Številka 242 TRST, v ponedeljek 2 septembra 1907 Tečaj XXXII. pflT" Iibiji Ti&kl d&n tvdl 9b nedeljah In prtznlkih tb 5„ •b'p«nedd)kHi rt 9. ljutici PoMkBlfce Številke se prodajajo po 8 (6 stotrnk) 9 mrogih tobakarnah t Trpto is okolici, Ljubljani. Gorici, Sranju, £t. Petru, Sežani, N&brežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovžfini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. ."ESI OGLASOV ce računajo po vrstah (Hroke 73 mm, visoke i t um>; ca trgovinske in obrtne oglase po 26 stotiak | ra osmrtnice, zalivale, poslanice, oglase denarnih ta vodov po $0 stot. Za oglase v tekBtu lbta do 5 vrst 20 K, vsakana-ialjnB vrsta K 2. Mali oglasi po 8 stot. beseda, najmanj pa as 40 stot. — Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinost J Je moč t VaroAfilat k sala ta vse leto 34 IL. po! leta 12 K, 3 mesece 6 K —, os oaročbs bree doposlane naročnine, se uprava ne ozira, laiečitea la udelltKo Udaile »Miosti' itais: celoletio £ 5-20, pol leti 2-60 Vsi dopisi naj se pošiljajo oa uredništvo lista. Nefrankovans pisma se se sprejemalo la rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UKEDNDŠTVO: al. Giorgto Galatti 18. (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik STEFA1T GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista ^Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St 18. Po?tno-hr»»llnl«rl račun It. 841*653. ccc^sn —- TBI^rOH «Uv. US7. _ Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK a BRZOJAVNE VESTI. Dogodki v Maroku. ORAN i. Danes je odšel batalijon inozemskih legijonarjev v Casablanko, jutri sledi drugi batalijon. TANGER i. Poročilo o priznanju Mulej Hatida sultanom v Saffiju se ne potrjuje, Kaid ni tega še proglasil. PARIZ i. Aadmiral Philibert je brzo-javil: V Magazanu trajajo dalje pogajanja med rodovi. Prebivalstvo v Saffiju in Mo-gadorju je sedaj mirneje. Pri Casablanki je okolu šotorišča Francozov, zbranih 5000 do f»ooo mož. Škofijske konference. DUNAJ 1. Letošnje jesenske škofijske konference se bodo vršile na Dunaju meseca novembra. Sklicanje državnega zbora. DUNAJ 1. Od krščansko - socijalne strani poročajo, da namerava vlada sklicati dršavni zbor na 15. oktobra. Od drugih strani se sliši, da bo državni zbor sklican med 15. in 20. oktobrom. Splošni štrajk. ANTVERPEN 1. Jutri prične splošni Štrajk, ki se raztegne na vse pristaniške delavce. Perzijski veliki vezir umorjen. TEHERAN 1. Sinoči je bil veliki vezir ustreljen, ko je zapuščal parlament. Morilec je potem baje izvršil samomor. Veličastni nastop narodne delavske organizacije. Rusija. Blagoslovljenje spominske cerkve. PETROGRAD 1. V navzočnosti carske dvojice, grške kraljice, velikih knezov, državnih in dvornih dostojanstvenikov se je danes vršilo slovesno posvećenje cerkve, zgradjene na mestu, kjer je bil umorjen car Aleksander II. Car in carica sta se pripeljala po Nevi. Vzlic temu, da je policija zaprla vse dohode, je prišlo na tisoče ljudi, ki so carsko dvojico viharno pozdravljali, ki je od otvoritve državne dume danes v prvič prišla v Petrograd. Minister Izvolski. PETROGRAD 1. Minister za unanje stvari Izvolski se poda preko Berolina v Karlove vari. Kolera v Moskvi. MOSKVA 1. Včeraj so tukaj bakte-riologično konstatovali prvi slučaj kolere. In zopet je bil to naš dan, dan, ki bo' s zlatimi črtami zapisan v zgodovini našega narodnega boja, ki je boj za politično, kulturno in gospodarsko emancipacijo. V takih dnevih se nam dozdeva, kakor da bi se zopet en člen odtrgal od one verige, ki nas je imela prikovane k suženjstvu. Zopet torej korak naprej — k svobodi, ki si jo priborimo potom resnega dela v narodnem demokratičnem duhu. Mi smo pokazali, da smo tu, silni po svojem številu in zavednosti, pokazali smo, da nas ni strah naših sovražnikov, ki hočejo ovirati, da postanemo mi v Trstu mogočen, narodno, kulturno in gospodarsko važen faktor; a pokazal je tudi Jvčerajšnji dan, da naši nasprotniki strepetajo, ko se Slovenec pokaže v svoji sili. Da bo »Narodna delavska organizacija« uspevala, to smo vedeli, a da se Že po petnajstih dnevih svojega obstanka po-vspe do take moči, tega si nismo upali niti sanjati. To dokazuje, kako narodno zavedno je naše delavstvo in kake opravičene nade stavlja ono v našo delavsko organizacijo. A bil je včerajšnji dan tudi dan zadoščenja. Po tolikih grožnjah od strani narodnih in mednarodnih nasprotnikov se nismo dali motiti, in dokazali smo, da, ako hočemo, znamo biti tudi gospodarji na tržaških ulicah. Včerajšnji dan je imel biti velikanski praznik narodnega delavstva, a policija je slavnost prepovedala vsled groženj rudečih absolutistov. Mesto tega se je pa zbrala narodna delavska organizacija, in pokazala, da — ako ima policija strah — se pa ona ne boji praznih groženj tržaških teroristov. Dogodki minolega tedna in razžaljiva pisava tukajšnjega socijalističnega glasila so dali povod, da je bilo naše ljudstvo prenasičeno elektrike. Da pa ni ob takem duševnem stanju mas prišlo do hudega spopada, se je le zahvaliti zdravi pameti in samozataje vanj u našega delavstva. Že pred 5. uro so velike množice našega ljudstva korakale proti Sv. Ivanu na shod »Narodne delavske organizacije«, ki se je vršil v vrtu tamošnjega Narodnega doma. Ko se je shod pričel, je bil vrt pre-napoljnen. Impozanten je bil razgled raz govorniške tribune na čez 3000 broječo množico. Tik vstopa pa — previdnost je lepa PODLISTEK. Kolo zemljo ptreMle cM? Povest grofa Leva Tolstega. Pahom ni mogel zaspati. Vedno je mislil na zemljo. Kaj bom tukaj vse napravil! Celo kneževino obsežem — petdeset verst napravim v tem enem dnevu — dan je zdaj tako dolg, v petdesetih verstah leži