Kmečka irgovina Sifajno nspela vinska razs.ava in sejem v Svečini V nedeljo, 5. maja, je vinaraka podružniea v Svečini skupno z drugimi organizacijami ter 3 pomočjo banske uprave priredila kraano organizirano vinako razstavo. že dan poprej proti večeru je imela razstava viaok obiak. Pripelja) se je minister dr. Krek v spremstvu mariborskih odličnikov. Gojenke tamkajšnje goapodinjske šr>le'90 mu priredile prisrCen aprejem. Pozdravile so ga z nagovorom in so mu izrof.ile krasen šopek. G. minister je vaaki gojenki podal roko. Predatavili ao se mu tudi okolišiki župani in voditelji naših organizacij. — V nedeljo ob 8.30 je zastopnik g. bana inž. Podgornik kot načelnik kmeti.iskega odde'ka 8 primernim nagovororn otvorii razstavo. Goste je pozdravil pr_dsednik Vinarske podružnice svečinski Tx>džupan Jože Paskolo. Govorila sta še tudi ob otvoritvi mariborski podžupan Žebot in predaednik okrajnega kmetiiskega odbora bivši oblastni odbornik Lojze ZupaniC. Razatavljenih je bilo okoli 200 najbolj- ših in najvdnejaih vrst vina iz avečinskega okollša. Strokovna komisija je izjavila, da takih specialnih in finih vin, kakor jih ima Svečina z okolico, ma!o kje najdejo. Obiak na razstavi je bil ves dan izredno velik. Dopoldne ao prispeli z velikim avtobuaom gojenci kmetijake šole iz Križevcev na Hrvatskem, goatilniSarJi in vinski tr» govci iz Ljubljane in ostale Kranjake ter številnl Mariborčani. Popoldne pa je pripeljalo v Sve_lno toliko avtomobilov in avtobusov iz vseh krajev Slovenije. da je bil ves širni prostor okrog svečinskega gradu zatrpan z vozili in je moralo orcžništvo odrediti parkiranje voz na prostoru pri cerkvi. TJsneh vinskega aeima je naravnost presenetljiv. Gostilničarji iz Maribora in vse SIovenije, ki so ae v zelo velikem številu udeležill te raj^^Lve, sc pokupili skoro vsa vina, ki so Se bila ra razpolago pri slovitih svejin_kih vmogradrikih. Cer.e na sejmu so po3ko_ile na 7, 8 in celo na 9 din liter. Prireditev je usp?l_ v vsakem oziru. častitamo našim vinogradnikom v Sve_ini in okolici k tako lepemu uspehu! Trgovina pod okriljem državnih oblasti Dne 7. maja se je v Beogradu seatal jugoslovansko-nemški trgovski odbor, da prerešeta vaa vprašanja, ki priluujajo v poštev pri izmenjavi blaga med Nemčijo in Jugoalavijo. V glavnem se hoče vse potrebno ukreniti v zvezi z vključenjem Češko-Moravske v nemško carirusko območje. Kar ae tice izmenjave blaga samega, ne bo nobenih sprememb, posebno ne z naše strani, kajti letošnja žetev ne kaže ugodno in bodo naše dobave kmetijskih pridelkov Nem.iji najbrž ae manjše kot prejanje dve leti. Prav tako ne bo zvišana vrednoat (kurz) nemške marke, o čemer se je govorilo, saj se je vrednoat dinarja nasproti marki eelo zboljšala. Radi tega Nemci niti niao načeli vprašanja zvišanja vrednosti nem. marke. Devizni odbor Narodne banke je odločil, da pride pod kontrolo tudi izvoz cementa in drv za kurjavo. V smislu te odločbe so storjeni vsi potrebni koraki pri izvoznikih in tozadevnih denarnih zavodih, preko katerih se vrSe plačila a tujino. Zanimivo je, da je italijanski trgovinski delegat v Beogradu iskal od naših oblaati dovoljenje za izvoz 150 vagonov koruz« v Albanijo, kjer prebiivalatvo strada. Naša vlada je dala odgovor, da tega ne more dovoliti, ker se drži odredbe, izdane prejšnje jeseni, po kateri je zabranjen vsak lzvoz koruze iz naae države. Miniater trgovine dr. Andres je odredil poviaanje cen živini, ki ae izvaža v Italijo. To povišanje je odrejeno v aporazumu z Italijo. S povišanjem je izravnana razlika med naaimi tržnimi cenami živine in cenami živine v Italiji, določenimi pred par meseci. Na merodajnih meatih se proučuje vprašanje prepovedi izvoza katrana. To vprašanje je prav tako važno v sedanji vojni, kajti Finaka, švedaka in Poljska, ki so prej zalagale avetovni trg s katranom, ne pridejo ved v poštev pri Izvozu istega. Naš