15. pa bodo dobavili še 1177 izstrelkov za ta le tala, leteče rezervoarje z gorivom, ki povečajo radius poletov itd. Po izbruhu iraško iranske voine so poseli v Saudovo Arabijo še 4 ra darska letala- s posadkami.
Za administracijo je ta poteza del strategije ustvarjanja protisovjetskega konsenzusa* v bližnje-vz.odnem prostoru. Za Izrael in n egove prijatelje na Capitol hillu pa to pomeni konec privilegiranega položaja kot edinega zaupnega zaveznika ZDA v tem prostoru.
Izrael je takoj reagiral. Minister za zunanje zadeve je izjavil, da predstavlja prodaja nevarnost za I-zrael. Neki izraelski diplomat pa pravi: «S tem sklepom se ustvarja še ena resna arabska vojaška sila, kjer je do sedaj ni bilo * I-zraelei celo napovedujejo, da bi u tegnili napasti ta letala, če bi se preveč približala severozahodni sa udijski meji in ne bi ostala na vzhodu. da bi nadzorovala petrolejske vrelce.
Razvnela se je besna debata, kaj lahko Saudijci napravijo s to opremo. Funkcionarji administracije zavračajo domnevo, da bi bilo mogoče voditi s temi letali napade na I zrači. To bi bilo mogoče le. če bi se jordansko in sir.ko letalstvo o-premilo z elektronsko opremo, ki bi omogočala »pogovore* z letečimi radarji*, kar pa VVasliington ne namerava storiti. Funkcionarji pravijo še, da se lx> ameriško vojaško o-sebje z izročitvijo te opreme še bolj zasidralo v tej ključno važni bližnje vzhodni državi ter tam ostalo dokler bo potrebno.
Glavna teza proizraelskega «lob-byja» je, da se ta važna opi’erna izroča v nezanesljive roke. Siximi-n.jajo, da velike količine ameriškega orožja niso rešile iranskega šaha. Pravijo še. da bo to orožje padlo nekoč v roke kakih upornikov, če ne colo v sovjetske. Navajajo tudi nedavno izjavo saudijske-ga dvora, da je Izrael in ne ZS SR glavni arabski sovražnik ter vir nevarnosti. Neki newyorški senator je izjavil: »Zakaj naj izročamo orožje nekomu, ki je naš spopad z libijskima letaloma opisal kot srednjeveško gusarstvo*.
Vlada skuša prisiliti republikam s k o večino v senatu, da ne zapusti predsednika, ker bi bilo nevarno o-majatj sposobnost Bele hiše, da sprejema in izvaja zunanjepolitične sklgpc. Administracija 'trdK da morajo imeti ameriški prijatelji kako korist od zavezništva. / ZDA. Pri tem opozarjajo na vlogo, ki .jo igra Riad pri brzdanju cen nafte in na predsedniško vlogo za' dosego premirja v Libanonu.
Tel Aviv pa je v precepu. Begin bo prišel v \Vashington 8. seplem bra, ko bo bitka glede opreme Saudovi Arabiji verjetno na vrhuncu. VVashington je prav sedaj poslal I zraelu 16 letal, katerih izročitev je bila ustavljena zaradi izraelskega b' mbnega napada na jedrski re aktor v Iraku in zaradi bombardiranja civilnega prebivalstva v Bci-rutu. Izraelski premier lahko izbira: ali mobilizira z vsemi svojimi močmi proizraelski lebby v Wa shingtonu in skuša premagati pred
sodnika. ali pa. da navidezno dvigne svoj glas in potem umolkne. Obe rešitvi sta za Izrael nevarni. Če bj bil Reagan poražen v boju za »leteče radarje*, ne bi bilo prijetno imeti opravka z raztogotenim predsednikom kateremu je zaveznik zadal hud političen peraz. Če pa molči potem pa se strinja z wa-shingtcnsko politiko, ki spravlja I-zrael na nižjo raven sicer še vedno zvestega, to ne več edinega, biižnjevzhodnega zaveznika.
