INSTITUT ZP NOVEJŠO ZGODOVINO CO BISS ® ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA GRADIVO IN RAZPRAVE Zorka Škrabi Hranilništvo na Dolenjskem in v Beli krajini France Štukl Hranilništvo v Škofji Loki LJUBLJANA 1983 ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA oa A IT 3 JO T 8 .G r 303H 8 aO IH IlA fl» U3 8 V M I M 3 X 8 1 H 3J O C 1 A U 30I M J I L 0809 H l 30I H J I H A H H T ^ er A T 3J or ...................................................................... flfigm bss f lin t i Zorka Škrabi imen^eb?^ .................... bovU lüvssi ni >)9netafiM I o M ß bo q invonaO svirhs ni einevolaoH IÖ ulivetž o iMfsboS OC ................................................................................ guibss rlintib9i>) vonsgio riinv6iqu vodinaiqss sl HRANILNICE IN POSOJILNICE NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI OD SREDE 19. STOLETJA DO LETA 1947 2 2 r .................................. . . . ( \* e r - e o e r ) WoJ itto^é v soinli[oaoq ni Boinlinsirl B>labuiJ \£.r ' - t ,.... ü ■■. snteeM \êl - ç . . v j & l ö r $%a&3BataHnganisttisR 8£l ........................ * •••■ *......... • ............................ oinlinsirl svibßiQ 6Q9jlavirh6 3iqo9 r h B r . . . .y-~. M . I |. . W . % ; • ■ o . „ France Stukl HRANILNIŠTVO V ŠKOFJI LOKI V ČASU OD 1896 DO 1947 m velaoiiM en i : > ) 9 }iv O - lsinoŠ sS o L ib nsiovogbo 9 ( (n ß s ,B n fi[ld u (J v irile idanivobogS liiolss n i Isb sl - .oen irloa leJleV ib n i nuis3 stusiT : v o M t 9 svoq ibovsi^ - IseeJ-ism eL ß [ - 3 l toiq " 10M 9J - .9 o n B t3 -lu» 9 lii08 0 r n 0 o n S n sn rt oa oisbsl - b jIo J ejto^ S m iutS o}o3 n i ot8 9 r n ovoH .o o ilX o jIib M 9 titeiQ O fo 3 : X b ìT - 9 (in evol8 taon q u jtè em uîlu» n i s^oJ B tto^êjeonqu^a sniuiluX .oîaam ovok l ta on q u ^ a sm ui Novo mesto - Škofja Loka 1983 KAZALO HRANILNICE IN POSOJILNICE NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI OD SREDE 19. STOLETJA DO LETA 1947 Uvod ................................................................................................................................................. 5 Nastanek In razvoj kreditnih zadrug ............................................................................................ 6 Osnovni podatki o kreditnih zadrugah ........................................................................................ 10 Poslovanje in arhivsko gradivo kreditnih zadrug ........................................................................ 23 Podatki o številu članov in o denarnem prometu kreditnih zadrug .................. ................. '? / 26 Iz zapisnikov upravnih organov kreditnih zadrug ...................................................................... 30 Kratice ............................................................................................................................................. 84 Popis arhivskega gradiva ............................................................................................................... 84 ŽOsammenrassuBg . r f . ............................................................................................. 89 Literatura ............................................................................................................... 90 HRANILNIŠTVO V ŠKOFJI LOKI V ČASU OD 1896 DO 1947 Uvod ................................................................................................................................................. 95 Hranilnica in posojilnica v Stari Loki (1896-1947) .................................................................... 