S.h.D. 38/1,2 1998, stran 77	pOWClld OBZORJA STROKE
KAJ VSE JE SPREMLJALO MAJERJA V ŽIVLJENJU NA PLANINI?
Magda Peršič
Med razstavljenimi predmeti poišči vse tiste, ki jih prikazujejo ilustracije in ugotovi, koko se imenujejo! Vsa imena so ie vpisana v s[>odnji razpredelnici, le najti jih moral Išči jih v vse smeri: ruvjgor, navzdol, levo, desna in v diagonalo ter jih prečrtaj. Nekaj črJj bo ostalo neprečrtani h. Brane po vrsti sestavljajo rešitev te osmerostnerke.
G	N	A	T	S	v Z	D
C	0	L	I	D	E	C
T	&	R	R	Ž	H	E
R	B	A	A	A	T	R
N	R	C	N	A	A	0
A	J	N	v S	0	R	K
C	0	R	8	0	C	A
rešitev:
Poišči ta predmet in ugotovi, čemu je služil!

POROČILO ETNOLOŠKEGA ODDELKA NOTRANJSKEGA MUZEJA POSTOJNA ZA LETO 199/
Na etnološkem oddelku Notranjskega muzeja sem zaposlena kot edina emologinja. Do aprila mi je pri urejanju dokumentacije pomagala delavka, zaposlena preko javnih del. Naloga kustosinje etnologinje je, da skušam zapolnili vrzeli na etnološkem področju, zlasti v dokumentaciji, ki so nastale v zadnjih petdesetih letih delovanja muzeja. Ob tem pa si prizadevam delovati v skladu s sodobnimi muzeološkimi usmeritvami, vezanimi na prihodnost oddelka v okviru muzeja. Seveda je jasno, da se zaradi neurejenih del in nalog v muzeju (regionalizacija, kadrovski problem) in zaradi "neofolklorističnega kaosa" (povečano zanimanje širše javnosti za t. im. folklorne elemente, ko posamezniki prihajajo v muzej po "osnovno dokumentacijo" za trženje le teli, v prepričanju, da bo kustos vzel iz predala elaborat za njihovo dejavnosl ali načrt za prenovo hiše in bil pri tem seveda nadvse hvaležen, da so sploh pomislili na obisk v muzeju in tako poskrbeli za njegovo zaposlitev) ne morem poglobiti v določeno etnološko problematiko oziroma raziskovalno delo v okviru posameznih etnoloških polj. Tako mi poleg del. za katera nisem usposobljena oziroma niso v opisu del in nalog kustosa (oblikovanje, tehnična dela. marketing, animacija, administracija.,.), ostane največ 40 odstotkov časa za strokovno delo (teren, dokumentacija, razstave.,,), od katerega je raziskovalnega in izobraževalnega dela največ 6 odstotkov. Zaradi takih in drugačnih okoliščin, ki obsegajo širšo muzejsko politiko s poudarjeno regionalizacijo in o katerih na tem mestu ne bi govorila, je moje delovanje odvisno od trenutnih okoliščin in izpolnjevanja naročil, ki prihajajo od zunaj; ad hoc razstave, raziskave, svetovanje... Za projekte oziroma naloge, ki jih oblikujem v vsakoletnih programih dela. ni finančnih sredstev, zato ostajajo načrti dela nerealizirani. Naj naštejem samo nekaj teh projektov iz programa za leto 1997: pridobivanje predmetov v zvezi s polharstvom, ribiško kulturo, bloškim smučanjem, obiskovalci jam... Prav tako je bilo okrnjeno terensko in raziskovalno delo na tem področju. Nerealizirani sta ostali priprava CD-roma o ribiški kulturi na C erkniškem jezeru in postavitev stalne razstave na to temo v Kravanjevi hiši v Cerknici. Prav tako mi je bilo zaradi neposluha znotraj organizacije onemogočeno izobraževanje - izpopolnjevanje muzeološkega znanja na Mednarodni poletni muzeološki šoli (1SSOM) v Brnu (nadaljevalni tečaj).
