[ Velika nagradna akcija Štajerskega tednika ] /vv «J— ticem MU tfzgguu - mu Poiščite kupon v časopisu. J ^tfzggltèfia, Podravje Podravje OZS • Davčne Slov. Bistrica • blagajne niso prava Zdravstveni dom rešitev lani pozitivno Kultura Ptuj • Nastop za otroke strašiti O Strani 6 in 7 O Strani 6 in 7 O Stran 10 Ptuj, torek, 14. aprila 2015 letnik LXVIII • št. 29 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Kmmsm mH») RADIOPTUJ 89,8° 98,2-10473 www.radio-pl-uj.si Maribor • Boksarski dvoboj Zavec - Yengoyan Danes priloga v Štajerskem tedniku Varna starost do zvezd Podravje Lenart • Streha športne dvorane zamaka O Stran 8 Politika Cirkulane • Preklicali prepoved kurjenja odpadkov O Stran 4 Šport Judo • Na Ptuju prava judo akcija O Strani 15 Kolesarstvo • Pokal Poli minil v idiličnem vremenu O Strani 15 11. april 2015 bo z zlatimi črkami zapisan v zgodovino slovenskega športa, saj je Dejan Zavec drugič osvojil naslov svetovnega prvaka - tokrat v super velterski kategoriji po verziji WBF. V dvorani Tabor si je dvoboj z Belgijcem Sashom Yengoyanom ogledalo blizu 4500 navijačev, ki so v ringu spremljali pravo dramo. Dejan je kljub poškodbi veke v 1. rundi v slogu velikega šampiona nadaljeval dvoboj in se na koncu veselil prestižne zmage. »To je bil zame najtežji dvoboj v moji dosedanji karieri,« je povedal po tekmi. O Strani 12 in 13 ' . iV ÍÍÍ. ■• Foto: Črtomir Goznik n muí mm : Strani 2 in 3 podzupanja služila tudi kot odvetnjci o StrnMmM {L Haloskikmet ■ ■ i ■ ustvarjati rdOBička / - \ T.á Zahtevajo ilmriti Slovenija: Zakulisja . voionteiskli pripravništev! O Strani 2 in3 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 14. aprila 2015 Slovenija, Podravje • Zakulisja volonterskih pripravništev Diplomantki predšolske vzgoje na mini Največja opozicijska stranka SDS je Državnemu zboru že januarja predlagala, naj obravnava predlog zakona o ukrepih na področju pripravništva, s katerim bi se ukinila prostovoljna pripravništva. Parlamentarni odbor za delo je z dnevnega reda umaknil predlog zakona o ukrepih na področju pripravništva. Volonterska pripravništva ministrstvo ne bo razpisalo. se niso ukinila, prav tako pa »V skladu z zavezami Vlade RS v prvi polovici leta niso bila v slovenskih šolah in vrtcih razpisana in jih tudi pristojno volontersko pripravništvo ni V letu 2014 so bili objavljeni trije razpisi, na podlagi katerih je bilo na pripravniška mesta s sklenjenim delovnim razmerjem razporejenih 51 pripravnikov (42 v šole, 9 v vrtce), na volonterska pa 762 pripravnikov (599 v šole, 163 v vrtce). Trenutno pripravništvo opravlja 240 volonterskih pripravnikov (195 v šolah in 45 v vrtcih). Uvodnik Ptujske »filantropične« naložbe Praviloma me sicer zaradi hudo zgrešenih naložb, vključno z njimi pa še toliko bolj hudo več zgrešenih milijonov evrov, že dolgo ne boli več glava. Človek se pač vsega navadi. Mi je pa kar malo zavrelo pred nekaj tedni, ko je po državi v okviru dneva za spremembe pod okriljem Slovenske filantropije potekala velika prostovoljna akcija - in Ptujčani so se odločili, da bodo svoje prostovoljne moči združili za barvanje stene v železniškem podhodu. Resnično priznam, da mi ni jasno, kaj je kdo s tem, da je zid bolj pisan, kakorkoli pridobil. Sploh ob dejstvu, da je ta podhod nefunkcionalen za vse mamice z vozički, za vse invalide na invalidskih vozičkih, pa še za večino kolesarjev, ki pač koles ne morejo več porivati po stopnicah navzgor (če bi jim navzdol mogoče še nekako šlo). In novinarji smo takrat povrhu morali - zaradi fi-lantropičnega značaja akcije - poročati vse najlepše in »oh in ah« čudovito o tem... Saj ne, da so zato kaj krivi prostovoljci, ki so z veseljem risali. Sprašujem se le, ali ne bi bila akcija veliko bolj filantropična, če bi namesto tega uredili dve klančini in s tem resnično naredili kaj za ljudi. In če mi je takrat samo malo vrelo, mi je ob zadnjih, sicer res še neuradnih informacijah (a fotografije jih že potrjujejo), da naj bi bil tudi nov podhod v centru mesta še hujše »skrpucalo«, zavrelo do konca. Torej bomo na nekaj metrih razdalje imeli dva podhoda, ki bosta popolnoma neuporabna za praktično polovico prebivalstva?! Se vam zdi to normalno, celo hvalevredno?!Mene je sram. In še bolj sram bi me bilo kaj takega uradno odpreti s kakšno veliko slovesnostjo in kopico lepih besed o uspešno končani naložbi. Pri vseh stotisočih evrih, ki so bili vloženi v ta podzemni rov, ni bilo dovolj denarja za pametnega projektanta in nekaj veder betona za eno samo klančino, ki bi rešila vse težave? Ker s predvidenim dvigalom, ki bo ali ne bo delalo, poleg tega ga ogromno ljudi niti noče uporabiti, kolesarji ga pa sploh ne smejo, ta problem ne bo rešen. Naslednje leto tako ne bo nič čudnega, če bo treba spet na veliko hvaliti prostovoljce, ki bodo risali ribice ali morske zvezde na sive stene novega sramotnega podhoda ali morda za spremembo na okvajen »lift« - pod okriljem Slovenske filantropije, seveda... Simona Meznarič P.S.: Vse bolj se mi zdi, da postajajo zgodbe o Butalcih učno gradivo. več možno. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport javnega razpisa pripravniških mest v javnih vrtcih in šolah letos zaradi pomanjkanja sredstev nismo objavili in si prizadevamo, da bi v čim krajšem času lahko pripravili razpis pripravniških mest s sklenjenim delovnim razmerjem, sofinanciranim iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Število pripravniških mest je odvisno od razpoložljivih sredstev,« so povedali na pristojnem Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Teorija je daleč od prakse Ob tem so poudarili, da je pripravništvo le ena od poti za pridobitev delovnih izkušenj, ki so zahtevane za pristop k strokovnemu izpitu, in na področju vzgoje in izobraževanja ni obvezno. Obstaja še druga pot, da se oseba z diplomo v roki ali po končani vzgojiteljski srednji šoli zaposli v vrtcu, kar pa je praktično nemogoče. To je na lastni koži izkusila tudi Sandra iz Majšperka, ki je sicer dobila delo v enem izmed dolenjskih vrtcev, vendar zgolj za dva tedna, za čas bolniške odsotnosti vzgojiteljice. Potrebuje pa šest mesecev izkušenj, da lahko pristopi k opravljanju strokovnega izpita. »Nimam mame ali tete ali koga drugega, ki bi delal v vrtcu. In zato sem doma, na zavodu.« »Moja velika želja je, da se zaposlim v vrtcu kot vzgojiteljica ali kot pomočnica vzgojiteljice, vendar to sedaj praktično ni mogoče. Kot so mi pojasnili v enem izmed vrtcev, je možna zaposlitev zgolj za določen čas, a le če nihče od drugih prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje vseh pogojev, med katerimi je tudi strokovni izpit. Tako so me na Dolenjskem zaposlili, ko ni bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenega niti enega kandidata z vzgojiteljsko izobrazbo, ki bi imel strokovni izpit,« je povedala Sandra, ki je pripravništvo pripravljena opravljati tudi volontersko, samo da bi pridobila potreb- Ptuj • Nekdanja podžupanja na občini služila tudi kot odvetnica Protikorupcijska zakonod Mestna občina (MO) Ptuj je odvetniški pisarni Helene Neudauer v času od 2006 do 2013 za ko je bila Neudauerjeva mestna svetnica ter v mandatu 2010-2014 podžupanja. Junija 2010 je v veljavo stopil Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki tovrstnih praks ne dovoljuje. Kljub temu je MO Ptuj z odvetnico (in podžupanjo) Neudau-erjevo posloval naprej. A s tem naj ne bi bilo nič narobe, saj je odvetnica za MO Ptuj le nadaljevala posle, ki jih je začela pred uveljavitvijo zakona. »Po uveljavitvi ZIntPK za občino nisem več opravljala odvetniških storitev, temveč sem dokončala zadeve, ki so mi bile zaupane pred uveljavitvijo zakona in za njih izstavila račune. Poslovanje je pregledala tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki kršitev ni ugotovila. Z odgovorom Komisije sem torej dobila potrditev tega, kar sem sama že ves čas vedela, in sicer da sem ravnala v skladu z zakonom. Neutemeljenih domnev in govoric pa žal ne morem preprečiti,« je za naš časopis povedala Neudauerjeva, ki je kot odvetnica z MO Ptuj sicer sodelovala že v času, ko še sploh ni bila javna funkcionarka. To je bilo od oktobra 2005 dalje. »Po nastopu funkcije mestne svetnice sem na KPK naslovila vprašanje, ali še lahko opravljam odvetniške storitve za MO Ptuj. Komisija je izdala načelno mnenje, iz katerega izhaja, da omejitve poslovanja za naročila male vrednosti ne veljajo. V skladu z načelnim mnenjem KPK sem torej lahko še naprej opravljala odvetniške storitve, ki pomenijo naročila male vrednosti.« Po uveljavitvi protikorupcijskega zakona nedokončanih 12 zadev Helena Neudauer je bila v mestni svet izvoljena na lokalnih volitvah 2006. Prvi mandat je bila mestna svetnica, drugi podžupanja, tretji (aktualni mandat) vnovič mestna svetnica. Poleg 40.000 evrov, ki jih je na MO Ptuj zaslužila z odvetniškimi storitvami, je v obdobju od 2006 do danes za sejnine in nepoklicno opravljanje podžu-panske funkcije prejela dobrih 68.000 evrov. »Gre za bruto zneske, od katerih se je pri ra- čunih za odvetniške storitve obračunal še DDV, pri sejninah ter plačilu za opravljanje funkcije podžupanje pa dohodnina in prispevki. Odvetnica Neuda-uerjeva je MO Ptuj zastopala v postopkih pred sodišči, ki so bili zaradi sodnih zaostankov dolgotrajni. Ker je bilo dokončanje zadev s strani odvetnice skladno z ZIntPK, za nadaljnje zastopanje nismo iskali drugih odvetnikov. Takšno ravnanje je bilo tudi racionalno, saj bi an- Foto: Črtomir Goznik Helena Neudauer je iz blagajne MO Ptuj v devetih letih prejela skoraj 120.000 evrov bruto nakazil: za odvetniške storitve, nagrado za opravljanje podžupanske funkcije in sejnine. Ptuj • Cerovič in Ornik obdolžena Je bil propad Na Okrožnem sodišču na Ptuju je minuli Vilija Ceroviča, Mirana Ornika in podjetje Tisto. in na koncu direktor Tista, Ornik pa od aprila Finančne težave, ki so družbo Tisto pestile leta 2013, smo prvi javno razkrili v našem časopisu. Poročali smo jeseni 2013, v času, ko je bilo podjetje že povsem izčrpano, delavci pa dalj časa brez plač. Le nekaj tednov kasneje je družba končala v stečaju. Upniki so v postopku stečaja prijavili za dobrih deset milijonov evrov terjatev, od tega jih je za okrog sedem milijonov priznanih, večji del izmed njih pogojno. Finančne težave Tista naj bi izhajale iz podjetja Dumida. Tisto in Dumida sta imela istega lastnika, Ptujča-na Vilija Ceroviča. Podjetji sta tesno sodelovali, prav tako so bila medsebojno prepletena finančna jamstva. Cerovič je Du-mido spomladi 2013 (za 50.000 evrov, ki jih domnevno naj ne bi dobil niti plačanih) prodal poslovnežu sumljivega slovesa Antoniu Angelu Casstillo Ro- Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 14. aprila 2015 Aktualno Štajerski TEDNIK 3 strstvu in zavodu rekli, naj uporabi veze ne izkušnje in da bi nato lahko upala na zaposlitev. »Vendar to v naši državi ni možno. Že zdaj sem čakala od septembra, odkar sem diplomirala, do februarja, ko sem dobila službo za nekaj dni, s tem da sem se vozila dobri dve uri na dan v eno smer,« je povedala. Diplomirana vzgojiteljica je prepričana, da je srž problema v prevelikem številu diploman- tov in oseb s končano srednjo vzgojiteljsko šolo. »Fakultete in srednje šole so gledale zgolj na zaslužek in dopuščale vpis, ob tem pa je zavod za zaposlovanje omogočal poklicne Registrirane brezposelne osebe na področju izobraževanja vzgojiteljev predšolskih otrok Raven izobrazbe Slovenija UD Ptuj UD Slovenska Bistrica Srednja strokovna 995 42 24 Višješolska (prejšnja) 96 3 3 Visokošolska 1. stopnje, visokošolska strokovna (prejšnja) 101 6 3 Skupaj 1.192 51 30 gažiranje novega odvetnika za občino predstavljalo dodatne stroške. Odvetnica je račun izstavila po opravljeni storitvi,« so povedali na ptujski mestni občini. Povprašali smo, katere so bile tiste zadeve, ki se jih zaradi trajanja postopkov po juniju 2010 oz. uveljavitvi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ni prekinilo, ampak se jih je peljalo naprej (kot to zakon sicer dopušča). »Odve- tnica Helena Neudauer je MO Ptuj od uveljavitve ZIntPK pa vse do leta 2013 zastopala v 12 zadevah. V primeru, ko so nasprotne stranke fizične osebe, vam podatkov ne moremo posredovati zaradi varovanja osebnih podatkov posameznikov. V primeru pravnih oseb pa vam posredujemo nazive pravnih oseb, ki so bile nasprotne stranke. To so: Unagradnja, d. o. o. (začetek 19. 9. 2007, konec 2. 2. 2012), Ingel d. o. o. prekvalifikacije. Tako je v moji stroki ogromno delovne sile s primerno izobrazbo. Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da so mi na zavodu in na ministrstvu dejali, naj uporabim veze. Jaz nimam mame ali tete ali kogarkoli drugega, ki bi delal v vrtcu. In zato sem doma, na zavodu. Sedaj bom vrtce lepo prosila, ali lahko pri njih opravim enomesečni delovni preizkus za mlade, ki ga financira zavod za zaposlovanje,« je povedala diplomirana vzgojiteljica iz Majšperka. Nujna je analiza stanja na področju pripravništev Sicer pa so organizacije Mladinski svet Slovenije, Sindikat Mladi plus in Študentska organizacija Slovenije mnenja, da so volonterska pripravništva nesprejemljiva in jih je treba ukiniti. Dodajajo pa: »Sočasno z ukinitvijo volonterskih pripravništev pa mora v veljavo stopiti sistem, ki bo dolgoročno zagota- vljal sredstva za plačana pripravništva. Če se ukine volonterska pripravništva in obenem ne zagotovi sredstev za plačilo pripravništev, bo kvečjemu ustvarjena situacija, v kateri se bodo v nemogočem položaju znašli tisti, ki naj bi jim z ukinjanjem volonterskih pripravništev pomagali.« Od vlade zahtevajo, da pripravi celovito analizo o opravljanju pripravništev ter preuči potrebo po opravljanju pripravništev in strokovnih izpitov. Mojca Vtič m m ^ x ii aja dopušča izjeme odvetniške storitve skupno nakazala okrog 40.000 evrov. In to v času, (začetek 26. 2. 2009, konec 28. 12. 2011), Memoria, d. o. o. (začetek 24. 3. 2010, konec 31. 5. 2012) in Odbojkarski klub Kurent (začetek 12. 3. 2010, konec 26. 10. 2011). »Poslovanje Helene Neudauer z MO Ptuj je bilo legitimno in legalno. Delo je bilo kakovostno opravljeno in v skladu z vsemi zakonskimi predpisi,« pa je o poslu s svojo nekdanjo podžupanjo dejal nekdanji prvi mož MO Ptuj Štefan Čelan. Mojca Zemljarič Prav neverjetna je zgodba mlade vzgojiteljice Sandre iz Majšperka, ki po grenkih izkušnjah ugotavlja: »Srž problema je v prevelikem številu diplomantov in oseb s končano srednjo vzgojiteljsko šolo. »Fakultete in srednje šole so gledale zgolj na zaslužek in dopuščale vpis, ob tem pa je zavod za zaposlovanje omogočal poklicne prekvalifikacije. Tako je v moji stroki ogromno delovne sile s primerno Izobrazbo.« Fotografija je simbolična. I ! Vir: ZRSZ poslovne goljufije st— sti, so nam takrat pojasnjeva- ^^ _ Ii, da je morda šlo za načrtno _ ^^^ ^^ ^^ ^^ V^fe HA ^M izčrpavanje in zapiranje pod- ICTJI nSmnrTfflVSI II * j »Letos (2013) Nemcem nismo plačevali za material, zato nam ga tudi niso več do- četrtek potekal predobravnavni narok v kazenski zadevi zoper obdolžene bavljali' Potem je šlol T sku- r r r pa) samo še navzdol. Ker ni- Obtoznica jih bremeni poslovne goljufije. Cerovic je bil lastnik, Prokurist smo plačevali, so zastopstvo za našo dejavnost za območje Slovenije dodelili družbi Tahografi Zagreb. Zadnji teden, ko smo delali (konec avgusta), sta se praznila in izpraznila skladišče ter 2006 do konca septembra 2013 direktor. drigezu. Ker potem Dumida in njen novi lastnik nista plačevala najetih kreditov, za katere je Tisto jamčil kot porok, je Dumi-dino finančno breme padlo na Tisto. Tako je v izjavi za naš časopis pred letom in pol povedal Cerovič in dodal: »Družba Tisto je Dumidi izdala poroštvo, ki pa v teku prodaje ni bilo izbrisano oziroma bi ga moral novi lastnik zamenjati s svojimi poroštvi. Ker novi lastnik Dumi-dinih finančnih obveznosti ni odplačeval, so banke zapadle obveznosti začele terjati od Tista, ki je bilo porok. Seveda teh obveznosti nismo bili zmožni odplačevati, z bankami smo se pogajali za reprogramiranje obveznosti, vendar smo bili pri tem neuspešni. Marca so se začele težave z likvidnostjo, maja sta nas začeli Nova KBM in NLB pozivati, da moramo kot porok poravnati Dumidine obveznosti. Takrat je v naših računovodskih izkazih začel nastajati minus, postali smo insolventni. Ker smo se znašli v finančnih težavah, smo bankam predlagali različne možnosti za izhod iz nastalega položaja, vendar za to pri njih ni bilo posluha.« trgovina. Od 1. avgusta dalje tudi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso plačani,« so nam v času stavke, ki je bila v drugi polovici oktobra 2013, pripovedovali nekdanji Tistovi zaposleni. Ornik in Cerovič sta v četrtek na sodišču povedala, da krivde po obtožnici ne priznavata. Glavna obravnava bo potekala v maju, je na naroku odločila sodnica Marjana Kosi. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Vili Cerovič je ostal v poslu, ki ga je do jeseni 2013 opravljal v svojih podjetjih. Na lokaciji propadlega Tista, na Rogozniški cesti 34 na Ptuju, od septembra 2013 posluje družba Tiso. Izvajajo večino dejavnosti in storitev, domnevno za iste stranke, kot jih je pred njimi Tisto (servis za tovorni program in trgovino). Stranke, katerih vozila se servisirajo v Tisu (nekoč v Tistu), niso katerakoli imena. Gre za velike sisteme, med njimi sta Ministrstvo za obrambo (Slovenska vojska) In Mercator. Zanimiv je tudi podatek, da je nekdanji lastnik Tista Vili Cerovič danes zaposlen v Tisu. iriiswD IVCCO 4 Štajerski1TEDNIK Politika torek • 14. aprila 2015 Ormož • Sodni spori zaradi optike 1,8 mio evrov še vedno v zraku Decembra lani je na ptujskem okrožnem sodišču potekal prvi narok za glavno obravnavo v civilni zadevi: tožbi Republike Slovenije proti Občini Ormož. Spomnimo. Država od Občine Ormož terja okrog 1,8 milijona evrov zaradi domnevnih nepravilnosti pri postopku oddaje javnega naročila za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja oz. optike. Od prvega naroka so minili štirje meseci. Zanimalo nas je, kdaj predvidoma je pričakovati nadaljevanje sojenja. Podpredsednica Okrožnega sodišča na Ptuju Biserka Rojic je pojasnila, da bo glavna obravnava razpisana predvidoma v prvi polovici letošnjega leta. Zaradi gradnje optičnega omrežja ima Občina Ormož še en civilni sodni spor, ki poteka na Okrajnem sodišču v Ormožu. Gre za civilno tožbo, ki jo je vložil lastnik zemljišča Mitja Kova-čič zaradi domnevno storjene materialne škode na njegovem zemljišču ter razvrednotenja vrednosti njegove nepremičnine zaradi položitve optike čez njegovo parcelo. »Odškodnina, ki jo Kovačič terja, znaša 20.000 evrov,« so povedali v uradu župana občine Ormož. MZ Ptuj • Imenovanje direktorja Javnih služb z razpisom Zahtevajo popravke in dodatna pojasnila Nadzorni svet (NS) podjetja Javne službe Ptuj se je nedavno sestal na 25. seji. Zaradi odsotnosti predsednice Tatjane Vaupotič Zemljič je sejo vodil njen namestnik oziroma podpredsednik NS Brane Kumer. Med drugim so nadzorniki podrobno pregledali nerevidi-rano poslovno poročilo za leto 2014, s katerim niso bili popolnoma zadovoljni. A so ga kljub temu sprejeli kot primerno in ga bodo po pridobitvi revizijskega poročila prejeli v postopek sprejemanja. NS od uprave zahteva, da opravi določene redakcijske popravke, dodatno pojasni določene postavke v poročilu, poenoti zapise predstavitve podatkov, poenoti zapise indeksov ter odstopanja, ki so večja oziroma manjša od pričakovanih, ter jih dodatno pojasni. Dodatno je NS zahteval primerjavo med planiranim in realiziranim. NS je na seji potrjeval tudi poslovni načrt družbe za leto 2014. »Poslovni načrt JS je bil pripravljen s smernicami in potrjenimi finančnimi izhodišči za leto 2015, ki jih je potrdil mestni svet. Ker je bil poslovni načrt pripravljen skladno z izhodišči in ker so bile dodatno pojasnjene nejasnosti, je NS poslovni načrt JS sprejel,« je povedala predsednica sveta Tatjana Vaupotič Zemljič in dodala, da so nadzorniki odločili, da bodo postopek imenovanja direktorja za naslednje mandatno obdobje vodili z javnim razpisom. Ta je že objavljen v tokratni izdaji Štajerskega tednika. MZ Prejeli smo Po treh urah je šlo ekspresno (2) V članku so navedena dejstva, ki niso pravilna in sicer: »Videmski proračun prihodkovne in odhodkovne plati ni imel usklajene.« navedba ne drži. Občina je imela vsaki sprejeti proračun in rebalans proračuna usklajen in poslan na Ministrstvo za finance, ki na sprejete proračune občine Videm ni imelo pripomb. »Za prihodek videmske občine to pomeni skoraj pol milijona evrov manj (natančneje: 484.293 evrov).« navedba ne drži. Za občino zmanjšanje povprečnine pomeni zmanjšanje v višini 154.859,00 €. za navedbo zmanjšanja je potrebno podrobno poznati način izračuna primerne porabe za letošnje leto, ki je na internetnih straneh Ministrstva za finance. »Razlika do pol milijona evrov pa je v največji meri posledica lokalnega optimizma; med prihodki se namreč pojavi »skrivnostnih« 273.000 evrov iz državnega proračuna.« Navedba je neresnična in kot navajate v nadaljevanju, da bi naj bil prihodek, iz še ne pridobljenih in optimističnih razpisov, je na kontu - prejeta sredstva iz naslova tekočih obveznosti državnega proračuna, kar kaže da ne gre za sredstva pridobljena na razpisih. Prav tako je vaših »skrivnostnih« 273.000 € potrebno pregledati podrobno po kontih vsa povečanja in zmanjšanja. In povečanja se »celo« najdejo v izračunih na internetni strani Ministrstva za finance, zmanjšanja pa spremembah veljavne zakonodaje. Župan občine Videm Friderik Bračič Benedikt • Rok za izgradnjo vrtca konec leta 2015 Za vrtec brez notranje op Občina Benedikt mora po podaljšanem roku izgradnjo vrtca Benedikt izpeljati do konca letošnj tudi brez notranje opreme (pohištva), za katero sredstev za zdaj nimajo. Čeprav je večina investicijskih sredstev (okrog 307.000 evrov) iz letošnjega proračuna namenjenih za dokončanje vrtca in čeprav so že pred časom vrednost vrtca z 1,64 milijona zaradi ugodnejšega izvajalca uspeli znižati za 200.000 evrov, na občini še vedno ne vedo, na kak način bodo uspeli pridobiti primanjkljaj sredstev v višini okrog 300.000 evrov. Nazadnje je župan Milan Gumzar dejal, da bodo z vrtcem sicer nadaljevali, ni pa nujno, da ga bodo v celoti končali. Če ne bodo prodali več nepremičnega premoženja občine ali pridobili komunalnega prispevka iz naslova term (na dražbi), bodo vrtec letos končali brez opreme. Pohištvo pa naj bi nabavili konec leta. Čeprav se občine od letos po sklepu vlade lahko za izvedbo projektov, sofinanciranih s strani EU, dodatno zadolžijo, po besedah župana Gumzarja tega ne bodo storili. MGRT dovolil podaljšanje roka za izvedbo do konca leta Projekt morajo zaključiti do konca leta. Kot smo že poročali, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo avgusta lani odobrilo vlogo za podaljšanje roka za zaključek projekta. Občini Benedikt so tako podaljšali rok za izvedbo najkasneje do konca septembra letos, rok Po vseh finančnih zapletih vrtčevski otroci najverjetneje tudi letošnjo jesen Cirkulane • Peta redna seja občinskega sveta Govorili predvsem o zaklju računu in nadomestnih vol V Cirkulanah je v četrtek potekala peta redna seja občinskega sveta, tokrat samo v sedem-, sestavi. Krajani, pa tudi vodstvo občine in občinski svetniki so še vedno pretreseni nad mnogo njihovih članov občinskega sveta. V tem letu so zaradi smrti v Cirkulanah izgubili dva svetnika, Milana Žumbarja in Štefana Bana, oba člana stranke SD. Nova člana občinskega sveta bodo v Cirkulanah izbirali na nadomestnih volitvah. Zaradi trajanja rokov volilnih opravil za zdaj ni moč napovedati, ali bodo volitve dveh svetnikov potekale v istem ali v dveh ločenih terminih. Izvedba nadomestnih volitev za občino pomeni strošek, ki ga v proračunu za letos niso načrtovali. Ta strošek pa niti ni zanemarljivo nizek. Če bodo volitve izvedli enkrat, bo to občino stalo 12.000 evrov. Če dvakrat, pa 24.000 evrov. Lani gospodarili s 3,3 milijona evrov Svetniki občine Cirkulane so na četrtkovi seji potrjevali zaključni račun proračuna za leto 2014, ki izkazuje 3,3 milijona evrov prihodkov in 3,2 milijona evrov odhodkov. Glede na V četrtek so člani sveta občine Cirkulane potrdili spremembe in dopolnitve odloka, ki ureja področje komunalnih odpadkov. Kot smo že poročali, imajo občine Spodnjega Po-dravja v odloku navedeno določilo, ki prepoveduje kurjenje vrtnega odpada na prostem oz. v naravi. Po objavi našega članka se občine dogovarjajo, da bi to določilo odpravile in ga uskladile z državno uredbo, ki kurjenja v naravi izrecno ne prepoveduje. Občina Cirkulane je bila prva, ki je to določilo iz odloka dejansko odpravila. Poleg tega so v odloku naredili še nekaj redakcijskih popravkov. Spremembe odloka bodo v veljavo stopile dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Občani Cirkulan torej za kurjenje suhega vrtnega odpada na prostem - v naravi, če bodo upoštevali pogoje in predpise, poslej več ne bodo sankcionirani. zadnji sprejeti rebalans proračuna v lanskem letu so bili prihodki realizirani 98-odstotno, odhodki pa 90-odstotno. Največji delež prihodkov (1,8 milijona evrov) predstavljajo davčni prihodki. Od tega 1,6 milijona evrov dohodnina, 72.000 evrov plačilo občanov za NUSZ in dobrih 64.000 evrov okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Iz naslova tekočih obveznosti državnega proračuna je občina prejela dobrih 116.000 evrov. Prihodki za investicije iz državnega in evropskega proračuna so znašali 1,3 milijona evrov. Poglejmo še odhodke. Za cestni promet in cestno infrastrukturo (vzdrževanje in modernizacije cest, javno razsvetljavo) je občina Cirkulane lani namenila 1,8 milijona evrov. Skoraj 600.000 evrov je veljala obnova ceste Hum-Gradišča, 43.000 evrov modernizacija odseka Golov breg-Dolane, 327.000 evrov rekonstrukcija ceste Brezovec-Le-vičnik, v sklopu katere so zgradili tudi nov most in kolesarsko stezo. 