97 Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki (1900-1947) .................................................... 99 Ljudska hranilnica in posojilnica v Škofji Loki (1903-1947) .................................................... 122 Mestna hranilnica v Škofji Loki (1927/1926-1950) .................................................................. 127 Raiffeinsenkasse Laak (1942-1946) ............................................................................................ 137 Popis arhivskega gradiva hranilnic ............................................................................................... 138 Povzetek ........................................................................................................................................... 141 Zusammenfassung ......................................................................................................................... 142 M u t o 9 0 (1 6 1 i 6522 3o^ Izdal in založil Zgodovinski arhiv Ljubljana, zanj je odgovoren dr. Jože Žontar. - Ovitek: ing. Miroslav France. - Lektor: prof. Jeja Jamar-Legat. - Prevodi povzetkov: Traute Sežun in dr. Valter Bohinec. - Fotografije: Marko Klinc, Novo mesto in Foto Šturm Škofja Loka - Izdajo so finančno omogočile: Kul­ turna skupnost Novo mesto, Kulturna skupnostlškofja Loka in Kulturna skupnost Slovenije. - Tisk: Šolski center tiska in papirja Ljubljana. - Naklada: 350 izvodov. ' Zorka Škrabi Hranilništvo na Dolenjskem in v Beli krajini M n j8 s * u g m acinatoci en ovièinlineiH ini|&i>i ilaS v ni J ptoî Jamar-Legat - Prevodi povzefeär Trau» Setun in d t VeHer Bohinec - UVOD Ko je Zgodovinski arhiv Ljubljana ustanovil enoto za Dolenjsko in Belo krajino in dobil arhivska skladišča, smo v letih 1974 do 1978 prevzeli arhivsko gradivo Dolenjskega mu­ zeja v Novem mestu in Belokranjskega muzeja v Metliki. Arhiv je tako pridobil bogato gra­ divo, ki smo ga morali obdelati in tako približali tudi širšemu krogu ljudi. Da sem se lotila prav hranilnic in posojilnic je bil poglaviten vzrok v tem, da je ta fond obsegal ogromno količino gradiva - knjig, ki so zavzemale veliko prostora. Da pa bi ugo­ tovila, kaj je od te ogromne količine gradiva res vrednega, sem morala tem eljito preučiti vse gradivo. Rezultat tega je publikacija Pregled kreditnih zadrug na ozemlju Dolenjske in Bele krajine od ustanovitve do njihove ukinitve s popisom gradiva. V prvem delu publikacije sem na kratko opisala razvoj in nastanek denarnih zadrug na splošno, nato pa sem nanizala le suhoparne zgodovinske podatke, ki sem jih dobila iz registrov Okrožnega sodišča Novo mesto' in le izjemoma tudi iz zapisnikov občnih zborov. Poleg teh navajam v posebni razpredelnici po letih število članov, denarni prom et dohod­ ke in izdatke zadruge ter čisti dobiček, seveda le za tiste zadruge, za katere so ohranjeni zaključni računi. Pri navedbi števila članov je bilo odločilno število na začetku leta. V tretjem delu pa so objavljeni nekateri najpomembnejši in najzanimivejši deli zapis­ nikov z razlago kratic, ki se največkrat pojavljajo v tekstu. Zal pa vseh prav tako zanimivih in pomembnih zapisnikov zaradi preobsežnosti gradiva ni bilo mogoče objaviti. Morda pa bo to spodbuda raziskovalcem, da se bodo te problematike lotili bolj tem eljito Zapisniki prvih denarnih zadrug so pisani v nemškem jeziku ali mešano, kasneje pa so vsi pisani v slovenskem jeziku. Kaj je moč zvedeti iz zapisnika, je odvisno od tega, ko­ liko je bil pisec pismen oziroma izobražen. Imamo npr. ohranjene zapisnike, ki ničesar ne povedo, pisava je okorna in nečitljiva, o slovničnih zakonitostih pa ni sledu. 