glas Naroda VOLUME XXX. LETNIK XXX. AVSTRIJI SE OBETA LEPŠA BODOČNOST GROFOVSKI NASLOVI ŠE VEDNO VLEČEJO. Avstrijski kancelar je upa-poln glede bodočnosti dežele. — Pričakuje finančne pomoči inozemstva. ZAHRBTEN NAPAD NA MAXA HARDENA Znani nemški časnikar Max Harden je bil resno poškodovan. — Dva napadalca sta bila aretirana. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM OZEMLJU m potom naš« banke Izvršujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah. Včeraj m bfle nafte cene aledete: Jugoslavija: RazpoHHJa na cadnfe poŠte In tzplaCuje "Kr. poStni čekovni urad In "Jadranska banka" v Ljubljani. Zagrebu, Beogradu; Kranja, Celju, Mariboru , Dubrovniku. Splitu, Sarajevu aH drugod, kjer Je pa« za hitro Izplačilo natagodneje. 300 kron ---- $ 1.15 1,000 kron ____ $ 3.70 400 kron .... $ 1.55 5,000 kron .... $18.00 500 kron ---- $ 1.90 10,000 kron .... $35.00 Italija in latedano osemlK: Razpošilja na zadnje pošte ln 1 »plačuje "Jadr-nska banka- t Trato, Opatiji ln Zadru. 50 lir . 100 lir 300 lir . $2.90 $ 5.40 $15.60 500 lir 1000 lir $26.00 $51.00 Za petUJatve, ki preaegaje cnewfc drajsettfeo* aren aH pa ivatiMi Hr devoUdjeane pe MftfMtti ie posebni pepust. Tredr6at kronam, dinarjem in liram tedaj nI stalna, menja m večkrat tai nepričakovano; 1» tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Ml račonlmo po emi onega dne. ko nam dospe poal~.nl v rute. Glede txpUMfl v (tolarjih glejte •flaa v len listu. Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New Tork Bank Draft. FRANK SAJCSER'STATE BANK Now York, N Y. Dunaj, Avstrija. 4. julija. — Da je sedanja avstrijska vlada bolj upapolna glede bodočnosti j dežela je razvidno iz nekega po-! govora s "kancelar je m Rlipalom. katerega je imel z nekim poročevalcem T'ni versa 1 časnikarskega urada. Kancelar je rekel: — Kaša prva dolžnost je napraviti red v naših financah. Mi bo*o skušali doseči to s pomoč- ; jo dveh principijev. Prvi je neobhodno potrebna zunanja fina ni'na pomoč in drugi zopet uveljavljanje zaupanja sveta v sistem Avstri.ie ter njenih političnih razmer. Ce ne bomo dobili tega zaupanja, je zunanja finančna pomoč nemogoča. — Posrečilo se nam je dobiti angleška, francoska in čehoslo-vaška posojila, in v kratkem pričakujemo tudi italjanskega posojila, o katerem se sedaj razpravlja v italjanskem parlamentu. Sklep Združenih držav, da se odpovedo za dvajset let svojim intabulacijskim pravicam na javno lastnino Avstrije, se je izkazal zelo koristnim. To dejstvo, obenem z majhnimi posojili pa še ne pomenja stalnega izboljšanja v našem položaju. Kljub temu pa upamo, da bomo dobili večje posojilo sedanjih pogajanj z Mor-: gaaovo skupino in z Angleško ' banko. Na srečo je zadnji dogo-ver med temi Amerikanci ter angleškimi interesi povečal možnost takega posojila. Mi upamo črpati velike koristi | iz izkoriščanja naše vodne sile. kar je dvojne važnosti, ker nas ie pustila mirovna pogodba brez lastnih premojrarskih ozemelj. Oton H. Kahn se je ravnokar wmudil v Avstriji ter proučeval vprašanje izkoriščanja naše vodne sile od strani ameriškega ka-^ pitala. Če bo sfcupina Kahna pripravljena prevzeti ta posel, bo eden prvih načrtov, katerepi se ! bo izvedlo elektriciranje naših železnic. . Usir.Tiovitev nove avstrijske banke ter notranje posojilo obsegata finančni načrt sedanjega kabineta. O teh načrtih se seda i razpravlja v parlamentu. Skušali bomo spraviti velfk del delnic nove banke v inozemstvo. Mi hočemo dati Avstriji vsaj eno leto počitka, tekom kateresra bomo izvedlo naše finančne odredbe trajne važnosti. Sedanji deficit v državnem proračunu znaša štiri sto tisoč miljonov kron in naš finančni načrt bo dajal pet sto tisoč miljonov kron na leto. Pričakujemo napraviti konec nadalnjemu tiskanju bankovcev ter Stabilizirati valuto. Način kako smo rešili problem notranje stavkarske nevarnosti • bo brez dvoma Tzbudil zaupanje inozemstva v sedanji položaj Avstrije. Dosti imamo vzroka za domne-^ vanje da se bodo razmere v Av- • striji izboljšale, a računamo na pomoč iz inozmestva, da spravimo svojo deželo zopet na zdravo podlago. Bcrl'n. Nemčija. 4. julija. — Maksimilijan Harden, znani politični pisatelj ter urednik lista "Zukunft". je bil včeraj v bli-/:ni svojega stanovanja v Gru-nev-aldn. berlinskem predmestju, za vrat no napaden. Prenesli sn sra v njegovo stanovanje nezavestnega, s petimi ra* s»«ni na erlavi. Napadalna sta. bTa aretirana. Berlin. N^meij*. 4. julija. — Po celi Nemčiji so se vršile včeraj stavke. Znstavkali so tiskarji in v Hambureu je parobrodstvo n-ekinjeno vsled stavke mornar-in kuriačev. Za danes, to je torek, je bila proglašena po celi Nemčiji generalna stavka v znak. da podpira delavstvo vlado v njenih prizadevanjih, da ohrani republiko. Koe1n, Nemčija. 