654.000 evrov je bila vrednost modernizacije ceste Medribnik-Gruškovec-Ržakov breg-Pisanec. Za kulturo, šport in nevladne organizacije je občina lani namenila dobrih 57.000 evrov, za izobraževanje pa dobrih 605.000 evrov. Med transferje, ki sodijo v sklop izobraževanja, sodijo šolski prevozi, torek • 14. aprila 2015 Politika Štajerski TEDNIK 5 reme jim ne bo treba vračati sredstev ega leta, sicer ji grozi vračilo evropskih in državnih sredstev. Kot zaključek projekta se šteje uporabno dovoljenje, ki ga bodo lahko pridobili ne bodo stopili v nov vrtec. za dokončanje del najkasneje do konca decembra letos, rok za posredovanje končnega poročila pa do 15. januarja prihodnje leto. Kot je še razvidno iz Aneksa št. 2 k pogodbi o sofinanciranju izgradnje vrtca Benedikt, je rok za dokončanje del nepodaljšljiv. Sicer pa je podaljšanje roka za dokončanje projekta ministrstvo v omenjenem dokumentu upravičilo z naslednjimi besedami: »MGRT je natančno proučil vse okoliščine in ugotovil, da predložena dokumentacija izkazuje zmožnosti izvedbe operacije v roku, opredeljenem v vlogi upravičenca za podaljšanje roka zaključka operacije ter da je za končanje operacije smotrno skleniti aneks z namenom podaljšanja tokov iz osnovne pogodbe.« Brez opreme lahko pridobijo uporabno dovoljenje Kot zaključek projekta se šteje pravnomočno uporabno dovoljenje. Zanimalo nas je, ali slednjega za vrtec lahko pridobijo tudi brez pohištva. Vodja oddelka za okolje, prostor in kmetijstvo Matija Zorec iz Upravne enote Lenart je temu pritrdil: »Glede na zgoraj opisano pa vrtec seveda ni objekt, ki bi imel vplive na okolje. Za pridobitev uporabnega dovoljenja v vrtcu razen opreme, ki je tako ali tako sestavni del Spomnimo: Občina Benedikt je prvega julija 2013 podpisala pogodbo z izvajalcem VG5 d. o. o., iz Ljubljane za izgradnjo sedemoddelčnega vrtca Benedikt, vrednega nekaj več kot 1.461.500 evrov z davkom na dodano vrednost. Investicijo sofinancirata Evropska unija v višini 401.601 evro ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v znesku 189.446 evrov. Razliko sredstev do celotne vrednosti investicije pa mora zagotoviti Občina Benedikt. Ta je doslej za vrtec porabila slabih 834.500 evrov, letos namenjajo še dodatnih 307.845 evrov (od tega 250.000 proračunskih sredstev); skupno torej dobrih 1.142.300 evrov. Manjka jim še dobrih 300.000 evrov. gradnje objekta (npr. kotlovnica, svetila ...), v času izvedbe tehničnega pregleda in za izdajo uporabnega dovoljenja ni treba imeti.« Kot je še pojasnil Zorec, pa je vgradnja opreme za pridobitev uporabnega dovoljenja nujna pri objektih z vplivi na okolje. Monika Levanič Foto: ML čnem itvah namesto v devetčlanski preranim slovesom dveh financiranje vrtca Cirkulane in doplačilo oskrbnin v drugih vrtcih, doplačilo nekaterih dejavnosti, ki se izvajajo na domači osnovni šoli, financiranje šolanja otrok s posebnimi potrebami in dejavnosti glasbene šole. V tej postavki so zajeta tudi sredstva, ki so bila porabljena za energetsko sanacijo telovadnice OŠ Cirkulane. Za socialno varstvo starejših, invalidov, socialno šibkih družin ali posameznikov je občina Cirkulane lani iz proračuna namenila dobrih 173.000 evrov. 98.000 evrov je bilo namenjenih za poplačilo dolgoročnega kredita, ki ga je občina najela za gradnjo večnamenske prireditve-no-turistične dvorane. Kot je na seji povedal župan Janez Jurgec, obveznosti do končnega poplačila kredita znašajo še 278.000 evrov. Člani sveta občine Cirkulane so se na četrtkovi seji med drugim seznanili s poslovnimi poročili javnih zavodov ali ustanov za leto 2014, v katerih je občina ustanoviteljica oz. pogodbena partnerica: OŠ Cirkulane-Zavrč, OŠ dr. Ljude-vita Pivka, Knjižnice Ivana Potrča Ptuj in Centra za socialno delo Ptuj. Potrdili so tudi spremembe odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest ter novelacijo odloka o ustanovitvi SOU Sp. Podravje, h kateri se na novo priključuje občina Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Mojca Zemljarič Sveta Ana • Sprejeli rebalans proračuna za 2015, rezali predvsem pri investicijah Svetnik podvomil v delo občinske uprave »Predlagam, da se čim prej začnejo pogovori s sosednjimi občinami o ustanovitvi skupne medobčinske uprave, ne v prvi vrsti zaradi zmanjšanja stroškov plač, temveč v želji po celovitejših in kakovostnejših storitvah uprave,« je z opazko izzval svetnik Drago Wein-handl. Drugi člani občinskega sveta z županom na čelu so očitke o nestrokovnem delu občinske uprave ogorčeno zavrnili. Osrednja točka minule tretje redne seje je bila obravnava rebalansa proračuna za letošnje leto, ki je bil potreben zaradi nižjih dohodkov iz naslova povprečnine. Kot je pojasnil župan, so namreč svetniki in svetnice proračun za leto 2015 sprejeli že lani decembra, ko še niso bili znani končni zneski povprečnine. Upoštevajoč nove zneske povprečnine (za prvo polovico leta 525 evrov, za drugo polovico leta pa okrog 500 evrov), se je višina dohodnine znižala za dobrih 220.000 evrov. Rezali so predvsem pri investicijskih odhodkih (za 55.000 evrov) ter plačah in drugih izdatkih zaposlenih (za okrog 33-000 evrov). Pri investicijah bodo 100.000 evrov manj namenili za izgradnjo večstanovanjske stavbe. Na drugi strani pa so se za par tisočakov povišale nekatere investicije, med drugim izgradnja vodovoda v Zg. Ščavnici in Rožengruntu, kanalizacijski priključki za gospodinjstva na območju Ledineka in Dražen Vrha ter modernizacija ceste Zg. Ščavnica-Nasova-Apače. S sprejetim rebalansom proračuna tako predvidevajo, da se bo v občinski proračun zlilo 2.303.129 evrov dohodkov, odhodki pa bodo znašali 2.332.446 evrov, od tega investicijski odhodki v višini 919.524 evrov. Proračunski primanjkljaj je tako planiran v znesku 29-316 evrov. Slaček: »K našim zaposlenim so po nasvete prihajali tudi iz večjih občin.« Pri obravnavi rebalansa so svetniki krepko zašli z obravnave ožje teme, saj je svetnik Drago Weinhandl zaposlenim v občinski upravi očital neka-kovostno delo: »Predlagam, da se čim prej začnejo pogovori s sosednjimi občinami o ustanovitvi skupne medobčinske uprave, ne v prvi vrsti zaradi zmanjšanja stroškov plač, temveč v želji po celovitejših in kakovostnejših storitvah uprave.« Na izjavo se je odzvalo več svetnikov, tudi župan Silvo Slaček, ki je očitke kratkomalo zavrnil: »Ne vem, po kakih kriterijih ti ocenjuješ strokovnost. Imam skoraj 33 let dela v občinski upravi. Lahko rečem, da občinska uprava strokovno dela, tudi sam težim k temu. Trudimo se, da je napak čim manj, da pa jih ni, pa tudi ne morem zatrditi.« Weinhandl je vztrajal: »Moja opomba je šla k temu, da več glav več ve. Pri nas pa je za vse samo en človek.« Župan se je sicer s tem strinjal, a je še dejal: »Naše število delavcev v občinski upravi je optimalno, upam le, da ne bomo prisiljeni odpuščati zaposlenih. Sem pa prepričan, da so to preizkušeni kadri, v večini taki, ki imajo mnogo let izkušenj v občinski upravi. Še iz marsikatere večje Svetnik Drago VVeinhandl je podvomil o kakovosti dela zaposlenih v občinski upravi in predlagal čim prejšnjo ustanovitev medobčinske uprave. Na očitke pa je župan Silvo Slaček odgovoril: »Prepričan sem, da so to preizkušeni kadri, v večini taki, ki imajo mnogo let izkušenj v občinski upravi. Še iz marsikatere večje občine so hodili po nasvete k našim zaposlenim. Če bi to vedel, bi mogoče drugače razmišljal.« občine so hodili po nasvete k našim zaposlenim. Če bi to vedel, bi mogoče drugače razmišljal.« »Tu in tam se čuti provokativnost« Da so zaposleni v občinski upravi izkušeni in dobro podkovani, so se strinjali tudi drugi svetniki. Svetnica Breda Špin-dler pa je pri tem Weinhandlu še dejala: »Po svoje občudujem, kako do potankosti obdelate gradiva, menim pa, da s precejšnjim nezaupanjem gledate na naše osebje v občinski upravi. Upam, da ste do danes prejeli večino dovolj strokovnih odgovorov, da se vam bo zaupanje vendarle oblikovalo. Namreč tu in tam se čuti rahla provokativnost, kakšen je globlji cilj, ne vem. Menim, da so bili današnji odgovori delavcev več kot zadovoljivi, in če bi vsi tako nezaupljivo gledal na njih, bi bile naše seje grozno dolge. In tudi tukaj nenazadnje lahko nekaj privarčujemo.« Sicer pa so svetniki in svetnice poleg rebalansa proračuna za letošnje leto potrdili tudi več aktov, med drugim zaključni račun za leto 2014, ceno socialno varstvene storitve za uporabnika - pomoč družini na domu v višini 2,81 evra za eno (efektivno) uro pomoči, kar pomeni enako ceno za uporabnike, kot je bila potrjena za leto 2014, in Elaborata o oblikovanju cen - Saubermacher, kjer se prav tako cene ne spremenijo. Monika Levanič l-OTO: IVI L 6 Štajerski TEDNIK Podravje torek • 14. aprila 2015 Slovenska Bistrica • Poslovno poročilo zdravstvenega doma Leto končali pozitivno, a preobremenjenost zd Zdravstveni dom Slovenska Bistrica je, kot je zapisala direktorica doma Jožefa Lešnik Hren, lani predvsem pestilo pomanjkanje pediatrov in zdravnikov povedala, da so z doslednim izvajanjem notranjih varčevalnih ukrepov dosegli, da so leto končali s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 29.083 evrov. »Ponovno se soočamo, kljub velikemu številu brezposelnih zdravnikov v državi, s pomanjkanjem zdravnikov v zdravstvenem domu. Pomanjkanje zdravnikov je prisotno v splošni medicini in v pediatriji. Jeseni smo zaposlili pediatrinjo, ki pa mora opraviti še sedemmesečno izpopolnjevanje na Pediatrični kliniki v Ljubljani in Mariboru in nato opraviti še preverjanje znanja. Šele po uspešno opravljenem preverjanju bo pridobila licenco za opravljanje pediatrije v našem zdravstvenem zavodu,« je pojasnila direktorica. Ob tem pa ostaja problem izvajanje nujne medicinske pomoči. »Skupaj z občinami ustanoviteljicami smo ponovno apelirali na Ministrstvo za zdravje, da ugotovi, da je status naše enote nujne medicinske pomoči neustrezen in naj to ustrezno spremeni. Zaradi spremembe pravilnika nujne medicinske pomoči v letu 2015 in ustanavljanja urgentnih centrov v državi nam Ministrstvo za zdaj ni spremenilo statusa,« je povedala Jožefa Lešnik Hren. Na vprašanje, kdaj bo pravilnik predstavljen javnosti, so nam z Ministrstva za zdravje odgovorili: »Pravilnik o nujni medicinski pomoči z vsemi prilogami, vključno z mrežo, je v zadnji redakciji. Predvidoma sredi aprila bomo pravilnik predstavili na novinarski konferenci, ga dali v javno razpravo, ga objavili na spletni strani ministrstva in ga predstavili po posameznih regijah.« Poslovanje ZD Slovenska Bistrica I Leto 2011 I Leto 2012 I Leto 2013 I Leto 2014 I Prihodki 3.925.207 € 3.967.770 € 3.906.260 € 4.038.473 € Odhodki 3.843.342 € 3.934.157 € 4.049.649 € 4.009.390 € Poslovni izid 81.865 € 33.613 € -143.389 € 29.083 € Stroški plač v ZD Slovenska Bistrica Bruto plače 2.175.797 € 2.083.433 € Pogodbeno delo in sejnine 80.463 € 104.316 € Povprečna neto plača na zaposlenega 1.102 € 1.091 € Vir: ZD Slovenska Bistrica Vir: ZD Slovenska Bistrica Najmanj denarja za nujno medicinsko pomoč? Sicer pa je direktorica Jožefa Lešnik Hren izračunala, da se v Sloveniji za nujno medicinsko pomoč nameni 54 milijonov evrov. »To v povprečju pomeni 28,66 evra na prebivalca Slovenije oziroma 20 evrov na prebivalca na območju Slovenske Bistrice. To je najnižji znesek v Sloveniji. Ob tem je na našem območju na zdravnika opredeljenih 1700 pacientov, vendar imajo vsi zdravniki nad 2000 pacientov,« je podatke na eni izmed občinskih sej predstavila direktorica in dodala, da se je lani največ pritožb pacientov nanašalo ravno na čakanje zdravnika v dežurni službi. »Poleg izjav zaposlenih in statistke opravljenega dela so tudi te pritožbe dokaz, da sta služba nujne medicinske pomoči in dežurna služba preobremenjeni. Vse pritožbe, ki so bile podane, so bile podane na dogodke, ki so se dogajali ob velikih obremenitvah zdravstvenega osebja. V času, ko je število pacientov zelo povečano, je težje postopati s pacienti na način, da bi bili z delom zadovoljni. Nobena od pritožb pa ni bila take narave, da bi zahtevala spremembo organizacije ali kako drugo posebno obravnavo,« je pojasnila Jožefa Lešnik Hren. Sicer pa je bil lani Slovenija • Davčne blagajne s 1.1. 2016? Obrtniki in mali podjetniki: Davčne blagajne niso Vlada namerava s 1. januarjem 2016 uvesti davčne blagajne, vendar njihovi uvedbi nasprotujejo obrtniki in mali podjetniki, saj so prepričani, da niso prava rešitev mesto uvedbe davčnih blagajn predlagajo znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave vsak račun šteje. »Obrtniki smo morali že julija 2013 kupiti posebne programe, ki onemogočajo brisanje računov, ki po naši oceni povsem zadostujejo. Če pa želi Vlada sedaj uvesti še davčne blagajne, naj tokrat stroške za nakup in vzdrževanje nosi sama. Obvezne pa naj bodo za vse, ki poslujejo z gotovino, tudi za odvetnike in zdravnike denimo,« je stališče malega gospodarstva pojasnil predsednik OZS Branko Meh. Država po mnenju Meha s tem ukrepom krši tudi Socialni sporazum 2015-2016, v katerem ni predvidenih novih finančnih obremenitev gospodarstva, razen davka na nepremičnine. OZS zato predlaga rešitev OZS namesto davčnih blagajn predlaga uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave vsak račun šteje. Davčne blagajne naj ne veljajo za NVO z majhnimi prihodki iz prodaje Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) nasprotuje uvedbi davčnih blagajn za nevladne organizacije (društva, fundacije ...) z majhnimi prihodki iz prodaje. Tako predlagajo, da uporaba elektronskih davčnih blagajn ni obvezna za nevladne organizacije, ki so imele v preteklem letu manj kot 10.000 evrov prihodkov iz prodaje blaga in storitev. »Gre torej za prag, ki se nanaša samo na prihodke iz t.i. pridobitne dejavnosti in ne na celotne prihodke organizacije. Finančna uprava RS naj sama pripravi in na spletu objavi progam, ki ga bodo zavezanci (tudi NVO) lahko brezplačno prenesli na svoj računalnik ali tablico in ga uporabljali za potrjevanje računov, kot to zahteva zakon. Na takšen način bi država z minimalnim vložkom prihranila precej stroškov vsem tistim, ki bodo davčno blagajno morali uporabljati, saj bi jim s tem odpadli vsaj stroški nakupa in vzdrževanja programske opreme,« predlagajo v CNVOS. V J v obliki posebne motivacijske davčne olajšave po načelu vsak račun šteje in zmanjšanje davčnih stopenj. »Dejstvo pa je, da davčnih blagajn ne bodo uporabljali šušmarji, ki delajo na črno. Država tako ponovno obremenjuje zgolj tiste, ki že plačujemo davke in prispevke,« je še dodal Meh. Kot so izračunali na OZS, naj bi blagajna obrtnike in podjetnike po žepu udarila od 300 do 1.000 evrov. K temu je treba prišteti še digitalno potrdilo (letni strošek približno 20 evrov), vzdrževanje programa in sistema (od 200 do 300 evrov letno), internetni dostop, so še opozorili na OZS. Na zbornici tako predlagajo, naj stroške uvedbe davčnih blagajn, vključno s stroški interneta, vzdrževanja in nabave potrebne strojne opreme pri zavezancih, v celoti ben. Sicer pa na Hrvaškem kljub znižanim davčnim stopnjam po uvedbi davčnih blagajn beležijo upad gostinskih obratov za 12 odstotkov. Na Švedskem pa so po uvedbi davčnih blagajn zaprli kar 17 odstotkov gostinskih obratov, saj so tam davčne stopnje še višje kot pri nas«. Na OZS so še prepričani, da davčne blagajne davčnih navad ne bodo izboljšale. Za to je potrebna prevzgoja ponudnikov in potrošnikov, dvig davčne morale in davčne spodbude. »V praksi se namreč še vedno pogosto dogaja, da potrošniki silijo obrtnike in podjetnike, da Foto: Eva Mihelič financira država oziroma naj jih da uporabnikom v brezplačen najem ali da ima uporabnik 100-odstotno olajšavo za nakup elektronskih naprav oziroma blagajn. Z davčnimi blagajnami tudi do 100 milijonov več pobranega davka? Sosednja Hrvaška je po uvedbi davčnih blagajn pobrala precej več davkov, zlasti v gostinstvu. Drago Delalut, podpredsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS, je pojasnil, da razlog ni v uvedbi davčnih blagajn: »Hrvaška je obenem znižala tudi davčne stopnje v gostinstvu, in sicer za prodajo pijač s 25 na 13 odstotkov. Če bi to storili pri nas, bi bil učinek podo- Ptuj • Druga faza obnove dominikans Vsa dela potekajo po Trenutno se v dominikanskem samostanu izvaja druga faza obn ostrešja z jeklenim. Ureditev arheološke zbirke naj bi bila izved jo v skladu z zastavljenim terminskim planom izvajalca. Kot so pojasnili na Mestni občini Ptuj, je razlogov za zame nja-vo lesenega ostrešja z jeklenim več. Med poglavitnimi naj bi bil ta, da je nujna kakovostna protipotresna sanacija. „Stavba je bila velikokrat prezidana, kar je vsakokrat poslabšalo stanje konstrukcije. Injektiranje sten in njihova ojačitev je močno omejena zaradi obsežnih stenskih poslikav. Zato je, zaradi varovanja spomenika in uporabnikov, nujna kakovostna izvedba strešnega venca in povezovalne protipotresne opne na nivoju venca. Ta dela je praktično nemogoče opraviti, če leseno ostrešje ostane na stavbi," so pojasnili na ptujski občini. Ostrešje je predvidoma iz konca 19. stoletja in naj ne bi predstavljalo pomembnega primerjalnega presežka. Težave pa naj bi pri dosedanji konstrukciji nastajale tudi zaradi možnih zametov snega, predvsem ob cerkveni ladji. Napetost naj bi bila občasno po nekaterih izračunih presežena tudi za 100 %. Zato bi bili potrebni zahtevni posegi v konstrukcijo stavbe, če bi želeli ohraniti leseno ostrešje. „Če bi ostrešje želeli ohraniti, bi bile potrebne obsežne ojačitve (verjetno jeklene) in dodelave manjkajočih delov, kar bi popolnoma spremenilo izgled konstrukcije, skupaj z izvedbo talne površine pa tudi popolnoma spremenilo karakter podstrešja. Novo jekleno ostrešje je ambiciozno konstrukcijsko in detajlno zasnovano in verjamemo, da bo primerno dopolnjevalo obstoječe strukture. V primerjavi s sanacijo lesenega torek • 14. aprila 2015 Podravje Štajerski TEDNIK 7 Ormož • Kolegice so iskale zaposlitev ravnikov ostaja družinske medicine. O poslovanju pa je direktorica Jožefa Lešnik Hren, direktorica ZD Slovenska Bistrica, je izračunala, da se v Sloveniji za nujno medicinsko pomoč nameni 54 milijonov evrov. »To v povprečju pomeni 28,66 evra na prebivalca Slovenije oziroma 20 evrov na prebivalca na območju Slovenske Bistrice. To je najnižji znesek v Sloveniji. Ob tem je na našem območju na zdravnika opredeljenih 1700 pacientov, vendar imajo vsi zdravniki nad 2000 pacientov,« je podatke na eni izmed občinskih sej predstavila direktorica in dodala, da se je lani največ pritožb pacientov nanašalo ravno na čakanje zdravnika v dežurni službi. v zavodu zaposlen 101 delavec, od tega je 87 zdravstvenih delavcev in 14 drugih (delavci v upravi, vzdrževalec tehnik, či-stilke in receptorja). Mojca Vtič prava rešitev za zmanjšanje sive ekonomije. Obrtniki in podjetniki na- jim prodajo storitev ali produkt brez računa in posledično po nižji ceni. Če obrtnik in podjetnik želi imeti posel, potem je na to primoran pristati. Gre torej za začaran krog, zato je ključno ozaveščanje tako ponudnika kot kupca,« so povedali na OZS. Na Ministrstvu za finance na- sprotno menijo, da bodo ravno davčne blagajne zmanjšale obseg sive ekonomije ter spodbudile plačevanje davkov, kar bo imelo pozitiven učinek na državno malho. In ta pozitiven učinek so ovrednotili v višini od 50 do 100 milijonov evrov. Mojca Vtič kega samostana planu ove, ki zajema zamenjavo lesenega ena v tretji fazi, vsa dela pa poteka- ostrešja je ekonomična rešitev, ki bo v prihodnosti omogočala funkcionalno izrabo podstrešja. Že sedaj pa omogoča toplotno izolacijo strehe in ustrezno izvedbo protipotresnih ukrepov," so še pojasnili na ptujski občini odločitev, da se v dominikanskem samostanu staro leseno ostrešje zamenja z jeklenim. S tem pa so pridobljene tudi površine novih prostorov, in sicer prostor v velikosti 135 kvadratnih metrov in drugi 230 kvadratnih metrov. Po zamenjavi konstrukcije strehe se bo začela tretja faza, ki bo zajemala ureditev tlakov in inštalacij, izvajana pa bo v skladu z višino in na podlagi zagotovljenih sredstev. Temu naj bi sledila ureditev arheološke zbirke. Dženana Kmetec Poteka zamenjava strešne konstrukcije, leseno bo zamenjala jeklena. Misija nemogoče Četrto leto zapored poteka projekt Kolegice, ki ga izvaja Zavod Nefiks. V projekt se je vključilo tudi šest deklet iz Ormoža. »Tudi v Ormožu smo prišli do ugotovitev, da smo mlade ženske težje zaposljiva in ranljiva skupina v lokalnem okolju, ki je že tako marginalno in manj razvito. Same smo do sedaj delovale posamezno, in ker verjamemo v to, da je v slogi moč, ter več glav več ve, smo se povezale in se priključile uspešnemu in že učinkovitemu projektu Kolegice,« nam je povedala Nuša Lorenčič. V Ormožu se je v projekt vključilo šest mladih, ambicioznih in aktivnih žensk, ki iščejo zaposlitev. »Skupaj smo že sestavile karierne plane, kjer smo zapisale svojo vizijo, cilje, želje, probleme, s katerimi se bomo spopadale, ter načrt za mentorico. Sedaj, ko nam je načrte odobril Zavod Nefiks, bomo začele iskati mentorice,« je dodala Lorenčičeva. Foto: Nuša Lorenčič Vztrajne, pogumne in nepopustljive Poleg pridobivanja novih prijateljstev si mlade Ormožanke v sklopu projekta želijo razširiti socialno mrežo, s prisotnostjo v lokalnem okolju pa vidijo novo upanje, da bodo v kratkem našle primerno zaposlitev. »Skupaj smo močnejše, glasnejše ter vidnejše. Zato imamo tudi več priložnosti in možnosti, da nas bodoči delodajalec opazi, vidi naše aktivnosti in potenciale, ki jih imamo,« menijo. Da bi se predstavile pomembnežem v ormoški občini (direktorji javnih zavodov, podjetniki, župan ...), so izvedle dogodek, ki Mlade Ormožanke so obiskale tudi ormoško glasbeno šolo, kjer so jih v kratkem času naučili igrati tudi pesem Kuža pazi. so ga poimenovale Misija nemogoče. »Zadale smo si, da v štirih urah obiščemo 14 podjetij in ustanov,« je dejala Lorenčiče-va. Tako so v središču Ormoža obiskale glasbeno šolo, psihiatrično bolnišnico, zdravstveni dom, zavod za zaposlovanje, občino, knjižnico, policijsko postajo, javno razvojno agencijo, gimnazijo, mladinski center ter podjetja Botanik, Wiener-berger, Simobil, P&F Jeruzalem. »V večini podjetij in ustanovah v nas vidijo potencial in so nas povabili k sodelovanju pri projektih, ki jih že izvajajo oziroma jih še bodo izvajali. Vzeli so si čas ter nam zelo nazorno in izčrpno sporočili, kako pomembno je, da je življenjepis napisan inovativno in izvirno.« Spoznale način dela in raznovrstne poklice Poleg Lorenčičeve sta nam svoje videnje projekta Kolegice razkrili tudi Tadeja Ozmec in Mateja Hergula. »Misija nemogoče je opravljena. Osebno so me najbolj pritegnile besede direktorice Psihiatrične bolni- šnice Ormož Majde Keček. Dala nam je vedeti, da se moramo na poti k iskanju službe osredoto-čati samo na svoj poklic ter ga razvijati z novimi izkušnjami in izzivi, saj bomo, kot je dejala, ob tem postale še samozave-stnejše in uspešnejše,« je dejala Ozmečeva. Hergulova je dodala: » Izvedele smo veliko novih informacij, ki nam bodo v pomoč pri naši nadaljnji karierni poti. Misijo smo v celoti izvedle, še bolje pa bi bilo, če bi se lahko pri naših tokratnih gostiteljih zadržale več časa.