Že tri tedne pred Beginovim prihode m Bela hiša sporoča kaj pričakuje od gosta. Funkcionarji pravijo. da upajo, da ne bo izraelski premier izkoristil svoj obisk v \Va-shingtonu za netenje protisaudijske kampanje, temveč, da se bo osredotočil na vprašanje, kako sprožiti miroljubni proces na Bližnjem vzhodu.
DRAGIŠA BOŠKOV1Č
Uraden naziv tega letala je «Boein g E—3A Sentr.v*, bolje pa jc poznano s kratico AVVACS (Airbonie uarning and couirol s.vstem aircralt), to je letalo opremljeno z napravami za stražo in nadzorstvo z zraka. Gre za posebno verzijo bocinga 707 z vsemi tehničnimi značilnostmi tega letala, opremljeno pa je z velikim radarjem, s katerim lahko nadzoruje veliko območje. Proizvodnja se je začela leta 1972 s prvimi poskusnimi poleti, do leta 1984 pa naj bi proizvedli skupno 31 takih letal.	(Telefoto AP)
TEŽKO POPRAVLJIVA EKOLOŠKA KATASTROFA
POŽAR NA ARGENTARIU JE UNIČIL 70 ODSTOTKOV GOZDNIH POVRŠIN
Gozdovi so goreli tudi drugod po Italiji - Upravičeni sumi o požigu
MONTE ARGENTARIO (Grosse-toj — Ena najlepših italijanskih naravnih lepot, toskanski polotok Argentario, je le še pogorišče. Sedemdeset odstotkov zplenih površin, gozda in mediteranske makije so plameni uničili. Po vsem sodeč so požar namenoma podtaknili. Izbruhnil je predsinočnjim ob lagunskem delu polotoka. Ko so gasilci s svojo mehanizacijo že skoraj pogasili požar, so plameni istočasno izbruhnili na več koncih polotoka. Po nekaj urah je bilo gasilcem jasno, da sami ne bodo kos težkemu položaju in so zaprosili za pomoč. Gasilske ekipe so prispele iz številnih mest Toskane in celo iz Rima. V končni fazi gašenja, včeraj popoldne. se je s plameni ubadalo preko 500 ljudi, gasilcev, karabinjerjev, vojakov in prostovoljcev.
Za tako ekološko katastrofo je bilo odločilnega pomena dejstvo, da je požar izbruhnil ponoči, ko je nemogoč poseg ogromnega letala ci-
sterne »hercules*. Protipožarne e-note so se namreč ponoči le s težavo pomikale po težko prehodnem področju. Za nameček je nad polotokom pihal močan severovzhodnik, da so se plameni pomikali z neverjetno liitrostjo. Požar je oplazil tudi več zaselkov, mornarica pa je morala rešiti 130 ljudi, ki so jih plameni obkolili v kraju Le Can-nelle.
Toskanska dežela je že proglasila požar za »katastrofo* in sprejela prve nujnostne ukrepe. Gorelo pa ni samo na Argentariu temveč tudi na Elbi, pri Livornu in Pizi. O požarih poročajo tudi iz Ligurije, kjer je najbolj kritično v pokrajinah Savona in Imperia. Predsinočnjim je gorelo tudi na Ischii. kjer je več deset milijonov lir škode.
Obračun požarov je za sedaj nemogoč. Po prvih podatkih je več milijard lir škode. Kar pa je najbolj zaskrbljujoče, sedanje rane v italijanskem gozdnem bogastvu se
.................m.  ...........................................................................................................».»...n........................,»,., iiiliiHM.il,M.................................................................................................................................................................»..»»..u
V PRIČAKOVANJU ODLOČITEV PRISTOJNIH ORGANOV EGS
Ministrica Cressonova zagovarja stališča Francije o vinski vojni
Sumljiv uvoz s Sicilije po 290 lir liter - Italijansko ministrstvo suspendiralo izvedenca zaradi sodelovanja pri ponarejanju vina
PARIZ, RIM Tako v Franciji, kot v Italiji vlada v pristojnih krogih precejšnja živčnost v pričakovanju odlečitev, ki bi morale priti te dni iz Bruslja v zvezi z »vinsko vojno*, ki se je ponovno sprožila med obema državama. Francoska vlada je namreč v preteklih dneh potrdila namen, da izvaja, navzlic neuradnim svarilom EGS. svoje v bistvu protekcionistične ukrepe v korist domačih vinogradnikov, čemur je Italija odgovorila ■/, novo noto izvršni kbmtetji' skupnosti, v karteli zahteva takojšnjo sprostitev o-kreg 300.0CO hi italijanskega vina, ki ga francoska carina zadržuje v skladiščih vinskega pristanišča Sete.