1 Reg I, II, III; hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana Pri vsaki denarni zadrugi, pri katerih so objavljeni zapisniki upravnih organov zadruge, navajam v začetku ime zadruge in za kakšne vrste zapisnik gre (občnih zborov, sej uprav­ nega odbora, sej nadzornega odbora), potem pa so za vsak zapisnik navedeni le datumi sej. Če je tekst brez pik na začetku ali koncu, pomeni, daje objavljen v celoti. Tri pike nam­ reč pomenijo, da je del nebistvenega teksta izpuščen, bodisi še pred zaključkom stavka ali na začetku novega. Tekst je napisan v glavnem z vsemi pravopisnimi in slovničnimi na­ pakami, ki so jih zagrešili pisci zapisnikov. Okrogli oklepaj s pomišljajem pomeni da be­ seda manjka, ker je v zapisniku napisana nečitljivo. Prav na koncu pa je še natančen opis arhivskega gradiva kreditnih zadrug, ki je zaradi boljše preglednosti popisano po območjih občin s tem, da smo občini Črnomelj in Metlika združili v območje Bele krajine, ker se tudi arhivsko gradivo za območje teh občin hrani v skupnem skladišču. 5 NASTANEK IN RAZVOJ KREDITNIH ZADRUG Kreditno zadružništvo se je v naših krajih razvilo v drugi polovici 19. stol. zaradi neu­ godnega gospodarskega položaja slovenskega kmeta in delavca in zaradi narodnostnega zatiranja. Ustanovitelji so z zadružništvom hoteli doseči predvsem gospodarsko samostoj­ nost in neodvisnost slovenskega gospodarstva od nemškega kapitala. Slovenski domol­ jubi, ki so se lotili ustanavljanja omenjenih ustanov, so marsikaj potrpeli in premagali mar­ sikatero težavo. Najbolj so jim nasprotovali narodni nasprotniki, ki jim naglo širjenje slo­ venskega posojilništva ni šlo v račun. Skušali so zavreti njihov razvoj, pri tem pa so jim po­ magale Slovencem neprijazne oblasti, ki so več ali manj odkrito ovirale ustanavljanje po­ sojilnic, saj je ustanovitev vsake posojilnice dejansko pomenila ustanovitev narodno gos­ podarske trdnjave, kjer je slovenski človek našel v gospodarski stiski svoje zatočišče in oporo. Pa tudi del slovenskega prebivalstva, ki so mu bile zadruge namenjene, je sprva nanje gledal z nezaupanjem, saj je bil slovenski kmet že od nekdaj nezaupljiv do »novo­ tarij«. Pri Slovencih lahko štejemo za očeta zadružništva brata dr. Josipa Vošnjaka, ki je kot teoretik že leta 1872 po časopisju pozival k ustanavljanju posojilnic in Mihaela Vošnjaka, ki je kot praktik uresničeval Josipove ideje, saj je kot slovenski nacionalist kmalu spoznal, da je gospodarska blaginja pogoj za narodno osvoboditev. Najprimernejša gospodarska oblika pa se mu je zdela zadruga. Zato je začel ustanavljati zadruge po nacionalno najbolj ogroženih krajih. Tako so bile že leta 1872 ustanovljene prve hranilnice v Ljutomeru, Po­ stojni, Kranju in 1873 v Bistrici na Zilji, kot prva na Dolenjskem oziroma v Beli krajini pa je bila leta 1874 ustanovljena Prva dolenjska posojilnica v Metliki. Pri organiziranju slovenskih posojilnic se je Vošnjak uprl na ideje Schultze-Delitscho- ve zadruge, ki so bile namenjene predvsem obrtnikom, delavcem, trgovcem in drugim ma­ lim ljudem iz meščanskih krogov. Ker pa te vrste zadrug niso v celoti ustrezale slovenskim kmečkim razmeram, je nekaj idej prevzel tudi od R eiffeisna- očeta nemškega zadružništ- va. , - * Od devetdesetih let prejšnjega stoletja pa ima za nadaljnji razvoj slovenskega zad­ ružništva veliko zaslug klerikalna stranka, posebno pa dr. Janez Evangelist Krek, ki je na­ daljeval začeto delo in kreditne zadruge razširil po podeželju. Tako kot se je prej Vošnjak