4. julija. — V svoji razpravi glede umora dr. Rathenaua, vprašuje Koelnische Zeitung, zakaj ni dospela niti od prejšnjega kajzerja, niti od prej-j šnjega kronprinca izjava, v kateri naj bi odklonila vso odgovornost za umor, obsodila izvršitelje zločina ali vsaj dala izraza svojemu sožalju. To pomanjkanje so-čustva, izjavlja list, je bilo lahko pričakovati in to prav posebno od strani kajzerja, ker so pripadali morilci istemu razredu, ki obstaja v Nemčiji iz najslabših elementov. Vsledtega se tudi ne sme trpeti, da bi se ti elementi krasili s črno-belo-rdečo zastavo. Te barve so nemškemu narodu svete, kajti žnjimi se je vstanovila nemška država. Te zastave se ne sme omadeževati ter jo proglasiti za zastavo zavratnih morilcev. Nadalje pravi list. da se je iz-, kazal mesec junij kot nesrečeh /nesec za nemški narod. Dne 28. junija leta 1914 je bil umorjen avstrijski prestolonaslednik, ko-jega umor je dal povod svetovni vojni; dne 28. junija 1919 je bi-; la podpisana pogodba v Varsail-les in dne 24. junija leta 1922 je bil umorjen minister Rathenau. Berlin, Nemčija, 4. julija. — Tekom nekega pogovora je vče-i raj državni kancler Wirth priznal, da se vrše pogajanja z neodvisnimi socijalLsti glede njih vstopa v kabinetno postavo, ti-kajočo se obrambe republike. Osnutek postave bo predložen danes državnemu zboru. veliki nemiri v pennsylvania Stavkarji so napadli iz zasede stavkokaze ter tudi uničili rovsko lastnino v dotičnih okrajih. Ne glede na toliko proslavljeno ameriško demokracijo, se Ame-rikanke prav rade poročajo s tujezeinskimi grofi in baroni. Pred kratkim se je poročila Miss Sallv Beecher, nečakinja bivšega ameriškega poslani ka v Franciji, z grofom de Lep-pe. On trdi. da jc potomec slavne francoske družine, v resnici pa menda nima dosti druirega kot grofovski naslov. 9 MRTVIH, 75 RANJENIH PRI ŽELEZ. NESREČI TUDI REKORD. V bližini Atlantic City je skočil s tira ekspresni vlak. — Premikača John Dewalta so zaprli. Atlantic City, N. J.. 4. julija. Devet oseb je bilo ubitih, dvanajst jih pogrešajo, 75 jih je bilo pa ranjeni*. med njimi 37 zelo težko, ko je skočil takozvani polnočni ekspresni vlak Philadel-phija in Reading železnice. s tira. Nesreča se je pripetila pri Winslor križišču, 37 milj od tiL-kaj. Vlak. obstoječ iz dveh spalnih in štirih navadnih voz. je skočil s tira ter padel v trideset čevljev globoki nasip. Posledice so bilo strašne. Železniški vozovi so bili skoraj čisto zdrobljeni, in kmalo je bilo čuti stokanje in krike ranjenih. Dosedaj so identificirali sedem mrtvih. Med težko ranjenimi se nahaja tudi šestnajst žensk in deset otrok. Premikač na križišču, John Demalt, je poslal takoj po katastrofi v Atlantic City brzojavko, ki se je glasila : — Moj Bo»rli. Uvedenr je natančna pr°i ;kava. 13-LETNA DEKLICA MATI DVOJČKOV. Portland,. Oregon, 2. julija. — Neka trinajstletna deklica je v tukajšnjem zavetišču Salvation Army porodila dvojčka. Dvojčka, obe deklici, sta dobili ime Violet in Viola ter sta normalna in zdrava. ŠALJAPIN ZAPUSTIL RUSIJO Moskva, Rusija. julija. — Teodor Saljapin, slavni ruski basist, o katerem se je pred nekaj Časa poročalo, da je zbolel v Pe-trogrradu, je odpotoval odtam s parnikom v Nemčijo. Harlan, Ky.. 1. julija. — Robert Baker, star štiri in osemdeset let. je postal oče svojega tri in tridesetega ottroka,. Njegova žpna. stara 33 let. je poročena z njim trinajst let ter ima osem otrok. Ona je sedma žena Be-kerja. Brownsville, Pa., 4. julija. Č6I11, polu skebov, ki so se nahajali 11a poti na delo. je bil uapa-ien iz zasede. Napad se .ie izvršil danes zjutraj v tukajšnji bližini. Državni kozaki so podili stav-karje preko reke v čolnih ter aretirali štiri ljudi. Polovica napadalcev pa je zbežala. Osem stavkarjev je čakalo v zasedi na skebe, ki so se nahajali na poti v rov. Ko so pričeli iti skebi proti čolnom, da se vkrcajo. so začeli štrajkarji streljati nanje s puškami. NihČe ni bil ranjen. Približno sto stavkarjev jp odkorakalo v mraku proti Fry Brothers rovu v bližini Monessen, Pa. ter upičilo vso rovsko lastnino. Stavkarji so pričeli podirati poslopja, potiskati kare preko griča ter rezati vprego v sosednjih hlevih. Razdrli so tudi tračnice, vodeče v rov ter za pretili tam zapo-sljenim skebom. da jih bodo pobili, če ne bodo prenehali delati. Joseph Oakland iz Benwood. Ohio, o katerem se glasi, da je skeb, je prišel danes zjutraj težko ranjen v bolnišnico v "Washington. Pa., kjer je izjavil, da ga je ranil neki štrajkar. Sporočil je nadalje, da je ležal več ur v svojem avtomobilu pri Jefferson Coal Co. rovu. ker mu prebivalci naselbine niso hoteli pomagati. Dva moža, ki sta baje vodila napad, sta pobegnila preko meje v West Virgi' .ijo. , JAPONCI IZPRAZNILI HAN KOV. London, Anglija. 3. julja. — V nekem poročilu iz Hankova, ki je dospelo semkaj, se glasi: 1 — Japonska posadka, obstoječa iz «iepa bataljon ter oddelkov posebnih Čet, je izpraznila mesto. Čete se je vzdržalo v zadnjih letih, da se zavaruje inozemske interese, prav kot je najti inozemske "posadke tudi v Tien sinu in Pekingu. HARDING ZOPET DOMA PO DOLGEM ČASU. ARETACIJA PREJŠNJEGA PREDSEDNIKA. Marion, Ohio, 3. julija. — Predsednik Harding je pozno danes zvečer dospel v Marion, na svojem tukajšnjem prvem obisku izza !»voje inavguracije. Tekom dneva je potoval predsednik skozi zapadno Pennsvlva-nijo in skozi premoga rake pokrajine ga je spremljala državna policija. (Zakaj t) 1 '_' vr HžfcSK-ttftf,. Rio de Janeiro, Brazilija. 