Francosko stališče je včeraj ponovno zagovarjala ministrica za kmetijstvo Edith Cresson v nekem intervjuju v katerem je opraviče-
vala »blokado* italijanskega vina z izrednimi pomanjkljivostmi v spremni dokumentaciji, zlasti kar zadeva državni izvor. Hkrati pa je posredno podprla v francoskih kmetijskih krogih zelo razširjeno stališče, da prihaja s Sicilije vino zelo slabe kakovosti, češ da je treba na mednarodni ravni vendar določiti, kaj je še sploh vino.
Znano je namreč, da francoski u-vozniki kupuj-ejo za ojačenje alkoholno šibkih domačih vin na milijone” lil (predlanskim skoraj 9. lani okrog 5 in pol) italijanskega vina po povprečni ceni 290 lir za liter. kar resnici na ljubo opravičuje sum. da ne gre ravno za pristni grozdni izcedek. In ravno špekulacijam francoskih uvoznikov je Cressonova naprtila glavno krivdo za ponovni izbruh »sovražnosti* med italijanskimi in francoskimi vino-
Ulili MltMllltlltHIillllllllllUIHIIIItllllMIOlllllIllllllllltlHIIIHIItl1*1 MII • Hill i I • IIIIII11111II11111111H UM 11IIIIIIIMI
RAZVESELJIVA VEST S KOROŠKE
REVIJA MLADJE JE ZOPET IZŠLA
CELOVEC — Koroška literarna revija Mladje, ki se je zaradi ji-nančnih in drugih težav znašla v resni krizi, tako da ji je celo njen dolgoletni urednik Florjan Lipuš s posebno «črno številko* napovedal ukinitev, kljub temu živi naprej. Nekaj sodelavcev revije se je namreč povezalo v interesno skupnost za ohranitev Mladja in so tudi že izdati novo številko revije.
Vzporedno z literarnim in ured niškim delom pa si ta skupnost tudi prizadeva za to, da bi dosegla pogoje za nadaljnje redno in nemoteno izhajanje Mladja. V okviru teh prizadevanj so se zastopniki interesne skupnosti v torek sestali s predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Slovenske prosvetne zveze. Predstavniki obeh organizacij, ki sta v okviru svojih možnosti podpirali revijo že v minuli dobi. so znova poudarili pomen m vlogo Mladja v kulturnem življenju koroških Slovencev ter zagotovili nadaljnjo pomoč.
V daljšem pogovoru, ki je potekal v prijateljskem in konstruktivnem vzdušju, so zastopniki ZSO in SPZ ter Mladja• medsebojno izmenjali svoje poglede in predloge za ohranitev revije. Pri-tem so v-vrsti konkretnih vprašanj dosegli soglasje. o dokončni obliki sodelovanja Pfi se bodo pogovorili na nadalj-r/jem sestanku, -	■'	;
' Zastopniki Mladja so ob tej priložnosti izrazili svoje zadovoljstvo, da je Zveza slovenskih, organizacij )ia! Koroškem i ustrezno podporo o-Skrigočila izdajo nove številke revije in s tem pomagale premostiti trenutne težave. Poleg sedanje števili: e napovedujejo Mladjem za to leto še eno izdajo pod mentorstvom Janka Messnerja, v letu 1982 pa se hočejo z novim uredniškim odborom zastaviti za nov procvit Mladja.