V sklopu redne dejavnosti etnološkega oddelka ostaja med osnovnimi nalogami evidentiranje etnološke premične dediščine v družbeni in zasebni lasti. Tako je bilo dokumentiranih oziroma s programom MODES računalniško obdelanih 136 predmetov. V Fužini (Grahovo), kjer naj bi hila bodoča muzejska depandansa, je bilo inventariziranih 73 predmetov. Diateka seje povečala za 500, fototeka pa za 150 novih enot. Okrnjenemu raziskovanju ribiške kulture na Cerkniškem jezeru, polharstva v Loški dolini, obiskovalcev podzemnega sveta postojnsko-pivške regije se je v preteklem letu pridružila raziskava letnih šeg in velikonočnih običajev na Pivškem. Opravila sem 43 terenskih dni.
1ED.
OBZORJA STROKE poročila
Razstavna dejavnost
V mesecu marcu smo na etnološkem oddelku skupaj s Kmetijsko svetovalno službo Postojna (KVZ Nova Gorica) na pobudo občine Pivka pripravili občasno razstavo Velika noč na Pivškem. Razstavljeni predmeti niso bili muzejski eksponati, temveč so bili pridobljeni posebej za razstavo; članice Aktiva kmečkih žena Pivka in Postojna so pripravile velikonočne kruhe in značilne sestavine velikonočnih dobrot s Pivškega, posamezni informatorji so pripravili 12 različnih šopov, žegnov in butar, 19 posameznikov je za razstavo posodilo predmete (skrinja, mize, posoda, prti, zajci, slama, seno...), kar 28 posameznikov in skupin pa se je udeležilo natečaja za izbor najlepših pirhov po oceni obiskovalcev. Po končani razstavi so bili izdelovalci najlepših pirhov nagrajeni. Ob razstavi jc vseskozi potekala spremljevalna dejavnost (delavnice): praskanje pirhov, priprava oblatov. sekanje pirhov... Odziv na razstavo in spremljajočo dejavnost je bil zelo dober, saj si je v štirih dneh razstavo ogledalo in v spremljajočem programu sodelovalo 3600 obiskovalcev. Prav tako kot predhodne razstave na etnološkem oddelku je bila tudi ta razstava narejena po načelu "eden za vse": pri (ehnični izvedbi določenih elementov predstavitve sta mi pomagala delavca, zaposlena preko javnih del, s pospeševalko Kmetijske svetovalne službe sva usklajevali delo z Aktivom kmečkih žena, pri končni postavitvi pa so mi priskočili na pomoč prijatelji, i inančno razstava ni bremenila muzejskega proračuna, saj so stroške v celoti krila sredstva sponzorjev. Pri tem seveda "samoumevno" ni bilo upoštevano delo kustosa in dveh delavcev, zaposlenih preko javnih del (nadure, dnevnice, kilometrina, avtorski honorar...). Tudi v tem primeru, ko je bil muzej izvajalec naročila, seje pri trženju muzejske dejavnosti žal pokazal velik razkorak med teorijo in prakso, nenazadnje tudi zaradi nekako zakoreninjene predstave o muzejih kot humanitarnih ustanovah.
Januarja (22.-24.) sem se kot sodelavka udeležila otvoritve razstave Kras v Korotanti na Dunaju, ki jo je pripravil Goriški muzej, prav tako sem se maja udeležila Muzejskega sejma v Ljubljani. Kot koordinatora priprave gradiva za predstavitev Notranjskega muzeja na CD-romu (v organizaciji Muzeja novejše zgodovine iz Ljubljane) sem oblikovala končno podobo predstavitve.
Pedagoško animacijska dejavnost
Med letom sem za domače in tuje skupine ter posameznike organizirala več strokovnih ekskurzij s predavanji, predstavitvijo delovanja muzeja, terenskim ogledom območja delovanja oddelka in depandans.
Od 29. 9 do 7. 10 sem bila mentorica študentki etnologije pri obvezni praksi.