upiral predvsem na ideje Schultze-Delitschove zadruge, je Krek širil rajfajznovske poso­ jilnice, ki naj bi preprečevale oderuštvo in povezovale kmete med seboj. Zadružništvo naj bi bilo tudi izven strankarskih bojev, vendar tega v praksi ni bilo, saj je bila večina kreditnih zadrug strankarsko opredeljena. Vsaka od političnih strank je imela svoje zadruge in svojo zadružno zvezo, ki je skrbela za strokovno usposabljanje in medsebojno kreditiranje. Tako sta bili ob koncu 19. stol. (1895) ustanovljeni dve zadružni zvezi, in sicer Gospodarska zve­ za in Zveza kranjskih posojilnic, ki je kmalu prenehala delovati, medtem ko je Gospodars­ ka zveza postala glavna centrala klerikalnega zadružništva v Sloveniji. Leta 1903 ob izdaji revizijskega zakona je bila osnovana Zadružna zveza v Ljubljani, katere glavna naloga je bila revizija včlanjenih zadrug in zaščita njihovih interesov. Že leta 1907 pa je bila usta­ novljena Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, ki je združevala pod svojim okriljem liberalne zadruge. Zadruge so bile vse do 9. 4. 1873, ko je bil izdan zadružni zakon, organizirane po za­ konu o društvih, ki je izšel leta 1852. Prvo tako društvo na slovenskem ozemlju je bilo usta­ novljeno leta 1856 z imenom »Obrtno pomožno društvo«. Ustanovil ga je ljubljanski ob­ rtnik češkega porekla Horak. Združevalo je vse ljubljanske obrtnike. To društvo je bilo v prvi vrsti denarna zadruga, ki je poslovala v nemškem in slovenskem jeziku in je bila kot taka tudi prva vpisana v zad­ ružni register (8. junija 1874). Na območju Dolenjske oziroma Bele Krajine pa je bila prva vpisana v zadružni register »Prva dolenjska posojilnica v Metliki« (29. 12. 1874). 6 Zadružni zakon je dal zadrugam posebno zakonsko osnovo in zelo olajšal njihovo ustanavljanje. Za ustanovitev zadruge ni bila potrebna oblastvena odobritev kot do tedaj za denarne zavode, ki sojih ustanavljali v obliki društev. S tem pa je bila odstranjena ena glavnih ovir, saj je bila taka oblastvena odobritev popolnoma odvisna od dobre volje od­ ločujočih upravnih faktorjev, ki so bili vse prej kot naklonjeni slovenskim težnjam. Zadnja leta pred prvo svetovno vojno pa je v zadružništvu nastopila doba stagnacije. Z razpadom avstro-ogrske monarhije in z nastankom kraljevine SHS je ostal velik del slo­ venskega ozemlja in z njim približno 194 zadrug izven meja nove države Poleg tega pa je na denarnem področju nastala prava zmešnjava zaradi različnih vrst denarja, kar ni bilo v prid zadrugam. V Sloveniji je bila v prometu zaradi pomanjkanja drugega denarja krona. V začetku leta 1920 so izdali nov denar in označili vrednost v kronah in dinarjih, in sicer štiri krone za en dinar. Končno pa je bil ob koncu leta 1922 dokončno vpeljan dinar kot plačilno sredstvo. Kmalu po vojni se je slovensko kreditno zadružništvo močno okrepilo, saj je že v za­ četku leta 1925 delovalo v vsej tedanji Sloveniji 485 kreditnih zadrug V začetku tridesetih let, ko je svet pretresala gospodarska kriza, pa se je vse bolj poslabševal gospodarski po­ ložaj slovenskega kmeta in s tem tudi zadružništva. To se zelo lepo vidi npr iz spisa v ka­ terem dr. Globevnik toži Hranilnico in posojilnico za Kandijo in okolico: »V mesecih julij, avgust in september 1931 so vlagatelji navalili na denarne zavode in dvignili približno za 3 milijarde dinarjev vlog, dvignjeni denar pa povečini spravili čez mejo ali pa ga poskrili doma ter ga na ta način odtegnili rednemu prometu v državi. Ker pa so znašale skupne vloge v celi Jugoslaviji cca 17 milijard din, emitirani bankovci pa cca 5 milijard