Tretje srečanje manjšinskih pisateljev
CELOVEC — V času od 28. do 30. avgusta se bodo tretjič srečali na Obivskem pri Železni Kapli manjšinski pisatelji iz Avstrije, Jugoslavije, Italije, Švice in Nemške de
mokratične - republike. Prireditelji srečanja so slovensko prosvetno društvo »Obir*, slovenski in koroški PEN klub ter Slovenska prosvetna /.veza. Letošnje srečanje to posvečeno albanski književnosti na Kosovi in furlanski književnosti. V o-kviru srečanja to v nedeljo zvečer na Obirskem literarni večer, katerega bo popestrilo tudi slovensko prosvetno društvo «Zarja».
RIM — Na kongresu italijanskega združenja prevajalcev in tolmačev so sprejeli zahtevo, naj parlament čimprej odobri zakon o ,ta-novifVi posebnega poklicnega seznama te stroke.
FORTALEZA — Osemnajst oseb je izgubilo življenje in 32 je bilo ranjenih v prometni nesreči 340 kilometrov severovzhodno od brazilskega mesta Fortaleza. kjer je avtobus zgrmel v prepad.
gradniki, ali pravilneje med trgovskimi krogi obeh držav, ki se okoriščajo z njihovim delom.
Francija vsekakor spoštuje pravila EGS. je zatrdila ministrica, toda ta pravila so neustrezna in jih je zato treba nujno popraviti, zlasti kar zadeva trgovanje z vinom, sadjem in povrtninami. Cressonova je obenem poudarila, da skoraj vse članice kršijo zakonodajo- EGS o trgovanju s kmetijskimi pridelki (pri tem je posebej navedla mleko) in obsodila dosedanjo brezbrižnost prejšnje Giscardove vlade.
Medtem ko se na Siciliji pripravljajo na splošno protestno stavko, ki to 5. septembra v Maršali, pa se v tamkajšnjih strokovnih krogih čedalje bolj pojavljajo tudi samokritične ocene in predlogi, da bi se preusmerili v proizvodnjo kakovostnih vin. Da z italijanskim vinskim trgom nekaj ni v redu po drugi strani kaže vest, da je ministrstvo za kmetijstvo suspendiralo višjega izvedenca, ki so ga sodniki v Bologni obtežili sodelovanja pri ponarejanju vina. Zanimivo je tudi, da se čedalje krepi izvoz vina v ZDA, toda po ceni, ki presega 1.200 lir liter, pri čemer je laže verjeti, da gre zares za vino.
Pod ruševinami zida 3 delavci ob življenje
SALERNO — Dva delavca in še ena oseba so izgubili življenje pri podiranju zidov hale, ki je bila nekoč lastnina tobačne tovarne SAIN.
Nesreča se je pripetila, ko je na področju vasice Fticciola di Monte-cagnano pri Salernu pihal močan veter. Pet delavcev podjetja D’A-mico se je lotilo podiranja, ko se je nenadoma zrušila ena od sten. Dva delavca, 43-letni Matteo Damico in njegov 25-letni sin Fausto sta bila pri priči mrtva. Slučajno je šel tedaj mimo 53-letni Ferdinan-do Bosčo, ki je bil tudi lastnik nekega gradbenega podjetja. Moški je bil namenjem v neko bližnjo stavbo, kjer je parkiral svoja vozila. Ruševine so pokopale tudi: njega, a umrl je nekoliko pozneje v bolnišnici. Trije delavci so se lažje poškodovali.
Z MIRNIMI ZASEDBAMI IRANSKIH VELEPOSLANIŠTEV
Protesti iranskih študentov proti Homeinijevemu režimu
bodo le s težavo zacelile. Desetletja in desetletja bodo minila, da bodo drevesa ponovno zrasla, a do takrat bodo prizadeta območja lahek plen gradbene špekulacije, saj *' majo krajevne uprave s takimi P0" gorišči le stroške in nobenih kortih;
Dejavnost sindikatov na Južnem Tirolskem
BOČEN — Predsednik republik* Sandro Pertini je včeraj sprejel delegacijo avtonomnega sindikata AS GB, v katerem so včlanjeni delavci nemške in ladinske narodnosti. Predstavniki sindikata so Pertinija seznanili s svojim stališčem o sedanjem stanju na Južnem Tirolskem in so še zlasti poudarili, da je treba čimbolje izvajati statut avtonomije. Izrazili so tudi željo, da bi se lahko čimprej sestali z ministrskim predsednikom Spadou-nijem, že zlasti zaradi vprašanj* zaposlovanja v javnih službah v bo-censki pokrajini.