3. julija. — Brazilska vlada je odredila aretacijo prejšnjega predsednika, Hermes Fonseca. ker ga dolži političnih aktivnosti, sovražnih vladi. Prejšnji predsednik je sedaj najvišji častnik armade ter predsednik vojaškega kluba, ki je bil zaprt za Sest mesecev. Več častnikov je bilo odstranjeni!.. _ ida glasovanja 400,000 deUvcev na progah, kojih glasove sedaj štejejo v Detroitu. Čeprav ni b>l železniški promet tekom, prvih dveh dni stavke uslužbencev v delavnicah posebno ogrožen, bi se položaj na mah izpremenil, če bi se prožni delavci pridružili stavki. To je železniškim magnatom zelo dobro znano in vsledtega je napel delavski svet vse sile, da pridobi zase prožne delavce s polovičnimi obljubami. MATI IN SIN V BOLNICI; UMRLA ISTEGA DNE. Neka mati in njen sin sta umr-2/i v ponedeljek v Beilevue bolnici v New Yorku, ne da bi vedela, da je drugi na smrt bolan in oba sta navedi* ime drugega kot ono najbližjega sorodnika. Siii je bil neki Davjd Cronin, star 45 let, ki je prišel v bolnico v nedeljo, trpeč na akutnem unetju ledvic. fino uro pozneje so privedli v ^bolnico njegovo osemdeset let staro mater Kate Cronin, ki je stanovala skopaj s sinom. Trpela je na pljučnici. Umrla je par ur .pozneje in šele v uradu bolnice so spoznali, da sta bila to mati in sin, ki nista vedela drug za dragega. advertise in "glas naroda**. KONFERENCA 6LEDE URAVNAVE V PREM06ARSKI STAVKI ODGODENA Odgodenje do pondeljka je bilo uveljavljeno po ostri debati tekom katere so premogarji zavrnili predlog. — Predsednik Harding se bo najbrže udeležil naslednje seje ter zahteval neposredno akcijo. Washington, D. C.f 4. .julija. — Sestanek premogarjev in delodajalcev v organiziranih premogovnih poljih mehkega premoga, katerega je sklicala vlada v upanju, da bo mogoče doseči prostovoljno temelj za nadaljna pogajanja, je bil odgoden včeraj do n/islednjega pondeljka zjutraj, ne da bi bilo zaznamovati kak napredek. Predsednik Hardinga se bo do ponedeljka že vrnil v Washington, ter je pričakovati, da bo tedaj vlad« odločno nastopila. Za zelo vrjetno smatrajo, da bo predlajrana arbitracija potom vladne komisije, če ne bo mo»o-1 a nobena drujra rešitev do one-jra časa. Odredili bodo najbrže tudi vse potrebno, da povišajo produkeijo premoga potom zopet-ne^a otvorjenja nekaterih rovov, ki so sedaj zaprti vsled stavke. Krožila »o poročila, da je hotela že včeraj vlada predložiti kon ferenei potov« predloge, da pa je hil položaj tako napet, da so mesto tega sklenili konfereneo od-£ oditi do pondeljka. Opaziti je hdo preeej slabega razpoloženja med nekaterimi delodajalei ter premogarskimi voditelji. < 'e bi izvedla vlada svoj skl**p ter stavila svoje predloge, bi mogoče prišlo še do hujšega razkola. Delodajalci so baje predložili na sestanku program, ki vključuje pokrajinske plačilne ali me/dne konference, a ta program so delavski voditelji odločno zavrnili ter atopet izjavili, da se bodo poga jali izključno \» na narodni podlagi ali na temelju konferenc štirih držav. Trav i jo, da je bila včasih debata zelo ostTa in da se ni nudila niti m trenutek prilika, za uve-l.iavljenje mezdne konference na temelju, ki bi bil sprejemljiv tako za delodajalce kot za premolar je, Vsledtega se tudi glasi, da bo intervencija vlade neizogibna, razen v slučaju, da bo ta ali ona stran dosti popustila. Zato je bilo sklenjno. da je "dfrodenje do prihodnjega pondeljka najboljše, kar se je moglo završiti v^pričo nastalega položaja. Medtem pa bodo imeli premo-parji in delodajalci priliko posebej zborovati ter dobiti bolj po- polne informacije glede tega, kar j se je završilo. Adm«nistracijski voditelji so! dali izraza svojemu upanju, da se bodo premogarji in delodajalci! vnovič sestali v bolj spravljivem I duhu. Niso še opustili upanja, da bo mogoče doseči skupen temelj za prostovoljno mezdno konfereneo. a dosedanji razvoji kažejo. da je to upanje skoraj brez vsake stvarne podlage. Edino ugotovilo, podano včeraj je bilo ugotovilo trg. tajnika Hooverja. V njem je bilo rečeno, da je bil sestanek tajen in Hoover ni hotel ničesar izjaviti glede tega kar se je zgodilo na njem. / Zastopniki premogarjev so bili j po končanem sestanku prav tako trdni kot kdaj prej v svoji zahtevi. da morejo sprejeti izključno le idejo narodne mezdne konferen ce ali pa konferenee za štiri države. Izjavili so, da bodo v ponde-Ijek zavzeli isto stališče. Zastopniki delodajalcev so pa izjavili, da ne bodo nikdar stopili v pogajanja s premogarji na , temelju takih zahtev. Tajnik Hoover*je rekel, da si vlada na vse načine prizadeva preprečiti vmešavanje, če bi bilo "to mogoče in da ne bo nikdar pre- j tila načelnikom konference. Nadaljni poskus bo vprizorjen v pondeljek. da dovede vlada do prostovoljnega dogovora med delodajalei in pren«ogarji. Rečeno je bilo. da bo Harding prisostvo-' val sestanku ter storil vse. kar bo v njegovi moči, da izboljša položaj. Podrobnosti predloga, katerega so stavili včeraj delodajalci.1 niso bile objavljene. V enem poročilu se glasi, da sco zahtevali okrajne sestanke, na katerih bi se priznalo mednarodno organi-' racijo premogarjev ter odobrilo arbitracijo od strani zvezne komisije za slučaj, da bi se ti pokrajinski sestanki razšli »brez uspeha. VLADA ZADALA ŽELEZNIČARSKIM UNIJAM SMRTONOSEN UDAREC Železniški delavski svet je izdal uraden poziv, naj se organizira oddelke skebov. — Delavci na progah se bodo odločili. — Stavka uslužbencev v železniških delavnicah postaja vedno bolj uspešna. Chicago, El., 4. julija. — Železniški delavski svet