din s pre­ ostalimi cca 2 milijardi din, ki sta še ostali doma v prometu, denarni zavodi niso mogli več zadostiti zahtevam svojih vlagateljev. Zaradi tega so sklenili vsi denarni zavodi Dravske ba- novine-med njimi tudi tožnica-na svojem sestanku v Ljubljani dne 25 9.1931, da zaenkrat, dokler se razmere ne zboljšajo, več kot 200 din mesečno na posamezno hranilno knjižico ne bodo izplačevali, da na ta način preprečijo polom denarnih zavodov in celotnega gos­ podarstva« Celoten položaj se je poslabšal, ko je bil aprila leta 1932 sprejet zakon o zaščiti za­ dolženih kmetov, ki pa naj bi veljal le šest mesecev. V tem času pa bi morala skupščina sprejeti zakon o dokončni ureditvi zaščite. Po tem zakonu je bilo sprejetih in izdanih več odredb o zaščiti kmeta (npr. 3. 8. 1934, 30. 9. 1935) in v zvezi s tem je bilo sprejetih tudi več odplačilnih načrtov. Po stari uredbi je bilo, eno najbolj spornih vprašanj, kateri kmet je sploh zaščiten, vendar tudi nova odredba ni dala zadovoljivega odgovora. Pač pa je nova uredba rešila sporno vprašanje, kdaj so zaščitene poročene žene, ki žive skupaj z možem. Do sedaj so namreč presojali moža in njegovo ženo ločeno, če sta oba imela pre­ moženje, in tako so lahko zahtevale zaščito npr žene, ki so imele samo kakšen vinograd, njihovi možje pa so bili trgovci ali obrtniki Z zadnjo uredbo pa je bilo to onemogočeno Poročeno ženo, ki je živela v skupnem gospodinjstvu z možem, so obravnavali, kot kmeta le tedaj, če je bil tudi mož kmet in so izvirali njuni dohodki pretežno iz kmetijstva. Ukinjena je bila tudi ugodnost predčasnega plačila, oziroma jo nova odredba ni poznala. Določba, da naj se odpiše 2 % na leto tistim, ki plačajo svoje obveznosti predčasno, je namreč resno ogrožala obstoj zlasti manjših kreditnih zadrug. Konec leta 1934 je izšla tudi uredba o zaščiti kreditnih zadrug in njihovih zvez, ki pa je vsebovala samo zaščitne mere, ne pa prave rešitve. Najhuje pa je udarila kreditne zadruge odredba o likvidaciji kmečkih dolgov leta 1936 (Službeni list, st 628/79 iz leta 1936.) Denarni zavodi so zaradi tega dobili protivrednost kot odškodnino v naslednji obliki za 50 % predanih kmečkih dolgov so dobili vpis v dobro na tekoči račun pri Priviligirani agrarni banki, ki ga je obrestovala po 3 % na leto in izpla­ čevala hkrati z obrestmi vred v obrokih 14 let Kdor je hotel, pa je lahko dobil na podlagi tekočega računa bone Vpis v dobro je izstavila banka, kadar je dokončno prevzela dol­ 7 gove, bone pa je izdajala samo na zahtevo posojilnic Za 25 % so dobili državnih obveznic, ki jih je država obrestovala po 3 % in jih je izplačevala po obrokih oziroma z izžrebanjem v dvajsetih letih Zadnjih 25 % pa so pokrile zadruge same iz rezervnih skladov. V kolikor pa rezervni skladi niso zadostovali, je primanjkljaj pokrila država z obveznicami. Sicer pa so bile zadruge že pred likvidacijo kmečkih dolgov v nezavidljivem položaju in jim tudi izvršilne sodbe niso mogle prav nič pomagati, ker zaradi pomanjkanja denarja ni bilo kupcev Za primer navajam dopis Ljudske posojilnice v Novem mestu z dne 1. 8. 