katran se je radi tega zelo iskal, radi 6esar so se pa jeli prekomerno izkoriščati naši borovi gozdovi. Radi tega ni izključeno, da se bo izvoz katrana aploh prepovedal. Vlada je podpisala uredbo, s katero se pooblaS6a Prizad, da uvozi 5000 vagonov koruze carine prosto. Po isti uredbi se bodo popisale vse zaloge koruze v državi. Službeno poročilo Ijublfanske blagovne borze Smreka-jelka. Hlodi I., n. 235—305, brzojavni drogovi 220—250, bordonali 320—370, filerji do 5/6 250—290, trami ostalih mer 260—320, škorete 560—730, deske-hlodi 560—640 din kubični meter. Bukerv. Hlodi 125—155, hlodi za furnir 250 do 300, deake-plohi, neobrobljeni 300—350, oatrorobi 520—600, parjeni, neobrobljeni 420—480, parjeni, ostrorobi 590—700 din kub. meter. Hrast. Hlodi 235—350, bordonali 800—900, deske-piohl neobrobljeni 700—800, frizi 750—950 din kub. meter. Ostali les. Obrobljene deske-plohi: macesen 1000—1050, brest 690—760, javor 680—750, jesen 710—760, lipa 610—670 din kub. meter. žito. Koruza 192—195, banataka pšenica 253 do 255, bačka pšenica 260—262, ječmen 210 do 215, oves 205—210, rž 215—217, ajda 210—215, pposo 260—265 din 100 kg. Mlevski izdelki. Pšenična moka Og 380—390, ps.ni.na moka 2 360—370, št. 5 340—350, št. 6 320—330, debeli pšeni.ni otrobi 180—185, drobni pšeni.ni otrobi 170—175 din 100 kg. Deželni pridelkl. Fižol ribničan 500—550, prepeličar 550—600, krompir 165—170, induatrijaki krompir 115—125, sladko aeno v balah 115 do 120, polsladko seno v balah 110—115, kislo aeno v balah 95—100, pšenična slama v balah 65 do 75 din 100 kg. Stanje (tendenca) za mehki les zelo trdno, za trdl les stalno, za žito mirno, za mlevake Izdelke mirno, za deželne pridelke trdno. Cena mehkemu lesu padla Prihajajo poro-ila, da je v zadnjih dneh cena mehkemu lesu na domacih trgih padla za 60 do 70 din pri kub. metru. Cena je padla najprej na Sušaku, nato v Gorakem Kotaru, potem v Slovenijl in nazadnje v Bosni. Vzrok padca cen J« v tem, ker je naš lea za Anglijo predrag ln ai je lahko Angltja dobavUa cenejšl le_ iz Kanade. Tudl v Nem.ijo se je izvoz našega lesa radi viaokih cen zmanjsal. Naših lesnih trgovcev padec cen ni prav ni<5 prizadel, ker so bili o vaem pravo-aano poučeni in so s tem že računall. Radi tega ae gornji padec cen lesu ne razvidl niti iz službenih poročil ljubljanske blagovne borze. Trgovci, ki ao padec cen predvidevali, so že pri nakupu upoštevali 10% nižjo ceno, v kolikor je cena padla. Drobne gospodarske vestti 1,000.000 kg tobaka so kupili pri nas Nemci. Tobak bo poslan v Nem.ijo z vlakom. Tudi Slovaki so kupili pri nas 300.000 kg tobaka, katerega bomo po3lali na Slovaako prav tako z vlaki. Pet vagomov dalmatinskega vina je prodala v zadnjem času Nemcem »Gospodarska sloga«. Vagoni s ciatemami ao prifili iz Nemčije. Vino je kupljeno naravnost od kmetov, ki ga aami poatavljajo na železniške postaje, kjer ae vino takoj prelije v vagone-cisterne. »Gospodarska sloga« izvaža zaklano živino. V ta namen je vzela »Gospodaraka aloga« v najem večjo izvozno klavnico. Sedaj »Goapodarska aloga« kupuje različno živino ter jo izvaža v zaklanem atanju. Dovoljenje zvišanja cen izdaja v zadnjem času banaka uprava zelo pogosto. Dovoljenja se nanašajo na zvisanja cen mesu, kruhu, bučnemu olju itd., in to v raznih krajih Slovenije. Gene govcje živine po sejmih Voll. Maribor debeli 7—8 din, poldebeli 5.25 do 6.75 din, plemenski 5.75—7 din; Slov. Konjice II. 6—7 din, Slovenjgradec I. 6.50—7 din, II. 5 do 6 din; Gornji grad I. 7.50 din, II. 6.50 din, III. 5.50 din; Brežice I. 10 din, n. 9 din, III. 7.75 din kg žive teže. Bikl. Maribor 4.75—5.75 din kg žive teže. Krave. Maribor debele 4.75—6.50 din, plemenske 4.50—5.50 din, klobaaarice 3.25—4.25, molzne 4.50—6.25 din, breje 4.25—5.25, Slov. Konjice 3—4 din, Slovenjgradeo 4,—5 din, Gornjl grad I. 6 din, H. 5 din; Brežice^I. 8 din, n. 6 din kg žive teže. , TeUce. Maribor (mlada.