Združenih držav je včeraj napovedal vojno stavkujočiir. železničarjem. V formalni resoluciji je svet odločil, da so izgubile unije' uslužbencev v železniških delavnicah vse svoje pravice pred delavsko oblastjo in da je treba ustanoviti nove organizacije t°h uslužbencev, ki bodo stopile namesto sedanjih štrajkarjev ter zastopale delavce pri razpravah in sklepih železniškega delavskega sveta. V ta namen se p-'>z i vi je delavce, ki so ostali na delu, naj takoj ustvarijo nove organizacije, ki b i se pogajale v njih imenu. Delavce, ki pa so zastrajkali, so proglasili za brezpravdne. Čeprav sc obrača resolucija direktno le proti uslužbencem v delavnicah, r,0 vendar namignili, da preti delavcem na prrgah, kurjačem, signalislom in uradi-uikom ista usoda, e bi drgnili za-' stavkati v obrambo svojih pravic. ' Da olajša vest stavkokazov, jim je dal železniški delavski svet lepo izpričevalo, v katerem se gla-*' si. da branijo le svoje moralne in postavne pravice. Obenem jim pa obljublja tudi vojaško varstvo. "Taki ljudi"", pravi resolucija, "so upravičeni do polnega varstva od strani vsake«^ departmenta ter vsakega od-i delka državne in zvezne vlade. Ren Hopper, načelnik žel. del. sveta, je nadalje odločil, da jTm ne smejo reHI "skeb". Delavci po T>ro«»ah imajo sedaj v svoiilj rokah lcluič k eelemn stavkarske-mn položajn. in vsledtega pričakujejo vsi z veliko napetostjo iz- fr—^sfl GLAS NARODA 2 Z« pol leto.....$3.00 1 m. M MAJ m m. W 1 ^ 1 m ■ All WWW l M □ Issued every day except Sunday, g Za New York celo leto - $7.00 I ■ M * m M W -M^ JLm JL. [jl and l<*al Holidays. [jl Za inozemstvo celo leto $7.00 J H -re nJtn o j Vi „f Ust slovenskihidel&ycev v Ameriki L ' J ...... 11 ----,-„Mlll- - .. _________ ^ _______ ________ _ . EseiesESEEESCEIEEZSIP^ TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y. Under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO 155. - ŠTEV. 155._ NEW YORK, WEDNESDAY, JULY S, 1922. - SREDA. 5. JULI JA. 1922. VOT.TTWre YYT _ T.HTOT* ilug00lnuanHka Ustanovljena 1. 1898 2vatuL ifeihuita Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. PrsOMOmlti BUDOL* PBHDAN, «8 5- 185*h 8L. OlrrelsaO, O. Podpredsednik: LOCJIS BALANT, Bok 10* rodri Am, Lani* Oi Tkjnlk: JOSEPH PISEPLfiR, Wšj, Mbtt. Blagajnik: GEO. U. B&OSICH, Mina. BlsgajniK neizplačanih smrtnim: J OH V MOVERS, 624 N. 2nd A*** W. Dnlnta, Mlmm. TiWnd linmiki Dr. JOB. V 6KAHBK. S40 B. Ohio S treat, N. 8., Plttjfcui**, PC NsdwvtJ I*tfi ANTON ZBAŠNJK, lioom BakeweU Blclg., cor. Diamond ami Grant Streets, Pittsburgh, Pa. MOHOR MLADIC, 2008 So. Lawudala At«, Chicago, ILL PRANK SKRABEOt 4822 Washington Street, Denver, Oola. Ferotaft LBONABD BLABODNIK, Box 480, Ely. MinJL GRECiOR J. PO RENTA, Bluek Diamond, Wash. FRANK ZORIC&* «217 Bt Clmlr Ar®-, Cleveland. O. MruŽtvalnl «dbor: VALENTIN PIKO, 610 Meadow Ave., Rockdale, Joilet, DL PAULINE ERM£NC, 63» — 8rd Street, Le Salle, DL JOSIP STERLE. 404 B. Mesa Avenue, Pneblo, Gole. ANTON CELARO 706 Market Street, Wauke«an, DL c it- JfidnoMno oradao glasilo: "Qla» K^roda". i tn' t j Tn strpri tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poftllja« tro naj s® pofiiljajo na glavrega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje ta. sprejem novih članov In ftolnlfika spričevala naj se pošilja na vrhov iega sdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom m. obilen pristop. Kdor fell postati fan le organizacije, naj se sglasl tajnika bljlinega društva J, S., W. i Za ustanovitev novih društev le pa obrnite i*a «L fj^lk« No»e društvo se lahko Titanovi a • h^^i prt danlcaaL Jugoslavia irredenta. Jr^i "GLAS NARODA"; (SLOVENIAN DAILY)_ j Owned and Published by 81ovenic Publishing Company (A Corporation) j PRANK *AKSER, President__LOUIS BEN EDI K, Treasurer,^ Bu,ln*** the Corooratlon and Addresses of Above Officers: n Cofttandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. n — -—-------_. GLAS NARODA ^ ______{Voice of the People)______ ,_leeued Every Day Except Sundaya and Holidays. " ----- -1 111 ______J 2a cmio i«to velja l.it ata Amer.no Za New York za celo leto____* »7.00 .n C a na d o .................... U.0o „ po, ,eta ........ ,350 , Za pol leta . ..................... $3.00 Zrn inozemstvo za celo leto ....... »7.00 , Za četrt leta ..............................»150, xa pol teta ........ ggjjgj ______Subscription Yearly $6.00 J --- 1 Advertisements on Agreement ___ "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemii nedelj In praznikov. ~ i .......