desettisoč desjetin. Pred nikomur se mi ni treba uklanjati — poorjem, kolikor hočem — ostalo pustim za pašo. Vso noč ni spal. samo proti jutru je malo zadremal. Komaj pa je bil zadremal, je imel sanje, ležal je v ravno tej kibitki in slišal zunaj nekoga se smejati. Da bi videl, kdo se smeja, je stopil iz kibitke. In tu je videl sedeti starosto Baškirjev, ta se je držal z obema rokama za trebuli in se tresel od smeha. Paliom je stopil bliže in je vprašal, zakaj se smeja — a tu je videl: to ni starosta Baškiijev, ampak trgovec, ki je prišel na njegov dvor in mu pripovedoval o teli krajih. In ravno vpraša trgovca : Ali si že dolgo tukaj ? A to ni več trgovec, ampak tisti kmet, ki je v domačem kraju prišel k njemu od dolenje Volge. Zdaj tudi ni več kmet — sam živi vrag je. ta sedi tu z ro- žieki in kopiti, in smeja se in gleda na eno mesto. In Pahom si misli: na kaj gleda: nad čem se smeja ? V sanjah je videl ležati človeka, bosega, v sami srajci in hlačah, z nosom navzgor in belega kakor rjuha. Ko je pogledal ostreje, kakšen človek bi bil to, mu je postalo jasno: on sam je bil. Od strahu se je prebudil. Kaj vse ne pride človeku v sanjah. Ozrl se je. Ze se je pričelo daniti. Treba zbuditi ljudi, čas je, da odrinemo. Pahom je vstal, vzbudil hlapca, ki je spal v tarantasu, pustil zapreči in je šel budit Baškirje. „Čas je," je klical, „da odrinemo na stepo." Baškirji so vstali, se zbrali, tudi starosta je prišel. Zopet so pili kumis in so hoteli pogostiti Pahoma s čajem. On pa je silil na odhod. „Ce gremo," je klical, „naj se zgodi precej. Skrajni čas je." Baškirji so se odpravili na pot, eni so jahali, drugi so se peljali v tarantasih. Pahom, spremljevan od hlapca, se je peljal v svojem tarantasu. Prišli so k stepi, ko je jutranje solnce rdečilo nebo, šli na hrib in se zbrali. Sta- lasnost — seje bilo zbralo krdelo kakih 200 ljudij, ki so se že v začetku vedli jako samozavestno, a Čim bolj so naraščale naše vrste, so postajali vedno bolj malodušni. To krdelo je prišlo razbijat shod. Kdo pa so vendar bili ti junaki ? Čujte in strmite: bili so to furlanski socijalisti. Te reve so bile prišle včeraj »kronat« Pit-tonija svojim poslancem, in njih slovenski sodrugi — teh je bilo na shodu komaj 50 — so jih bili povabili, da naj pridejo k našemu shodu povečat njihovelastne šibke vrste in pomagat razbijat shod. Njim pa so se bili pridružili mnogi tukajšni italijanski socijalisti, več ali manj tržaški mob. Takoj ob žačetku shoda, ki ga je burno pozdravljen, otvoril predsednik dr. Josip Man d ić ob 5. in pol uri, je prišlo do spopada. Dr. Mandič je namreč takoj izjavil, da je na shodu ljudij, ki imajo neke skrite namene. Za besedo da se sme vsak oglasiti, toda strahovanje si slovenski delavci prepovedujejo. Slovenci so začeli burno aklamirati, Furlančki pa so na komando njih gostitaljev vsklikali; >Viva il socia-lismo! Abbasso i nazionalisti sloveni« in m....! Med našimi ljudmi je nastala velikanska reakcija in začeli so suvati Fur-lančke in compagnia bella iz vrta. V rokah socijalistov in v njih žepih videli so se kozarci, steklenice in eden teh junakov je potegnil celo nož. Ko so pa videli oko lu sebe trde pesti naših delavcev, katerim je socijalistično orožje prav malo imponiralo, zlezlo jim je srce v hlače, in nastala je med njimi velikanska panika. V desetih minutah so bili socijalistični izgredniki že na ulici in urnih krač so jo ti junaki pobrisali od Sv. Ivana. Dobili so pošteno lekcijo, ki se jo bodo pamtili dolgo časa. Po tej epizodi je zbrano delavstvo navdušeno zapelo »Hej Slovani«, a dr. Mandič je potem nadaljeval svoj pozdravni govor in predlagal za predsednika shoda tov. Jakliča, ki je v ostrih besedah obsojal nastop socijalistov in osmešil slovenske socijalne demokrate, ki so preslabi, da bi nastopili samostojno in so radi tega poklicali na pomoč Furlane. Prvi se je oglasil za besedo predsednik organizacije dr. Mandić: V „La-voratoru* je priobčil članek neki »com-pagno sloveno« in trdil, da naš ustanovni shod je bil »sibilino«, tam da ni bilo ni- rosta se je približal Paliomu in je pokazal z roko na stepo. „To vse," je dejal, „kar moreš obseči z očmi, je naše. Izvoli poljubno." Pahomove oči so se svetile: daleč tja je videl travnat svet, gladek kakor dlan, črn ko mak, v globinah je rastla različna trava, visoka do prsi. Starosta je snel lisičjo kučmo, jo položil na sredo hriba in dejal: „To je znamenje; tu gor položi svoj denar. Tvoj hlapec bo tudi stal tukaj. Odtod pojdi in semkaj pridi nazaj. Vsa zemlja, ki jo obhodiš, je tvoja." Pahom je izvlekel svoj denar in ga položil v kučmo; slekel je kaftan, tako da je ostal v samem suknjiču, oprtal si je malho s kruhom, plosko steklenico vode si je privezal za pas, nategnil škornje in se pripravil na pot. Premišljeval je in premišljeval, katero smer bi vzel. Povsodi je tukaj krasno. Mislil si je: vseeno, grem proti solčnemu vzhodu, in se je postavil z obrazom proti solncu — zdaj se je pretegaval in čakal, da se pokaže solnce nad obzorjem. Časa ni gubiti, si je mislil, v liladu se da celo lažje hoditi. Jezdeci so se vstopili zadaj za njim. Čim se je prikazalo solnce, je odrinil — jezdeci za njim. (Dalje.) kakega navdušenja, češ, da sami nismo j znali, kaj hočemo. Na to vprašanje je lahko odgovoriti. Mi smo Slovenci v Trstu in hočemo taki ostatiNe damo si imponirati od nikakih ljudi ter se borimo za svojo narodno korist, kakor delajo drugje tudi socijalni demokrati. Narodna delavska organizacija ima biti steber proti koaliciji italijanskih liberalcev in socijalnih demokratov italijanske in slovenske narodnosti in tudi vlade. Mi smo narodnjaki in ob enem tudi skrajno