žlvina) 5.50—7.25 din, Slov. Konjice II. 6—7 din, Slovenjgradec 5—6, Gornji grad I. 6.50 din, II. 5.50 din, Brežice I. 9 din, n. 8 din kg žive t.že. Teleta. Maribor 5.75—7 din, Slov. Kongice n. 7—8 din, Slovenjgradec I. 7 din, II. 6 din, Gornji grad I. 7 din, II. 6 din, Brežice I. 8 din, II. 7 din 1 kg žive teže. Goveje meso. Slov. Konjice 12 din, Slovenjgradec 12—14 din, Gornji grad 12—14 din, Brežice 14—16 din kg. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tednov stare 130 do 155 dln, 7—9 tednov 140—160 din, 3—4 meaece 240—285 din, 5—7 mesecev 380—450 din, 8—10 meaecev 485—600 din, 1 leto atare 830—900 din komad; 1 kg žive teže 8—10 din. Pršutarji (proleki). Slov. Konjice 12 din, Slovenjgradec 8—11 dln, Gornji grad 8 din, Brežice 10 din kg žive teže. Debele svlnje (špeharji). Slov. Konjic. 13 do 14 din, Gornji grad 9 din, Brežice 13 din. Svinjsko meso. Slov. Konjice 14—16 din, Slovenjgradec 16—17 din, Gornji grad 16 din, Brežice 16—20 din kg. j Slanina. Slov. Konjice 18 din, Gornji grad 18, Brežice 18—20 din kg. Svinjska niast. Slov. Konjioe 19 din, SlovenJgradec 22 din, Gornji grad 22 din, Brežice 22 do 24 din kg. Tržne cene Krompir. Slov. Konjice 2.40 din, Gornji grad 2 din, Brežice 2.50 din, Maribor 2—2.50 din kg. Fižol. Slov. Konjice 7 din, Slovenjgradec 6—8, Brežice 6 din, Maribor 6 din kg. Seno. Maribor sladko 180 din, kialo 160 din, Gornji grad 100 din, Brežice 150 din 100 kg. Lucerna. Gornji grad 120 din, Brežice 175 din 100 kg. Slama. Maribor 75 din, Slovenjgradec 50 din, Gornji grad 60 din, Brežice 80 din 100 kg. Drva, Slov. Konjice 85 din, Gornjl grad 75 din, Brežice 90 din kub. meter. Zelenjava. Mariboraki trg: čebula 3—4 din, cesen 8—10 din, kialo zelje 5 din, hren 7—9 din kg, glava zelja 0.50—6 din, ohrovta 0.50—5 din, z6lene 0.50—3 din, glavnata solata 1—4 din, koleraba 2—3 din. Sejmi 14. maja svinjaki: Ormož, Središče (namesto 13.); tržni dan: Dolnja Lendava; goveji in konjski: Maribor; živinaki: Ljutomer; živinski in kramarski (nameato 12.): Lremberg, Planina, Teharje, Slovenjgradec — 15. maja svinjski: CeIje, Trbovlje — 16. maja tržni dan: Turnišče; živinski in kramarski: Vojnik, Slivnica pri CeIju, Pilštajn, Razkrižje — 17. maja svinjaki: Maribor — 18. maja svinjski: Brežice, Celje, Trbovlje, Gospodarska posvetfovalnica F. F. Selo. Krompir je posebno hvaležen za gnojenje s kalijem. V poštev pride 40% kalijeva sol, katere vzemite okrog 100 kg na oral. Potrosite jo lahko ob priliki prvega okapanja krompirja. Ker je Vaša zemlja bolj težka, bo potrob<ivala manj kalija, zato pa je potrebno, da še pognojite (tudi ob' priliki okapanja) ». auperfosfatom. Če ate gnojili s hlevskim gnojem, je potrebno, da dodate še 15—20 kg superfosfata na oral. Superfoafat pomaga razkrajati hlevaki gnoj, ki pride radi tega prej do učinka, kar je važno poaebno za Vašo zemljo. Z dušikom Vam ne bo potrebno gnojiti, posebno 6e ate gnojili s hlevakim gnojem. Le v primejru, da niste gnojili a hlevakim gTiojem, je potrebno, da pognojite še a čilskim solitrom (okrog 180 kg na oral), ker druga umetna dušičnata gnojila radi težke topljivosti ne pridejo več v poštev. Gnojili boste torej le a kalijevo soljo (okrog 100 kg na oral) in pa a superfos.atom (15—20 kg na oral) ter v primeru, če niate nič gnojili a hlevskim gnojem, še a čilakim solitrom. V tem primeru (namrec če niste gnojili s hlevskim gnojem) pa morate obrok kalijeve aoli in superfoafata zvišati na okrog 200 kg- kalijeve aoli in pa na okrog 40 kg superfoafata za oral. č. J. župetlnci. Kot pri domtUSi, črni ali štajerski detelji, tako tudi pri lucerni pustimo za seme le drugo košnjo, ki daje več aemena kot prva košnja. Lucerna je zrela, ko porjavijo stročki in postane seme rumeno in trdo. Semensko lucerno je previdno požeti in ko je dosti auha omlatiti. Na oral lahko pridelate 200—300 kg