Politični ogled. Avstrijske dežele. Veliko ae piše v razaib liberalaib. listih zoper vsako apremembo šolakih poatav, toda sedaj je vaa podoba, da ae dela aačrt aove šolske poatave v aaačaem miaisterstvu ia da ga dodela vlada do jeaeai, kedar se aaide drž. zbor aa aovo. — Na Duaaji je bila te dai aodaijaka obravaava zoper vec oseb, tožeaih goljufije pri cariai. Čudao je pri ajej to, da so judje v toliki čaati pri aekaterib uradih ter se jim tako rado verjame — aa papirčke. — Graški mestai zastop je v očitni aeji izrekel aeko zabvalaico fzm. Kubau. No, aam se dozdeva, da ai bilo posebae potrebe za-ajo. — Sliši se, da pojde predaednik viaje dež. sodaije v Gradci, vitez Waaer še to leto v pokoj. Kakor poznamo mi tega goapoda, ai verjetao, da vzame kedaj aam slovo iz meata, aa katerem lebko veliko stori za svojo atraako, ako se šteje h kateri, aicer pa tadi ae pozaamo uzroka, zakaj bi že sedaj viaoki gospod odstopil. Nam je tedaj taka ia eaaka govorica prav le časaikaraka raca, gola domišljija. — Kakor poroča vrli ,,Mir", obzaaai ae volilcem Velikovskega volilaega okraja slov. kaadidat še le, kedar bodo volilai možje izvoljeai. Kar tedaj aemški liberalci povedo kje o ajegovi oaebi. to je golo ugibaaje. Upamo pa, da bode večiaa volilaili mož sioveaska, koaaervativaa. ¦— Občai zbori koroških podružaic av. Cirila ia Metoda ae vrš6 povaodi lepo ia zbera se v ajih vae zavedao, slov. ljudstvo. Tako je prav! — Dež. predaedaik, baroa Wiakler, biva aedaj v Rimakih toplicab. — Kraajaka hraailaica daje v aovem čaau tudi občiaara v drugih deželab Ba posodo, doslej še tega ai storila. Škoda, da je ta bogata deaaraica v rokah zagrizeaih Nemcev ali tacih mož, ki ae štulijo za Nemce! — Na večih krajih ališi se glaa, da imamo Sloveaci prevec liatov, Bekaterih celo aepotrebaib. Naai ae zdi, da še listov ravao aimamo prevee, toda bralcev bode brž ko ae a časom premalo. — Skušaja v alov. otroakem vrtu v Gorici je pokazala, da storč stariši y resaici dobro, ako pošiljajo otroke va-aj. — Zupaa v Gorici je na aovo potrjen dr. Maurovich. Mož je, če ga sodimo po imeau, SloveBec, toda aam se šteje med Italijaae, aicer pa zavživa zaupaBje vaeh pravicoljabaib prebivalcev. — Spomeaik V. Doleaca aa pokopališei v Tratu ae Boai imeBa ali aplob aapisa, to pa za to, ker meatai odbor, ves italijaask, Bi pripustil, da bi bil aapia aloveaak. Oj lahoaake aeatrpljivosti! — Morska kopelj v Grada deje bolairu otrokom aeki prav dobro ia pošlje ae tacib otrok vsako leto več tje. — Iz c. kr. moraarice zbežalo je zadaje dai 11 mož aa blažeaa tla — v Italijo. Se v6, da so to sami Italijaai. — Med ogerskim miaistroai za uk ia bogočastje pa aadškofom v Oatrogoau se razpravlja aedaj važaa atvar, vprašaaje, je-li sme drž. aadzoraik priti v šole, ki jili vzdržuje aadakof. da jih aadzoraje. Ako obvelja miaiatru, ki to trdi, potem izgubi eaaka šola avojo veljavo, t. j. ai je vei"; treba. — V Galiciji so več ljudi zaprli, ki ao aagovarjali tamošaje prebivalce, aaj ae izaelijo v Ameriko. Brž ko ae so jili ogoljufovali za deaarje. Vnnanje države. Novica, ki ae aem ter tje razaaša po razaib liatih, da so av. Oče v Rimu vzboleli, ai reaaičaa. — Italijaaski miaister Criapi ima sopet aovih aačrtov za razae poatave k redu, da jih predloži drž. zboru v posvetovaaje. Med temi je tadi aačrt za postave, valed katere ae zakoa lebko razdere. No to je prav verjetao, saj je miaister sam take poatave potrebea, kajti mož ae živi ve<5 s svojo pravo žeao. — V Parizu je veliko delalcev popustilo svoje delo, češ, da ne dobč plačila, kakor jim za delo dobaja. Valed tega je bilo že aa večih krajih krvavih pobojev. — Geaeral Boulaager je mrtev, to se pravi, Jjudatvo ae mara več za-aj. Miaiater Floquet pa si smeje vsled tega lehko v peat, kajti aedaj je oa ,,mož ljudstva". Ali pa oataae to za dolgo, tega bi si človek ae upal reči. — Aaglija, 8e pravi, da se drži vselej ia povaod poatave, toda ali to ai reaaica ali pa postave aiso dobre, kajti kakor se ravaa z Irskim ljudatvom, to ai več lepo. Te dai je umrl edea irskih poslaacev v ječi ia aodaija aama je izrekla, da vsled alabega, aepostavaega ravaaaja z njim. To je buda obsodba drž. mož. — Nemški ceaar, Viljelm II., šel je iz Ruaije v Švedijo ia od oadot v Dansko, da obišče kralja tudi le teh dežel. — Že sopet se razaaša glaa, da Bismarck pojde v pokoj ter da mu ceaar ae zaupa več. Ta je pa, kakor že aicer večkrat, bosa. — Svečanoati v Rusiji v času. v katerem je bil aemški cesar gost cesarjev, bile so velike ia aihilisti jih aiso motili aikjer, vaaj brali aismo aikjer, da bi bili počeli v tem čaau kacih bomatij. — Bolgaraki kaez ali bolje Koburški priac Ferdiaaado ae je apravil s svojimi miaistri. — Roparji, ki ao vjeli dva avstrijaka državljaaa, oba ata juda, čejo ju izpustiti za drag deaar. Bolgarska vlada ga bode tudi štela, toda juda jo bota aieada hitro pobrisala iz Bolgarije, kajti pravi se, da je cela atvar — goljufija ter je edea teh judov bil že eakrat padel v roke roparjev ia bolgaraka vlada je atela takrat za aj 1300 rubljev. Pri juda je vse, je tudi to mogoče. — Turčija se boji, da ji Fraacija kje ae vzame Tripolia v Afriki. Njej ae zdi, da ima le-ta preveč vojakov ia vse preblizu te dežele. — Masava, dežela ob Rdečem morji, prejde bržčas popolaem v roke Italijaaov, v resaici tirja ital. geiieral davek od vaeb prebivalcev brez razločka. To pomeaja toliko, kolikor da ao vsi ajeai podložaiki. No zavida meada ae bode za to veliko.