« Miha Šoštarič Gornja Radgona • Od gradbenega k lovskemu sejmu Za aktivni oddih v naravi Konec marca so na sejmišču radgonske družbe Pomurski sejem pripravili Pomladni sejem gradbeništva energetike, komunale in obrti ter sejem Green, v tem tednu pa bosta na sporedu sejma Lov in Naturo. Od 17. do 19. aprila bo Gornja Radgona prizorišče največjega praznika lovstva, ribištva in uživanja v naravi v Sloveniji. Družba Pomurski sejem pripravlja 9. mednarodni sejem lovstva in ribištva poimenovan Lov ter 3. mednarodni sejem aktivnosti in oddiha v naravi poimenovan Naturo. Sejem Lov se bo razprostiral na 8.700 kvadratnih metrih, obiskovalcem pa se bo predstavilo 150 razstavljalcev iz dvanajstih držav. Kot je povedal predsednik uprave družbe Pomurski sejem Janez Erjavec bo sejem predstavil novosti in pestro prodajno ponudbo izdelkov za lovstvo, ribištvo in ki-nologijo. Lovska zveza Slovenije bo na svojem razstavnem prostoru predstavila naravovarstvene dejavnosti, po skoraj dveh desetletjih pa bo prvič organizirana velika vseslovenska razsta- va najmočnejših lovskih trofej s strokovnim ocenjevanjem. Osrednji moto predstavitve Ribiške zveze Slovenije na sejmu lov bo »Ohranimo domorodne ribje vrste«. Na razstavnem prostoru bo predstavljala delovanje krovne slovenske ribiške organizacije ter v njo združenih 64 ribiških družin. Predstavila bo ribiške revirje ter kako z njimi gospodarijo ribiške družine. Zanimiva tržnica Naturo Sejem Naturo bo tudi tokrat povezoval ponudnike trajno-stno usmerjenega turizma in ljubitelje aktivnega preživljanja prostega časa v naravi. Obiskovalci bodo lahko dobili informacije in ideje za pohodniški ali kolesarski potep, planinsko ali tekaško turo, vadbe za telo in duha. Pestra bo regionalna kulinarična ponudba, atraktivne bodo dinamične predstavitve aktivne rekreacije v naravi. Na nekaj več kot 1.500 kvadratnih metrov razstavnih površin bo razstavljalo 120 ponudnikov iz petih držav. V ospredju letošnjega sejma bodo zeleni turizem, aktivno preživljanje prostega časa, zdrava prehrana in prehranska dopolnila. Vodilne organizacije v slovenskem turizmu in tudi manjši turistični ponudniki bodo ponujali ideje za nepozabna doživetja v naravi. Miha Šoštarič r v. Na ogled bodo tudi starodobna vozila Na radgonskem sejmišču bo ta konec tedna tudi prireditev Avto-moto klasika, ki jo v sodelovanjem s Pomurskim sejmom organizira SVS - Zveza slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil. Prireditev bo razstavnega in prodajnega značaja. V soboto in nedeljo bo mogoče na prireditvi Avto-moto klasika tudi kupovati, saj bo potekal bolšji sejem starodobnih vozil, delov in opreme. J 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo in kmetijstvo torek • 14. aprila 2015 Haloze • Vlada naj obravnava Haloze kot posebno območje Zupančič: »Haloški kmetje ne bodo nikoli Haloze, poseljenost, kmetijska dejavnost, razvitost tega območja so bile teme, ki so bile najprej obravnavane v lokalnem okolju, tudi na seji V Ljubljani je delovna skupina za razvoj Haloz zbranim poslancem predstavila analizo stanja v Halozah in predlagala, naj vlada pripravi konkr Po predlogu kmetijskega ministra Dejana Židana in državnega sekretarja na gospodarskem ministrstvu Aleša Cantaruttija bodo ukrepi pripravljeni v treh mesecih, torej do julija. Sicer pa je Židan na seji naštel številne ukrepe, ki bodo v prihodnje, tudi v okviru nove evropske finančne perspektive, na voljo območju Haloz. Med drugim je obljubil birokratsko razbremenitev pri razpisih, kjer se bodo kmetje r v. Glede na namembnost kmetijskih zemljišč je na območju Haloz 5.035 ha travnikov in pašnikov, ki so namenjeni za živinorejo, 2.921 ha njiv, 4.808 ha gozdov, 735 ha trajnih nasadov in 240 ha zemljišč, ki so zaraščena ali neobdelana. Na območju Haloz so v letu 2010 prevladovale kmetije z dva do pod pet hektarji zemljišč, teh je bilo v letu 2012 40,4 %. Njivskih površin je največ v občini Videm, 1457,18 ha, in nato v Majšperku, 792,99 ha, to sta občini, ki imata največ ravninskega območja. V teh dveh občinah je tudi povprečna velikost njive na kmetijo 3,68 ha v Majšperku in 3,63 ha v Vidmu. Izpostaviti je treba še povprečno starost gospodarja-upravitelja na kmetijskih gospodarstvih v Podravju, to je 57 let, in takšna lastniška in starostna struktura neugodno vpliva na nadaljnji razvoj kmetijstva, ki zahteva modernizacijo in prestrukturiranje. Raba zemljišč Haloze 2011 5% ^^^^^^ 3% ■ Njive in vrtovi »Vinogradi ■ Sadovnjaki ■ Travniki " 52°% ■ Zemljišča v zaraščanju ■ Gozd Ostalo Vir: Delovna skupina za razvoj Haloz lahko potegovali za nižje zneske. Je pa poudaril, da noben program ne more rešiti razvojnih težav, če kmetije ne morejo zagotoviti svojega dela sofinanciranja. In ravno slednje je zbodlo Jožeta Vovka, ki kmetuje na haloškem območju v Makolah. Kot nam je pojasnil, si haloški kmet s kmetovanjem ne more ustvarjati dobička, ki bi ga nato lahko izdatno vlagal v razvoj kmetije. Prav tako pa ne more kandidirati za ukrepe kmetijske politike, ki so pisani Slovenska Bistrica • Oljarna lansko leto končala z dobičkom Radio Ptuj • Budilkarji v poklicih Večinski delež Tovarne olja Gea naprodaj Skupina delničarjev slovenjebistriške oljarne (KD Kapital, KD Skladi, KD Group in Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB)), ki ima v lasti večinski delež (60,15 %), je v začetku aprila objavila poziv za izkaz interesa za nakup večinskega paketa delnic družbe Tovarna olja Gea. Kakšno je zanimanje za nakup, nam ni uspelo izvedeti, saj ne delničarji in ne predsednik uprave oljarne Gea Igor Hustic svojih odgovorov niso želeli podati. Sicer pa so delničarji odločitev o prodaji slovenjebistriške oljarne sprejeli že konec lanskega leta. Takrat so delničarji KD Group pojasnili, da so se za prodajo odločili, ker je odprodaja tega podjetja del sprejete strategije Skupine KD Group, katere cilj je postati ena vodilnih zavarovalniških skupin. In cena delnic je po objavi namere o prodaji poskočila na Ljubljanski borzi in sedaj znaša 8,4 evra za delnico, kar je en evro več kot januarja ali 13 %. Sicer pa je Tovarna olja Gea največji proizvajalec jedilnega olja v Sloveniji, ki obvladuje približno 50 jedilnih olj. so prisotni % slovenskega trga Proizvodi družbe tudi izven Sloveni- je, zlasti na Hrvaškem, v Italiji in Nemčiji. Kot je še zapisano na spletni strani DUTB, je slo- Dalibor med mizarji Voditelj Štajerske budilke Dalibor Bedenik je v okviru akcije spoznavanja poklicev minuli petek nekaj časa preživel v kolektivu družinskega podjetja Mizarstvo Vuk v Bregu pri Majšperku. Foto: Mojca Vtič venjebistriško podjetje dobičkonosno in nezadolženo. Tako je Tovarna olja GEA lani ustvarila nekaj več kot 27 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za dobro desetino več kot leto pred tem. Od tega predstavlja 78 % prihodkov ustvarjenih v Sloveniji in 22 % na tujih trgih. Količinsko so prodajo v podjetju iz Slovenske Bistrice sicer povečali za slabih 30 odstotkov, leto 2014 pa ob za okoli petino nižjih prodajnih cenah zaokrožili pri 235.000 evrih čistega dobička, kar je trikrat več kot lani, ko je ta znašal 77.166 evrov. Mojca Vtič Delo mu je predstavil Fredi Vuk, ki nadaljuje družinsko tradicijo mizarstva. Dalibor je tako najprej izvedel, kako zaposleni sprejmejo stranko, ki pride v podjetje, saj je treba v pogovoru dobiti čimveč informacij o izdelku, ki ga stranka želi kupiti. Na podlagi pogovora lahko izberejo ustrezne materiale in določijo, kakšen izdelek bi se najbolje podal k že obstoječemu pohištvu. Zaposleni so Daliborju predstavili tudi, kako poteka izdelava pohištva in vrat. Spoznal je tudi delo s CNC-stroji, skupaj z zaposlenimi so izdelali še napis na les. Fredi Vuk je pojasnil, da se je Dalibor pri delu dobro odrezal, z veliko vaje bi se lahko začel uvajati v mizarski poklic. Nav- dušen pa je bil tudi Dalibor, ki je pojasnil, da poklic mizarja ni več tako nevaren, kot je bil nekoč, saj mizarji pri delu dandanes uporabljajo sodobne stroje. nš Lenart • V Športni dvorani Lenart zaradi dotrajanosti nujna vzdrževalna dela Streha lenarške športne dvorane zamaka »Streha športne dvorane v Lenartu občasno zamaka. Potrebna so nujna vzdrževalna dela, kot je sanacija lesenih delov strehe na vseh vogalih stavbe, menjava stavbnega pohištva, elektro opreme, vodovodnih cevi,« opozarja upravitelj Športne dvorane Lenart Miran Zorec. Upravitelj športne dvorane je že sredi minulega meseca na Občino Lenart poslal dopis, v katerem je opozoril na dotrajano stanje objekta Športne dvorane Lenart. Pravi, da so popis potreb za popravilo poškodovane ali dotrajane strojne elektro opreme, stavbnega pohištva, parketov, opleskov, montažnih stropov, strehe ipd. razdelali in ovrednotili že v začetku leta 2011 s ponudbo zadruge Lipa. A so doslej izvedli samo parketarska dela in lani še menjavo grelnika vode. Vse ostalo - stavbno pohištvo, elektro opremo, nekatere dele strehe - pa je medtem zob časa že tako načel, da je potrebno takojšnje posredovanje. »Po- trebna je sanacija lesenih delov strehe na vseh vogalih stavbe. Nujno je popravilo vrat v garderobah in keramike, menjava luči na hodnikih in v veliki dvorani, menjava vodovodnih cevi na hodnikih in garderobah,« pravi upravitelj, ki še opozarja, Tudi svetniki o problematiki Športne dvorane Lenart Da je v Športni dvorani Lenart treba izvesti nujna vzdrževalna dela, so na minuli seji sveta Občine Lenart opozarjali tudi občinski svetniki. Maksimiljan Šuman in Igor Jurančič sta govorila tudi o zamakanju strehe, ki naj bi trajalo že lep čas. Župan Janez Kramberger pa je odvrnil, da občina v lenarški športni dvorani izvaja vzdrževalna dela, da pa bo treba popraviti dotrajane napušče. Po predvidevanjih bodo sredstva za sanacijo zagotovili v rebalansu proračuna. v_/ da so nekatere stvari tako dotrajane in poškodovane, da so celo nevarne za zdravje uporabnikov ter da bi podroben pregled stavbe najverjetneje odkril še precej bolj pereče stanje. Sredstva za sanacijo v proračunu niso zagotovljena, potreben bo rebalans O tem, kako in kdaj se bo občina Lenart lotila navedene problematike v Športni dvorani Lenart, smo povprašali tudi sami. Z občine so nam zagoto- vili, da so problem zamakanja strehe že odpravili ter da se bo zadeva dodatno preverila in spremljala. Kdaj točno bodo izvedli sanacijo večjih del, nam niso znali povedati: »Manjša vzdrževalna dela se bodo še nadalje izvajala po potrebi, medtem ko se sanacija večjih del deloma načrtuje z zagotovitvijo določenih proračunskih sredstev z rebalansom proračuna 2015 in z zagotovitvijo proračunskih sredstev v proračunu leta 2016.« Kot so še dejali, bo sanacija zajemala zunanjost športne dvorane (napušči, čelne obloge, žlebi ipd.), v notranjosti objekta pa bodo sanirali stavbno pohištvo, slačilnice z umivalnicami in sanitarije ter druga manjša potrebna dela. »Ocena potrebnih sredstev za posege v notranjosti objekta še ni znana, medtem ko je ocena za sanacijo zunanjosti (napušči itd.) na podlagi podane ponudbe v višini 3.706 evrov,« je pojasnil višji svetovalec za družbene dejavnosti na Občini Lenart Jože Dukarič, pri tem pa še opozoril na veliko obremenjenost objekta: »Ob vsem je treba navesti, da je športna dvorana maksimalno možno izkoriščena in praktično primanjkuje terminov za vse želene športne aktivnosti, tako da je posledično tudi dotrajanost nekaterih elementov objekta večja.« Monika Levanič Foto: CG torek • 14. aprila 2Q15 Podjetništvo in kmetijstvo Štajerski FEDNIK S toliko dobili, kot je težko njihovo delo. « Sveta KGZS Ptuj, dan kasneje, 8. aprila, pa na seji odborov državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter odbora za gospodarstvo. etne ukrepe za to območje. na roko velikim kmetom in tistim, ki imajo kmetije na višjih nadmorskih višinah, vendar na položnejših terenih. Na slednje je opozorila tudi poslanka SDS Suzana Lep Šimenko. Obstoječi ukrepi na področju kmetijske politike so po njenih besedah pogosto neprimerni, saj ne upoštevajo posebnih pogojev. Najgosteje poseljena haloška občina je Zavrč V analizi stanja v Halozah, ki ga je pripravila delovna skupina, je ugotovljeno, da Haloze sodijo med prebival-stveno najbolj ogrožene slovenske pokrajine, neugodna prebivalstveni in gospodarski razvoj pa se zrcalita tudi v spremenjeni rabi zemljišč. Haloze v celoti obsegajo okrog 32.500 hektarjev površin, kjer je leta 2014 živelo približno 18.867 ljudi v sedmih občinah: Cirkulane, Majšperk, Makole, Podlehnik, Videm, Zavrč, Žetale. Največja gostota naseljenosti prebivalstva je v občini Zavrč, kjer živi 93,4 prebivalca/km2, medtem ko na območju občine Žetale gostota naseljenosti dosega le 35,4 prebivalca/ km2. Skrb vzbujajoča je tudi stopnja registrirane brezposelnosti, ki je že vrsto let nad državnim povprečjem in je leta 2013 na območju Haloz znašala 14,27 %, kar je bilo nad državnim povprečjem (13,6 %). Nov operativni program razvoja podeželja po njenih besedah ukinja za to področje nekatere zelo pomembne ukrepe. Ob tem je poudarila, da kazalniki razvitosti na tem področju kažejo na le 76- do 88-odstotno razvitost glede na slovensko povprečje. Število prebivalcev je v 60-letnem obdobju upadlo za tretjino, Haloze pa se zaraščajo. Kmetijski ukrepi silijo haloške kmete v opuščanje zemljišč Direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek je poudaril, da so Haloze posebno območje, ki zahteva tudi posebno obravnavo v okviru zakonskih predpisov. »Ni problem samo kmetijstvo, temveč je problem bistveno širši. Naš cilj je, da bo vlada Haloze prepoznala kot posebno območje,« je povedal. Sicer pa je zavod opravil analizo do sedaj oddanih vlog za okoljsko podnebna plačila in ugotovili, da se kmetje odklonilno obnašajo do novih ukrepov. »Ukrepi so zanje problematični, saj kmete silijo v opuščanje travnikov. Od njih namreč zahtevajo zapoznelo košnjo na strminah, kar pa ni izvedljivo,« je dejal. Dodal je, da so na kmetijskem področju Število kmetijskih gospodarstev po občinah (2010) OBMOČJE 1 Število kmetijskih Število glav 1 Družinski člani na gospodarstev velike živine družinskih kmetijah Občina Cirkulane 243 356 694 Občina Majšperk 314 2.377 1.112 Občina Makole 192 867 656 Občina Podlehnik 218 524 710 Občina Videm 497 2.004 1.592 Občina Zavrč 128 221 421 Občina Žetale 214 893 819 HALOZE 1.BGB 7.242 B.GG4 PODRAVJE 12.318 79.849 41.750 problem tudi investicije, saj haloški kmetje pogosto ne morejo dokazati ekonomske upravičenosti neke investicije. Predlog, da se Haloze obrav- navajo kot posebno območje, je podprl tudi Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-goz-darske zbornice Slovenije. »Na teh območjih je kmetovanje FOTO: Črtomir Goznik povsem drugačno kot na ravnini, območje se prazni. Drži, da ko je bil vložen Zakon o Prek-murju in je bil izglasovan, smo nato ugotovili, da je zakon kot celota šel na škodo Halozam in drugim območjem, saj je imel kmet iz Prekmurja, ki je investiral na najboljših kmetijskih zemljiščih, na podlagi tega zakona prednost pred drugimi ter zato ta zakon ni bil najbolj pošten. Haloze bom pa vedno podprl, ker ti kmetje ne bodo nikoli toliko dobili, kot je težko delo. Haloze so dejansko speci-fika.« Rebernišek je dodal, da v Halozah ni problem samo majhnost kmetij, temveč predvsem ekstremne strmine. Prav tako pa je bilo slišati očitek državi, ki je v preteklosti podpirala krčenje vinogradov, ki pa so bili temelj kmetijstva v Halozah. Mojca Vtič Vir: SURS Slovenija, Ptuj • V kabinetu kulturnega ministrstva dodatna zaposlitev za področje investicij Razlog za novo zaposlitev tudi gradova Ptuj in Borl? Čez nekaj dni bo minilo dva meseca, odkar se je zrušilo obzidje ptujskega gradu, kamenje in skale pa so zgrmeli v mestni vinograd. Takoj po udoru je Mestna občina Ptuj poskrbela za odstranitev materiala, dokončna sanacija udora je v rokah lastnika grajskega kompleksa, to je Ministrstva za kulturo (MK). Spletni portal Požareport je pred dnevi objavil, da so v kabinetu ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar zaposlili Jožeta Žižka, ki bo odgovoren za investicije. Žižek je nekdanji direktor propadlega podjetja SGP Tehnik iz Škofje Loke, kazensko naj bi bil ovaden zaradi suma poslovne goljufije. Na te navedbe so na MK odgovorili, da kazenski postopek zoper Žižka ni bil uveden. V enem primeru je bila ovadba pravnomočno zavržena, v drugem, identičnem, se enak razplet pričakuje. »Kljub temu ima njegova pogodba o zaposlitvi dodano izrecno klavzulo, da je v primeru začetka kakršne- gakoli kazenskega postopka razvezana,« so za Požareport povedali na MK in dodali, da so bili v preteklem obdobju soočeni z nekaj nujnimi zadevami investicijskega značaja, ki so posledica nekaterih naravnih nesreč (gradova Ptuj in Borl ...). »Zaradi navedenega je bilo treba začasno kadrovsko okrepiti predvsem investicijski del ministrstva in v najkrajšem možnem času pridobiti izkušenega strokovnjaka gradbene stroke.« Ko smo zasledili informacijo, da so Žižka na MK med drugim zaposlili zaradi reševanja nujnih zadev investicijskega značaja, ki so posledica naravnih nesreč in med katerimi so navedli gradova Ptuj in Borl, smo o namenu njegove zaposlitve tudi sami povprašali na MK. »V zvezi z zaposlitvijo Jožeta Žižka je treba poudariti, da ima omenjeni gospod visoke strokovne reference in izkušnje v gradbeništvu, ki bodo zelo dobrodošle ob načrtovanju investicijskih projektov pri nepremični kulturni dediščini. Njegove prioritetne naloge bodo: pregled in zbir celotnega stanja na področju nepre- mične kulturne dediščine v lasti države in ministrstva za kulturo; priprava strategije za nujna vzdrževalna dela in investicije; oblikovanje strokovnih rešitev za reševanje najbolj perečih problemov nepremične kulturne dediščine ter koordinacija in strokovni nadzor pri ravnanju s stvarnim premoženjem,« so povedali na MK. Kot so še dejali, je za potrebe sanacije udora na ptujskem gradu MK naročil izvedbo ge-ološko-geomehanskih raziskav tal in izdelavo projekta sanacije na gradu Ptuj. Raziskave so že izvedene, v tem tednu pričakujejo poročilo in predlog sanacije. »Na gradu Borl bo v letošnjem letu potrebno sanirati nekaj nujnih zadev, da se prepreči nadaljnji propad,« pravijo na kulturnem ministrstvu. Katere so te nujne zadeve, niso specificirali. Mojca Zemljarič 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 14. aprila 2015 Tudi vas kdaj popade sloveni-stični bes? Pišite nam, pa bomo skupaj poiskali rešitev. Čeprav - povem vam že vnaprej - pravopisno smo svoj jezik kar precej zapletli. Pravopisna svoboda ali anarhija? Beseda »pravopis« je nastala z združitvijo ebsed prav + pisati. In prav pisati je cilj vsakega pismenega človeka. Pravilno pisanje naj bi postalo avtomatizem: ko se otrok začne učiti pisati, ga začnemo trenirati tudi v tem smislu, da nekaj napiše prav - tako namreč, kot smo se v nekem jeziku dogovorili. In čez čas, z nenehnim ponavljanjem, naj bi postala pravopisna pravila tako močan del nas, da o njih sploh ne bi smeli razmišljati, ampak bi roka že sama od sebe napisala prav. Kako se to lepo sliši oziroma bere. Ampak slovenski pravopisni tvorci so se odločili spisati takšna pravila, da naše možganske celice ne bodo nikoli počivale, ampak jih bomo zmeraj znova trenirali. S stalno rabo se namreč vsak organ krepi. Samo poglejte si nabildane mladeniče, ki v potu svojega obraza petkrat tedensko trenirajo bicepse, tricepse in druge -cepse. Nabildajmo tudi svoje možgane! Tale dolg uvod je namenjen odgovoru na preprosto vprašanje: ali »občino« zapisati z velikim ali malim O. Pametni pravopisni zakonodajalci bi zapisali pravilo: »Imena lokalnih skupnosti se pišejo z malo/veliko.« Mi bi se tega naučili in nikdar se ne bi pojavil noben pomislek. Naši pravopisci pa so nam dali svobodo, da razmislimo, kaj želimo povedati, in se v skladu s tem odločimo za veliko ali malo začetnico. 102. določilo namreč govori o veliki začetnici v zapisih organov (ker je moj pravopis še iz socialističnih časov so organi še preddemokratični): Izvršni svet (danes bi rekli Vlada) SR Slovenije, Izvršni svet Skupščine občine Ptuj (danes: Občinski svet Mestne občine Ptuj) itd. Potem pa 104. določilo to prekliče: »Kadar v govoru in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanja pišemo z malo začetnico; to velja za vse vrste stvarnih lastnih imen«/./ In potem še preddemokratični in demokratični primeri: Pritožil bi se na izvršni svet republike Slovenije. Hodil je v osnovno šolo Ljudski vrt in na šolo Olge Meglič. Kot pa smo prebrali dodatno pojasnilo še na spletni strani www.lektoriranje.net, pa se v praksi pisanje razlikuje tudi glede na vrsto besedila, ki ga nekdo piše. Takole so zapisali: »V publicistiki zasledimo večjo naklonjenost mali začetnici, v uradovalnih besedilih pa se običajno pogosteje rabi velika začetnica, vendar oboje v okvirih naslednjega glavnega vodila: odločilno je, ali govorite o točno določeni organizaciji oz. ustanovi in njenem imenu ali pa govorite o vrsti organizacije oz. ustanove ali o organizacijah in ustanovah na splošno. Kadar uporabljamo celotno ime neke ustanove, npr. Mestna občina Maribor ali Občina Ljutomer in Mestni svet Mestne občine Maribor ali Občinski svet Občine Ljutomer, je primerna velika začetnica, čeprav paragraf 104 dopušča tudi malo začetnico, odvisno, kaj imate v mislih. V istem besedilu seveda ne ponavljamo vedno celotnega imena ustanove, čeprav še vedno mislimo eno, točno določeno organizacijsko telo. /... / Tudi v takih primerih, zlasti v uradovalnih besedilih, še vedno pišemo Mestni svet in Mestna občina ali Občinski svet in Občina z veliko začetnico, čeprav se nekateri avtorji, zlasti v publicistiki, odločajo tudi za malo začetnico. Mogoče je eno ali drugo. /... / Kot vidite, je pravopis /... / precej ohlapen in omogoča avtorju precej svobode, kako se bo odločil.« Ali gre za svobodo ali anarhijo, pa se odločite sami. Kot smo pravkar prebrali: mogoče je eno ali drugo. Ja, preveč (pravopisne) svobode škodi ... Jože Šmigoc (Opomba: Da ne bom kot kakšna Klavdija - viri citatov so: SAZU, Slovenski pravopis 1, Pravila, DZS, Ljubljana 1990, in spletna stran: http://lektoriranje.net/vprasanja1.html.) Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 - ZU-PUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 -ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 35/13 - sklep ustavnega sodišča, 76/14 - odločba ustavnega sodišča) in 30. člena Slaluta Ob-čine^^^^B (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09), Občina JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta Občine lin okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja za Občinski prostorski načrt Občine] Foto: arhiv Štajerski tednik Uradniki bi vse z veliko, novinarji bi vse z malo ... Vi pa se odločite, kaj bi raje bili. Slovenija • Informacija o stanju prijav v srednje šole Nekoliko manj vpisanih v gimnazije Do 3. aprila se je na 23.648 razpisanih mest za vpis novink in novincev v srednje šole za šolsko leto 2015/2016 prijavilo 18.743 bodočih dijakov. Največji delež, 43 odstotkov v srednje strokovno izobraževanje, sledijo pa gimnazijski programi, v katere se je vpisala več kot tretjina (36 %) vseh kandidatov. V četrtek je bila na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport objavljena informacija o stanju prijav za vpis v srednje šole za šolsko leto 2015/2016. Novinci, ki bodo septembra prvič sedli v srednješolske klopi, so prijave morali oddati do 3. aprila. Po podatkih ministrstva se je na 23.648 razpisanih mest prijavilo 18.743 kandidatov. Od tega je bilo za programe nižjega poklicnega izobraže- vanja 379 prijav, za programe srednjega poklicnega izobraževanja 3.528 prijav, v programe srednjega strokovnega izobraževanja se je vpisalo 8.087 kandidatov in v programe gimnazij 6.749. Podatki so na vseh nivojih primerljivi z lanskoletnimi, kažejo pa, da se je nekoliko več kandidatov odločilo nadaljevati srednješolsko izobraževanje v programih srednjega poklicnega in srednjega strokovnega Stanje prijav na dan 9.4.2015 36% 43% ■ Gimnazije I Srednje poklicno izob. Srednje strokovno izobr. I Nižje poklicno izobr. Vir: MIZŠ V dijaških domovih je za prihodnje šolsko leto več prijav kot lani, še vedno pa bo ostalo kar nekaj prostih mest. V dijaške domove so se namreč na 2.409 razpisanih mest prijavili 1.403 dijaki novinci. Je pa podatek vseeno spodbuden, saj je to 154 dijakov več kot v lanskem šolskem letu. Foto: DK (fotografija je simbolična) V četrtek je bilo objavljeno stanje prijav za vpis v srednje šole. izobraževanja, nekaj manj pa v gimnazijskih programih. Letos sicer zaključuje osnovno šolo 17.971 devetošolcev, število trenutnih prijav pa je večje, ker so prijavo za vpis v prvi letnik oddali tudi kandidati, ki osnovno šolo zaključujejo v tujini, in tudi tisti, ki se ponovno želijo vpisati v prvi letnik, v drugi izobraževalni program. O omejitvah vpisa v posameznih programih bodo šole kandidate seznanile najkasneje do 3. junija, ministrstvo pa bo seznam z omejitvijo vpisa objavilo na spletni strani že 29. maja. Dženana Kmetec Ptuj • 11. koncert učiteljev Glasbene šole Karola Pahorja Nastop za otroke strašiti V četrtek, 9. aprila, so profesorji Glasbene šole Karola Pahorja iz Ptuja pripravili že 11. koncert učiteljev ter svojim učencem, njihovim staršem in vsem drugim ljubiteljem glasbe pokazali, da res obvladajo svoj posel. Redkokdaj se na eni prireditvi zbere tako pester glasbeni izbor - tako glede časovnega nastanka skladb kot izbora instrumentov in različnih nekonvencionalno sestavljenih glasbenih skupin. Marsikaj pa je bilo nastopajočim skupno: glasbeno znanje, pedagoška navdušenost, mladostna zagnanost in spretno koketiranje s poslušalci, ki se je posebej pokazalo, ko so nastopajoči pred izvedbo posamezne skladbe poslušalcem sami predstavili, kaj bodo izvajali. Na koncertu so tokrat nastopili tile profesorji: pianistki Marjeta Urbanič Rudolf in Eva Štraus (štiriročno sta izvedli Brahmsova Madžarska plesa št. 6 in 10), alt saksofo-nistka Nina Rogina ob klavirski spremljavi Toma Hajška (D. Mil-haud: Scaramouche), timpanist Antonio Hojsak (J. Beck: Sonata for timpani I. in III.), flavtistka Katja Drevenšek ob klavirski spremljavi Toma Hajška (J. Gade: Tango fantasia), skupina, ki so jo sestavljale »dame z Vi-čave« Tadeja Belčič Sel - kitara, Amadeja Turnšek - harmonika, Nina Rogina - saksofon in Brigita Luteršmit - klavir (E. Tusseli: Serennata Sentimentale in J. Last: Einsamer Hirte - obe skladbi v priredbi F. Kuhariča), trobilni kvartet Majda Kramber-ger - trombon, Helena Bezjak -rog, Boris Majcen - trobenta in Zmago Štebih - trobenta z bobnarjem Antoniom Hojsakom (F. Mercury: Bohemian Rhapsody), kvartet Štefan Petek (ravnatelj) - klarinet, Stane Hebar - kitara, Luka Herman Gaiser - kontrabas in Bojan Krhlanko - tolkala ter kvintet Samo Ivačič - klavir, vokal, Nina Rogina - vokal, Simon Peter Feguš - violina, Stane Hebar - kitara in Luka Herman Gaiser - kontrabas (slovenski ljudski Nocoj pa, oh, nocoj in San se šetao - obe skladbi v priredbi S. Ivačiča). Foto: Črtomir Goznik Svojo virtuoznost je pokazala tudi saksofonistka Nina Rogina ob spremstvu pianista Toma Hajška; ob koncu koncerta se je Roginova predstavila tudi kot izvrstna vokalistka. Pa še razlaga, zakaj tako »grozen« naslov sestavka ... Kot tretji je na koncertu nastopil Antonio Hojsak na tim-panih (pavkah). Najbrž se boste vsi strinjali, da pavke niso ravno inštrument za romantične po-doknice, saj so precej hrupne. Ampak na njih se da zaigrati tudi kaj melodičnega, saj so zaradi različnih velikosti kotla in napetosti opne mogoči toni različnih višin, je v napovedi svojega nastopa poudaril prof. Antonio in nato predstavil dva stavka (prvega in tretjega) iz sonate ameriškega avtorja J. Bec-ka: prvi del bo melodičen, drugi pa bo dokazal, da so pavke zares glasne. No, je pa to glasnost pokazal že tudi melodični prvi stavek: prof. Antonio se je povsem vživel v svoje timpane, v dvorani je donelo, stekla so se tresla, lestenci žvenketali, parket zavi-briral ... Med občinstvom je bila tudi mamica s približno tri leta starim otrokom. Pa je fantek tam sredi »melodičnega« dela glasno prosil mamico (ali pa Antonia, kdo bi vedel): »Ne več ... « Še prof. Hojsaku je ob teh besedah pri udarjanju na njegove »kotle« šlo na smeh. (No, mamica se je z otrokom umaknila, vrnila pa sta se pri flavtistkinem nastopu. Je bila dovolj tiha ... ) (In priznajte: veliko bolj vas je ob pogledu na naslov sestavka zanimalo, kaj je na nekem nastopu takšnega, da straši deco, kot če bi napisal: Učitelji so se izkazali. Pa čeprav so se res!) Na kratko: preživeli smo res čudovito urico. Že nestrpno čakamo dvanajsto ponovitev koncerta profesorjev Glasbene šole Karola Pahorja. jš Boks Dejan skupaj z navijači preko trnja do zvezd Stran 12 Rokomet Trdo delo obrodilo sadove Stran 13 Nogomet Preveč »sumljivih« sodniških odločitev Stran 14 Rokomet Brežice prepričljivo boljše Stran 14 Kolesarstvo Kolesarski praznik minil v idiličnem vremenu Stran 15 Judo Na Ptuju prava judo akcija Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 27. krog V sedmem poskusu drugič do točke Zavrč - Gorica 0:0 ZAVRČ: Petrovič, Korošec, Antič, Bogdan, Datkovič, Težak, Muminovič, Grezda, Dobaj (od 46. Monjac), Mitrovič (od 56. Balič), Kiš (od 79. Zorko). Trener: Ivica Solomun. _ GORICA: Gallinetta, Vetrih, Širok, Žigon, Palumbo, Eleke, Jogan, Pasqualini, Martinovič (od 64. Johnson), Caputo, Slivka (od 72. Majcen). Trener: Cesare Beggi. RUMENI KARTONI: Grezda, Datkovič; Martinovič, Majcen. Da ima tradicija svojo težo, se je znova pokazalo na tekmi Zavrča in Gorice. Haložani v dosedanjih šestih medsebojnih tekmah še niso okusili slasti zmage, tudi tokrat je ostalo tako. Samo v tej sezoni sta tekmeca odigrala tri tekme, Zavrč pa proti Gorici še naprej otaja brez doseženega zadetka - 0:0, 0:1, 0:0. Kljub trem zaporednim zmagam na prenovljenem domačem stadionu (Domžale, Koper, Radomlje) se je Gorica izkazala za previsoko oviro. Že med tednom je bilo v vrstah Zavrča precej burno, saj po neuradnih informacijah znova prihaja do sprememb v igralskem kadru. Zaradi različnih vzrokov so tako v petek manjkali Polič (kartoni), Cvek, Dukič (poškodbe), Kelenc, Matjašic in Ante Mitrovič (Zavrč, rumeni dres) se je med branilci Gorice velikokrat znašel na tleh. Pridigar. »Na vseh treh gostovanjih v spomladanskem delu (proti Krki, Mariboru in Olimpiji, op. a.) smo bili - milo rečeno - deležni čudnega kriterija sodnikov. Posledično smo ostajali brez točk in borba za mesta v evropskih tekmovanjih je za nas vedno bolj oddaljena. Ker imamo na drugi strani zagotovljen obstanek, smo se odločili, da ponudimo priložnost za igro nekaterim mlajšim igralcem in jih kali- mo za naslednjo sezono,« je povedal završki trener Ivica Solomun. Približno 400 gledalcev je v prvem polčasu spremljalo slabo predstavo, za odtenek boljši pa so bili gostje. Eno redkih priložnosti je imela Gorica v 35. minuti, ko je Martinovič iz prostega strela iz 20 metrov zadel živi zid, iz drugega poskusa pa je žoga zletela tik preko gola. V drugem delu so nekoliko bolje zaigrali tudi domačini, Nogomet • 2. SNL, 20. krog Najboljša spomladanska predstava Šenčur - Aluminij 0:3 (0:2) STRELCI: 0:1 Škoflek (21.), 0:2 Topolovec (32.), 0:3 Nunič (68.) ŠENČUR: Žlebnik, Zukanovič, Guberac, Kokalj (od 73. Jurišič), Schvarzmann, Splichal, Eržen, Markič, Ljubijankič (od 65. Burkelj-ca), Rujovič, Gvardjančič (od 58. Corn). Trener: Branko Pavlin. ALUMINIJ: Murko, Lonzarič, Topolovec, Leuštek, Medved, Vindiš, Bizjak (od 80. Cesar), Vrbanec, Školnik (od 77. Kozar), Nunič (od 70. Prašnikar), Škoflek. Trener: Damijan Romih. Šenčurjani so bili v letošnji sezoni dvakrat nepremostljiva ovira za nogometaše Aluminija, v tretje pa se je situacija vendarle (pričakovano) obrnila v prid višjeuvrščene-ga moštva iz Kidričevega, ki s tem ostaja v igri za najvišja mesta. Do vodilnega Krškega ga ločijo le še tri točke. Varovanci Damijana Romi- ha so tokrat zelo prepričljivo vstopili v samo tekmo in takoj prevzeli terensko pobudo. Že v uvodnem delu tekme so imeli vsaj tri polpriložnosti, a streli Nuniča, Bizjaka in Škofleka niso zadeli cilja. Zato pa je bilo drugače v 21. minuti, ko je po strelu iz kota žogo z glavo zadel Topolovec, domači vratar jo je zaustavil na gol liniji, Škoflek Cesare Beggi, trener Gorice: »Tekma je bila po mojem mnenju dobra z obeh strani. Zadovoljen sem predvsem s tem, kaj je moja ekipa prikazala v 1. polčasu, ko smo igrali kombinatorno igro s kratkimi podajami. V 2. delu so bili domačini nekoliko boljši, tako da je remi pravičen.«. Ivica Solomun, trener Zavrča: »Po poškodbi kapetana Cveka nam je v sredini manjkala kvaliteta in nismo uspeli vzpostaviti želene igre. V drugem delu smo začeli pokrivati nekoliko 'višje', na žalost pa preko Kiša nismo uspeli realizirati izrazite priložnosti.« Luka Bogdan, Zavrč: »Tekma je bila zelo čvrsta, prava prvenstvena. Glede na priložnosti, ki smo jih zapravili predvsem v drugem polčasu, nismo zadovoljni z rezultatom, predvsem zaradi tega, ker smo igrali pred svojimi navijači. Za ugodnejši izid je tokrat nekoliko zatajila realizacija, premalo je bilo strelov iz razdalje, predložki s strani pa so bili premalo natančni.« Foto: Črtomir Goznik v igri je bilo čutiti več energije in želje po dosegu zadetka. Najlepšo priložnost si je v 75. minuti priigral Tomislav Kiš, ki je izkoristil nesporazum v obrambi gostov, se dokopal do žoge in nekoliko iz strani krenil sam proti vratarju, ki pa je njegov strel ubranil. S streli so poskušali še Datkovič (56.), Grezda (60.) in Balič (75., 85., 90.) za domačine in Eleke (47.), Pasquallini (65.), Vetrih (68.) za goste, do spremembe izida pa ni - sosedski obračun v Celju je zasluženo pripadel slabše uvrščeni ekipi iz Velenja; - Maribor je v tem krogu tekmecem dokončno pobegnil na neulovljivo prednost 7 točk in tako najbolje izkoristil spodrsljaja Domžal in Celja; - Dalibor Volaš je svojemu nekdanjemu klubu zabel dva zadetka iz enajstmetrovk; - Ljubljančani so dobro formo unovčili za pomembno zmago pri sosedih in se jim približali na vsega 2 točki; - Krka v derbiju začelja ni uspela premagati odpisanih Radomeljčanov. 1. SNL REZULTATI 27. KROGA: Zavrč - Gorica 0:0; Celje - Rudar 1:3 (1:2); strelci: Verbič 20.; Bolha 5., Babič 33., 47.; Luka Koper - Maribor 1:4 (0:3); strelci: Blažič 90.; Volaš 25., iz 11-m, 56., iz 11-m, Bohar 29., Zahovič 44.; rdeča kartona: Adam 21./Koper; Stojanovič 64./Maribor; Domžale - Olimpija 0:1 (0:1); strelec: Zajc 30.; rdeči karton: Zec 40./Domžale; Krka - Radomlje 1:1 (1:1); strelca: Kastrevec 40.; Durkovič 12., z 11 m. 1. MARIBOR 2. DOMŽALE 3. CELJE 4. OLIMPIJA 5. ZAVRČ 6. RUDAR 7. LUKA KOPER 8. GORICA 9. KRKA 10. RADOMLJE 27 18 5 4 27 16 4 7 27 14 9 4 27 14 8 5 27 12 3 12 27 8 9 10 27 10 2 15 27 6 6 15 27 6 6 15 27 4 3 20 52:24 32:14 40:17 46:19 26:37 32:30 28:45 25:36 28:42 14:59 prišlo. Glede na prikazano je remi tudi najpravičnejši. Zavrčane v soboto čaka nova gostili domača preizkušnja, bodo ekipo Celja. Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Denis Topolovec (Aluminij) je sodeloval pri prvih dveh zadetkih svoje ekipe na gostovanju v Šenčurju. pa jo je dokončno potisnil preko črte - 0:1. Tudi pri drugem zadetku je bil scenarij podoben, po strelu iz kota pa je z glavo tokrat zadel Topolovec - 0:2. V 1. polčasu je imel podobno priložnost še Leuštek, a ni zadel cilja. V tem delu igre so Kidričani odlično izkoriščali prekinitve, natančne podaje Školnika so bile za domačo vrsto nerešljiva uganka. Tudi v 2. polčasu so imeli gostje vse niti igre v svojih nogah, priigrali so si številne 2. SNL REZULTATI 20. KROGA: Šenčur - Aluminij 0:3 (0:2); TKK Tolmin - Roltek Dob 1:3 (1:2); strelci: 1:0 Sokanovič (15.), 1:1 Klopčič (17.), 1:2 Krcič (32), 1:3 Vasilič (88.); Dravinja Kostroj - Krško 4:2 (1:1); strelci: 0:1 Štefanac (16.), 1:1 Černec (44.), 1:2 Drnovšek (48.), 2:2 Romih (65.), 3:2 Černec (76.), 4:2 Černec (90.); Ankaran-Hrvatini - Šmartno 1928 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Vo-deb (15.), 2:0 Pahor (25.), 2:1 priložnosti, edino pa je realiziral Marko Nunič. Ta je v 68. minuti prejel uporabno žogo za obrambno vrsto Šenčurja, stekel je sam proti vratarju Žlebniku in ga s strelom po tleh tudi premagal - 0:3. V torek bosta ekipi Zavrča in Aluminija v Zavrču ob 17.30 odigrali prijateljsko tekmo.. JM Mar. Lenošek (31. Vukelič (77.); Farmtech Veržej (1:0); strelci: Vaš Poplatnik (48.), 2:1 (88.). 1. KRŠKO 20 12 4 2. ALUMINIJ 20 11 4 3. ROLTEK DOB 20 11 2 4. ANKARAN-H. 20 9 6 5. TRIGLAV KRANJ 20 9 4 6. FARMT. VERŽEJ 20 8 4 7. TKK TOLMIN 20 8 2 8. ŠENČUR 20 7 3 9. DRAVINJA K. 20 4 6 10. ŠMARTNO 28 20 1 5 11-m), 3:1 - Triglav 2:1 (6.), 1:1 A. D. Vinkovič 4 42:23 40 5 35:14 37 7 33:17 35 5 29:22 33 7 34:28 31 8 27:33 28 10 32:32 26 10 20:33 24 10 31:36 18 14 15:60 8 12 Štajerski Šport torek • 14. aprila 2015 Boks • Dejan Zavec - Sasha Yengoyan Dejan skupaj z navijači preko trnja do zvezd Ocene sodnikov ob ringu: Brahim Ait Aadi (Belgija): 115:114 Zvonko Rukavina (Hrvaška): 118:112 Jean-Marcel Nartz (Nemčija): 117:112 Foto: Črtomir Goznik Dvoboj Zavec - Yengoyan je postregel z izjemno dramatiko in številnimi natančnimi udarci - več jih je podelil naš šampion, kar so opazili tudi sodniki. Nadaljevanje s strani 1 A najtežji dvoboj je Dejan oddelal na način, kot ga lahko le največji šampioni. Začelo se je s poškodbo veke že v 1. rundi. V enem izmed bližnjih kontaktov je Belgijec z glavo zadel v glavo Dejana in mu poškodoval veko, iz katere je začel krvaveti. Veliki večini gledalcev v dvorani in pred malimi zasloni se je v tistem trenutku odvil film iz dvoboja v Biloxiju, kjer se je meril z Bertom. Čeprav je bil takrat boljši tekmec, mu je poškodba veke onemogočila nadaljevanje dvoboja in je ostal brez pasa svetovnega prvaka. Panika in sprememba taktike Tokrat na srečo ni bilo tako. »Znotraj 1. runde se mi je zaradi poškodbe zgodila mala psihična drama, a sem se uspel v 2. in 3. rundi zbrati, pozabiti na ta hendikep in nadaljevati borbo. Spremenil sem zastavljeno taktiko, nisem se preveč izpostavljal in spuščal v dolge izmenjave udarcev, čeprav je bilo to predvideno. Nekoliko sem se pomaknil nazaj, zavedal sem se moči levice, ki je tokrat dobro opravila nalogo,« je po borbi povedal Dejan, ki se je dotaknil še majhnega presenečenja za tekmeca: »Skozi runde smo zelo spreminjali taktiko, da bi tekmeca presenečali in zavajali - tukaj je šlo za pravo šahovsko bitko.« Zaradi spremembe taktike je poskušal pridobiti prednost, saj je bilo nadaljevanje borbe nepredvidljivo. Tako je dominiral v vseh prvih šestih rundah, še posebej je odlično boksal v 5. rundi, ki je bila morda celo odločilna. »Že v 5. rundi je bil Sasha nekoliko zamajan: bil sem blizu predčasne prekinitve, a obenem zelo daleč. To je najtežje, saj vedno znova prihajaš v priložnost, a ti zmanjka nekaj centimetrov za zadetek, ali poteza ne gre v pravo smer ... Sam bi bil takrat zelo srečen, da bi mi en takšen udarec uspel in bi si oddahnil glede nevarnosti poškodbe. A ni šlo na ta način, potrebnih je bilo 12 rund čiste borbe,« je o tem segmentu boja povedal 39-le-tni Gabrničan. »Sasha je prehitro izgubil živce« Tekmec je zaradi zaostanka vse težje ohranjal mirne živce. »Sasha je prehitro izgu- bil živce, kar je bil tudi moj glavni načrt. Iz runde v rundo je postajal psihično manj stabilen, saj je zgrešil veliko udarcev, ki so bili izvedeni na 'polno' moč. Ko je šla ta moč v prazno, me je poskušal 'uničiti' s posameznimi udarci, kjer pa tudi ni imel uspeha. Tukaj se je začela borba 'lomiti', zbiral sem točko po točko in to je bilo dovolj za zmago,« je o tem delu povedal Dejan, ki pa je moral do zmage vseeno prehoditi še zelo dolgo pot. »Zadnja runda ni bila povsem po mojih željah, a sem se vseeno odločil za nekoliko več oklepanja tekmeca. Ocenil sem, da ima Sasha še dovolj moči, da mi zada končni udarec, zato nisem ničesar prepustil naključju. Uspelo je,« je Dejan povedal po borbi, ki so jo gledalci pričakali na nogah. Ko je sodnik v ringu po objavi točkovanja sodnikov dvignil v zrak roko našemu šampionu, se je začela ena najboljših športnih veselic, kar smo jih doživeli v slovenskem športu. Dejan se je takrat v ringu spustil na kolena in počasi, delček za delčkom dojemal, kar mu je uspelo. Nekaj velikega . Nova stopnička in osebnostni mejnik »Počasi dojamem, da vse skupaj postaja resnica. Vloženega je bilo veliko truda, ogromno dela skozi vsa leta, sedaj je to končno poplačano. Sem presrečen, saj sem na svoji poti premaknil nov osebnostni mejnik. Yengo-yan je še nekaj stopenj boljši boksar, kot je to lahko pokazal tokrat. Najprej smo ga porazili psihično, šele nato fizično. Dvoboj je bil najtežji doslej, saj smo se zaradi poškodbe sprehajali po tankem ledu. A šlo je za naslov svetovnega prvaka, v takšnih dvobojih pa pač prevzameš določen rizi-ko. Navijači so me ponesli, a je bilo na drugi strani najtežje zadrževati 'hladno glavo'. Vsekakor pa se zahvaljujem vsem, ki ste mi na moji poti pomagali na kakršen koli način,« je v svojem slugu - z zahvalo - zaključil Dejan. Zahvala pa velja predvsem njemu: za srčnost, za vztrajnost, za neverjetno energijo, predvsem pa za Človečnost . Jože Mohorič 35 zmaga 39 dvobojev 35 zmag (19 s K. O.) 1 dvoboj brez odločitve 3 porazi (1 s K. O.) Dejan je v soboto osmič v svoji karieri boksal celotnih 12 predvidenih rund. Dva dvoboja je izgubil: - Jackiewicz (2008), - Thurman (2013); šest pa jih je odločil vsvojo korist: - Baranov (2004), - Guisset (2007), - Cattikas (2008), - Jackiewicz (2010), - Ushona (2012), - Yengoyan (2015). Foto: Črtomir Goznik Verjetno je dvoboj najtežje spremljala Dejanova žena Nataša; ob njej je Miro Cerar, nekdanji olimpijec in član Izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije. Foto: Črtomir Goznik Trener Dirk Dzemski je bil zelo pomemben člen izjemne ekipe, ki je v Dejanovem kotu opravljala izjemno delo. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Gledalci v dvorani Tabor so zadnji dve rundi spremljali na nogah in Dejanu pomagali iz sebe iztisniti Dejan Zavec s težko prigaranim lovorjevim vencem in pasom svetovnega prvaka super velterske še zadnje atome moči. kategorije po verziji WBF Za kakovostno jesen življenja Tudi v Sloveniji narašča število starejših, ki prav tako živijo dlje. Ne samo država, tudi sami starejši se bodo morali čim prej prilagoditi novim razmeram. Gospodarska kriza se odraža tudi na področju skrbi za starejše. Vedno več bremen bo padlo nanje. Tako bodo morali starejši sami že kmalu po petdesetem letu poskrbeti za svoje bivalne rešitve v starosti, ki bodo prilagojene novi družbeni, osebni, socialni in ekonomski realnosti, poudarjajo strokovni sodelavci projekta Helps, v okviru katerega že tretje leto v prostorih Zveze društev upokojencev Slovenije deluje svetovalnica za izboljšanje kakovosti bivanja starejših. V tem obdobju sta po besedah koordinatorice projekta Alenke Ogrin največ zanimanja uporabnikov in širše javnosti pritegnili dve področji: sobivanje starejših in pravočasna prilagoditev bivalnega okolja za bivanje starejših. To je tudi ena od tem naše priloge Varna starost, v kateri predstavljamo eno od pionirskih skupnosti starejših, ki je na Ptuju zaživela že okrog leta 1987. Z Anko Ostrman, predsednico društva Optimisti Ptuj, smo se pogovarjali o tem, kaj je sploh varna in kakovostna starost. Ni dovolj, če ima stari človek neko sobo, kjer mu je toplo, zagotovljene dnevne obroke hrane, potrebuje tudi druženje. Na tem področju so nepogrešljivi prostovoljci; če jih ne bi bilo, bi bilo življenje marsikaterega starejšega bistveno težje kot sicer. V družbi je starost veliko prijetnejša in prijaznejša. Direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., se je poglobila v problematiko jemanja zdravil pri starejših, predvsem vprašanju, zakaj jih ne jemljejo, saj je podaljševanje kakovostnih let življenja močno povezano tudi z uspešnim zdravljenjem z zdravili. Napisala je tudi prispevek o osteoporozi, s katero se srečuje marsikateri starejši človek. Kakovost življenja starejših pa je v precejšnji meri odvi- sna tudi od dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj so slovenske pokojnine v povprečju zelo nizke. Če bi tudi v starosti želeli živeti kakovostno, bi morala pokojnina znašati vsaj 70 odstotkov dohodkov, ki jih je imel posameznik v aktivni dobi. Za varno in neodvisno starost je zato treba začeti varčevati že takoj ob vstopu v delovno razmerje, še posebej v teh kriznih časih, ko se marsikateri mladi zaposli šele po 30. letu starosti. Veliko tega, kar bi morale v korist starejših za njihovo kakovostno jesen življenja početi lokalne skupnosti oz. četrtne skupnosti, prevzemajo nase prostovoljci. V ČS Center na Ptuju se pod vodstvom predsednice Branke Bezeljak izjemno trudijo, da bi starejši v starem mestnem jedru in v blokovskem naselju živeli kar se da polno življenje. Skušajo jih motivirati za sodelovanje v različnih projektih. Tako jim s pomočjo Knjižnice Ivana Potrča odpirajo pot tudi med knjižne police, da bi pogosteje segli po knjigi, se v prostorih knjižnice družili, brali časopise in odpirali teme, ki jih še posebej zanimajo. „Vloga ČS je tudi v tem, da poskušamo najti stvari, ki ljudem omogočajo, da se družijo in ni nujno, da moraš za vsako stvar plačati," pove Branka Bezeljak. Urednica priloge: Majda Goznik Kolofon Priloga Varna starost, 14. april 2015: Urednica priloge: Majda Goznik. Fotografije: Črtomir Goznik. Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič. CGP in tehnično urejanje: Daniel Rižner. 