- — ---------—- 3 I>oplsl brea podpisa In ostbnostl se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po- ', Aitja.ti po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam | _ tud' prejžnjo bivaiiMe naznani. da hitreje najdemo naslovnika. § j • _ — - _ GLAS N A R O D A _ __ _ p Cortland t Street, Borough of Manhattan, New" YorkT" n7"V. jI _ Telephone: Cortlandt 2876 ] UMOR -- MONOPOL KAPITALA j; Izvid eoronerjeTc porote v Berrinu, Illinois, je stra-j bDo razkadil kapitalistično drhal ter ji ne daje počitka. i V kongresu in izven njega je čuti tulenje po osvetij* ki prihaja iz ust patentiranih opor postave in reda in ki c. zahtevajo povračilo za smrt stavkokazov ter rovskih J paznikov. Kapitalistično časopisje, kojega "čut pravice", je ogorčen nnd brezbrižnostjo krajevnih oblasti, zahteva t intervencijo državnih oblasti ter kaznovanje vdeležencev pri navalu na rov Southern Illinois Coal Company. Prav posebno pa je kapitalistična svojat ogorčena,s nad pravorekom porotnikov, ker stavlja odgovornost za i, prelivanje krvi tjakaj, kamor spada, namreč na ramena i premogarske družbe, ki je importirala oborožene pazili- i ke in na rame superintendenta MeDowella, ki je hladno- 0 krvno ustrelil nekega stavkarja ter dal s tem direktni po- 1 vod za napad, ki pa se je končal povsem drugače kot so o si izslikali lastniki rova in McDowell. ] Vzrok prelivanja krvi bi kapitalistična družba rada j pregledala in pozabila. Osveta je njena edina želja, l1 edina misel. Kričanja po "prr.viei'' pa ne znajo primerno ceniti premogarji iz Ilerrina ter prebivalstvo okraja, kojega usoda j«1 tesno spojena z usodo premogarjev. s Krajevne in okrajue oblasti nimajo niti najmanjše- « ga ])oželjenja, da bi vprizorile pogon na člane ekspedici- 1 je proti rovu. Časopisje zahteva kaznovanje stavkarjev. "Dokler d ne bodo stavkarji kaznovani",se glasi, 4tbo dobro ime dr-zave Illinois onečaščeno." * ( ud n i, da ne morejo najti te red in pravico ljube- " če državne opore nobene besedice graje za lastnike ro- p vov ter 1 iterante skebov. Pri tem ni niti treba omeni- • ti umorov, katere izvršujejo v vseh delih dežele nad n stavkarji. U Na dan po krvavem do ju v Herrinu sta bila v Clarks- i; burgu v West Virginiji ustreljena dva premogarja in več nadaljnili je bilo ranjenih. Umorjena nista izvr- J Šila nobenega nasilnega dejanja, in v kolikor je razvi- s dno iz poročil, sta bila tudi neoborožena. r Ničesar pa ni bilo čuti niti o kaki coronerjevi pre- 1 iskavi. niti o kaki obtožbi, dvignjeni proti morilcem. Niti en list ni zahteval preiskavo ali obtožbo, in no- 7 ben zakonodajalec ni v kongresu odprl svojih ust, da bijr ožigosal umor ter zahteval račun. ž V Herrinu so bili izgredi posledica nezaslišne pro-j* vokacije, in izvršili so jih v razburjenju ter upraviče- \ nem srdu radi umora dveh stavkarjev. V Clarksburgu ^ je bil to povsem hladnokrven umor. Dočim zahteva vse t kaznovanje "morilcev iz Herri 11 a", je dejanje, izvršeno s v Clarksburgu že davno pozabljeno. Odkod to različno J postopanje? jr V Clarksburgu so bili ustreljeni in ranjeni stavkarji. o Uradniki premogarskih družb in pomožni šerifi so 1 morilci. Streljali so v imenu države, v obrambo kapita-^ lističnili interesov. Kapitalistična država ne zahteva zase le pravice,! da mori v imenu reda in pravičnosti, temveč daje tudi ka- i pitalistom ter njih plačancem privilegij streljati in moriti L nemirne delavce, ki se nočejo potrpežljivo ukloniti izko-|s Tiščan ju. j 1 Nikjer se ne kaže razredni značaj države tako jasno,1* kot v postopanju s stavkujočimi, nezadovoljnimi 111 ogor- I čenimi delavci. > Ti so brezpravni, plen vsakega, dočim stavkokaze, c plačance kapitala, ščitijo in varujejo kot najbolj dragoce- f 110 lastnino. Premogarji in tekstilni delavci, ki se upirajo skrčenju plač ter poslabšanju delavnih pogojev, nimajo nika- l ke pravice do dela. Posestnik producijskih sredstev sme|i ta sredstva odtegniti javni uporabi, ne da bi se država«1 vmešavala ter branila pravico do dela. I1 Tako tudi ni umor nikak zločin, če ga izvrše unifor- J mirani ali neuniformirani plačanci kapitala t interesu't obstoječega reda, v obTambi izkoriščevanja. ii Ne kdaj in kako je bilo izvršeno dejanje, temveč vi j kojega interesu je bilo izvršeno, daje temu dejanju v očeh ' vladajočega razreda ali značaj zločina ali pa značaj hva-1 levrednega dejanja. J Nasilje, izvedeno od vladajočega razreda, je red, po- } stava, a postane takoj zločin, kakorhitro ga izvedejo tla- 1 čeni in izkoriščani delavski razredi. . ; 1 lz Slovenije« Smrtna nesreča na železnici. f ' Posestnik Josip Bučar z Vrha pri Št. Jerneju na Dolenjskem je; pripeljal svojega bmoboLnega s>maj v blaznieo na Studenec. Imel je; I opravka tudi_ v Ljubljani. V njegovem spremstvu je bila tudi ki*i Josipina. ki je šla po opravkih v 'neko hišo v Gorupovi ulici. Ko se je vrnila, ni naisla vec svojega o-; 1 četa. Poizvedovala je zaman za-t , njim in se je koneno vsa potrta odpeljala domov. Njenega oee4a so na«li drugi dan mrtvega. Prišel je j na dosedaj nepojasnjen način pod vlak, ki mu je odtrgal obe nogi in eno roko. Nesrečni Bučar je obležal seveda na mestu mrtev in so njegovo truplo prenesli v mrtvašnico k sv. Krištofu v Ljubljani. Konj je težko poškodoval Franca Franka, nastavljenem cirkusa Renlow, ki se je mudil v Ma-( jriboru. Frank je peljal konja na| sprehod. Močni cirkuški konji so( i bili nenavadno mi^ajivi, in ko se, je enemu preveč približan, ga je, udaril s kopitom po glavi, mu, iskoro odbil desni uhelj m prizadejal na glavi tako težko rano. da je morala posredovati policija. / Kaznovana neprevidnost. Lastnik graake trgovske agen-ture, neki L.f ima v Kadvanju pri Mariboru svoje posestvo in je za-j j to večkrat prihajal v Jugoslavijo. Pri neki' taki priliki je prinesel .s' seboj 4 damske ure in 2 obeska,' kar pa je hotel skriti, a se mu ni j posrečilo. Da bi se rešil posledic,! je skušal službujočega AVraiiglov- J 'ca podkupiti, a se mu je tudi to, ponesrečilo. Gradčan je moral za i svojo neprevidnost plačati 20 Din j 20 par carine. 