1935 Zadružni zvezi v Ljubljani: »Kmetov, ki so pri nas zadolženi in ki so obenem prezadolženi tako, da ni mogoče rešiti posestev, če bi odpadla sodna zaščita naenkrat je 163, v skupni višini 1,695.432 din. K temu pripominjamo, da so pri nas cele vasi, katere so prezadolžene in ki se absolutno ne morejo rešiti svojih dolgov. Ti dolžniki seveda sedaj sploh ne mislijo na odplačilo svojih dolgov, tedaj tudi ne na plačilo obresti in samo čakajo nekega slučaja, ki jih bo rešil. Na tem je prizadeto predvsem naše Podgorje, to so vasi: Dolž. Pangerc grm, Gaberje, Ce­ rovec, Vinja vas, Plemberk. Brezovica, Konec, Podgrad, Stranska vas, Lakovnice. V teh krajih bi bilo vsako izterjevanje nemogoče Tako posestvo bi tudi na prisilni dražbi ne kupil nihče, ker nihče ne mara v te kraje, kdor ima denar Domačini, ki so pa prezadolženi, ne morejo reflektirati na kak nakup. Kako bi se tedaj pri ljudeh izterjalo dolgove, si mi zaen­ krat ne moremo zamišljati, zlasti ne, da bi bila kaka redna pot. Zlasti prihaja to v poštev pri takih dolžnikih, ki so zadolženi preko 10.000 din. Saj ti ljudje, upoštevaje stroške, ki jih imajo z vsakdanjimi potrebščinami, ne morejo iz svojih posestev spraviti toliko, da bi od­ plačevali letne obresti Vsemu temu je v veliki meri kriva tudi zaščita, ki je prišla v letu 1932. Od tega časa dalje so ustavili dolžniki vsako plačilo obresti, ne samo pri našem de­ narnem zavodu, ampak tudi drugod, in tako se nabirajo obresti in raste višina dolga, izgle- dov za plačilo pa nikakih. Tedaj tudi če bi zaščita odpadla naenkrat, bi ne bilo našim de­ narnim zavodom v naših krajih pomagano, ker noben denarni zavod ne bo hotel izterjevati takih terjatev, ker bi si s plačilom taks in drugih stroškov nakopal samo ogromne stroške, dočim efekta pri prodaji ne bi bilo'nobenega. Nujno potrebno bi bilo tedaj, da poseže vmes država, bodisi sama zase bodisi po ka­ kem večjem priviligiranem zavodu, in sicer s konverzijo dolgov ali pa tudi brez njih in z dol­ goletno amortizacijo dolgov« Med gospodarsko krizo je bilo zelo razširjeno prodajanje hranilcih knjižic. Vlagatelji so namreč v strahu, da bodo propadle, prodajali svoje hranilni -knjižice za mnogo manjšo vrednost, kot je bila njihova dejanska vrednost Dne 2.4 9 1937 je začel veljati nogi enotni zadružni zakon za vso državo Doslej je bilo v veljavi kar šestnajst različnih zakonov, ki so veljali v posameznih pokrajinah efli za posamezne vrste zadrug Novi zakon je imel vse polno novosti, ki pa so bile več^ali manj administrativnega značaja Kreditnim zadrugam je prinesel novi zakon nekatere omejitve Po novem zakonu so se lahko_ kreditne zadruge in njihove zveze ukvarjale samo s spre­ jemanjem hranilnih vlog, najemanjem kredita, dajanjem posojil, posredovanjem pri zava­ rovalnih poslih in z nabavo sredstev kmetijske produkcije na račun svojih zadrugarjev ter komisijsko prodajo pridelkov svojih članov Kreditne zadruge so smele svoje denarne viš­ ke nalagati samo pri svojih poslovnih kreditnih zvezah, le te pa pri državnih prjviligiranih ali samoupravnih denarnih ustanovah ali pa v tistih, pri katerih so imele zadruge večino del­ nic Vprašanje glasovalne pravice je rešii zakon z načelom, po katerem je lahko vsak član imel en sam glas. le v produktivnih zadrugah je bilo dovođeno imeti več glasov, toda največ pet. Zaradi tega v nekaterih zadrugah niso mogli spraviti v sklad dosedaj veljavna pravila s predpisi novega zakona Vendar pa je zakon v tem primeru dopuščal, da so smele zad­ ruge nekatere določbe prejšnjih pravil obdržati še nadaljnjih deset let od dneva razglasitve zakona Avtonomija zadrug je bila tudi z novim zakonom varovana in upravna oblast ni ime­ la nikakega neposrednega vpliva na delovanje zadrug. Kjer pa je upravna oblast našla 8 kakšno nepravilnost v zadrugi, je bila upravičena javiti to pristojnemu sodišču, kateremu so bile v zakonu pridržane obsežne pravice. Zakon je obljubil zadružništvu tudi posebno pomoč, in sicer iz posebnega ronaa, v katerega so se stekali določeni procenti čistega dobička nekaterih državnih in priviligiranih