2 VARNAaAR°SilfiSlilP priloga Štajerskega tednika IČ Občutek varnosti -najosnovnejša potreba Kaj je sploh varna starost in kakovostna starost? Pogosto slišimo, da je dovolj, če ima stari človek neko sobo, kjer mu je toplo, da ima zagotovljeno dnevno hrano, drugega pa tako in tako ne potrebuje. Kako napačno je takšno razmišljanje, bomo skušali pojasniti v pogovoru z Anko Ostrman, predsednico društva Optimisti. To je velika zmota in popolno ne-spoštovanje starejšega človeka, poudarja. „To je vendarle odrasel človek, ki je v življenju imel družino, veliko, manjšo, če je imel otroke, je zanje skrbel in jih izšolal, skrbel za njihovo zdravje, oddelal neko delovno dobo ali je obdeloval zemljo oz. opravljal neko drugo delo. Zdaj pa naj bi se nenadoma zožil na neki osebek, za katerega je dovolj, da ga ne zebe in ni lačen oz. ima hrano, kot da nima nobenih drugih potreb. Starejši človek ima prav tako veliko drugih potreb, najosnovnejša potreba tudi v starosti pa ostaja občutek varnosti. Kaj pa je to varnost? Varnost ni samo fizična, da si zaščiten pred naravnimi katastrofami ali pa da te nekdo ne napade. Varnost pomeni ustrezno stanovanje, ustrezen način bivanja, da imaš neko sobo, kjer se lahko dobro počutiš. Varnost pomeni tudi to, da si materialno preskrbljen, da imaš pokojnino ali neke dohodke, da te ni strah naslednjega dne, ali boš imel dovolj za hrano, za položnice in podobno. Varnost pomeni tudi to, da veš, če se ti kaj zgodi, da dobiš lahko pomoč na domu, da poznaš številke, na katere boš poklical za pomoč, da te lahko pridejo negovat na dom, če si zlomiš nogo, da zato ni treba iti v dom upokojencev, ampak je mogoče dobiti usluge tudi na dom, da lahko ostaneš v svojem domu, v katerem se bolje počutiš, hitreje okrevaš, skratka, da je to boljše zate in tudi za skupnost. Varnost pomeni tudi ustrezen zdravstveni sistem, ko ga potrebuješ. V starosti človek potrebuje zdravnika, predvsem pa pa-tronažno sestro oz. patrona-žne obiske na domu. To so čisto konkretne dnevne potrebe, ki so bolj materialne ali eksistencialne naravne, ki jih ima starejši. Na drugi strani r . \\*tSr S A V \ i Anka Ostrman, predsednica društva Optimisti pa ima tudi potrebo po druženju, po drugem človeku, po sočloveku, po svojcih, ki jih ima, otrocih, vnukih, prijateljih. Žal pa se v starosti ta socialna mreža oži, vedno bolj je redka, od tiste najširše, ko si še delovno aktiven, ko je socialna mreža najšir- STAROST - MODROST Na Ljudski univerzi Ptuj že vrsto let izvajamo programe, namenjene udeležencem v starosti 55+, združene pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje. Gre za najrazličnejše oblike tečajev, delavnic, predavanj, kreativnih srečanj, potovanj in družabnih dogodkov, s katerimi želimo obogatiti ponudbo programov in aktivnosti za starejše odrasle v spodnjepodravski regiji. Tako lahko svoje znanje bogatite na raznolikih tečajih tujih jezikov, ustvarjate lahko v naših kreativnih delavnicah, si izdelate milo, kremo ali pralni prah ali pa si uredite vrt v skladu z najnovejšimi smernicami. Vsi, ki ste radi aktivni, se nam lahko pridružite na vadbi joge, v mesecu maju pa lahko spoznate osnove nordijske hoje. Prav tako pa na Ljudski univerzi Ptuj že od preteklega leta poteka projekt Spodbujanje aktivnega staranja, skrajšano Vrstnik vrstniku. Poudarek je na razumevanju pojma aktivnega staranja, želja in potreb ciljne skupine glede pridobivanja novih znanj in spretnosti ter izboljšanja telesnega in duševnega zdravja. V ta namen smo raziskali področje in pojem aktivnega staranja v Sloveniji, preverili, kaj o tem menijo--- prebivalci 55+, posneli zanimive promocijske filme in izdelali dva programa: prvi je namenjen usposabljanju mentorjev, ki bodo nato širili znanje po metodi vrstnik vrstniku, drugi pa bo namenjen udeležencem in ga bomo brezplačno ponudili vsem zainteresiranim udeležencem 55+, in to tako v klasični kot v e-obliki. AKTIVNA Nekatere oblike potekajo skozi vse šolsko leto, nekatere pa so bolj enkratne narave. Tokrat vas bi 20. aprila 2015 ob 10. uri povabili na enodnevno delavnico - izdelava rastlinskih mil, zeliščnih mazil in tinktur. Več informacij o dogajanju na LU Ptuj: 02/749-2155 ali mateja.hlupic@lu-ptuj.si Izobraževanje Peer to Peer ali Vrstnik vrstniku - lahko tolmačimo kot proces, s pomočjo katerega dobro izurjene in motivirane osebe izobražujejo ljudi svoje starosti, socialnega položaja ali pa imajo enake sposobnosti kot le-ti, s ciljem razvijanja njihovih sposobnosti in znanj. Poudariti želimo, da bo sodelovanje v izobraževanju temeljilo izključno na prostovoljni osnovi in bo brezplačno. Vsi zainteresirani bralci povabljeni, da nas pokličejo ter poiz-vedo več o izobraževalnih programih in možnostih vključitve. Prijave sprejemamo na telefonski številki 02/749-21-50 ali elektronski pošti dusan.silak@ lu-ptuj.si. Promocijsko sporočilo activageing ša. Ko se upokojiš, se ta socialna mreža nenadoma zoži na tisti ozek krog domačih in nekaj prijateljev, ki pa so tudi stari oz. postali manj gibljivi oz. so se tudi srečali s podobnimi problemi, ali potrebujejo še kaj več, ali je dovolj, da imajo sobico. Zato je potreba po tem, da starejšim omogočimo, da se srečujejo z drugimi ljudmi, da se lahko še vedno izobražujejo in tudi diplomirajo, če to želijo, da ohranijo svoje mentalne sposobnosti, in v končni fazi tudi obnovijo neke informacije, ki so jih imeli, in sprejmejo tudi nove. Kot je denimo učenje računalništva, pogovor preko skypa, to pa je učenje na novo. Tega prej niso poznali. To je pridobitev. S tem starejši človek nekako doživlja samozavest, tudi on je nekdo, lahko se bo vključeval v različne aktivnosti, ki se dogajajo okrog njega. Marsikdo sploh ni vedel, da je ročno tako spreten, dokler ne pride v različne delavnice, marsikdo si je vse življenje želel, da bi oblikoval, se naučil lončarstva, oz. sploh ni vedel za neki svoj talent. Tudi v naše delavnice, ki potekajo v okviru društva Optimisti v prostorih Doma krajanov ČS Ljudski vrt, na Rimski ploščadi 24, nekateri zaidejo slučajno, ker jih zanima, kaj se v njih dogaja, in ostanejo, ker nenadoma odkrijejo svoj talent. Eden od teh je tako odkril svoj slikarski talent, za katerega nikoli ni vedel, da ga ima, vedno pa si je želel slikati. To vendarle pomeni neko kakovost življenja, nekaj drugega, kot je sedenje doma, reševanje križank, gledanje televizijskega programa in čakanje, ali bo morebiti kdo vendarle prišel, potrkal na tvoja vrata. Tak človek je sam, osamljen, zato ne čudi, da starši otrokom očitajo, da jih že dolgo ni bilo, četudi so se srečali prejšnji dan. Osamljenost, občutek samote, samotnosti je najhujši. Drugo je, če si želiš biti malo sam. Če pa si osamljen, ker nikogar nimaš, ker nikamor ne greš, nihče ne pride k tebi, to pa je socialna izolacija, ki zelo slabo vpliva na samopo-dobo človeka, na počutje. Ko se slabo počutiš, duševno in psihično, temu sledi tudi telo. Tak človek tudi prej zboli. Če je bolan, je še bolj bolan, ker je že ta občutek osamljenosti težak. Zato so aktivnosti nevladnih organizacij, društev upokojencev, invalidskih društev toliko pomembne, ker ljudem omogočajo, da doživljajo svojo starost bolj kakovostno, v družbi, da se še vedno čutijo aktivne, da na neki način živijo človeka dostojno življenje vse do konca," je o varni starosti povedala Anka Ostrman. Brez prostovoljstva bi bila starost pusta V starosti se lahko človek bolj ali manj zanese na prostovoljce, večina aktivnosti, ki se jih tudi sam udeležuje, poteka v prostovoljskih organizacijah. Kaj pa je tisto, kar bi mu morala oz. mu zagotavlja država. Nekatere stvari so sicer urejene na deklarativni ravni, ne pa tudi v praksi. Tako naj bi bila po slovenski zakonodaji dejavnost patronažne službe redna oblika pomoči starejšim od 70 let. „Če sva že pri patronaži. Zakon, ki govori o tem, še vedno velja, torej da mora patrona-žna sestra na območju, ki ga pokriva, vsako leto enkrat do dvakrat obiskati vse starejše od 70 let, ne glede na to, ali so bolni ali ne. To naj bi bila preventiva, ki pa se v Slove- 3 VARNA STAROST, oglasna p r^^^^ij e i k a V okviru društva Optimisti potekajo različne ustvarjalne delavnice niji ne izvaja, pri nas imamo zakone, ki se množično kršijo. Zdravstvo pri tem ni nobena izjema. To je ena tistih pravic, ki jih starejši ljudje imajo in ki se krši. V bistvu pa zaradi tega oboji izgubljamo, država in starejši ljudje. Slednji zato, ker so osamljeni, ker šele, ko zbolijo dobijo pomoč, pred tem pa te pomoči, ko bi še lahko preprečili bolezen, ni, država pa izgublja zaradi večjih stroškov. Država bi morala poskrbeti za ta del varnosti starejšega človeka, vendar tega ne dela. Tudi lokalna skupnost ima pri tem lahko veliko vlogo. V lokalni skupnosti, v četrtni skupnosti, bi morali vedeti, kje je nerešen stanovanjski problem. Tudi v MO Ptuj na tem področju ni vse tako, kot bi moralo biti. Lokalne skupnosti in četrtne skupnosti bi morale podpirati delovanje nevladnih organizacij, da jim omogočijo delovanje. To, da moramo nevladne organizacije plačevati najemnino za prostore, v katerih delujemo, ni nobena pomoč. Najprej se s programom prijaviš na razpis lokalne skupnosti, potem pa jim to, kar so ti odobrili, vrneš preko najemnine. Nevladne organizacije v bistvu delajo to, kar bi morale občine in četrtne skupnosti: skrbijo za vse skupine prebivalcev, ki imajo posebne potrebe. To so otroci, invalidne osebe in starejši ljudje. Te skupine prebivalcev imajo drugačne, posebne potrebe, za uresničevanje teh skrbijo nevladne organizacije. V lokalni samoupravi še ni prišlo do spoznanja o njenih pristojnostih. Več ji je do oblasti, moči za odločanje. Če ljudje v neki skupnosti živijo zadovoljno, to pomeni, da imajo tudi pravo vodstvo, ki zna voditi in usmerjati življenje. Človek dela vse za to, da bi mu bilo dobro, ne glede na starost. Zato tudi imamo lokalno samoupravo, da bi se odlo- čanje približalo ljudem. Če je tako, pa ga približajmo, ne pa da samo nastajajo uradi, da se širi birokracija, ki pa s konkretnim življenjem nima nič skupnega. V društvih še kako občutimo pomanjkanje nerazumevanja vloge nevladnih organizacij in pomena prostovoljstva. V društvih delamo prostovoljsko. Po ameriških raziskavah so pro- stovoljci tudi razmeroma bolj zdravi in živijo dlje, ker prosto-voljstvo dela ljudi dobre. Ta občutek, da si dober človek, je tisti, ki v bistvu daje človeku energijo in zadovoljstvo s svojim življenjem. Če si s svojim življenjem zadovoljen, ne boš zapadel v depresijo. Prostovoljstvo dela družbo bogatejšo, boljšo, prostovoljstvo vedno širi solidarnost v krogu, kjer se odvija. Lokalne skupnosti bi ga morale podpirati z vsemi močmi in dajati tudi zgled. Tako bi na primer en konec tedna lahko občinska uprava skupaj z županom očistila neko območje ali prebarvala neka igrala na igrišču ali kaj podobnega. Ljudem bi morala pokazati, da moramo pravzaprav skrbeti drug za drugega ter za svoje okolje, ker je to naše skupno okolje. Ko smo urejali trim stezo, ni bil problem dobiti prostovoljce, ker se zavedajo, da je to naše. To je vrednost in bogastvo prostovoljstva, ki je nekako premalo cenjeno. Premalo je, da se enkrat letno, 5. decembra, podelijo priznanja, ker prostovoljstvo poteka celo leto. Marsičesa ne bi bilo, če ne bi bilo pro-stovoljstva. V nekaterih okoljih pa še vedno ne vedo, da je 5. december mednarodni dan prostovoljstva," je še o varni in kakovostni starosti ter o vlogi lokalne samouprave pri tem povedala Anka Ostrman. MG 4 VARNAaAR°HlfiSlilP prilaga Štajerskega tedniki V družbi je starost veliko lepša in prijaznejša Marijin dom v Aškerčevi ulici je neke vrste pionirski projekt stanovanjske skupnosti (skupnosti starejših), o kateri tudi vse pogosteje govorimo v Sloveniji in jo nakazujemo kot eno od možnosti življenja starejših, ki se v jeseni življenja ne vidijo v institucionalnem varstvu, domovih upokojencev. Vsekakor je pomembno, da imajo starejši na voljo čim več možnosti za izbiro, kako bodo živeli v svojem tretjem življenjskem obdobju. Tega se vse bolj zavedajo tudi Slovenke in Slovenci. Četudi Marijin dom Marije Vaupotič v Aškerčevi ulici na Ptuju uradno ni stanovanjska skupnost, ima vse njene značilnosti. Kmalu bo poteklo 30 let, odkar je kupila hišo, v kateri danes biva s tremi stanovalkami, 87-letno Mici-ko in 71-letno Štefko, sama cev oz. iz različnih razlogov svojci niso mogli poskrbeti zanje ter so si zaželele skupnega bivanja z drugimi ženskami. Marija, izhaja iz Haloz, rodila se je v Zaklu, v družini z dvanajstimi otroki, je že od nekdaj želela skrbeti za starejše. Želja se ji je uresničila že med delom v Tovarni avtomobilov v Mariboru, kjer je 35 let delala v računovodstvu in knjigovodstvu, nazadnje pa v reviziji, ko je najprej vzela v oskrbo 90-letno teto iz Haloz, zatem pa še druge. „Nisem imela smisla za klasično družino, vedno sem živela sama, vedno pa sem si želela skrbeti za starejše," je povedala. Ko se je upokojila, je zapustila Maribor, se preselila na Ptuj, najprej je imela stanovanje na Prešernovi ulici, ki pa je kmalu postalo pretesno. Hišo v Aškerčevi ulici si je ogledovala že veliko prej, preden jo je Marija Vaupotič in Štefka Sambolec V Marijinem domu je tudi kapela. bo letos dopolnila 87 let. V nadstropni hiši z vrtom in gospodarskim poslopjem je sicer prostora za enajst ljudi. Od leta 1987 do danes je v njej našlo varno zatočišče že okrog 60 starejših, pretežno žensk, ki so ostale brez svoj- kupila. Kar nekaj časa je trajalo, da so se z lastniki dogovorili o nakupu, uredila pa jo je tudi s pomočjo mariborske škofije. Pri opremljanju pa so pomagali tudi številni dobrotniki. Vse v Marijinem domu ima svojo zgodbo, tako tudi pohištvo, predvsem pa so to zgodbe ljudi, ki jim je vsaj v starosti prizaneseno, saj živijo umirjeno, brez stresa, delajo tisto, kar jih najbolj veseli, pri dnevnih opravilih vsaka prispeva tisto, kar najbolj obvlada. Tudi stroške si delijo, prispevki se gibljejo od 150 do 300 evrov, kolikor pač lahko posameznica prispeva glede na svoje prihodke. Vesele so vsake pomoči dobrotnikov, sorodnikov, ki prinesejo priboljške, pralni prah in drugo, kar jim pride prav, s paketi prehrane jim pomagata tudi Karitas in Rdeči križ. Ko so bile vse postelje zasedene, je bilo lažje tudi pri vzdrževanju hiše, ki bi jo bilo treba temeljito obnoviti. V tem trenutku lahko pokrivajo le najnujnejše stroške vzdrževanja. V hiši je tudi kapela, tako da je poskrbljeno tudi za verske potrebe stanovalk, ki več ne morejo v bližnjo cerkev. Na dvorišču, dovolj velikem za sprehode in bivanje na prostem, je tudi lepo urejen vrt, kjer pridelajo sezonsko zelenjavo za lastne potrebe. Na verandi, kjer se prav tako rade zadržujejo, pa imata svoja kotička tudi prijazni muci. Marija Vaupotič pa še vedno tudi rada potuje, večkrat je bila že v Medžugor-ju, če je le mogoče gre še danes na kakšen izlet, seveda,ž če je v hiši, v kateri tudi veliko čitajo, predvsem versko čti-vo, za vse poskrbljeno. Če bi jim tako kot nekoč na pomoč občasno priskočila katera od srednješolk prostovoljk, pa bi jim tudi zelo prav prišlo. Štefka je prišla pred tremi leti... V času velikonočnih praznikov so pretekla tri leta, odkar je v Marijin dom prišla 71-le-tna Štefka Sambolec iz občine Lenart. Ker hčerka in sin nista želela prevzeti kmetije, jo je predala Občini Lenart, od katere dobiva mesečno 270 evrov, 199 evrov pa ji prinese varstveni dodatek. V Marijinem domu se izredno dobro počuti, nasmeh je njen zaščitni znak, vedno je dobre volje, četudi ji življenje ni nikoli prizanašalo. Ko je imela dva ali tri mesece, jo je mama zaradi spora z babico zavrgla, dobesedno vrgla na zmrznjeno zemljo. Vzgojili so jo dobri ljudje, pri katerih je živela pol- nih 24 let. Če je takrat ne bi našla mlada gospodinja, bi umrla. Zaznamovala jo je paraliza, v bolnišnici je preživela 26 mesecev, dve leti je v šolo hodila z berglami. Našla je dobrega partnerja, po poklicu zidarja, ki je, če je šla k maši, skuhal nedeljsko kosilo. Danes je ponosna babica štirih vnukov. Štefka si danes želi, da bi bilo še boljše, kot je. Optimizma ji zlepa ne zmanjka. Marija upa, da jim bo zdravje še dolgo služilo, da bo njihova jesen življenja takšna, kot si same najbolj želijo. 87-letna Micika je med našim obiskom počivala, zato je nismo motili. S svojo skupnostjo Marija, Štefka in Micika dajejo zgled drugim, da bi tako kot one podobno zaživeli skupaj, v družbi in z manj materialnimi problemi, predvsem pa človeka vredno življenje. Ni hujšega, kot je osamljenost, ki danes pesti tako veliko število starejših. V Sloveniji je vse preveč praznih stanovanj in hiš z enim stanovalcem, katerih vzdrževanja slovenske pokojnine ne prenesejo. Mnogi zato živijo v hudi stiski, pozimi celo brez kurjave. MG Prijetno je tudi na verandi, polni zelenja in cvetja. V jedilnici je tudi prostor za čitalniški kotiček. VARNA STAROST, oglasna prilngaŠajerskggatgdnika 5 Že pri petdesetih o ustreznih bivalnih rešitvah na starost Starejši se največkrat poškodujejo v kuhinji in kopalnici. V projektu HELPS v prostorih Zveze društev upokojencev Slovenije v Ljubljani že od jeseni 2012 deluje svetovalnica za izboljšanje bivanja starejših. Doslej sta precejšnje zanimanje uporabnikov in širše javnosti pritegnili dve področji: sobi-vanje starejših in pravočasna prilagoditev bivalnega okolja za bivanje starejših, pove Alenka Ogrin, koor-dinatorica projekta Helps. Tudi s pomočjo svetovalnice v Zvezi društev upokojencev Slovenije želijo odpreti razpravo o razvoju in pomembnosti alternativnih oblik bivanj v starosti pri nas. Slovenija o bivanju starejših in alternativnih oblikah bivalne infrastrukture nima nobene uradne ideje ali programa. Predvsem je obremenjujoče dejstvo, da imamo v Sloveniji izredno veliko lastniških stanovanj (90 %) in premalo najemnih stanovanj. Svoja prizadevanja o bivanju starejših Zveza društev upokojencev Slovenije nadaljuje v okviru evropskega regionalnega projekta Helps, katerega namen je nuditi podporo starejšim pri iskanju najboljše rešitve glede bivanja v starosti, upoštevajoč individualne potrebe in okoliščine, osve-ščanje javnosti o drugačnih oblikah za starejše in spdo-bujanje k bolj fleksibilnemu urejanju bivanja v tretjem življenjskem obdobju, pove strokovni vodja projekta Helps Tomaž Banovec. „Seznanjali smo o možnostih bivanja v starosti in spodbujali k fleksibilnejšemu ravnanju glede bivanja v poznih letih, saj smo Slovenci, posebej starejši, na tem področju zelo rigidni. Hiše, stanovanja in soseske, ki so bile pred desetletji grajene za bivanje mladih družin, razen izjem niso primerne za bivanje starejših. Vsi se staramo in še včeraj idealna družinska bivališča se lahko z leti zaradi spremenje- nih potreb stanovalcev izkažejo za neustrezna in so bolj v breme kot v veselje. Slovenci se le redko selimo iz kraja v kraj, iz mesta na podeželje (in obratno), iz večjih v manjša stanovanja. Na svojo hišo, zgrajeno z lastnimi žulji in odrekanji, je večina zelo navezana in je ne bi zapustila, tudi če je po odhodu otrok prevelika, sprotni in vzdrževalni stroški pa previsoki. Nič drugače ni z lastniškimi stanovanji. Že v poznih srednjih letih, najkasneje pa ob prehodu v pokoj, bi moral vsak razmisliti o svoji stanovanjski situaciji: bo sedanje stanovanje primerno tudi za bivanje čez 10, 20 let? Kje se vidimo takrat? Bomo živeli s partnerjem, s svojci, sami? Bomo zmogli plačevati vse višje stroške, vzdrževanje? Je stanovanje dostopno tudi gibalno oviranim, so javni promet, trgovine, zdravnik blizu? To je tudi primeren čas za sprejetje odločitev: se bomo preselili v primernejše stanovanje ali bomo ostali v sedanjem in ga prilagodili potrebam v poznih letih? Staranje na domu (angleško »ageing in place«) pomeni, da se posameznik po svoji izbiri stara v svojem (lastniškem ali najetem) domu varno, neodvisno in udobno, ne glede na starost in premoženjsko stanje. Ne gre le za izbiro primernega okolja za starajočo osebo, temveč razumevanje doma kot prostora, ki nudi varno bivanje in dobro počutje, je center dnevnih ritualov, kjer so spomini, predmeti, na katere smo navezani, okolje in socialna mreža, ki smo jo z leti zgradili. Če smo ugotovili, da je stanovanje ustrezno in bomo v njem ostali, moramo razmisliti, ali bo primerno za bivanje tudi čez desetletje, dve, morda celo tri. Dokazano je, da že manjši posegi in prilagoditve bistveno izboljšajo varno in samostojno bivanje starejših doma. Za to niso potrebna večja gradbena dela in z visokimi stroški povezane investicije. Žal se pri nas večinoma prepozno, šele po padcu, poškodbi in posledično zmanjšanju mobilnosti, odločamo zanje. Spomladi 2013 izdano brošuro o prilagoditvah stanovanj za starejše smo zaradi izjemnega zanimanja uporabnikov lani izboljšali in ponatisnili z naslovom »Majhni posegi za velike učinke« (avtorja Rok Grdiša in Pavel Koltaj). Ideje pravočasnih prilagoditev bivalnega okolja za starejše smo lani jeseni predstavili na sedemnajstih predstavitvah po društvih in zvezah po vsej Sloveniji, tudi na Ptuju. Prostovoljci projekta Starejši za starejše ra-znašajo brošure na domove starejših in tako pomagajo širiti naša prizadevanja," je o pravočasni prilagoditvi bivalnega okolja za bivanje starejših povedala Alenka Ogrin. Za prilagoditev bivalnega okolja naj bi prispevala tudi država V Zvezi društev upokojencev Slovenije si želijo, da bi dolgo napovedovan zakon o dolgotrajni oskrbi predvidel tudi namenska sredstva za prilagoditve bivalnega okolja, saj se bodo starejši zaradi tega prej odločili zanje. Nekaj sto evrov za preventivne posege v stanovanju je veliko cenejše kot kurativa po poškodbah - drage operacije, rehabilitacije, bolnišnično zdravljenje, terapije, da ne omenjamo izgube samostojnosti, mobilnosti itd., poudarja Ogrinova. Predvsem pa bodo poskušali še naprej vplivati na spremembo miselnosti in standardov, da bodo soseske oziroma hiše in stanovanja že v konceptu univerzalna, primerna za vsa življenjska obdobja, da bodo imela klančine, dvigala, dovolj široka vrata, tuš kabine namesto kopalne kadi, ročaje za oporo itd. Po besedah Roka Grdiše, arhitekta, ki ga zanima načrtovanje sodobnih oblik bivanja za starejše (vir: Zbornik prispevkov o (so) bivanju starejših, ki ga je izdala Zveza društev upokojencev Slovenije), je po navadi treba prenoviti le dva prostora v obstoječem stanovanju, kuhinjo in kopalnico, to sta prostora, v katerih se ljudje tudi največkrat poškodujejo. Namestitev ročajev v banji stane okrog 20 evrov, še manj pro-tizdrsna podlaga. Že s tema majhnima prilagoditvama po raziskavah kopalnica postane desetkrat varnejša. S tem pa ne privarčuje samo zavarovalnica, temveč vsi. V Nemčiji so že po vsej državi odprli svetovalnice, kjer svetujejo starim ljudem pri prenovi in prilagoditvi stanovanj, arhitekti jih obiščejo na domu, pregledajo stanovanje in svetujejo prilagoditve glede na posameznikovo oviranost. Prilagoditve država subvencionira z 2.500 evri, kolikor sicer znaša enomesečno bivanje v domu. Spremembe v razmišljanju in majhni posegi lahko prinesejo velike učinke! Alenka Ogrin, MG Svetovalnica za izboljšanje bivanja starejših deluje v prostorih ZDUS-a na Kebetovi 9, Ljubljana, uradne ure torek in četrtek od 12.00 do 16.00, tel. št. 01 62 05 481, spletna stran http://zdus-zveza.si/svetovalnica-bivanje Zavarovalnica Maribor Best Doctors® Zdravstveno zavarovanje 6 60 % 100 % 15 let Kot specializiran izvajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja že 15 let zagotavljamo varnost in donosnost sredstev zavarovancev. Zajamčena donosnost po pokojninskem načrtu Moje naložbe znaša 60 % donosnosti državnih vrednostnih papirjev, kar je polovico več kot znaša zakonski predpis. V letu 2015 znaša zajamčena donosnost 2,3 %, kar presega dvakratnik obrestne mere na enoletne depozite v bankah in hranilnicah. Pripisana donosnost v obdobju 2001-2014je znašala 100,67 %. Vplačila iz začetka poslovanja smo podvojili, obenem pa za dvakrat presegli inflacijo v tem obdobju. Podvojite pričakovanja _____________________A MOJA ((QjEiEE) M NAL02BA MODRA ŠTEVILKA www.moja-nalozba.si Danes za jutri. 7 VARNA STAROST, oglasna prj^^^^^ajer^^^^J^^ika Zakaj (starejši) bolniki ne jemljejo zdravil Podaljševanje življenja, predvsem pa podaljševanje kakovostnih let življenja je močno povezano tudi z uspešnim zdravljenjem z zdravili. K daljši življenjski dobi poleg zdravstvenega varstva prispevajo tudi način življenja ter ekonomske, socialne in kulturne okoliščine. Staranje je fiziološki proces, ki se od posameznika do posameznika zelo razlikuje. Praviloma pa gre za postopno zmanjšano delovanje posameznih organov in celotnega organizma. Spremembe, ki so normalen spremljajoči pojav staranja, vplivajo tako na način življenja kot tudi na zdravstveno stanje in so močno povezane z uporabo zdravil. Z leti se spremeni razmerje med mišično maso in maščevjem, zmanjša se skupna količina vode v telesu, kar vpliva na razporeditev zdravil v telesu. Upočasnijo se presnovni procesi, kar vpliva na absorpcijo zdravila iz črevesa v telo. Upočasni se presnova v jetrih, zmanjša se aktivnost encimov, upočasni se delovanje ledvic. Vse to vpliva na presnovo zdravil in njihovo izločanje iz telesa. Zmanjša se tudi moč srčne mišice in moč dihalnih mišic. Poslabšata se vid in sluh, zmanjšajo se motorične sposobnosti. Vse to lahko predstavlja oviro pri pravilni uporabi zdravil. Daljša leta življenja so povezana z večjo obolevnostjo, zlasti s pojavom kroničnih bolezni, ki zahtevajo doživljenjsko zdravljenje. Še večji problem predstavlja sočasna prisotnost več kroničnih bolezni pri isti osebi. V tem življenjskem obdobju so najpogostejše bolezni srca in ožilja (povišan krvni tlak, srčno popuščanje, angina pektoris ...), bolezni kostno-mišičnega sistema (osteopo-roza, osteoartroza ...), bolezni dihal, kože, prebavil, psihiatrične motnje, bolezni oči, urološke težave ipd. Kronični bolniki lahko zelo dobro obvladujejo svoje bolezni s pravilno uporabo zdravil. Občasno se pojavijo tudi tako imenovane akutne bolezni, kot so npr. virusne in bakterijske okužbe, ki prav tako zahtevajo uporabo zdravil. Vsa zdravila pa je treba pri starostnikih izbrati premišljeno in v skladu z njihovim splošnim stanjem ter sposobnostmi. Dobri izidi zdravljenja z zdravili so odvisni od več dejavnikov. Med njimi je zelo pomembna bolnikova zavzetost za zdravljenje z zdravili v smislu njegove aktivne vloge pri odločitvi za zdravljenje in pri izvajanju zdravljenja (ad-herenca). Različne raziskave so pokazale, da je zavzetost OSEBNA KARTICA ZDRAVIL IME IN PRIIMEK: DATUM PRIPRAVE: ZDRAVILO ODMERJANJE DODATNE INFORMACIJE obdobje uporabe NAMEN UPORABE učinkovina zjutraj opoldne zvečer CONCOR COR 1,25 MG bisoprolol ltbl Redna uporaba. Zdravljenje bolezni srca in ožilja. OLIVIN 10 mg enalapril ltbl ltbl Redna uporaba. Zniževanje povišanega krvnega tlaka. ASPIRIN protect 100 mg acetilsalicilna kislina ltbl Redna uporaba. Pol ure pred obrokom. Preprečevanje nastanka krvnih strdkov. VASILIP 40 mg simvastatin ltbl Redna uporaba. Po jedi. Znižanje krvnega holesterola in maščob. Primer osebne kartice zdravil za zdravljenje pri akutnih boleznih visoka, pri zdravljenju kroničnih bolezni, zlasti pri tistih, ki »ne bolijo«, pa je ta zavzetost precej nizka. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kar 50 % bolnikov uporablja neustrezne odmerke zdravila, neustrezno razporedi odmerke, nepravilno uporabi zdravilo, preneha uporabo zdravila, uporablja zdravilo neustrezno glede na prehrano, ne upošteva drugih navodil za zdravljenje. Zakaj bolniki ne jemljejo zdravil Razlogov je več in lahko jih razdelimo v pet skupin (po WHO): • Socialno-ekonomski dejavniki: slabo razumevanje jezika, pomanjkanje družinske podpore, šibka mreža socialnih stikov, življenjske razmere, pre-natrpan urnik, predsodki glede zdravil in zdravljenja. Visoki stroški, slaba dostopnost zdravstvenega varstva, pomanjkljivo zdravstveno zavarovanje pa so dejavniki, ki do zdaj pri nas niso bili prisotni. • Odnos med zdravstvenimi delavci in bolnikom: nezaupanje, čakalne vrste, uporaba bolniku nerazumljivega jezika, neustrezno zapisana navodila, nepoznavanje bolnikovih drugih okoliščin, pomanjkljivo poznavanje bolnikovega odnosa do bolezni, zdravil in zdravljenja, bolnikovo nezadovoljstvo z zdravstvenim osebjem. • Dejavniki, povezani z boleznijo: odsotnost bolezenskih znakov (npr. povišan krvni tlak ne boli), duševne motnje, depresija, več kroničnih bolezni. • Dejavniki, povezani z zdravljenjem: zapletenost re- žima zdravljenja, uporaba zdravil zahteva spretnosti, ki so za bolnika prezahtevne (dajanje injekcij, inhala-cije), trajanje zdravljenja, pogoste spremembe v načinu zdravljenja, odsotnost hitrih učinkov zdravil, stigmatizacija bolezni ali zdravljenja, neželeni učinki zdravil, zdravljenje zahteva spremembo navad in življenjskega sloga. • Dejavniki, povezani z bolnikom: različne telesne ovire (okvara vida, okvara sluha, pešanje ročnih spretnosti), slabše kognitivne sposobnosti (bolnik navodil ne razume, jih pozabi), demenca, ovirana telesna gibljivost, težave s požiranjem, nepoznavanje bolezni ali nedojemanje bolezni, nerazumevanje pomena zdravil, bolnik ima drugačna pričakovanja do zdravljenja, jemanje zdravil moti bolnikove dnevne aktivnosti, pretekle slabe izkušnje z zdravili in zdravljenjem, nizka motivacija,strah pred neželenimi učinki, strah pred odvisnostjo, dolgotrajnost zdravljenja. Nepravilna uporaba ali prekinitev zdravljenja se kmalu po-kažeta s številnimi problemi. Nezdravljena bolezen, medsebojno delovanje zdravil ali zdravil in hrane ter neželeni učinki zdravil so težave, ki močno vplivajo na bolnikovo zdravje in počutje. Zato si moramo vsi skupaj prizadevati za boljše medsebojno sodelovanje pri zdravljenju z zdravili. Pri zdravljenju starostnikov so v ta krog vključeni bolnik, zdravnik, farmacevt, drugi zdravstveni delavci ter svojci ali skrbniki. Na mnoge prej naštete dejavnike lahko vplivamo, in sicer tako zdravstveni delavci kot svojci in najbolj bolnik sam. Izboljšati zavzetost za zdravljenje z zdravili Starostnik mora, tako kot vsak drugi bolnik, prevzeti aktivno vlogo v procesu zdravljenja z zdravili. Sodelovati mora pri odločanju o izbiri zdravila, in sicer tako, da še pred izbiro zdravila zdravnika in farmacevta seznani s svojimi omejitvami, pomisleki in dvomi. Vsem bolnikom svetujemo, da svojega farmacevta ali zdravnika vprašajo naslednje: • za kaj se neko zdravilo uporablja; • kako uporabiti zdravilo (ali se tablete lahko razpolovijo ...); • kako dolgo bo treba zdravilo jemati; • kakšen je odmerek zdravila, kdaj in kako pogosto ga je treba jemati; • ali se zdravilo jemlje s hrano ali brez, ali se je določeni hrani treba izogniti (mleko, sok grenivke); • kakšni so najpogostejši neželeni učinki in kako ukrepati, če se pojavijo; • kako spremljati učinek zdravila oz. kako bolnik ve, da zdravilo deluje; • ali je potrebna previdnost pri sočasni uporabi drugih zdravil, • ali je ob uporabi dovoljeno voziti avto; • kako ravnati, če je bolnik pozabil vzeti odmerek zdravila. Za varno uporabo zdravil pa je pomembno: • dosledno upoštevati vsa navodila zdravnika in farmacevta; • nikoli samovoljno spreminjati odmerka in režima jemanja; • nikoli brez predhodnega posveta opuščati zdravljenja; • če se pojavijo neželeni učinki, takoj poiskati pomoč zdravnika ali farmacevta; • uporabljati samo zdravila, predpisana sebi. Ne uporabljati zdravil, ki so bila predpisana drugim osebam, čeprav so znaki bolezni na prvi pogled podobni; • Ne uporabljati zdravil, ki niso bila ustrezno shranjevan,a ali zdravil, ki jim je potekel rok uporabe; • pred nakupom zdravil brez recepta ali prehranskih dopolnil je treba povedati farmacevtu ključne podatke o zdravilih, ki jih redno uporabljate in o kroničnih boleznih. Tudi zdravila brez recepta so zdravila in tudi pri teh zdravilih se lahko pojavijo neželeni učinki; • zdravila se ne smejo uživati skupaj za alkoholom. Veliko bo k boljšemu razumevanju in pravilni uporabi zdravila pripomogla OSEBNA KARTICA ZDRAVIL. To je zapis, ki vsebuje vse podatke o predpisanih zdravilih na recept, vključno z odmerjanjem in načinom uporabe. Dobro je, da vsebuje tudi podatke o zdravilih brez recepta in pre-hranskih dopolnilih. Osebno kratico si bolnik lahko izdela sam, lahko pa mu pri tem pomagamo v lekarni. Zapis, ki ga pripravi lekarniški farmacevt, vsebuje poleg osnovnih podatkov še informacijo, čemu je zdravilo namenjeno in način jemanja. Več o izdelavi osebne kartice zdravil lahko najdete tudi na spletni strani Lekarn Ptuj (www.lekarne-ptuj.si) ali na mobilni aplikaciji. Cilj zdravljenja z zdravili naj bo čim boljša kakovost življenja. Zdravstveni delavci in svojci lahko bolniku - starostniku pomagamo, največ pa lahko za svoje zdravje naredi vsak sam. Darja Potočnik Benčič, mag. farm. spec. ■ i 8 VARNAaAR°HlfiSlilP prilaga Štajerskega tedniki IČ Osteoporoza je kronična bolezen Osteoporoza je sistemska bolezen kosti, pri kateri se redči kostnina in kosti postajajo krhke. Zaradi tega je povečana lomljivost kosti, zlasti kolka, vretenc in podlahti ter zapestja. Oste-oporozni zlomi nastajajo že zaradi sile, ki je enaka ali manjša, kot je sila pri padcu iz stojne višine. Bolezen je značilna za starejše osebe, obolevajo predvsem ženske po 50. letu starosti, po 60. letu pa tudi moški. Zlomi kosti in sklepov zaradi osteo-poroze zelo poslabšajo kakovost življenja, zato je smiselno pogledati, kaj lahko naredimo za zdrave kosti in kako lahko zaviramo proces izgubljanja kostne gostote. Predpisana zdravila je treba uporabljati redno in skladno z navodili. Pred leti so diagnozo osteo-poroze postavljali na osnovi merjenja kostne gostote. V zadnjih letih ugotavljajo, da samo s pomočjo merjenja kostne gostote lahko spregledajo večji del bolnikov, ki bodo utrpeli zlom, saj so poleg kostne gostote pomembni še drugi dejavniki, ki predstavljajo povečano tveganje za zlome kosti. To so: spol (ženske), starost (nad 50 let), zgodnja menopavza, indeks telesne mase (vitka postava), predhodni osteoporozni zlomi, osteo-porozni zlom kolka pri starših, uporaba nekaterih zdravil (kortikosteroidi), kajenje, prekomerno pitje alkohola, rev-matoidni artritis. Zdaj poglejmo, kaj ugodno vpliva na kakovost kosti. To je redna telesna vadba, ki ni učinkovita samo zaradi kakovosti kostne mase, ampak tudi zaradi boljše fizične kon-dicije in boljšega ravnotežja. Tudi korekcija vida in urejeno domače okolje (manj stopnic, tla, ki ne drsijo, primerna osvetlitev) so pomembni zaščitni dejavniki pred padci in zlomi in nanje lahko vplivamo. Starejšim se svetuje čim manjša uporaba zdravil, ki lahko vplivajo na ravnotežje (pomirjevala, uspavala). Pomembna je tudi prehrana. Najprej bi opozorila na zadosten vnos beljakovin. Odrasla oseba potrebuje 1 gram beljakovin na kilogram telesne teže. Pri okrevanju po zlomu pa je to treba povečati na 1,2 grama. Vitamin D in kalcij sta prav tako pomembna za zdrave kosti. Kalcij lahko zaužijemo s hrano, vitamin D pa nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Danes strokovnjaki ugotavljajo, da dobimo veliko premalo vitamina D, zato pri tveganju za osteoporozo in pri dokazni osteoporozi bolniku najprej predpišejo vitamin D. Tudi vsa druga terapija, opisana v nadaljevanju tega prispevka, brez dodajanja vitamina D ni učinkovita. Potrebujemo namreč 800 mednarodnih enot vitamina D na dan in 1200 Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj miligramov kalcija. Slednjega bomo lahko vnesli s hrano, kot so mleko in mlečni izdelki. Ob premaj hnem vnosu kalcija s hrano pa je nujno potrebno njegovo dodajanje v obliki prehranskih dopolnil. Pred odločitvijo za nakup se je pametno posvetovati s farmacevtom, saj se ti izdelki med sabo razlikujejo, tako po vsebnosti kalcija kot tudi po obliki kalcijeve soli. Oboje vpliva na absorpcijo v telo in na učinkovitost. Osteoporozo zdravimo z zdravili, pomagata pa tudi gibanje in zdrava prehrana. Za zdravljenje je na voljo več zdravil. Največ se uporabljajo zdravila iz skupine bisfosfonatov - to so zdravila, ki zavirajo razgradnjo kosti. Dajejo se enkrat tedensko ali enkrat mesečno. V preteklosti so ženskam več predpisovali tudi hormonsko nadomestno terapijo. Danes se predpisuje redkeje, predvsem mlajšim ženskam, in daje se krajši čas. Sorazmerno novost v terapiji predstavlja zdravilo v obliki injekcije, ki se daje na 6 mesecev. Na razpolago imamo še zdravilo, ki hkrati zavira razgradnjo kosti in spodbuja gradnjo nove kosti. Izbira zdravila je odvisna od bolezni, spremljajočih bolezni, spola in starosti osebe in od pojava neželenih učinkov. Osteoporoza je kronična bolezen, kar pomeni, da je zdravljenje dolgotrajno. Raziskave kažejo, da je zavzetost za zdravljenje, tako kot pri vseh kroničnih boleznih, sorazmerno nizka. Že po prvem letu zdravljenja kar polovica bolnikov preneha uporabljati zdravila. Bolniki pogosto ne razumejo pomena jemanja zdravil, saj osteoporoza, sploh v začetnem stadiju bolezni, ne boli. Namen uporabe zdravil je preprečevanje zlomov, zato bolniki težko občutijo uspešnost zdravljenja. Žal imajo zdravila tudi neželene učinke, ki jih bolniki težje prenašajo. Vsem, ki uporabljajo zdravila za zdravljenje osteoporoze, bi svetovala, da ne prenehajo uporabljati zdravil brez predhodnega posveta z zdravnikom ali farmacevtom. Če so neželeni učinki moteči, bo zdravnik predpisal drugo zdravilo, saj je zdravil na razpolago veliko in med njimi se zagotovo najde takšno, ki pacientu ne bo povzročalo težav. Zlom kolka in vsi s tem povezani zapleti so veliko večja težava, kot je redna uporaba zdravil. Naj za konec ponovno opozorim, da moramo za zdravje kosti skrbeti tako rekoč od rojstva naprej. Pri tem je pomembno, da dobimo s hrano dovolj kalcija in vseh drugih mineralov, beljakovin, da dobimo zadostno količino vitamina D (pozimi je nujno dodajanje v obliki prehran-skega dopolnila). Ob predpisanih zdravilih, ki zavirajo razgradnjo kosti, je nujno potreben zadosten vnos vitamina D in kalcija. Redna telesna vadba naj bo res redna in naj bo prilagojena sposobnostim in zmožnostim posameznika. Možnosti za vključevanje v različne rekreacijske skupine je danes kar veliko. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj Tudi v starosti je treba jesti naravno in zdravo i I S starostjo se energijske potrebe zmanjšujejo, predvsem zaradi zmanjšanega bazalnega metabolizma kot posledica zmanjšanja mišične mase. V obdobju odraslosti naj bi se energijske potrebe zmanjšale za okrog 20 odstotkov. Tudi v starosti velja priporočilo, ki ga mora pri prehrani upoštevati vsa populacija, pri seniorjih pa veljajo še dodatna. V jeseni življenja naj bi uživali več manjših dnevnih obrokov. V nobenem primeru ne gre izpustiti zajtrka, za večerjo se priporoča lahek obrok, zaužili naj bi ga dve uri pred spanjem. Po obrokih strokovnjaki za vprašanja zdrave prehrane starostnikov priporočajo tudi krajši počitek. V obrokih naj imajo prednost živila rastlinskega izvora z dovolj dietnimi vlakninami, zlasti naj bo poudarek na sadju in zelenjavi, ki smo ga izbrali pri lokalnem pridelovalcu hrane. Beljakovine naj bodo kakovostne, še posebej so pomembne za ohranjanje mišične in kostne mase, tudi vnos tekočin naj bo zadosten. Kot poudarja- jo strokovnjaki, naj bi dnevni vnos beljakovin znašal od 0,8 do 1,2 g/kg telesne teže, če je telesna aktivnost večja, pa tudi več. Kakovostne beljakovine najdemo v rdečem mesu, ribah, jajcih, perutnini, stročnicah, mleku in mlečnih izdelkih, tudi v oreščkih in semenih. S temi beljakovinami, prednost naj bi imelo puranje in piščančje meso, divjačina in kunčje meso, se zagotavlja tudi vnos vitaminov B-skupine, železa, cinka, kalcija, magnezija, kot tudi vitamina E. Raziskave kažejo, da so zdravi starostniki redko podhranjeni, pri bolnih pa je pogosta energijska in beljakovinska podhranjenost. Meso naj ne bo na jedilniku vsak dan, mesne obroke je mogoče učinkovito nadomestiti s stročnicami (soja, fižol, grah ... ) in ribami. Starostniki naj bi se tudi ogibali ocvrti hrani in živilom, ki imajo veliko nasičenih maščob. Pri klobasah, salamah, hrenovkah, pečenicah in krvavicah naj ima prednost pri izbiri znak varovalnega živila. Priporoča se tudi večji vnos nenasičenih maščobnih kislin. V pre- Zelenjava mora biti na jedilniku starostnika vsak dan. hrani starostnika naj ne bi manjkal tudi česen, ki ga je treba uživati dnevno, saj krepi imunski sistem. Velik pomen v zdravju starostnika in v njegovi prehrani ima tudi vitamin C. Dnevna priporočena količina tega vitamina je od 1500 do 2000 mg. Pri kruhu naj bi imel prednost polnozr-nati kruh, saj ob tem, da se iz njega energija sprošča počasi, kar ugodno vpliva tudi na raven krvnega sladkorja, se z otrobi in dodanimi semeni v telo vnašajo tudi zdrave maščobe, vlaknine in vitamini. Pozitivno bodo na imunski sistem starostnika, ki je v veli- ki meri odvisen od prehrane, vplivala tudi živila brez aditi-vov in barvil. Torte, pecivo in pudingi naj bi bili na jedilniku zelo redko oz. če je mogoče sploh ne. Velja, da so bela moka, sladkor in sol trije beli škodljivci, ki se jim je treba, če je le mogoče, izogibati, ker ne prispevajo k zdravju, če jih uživamo pogosto in v prevelikih količinah. Predvsem pa sladkor naj ne bo začimba v vsakdanji prehrani. Bolje kot sladice je užiti sveže in suho sadje, sladice, pripravljene z integralno moko, naravne sokove brez dodanega sladkorja. Statistika je tudi tu ne- usmiljena. Če na dan spijemo le dve skodelici čaja ali kave, ki ju sladkamo z dvema žicama sladkorja, znaša poraba sladkorja v enem letu 3,6 kg. Z naravno in zdravo prehrano bo počutj e dobro, zagotovo pa tudi najboljša popotnica za zdravje v tretjem življenjskem obdobju. Pretirano uporabo soli lahko enakovredno nadomestimo z dodatkom začimb in zelišč. Zelo pomembno pri prehranjevanju starostnikov je, da hrano uživajo sproščeno, da v njej uživajo. V Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo pomen zdravega življenjskega sloga za vse generacije, krepitev zdravja naj se začne že v otroških letih. Zdrav življenjski slog, ki zajema pravilno prehrano, veliko gibanja in odsotnost zdravju škodljivih razvad, kot so kajenje, pretirano pitje alkohola in druge razvade, je obenem edini učinkovit ukrep za preprečevanje najpogostejših bolezni v starosti, kot so obolenja srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, osteoporoza. Pripravila: MG torek • 14. aprila 2Q15 Šport Štajerski 13 »Nikoli si ne bi oprostil, da bi ta dvoboj gledal po televiziji in ne v živo« Tomi Jagarinec, član Dejanove ekipe: »To je bil pravi epski boj - v tej borbi sem videl celotno Dejanovo kariero. Šel bi še korak dlje in bi to borbo izpostavil nad vse dosedanje - to je bila prava znanstvena fantastika boksa. Do te nore zgodbe je prišel izključno s svojo izjemno trezno glavo. Takšen boj je po mojem mnenju nemogoče ponoviti, še sreča, da so ga snemali in da bomo lahko jutri, ko prespimo, to ponovno pogledali in se zavedali, da je bilo resnično (smeh). Po poškodbi smo morali vsi v kotu ohraniti trezne glave, nikakor nismo smeli delati panike. Zgodba je šla naprej, čeprav je vsak v mislih premleval svoje nadaljnje scenarije. Dejan je imel izjemno težko nalogo, kot da bi formulo 1 vozil napol miže. Dejan je imel že v Bi-loxiju res veliko smolo s poškodbo veke, tokrat se je zgodba skoraj ponovila. Prav zaradi tega grenkega spomina na Berta je tokratna zgodba še toliko slajša. Sam dobro vem, kaj je Dejan prestal v zadnjih dveh letih, sploh po porazu s Thurmanom, a ni nikoli podvomil vase in to se je tokrat izkazalo za pravilno. Prav zaradi tega si ne bi nikoli v življenju odpustil, da bi ta dvoboj gledal po televiziji in ne v živo - enostavno sem 'moral' prileteti iz Katarja za teh nekaj dni. Letalo sem, letalo tja, ni problema (smeh).« »Spoštovanje tudi Yengoyanu« Dirk Dzemski, Dejanov trener: »Videli smo zares izjemno borbo med dvema resnično kakovostnima borcema. Ta dvoboj je bilo zelo težko pripeljati do zmage, še posebej zaradi poškodbe v 1. rundi, ki nam je povsem uničila zamišljeno taktiko. V sredini borbe se je Dejan zelo dobro odzval, zadržal je tekmeca v sredini ringa, kar je bil ključ do zmage. Verjamem, da so v borbi uživali tudi gledalci, spoštovanje izrekam tudi Sashu Yengoyanu za kakovostno predstavo.« »Tudi ko je izgubljal, mu ni bilo tako težko« Stane Milutinovič, nekdanji Dejanov trener: »Poštena zmaga Dejana, njegova najtežja doslej. Mislim, da tudi v dvobojih, ki jih je izgubljal, ni bilo tako težko. A to je Dejan, ki si je zmago močno želel in gledalci kaj drugega niti ne bi dopustili. Od 6. runde naprej so ga navijači enostavno rečeno 'nesli naprej' in prav na teh krilih je dobil ta zahteven dvoboj. V mislih se mi je po krvavenju v 1. rundi prevrtel spomin na Biloxi in mislil sem si: »Pa ne že spet.« Veliko delo so opravili v njegovem kotu, ko so mu odlično oskrbovali rano. S tem sem bil zelo pozitivno presenečen in zelo zadovoljen. Kljub temu pa je bilo nevarno do zadnje sekunde dvoboja, saj si Dejan nikakor ni smel privoščiti kakšnega 'lucky puncha' (lahkega udarca), ki bi ga poslal na tla. Čeprav je Yengoyan prejel veliko udarcev, je dejansko pretil do konca, tu se je pokazala vsa njegova kakovost. A Dejan je bil pač boljši, boksal je zelo modro in pametno, taktično dovršeno do perfekcije.« »Gabrnik - središče sveta« Alojz Kavčič, župan občine Juršinci: »Pred tekmo sem bil zelo napet, saj sem se zavedal Foto: Črtomir Goznik Člani Fan cluba so Dejanu v nedeljo pripravili tradicionalen sprejem. V Gabrniku se je v lepem sončnem vremenu v nekaj urnem slavju zbralo več kot tisoč ljudi. V izjemno pozitivnem vzdušju je največ debat potekalo v smeri, kam z Dejanom na naslednji dvoboj ... In kdo bo potoval z njim ... moči tekmeca. Res sem vesel, da se je tako razpletlo, kot se je. Po prvi rundi me je močno skrbela poškodba, kar pa se v nadaljevanju ni izkazalo za prehudo oviro. Za vse nas v občini Juršinci je to kot češnja na torti, Gabrnik pa je za nas za nekaj dni središče sveta.« »Naš trud je poplačan« Jože Mohorič, predsednik Fan cluba Dejan Zavec: »Ta dvoboj presega vse doslej naštete presežnike, saj smo vsi skupaj, Dejan v ringu in mi na tribunah, dali vse od sebe. Trepeta- li smo zanj vse od poškodbe v 1. rundi pa do konca, trma in vztrajnost pa sta ga pripeljali do zmage. Fan club smo ustanovili zato, da Dejanu pomagamo na njegovi poti, zadovoljen sem, da smo del te zgodbe. Hvala vsem navijačem za njihov vloženi trud, s takšno zmago je vse naše delovanje poplačano z velikim zadovoljstvom in prijetnimi občutki. Morda so nekateri že dvomili o njegovem uspehu, saj gre kariera počasi h koncu, a navijači nikoli - ko si Dejan nekaj vbije v glavo, to tudi izpelje. Veselimo se novih izzivov!« Jože Mohorič Rokomet • 1. A SRL (m) Rokomet • 1. B SRL (m) Trdo delo obrodilo prve sadove Tri gostovanja, dve zmagi Skofja Loka - Jeruzalem 21:26 (11:14) ŠKOFJA LOKA: A. Vrbinc (10 obramb), Panjtar; M. Vrbinc 1, Rakovec, Šibanc 3, Lapajne 8 (5), Kavčič 1, Štremfelj, Korošec, Čebron, Cingesar, Brade-ško 3, Dolenec 1, Rant, Rebič 4, Gartner. JERUZALEM ORMOŽ: Balent (15 obramb), Škalički; Kolman-čič 7, Bogadi 6, Radujkovic, Čudič, Gregorc 4 (3), Veselko 1, Grizolt, Kocbek 5, Mesaric 1, Petrovič, Rajšp 1, Lukman, Oz-mec, Kosi. IGRALEC TEKME: Miha Kol-mančič (Jeruzalem Ormož). Rokometaši Jeruzalema so z zmago v Škofji Loki priredili največje presenečenje 23. kroga. Zagnano delo na treningih v zadnjih 14 dneh je obrodilo prve sadove, čeprav zaradi poškodbe ekipi ni 1. NLB Leasing liga REZULTATI 23. KROGA: Urbanscape Loka - Jeruzalem Ormož 21:26 (11:14), Maribor Branik - Istrabenz Plini Izola 28:25 (13:14), Celje Pivovarna Laško - Krka 36:24 (17:14), Sviš Ivančna Gorica - Krško 31:30 (13:15), Sevnica - Trimo Trebnje 23:30 (10:15), Riko Ribnica - Gorenje Velenje 22:30 (9:18), Slovan - Slovenj Gradec 2013 28:29 (17:13). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 23 23 0 0 46 2. GORENJE VELENJE 23 22 0 1 44 3. MARIBOR BRANIK 23 18 1 3 39 4. TRIMO TREBNJE 23 15 1 7 31 5. RIKO RIBNICA 23 14 1 8 29 6. URBANS. LOKA 23 10 1 12 21 7. KRKA 23 9 2 12 20 8. JERUZ. ORMOŽ 23 9 2 12 20 9. SLOVAN 23 9 0 14 18 10. SLOV. GRADEC 23 9 0 14 18 11. ISTRABENZ IZOLA 23 6 1 16 13 12. SEVNICA 23 5 1 17 11 13. SVIŠ IVANČNA G. 23 4 2 17 10 14. KRŠKO 23 1 0 22 2 Foto: Črtomir Goznik David Bogadi (Jeruzalem Ormož) mogel pomagati prvi strelec lige Bojan Čudič. Odlično sta ga v vlogi dirigenta ormoške igre nadomestila 17-letni Miha Kolmančič in 16-letni Tilen Kosi. Ormožani so odlično zaigrali v obrambi, ob tem pa še imeli razpoloženega vratarja Tomislava Balenta, ki je tekmo končal pri 15 obrambah. Dovolj razlogov za uspeh v Škofji Loki, čeprav ne smemo pozabiti še odličnega strelskega učinka Miha Kolmančiča in Davida Bogadija, ki sta nasprotniku skupaj natresla 13 zadetkov. Na začetku tekme sta se ekipi izmenjevali v vodstvu. Najprej so povedli gostje (1:4), gostitelji pa odgovorili s serijo petih zaporednih golov in v 11. minuti povedli s +2 (6:4). Zadnjič v 1. polčasu je bil izid izenačen v 17. minuti (7:7), nato so niti igre v svoje roke prevzeli Ormoža-ni, ki so v treh primerih vodili že za štiri zadetke (8:12, 9:13, 10:14). Po lovu Škofje Loke je Žiga Bradeško v 46. minuti izenačil na 17:17, nato pa gostitelji kar osem minut niso zatresli mreže Balenta. Saša Prapotnik (trener Jeruzalema): »Čestitke moji ekipi, ki je v Škofji Loki prikazala eno boljših predstav in osvojila peto točko na gostovanjih. Med 14-dnevnim premorom smo se dobro pripravili in smo na poti, da uresničimo še zadnji zadani cilj v tej sezoni, to je v zadnjih štirih krogih osvojiti vsaj šest točk. Vsako tekmo bomo začeli z željo po uspehu in verjamem, da lahko prvenstvo končamo tudi z vsemi štirimi zmagami. Seveda moramo nadaljevati še naprej s tako marljivim delom na treningih, saj nas do konca sezone ločijo le še tri tekme.« Ormožani so nasprotnika kaznovali z delnim izidom 0:5 (17:22) in visoko prednost mirno obdržali do konca tekme. V zadnji minuti sta več kot zasluženo zmago potrdila Danijel Mesaric in igralec tekme Kolmančič. V 24. krogu v soboto, 18. 4., ob 19.00 na Hardek prihaja zasedba Slovana iz Ljubljane. Uroš Krstič Črnomelj - Drava Ptuj 25:30 (13:17) DRAVA PTUJ: Šulek, Janžeko-vič 6, Čeh, Fridrih, Maroh 1, Požar, Bedenik, Sabo 1, Hrupič 3, Jerenec 5, Lesjak 3, Šalamun 5, Silovšek 6, Belec. Trener: Uroš Šerbec. Oslabljena ekipa Drave - manjkali so Korošec, Ver-denik, Bračič in Žuran - je zelo korektno opravila svojo nalogo na zahtevnem gostovanju v Črnomlju. Ptujčani so v prvem polčasu igrali dobro in so si priigrali tri, štiri zadetke prednosti, ki so jih držali skozi vseh 30 minut. V tem delu je bil strelsko najbolj razpoložen Silovšek, ki so ga v nadaljevanju tesneje pokrili- Med najboljšimi ptujskimi strelci so bili tokrat ob njem še Janžekovič, Jerenec in Šalamun, kateri je bil zelo uspešen s položaja desnega krila. Nepopustljiva 1. B SRL (m) REZULTATI 22. KROGA: Grosuplje - Brežice 30:30, Dobova - Velika Nedelja Carrera Optyl 40:23, Cerklje - Herz Šmartno 28:31, Mokerc Ig - Moškanjci Gorišnica 21:27, Dol Tki Hrastnik - Radeče Mik Celje 33:22, Koper 2013 - Škofljica Pekarna Pečjak 43:26, Črnomelj - Drava Ptuj 25:30. 