4000 Din kazni in j 100 Din pristojbine, od sodišča pa( je bil zaradi porušenega podku-l" povanja obsojen na 150 Din globe.' Še nekaj o hrastniških adventi-stih. Neko nedeljo se je zbrala v O.i-strem, v hiši nekdanje Vidičeve gostilne, peščica advent isto v, ki je • hotela opraviti zadušnico ipo po-|' kojni Mariji Žrebelj. V prvi vrsti|' so korakali glavni duhoven, neki ' delavec i/. Hrastnika, potem du-,: hovnik iz Trbovelj in pastor če-.' škobratske vere iz Ljubljane, za 1 njimi pa je nosilo šest vernikovj5 i »razno nosilnico za rakev. Vso! t»ot sio prepevali 4'Sveto noč" in J "Slava liogu na višavah'*, se kla-j njali in tolkli po prsih. Ko so pri- 5 speli v gostilno, .se je obred liada-8 ljeval. Toda komaj so začeli v 50- 1 bi pope vati, je vdrlo v gostilno 1 okoli 50 rudarjev, ki so adventi- 4 ste razkropili na vse strani. Kdor 5 se je le količkaj obotavljal, so ga 1 rudarji pošteno oklofutaii. Tako ] je obred nepričakovano hitro mi- 1 nul. Ko je hrastniiiki župnik zve- ] del o žalostni usodi žene rudarja Žreblja, je vzel s seboj nekega sta-(rega. treznega moža in se .podal ž njim k Žrebljevki. Ob njeni po- ! stelji pa je že sedel novi adventi-J j stični propovednik. Hra.stniški '; župnik ji je prigovarjal, naj se! spove, a Žrebljevka o tem ni lio- ; teal ničtsar vedeti, češ, da je prestopila k adventistom. Župnik se je moral, ne da bi kaj opravil, vrniti domov, nesrečno Žrebljevko pa so nato naložili na voz in jo odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je potem, kot smo poročali,1 umrla za težkimi opeklinami. Nesreča pri prvem obhajilu. V frančiškanski cerkvi v Mariboru se je zgodila pri prvem obhajilu IV. letnika dekliške ljud-j ske šole mala nesreča. Deklice so' I prišle, po stari navadi, z gorečimi' svečami v cerkev. Eni izmed njih se je vnel pajčolan in je plamen' kmalu objel tudi njene lase. Na-j vzoči so ogenj takoj zadušili in se deklici ni zgodilo nič hudega. Izgubila je le nekaj las Mož pobil ženo z lopato na tla. V Zalokarjevi ulici št. 7 v Ljubljani imata okoli 50 let stara za-| konska Valentin in Helena Pivki ;malo hišo in vrt, od katerega sej I preživljata. Odkar je -prieel mož od vojakov, se nista vee dobro. 1 razumela, slasti ker ga niso hho-' : teli več za cerkovnika v cerkvi sv. i Petra, kar je on bil prej, predno je odšel k vojakom. Živela sta odslej samo od vrta in je žena nosila i na trg poeščeneeni. Prvič bi se zaposlilo precej delavcev in drugič: kapital, ki roma se-i daj v Tridentinsko, bi ostal duma. iKamenolomi Tridentinske pa bodo kljub temu še vedno delali. Smo odločno proti temu. da ob-; čina favorizira gotove tvrdke ter pusti na drugi strani gladovafci naše delavce z njih družinami vred. Kaditega so se pričeli stavbin-ski delavci gibati. Na omenjenem zborovanju je bila izbrana deputacija, ki se bo podala k tržaškemu županu, da mu pojasni položaj stavbhiskih delavcev v Miljah in okolici. Ponočni razgrajači. i Iz Riemanj poročajo5 4 Da k me?ska mladina p<>n<>"i no-j ri, to je pri nas že stars navada. Kar pa počenja sedanja mladina, ,to presega že vse meje. Ta pouoc-na druhal razsaja posebno ob so-jbr-tah in nedeljah ponoči. V soboto 3. junija pozno v noč je bilo slišati po vasi glasno kri-I can je. Odmevali so vzkliki: "Ab-|basso i /schiavi!" "Evviva lTta-ilia!" "Evviva la guerra!" "Ev-iviva D'Annunzio!" " Porch i di ischiavi!7' itd. j Med tem vpitjem je bilo slišati iklekanje z revolverji. Mirnospeči vaše ari i so s«? seveda na to kričanje probudili in bili v strahu, da so fašisti. Nekdo je odprl okno. Zaslišalo se je takoj: "Tira! Buta la bomba!" To je trajalo dolgo časa Ko so se v Ricmanjih naveličali noreti, so dali znamenje, da. srredo v Škofije. Podali so se proti Logu. Tu so istotako razgrajali in stresali vrste. Potem so vjeli nekega psa, mu savessii vae štiri noge in gobec. Pboua živ;d je talila, in šele drugi dan (v»poldne so jo tako našli na-polerknjeuo na veliki njivi. Izvedelo je drugi dan, da so bili 3 i razgrajači domačini in sicer večina njih mlekozobili frkalacev iz samega Loga. Pred nekaj časom so vze4i v Logu neka zaprta dvoriščna vrata in jih viv vodnjak. Pri {'-in se moramo začudeno vprašati: \li ni v Rieinaujih 1110-/.?, Ki bi l- in pobalinom skrajšali I eroti < K.j< pa -.0 župani .' Nekdaj je bila vpeljana mn-na straža, ta-kozvana "n inia". Zakaj ni sedaj.' I'il bi /1» skrajni čas, da hi se sama mladina enkrat spametovala in >e poprijil se je na {»lavni poŠti in vpra£ttl, ali imajo kaj tanj; vse uradnice so pritekle gledat, kakor hitro se je pokazal za šipo. Brkati ofieijal, ki je hodil zaradi njejra že tretji dan v praznični li-niformi. je spodil vse druge .stran ke od line. pregledal z drhtečimi rokami grofove listine ter mu izročil kup finih ovojev z inozemskimi znamkami in vtisnjenimi trrhi. Ali visokemu gostu je bilo manj do listov nejro do težkegn denarnega pisma, ki ga je tudi čakalo; še v uradu si je nabasa1 listnico ž njegovo dragoceno vsebino, S pošte jc krenil v "Narodno banko'4 zinenjat tuji denar: desettisoč kron je pustil naloženih in ravnotoliko jc nesel h konkurenci; odtod jc sel v poštvo po-družnieo na Jubilejnem trom. je pola res niča; toda po vseh operacijah mil je ostalo konmj le pet tisočakov. drobi/ in nekaj zlata. "Prnno bo treba srospodariti." je sklenil sam pri >ebi. "Drži se. •rrof !