Jutri zjutraj pa to podtajnik pri predsedstvu vlade posl. Compagna sprejel delegacijo enotne sindikalne zveze iz bocenske pokrajine. Člani te zveze so italijanski, nemški in ladinski delavci. Tudi na tem srečanju bo govor o javnem zaposlovanju v tocenski pokrajini in še zlasti o usklajevanju vsedržavnih določil s posebnim statutom. Enotna sindikalna zveza tudi opozarja, da bi bilo treba čimprej začeti s pripravljanjem posebnih tečajev drugega jezika (gre v glavnem za neim ščino) za državne uslužbence. _ GO* vorili bodo tudi o vprašanju izvajanja določil avtonomije na področju šolstva.
Alkohol privedel vohuna v zapor
TOKIO — Prevelika ljubezen do alkohola je privedla severnokorejskega vohuna v zapor. Ko To* H\van je bil »zaposlen* pri nekem gradbenem, podjetju; ta zaposlitev je bila zanj seveda samo kritje. P* bi bilo kritje bolj verjetno, se J* redno udeleževal tudi družabnosti. ki so jih prirejali uslužbenci podjetja. Na zadnji taki družabnosti s* ga je pošteno nalezel, ob povratku domov pa je padel in se potolkri po glavi. Prepeljali so ga v bolnišnico in pri pregledu dokumentov je policija ugotovila, da je osebn* izkaznica ponarejena. Moža so izprašali in moral je priznati svoj® vohunsko dejavnost.
DEN HAAG — Dvanajst iranskih študentov, pripadnikov levičarske organizacije »pejkar*. ki se bori proti ajatulahu Homeiniju, je včeraj zasedla iransko veleposlaništvo v Haagu. Zasedba je bila kratkotrajna. saj je študente kaj kmalu izgnala nizozemska policija. Vsi so bili neoboroženi, a jih je policija kljub *temu aretirala. Podobno se je zgodilo tudi v Bruslju, kjer :o iranski študentje zapustili velepo slaništvo na prošnjo belgijske po~" lici je.
Cba primera spadata v novo strategijo iranske opozicije, ki skuša vzbudili zanimanje svetovne javnosti nad nevzdržnimi pogoji v Iranu, kjer so islamske oblasti sprožile krvavo represijo proti vsej opoziciji. Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz I-rana. je pravosodno ministrstvo sko raj izvedlo preosnovo sodišč. Po novem bodo lahko sodniki le razlagalci korana, v bistvu šiitska duhovščina, ki je že pomela z vsemi zakoni, ki niso biti v skladu s koranskimi nauki. V takem polo žfiju, je pravna obramba aretiranih pripadnikov opozicije skoraj nemogoča, saj se obtožnicg skoraji vedno glasijo, da «se je boril proti Bogu in islajnski ropubliki*
Na'sliki (telefoto AP) te zasedeno iransko veleposlaništvo v nizozemski prestolnici.
min umi n*i i mn um u i mii i m im n 11 hi 11 iiiiiuii 11.umi limiti um m mi n« iiiiitiimiiiii m m im umu i n umit umu m iiiiiiiiiiiliuuiln im 1911 iiiiiiiiuiti n 11111111118
Jimmy Carter na Kitajskem
Bivši ameriški predsednik Jiminv Carter se mudi na zasebnem obisku ua Kitajskem, kjer ga je sprejel
na krajši obisk tudi miuistrski predsednik Zhao Zijanj
(Telefoto AP)
9'lajJbaljM jum jmdkjvaisums
Triminutni poziv med Milanom in Palermom, brez davčnih bremenitev, stane poprečno L. 1020» v urah redne tarife in L. 560 v urah znižane tarife ponoči in ob praznikih.
Ksikfon. tvoj j