1. DOBOVA 22 20 0 2 40 2. KOPER 2013 21 19 1 1 39 3. HERZ ŠMARTNO 21 17 13 35 4. DOL TKI HRASTNIK 22 16 1 5 33 5. DRAVA PTUJ 22 14 2 6 30 6. BREŽICE 22 9 4 9 22 7. ŠKOFLJICA PEČJAK 22 9 1 12 19 8. MOŠKANJCI - GOR. 22 8 1 13 17 9. GROSUPLJE 22 6 4 12 16 10. ČRNOMELJ 22 7 1 14 15 11. RADEČE MIK 22 7 1 14 15 12. MOKERC - IG 22 6 1 15 13 13. CERKLJE 22 3 1 18 7 14. V. NEDELJA C. O. 22 2 1 19 5 ekipa Črnomlja se kljub precejšnjemu zaostanku ni predala in je v 40. minuti celo izenačila na 21:21. Po nekaj slabšem nadaljevanju se je nato s svojimi obrambami izkazal vratar Drave Belec, bolje je ponovno začela delovati obramba. Posledično so dosegli nekaj zadetkov iz protinapadov, tako da se je tekma ponovno prevesila na stran gostov. Ti so pet minut pred koncem vodili že za sedem zadetkov, a so na koncu malo popustili in so kljub temu prišli do popolnoma zaslužene zmage. David Breznik Mokerc-Ig -Moškanjci-Gorišni-ca 21:27 (8:12) RD MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek, Kovač 6, M. Bedrač 4, Valenko 5, Ranevski 8, Balas, Lukaček, Vesenjak, Tement, T. Bedrač 3, Šincek, Lozinšek, Sok 1, Škorc, Žuran. Trener: Sebasti-jan Oblak. Po seriji slabših in neprepričljivih predstav so tokrat rokometaši Moškanjcev-Gori-šnice le pokazali pravi obraz in na zahtevnem gostovanju prepričljivo ugnali ekipo Mo-kerc-Iga. Gostje so tokrat resnično odigrali odlično partijo, še posebej navdušujoča je bila obramba, ki je prejela le 21 zadetkov. Že v začetku tekme so bili rumeni precej boljši, po izidu 0:3 je bilo že v 9. minuti 1:7. Po tej prednosti se domačini več niso pobrali in gostje so tekmo rutinirano pripeljali do konca. Obramba je delovala izjemno, svoj dan je imel tudi vratar Škorc, ki je ubranil kar 19 strelov. Domača četa bližje kot na -4 ni zmogla. Tako je bilo tudi ob polča- su, ko je na semaforju pisalo 8:12. Tudi nadaljevanje ekipi Mokerc-Iga ni ponudilo možnosti za preobrat. Nekajkrat so sicer poskušali, toda vse se je ustavilo na -4. Tudi ta del so varovanci Sebastjana Oblaka odigrali z odliko, čeprav so v nadaljevanju priložnost dobili igralci, ki sicer ne igrajo tako pomembne vloge. Dobova - Velika Nedelja Carrera Optyl 40:23 (20:13) RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 2, Bombek 2, Mavrič, Baezjak 1, Hržič 3, Štefičar 6, Preac, Dogša, Lo-renčič 3, Ščavničar 1, Hojžar 4, Marin 1. Trener: Tomi Matjašič. Oslabljena vrsta Velike Nedelje, ki bo v prihodnji sezoni najverjetneje nastopila v 2. ligi, je v soboto gostovala v Dobovi pri enem najtežjih možnih tekmecev v 1. B-li-gi. Posavci so letos namreč odlični in zasluženo zasedajo visoko mesto na tabeli. Na drugi strani zeleni več nimajo pravih možnosti za obstanek. Po dokaj izenačenem začetku so si domačini prvo resnejšo prednost priigrali v 16. minuti (10:5), nato pa so jo do polčasa preko razpoloženega Pfajfarja (skupaj 6 golov) le še povečevali. Gostje so se v uvodu nadaljevanja kar dobro držali, toda pri izidu 23:18 v 41. minuti je sledila serija domačinov kar 8:0 (31:18). To je seveda pomenilo novi par točk za domače. Kljub temu da so ob koncu v domači ekipi priložnost dobili tudi mlajši igralci, se je razlika le še povečala na končnih 40:23. tp 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 14. aprila 2015 Nogomet • 3. SNL sever, Lige MNZ Ptuj Rokomet • 1. B SRŽ (ž) Preveč »sumljivih« sodniških odločitev Brežice prepričliivo boljše » IDI/ .Sledil ie »mrk« Ptujčank, ra: 3. SNL sever REZULTATI 17. KROGA: Mons Claudius - Drava Ptuj 1:1 (0:1), Koroška Dravograd - Podvinci Botonarna Kuhar 3:2 (1:1), AjDAS Lenart -Šmarje pri Jelšah 0:3 (0:1), Fu-žinar Noži Ravne - Radlje 1:0 (1:0), Šampion - Korotan Pre-valje 3:1 (0:1), Fosilum Šentjur - Malečnik 1:0 (1:0). Tekma AHA Emmi Bistrica - Maribor B je bila preložena 1. MARIBOR 16 14 0 2 57:20 42 2. DRAVA PTUJ 17 11 4 2 49:22 37 3. PODVINCI KUHAR 17 9 2 6 33:23 29 4. FOSILUM ŠENTJUR 17 9 1 7 30:31 28 5. ŠAMPION 16 9 0 7 42:32 27 6. ŠMARJE PRI JEL. 17 8 2 7 30:24 26 7. FUŽINAR N. RAVNE 17 6 8 4 27:21 26 8. KOR. DRAVOGRAD 16 7 4 5 29:23 25 9. KOROT. PREVALJE 17 7 1 9 26:30 22 10. RADLJE 17 6 3 8 32:29 21 11. MONS CLAUDIUS 17 6 2 9 19:44 20 12. AjDAS LENART 17 6 0 11 17:32 18 13. MALEČNIK 17 3 1 12 22:48 10 14. A. EMMI BISTRICA 16 2 0 15 10:43 6 Z igro zadovoljni, z rezultatom ne: MONS CLAUDIUS - DRAVA PTUJ 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Tomažič Šeru-ga (4.), 1:1 Božak (53.) DRAVA PTUJ: Ajlec, N. Čeh, Horvat (od 58. Lavrinc), Šo-štarič (71. Antolič), De. Krajnc, Da. Krajnc, Šalamun, Rešek, Murko, Tisaj, Tomažič Šeruga. Trener: Franc Fridl. Sumljiva sodniška odločitev je prinesla točko sila podrejeni ekipi Mons Claudiusa. Drava je bila veliko boljša v igri, a ponovno ni izkoristila nekaj čistih priložnosti za zadetek. Ptujčani so povedli že v 4. minuti, ko je prišel po dolgi podaji iz »druge vrste« Tomažič Šeruga in je s strelom po tleh - žoga se je od vratnice odbila v gol - premagal vratarja - 0:1. Tudi po vodstvu so sledili kontinuirani napadi gostov, medtem ko so domačini igrali sila defenzivno. V prvem polčasu velja omeniti še dve veliki priložnosti Drave, ki pa ju Tisaj in Horvat nista kronala z zadetkom. V nadaljevanju je Mons Claudius hitro izenačil iz sila sporne situacije, saj se je eden izmed domačih igralcev zaletel v vratarja Ajle-ca in je nad njim naredil očiten prekršek. Vendar tega sodnik Pavlovič ni signaliziral in je pustil igro nadaljevati, tako da je Božak iz bližine zadel za 1:1. Po izenačenju je Drava še naprej napadala in je še enkrat zadela, a je sodnik Pavlovič Murku razveljavil regularen zadetek. Blizu zadetka je bil še mladi Šalamun, ki je bil sam pred vratarjem Močnikom, a je ta njegov strel obranil. V iz-dihljajih tekme je bil na ptujski strani izključen Lavrinc in Drava se je morala v Rogatcu kljub Foto: Črtomir Goznik Elvino Podbrežnik (Podvinci Betonarna Kuhar) je v Dravogradu dosegel dva zadetka. veliko boljši igri zadovoljiti le s točko. Tekmo odločili trije sumljivi zadetki: KOROŠKA DRAVOGRAD - PODVINCI BETONARNA KUHAR 3:2 (2:1) STRELCI: 1:0 Nabernik (19.), 1:1 Podbrežnik (20.), 2:1 Rogina (33.), 3:1 Fasvald (63.), 3:2 Podbrežnik (67.) PODVINCI BETONARNA KUHAR: Klasinc, Frangež (od 83. Toplak), Brumen, Narič, Lah, Belšak (od 83. Orovič), Saga-din, Požegar (od 67. Svenšek), Pal, Podbrežnik, Gril. Trener: Miran Ljubec. V Dravogradu je bil na tekmi med Koroško in Podvinci glavni akter na igrišču sodnik Tošeski, ki je prezrl (pre)mno-ge situacije in je neposredno vplival na končni izid. Gostje so boljše začeli tekmo, a so po prvi »čudni« situaciji prejeli prvi zadetek. Kar dva domača igralca sta se po dolgi podaji znašla v prepovedanem položaju, nato sta si še izmenjala podajo, tako da je zadel Na-bernik. Podvinčani so hitro nevtralizirali ta šok, potem ko je po zmedi na kakšnih desetih metrih dobro reagiral Pod-brežnik in izenačil na 1:1. Med 30. in 45. minuto so nogometaši Podvincev veliko bolje stali na igrišču, imeli so pobudo in tudi kakšno polpriložnost. Bili pa so kaznovali v 33. minuti, ko so po dolgi žogi dobili naiven zadetek. V nadaljevanju so gostje več poizkušali, a so bili premalo konkretni. Korošci so po še eni globinski podaji in še eni sporni situaciji zadeli preko Fasvalda. Na 3:2 je znižal Podbrežnik, ki se je še enkrat dobro znašel v osrčju kazenskega prostora. Po tem so Podvinčani z igralcem več v zadnjih 25 mi- ODMEVI IZ ŠPORTA vsak ponedeljek med 9.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom ŠPORTNE NOVICE vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih, poslušajte RADIO PTUJ. nutah še bolj napadli, najlepšo priložnost za izenačenje je imel v sodnikovem podaljšku Podbrežnik, a je iz bližine streljal čez gol. David Breznik Superliga: Ormožu očitno pohaja sapa Po odličnem začetku spomladi mladi belo-modri ekipi iz Ormoža očitno pohaja sapa. Po tem, ko so v preteklem krogu doma izgubili s Stojnci, so tokrat »vajo ponovili« še v Cir-kulanah. Vrh tabele se jim tako vse bolj oddaljuje, na njem pa vztraja Videm, ki je tokrat spet slavil z 2:0. Spomladansko prebujenje nadaljujejo Bukovci, ki so tokrat slavili proti ekipi Apač in za njo zaostajajo le še za točko. Gerečja vas je prepričljivo slavila proti Boču, na edinem nedeljskem obračunu pa so prepričljivo slavili Stojnci s 3:0 REZULTATI 15. KROGA: Gerečja vas - Boč Poljčane 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Kokot 33., 2:0 Tominc 38., 3:0 Leben 48., 3:1 Grobin 51., 4:1 Tominc 58.; Hajdina - Videm 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Kostanjevec 50., 0:2 Škvarič 77.; Cirkulane - Ormož Carrera Optyl 2:0; Apače - Bukovci 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Toplnik 45., 0:2 Droždek 54.; Stojnci - Središče ob Dravi 3:0 (2:0); strelca: 1:0 Komlje-novič 36., 2:0 Kokot 44., 3:0 Kokot 60. 1. VIDEM 2. GEREČJA VAS 3. STOJNCI 4. C. OPTYL ORMOŽ 5. SREDIŠČE OB D. 6. CIRKULANE 7. HAJDINA 8. APAČE 9. BUKOVCI 10. BOČ POLJČANE 15 12 0 15 11 2 15 10 2 15 10 1 15 6 2 15 15 15 15 15 1. TRZEC 2. PODVINCI KUHAR 3. SKORBA 4. MARKOVCI 5. LESKOVEC 6. LOVRENC 7. PODLEHNIK 8. GORIŠNICA 9. DORNAVA KOVAČEC 11 10. ZG. POLSKAVA 11 11 11 11 11 11 11 11 11 9 0 2 39:15 27 7 3 1 20:13 24 7 0 4 23:16 21 5 3 3 21:14 18 4 4 3 17:15 16 3 12:12 14 5 25:25 12 4 17:21 11 8 11:27 5 9 17:44 4 3 5 3 3 2 5 1 2 1 1 1. ROGOZNICA 2. GRAJENA 3. POLSKAVA A. G. 4. MAJŠPERK 5. KN OPLOTNICA 6. SLOVENJA VAS 7. PRAGERSKO 75 8. HAJDOŠE 9. MAKOLE 10 10 10 10 10 9 10 10 9 8 1 7 2 6 2 4 1 4 0 3 2 3 1 2 2 1 1 1. VIDEM 2. GRAJENA 3. SKORBA 4. DORNAVA 5. SP. POLSKAVA 6. APAČE 10 10 10 10 10 10 7 3 6 2 5 1 3 3 3 2 0 1 3 41:14 36 2 48:11 35 3 37:9 32 4 39:18 31 7 28:40 20 4 3 8 18:24 15 4 3 8 18:29 15 4 1 10 19:48 13 3 3 9 21:37 12 2 1 12 15:54 7 tp 1. PODVINCI 2. GORIŠNICA 3. ORMOŽ 4. MARKOVCI 5. TRŽEC 6. PODLEHNIK 7. BOROVCI 8. LESKOVEC RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I(H3 www.radio-ptuj.si 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 11. KROGA: Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Lovrenc 1:4 (0:1), Leskovec - Podlehnik 2:3 (0:2), Skorba - Zgornja Polskava 4:1 (2:1), Podvinci Betonarna Kuhar -Markovci 3:2 (3:2), Gorišnica - Tržec 4:1 (1:0). 1. POHORJE OPLOT. 2. LOVRENC 3. PRAGERSKO 4. HAJDINA 5. ZG. POLSKAVA 6. MAJŠPERK 7 0 6 1 4 2 4 2 4 1 2 0 ZRK Tenzor DP-Logik Ptuj -ZRK Brežice 23:39 (13:21) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac 5, Majcen 1, Kolednik 3, Ivančič 1, Grabro-vec 1, Požgan, Lah 1, Šrajner 4, M. Selinšek 2, B. Selinšek 5, Lazar. Trener: Sašo Petek. Okrepljene Brežičanke so bile v 2. krogu končnice za prvaka premočne za ptujsko vrsto. Posavke so bile prepričljivejše večino tekme in so zasluženo slavile. Največ preglavic domači vrsti je povzročala mladinska reprezentantka Beribakova, ki je bila uspešna kar 11-krat. V naslednjem krogu bodo varovanke Saše Petka gostovale v Nazarjah. Uvod tekme ni nakazoval kasnejšega izida, saj so domačinke igrale dobro in na polovici prvega dela igre je bilo še 6:6. Sledil je »mrk« Ptujčank, razlika se je le še večala in gostje so na odmor odšle z najvišjo razliko polčasa (13:21). Nadaljevanje je bilo precej bolj izenačeno, toda ogromna razlika iz prvega dela igre ni dovolila, da bi se domačinke resnično približale. Tako je bil drugi del vse do 50. minute izenačen, nato pa je glede na nov poraz domače čete Sašo Petek priložnost za igro ponudil tudi igralkam, ki sicer igrajo manj. Sicer je imel trener Petek ves teden pred tekmo težave z boleznijo igralk, kar se je seveda poznalo pri sami igri. tp 1. B SRL (ž), KONČNICA REZULTATI 2. KROGA: Tenzor Dp-Logik Ptuj - Brežice 23:39, Jadran Bluemarine Hr-pelje Kozina - Nazarje 34:25. 1. HRPELJE - KOZINA 2 2 0 0 37 2. BREŽICE 2 2 0 0 29 3. NAZARJE 2 0 0 2 28 4. TENZOR DP-LOGIK 2 0 0 2 22 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 11. KROGA: Pra-gersko 75 - Hajdoše 1:1 (1:1), Po ls kava Avto p revoz n ištvo Grobelnik - Grajena 2:1 (1:1), Rogoznica - KN Oplotnica 5:0 (2:0), Majšperk - Makole 2:1 (0:0). Prosta je bila ekipa Slovenja vas. 1 23:8 25 1 21:9 23 2 20:15 20 5 12:14 12 6 15:22 12 4 22:18 11 6 17:24 10 6 14:23 8 7 12:23 4 Veteranske lige VETERANI - 35 REZULTATI 10. KROGA: Videm - Skorba 4:1, Apače -Dornava 1:1, Grajena - Spodnja Polskava 0:0. 0 27:6 24 2 29:6 20 4 16:19 16 4 11:28 12 5 18:14 11 9 4:32 1 VETERANI - 40 VZHOD REZULTATI 9. KROGA: Mar-kovci - Tržec 6:0, Gorišnica -Ormož 1:2, Podvinci - Borovci 14:1, Podlehnik - Leskovec 1:1. 8 1 0 38:6 25 7 1 1 44:10 22 6 1 2 36:12 19 3 3 3 22:15 12 1 4 4 9:32 7 1 3 5 10:16 6 1 2 6 9:62 5 0 3 6 9:24 3 VETERANI - 40 ZAHOD REZULTATI 10. KROGA: Haj-dina - Pragersko 1:3, Majšperk - Pohorje Oplotnica 1:2, Zgornja Polskava - Lovrenc 0:3. 3 29:12 21 3 26:17 19 4 22:27 14 4 20:25 14 5 19:20 13 8 17:32 6 jb Šahovski kotiček Ptujski šah v aprilu V društvenih prostorih se je nadaljeval ciklus šahovskih turnirjev za prvenstvo Šahovskega društva Ptuj v hitropote-znem in pospešenem šahu. Na aprilskem hitropoteznem turnirju je sodelovalo 14 igralcev, ki so odigrali trinajst kol po krožnem Bergerjevem sistemu. Tudi tokrat je z naskokom zmagal trenutno najboljši hitropotezni igralec mojstrski kandidat David Murko. Rezultati: David Murko 12,5 točke, Branko Sedlašek in Boris Žlender 9 točk, Janko Bohak in Igor Iljaž 7,5 točke, Branko Orešek 7 točk, Ciril Kužner, Martin Majcenovič in Anton Butolen 6,5 točke, Darko Dominko 6 točk, Martin Skledar 5 točk itd. Na turnirju v pospešenem šahu je zmagal David Murko, ki postopoma postaja »serijski zmagovalec« hitropoteznih in pospešenih društvenih šahovskih turnirjev. Na turnirju je sodelovalo 13 igralcev, ki so odigrali sedem kol po švicarskem sistemu. Tokrat je bil zelo uspešen tudi veteran Martin Majcenovič, ki je zasedel tretje mesto. Rezultati: David Murko 6,5 točke, Andraž Šuta 5 točk, Martin Majcenovič in Branko Orešek po 4,5 točke, Boris Žlender, Ciril Kužner in David Zagoršek po 4 točke, Janko Bohak in Milan Fijan 3,5 točke, Mirko Prelog 3 točke itd. Velikonočni šahovski turnir v Spuhlji Aktivna sekcija ŠD Ptuj iz Spuhlje je priredila tradicionalni velikonočni šahovski turnir. Turnirja se je udeležilo 31 igralcev in igralk, ki so odigrali devet kol po švicarskem sistemu s tempom igre deset minut za partijo po igralcu. Na turnirju je zasluženo zmagal mladi član ptujskega društva David Murko pred Andražem Šuto in Mitjo Kramber-gerjem iz Destrnika. Lep, opažen rezultat je dosegel Leon Selišek, ki je zasedel četrto mesto. Rezultati velikonočnega turnirja: David Murko 8,5 točke, Andraž Šuta in Mitja Kramberger po 7,5 točke, Leon Selišek 6 točk, David Zagoršek, Anton Butolen, Mirko Prelog in Darko Dominko po 5,5 točke, Ciril Kužner, Igor Iljaž, Janko Bohak, Branko Sedlašek, Naj Pivec in Nejc Butolen po 5 točk, Martin Majcenovič in Klemen Kovačec po 4,5 točke, Matjaž Zupanič, Karel Robnik, Amalija Sok, Nika Kralj, Jože Jagarinec, Jernej Kos in Milan Kolarič po 4 točke itd. Janko Bohak Organizator velikonočnega turnirja v Spuhlji Franc Pičerko ter najboljša trojica nastopajočih: Mitja Kramberger, David Murko in Andraž Šuta torek • 14. aprila 2015 Šport, šport mladih Štajerski 15 Judo • Pokal Ptuja 2015 Na Ptuju prava judo akcija Številni ljubitelji juda so lahko na Ptuju spremljali številne kakovostne borbe. V športni dvorani Center je v soboto skupaj nastopilo kar 456 tekmovalcev in tekmovalk. V športni dvorani Center na Ptuju je v soboto na 28. Pokalu Ptuja v judu vladala prav posebna energija. Številke nastopajočih čez ves dan so bile zares impozantne, saj je na šestih tatamijih pokazalo svoje znanje in pripravljenost 456 tekmovalcev in tekmovalk iz 36 klubov iz petih držav. Domači JK Drava Ptuj je to kompleksno tekmovanje izpeljal na visokem nivoju. Na blazinah so se tako zvrstili cicibani / cicibanke U-8, mlajši cicibani / cicibanke U-10, mlajši dečki / deklice, starejši dečki / deklice, mlajši kadeti / kadetinje, mladinci / mladinke in mlajši člani / mlajše članice. Ta slikovit sta- rostni prerez pomeni, da so se na blazinah merili borke in borci od 8. do 23. leta starosti. Glede na starost smo videli veliko kakovostnih borb, predvsem najmlajši pa so prikazali veliko borbenosti, nepopustljivosti in talenta. Vse te elemente so mladi dodobra pokazali tudi na blazinah, na katerih je sila zanimivo dogajanje potekalo v izrednem tekmovalnem tempu. Največ uspeha so imeli predstavniki JK Drava. Ptujčani so imeli v vseh kategorijah več kot 100 tekmovalcev in tekmovalk. Ta podatek zgovorno kaže, da v ptujskem kolektivu dobro delajo z mladimi, kar priva- blja vedno nove člane, zrcali pa se tudi skozi številne dobre domače in mednarodne rezultate. Domači klub je skozi tekmovanje izpolnil tudi rezultatske cilje, saj je v vseekipni tekmi prepričljivo osvojil prvo mesto. Ptujča-ni so do tega uspeha prišli s številnimi uvrstitvami na stopničke, na najvišjo so v svojih starostnih skupinah stopili Rene Kloar, Viktorija Za-dravec, Nika Šlamberger, Tomi Milošič, Blaž Krajnc, Rebeka Vogrin, Andi Ka-rameta, Ana Tetičkovič in Teo Potočnik. Ob omenjenih so se med posamezniki zelo izkazali Teo Kostanjevec, Taj Sledič, Jurij Farič, Eva Fajt, Ana Vidovič. Nejc Fuks, Aljaž Ajdič, Matija Krajnc, Alen Plo-šinjak, Jaša Dajčman, Jure Mi-slovič in Evelin Munda. Predstavniki JK Drava so skupno osvojili 9 prvih, 16 drugih in 19 tretjih mest. Po ubranitvi naslova ekipnega prvaka turnirja je trener JK Drava in glavni organizator tekme Vlado Čuš povedal: »Poudaril bi, da je veliko lažje osvojiti pokal, kot ga ubraniti. Članom našega kluba je to uspelo, kar je lep uspeh in bo dobra vzpodbuda za nadaljnje delo. Zvečine so se naši tekmovalci zelo izkazali z nastopi v vseh starostnih kategorijah in tako zasluženo osvojili pokal za skupno zmago.« Končni ekipni vrstni red: 1. JK Drava Ptuj 2. JK Golovec 3. JK Duplek Dobitniki medalj iz JK Drava Ptuj: 1. mesta: Tomi Milošič, Blaž Krajnc, Rene Kloar, Andi Karameta, Rebeka Vogrin, Viktorija Zadravec, Nika Šlamberger, Ana Tetičkovič, Teo Potočnik; 2. mesta: Tomi Milošič, Blaž Krajnc, Mitja Vučina, Mihaela Vogrin, Martina Hu-tinski, Branka Šprah, Mihaela Vogrin, Branka Šprah, Evelin Munda, Manuela Rihtarič, Iva Petrovič, Zoja Munda, Ana Vidovič, Nina Košak, Taja Potočnik, Lara Tisa Jančar, Anej Klinc, Tai Sledič, Anej Bračič, Ino Fric 3. mesta: Vid Knetec, Tadej Butolen, Vid Kmetec, Aljaž Fuks, Jaša Dajčman, Luka Anžel, Filip Laura, Jure Vogrin, Aljaž Ajdič, Alen Adrijan Ploši-njak, Teo Šibila, Mai Modrič, Jan Farič, Lara Hercog, Zarja Fajt, Špela Anžel. Julija Mau-čič, Maja Hercog, Neja Kelc, Maša Kelc, Špela Ilec, Luka Šabeder, Teo Kostanjevec, Teo Škrofič. Dobitniki medalj iz JK Gorišnica: 1. mesta: Eva Čagran, Luka Belšak, Žiga Belšak, Katarina Bezjak; 2. mesta: Ines Kristl, Lana Drobnak, Niko Murk, Tine Vaj-da; 3. mesta: David Forštnarič, Niko Trunk, Rok Veselič, Lara Bezjak. David Breznik Kolesarstvo • Pokal Poli 2015 Kolesarski praznik na Ptuju v idiličnem vremenu Izredno lepo in sončno vreme je na Ptuj v nedeljskem dopoldnevu privabilo precej ljubiteljev kolesarstva in tudi radovednežev, ki so idilično nedeljo izkoristili za ogled kolesarske dirke Pokal Poli 2015. Prestavitev termina iz junija na april se je pokazala za odlično odločitev, saj je bilo na startu res ogromno tekmovalcev, obenem pa so bili prisotni vsi, ki v slovenskem kolesarstvu v mlajših kategorijah kaj pomenijo. Nastopili so tudi kolesarji iz tujih okoliških držav, tako da je sama dirka resnični lepo uspela, na cestah Ptuja in okolice pa se je predstavilo okrog 400 kolesarjev v kategorijah dečkov, mlajših mladincev, starejših mladincev, kategorijah deklet, amaterjev in »masters«. Seveda gre omeniti tudi izjemne napore vrlih organizatorjev na čelu z neumornim direktorjem KK Perutnina Ptuj Renejem Glavnikom, ki so samo dirko spet izpeljali brezhibno. Vse je resnično potekalo brez vsake težave in marsikdo lahko Ptujčanom le zavida organizacijski ustroj, saj so kriteriji organiziranja dirke postavljeni vsako leto višje. Če k temu dodamo še standardno, a zelo dobro izbrano traso proge te zdaj že skoraj znamenite krožne dirke, ki je zelo dinamična, pridemo do zaključka, da je kolesarstvo še vedno, četudi le tisto v mlajših starostnih kategorijah, resnično doma v najstarejšem slovenskem mestu. Iz rezultatskega vidika so največ uspeha pričakovano poželi kolesarji Adrie Mobi- la, kluba, ki je v zadnjih letih resnično zrasel v institucijo. Svoj doprinos dirki so dali tudi drugi klubi, na čelu z domačo zasedbo kluba Perutnina Ptuj. Ta je sicer morda nekoliko zaostal za rezultat-skimi pričakovanji, vendar pa je dokazal, da je še vedno med najboljšimi slovenskimi klubi. Med dečki C je na 8,2 km dolgi progi Žan Žnidar zase- del odlično 3. mesto, le malo pa mu je zmanjkalo do 2. pozicije. To je bila najvidnejši nedeljski rezultat domačih kolesarjev. Njegov uspeh sta s 7 in 9. mestom dopolnila Žan Aljaž Poropat in Andrej Majnik. Zelo blizu stopničkam je bil med dečki B Enej Klasinc, ki je zasedel končno 4. mesto. Blizu najboljšim je bil tudi Miha Mur-šec, ki je bil 8. Med dečki A so imeli ptujski kolesarji dva svoja člana med deseterico najboljših: Aljaž Ljubec je bil 8., Gašper Polanec pa 9. Dečki A in B so morali prevoziti 3 kroge. Pri mlajših mladincih je bil Nace Malovič 9. V kategoriji starejših mladincev je domača ekipa med deseterico imela tri predstavnike. Matej Škafar je bil 7., 9. je bil Luka Kramberger, mesto za njim pa je zasedel Tim Roškar. Kategoriji mladincev sta startali skupaj, kolesarji pa so morali prevoziti 57,4 km. tp Foto: Marjan Kelner Najboljši v kategoriji dečkov C - na 3. mestu je dirko končal Žan Žnidar (KK Perutnina Ptuj). Foto: Marjan Kelner Na ptujski dirki je v vseh starostnih kategorijah skupaj nastopilo več kot 400 kolesarjev. 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 14. aprila 2015 Slovenska Bistrica • Delavnice izdelave punčk Narejena mora biti ročno, z ljubeznijo in biti podarjena Topel in dolg stisk roke ter vesel pozdrav Leje Helene Klemenčič je ustvaril prijetno uverturo v pogovor o delavnicah izdelave punčk iz cunj v prostorih Ljudske univerze Slovenska Bistrica, 2. aprila, ki jo v celoti sponzorira omenjena energična in klepetava sedaj Slovenjebistričanka, sicer pa rojena Prekmurka. Prvo punčko iz cunj je Kle-menčičeva naredila v mursko-soboškem vrtcu. »Iz Mure smo dobili ostanke blaga. Neuporabne smo porabili za polnilo glavice, palčka je služila kot roke in trup, iz pisanega in lepega blaga pa smo naredili rutko in oblekico. In to sem nesla domov v roki visoko v zrak, tako me ji bilo všeč, da sem imela punčko in da sem jo sama ustvarila,« se je izdelave svoje prve punčke spomnila Leja Klemenčič. Svojo ljubezen do punčk je delila tudi z otroki v šoli, kjer je poučevala, pa nato tudi v tujini, kjer je leta živela. Tako je izdelala na stotine punčk, vendar jih doma hrani le malo. »Vsako punčko, ki jo naredim, jo imam rada in jo dam tistemu, ki jih imam rada in vem, da bo znal punčko tudi ceniti,« je povedala ter dodala, da ima tri pravila za ustvarjanje punčk iz blaga. »Da se delajo ročno in z veliko ljubezni, iz materiala, ki ga ne kupiš, in da punčke ne prodaš. Punčke iz Na prvih delavnicah so udeleženke iz blaga izdelovale zajčke. Foto: Mojca Vtč cunj se namreč ne prodajajo, temveč podarjajo,« je povedala. In ena izmed njenih punčk je dom našla tudi v Indiji pri ženi poslovnega partnerja. »Ko sem ji pokazala punčke, sem ji dejala, naj si izbere eno. Zaradi skromnosti je izbrala manjšo, videla pa sem, da ji je bila všeč neka druga. Pred odhodom sem ji tisto, ki ji je vzbudila zanimanje, podarila. In Indijka je punčko močno stisnila k sebi,« je nasmejano povedala Kle-menčičeva. Sicer pa je namen delavnic druženje, je poudarila mentorica, ki je za brezplačne delavnice priskrbela vse od blaga do šivanke. Punčke bodo pod budnim očesom Leje Helene Kle-menčič nastajale vse do druge sobote v juniju, ki je že od leta 1986 svetovni dan punčk iz cunj. »Želim, da letos na ta dan priredimo razstavo v Slovenski Bistrici in da bo razstava lepa, polna punčk iz cunj,« je še dodala. Mojca Vtič Ptuj • Predaja donacije Šolskemu centru Bogatejši za digitalni varilni aparat nove generacije - Welbee Šolski center (ŠC) Ptuj si je na podlagi dobrega sodelovanja z gospodarstveniki, tokrat s podjetjem Daihen Varstroj iz Lendave, uspel zagotoviti še eno donacijo: digitalni varilni aparat. Zelo pomembno donacijo za ptujsko šolstvo je v sredo direktorju ŠC Ptuj Branku Kumru predal predsednik uprave Dai-hen Varstroj Matjaž Vnuk. Sočasno s predajo digitalnega varilnega aparata je v Med-podjetniškem izobraževalnem centru (MIC) potekalo tudi strokovno srečanje s praktično demonstracijo nove generacije digitalnih varilnih aparatov Welbee. Ravno enega izmed teh je namreč omenjeno lendavsko podjetje doniralo za izobraževalne namene ptujskemu ŠC. Omenjeno podjetje spada med partnerje Šolskega centra tako na področju izobraževanja mladine kot usposabljanja odraslih varilcev, elektroinšta-laterjev, strojnikov in CNC-teh-nologov. Od lani naprej so član japonskega, globalnega, 4.250-član-skega tima s področja varjenja, rezanja in robotizacije. Postali so del korporacije, ki se z razvo- jem varjenja ukvarja že skoraj 100 let in ima pri tem na svetu največ registriranih patentov s področja elektroobločnega varjenja. Kot pravijo, se to zelo dobro ujema s 50-letno tradicijo blagovne znamke Varstroj. Z združitvijo pa je pridobila tudi japonska korporacija Daihen, ki je poleg lokacij na Japonskem, Kitajskem in Tajskem dobila še proizvodno/razvojni center za Evropo. Dženana Kmetec Donacijo je predstavnik podjetja Daihen Varstroj (drugi z leve) predal minuli teden. Ptuj • Uspeh učencev iz OŠ Mladika Rad imam Slovenijo v Evropi Šolska sekcija Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, katere vodja je Mojca Škri-njar, je konec decembra 2014, v sodelovanju z evropskim poslancem Milanom Zverom, odprla likovni natečaj za osnovnošolce na temo domoljubja. Presenečeni smo bili, ko smo prejeli pošto, da se je kar šest naših učencev uvrstilo v ožji izbor za glasovanje (Nik Petek, Tadej Srečkovič, Blaž Mislovič, Iza Emeršič, Klara Janža Štrucl in Nika Leben), ki so postali nagrajenci natečaja. Prejeli so vabilo na zaključno prireditev v Ljubljano, ki sta se je udeležila dva izmed nagrajencev, Tadej Srečkovič in Blaž Mislovič, ter v imenu vseh sprejela darilne vrečke in plakete Domoljub. Najbolj smo se razveselili razglasitve šestih finalistov, med katerimi je tudi naš učenec Nik Petek, 4. b, ki je za nagrado prejel izlet v Bruselj v spremstvu staršev ali učiteljev. Nagrajenci si bodo ogledali Evropski par- lament in se srečali z Milanom Zverom in drugimi evropskimi poslanci. Karmen Plavec Tadej Srečkovič: »Najprej smo odpotovali v Ljubljano. Tam je Milan Zver govoril o pomenu domoljubja. Nato so klicali učence, da prejmejo priznanja in darila. Poklicali so še 6 zmagovalcev, ki gredo v Bruselj. Po podelitvi sta sledila ogled Ljubljane in kosilo v piceriji. Domov sva z Blažem prišla z vsemi darili. V ponedeljek sva jih dala še drugim učencem. Učiteljica Karmen Plavec se je razveselila. Bil sem presrečen, da sem lahko šel v Ljubljano na podelitev in da sem prejel priznanje. To je zame nova, prijetna dogodivščina.