ustanov ter denarne kazni, izrečene od pristoj­ nih sodišč, zaradi kršitve zakonskih predpisov Druga svetovna vojna je delo kreditnih zadrug močno okrnila. Nemci so delovanje kreditnih zadrug prepovedali Bilo je le nekaj izjem, med njimi npr tudi Ljudska posojilnica v Novem mestu. Italijanski okupator zadrug ni prepovedal, pač pa jih je podredil nadzorst­ vu Visokega komisariata oziroma »Nadzorstvenemu uradu za zaščito štednje in dajanje posojil«, ki je imel sedež pri podružnici zavoda »Banka d'Italia» v Ljubljani V prvi polovici ieta 1942 pa je bil ustanovljen »Zavod za zadružništvo ljubljanske pokrajine«, ki naj bi up­ ravljal in nadziral zadruge v pokrajini. Če pa bi zadruge in zveze neredno poslovale, jih je Visoki komisar lahko razpustil. Že med NOB se je tovariš Kidrič zavzemal za zadružništvo in 19. XI. 1944 je bil neke vrste zadružni sestanek v Srednji vasi pri Črmošnjicah. Na tem sestanku so izdelali pred­ loge in smernice za razvoj novega zadružništva Na temelju smernic tega prvega zad­ ružnega zbora je predsedništvo SNOS postavilo Iniciat'vni odbor za zadružništvo Izdelali so začasna pravila, ki so po osvoboditvi postala temelj za reorganiziracijo zadrug. V po­ moč IZOS so osnovali okrožne in okrajne iniciativne odbore, ki pa so bili kot IZOS sam samo začasni Tako so organizirali najrazličnejše zadruge npr, nabavno-prodajne, obno­ vitvene, kmečke delavne zadruge itd , medtem ko je pomen kreditnega zadružništva upa­ dal Vse te zadruge, vsaj na področju Dolenjske in Bele krajine, so samo životarile ali delale z izgubo, dokler ni končno leta 19^7 izšla uredba o likvidaciji zadrug (Ur. I. LRS, 16/1947), ki je pričela veljati z dne 19 4 19471 . Konec leta 1946 pa se je pričel postopek likvidacije Zveze slovenskih zadrug in Zadružne zveze v Ljubljani. Iz povedanega povzamemo, d a je od konca 19. stol. pa do leta 1947, ko je izšla ur­ edba o likvidaciji zadrug, delovalo na področju Dolenjske in Bele Krajine 46 kreditnih zad­ rug Vse te zadruge so bile ustanovljene z namenom pomagati malemu človeku, kmetu in delavcu. Vsekakor pa so bili v zadrugah včlanjeni tudi premožnejši sloji prebivalstva in inteligenca. Skoraj v vseh zadrugah so bili poleg kmetov tudi obrtniki, (mlinarji, krojači, čevljarji, itd), uslužbenci (jetniški pazniki, pismonoše, uradniki itd)., tovarniški delavci, dek­ le, hlapci, inteligenca (učitelji, notarji, župniki itd ). Vendar pa sc bili premožnejši sloji v manjšini, kar vidimo iz vlog, ki so zelo nizke To je bil v pravem pomenu besede pristradan denar, kajti dolenjski km etje zaradi zastarelega načina gospodarjenja, neizobraženosti in zaradi pomanjkanja tržišča za svoje pridelke, živel izredno skromno Na Dolenjskem je bilo pri sodnijah, ki so spadale pod novomeško okrožno sodišče, vknjiženih preko 20 milijonov gld. dolgov, samo v črnomaljskem sodnem okraju 3,200.000 gld. V letih 1880-1882 je bilo na Dolenjskem na javni dražbi prodano za slabega pol milijona gld. 661 posesti. Cenjena pa so bila za 100 000 gld. več. Največ prodanih zemljišč je bilo v Metliki. Na Dolenjskem ni bilo v nekaterih okrajih tako rekoč niti enega nezadolženega grunta. Še slabši pa je bil položaj v črnomaljskem okraju. V letih 1881-1882 se je izselilo okoli 2000 Belokranjcev, zemljišča pa so prodali pod ceno. Tako je bila ustanovitev kreditnih zadrug resnično gospodarska in ne samo narod­ nostna nuja Svojim članom so stale ob strani v najtežjih gospodarskih razmerah in jim sku­ šale pomagati, čeprav jim to kljub dobri volji ni vedno uspelo. Tudi zadruge so namreč na svojih plečih krepko čutile gospodarsko krizo in spremenjeni politični položaj med prvo in drugo svetovno vojno. 