*• Stolnica jc 7. debelim p lasom o-nnnjala tretjo uro; visoki «ro<;ika druga ka že nad shodom jrrb. široka vrata in visoka okna pričajo, da jih jr-gradila žlahtna if*>* vse mestne cucke in kl.iuse na kup. "Hleva sicer ni pri hiši." je sika! v svojem navdušenju, 'toda že doltro mi roji po glavi; menda ga prir.idam to poletje. Vse. kar premorem, j« šupa na dvorišču, nekdanja kolarska delavnica.7" In za rokav ga je vleV-l lč okru. da vidi. Nad skrilja. * ^ streho ko- je dobila jetiko. in zdaj gasne od dne do dne. Kar dolgčas jo je gledati v hiši. zaradi bolezni, pa ; tudi zaradi govoric. Prav nič lju-j bo mi ni. da jeziki raznašajo isto-1 rije. ki so se godile pod mojo stre- j ho, zakaj človek je naposled ven-j dar moralen in varuje svoj dobri j glas. Tudi ono, kar plača, ni -vre-! dno jeze; kdaj bi jo že Dostav*I j na cesto, če bi ne Inlo krščanske-ga usmiljenja, ki je naša dolžnost j pa spomina na njeno mater, ki jej bila dobra stranka in je umrla! pred štirimi leti, Bog ji daj večni mir. spredaj, prav tu. kjer i zdaj stojiva. Dozdaj sem ji pri- J zanažal: kristian ni Turek, naj reče kdo. kar hoče. Ako pa moti gospoda grofa — se pravi, alčo vam ni do tiste žalostne muzike in ne gledate radi zelenih obra- Moderne Kitajke in stari snubači. lame se luščila žadvorna stavba s kritim hodnikom, po katerem je hiralo par lončkov cvetlic: zavese na malih oknih so se zibale v popoldanski sapi in komaj slišni akordi klavirja so plavali nr« to stran, kakor bi sanjava roka otožno blodila po tipkah. "Koga imate tam?" je vprašal crrnf. "Eh. nič se ne hvalim!" Hoc-pod Telban je mahnil z nabreklo roko. "Sprednja plat je čemu podobna. tale kurnik pa ni za boljše ljudi; krmežljavo babšče ziv; v njem — se pravi, mlada p-mion. ki pa ne bo doljro tlačila trave. Dokler jc bila rdrava. je u'ila klavir in služila lepe dena~er. pa čedno dekle je bila; vsi u JADRANSKE 'BANKE 82 Cortlandt Street New York City Izpred ljubljanska porote. Dne 12. junija 1922. Tat po poklicu. i Prvi se je zagovarjal silno ne-: varen tat Anton Poznik iz Kaplj.. |ob I Ji a vi, ker jc ukradel dne 14. | marca 1922 Marku Neuiaitiču (liožjakovem luou kron vredno /dato uro. Na Kožjakovem je tistega dne Poznik nabiral milodare j/a novomeško ubogo tlečo in je precej n -bral z namenom, da si na-j brane milodare pridrži. Ukradeno juro v> ijiu odvzeli kmetje. Poznik 'je star šele 4"J let, a v ječah in prisilnih delavnicah je presedel že -3."> let. b mesecev in 20 dni. Prvič je bil kaznovan, ko je bil šele 14 let star. Porotno sodišče mil je prisodilo 6 let težke ječe. Tatvina pri Sv Duhu na sveti večer. Peter Zupančič, rojen 28. junija 1 pri St. Jerneju, je bil obsojan na 1 leto te/ke ječe, ker je lani na sveti večer ukradel posestniku Alojziju Ooreneu pri Sv. Duhu 1440 srebrnih kron. 2't eekirtov po 20 in 5 po 10 kron vredne ter več drugega blaga. Prvotno so osu-miil tatvine in zaprli Alojzija Pir-|ea iz Ravne, toda so ga izpustili, ker so orožniki izvedeli, da je Zupančič v Brežicah prodal 100 kronskih srebrnjakov. Dne 13. junija 1922. Krvava Velikanoc. Na letošnjo velikonočno nedeljo se jc zgodil v Kožarja h žalosten dogodek: kamnosek Andrej Divjak je z nožem zaklal gostilničarja Franceta Kušarja. ki je pre-cej umrl, Antona Kuclerja je pa ranil z nožem in sicer na prah in na križu. Danes se je Divjak za-Igovarjal pred ljubljansko poroto. Ko ga je zasliša val predsednik dr. Kaiser, je Divjak govoril zelo ti-jho, toda ®»ovorij je gladko. Čutilo se je, da ae je na svoj zagovor sta- lo skrbno pripravil. Dejal je med drugim: "Čutim se krivega, a ne vsega. Vem, da sem. imel v roikah nož, toda ne spominjam se tega, kar se je zgodilo, ker sem bil popolnoma pijan." Vse priče so iz-|v*eno potrdile, da je bil sicer Divjak pri Kušarjevih vinjen, toda ne tako, da bi ne vedel, kaj da dela; zaletaval se ni, noge so ga dobro nesle. Ves dogodek so opisale priče tako-le: Prišel je zvečer v gostilno. Gosti!ničarka Ivanka Ku-Sar mu je dala pečenko in solato; pečenko je .snedel, solato pa ne. Ko je Kušar upihnil v veliki sobi luč in odoovedal gostom pijačo, je prišel Divjal: v kuhinjo. Tam sta se nekaj časa šalila s Kuclerjem, nato pa sporekla. Spoprijela sta se in med spopadom je Divjak Niiirtuo nuvarno obklal Kuclerja i in je le srečen slučaj, da mu ni zadal smrtne rane. Na poziv žene in svoje hčerke je šel KiLŠar Divjaka mirit. V veži je slišal njegov 121etni sin Vinko, ko je Kiu^jr za-klical: ".ležeš, jaz sem zaklan!" V kuhinji je odgmil pred svojo ženo telovnik, pokazal na rano na levi strani ter izkliknil: "Poglej, kaj mi je Divjak naredil!", zami-žal, se zgrudil in umrl. — Od Kušarjevih je odšel Divjak domov. ?.Ied potjo je srečal Viktorja TrČ-ka, ki se je čudil, ker je bil Divjak brez klobuka. Trčku je Divjak rekel: Pri Kusarju sem pastil klobuk in palico; m^/e so ven vrgli; mene ne bo noben po glavi tolkel; pa sem jim tudi jatz dal. naj hudič crkne, saj zdaj niso nič poskusili, zdaj pa bodo!" — Porotni senat je stavil porotnikom T> vprašanj. Porotniki so soglasno potrdili na nje stavljena vprašanja glede na uboj Kušarja in z ozi-rom