napredni, gospodarsko in socijalno. Nadaljevaje je predsednik razlagal pravila narodne delavske organizacije, njen delokrog in sredstva v dosego narodne, gospodarske in kulturne emancipacije. „Lavoratore" ve prav dobro, kaj hočemo, in da je spoznal važnost našega gibanja, to dokazuje njegovo pisanje in to so vedeli tudi oni pobalini, ki so prišii na naš shod terorizirat. Slovensko narodno delavstvo, menil je dalje tov. predsednik, se hoče boriti proti konkurenci, ki jo delajo domorodnemu delavstvu italijanski parasiti iz kraljestva. Mi smo gotovo človekoljubi, ali srajca nam je bliže nego suknja. Govorč o potrebi slovenske ljudske šole, je predsednik z ogorčenimi besedami napadel pristranost vlade, ki peščici Italijanov v sv. Ivanu priznava pravico ne le do paralelk, ampak celo do lastne šole, dočim so Slovenci v mestu brez narodnega pouka. Dokazal je nadalje enostranost gospodarskega boja socijalistov, ki se borijo le za zboljšanje plač, a nimajo zmisla za druge socijalne in kulturne potrebe. V ilustracijo kako skrbe socijalisti posebno za higijeno, je navedel kake strašne razmere vladajo v „Lavoratorovi" tiskarni. Najboljši propagatorji pa za narodno delavsko organizacijo da so socijalisti se svojim vedenjem, ko se gre za stvari, ki se tičejo Slovencev. Ko je predsednik končal svoj govor, zapazil je med občinstvom drž. posl. in odbornika narodne delavske organizacije d.ra Rybara, ki se je ravno včeraj povrnil z večtedenskega potovanja. Pozdravil ga je in občinstvo je svojemu ljubljencu priredilo navdušeno ovacijo. Nadaljni govornik tovariš Jaklič je z ostrimi besedami obsodil vedenje slovenskih socijalnih demokratov in povdar-jal njih malodušnost, ki so jo pokazali s tem, da so povabili Furlane na boj proti slovenskim delavcem. On, sam bivši socijalist, ve prav dobro, kako so njih vodje stali ob boku proletarcev, ko se je šlo za resen boj. Pobijal je posebno trditev socijalistov, da imamo v organizaciji same advokate. Koga pa imajo oni v organizaciji? Zelezničarska organizacija ima kar štiri advokate, in še ti so židje. Priglasil se je na to za besedo socijalist M i h e v c, ki je bil ostal na bojnem torišču. Začel je govoriti o stuttgarškem shodu, ki neki dokazuje, kako močno vspeva socijalna demokracija. Trdil je, da, ker je kapitalizem internacionalno organiziran, mora biti tudi delavstvo organizirano interna cijonalno. Ko so ga pa naši delavci motili z -raznimi mejklici, je on označil to njih vedenje za nedostojno — ter ni mogel več nadaljevati. Dr. Mandič in dr. Rybar, ki je med velikansko ovacijo občinstva tudi stopil na tribuno, sta zaman skušala pomiriti razburjene poslušalee, kar se tem poslednjim gotovo ne more zameriti, ako se pomisli, na kak surov način so bili poprej razžaljeni od strani laških in slovenskih sodru-gov. Po ponesrečenem Mihčevevem nastopu je spregovoril tovariš Skerlj, ki Stran II »EDINOST« štev. 242 V Trstu, dne 2. septembra 1907. je z navdušenimi besedami proslavil vznik \ stranka je pisala najprej o nas zaničljivo, a »N. D. O.« in izrazil nado, da bodo sča- kmalo potem je dokazala s svojim pisanjem, soma vsi slovenski delavci pristopili v kako se nas boji. »X. D. O.« bo torej njene vrste. Zavrnil je socialističnega znala braniti vse interese delavstva, ne da predgovornika, ki je bil omenil štrajk te- si bo dala ukazovati ni od Dunaja ni od sarjev v Ljubljani in razmere med nabre- Rima. Velikanski aplavz je nastal po go- žinskimi kamnoseki in njih delodajalci v voru dra. Rybafa ter ga je občinstvo dokaz svoje trditve o internacijonalizmu burno aklamiralo. kapitala. Ne more razumeti, čemu prihaja Predsednik »N. D. O.« dr. Mandić on nam v Trst očitat nabrežinskp razmere, zaključil je shod, rekoč, da današnji V odgovor Mihevcu, ki se je pritoževal shod je dobra lekcija za socijalne demo- radi motenja njegovega govora, povedal krate, ki se ne smejo igrati z ognjem, je tovariš Škerlj razne slučaje, kako te- Shod je bil zaključen ob 7. in pol uri ob roristično so mnogokrat nastopali proti velikem navdušenju zbrane mase in ob nam socijalni demokratje na raznih njih petju »Hej Slovani !< so zborovalci zapu-shodih. Kakor klasičen primer je navedel stili »Narodni dom«. shod v »Mirabello«, ko je on sam med | Od »Narodnega doma« je korakala 200 socijalisti zaprosil za besedo, a mu je velikanska množica proti mestu, povsem niso niti hoteli dati, temveč je bil izbac- mirno in dostojno. Od > Narodnega doma« je korakala r ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ■ ♦ ■ ■ ♦ ■ ♦ ■ ■ ■ ♦ ■ • MALI OGLAS!. njen in tepen. Kakor zadnji govornik je nastopil dr. Ry bar, navdušeno pozdravljen od zbranega občinstva. »Dragi rojaki ! — je začel — v zadnjem času, ko se je vstanovljala N. D. O. bil sem odsoten, a v duhu sera bil z vami in s slastjo sem Čital v »Edi- velikanska množica proti mestu, povsem mirno in dostojno. Kot dolga črna kača se je vil sprevod po sv. ivanskih ulicah na via Giulia. Po Šest korakali so v vrsti narodni delavci, tihi, brez petja in hruŠČa. Že pri via Kandler je poskusila po- Mali oglasi računajo se po S stot besedo; rcartnoriskane besede se računajo enkrat t«2. Najmanjša pristojbina 40 stotin*. —• — Plača se takoj. : i| A. SEMULIČ 1 j Bogata izbera pohištva Trst. tra Belvedora štev. 3 Mar Izvm Trsta pOatn« niracl Uk ..BALI 00L*S •■!()• iMtf V aapraj, kar dragača na ba n]«gov oglat eb]av!