Decembra sem v sodelovanju z Biotehniško fakulteto organizirala predavanje o dandrološki analizi za potrebe muzeja. Sodelovala sem s Kmetijsko svetovalno službo pri organiziranju predavanj, tečajev (sirarsivo, zdrava hrana...). Petič zapovrstjo sem sodelovala v Zgodovinski komisiji za ocenjevanje raziskovalnih nalog mladih raziskovalcev zgodovine pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Sodelovala sem z etnografskim krožkom OŠ M, Vilhar iz Postojne, z Gozdarsko in Glasbeno šolo iz Postojne. Društvom kmečkih žena Pivka in Postojna, Kmetijsko svetovalno službo Postojna, Turističnim društvom Loška dolina, Inštitutom za raziskovanje Krasa, z muzeji in etnologi po Sloveniji in v tujini.
Bila sem gostja Radia 94, kjer sem predstavila koledarske šege s
S.E.D. 38/1,2 1998, stran 82
Pivškega, razstavno dejavnost etnološkega oddelka in delo muzeja nasploh.
Publicistična dejavnost
Poleg krajših prispevkov sem zaradi predhodnih raziskav namenila največ časa prispevku o koledarskih šegah na Pivškem, ki je bil objavljen ob petdeseti obletnici delovanja Primorskih novie v Zborniku Primorske, in prispevku o pctdcsctleinici delovanja Notranjskega muzeja. Ta je bil objavljen v reviji ARGO. Prccej dela jc bilo namenjenega tudi nastajanju zloženke o družini Lenček • Čufar iz Postojne, s poudarkom na raziskavi furmanstva v okviru omenjene družine.
izobraževalna dejavnost
Junija sem se udeležila 5. Mednarodne krasoslovne šole v Postojni, novembra pa strokovne ekskurzije etnologov restavratorjev z območja delovanja našega muzeja. Prav tako sem se udeležila strokovnih ekskurzij v Borovce z ogledom Lovskega muzeja in v Trento z ogledom razstave Alpsko zlato (Gorenjski muzej), S sodelavcem kustosom biologom sva si julija v Prirodoslovneni muzeju v Zagrebu ogledala razstavo o polhih Od biologije do kuhinje in razstavo Zdenke Serti v Etnografskem muzeju. Decembra pa sem si s kustosinjo arheologinjo in pripravnikom restavratorjem ogledala razstavi Človek in medved ter Dačani v Trstu. Lani seni si ogledala tudi več različnih muzejev in ustanov na Malti in v Neaplju. Skozi leto sem sledila razstavni dejavnosti slovenskih muzejev in galerij. Udeležila sem se tudi Zborovanja muzealcev v Murski Soboti in izrednega občnega zbora Slovenskega etnološkega društva, predstavitve in 50 - letnice iZRK ZRC SAZU... Poleg dela emologinje sem kot bibliotekarka in vodja muzejske knjižnice odgovorna za inventarizacijo tekočega knjižnega gradiva.
Tone Petek
DELOVNO POROČILO ETNOLOŠKEGA ODDELKA POKRAJINSKEGA MUZEJA MARIBOR
Delo v etnološkem oddelku je obsegalo najprej stalne zadolžitve -skrb za stalno zbirko in depo, urejanje etnološke kartoteke, fototeke, negativoteke in diateke ter delo na inventarni knjigi. Posamezna dela je opravljal Tone Petek, višji kustos etnolog:
-	dokumentiranih in vpisanih v evidenčno knjigo je bilo 180 novo posnetih negativov in 140 fotografij. Omeniti moramo, da so v oddelčni fototeki tudi fotografije brez negativov, ki so bile prevzete na terenu ali od drugih inštitucij. Prav tako je bil pregledan in dokumentarno dopolnjen fond risanega gradiva, ki ga hrani oddelek. Poleg tega so bili ustrezno dokumentirani diapozitivi in sicer 180 komadov.
-	inventarizirani in vpisani v inventarno knjigo so bili novopridobljeni eksponati, kakor tudi nekateri predmeti s