na Kuclerjevo težko telesno poškodbo; soglasno so zanikali vprašanje o Divjakovi popolni pijanosti, kakor tudi vprašanje, Če je ravnal Divjak v ^ilobranu. Na podlagi tega je sodišče ohnodilo Divjaka na 3 leta težke ježe. stvu pred natural izacijskim sodiščem. Ako se preseli z možem v inozemstvu, potem bi veljalo glede nje iste določbe o ekspa-triaciji, kakršne so v veljavi glede naturaliziranih državljanov, O teh namreč se domneva, da so se odrekli ameriškemu državljanstvu, ako prebivajo v inozemstvu skozi pet let in v svoji rojstni domovini skozi dve leti; to domneva pa morejo ovreči potom prijave pri ameriškem konzulatu. Vse one prejšnje Amerikanke, ki so vsled poroke zgubile svoja državljanstvo, bi ga lahko zopet dobile potoni zgoraj navedenega olajšanega postopanja; zraven tega pri njih bi odpadla potreba po spričevalu o prihodu (Certificate of Arrival), ako se med tem ostale v (Združenih Državah. Skratka, novi zakon določa, da državljansko pravo ženske je odvisno od nje same in ne sledi državljanstvu moža. ako se poroči Inozemka. najsibodi samka ali po ročena. more postati ameriška državljanka na podlagi splošnih predpisov o natralizaciji. Ako je poročena z inozemcem. more sama postati državljanka, tudi ako on ostane inozemec. Ako pa je njen mož Amerikanec, potem pa mora tudi zaprositi za naturalizacijo, ravnotako kakor vsak dru-gi. ali veljalo za njo posebne olajšave, ker v takem slučaju ji ni treba prvega papirja in se zahteva le enoletno bivanje v Združenih Državah. Amerikanka pa. ki se poroči z inozemcem. ostane še vedno ameriška državljanka. Osnovno načelo numeraveuega zakona je enakopravnost ženske-ga spola tudi v zadevah državljan stva. Tobačni monopol, ki je obstojal doslej v Poljski samo v bivših avstrijskih deželah, «e raztegne na vso državo. * P V E R TISEMENTS ŽENITNA PONUDBA. fant, star 2r«< Pm1, OKT, Parnik PHILADELPHIA je eden nai-hitrejš i; največjih in najbolj razkošno opre:.il jenin parnikov, ki vozijo med New Yorkom in pristanišči Sredozem-■kena morja Prvi, rlrtivi jn Vetji razred. Iz-1 vrstne kabine tretjega razreda za! 2 in 4 rippb«*. Dnpti vtna pri obedu.' Prodaja vnaorel plačanih šifkart. Za cene in preskrbltev prostora vprašajte pri lokaJnlh agentih ali JOHN J. DWYER Gen potniški agent NEW YORK NAPLES LINE 15 PEARL ST.._NEW YORK CITY K. W. Kerr.pf, Gen. West. Pass. Agent 120 N. La Salle St.. Chicago. II«. Pozor! Sorodnik« in znance Je zopet mogoče dobiti iz starega kraja, ker je bila dosedanja postava (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znanee iz kraja imajo, prednost ameriški državljani in! oni, ki imajo prvi papir. Kdor že-' 'i dobiti koga iz starega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna in solidna postrežba jamčena. PRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York slovenska banka Zakrajšek* Češarek 0 — 3th c v-»- -. M. - fmed 15. in IS. < esto ) poillja denar v Jugoslavijo. Italijo itd. — prodaja vozne listke za vse va-inejie Črte: — izvršuje notarske posle. ki so v zvezi s starim krajem. — • Cene vedno, med najnižjimi. Telefon Wat k In* 7522. DVERTISC IN -OLAt" NARODA' b- * i »'»it, tt* ~ *» fc- V t' r» * J v "* tesna zveza JUGOSLAVIJO ^IREDSear&IKI New York do Cherbourg in Anlwerpen Zeeland — X julija; 12 avg,: 16 sept. KroonJano—15 julija.; 19 avg.; 23 sept-Lapland — 22 juli.; 26 avg.; 30 sept. Gothland 29. Jul. Naravnost v Antverp Plnland -r. avgusta: 9 sept.; 14 okt. Samland (samo Q. razred) 1 avgusta ^AKEBKANlmx lz New Yorka do Plymoutha, Cherbourga in Hamburga. *Manchuria — 5 julija: 9 avg.; 13 sept. St. Paul — 12 julija; 16 avg.; 20 aept, I •Mongolia — 26 julija; 30 avg.; 4. okt. Minnekahoc '.«amo 3. razred) 2 avg.; 6 septembra. •Nove preuredbe 3. razreda z vsem modernimi udobnostmi white Star New York do Cherbourg tn Antwerpen Majestic (SS.OOO ton) « julija; 29 Juli.; 26 avg. Najvefji parnik sveta. Olympic — 15 julija; 12 avg.; 2 sepL Homeric — 22 julija: 19 avg.; 9 sepi. Privedite Jih Iz Evrope na naiih udobnih parnlkih. Dobra hrana, Zapvil prostori. Udobna. stanovanja, Uljudni služabniki, ki govore vaft jezik. VpraJSajte naa glede udobnih vnaprej plačanih voženj. Vprafiajte pri: PASSENGER DEPARTMENT No: 1 Broadway. New York __ aH pri lokalnih agfftitlh KATAR MEHURJA BODITE ZDRAVI (Sašitarr Ck> preprecevalec Sestavina moderne preiskava, r^tkl »M»fS. Vri kkanssjl al SI p. Ol Box 199. New Tork ■ Is \ ---X • * g I Mo?ela. — Snfki spisal An tov Čehov. .; | * v 1 - 1 4 * V Ta "OUs Naroda" prevel O. F. 1 23 X K \ (Nadaljevanje.) — Kaj misliš 7. cdlieno družino ? — je rekel Laptev, ki je kc-maj radrževal -»vejo iazdraženost. — Res, odlična družina! Veleposestniki so pretepali našega starega očeta in vsak namanju vladni pisunček ga je suval v'lice. X-.jin stari oče j« pretepal naju««t*ri očeta in najin oče je pretepa' naju Kaj je storila tvoja odlicn.-a družina /a nas! Kakšne \r*te t.vct, kakšne vrste kri sva podedovala? Ske.zi cela tri leta si prerekal kot nevedni šolmošter ter govori! vsakovrstne neslanosti in s*-daj si napisal — to suženjsko zmazilo tukaj! Jaz pa. poglej name . . . Nikake prožnost, nikake drznosti, ni-kake močne volje. Tresem se vspričo vsakega koraka, katerega naplavim, prav kot da bom tepen za to. Bojim se pr