|m ča al Ottba poznana Upravi lista. Tarif« Ja natisnjena aa Salu „MALIM OGLASOV" la vsakd« tsbka prerefinl, kolika ao Ja plačat! s tsta, da prsitajs bestda Oglasa traba nastaviti na „IMSERATMI ODDELEK" „Edinosti". Na vpraianjs potom pitam bo dajal „IISERATSI ODDELEK < nformsoljs adlno la, ča ba pisan priislana znanka za odgovor Slovenci in okoličanski delavci Pfl7flr V V Gospod Ivan S;mič Vam naznanja ■ OfcUI ■ ■ da nima ničeBar več opraviti s staro prodajaln ico v ulici Torrente „Alla cittii di Trieste" in Vas opozarja, da odpre v prvi polovici meseca septembra novo prodajalnico izgotovljenib oblek in blaga za moške obleke po naročila. Vse blago je bilo zbrano osebno iz najboijših čeških in moravskih totarn. V zalogi bo specijaliteta srajc in h 1 a č iz pravega domaČega blaga lastnega iz- i delka. Lastnik se priporoča za Va3 obisk, kakor v preteklem času. Ta prodajalnica se bo odprla v ulici Banlera vecchla 32 blizo lekarne Picciola. 1027) Udani IVAN SIMIČ. I Trst, trg Belvedera štev. 3 Lastna delalnica, ul. Ruggero Manna V zalogi ima vsakovrstnega pohištva. Cene zmerne in postrežba poštena in natančna. 42-letni mož nosti« o pripravljalnih korakih in o vata-j Hcija razbiti sprevod, a bila je preslaba. novnem občnem zboru N. D. O. Moram Mirno in dostojno so korakale naše čete tu povdarjati, da inicijativa k vstanovitvi mimo kavarne Milano, dokler ni policijski N. D. O. je izšla iz delavstva samega in oficir Rappcl čutil potrebo razburjati ne od strani političnih voditeljev tržaških, j masQ s tem^ da Jfc dal zapreti Stadion Jaz odklanjam to čast in v nekem smislu in spraviti mase v uL Fontana. Prišlo je tudi odgovornost. Delavci so leto za le-,do malega spopada in Rappelje zavkazal tom prihajali k nam, naj osnujemo na- i stražaTOf naj i2viečejo sablje. Hvala bogu rodno organizacijo, a mi smo vedno od-|je yse ostalo pri tem in n- bUo nikake klanjali. Rekli smo jim, bodite previdnij nesreče> Med tem ko so se naše faiange in trezni. Delavstvo se mora združiti v po ulici S. Francesco približavale >Na- močno falango. Nočemo, da bo prišlo do rodnemu domu«, zbirala se je zmes mlečno-razdora med delavskimi masami, kar bi j ZQbih mladičev v bližini kavarne Volti di utegnilo škodovati delavstvu ; mi smo tako Chiozza Bili ^ to uberalci, Mazzinijanci, govorili, ker smo upali, da bo socijalna j ^^ j t d Po malih skupinahf kla. demokracija res zastopala delavske inte-. yerni tQ protest čistQ talijanskega značaja rese. A tukaj v Trstu se socijalna derao-j^ SQ ge začeli pomikati po uL Car. kracija ne bori za nje, tukaj se le bon Komaj pa sQ zapazili ravnokar iz za zmago italijanske ideje. Se prt vsaktI Uce CoroneQ izstopivSe mase našega na- priložnosti, ko so nastopili laški nacijo-; rodnega delavstva, je bila njih korajža nalci, so tem vedno ploskali laški in žali- ^ kfaju t bog tudi slovenski socijalni demokratje. Ko se je pa šlo 2a naše narodne interese, tistikrat je bila socijalna demokracija vedno proti nam. Na shod družbe sv. Cirila in Metodija, ko se je šlo za našo Solo, takrat niso prišli socijalisti, da nam pomagajo, ampak le z namenom, da nas motijo. Tudi takrat so pripeljali seboj laške socijalne demokrate, in potem, na mesto da bi se pridružili našim zahtevam, so razsajali in govorili o Turkih, Kitajcih in Japoncih, le o šoli ne. Na zadnje pa so izjavili, da so proti naši Šoli, ker je družba sv. Cirila in Metodija baje klerikalna, kakor bi mi zahtevali šolo od sv. Cirila in Metodija. Mi smo zahtevali šolo od občine, tako kakor jo predpisujejo obstoječi državni zakoni. Kadar se gre pa za Gari-baldijevo slavnost, za laške bicikliste, takrat so naši socijalisti takoj pri roki. prijetne zunanjosti, skrben gospodar, premožen, z dobro vpeljano trgovino, išče soprogo, gospodično ali ndovo, starost postranska zadeva, s 5000—7000 gld. premoženja za razširjenje gospodarske ga delokroga. Glavnica pride vknjižena na novo poslopje v delu. Žslel bi Slovenko, znajočo kaj laškega. Pismene ponudbe na „Inseratni oddelek Edinosti" pod, TRGOVEC 77u. 105G ter se priporočam za mnogobrojni obisk FRAN KANTE. KJIGOVEZNICA Tovarna trgovskih registrov Gustavo Tassini & Figlio Trst, Via Porporella It. 5 - ogel Via ieiia Sanitč. Kadar pa nastopa slovenski delavec na j ^ tfžaški sQcijal deirokrati Ker SQ ve_ tržaških ulicah, tedaj so izven sebe in ^ da v gv Jakobu n{ doma ^ ^^ grozijo, da preprečijo vsako demonstracijo. delavstva _ šli so zaVratno tja gor -DanaŠnie prizore ne odobravam po- „ .... .. , j & Vko se prid*1 raz°1"» polomili, metali kamenje, ranili naše ljudi, ki niso bili pripravljeni na tak Iz tisočerih grl naših narodnih delavcev. ki so se bili vstavili pred Narodnim domom, je mogočno in pretresljivo zado-nela naša himna »Hej Slovani!« Na to se je masa našega ljudstva mirno razšla. Veliki del istega je odšlo v smeri proti volti di Chiozza. Toliko narodni kolikor mednarodni Italijani, so se pred Slovenci kar skrivali. Včeraj je tržaški Slovenec dokazal, da sme on demonstrirati tudi pod glasovitimi oboki — ultra iredentarske kavarne Chiozza. K.o so se bili Slovenci ob 9. uri popolnoma razšli — šele tisti krat — so zlezli naši blamirani teroristi vseh barv iz svojih brlogov in začeli pokazati, kako da so koražni, kadar so sami. Največo in-famnost je pa sinoči zagrešila ona stranka, ki vedno govori o kulturi, razširja pa le — - . _ * . , , . _ _ u-, I 1 i Sprejemata vsakovrstne naročbe barbarstvo; to so včeraj preobilno doka-l r 0 Slovenci! Lastniki krčm, gostiln, hiš in stanovanj, kupujte mrežice in druge predmete ea plinovo razsvetljavo v prodajalnici 000000 Srmano Cattelani Trst, ulica Acquedotto štev. 10 Trst kjer najdete najprimerneje cene in trpežno blago- »KKKKKXXXKXKKKKX Drnriff fO Obešala, postelje, opra-rlUUU JI vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo „Seces-sion'S mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar, Trst, ulica Cereria št. 2. HWXXXXXWXHMXWHXK