« Blaž Mislovič: »Najprej smo se pripeljali v Ljubljano. Tam smo vstopili v stavbo, kjer smo se posedli. Spoznal sem Milana Zvera, ki je govoril o domoljubju. Bil sem zelo ponosen na nagrado in vesel sem, da nam je učiteljica Karmen Plavec ponudila priložnost za ustvarjanje.« Foto: arhiv šole Foto: CG torek • 14. aprila 2015 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Ormož • Regijsko srečanje mladih raziskovalcev Sp. Podravja in Prlekije Šola gostiteljica v poplavi zlatih priznanj Letošnje regijsko srečanje mladih raziskovalcev, ki združuje učence in dijake ter njihove mentorje pri predstavitvah raziskovalnih nalog, je bilo že 23. zapored in ga je v soboto, 28.3.2015, gostila Osnovna šola Ormož. Foto: Roman Bobnarič Vseh 15 letošnjih na regijskem srečanju »zlatih« raziskovalcev iz OŠ Ormož skupaj z mentoricami in ravnateljico (levo) V jedilnici šole je zbranih 119 učencev in 66 mentorjev, ki so prišli iz 14 osnovnih ter 3 srednjih šol iz Spodnjega Podravja ter Prlekije, najprej pozdravila ravnateljica gostujoče šole Majda Podplatnik Kurpes, mladim raziskovalcem je namenil nekaj besed podžupan občine Ormož Mirko Novak, nato pa je spregovorila direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec. Po krajšem kulturno-umetni-škem programu so se mladi raziskovalci skupaj s svojimi mentorji razporedili v šest učilnic, kjer so se po področjih začele 10-minutne predstavitve raziskovalnih nalog, in sicer v skupini A (sociologija), skupini B (biologija, ekologija z varstvom okolja), skupini C (tehnika in tehnologija, fizika, aplikativni inovacijski projekti, elektrotehnika, računalništvo, interdisciplinarna področja), skupini D (etnologija, slovenski jezik s književnostjo, zgodovina) in skupini E (kemija, matematika, varnost v cestnem prometu). OŠ Ormož, ki letos obeležuje 20-letnico raziskovalnega dela na šoli in se je v vseh teh letih v okviru Regijskega srečanja mladih raziskovalcev predstavila že s 64 raziskovalnimi nalogami, je tokrat pod mentorstvom 10 učiteljic zastopalo 15 učencev s skupaj šstimi raziskovalnimi nalogami. Med skupaj 63 na tem srečanju predstavljenimi raziskovalnimi nalogami so se ormoški osnovnošolci več kot odlično odrezali. Vseh šest raziskovalnih nalog je prejelo zlato priznanje z uvrstitvijo na državno srečanje, ki bo potekalo v maju. Letošnji mladi raziskovalci OŠ Ormož so se v svojih nalogah lotili perečih, aktualnih in za razvoj lokalnega okolja pomembnih tem. Na področju sociologije sta z raziskovanjem prostovoljstva v domačem kraju v nalogi z naslovom Jaz tebi, ti meni recenzente navdušila Primož Ozmec in Žan Ivanuša (mentorici Alenka Šalamon in Sanja Miškovič), problematiko prostoživečih mačk na Ormoškem sta v nalogi »Za vedno si odgovoren za to, kar si udomačil« razkrivali Klara Branda in Ana Zemljič (mentorici Metka Lešničar in Tina Zadravec), z nalogo Ješ lokalno? Ješ sloven- sko? so s svojim prispevkom obogatile področje ekologije Špela Jambriško, Urška Munda in Lara Tušek (mentorici Mirja-na Korpar in Stanka Hebar), pomen Ormoža v vojni za Slovenijo in odnos mladih Ormožanov do tega so v nalogi Ormoški de-vetošolci in vojna za Slovenijo razsvetlile Julija Fric, Nika Polič in Ana Škorjanec (mentorici Nataša Kolar in Tanja Babič), s katerimi sredstvi in kako učinkovito lajšati težave z želodčno kislino sta v nalogi Gasilci želodčne kisline odkrivali Ana Klinc in Nuša Žinko (mentorici Nataša Rizman Herga in Irena Kandrič Koval), v nalogi Naših 20 let pa so Zala Cunk, Gašper Hebar in Toni Kvar (mentorici Mirjana Korpar in Nataša Riz-man Herga) prehodili 20 let sistematičnega raziskovanja na OŠ Ormož in ugotovili, da je po poti skozi »vesolje otroških znanj in spoznanj« hodilo že 171 mladih raziskovalcev ormoške šole, kar je dokaz, da je znanje na OŠ Ormož zares vrednota. In če si učenci želijo samostojno odkrivati nove poti, nova spoznanja, nova znanja, »potem je zagotovo naloga nas odraslih, ki vzgajamo in izobražujemo, ta, da spoštujemo otrokov nagon po raziskovanju in ustvarjamo razmere oz. pogoje, da se bo lahko izražal v zunanjem svetu«, v zborniku ob 20-letnici raziskovanja v uvodu zapiše ravnateljica OŠ Ormož Majda Podplatnik Kurpes. Tina Zadravec Ptuj • V Ribiški družini začeli novo sezono Na veliki petek je dišalo po pečenih ribah Člani Ribiške družine Ptuj so ob začetku nove ribolovne sezone vse ribiče, ljubitelje ribištva in narave tudi letos povabili ob ribiški dom na rogoznici, kjer so zanje pripravili ribiško in kulinarično presenečenje. Minuli petek, 3. aprila, je bilo ob ribiškem domu na Rogoznici ves dan živahno in v znamenju ribištva. Kako tudi ne, saj so si najbolj vneti ribiči in njihovi gostje v novem rogozniškem ribniku že lahko privoščili prvi letošnji ribolov po sistemu lovi - izpusti. Ker se je to dogajalo prav na veliki petek, pa so skupaj z restavracijo Gastro za svoje obiskovalce pripravljali tudi sveže pečene ribe, med katerimi so bile posebej slastne tiste iz njihovih gojitvenih ribnikov. Med številnimi obiskovalci pa so bili posebej veseli obiska župana MO Ptuj Mirana Senčarja in direktorice občinske uprave Vlaste Stojak, ki so ju ob tej priložnosti seznanili tudi s potekom sanacije starega rogozniškega ribnika, ki so ga zaradi prevelike zamuljenosti izpraznili po več kot 50 letih. -OM Ptujski ribiči so ob začetku nove ribolovne sezone za svoje prve obiskovalce ves dan pripravljali sveže pečene ribe. Dubrovnik • Tekmovanje RoboCup 2015 Mladi Ptujčani spet uspešno Tekmovanje RoboCup Junior je dogodek, ki povezuje mlade navdušence nad tehniko. Omogoča jim gradnjo sistemov in naprav, ki z modernizacijo tehnologije postajajo neizbežni pripomoček v človeškem vsakdanjiku. Letošnje tekmovanje je potekalo v hrvaškem obmorskem mestu Dubrovnik. Naša odprava si je najprej ogledala stari del mesta, sledil je žreb vrstnega reda tekmovalnih ekip, večerja in težko pričakovan Lan party v hotelski sobi, ki se je zavlekel pozno v noč. Naslednje jutro smo se odpravili v tekmovalno areno in si poiskali mesto za montažo svojih robotov. Čas pred tekmovanjem smo izkoristili za trening, naredili nekaj manjših popravkov na robotu in se mentalno pripravili na tekmo. V prvem krogu smo bili zgolj gledalci tekme, kar nam je dalo malo prednosti, saj smo lahko razvili zmagovalno strategijo: »Napadi in zmagaj.« Napočil je čas tekme, v kateri smo z lahkoto ugnali prve nasprotnike. Rezultat 7:0 prvega polčasa nam je vlil samozavest in upanje na zmago. Tekma se je končala s častno predajo nasprotne ekipe v prvi minuti drugega polčasa z rezultatom 10:0. Z rezultatom prve tekme smo se uvrstili neposredno v finalni krog. V prvem polčasu finalne tekme smo imeli na robotu tehnične težave, kar je vplivalo tudi na rezultat 5:2, ki ni bil tako Sodelujoče ekipe: Mojo Jojo, Soccer: Niko Ivezic, Tomaž Šešerko, Tadej Vidovič, Aljaž Šešo, mentor Sandi Rihtarič, 1. mesto Sokoli, Rescue A Secondary: Aljaž Nahberger, Aljaž Galun in Urban Munda, mentor Iztok Milošič, 10. mesto Random, Rescue A Secondary: Jakob Purg, Rok Bel-šak in Primož Zakelšek, mentor Iztok Milošič 12. mesto Rajzing Star, Rescue A Secondary: Vid Ostroško, Anej Gabrovec Herega in Daniel Metličar, mentor Iztok Milošič, 15. mesto veličasten kot po prvi tekmi. V odmoru med polčasom smo napako odpravili in nasprotniku pokazali, kako se igra robotski nogomet. Nasprotniki so v drugi minuti drugega polčasa in rezultatom 11:3 igro častno predali. Tekmovanje v naši kategoriji ROBOSOCCER se je končalo, naše ekipe SOKOLI, RISING STAR in RANDOM pa so se še borile z neizprosnimi poligoni v dvorani. Na koncu so se uvrstili na zelo dobro deseto, dvanajsto in petnajsto mesto od enaindvajset prijavljenih ekip. Dolge noči brez spanca, v katerih smo načrtovali, sestavljali robota in pisali programe zanj, so končno obrodile sadove. Dosegli smo zasluženo prvo mesto in svoje veselje smo pokazali z zabavo na samem kraju dogodka, ki jo je spremljala domača harmonika. Na podelitvi smo ponosno odkorakali na oder in prevzeli priznanja in pokal. Na kratko smo ovekovečili zmagovalne trenutke s skupinskimi fotografijami, pobrali šila in kopita in se odpravili na pot proti domu. Na koncu smo ugotovili, da smo se na dogodkih, kjer smo bili neuspešni oz. poraženi, kot ekipa mnogo naučili, in to na koncu izkoristili v svojo korist. V ekipi smo že od začetka obiskovanja srednje šole zelo navdušeni nad tovrstnimi dogodki, saj nas vodijo k novim ciljem in znanju. Aljaž Šešo, 4. B Hi Foto: arhiv šole Utrinek s tekmovanja RoboCup 2015. 18 Štajerski FEDNIK Zeleni tednik torek • 14. aprila 2015 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Zdaj pa se delo na vrtu res začenja Letošnje leto se je sicer začelo zelo suho. Nikoli pa ne moremo vedeti, kakšna vremenska presenečenja nam lahko prinese poletje. Če želimo, da bodo rastline na vrtu dalj časa zdrave, da bodo imele dovolj hrane in jih bodo manj napadali tudi škodljivci, potem je treba že ob setvi ali presajanju upoštevati nekaj pravil. Na kaj moramo torej paziti, da bodo setev na prosto ali presajanje sadik uspešni Pomembno je: • da je zemlja dobro pripravlje- na • globina setve in tudi presajanja • temperature zemlje • medvrstne razdalje in razdalje v vrsti Priprava zemlje Rastlinica je ob kaljenju majhna in nežna. Zato vsaka malo večja grudica ali zbita zemlja lahko upočasni njeno prodiranje na svetlobo. Zato si moramo za pripravo gredice vzeti čas in zemljo drobno grudičasto pripraviti. Nič ne sme motiti majhne rastlinice pri njenem kaljenju. Pogosto nam med vznikom dež naredi skorjo na površini gredice. Tako skorjo je dobro s pomočjo nežnih grabelj za listje razbiti. Če imamo zemljo, ki je nagnjenega k takemu zaskorje-nju, sejemo nekoliko bolj gosto. Več rastlinic v skupini lažje prebije skorjo. Še bolje je v takem primeru čim več uporabljati presajanje sadik kakor direktne setve na gredico. Globina setve Je zelo pomemben dejavnik za uspešen vznik. Seme vrtnin je različno veliko, od zelo velikih fižolovih zrn do nežnega semena peteršilja ali zelišč. Pogosto imamo navado, da vrstice ali jamice za setev delamo z motičico. Če boste pogledali, boste videli, da je jarček hitro globok 5 cm. April Mali traven Zdaj pa si predstavljajte drobno peteršiljevo rastlinico, da se prebije skozi teh 5 cm. Povrhu vsega pa seme peteršilja, korenčka in večine zelišč veliko bolje kali, če začuti sončne žarke. Kasneje običajno nekoliko prevlažno zemljo še nagrnemo na seme in jo pritisnemo obenj. Vedno je dobro s pritiskanjem semena doseči stik med zemljo in semenom, a s tem ne smemo semena potisniti pregloboko v zemljo. Posebej, če je zemlja mokra, mora biti tako pokrivanje zelo nežno in previdno. Globina setve je odvisna od debeline semena. Velja splošno pravilo, da sejemo 2-3 cm globlje kot je seme debelo. Medvrstne razdalje in razdalje v vrsti Prvo pravilo na vrtu je, da vse vrtnine sadimo ali sejemo v vrste. Tak način ima več prednosti: • Tako preprečimo, da bi rastline sejali ali sadili pregosto, kar se pogosto zgodi, če jih imamo posejane »na povprek«. • Rahljanje tal okoli korenin je eden izmed zelo pomembnih ukrepov, da imajo rastline močan in krepak koreninski sistem, ki je sposoben črpati dovolj vode in hranil. Rahljanje tal je možno le, če so rastline posejane v vrste. • Tudi uporaba organskih za-stirk je težka, če rastline niso v vrsti. Zakaj so razdalje med rastlinami tako pomembne? Naši vrtovi se nam posebej spomladi vedno zdijo premajhni za vse, kar si želimo na njih 2015 1 sreda v'«§ 17 petek 2 četrtek "'«ft "18 sobota : ^ 3 petek 1 9 nedelja 4 sobota 9 O ""* ponedeljek .z 1— VINKO, VELIKA HOi O nedelja SIMEON ¿L \ torek VILJEM. YEUKCNOCNlPONfBELJEK ponedeljek 99 lEOW,c" sreda ""T DARKO / torek vojno Z. O četrtek "m 8 sreda 9 A ¿— ^T petek "m 9 četrtek * 9 S T sobota 1 0 petek * * y\ MARCELIH U nedeljo 1 sobota Z. / ponedeljek 12 nedelja «J «t 2 3 torek 13 ponedeljek * »i £ IM.Tl *3> 9Q "T sreda 14 torek 30 četrtek 15 sreda * * ■I /"» KUNARDA 1 O četrtek * * posejati in posaditi. Mnogi si tudi ob sajenju majhnih sadik nikakor ne morejo predstavljati, da bodo iz njih kmalu zrasle velike rastline. Posledica tega pa je, da rastline sadimo vse preblizu skupaj. Med temi rastlinami se nato zelo dolgo v dan zadržuje vlaga. Ravno vlaga pa je vzrok, da rastline hitro napadejo bolezni. Tudi škodljivci se raje zadržujejo in hitreje razmnožujejo v senčnih in vlažnejših kotičkih, kjer so rastline preblizu skupaj. In koliko narazen sadimo rastline? Seveda je vedno odvisno od končne velikosti rastline. Nekatere vrtnine sploh ne potrebujejo svoje gredice. Nizek stročji fižol in nizek grah posadimo vedno med kapusnice, saj te dolgo časa ne zavzamejo vsega, njim nujno potrebnega prostora. V tem času stročji fižol ali grah že poberemo. Pri tem pozabite na pravilo, da stročnic po obiranju ne pulimo, ampak samo porežemo. Bakterije na njihovih koreninah še nekaj časa delujejo in pridelajo za kapusnice in druge vrtnine tako potreben dušik. Ravno tako mesečne redkvice, rukole in kreše ne sejemo posebej na gredico. Sejemo jih med solate, korenček ali motovilec. Na tak način prihranimo prostor, ki smo ga izgubili, ker je treba nekatere rastline saditi bolj narazen, kot bi si želeli. Na vrtu bomo s takim kombiniranjem pridelali več, kljub temu pa bodo rastline zdrave in zadovoljne, to pa je tudi naš cilj. Kaj delamo v tem času? Zemlja se počasi le ogreva, zato je ŠELE ZDAJ čas za prve setve korenčka in peteršilja in sajenje krompirja. Ne pozabite, samo iz prvih kalčkov zraste odporna in čvrsta rastlina. Če so prvi kalčki pomrznili ali ste jih morali odstraniti, potem bo z boleznimi težav več. Za setev blitve in rdeče pese je še prezgodaj, v nobenem primeru pa še ne sejte fižola ali celo dolge vigne, leče ali čičerike. Posadite pa razen sadik plodovk že lahko prav vse ostale vrtnine. Vsekakor pa je zadnji čas, da čebulo in česen, pa tudi por, če ste ga že presajali, prekrijete z mrežami ali agrokopreno. Najpomembneje je trenutno, da preverite, ali ni treba nekaterih vrtnin (česen, čebula) že zaliti. Ob presajanju sadik vsekakor zalijte najprej jamico, potem posadite sadike in na koncu vsaj prvič zalijte celo gredo. Tako bodo rastline dovolj preskrbljene z vodo in bodo hitro nadaljevale z rastjo. Toplo priporočam, da po presajanju površine med sadikami prekrijete s pokošeno travo ali katero drugo organsko zastirko. Če pričakujete težave s polži, potem pokošeno travo pomešajte z mladimi poganjki bezga ali z gozdno praprotjo. Med gredice pa nasujte kremenčev pesek ali žagovino. Pokrivanje solat ni več potrebno. Miša Pušenjak VRTNINA Med vrsticami (cm) 1 V vrsti (cm) 1 Rastline, s katerimi izkoristimo vmesni prostor v začetku rasti Paradižnik 70 50 Solata(berivka, glavnata) avgusta motovilec, špinača ob robu bazilika Paprika 50 50 Solata berivka, kolerabica Jajčevec 70 40 Stročji, nizek fižol, nizek grah Blitva 50 30 Redkvica, solata berivka Kumarice 100 50 Naj bodo na opori, bazilika, solata berivka, Grmičaste bučke 50 40 Rastejo prehitro, v njihovi bližini bazilika Vrežaste bučke 150 50 Redkvica, nizek grah, stročji fižol Lubenice in melone 100 50 Redkvica, nizek grah, stročji fižol Krhkolistna solata 35-40 30 Redkvica, kreša, rukola Mehkolistna solata 30 30 Redkvica, rukola, kreša Endivija 40 30 Pravočasno redčenje, kombiniramo z kolerabico Glavnati radič 40 40 Prezimni radič 40 20 Bazilika, nizek stročji fižol Radič za siljenje 40 10 Bazilika, nizek stročji fižol Motovilec 25 2 Sejemo pod paradižnik Spinača 25 10 Sejemo pod paradižnik Korenček 30 3 Kombiniramo s porom, skupaj v vrsti sejemo z mesečno redkvico Peteršilj 30 3 Mesečna redkvica, bazilika Zgodnje zelje 35 35 Kamilica, nizek stročji fižol, grah, ob robu ognjič, kapucinke Pozno zelje 50 50 Kamilica, nizek stročji fižol, grah, ob robu ognjič, kapucinke Cvetača in brokoli 40 40 Kamilica, nizek stročji fižol, grah, ob robu ognjič, kapucinke Nadzemna kolerabica 30 30 Kombiniramo s papriko Brstični in kodrolistni ohrovt 50 50 Kamilica, nizek stročji fižol, grah, ob robu ognjič, kapucinke Kitajski kapus 40 30 Hitro raste, pravočasno redčenje ob direktni setvi Nizek fižol 40 10 Kombiniramo s kapusnicami Nizek grah 30 20 Kombiniramo s kapusnicami Visok grah 50 30 Kombiniramo s sladko koruzo ali krompirjem Cičerika 40 20 Hitro raste Bob 40 20 Kombiniramo s krompirjem, Čebula in šalotka 30 20 Najbolje je kombinirati s korenčkom ali rdečo peso Česen 30 15 Sadimo med jagode Por 40 20 Kombiniramo s korenčkom ali peteršiljem Kidričevo • Revitalov pomladni dan odprtih vrat Bogatejši za prenovljeno in razširjeno prodajalno Na tradicionalnem dnevu odprtih vrat družbe Revital, ki je član skupine Talum, so poleg široke ponudbe lončnic, balkonskega cvetja, zelišč, sadik zelenjave in trajnic, obiskovalcem predstavili tudi prenovljeno in razširjeno prodajalno. Vinsko "to ifcrocmo B«Xi OKfou. p" öo'imi poganikov od 1 do 2 cm. Ckortemo zemljo Ofccli deool mlaän dicv«. V pofusino Mmlp sodimo ol|Ue Škropimo sadno drew piot> Skodlihwiri le. 4e «to ocveboo oo ikreoilnem koledarju. A PODTALNI PLODOVI Krompir, korenje, pew. esicn, čebula, redkev... PLODOVKEr. SADJE .j wrad>inik. grati. -v,-'■".t« i." j LISTNATE RASTLINE Solate, motovileč chrow. j.'l|...r.'.-v,. t '.5 Vir: Internet Kot je poudaril direktor družbe Daniel Vrbnjak, so tudi na letošnjem dnevu odprtih vrat Revitala številnim obiskovalcem z veseljem predstavili razširjeno spomladansko ponudbo sadik, zelenjave, lončnic in trajnic. Posebej pa so ponosni na prenovljeno in razširjeno prodajalno, v kateri poleg sadik, okrasnih rastlin in cvetic, vzgojenih v lastnih rastlinjakih, ponujajo tudi vse, kar je potrebno za njihovo sajenje, vzdrževanje, zaščito in nadaljnje gojenje. Koristne in uporabne informacije o vzgoji in negi sadik in lončnic sta obiskovalcem predstavljala strokovnjak za področje vzgoje okrasnih rastlin Iztok Marin ter priznana strokovnjakinja za področje zele-njadarstva, vrtnarstva in okrasnih Foto: M. Ozmec Na Revitalovem dnevu odprtih vrat so obiskovalcem predstavili tudi prenovljeno in razširjeno prodajalno, ki so jo obogatili tudi z novo ponudbo. rastlin Miša Pušenjak. S koristnimi in uporabnimi nasveti pa so bili obiskovalcem na voljo tudi Revi-talovi sodelavci, ki so poskrbeli tudi za najmlajše, saj so si lahko otroci sami zasadili svoj vrtiček. Strokovnjaki Revitala so obiskovalcem pomagali tudi pri izbiri in zasaditvi ustreznih lončnic. Sicer pa v Revitalu tudi letos ponujajo semena raznih vrtnin, zelišč, bio semena, čebulček, šalotko, česen in semenski krompir ter pisano paleto travnatih semen. V Revita-lu premorejo že 27 velikih rastlinjakov, ki jim zagotavljajo blizu 2 hektara pokritih in sodobno urejenih pridelovalnih površin, v neposredni bližini pa imajo še okoli 9 hektarov zunanjih površin. -OM torek • 14. aprila 2Q15 Na sceni Štajerski TEDNIK l9 S svetovne glasbene scene Objavljena so nova imena glasbenikov, ki jih bodo letos sprejeli v dvorano slavnih Rock and Rolla (Rock and Rock Hall of Fame). Letošnja 30. jubilejna slovesnost sprejema novih članov v to prestižno glasbeno institucijo bo potekala 18. aprila v Clevelandu. Kot smo v naši rubriki že poročali, bodo novi stanovalci hiše slavnih od letos postali Lou Reed, Ringo Starr, Green Day, Joan Jett & the Blackhearts, Stevie Ray Vau-ghan, Bill Withers in Paul But-terfield Blues Band. Organizator je potrdil, da bodo na svečanem koncertu v čast pokojnega front-mena legendarne zasedbe Velvet Underground Lou Reeda nastopili številni znani glasbeniki, kot so Beck, Karen O in Natt Ruess iz zasedbe Fun. Zasedba The Beatles je bila v dvorano slavnih rocknrolla sprejeta že leta 1988, z letošnjim sprejemom Ringa Starra pa bodo zdaj vsi člani sprejeti tudi kot samostojni izvajalci. Starra bo v dvorano slavnih pospremil kdo drug kot Sir Paul McCartney. Legendarno ameriško rock pevko Joan Jett bo v hišo slavnih popeljala mlada zvezdnica Miley Cyrus, Fall Out Boy bodo pospremili člane zasedbe Green Day, Patti Smith bo posthumno v hišo slavnih pospremila Loua Reeda, Stevieja Wonderja pa Billa Withersa. ®@® Britanski glasbenik James Bay je pred dnevi objavil svoj debitantski album z naslovom Chaos and the calm. Zahvaljujoč njegovi veliki 1 ^wjfl ■jPjpflH mirni .^H; J« m m KJpB ffîjSî m SiSs&Wf t 1 — Mm iŽitllU ■ M K^VAl Joan Jett popolno nasprotje njenega zadnjega albuma Ultraviolence, ki ga je posnela skupaj z Danom Auerba-chom iz zasedbe The Black Keys. Mark Ronson in Bruno Mars sta s skladbo Uptown funk že 14 tednov na vrhu ameriške glasbene lestvice singlov. 14 tednov na vrhu Billboardove lestvice je odličen rezultat, s katerim se lahko pohvali le malo glasbenikov. V zgodovini te ameriške lestvice je bila najdlje na prvem mestu kar 16 tednov skladba One sweet day, ki so jo posneli Mariah Carey in skupina Boyz II Men. Ce pa vzamemo v obzir dejstvo, da je skladba Uptown funk še naprej izjemno popularna, se lahko kaj hitro zgodi, da bosta Mark Ronson in Bruno Mars postala nova rekorderja. Lestvica skladb, ki so preživele največ časa na 1. mestu ameriške letvice Billboard: One Sweet Day - Mariah Carey & Boyz II Men - 16 tednov Uptown Funk! - Mark Ron-son feat. Bruno Mars - 14 tednov I Gotta Feeling - The Black Eyed Peas - 14 tednov We Belong Together - Mari-ah Carey - 14 tednov Candle in the Wind 1997 -Elton John - 14 tednov Macarena - Los Del Rio - 14 tednov I'll Make Love to You - Boyz II Men - 14 tednov I Will Always Love You - Whitney Houston - 14 tednov Janko Bezjak Foto: splet svetovni uspešnici Hold back the river in prejeti nagradi BRITs Critics' Choice Award sodi novi album med najbolj težko pričakovane albume letos. James Bay je mladi, 24-letni pevec, kantavtor in kitarist iz angleškega mesteca Hitchina. Ce sodimo po tem, da so pred njim omenjeno nagrado prejeli tudi Sam Smith, Florence + the Machine in Jessie J, je pred Jamesom Bayem odlična glasbena kariera. 29-letna ameriška pop zvezdnica Lana Del Rey (Elizabeth Woolridge Grant) v zadnjih mesecih intenzivno pripravlja svoj novi, že četrti studijski album. Na novem albumu z naslovom Honeymoon naj bi pevka sodelovala s slavnim britanskim producentom in multiglasbenikom Markom Ronsonom. Novi album naj bi bil l_e s t v i NAJ <=a