C. kr. priv. Riunione Adriatica di Sicurta Glavnica in rezer?ni zakladi društva glaaom bilanc« ^cc^scc : - ,; 31. decembra 1904. c : Zadružna glavnica (od kojih vplačano K 3,200.000)....... K 8,000.000 Rezervni zakladi dobičkov..........7,489.915 „ zaklad proti vpadanju vrednostij javnih efektov ... „ 4,14 4154 Rezervni zaklad premij za zavarovanja ..........................83,152.192 Zavarovanja na Življenje v veljavi 31. decembra 1904 ............295,436.332 Izplačane škode v vseh oddelkih od ustanovitve društva [1838—1904: „ 542,251.551 DruStvo sprejema po jako ugodnih pogojih ----zavarovanja proti požaru, atreli, škodi vsled razatrelb. uloniu kakor tudi prevozov po suhem in morju; l^vj r^k | f sklepa pogodbe za zavarovanje Življenja po razno- I^Ct^-I 1^.1 1IC4.1 I 1 'vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljive za slavnemu občinstvu, da odprem v nedeljo jživljenia aii P° 8mrti '»varovanca, doto otrokom itd, i. septempra t. 1. ,,Gostilno Kante" v ulici Giulia štev. 33 PnHnieani naznanja slavn. občinstvu, da je rUU|llOalll odprl svojo novo gostilno v ulici deli' Industria_ 3tev. 5, ter se priporoča za obilen obisk Fran Štrancar. 943 Prodajo se stavbe bička. Razpolaga enarja na I in II. vknjižbo od 4s/i <1° ^ */o obresti. Menjava ne remičnin z zemljišči in dvorci. — Trst, Korso štev. 34. 860 Ino in Pnrtn mizarski mojster, ulica Giulia JUblp nU« štev. 10, Telefon 1971. Izdeluje in popravlja vsakovrstna stavbinska in druga mizarska dela ter daje v najem razne scenerije za odre 612 prodaja samo žganjarija v ulici Tintore štev. 4, hiša Dus-8 i c h. 875 Pristen istrski tropinovec ---\ Za vsakovrstne naročbe mineralnih vod, obrnite se na centralno zalogo vseh naravnih == mineralnih vod-- Angelo Devetak - Trst ulica Acquedotto 22. — Tol. 1448 FumotosConelloto TRST, ulica del Toro št. 16 SLIKARJA sob, grbov, Iaki-rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd. f.pertot™ mr.r»vi urar Trst, ulica Poste Nuove 9 ^jjžopne ure najboljilh tovarn Najnovejše stenske uro. Izbor ur za birmo In za darila. Popravlja po zelo nizkih cen &h. tudi tapecirarska dela. divjaški napad. O tem barbaskem činu sporočimo prihodnjič. Za sedaj jim pravimo polnoma ali razumem jih, Ako se pride na slovenski shod s Furlani. ki ne razumejo niti besede slovenski, potem se ima namen le motiti shod. Dobili so radi tega , ... . - le to: Hvala za propagando!!! pošten odgovor, ki si ga zapamtijo. Krivdo ^ t- t- o na vsem tem in na današnjih prizorih ima u. u....... tudi tržaška vlada, Li pokazuje pri vsaki *jS}*%y% f^TPI^ priložnosti, da se boji vsakega postopača.; w V ** v ir j Ko je bilo v Trstu pet italijanskih Ka adreso ravnateljstva državnih žele znic j iredentističnih poslancev, tistikrat se je' Dne 16. t. m. sem svojo soprogo, ki me j vlada bala iredentovcev in nam ni hotela je bila prišla obiskat na letovišče v obližju ! nič dati. Ko so pa isti propadli, je začela 1 sv. Lucije, spremil na tamošnjo postajo. 1 vlada svobodno dihati; ali za iredentovci , Dospevši na postajo sem kupil listek za j so prišli socijalisti in vzbudil se je njen | ženo za vlak, ki odhaja ob 3/i7 zjutraj, j strah in Slovencem ne dajo zopet nič Žena je bila namenjena v Trst. V vagonu ; Vlada pokazuje, da se doseza vse s fizično pa je še-le izvedela, da ta vlak vozi samo močjo in da ima kaj le oni, ki imponira, do Gorice. Vem sicer, da je na postaji l To storimo sedaj tudi mi in hočemo vladi 2>oJca.-ati, da znajo tudi Slovenci rabiti fizično moč. Jaz sem sicer vedno mnenja, da se imamo najprej boriti z uma svitlim mečem. Kakor socijalni demokrati prepričujejo naše govornike, tako bomo tudi mi z fizično silo proti njim nastopali. Naši organizaciji se predbaciva, da nima programa. Kaj pa socijalisti ? V tem obziru je soci-jalistični predgovornik jako nesrečno navedel stuttgarski shod. Eno je v praksi, drugo v teoriji. Socijalno - demokratična ANTON SKERL ashanlk, zapriseženi iivodenee. Tist - Carlo Gol doni je v trg n. - Trsi Zastopnik: tovarne koles ii motokoles „Peci" Napeljava Id zaloga električnih zvončkov, ljuS? < in prodaja gramofonov, zonofonov in fonografev Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehaniča* j delavnica za popravljanje šivalnih strojev, kol** ; motokoles itd. Velika ziloga pripadkov po tovamliklh cenah. TELEFON štev. 1734. Tovarna pohištva ulica detla £esa št. 45 ZALOGA: Piazza Rosario št. I Katalogi načrti in proračuni VINA PRVA ZALiOGA UMBESRTO TRST — ulica Tiziano Vecellio 9 ima izključno izvrstna namizna uina Istrski refoik po 72 stot. liter; Dalmatinsko vino po 80 st. liter ; Opolo ls Omliljm po 80 st. liter ; razun tega, Sar* Izbera finih likerjev v buteljkah. ""Sgg SPECIJALITETA Rsfoil ii larfct (Iz Mft TiiogradoT) nlanSeao rmtea 3 5 Mih. Pošilja tudi na dom. — Jamči za pristnost lastnih pridelkov. ■V Za gostiln i?arje _ ~ wne po do3ovoru Koiolfo Fransin i Ginstina SaMrisi Trst ul. del Boschetto št. 6. Pohištvo solidno in elegantno. Cene zmerne. v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti in elegancije — — — se vdobi pri--- (naslednik: G. Dalla Torre Giacomo JVtacerata ulica M' Acpedotto 3 ulica Chiozza 7, ulica del Toro 1. flV* Cene, ki so splošno priznane za ugodne. i pohištvo in tapetarije OTEX< BALKM "fiSS S£St HOTEL BAJLKAK V Prstu, dne 2. septembra 1^07 »EDUNOBTc Stv. 242 Stran III -azobesen vozni red. Ali če se uvazuje, J Salo na stran, ker so resni dnovi! Opčine da velik del potnikov je iz priprostega mi niso prav ugajale. Sicer nisem "bil po raroda, ki v mnogih slučajih niti čitati ne vsej vasi radi neznosne vročine, ali pred :na — in če tudi zna, pa se ne spoznava v komplicirano sestavljenih voznih redih. Zato menim, da bi bilo potrebno, da bi -lezniški organi opominjali nepoučeno udstvo. Ker taki dogodki so včasih sila leti, ko sem se mudil tukaj, so bili Slovenci tukaj močneji. Samo veselilo me bo, ako se motim. Najbolj so me seveda napisi zanimali, ker po njih se lahko sodi potem tudi stanje narodne stvari. Nočem neprijetni. Moja žena je morala v Gorici. navajati posamičnih spakedrank — ali ćakati nad dve uri in vrhu tega je morala izplačati Se 80 stot. V interesu občinstva - naprošeno ravnateljstvo državnih želez-:ro, da bi dalo svojim organom nalog, r>£, opozarjajo potnike, ki so namjenjeni v Trst, da dotični vlak vozi samo do Gorice. Defravdant pošte v Ogulinu aretovan v Trstu. Predvčerajšnjim predpoludne sta dva policijska agenta videla na Korzu nekega elegantno oblečenega človeka, ki je v smejati sem se moral, ko sem videl, da se ta vas piše na tri različne načine, in sicer: Opčina, Opcina in Opchina. Bog vam odpusti grehe »patrijoti«, kaj jedna-nakega ste le vi zmožni! Žeja me je mu čila, kam naj grem? V hipu sem začul iz neke gostilne, ki ima prav lep vrt, slovenske zvoke avtomata — in liajd tje. A zmotil sem se. Samo avtomat je znal slovenski igrati, ljudje so bili Italijani. Sel -aznih trgovinah nakupoval raznovrstno j slovenske razglednice nisem dobil. Koj sem pobral svojo torbo in naprej. Ustavil sem se pri obelisku. (Nu? stvar ni tako huda, kakor bi človek mislil po vnanjem vtisu onega dela j Opčin, ki je poleg ceste. Je pač priljubljen kraj za izlete meščanov. Na volitvah zmagujemo prav lepo. Op. ured.). Razgled od tukaj je veličasten. Mislil sem si pa ob tej priložnosti, da naše narodne, pridne boritelje še čaka ogromnega dela, dosti truda, predno bode to morje in mesto z okolico zopet slovensko — oziroma slovansko. Izročivši kosti svojega rojstva elektriki, občudoval sem mesto s krasno oko lico, mirno morje, zahajajoče solnce in prav milo se mi je storilo, ko sem pomislil, da se moramo na domači zemlji tujce počutiti. Na kolodvoru sem hotel kupiti »Edinost«. Vse različne časnike sem videl, samo »Edinosti« ni bilo nikjer zapaziti. — Ves razkoračen — kakor je že zmiraj Perunova navada — zahtevam ta časnik — in glej — saj ima ta gospodična tudi »Edinost« — samo, — samo skrito — tako, — da je nihče ne opazi. Mislil sem si sam pri sebi — rekel seveda nisem ničesar — da bode tudi za Trst prišel čas, ko se naši časniki ne bodo pred potniki skrivali. Gospod urednik, kasor sem videl, tako sem pisal — to naj bodo odlomki iz moje potne torbe. Perun, iago in se pri tem vedno oziral okrog in -e sploh vedel jako sumljivo. To njegovo .edenje jima je vzbudilo sum, da ima naj-rže kaj m vesti in sta ga vsled tega r. lovala in ga odvedla na policijo. Na policiji je aretovani rekel, da je trgovec varol Jelene iz Karlovca, kjer da ima trgovino s železom. Ko so mu preiskal epe, so našli pri njem 6797 kron denarja. \a to so pa takoj brzojavili v Karlovac, ii tam znan trgovec Jelene. Odgovor a to brzojavko je "bil naravnost katastro-kn za aretovanega. Glasil se j?, da je .rgovec Karol Jelene v Karlovcu obče .n:n in da se nahaja v Karlovcu. Ko so .retovanemu povedali, kakšen odgovor so iobili iz Karlovca, je pa rekel, da je Simon Gomirac iz Ogulina. No, pridržali so _a seveda v zaporu in potem so šli malo • obrskati v njegovo sobo v hotelu. In tam -d našli poleg drugih malenkosti — mej ^aterimi nabasan revolver — tudi razglednico naslovljeno Danielu Vukeliču fotografijo aretovanega z legitimacijo, -iasečo se tudi na ime Danijel Vukelić. Tedaj še-le je aretovani povedal, da je on /anijel Vukelić, ki je bil v Ogulinu poštni išistent in je tam — na pošti — vkradel ^.•oto 8000 kron in pobegnil. Dejal je, da niti poštni urad v Ogulinu še ne ničesar o tej tatvini. Vesti iz Štajerske. Opazke s pota. (Dopis s Staje r- - k e g a.) V številki 199. »Edinosti« oglasil je bil neki Perun. Ne vem, kako pri-aja ta gosp. dopisnik do tega imena ?! Vli mi je morda celo v sorodu? Saj po mišljenju in dejanju sva si jednaka, ker erunom navada je: povsodi stikati, kri-.:irati, — ali boljše rečeno — bliskati. \aj mi ta gosp. Perun tržaški oprosti, :o sem enkrat zašel v njegov delokrog — namreč v Trst in okolico. Podal sem na daljno potovanje. Do sv. Petra na Kranjskem sem v rzovlaku dobro spal, a tam me je naenkrat vzbudilo italijansko žuborenje. Smo že ed patrijoti«, sem si mislil in se naglo uravnal. In že sta vstopila dva italijanska ladiča vsak s svojim „Piccolom«. Oh, - ko lepo sta ta dva mlada gospoda politizirala, me pogledovala po strani, češ, a tako ničesar ne umeje o naši veliki : olitiki. Ko pa sta začela prav dobro za-avljati čez nas, sem urno svoj slov. čas-k odprl, pogledal ju tudi jaz po strani . glej čudo - - junaka sta koj utihnila, i o je bil prvi intermezzo na mojem poto-anju. Mimo Sežane je »lukamatijac tako jpihal, da nisem imel časa opaziti, kako kaj s slovenskim napisom na tej podaji. Dirjali smo naprej mimo Opčin, kjer _m zraven tega imena tudi videl neko ■vako »Opcina«. Zastonj sem stegoval v abrežini svoj dolgi in suhi vrat skozi ubral na Opčine. Elektrika me je vlekla na hrib, in prav bujno sem si predstavljal ' žavno pot svojih grških tovarišev na Jlimp, ki so morali p^š hoditi, ker takrat niso še imeli električnih železnic. Pa Razne vesti. Mednarodni verski kongres. Od 22. do 27. septembra t. 1. se bo vršil v Bostonu mednarodni verski kongres. Kongres bo imel mednaroden značaj, ako se vzame v obzir, da pridejo na ta kongres ljudje iz vseh krajev vsega sveta in vseh veroizpo-vedanj. Bombe adresirane na tajnika državnega zaklada Združenih držav. Iz New-Jorka poročajo : Na poštnem uradu v Filadelfiji je eksplodiral poštni paket, ki je bil adresiran na tajnika državnega zaklada, Corte-lyon-a. Uradniki na pošti so ostali kakor po nekem čudežu nepoškodovani, kajti eksplozija je bila silna, ter se jo je daleč slišalo. Kakšne raztrelilne znovi so bile v omotu, ni še določeno. Glasoviti tenor Caruso bo gostoval na dvorni operi na Dunaju. Pel bo v operah n Aida", ,.Rigoletto';, „Lucija di Lamer-raoor" in „Traviata'1. Gostovanje prične meseca oktobra. Zaradi gladu je lani na Angleškem po neki statistiki umrlo 220 oseb. urar in zlatar Cesare Levi se je preselil na Korso 47, prvo nadst. Prodaja vse blago z 15°/0 odbitkom kakor zlate, srebrne in kovinaste ure za moške in ženske, zlate prstane z garant, dijamanti, uh: ne. zapestnice, brocbes itd. itd. SPECIJALITETA : Velika izbera prstanov iz novega zlata od 2 gld. naprej Sprejme popravljanje ur in druge zlataniae KUPITE le AMERIKANSKI STROJ za pisanje prve vrste z v vidno pisavo, MODEL 1907 N Js N ce C3 ce » r- co D- N ki ima pred vsemi drugimi stroji enakega zistema nastopne popolnosti in vrednosti 1. Decimalno tabelo, ki je ni zameij 6'if 8 it« Ob nedeljah in praznikih: do Kormina; 3'" do Nabrežine. ~ Prihod v Trst. tz I ali Je preko Červinjana In Koralna. 7 40 0 Iz Kormina jn Červinjana preko Bivla. £ 52 B It Kormina preko Nabrežine. ic 38 B iz Koimina (zveza z Ajdovščino) ta iz Červinjana. i 1.z 8 0 U Kormina preko Nabrežine. 4 ^ 0 iz Kormina (zveza z Ajdovščino) in iz Čer- vil jana._ 7-ii 0 iz Červinjana. 7.^0 o ix Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Na brežžne B iz Koimina (zveza z Ajdovšč.) preko N abrežine It," 0 iz Kormina in B Iz Červinjana. Lunaja (Ostende in Londona) Ljubljane, Zagreba Budimpešte in Reke. 6-15 0 z lunaja, Budimpešte. t>.50 B z 1 unaja, Ljubljane, Ostende in Londona, t 25 B x Lunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešto Is Reke. 9.25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 9 os Oz Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte, 5'*^ B z Dunaja, Ljubljane Zagreba, Bdpst in Reke. Vozni red pamikov. 1 ODHOD in PRIHOD. Furlanska proga. TKST-AURAMAR-GRINJAN: vsaki dan 9.— in 3 — GRINJAN-MIRAMAR-TRST: I—, 6 —. V SESUAN: (torek, četrtek in soboto 9 30 in 6 30 (ob nedeljah in praznikih : 9-30, 3*— in 6'30. Iz SESUAN A: 12*15, 515 m 9'—. V TRŽIČ (Monfalcone) (dotiče se Sesljana) vsaki dan 3*— (izključeni prazniki). ; Iz TRŽIČA : 7 — (nedeljah in prazniki): 8.05. V GRADEŽ (vsaki dan) 10-— in 3 —. Iz GRADEŽA 2"30 in 5"— (ob nedeljah in praznikih 12 30. Istrska proga. V MILJE : 4 ( eventuelno) 8, 9, 10, 12 15, 2, 3, 3'30 5*45, 7i5, 8 30, 9. (ob nedeljah in praznikih) j 7-45, 8-15, 8 45, 9*30, 10*15, 10 45 in 12. Iz MILJ: 3-30 (eventelno) 7 05, 8*15, 915, 1045,' 12 30, 1-30, 2*45, 5, 6 30, 8. (ob nedeljah in praznikih) : 6 30, 7*05, 8, 8 45, 9 30, 10-15, 10*45, 12. (Ob nedeljah in praznikih popolndne . posebni izlet). V 3/ILJE: (Iz ladjedelnice Sv. Marka): 610, 6 30,1 12, 4*45, 6*50 (ob nedeljah in praznikih): 6*30 in 115 ; Iz MILJ (v ladijedelnica Sv. Marka): 5 50 (event.) 6 15, 6-30, 11, 4, 6. (Ob nedeljah in prazni-1 kih) 6.15, 12*45. V KOPER 7 45, 9*30, 1045, 12*05, 2, 4, 6 30, 9 30 (Ob nedeljah in praznikih) 7*45, 9*30, 10*45, 12*05, 3, 6 10. IZ KOPRA: 5 30, 7, 9, 10*30, 12*30, 2, 4*15, 8 30 (Ob nedeljah in praznikih) 5 30, 7, 9, 10*30, i L 5, 8. V ISOLO, PIRA N in PORTOROSE: (vsaki dan/ 10 Iz PORTOROSE : 130, (ob ned. in prazn.) 12T V ISOLO in PIRAN vsaki dan (izključeni prazniki) 6. Iz PIRANA: 6 V UMAG (dotiče se Izole in Pirana) vaaki dan 1215. Iz UMAGA 5 45. V UMAG (brzoparnik) (vstavi se v Piranu, Porto- rose in Salvore) vsaki dan : 5. Iz UMAGA: 4*30. V PULO (poštni parnik) (Ustavi se v Pi-anu, Sal- vore, Umagu, Cittanovi, Poreču, Vrsaru, Rovinju, Fažani) vsaki dan : 7*30. Iz PULE vsaki dan : 6 30. V PULO (brzoparnik) (Vstavi se v Poreču ia Ro- vinju) vsaki dan (izključen petek) 3. Iz PULE 5. V PULO (trgovinski parnik) (Ustavi se v Poreču, Versaru in Rovinju) ponedeljek, sredo in petek : 5*—. Iz Pule: torek, četrtek in soboto : 5. Dalmatinska proga. (Parniki dalmatnskih društev.) (Dubrovačko društvo) V KOTOR (parnik „Petka") : vsaki ponedeljek 6. Iz KOTORA: v četrtek 6. (Ustavi se v Puli, Zadru. Spljetu, Hvaru, Korčuli, Dubrovniku in Erceg-novi). V KOTOR (parnik „Dubrovnik") vsaki četrtek 6. — (Ustavi se v Puli Zadru, Spljetu, Korčuli, Dubrovniku, Ktmenari, Rižai u [zveza s patnikom .Bojana" v Oboti (Skadar), vsako nedeljo 4 (Društvo Topić.) V KOTOR (Ustavi se v vseh najglavnejih kopnenih lukah Istre in Dalmacije in otoka Visa) VBako nedeljo in četrtek: 12. (Društvo Braća Rismondo) V METKOVIĆ (Ustavi se v istih lukah, kakor gor označeno) vsaki torek in četrtek: 4. Društvo Negri & Co. V METKOVIĆ : vsako sredo 2. V ŠIBENIK: vsako sredo 4. Avstrijski Lloyd. V KOTOR : (Brzoparnik „Graf W u r m b r a n d") v četrtek : 8*—> vstavi Be : v Pulju, M. Lošinju, Zadaiu, Spljetu, Gružu. V Kotoru v petek 11*15. Nazaj iz Kotora v petek 1*— v Trat v soboto 4*45. V Pulju zveza s dunajskim brzovlakomi ki pride v Pulj ob 9*45. V Kotoru sveza z črto v Bari: v petek 8, v nedeljo 8. V GRUŽ (Brzoparnik .Graf Wurmbrand") v pone- deljek 8. V KOTOR-KO RFU : v torek 8*—, vstavi se : v Rovinju, Pulju, M. Lošinju, Silbu, Zadru, Šibeniku, Spljetu, Milnu, Hvaru, Korčulu, Gružu, Ercegnovi, Teodu, Risanu, Kotoru, Dulcinju, Medui, Dnrazzu, Ss. Quaranta. V Korfu drugo sredo 9*30. Nazaj iz Korfti v četrtak 8*— in pride v Trst v sredo 6'—. V METKO VIČI (A): v sredo 8*30. (Dotiče vse večje luke) v Metković v petek 4*30. Nazaj iz Metkovića v nedeljo 8 30; v Trst v torek 1*30 V Metkovi čih pripravna zveza po železnici z M oltarjem. Odhod z MetkoviČev ob 5*04. V METKOVIĆI (B) v soboto 8*30. Reška proga (Ugarsko-hrvat. par. društvo) V REKO : vsako sredo 6 (parnik nDunau), vsako nedeljo 6 (parnik nFiumeu). Beneška proga. V BENETKE: (Llojd a.) (parniki „Hungaria« in „Espero") vsaki dan ob 12. — Ob nedeljah (izlet) 7*30. J Carigradska proga. TRST-SMIRNA-CARIGRAD: Vsako drugo nedeljo (počem&i 1 okt.) iz Trsta ob 4 —, čez Reko ; v Korfu pride sredo 3*—. Pireus v soboto 5*— (zveza z naaliČem Trst-Oarigrad) v Carigrad v četrtek ob 6—. Iz Carigrada (po l okt) vsaki Ob nedeljah in praznikih : Kormina- 10*35 {z Nabrežine; II*« iz Opazke: Debele in podčrtane številke značljo popoludne. 0 — Osebni vlak ln B — Brzovlak._ Električna železnica. OPHOD i* OPcIN: 5.30, 6.26, 7.07, 7.31, 7.56, 8.20, S.44, 9.16, 9.56, 10.44, 12.12, 12.44, I-l6» i-44f 2-36> 3-*4, 3-4°» 4-08» 4*3Jf 4.56, 5.12, 5.30, 5.56, 6 13, 6.30, 6.46, 7.O4 7*30, 7.56, 8.20, 9.08, 9.56, IO.48, 11.32. Odkod * Opčln-Briavna železnica: 7.25, 11.3» 1.39, 6.24, 7.50, 10.42. MiEOD iz TBSTA : fe.02, 7.06, 7.56, 8.20,8.44, 9.0S, 9.56, 10.44, 11-32, 12.04, 12.20, 12*52, 1.20, 1.56, 2.44, 3.32, 4.08, 4.31, 4.56, 5.20, 5.40,, ! 5.56, 6 20, 6.38, 6.56, 7.14, 7.32, 7.56, 8.20, I 8.44, 9.08, 9.56, 10.32, 11.32. 12.10. I Tovorni voz odhaja iz Opčin samo ob delavnikih ob 6 predpolndne ter odrine iz Trsta ob uri 10*25 in pride v Trst v drugi ponedeljek ob 8*30 nedeljo 11*—. Aleksaodrijska proga. TRST-ALEKSANDRU A: (brzoparnik) vsak teden iz Trsta v Četrtek 11*30, v Brindisi pride petek I"—j v Aleksandrijo ponedeljek 6*—. Iz Alek- sandrije soboto 3*—, Brindisi torek 5*_ v v Trst sredo 11*—. Ta parnik ima zvezo z ekspresnim b rzovlakom Ostenda Trst. (Lloydovi parniki vožijo tudi med Carigradom in Odeso vsako soboto ob 6 okt.; med Carigradom in Koštan co vsak teden. Trst-Beka-Carigrad vsako drugo soboto od 14 14 okt. med Carigradom in Brailo vsak drugi petek, med Aleksandrijo in Carigrad vsak drugi ponedeljek od 1 okt. OPAZKA: Debele in podčrtane Številke značrjo popoludne „Avtorizovana vinska agencija^ Crst — Crg Cavana 6, 1. nadstr. — Trst. se bavi: z nakupovanjem in prodajanjem dalmatinskih, istrskih in inozemskih vin, olja prekajenega mesa in vsakovrstnih domačih produktov. — Preskrbuje posojila tudi krč-marjem, daje v najem oziroma prodaja in kupuje zgradbe, skladišta, prodajalnice, stanovanja, v mestu i zunaj. — Prosi se razprodajalce vina v njih interesu, ako hočejo pro-===== dati vino, naj pošljejo vzorce in cene. = POPOLNE TOVARNIŠKE NAPRAVE za kakorino koli indnatrijo Zaloga sesaljk (pompe) in vsakovrstnih tehničnih predmetov kakor Trineile za stroje in kotle, Klingerit, Pecolit, Asbest, Fiochen Graphit, trazmisijonalna jermena itd. Tehnični uiad Giuseppe Montalbetti ulica S. Chiara 2. Cene zmerne. Cene zmerne. zaloga moki; BRODER NEUMANN — Arad obče znani pridelek, nahaja se pri And. Schleimer-ju, Trst ulica Stadion štev. 12. £ Stanje hranilnih vlog Rezervni zaklad nad 23 milijonov K nad 800.000 K jfiestna hranilnica ljubljanska 15 -•M O M ^f »4 0— 3 S "m ^ d O — ► S >-fJ s* H n P < CD P •"f O rt- O < O *a ** s> g o e » Ct> g' B •-1 cn c sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. _ Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 478% na Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. gj 'FILIJflLKfl BANKE „0NI0N" U TRSTU^ 1 se bavi z vsemi bančnimi in menjičnimi operacijami prejema vplačila na tekočI račun, plačevaje 2 */»*/• obresti na leto ali pa t proti blagajniškim potrdilom na ime . v*-. 9 t kronah: po S■/,*/, proti 4 dnevni odpovedi » ®'/•*/• t? 30 ff „ , **/«*/■ n* ieat mesecev stalno Napoleonih: 30 dnevni odpoved po 3*/« proti u 3'/»*/t mesecev „ 3'ISU na eno leto stalno ; stalno na bančni žiro plačevaje brec mkafee omejitve zneska 2'///, letnih obreatij, uvzemii slučaje poseonega dogovora priznavajoč vsa vplačila s dnem zvrftiviega se vplačila. Iltiftaje sa svoja koren tiste inkaso računov na tukajšnjem trgu menjic za Trst, Dnnaj, Budapeet in za druga glavna mesta monarhije, jim izdaja nakaznice na ta triifiča ter jih ovlaŠčrije, da domicilirajo efekte pri njeni blagajni, vse prosto katerih-koli troškov. Is4aJa ia kapnje po dnevnem knrzn, prosto vsakoršnlh troškov, menjičae vrednote italijanske baake (Baaca d' Italla), neapeljske banke (Banea di Napoil) ln na •leilijaaake baake (Baaea di Sicllia). Prevzema pod najzmernejšimi pogoji nakup in prodajo Javnih kreditnih listin drla vrne rente, delnice, obveznice, srečke, naj se iste kvoti rajo na triaikl borzi ali na kaki dragi ta- ali inozemski borzi, deviz in vrednost. Odpira tekoče račune z domačimi in zunanjimi efekti, kakor tudi proti zastav-ljenju kara to v ladij ali proti drugačemu jamstvu po dogovora. Odpira kredit« proti listinam o na krcanju za tržifiča v Londonu, Parizu, Han-urgn, Berolin u itd. po posebnih pogojih. Izdaja ln prejema menjice in nakaznica na katero-koli evropsko ali izven-ropsko triišče ter prevzema izplačila tudi potom brzojava. Izdaja nadalje kreditna pisma na ime, na katero-li tuzemsko ali inozemsko tržiSče. Depozitni oddelek. Prejema in hrani depozite, sestoječe iz vrednostnih papirjev, kakor tudi iz kovinskih vitdnostij kakorSne-koli vrste. Prevzema točno upravljanje zaupanih jej depozitov, posebno pa iztirjevanje dotičnih odrezkov verificiranje dvignjenih srečk in izplačevanje raznovrstnih dvignjenih srečk, vse to pod naj zmernejšimi pogoji, i Filijalka Banke Union — oddelek na blago — preskrbljujft nakup in prodajo blaga v komisiji, dovoljuje predujme na blago, {police o nakrcanju, warrante itd. in jamči za plačilo carine. e" I _£_;___fU ——đMBBB