9 OSNOVNI PODATKI O KREDITNIH ZADRUGAH Hranilnice in posojilnice z območja Bele krajine Hranilnica in posojilnica v Adlešičih V zadružni register je bila vpisana dne 1 6 1922. Zastopalo jo je načelstvo oziroma upravni odbor šestih članov Člani prvega načelstva so bili: Alojzij Tomc, župni upravitelj v Adlešičih, Jožef Veselič, posestnik v Marindolu, št. 6, Miha Adlešič, posestnik v Adlešičih, Jurij Požek, posestnik v Gorenjcih, št. 3, Jožef Milek, posestnik v Adlešičih, št. 23 in Matija Črnič, posestnik v Bednju, št. 23. Poslovni delež je bil 10 din, vsak zadružnik pa je lahko vpisal tudi večje število deležev, ki jih je lahko odpovedal. Revizijo je vršila Zadružna zveza v Ljubljani. Na podlagi prošnje z dne 30.12.1934 je Ministerstvo za kmetijstvo v Beogradu, dovolilo odlog plačil za dobo šestih let. Dne 17. 1. 1948 se je pričel postopek likvidacije. Posojilnica v Črnomlju V zadružni register je bila vpisana dne 20.1 1885. Zastopalo jo je načelstvo štirih ozi­ roma upravni odbor treh članov. Člani prvega načelstva so bili: Franz Šušteršič, Avgust Kunc, Anton Jeršinovic in Martin Malnerič. Leta 1939 je nastopil službo Julij Müller kot prvi plačani uradnik posojilnice. Poslovni delež je znašal 1 din. Revizijo je opravljala Zveza slo­ venskih zadrug v Ljubljani. Med italijansko okupacijo njeno delovanje ni prenehalo Dne 17 1. 1948 so pričeli s postopkom likvidacije. Ljudska hranilnica in posojilnica v Črnomlju flabilo no redni občni zbor Posojilnice v Črnomlju reg. zad. z neom. zavezo ki se vrši v lastnem domu dne 2. aprila 1911 ob ------------ 3. uri popoludne. ------------ Dnevnired: 68 1. Poročilo o reviziji „Zveze slov. zadrug“. 2. Poročilo načelstva o delovanji posojilnice v letu 1910. 3. Predlaganje računa za 1910 in razdelitev čistega dobička. 4. Dopolnilna volitev za ravnatelja oziroma enega člana v načelstvo za poslovno leto 1911. 5. Nasveti. Ako ne bi bil občni zbor ob 3. uri sklepčen, vrši se občni zbor isti dan na istem kraju in z istim dnevnim redom ob 3V2 uri popoldne brez ozira na število navzočih zadružnikov. k obilni vdeležbi vlju d n o vabi Načelstvo. 10 V zadružni register je bila vpisana 10. 10 1910 Zastopalo jo je načelstvo sedmih čla­ nov oziroma upravni odbor šestih zadružnikov Člani prvega načelstva so bili: Gregor Ce­ rar, kaplan v Črnomlju, Matija Banovec, posestnik, Matija Doltar, posestnik. Janez Grahek, posestnik, Leopold Plevnik, posestnik, JÌìkob Suhorepec, posestnik, Jožef Žval. posestnik, 4. 2. 1934 je vložila prošnjo za odlok plačil Dne 17 1.1948 pa se je pričel postopek lik­ vidacije. Hranilnica in posojilnica v Dragatušu V zadružni register je bila vpisana dne 16 8 1908 Zastopalo jo je načelstvo oziroma upravni odbor petih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Josip Novak, župnik v Dra- gatušu-načelnik, Jure Štefanič. posestnik. Mihael Lilek,.posestnik, Mihael Lamut, posest­ nik, in Mihael Marvin, posestnik Poslovni delež je bil 10 din. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani Dne 16 10 1935 pa ji je Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu dovolilo odlog plačil za dobo šestih let Dne 17 1 1948 pa se je pričel postopek likvidacije Hranilnica in posojilnica v Metliki V zadružni register je bila vpisana dne 5.3. 1895. Zastopalo jo je načelstvo osmih čla­ nov oziroma upravni odbor šestih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili Martin Vuk- šinič, Martin Pečarič, Marko Nemanič, Martin Gornik, Janez Kocjan, Martin Krašovec, Peter Lusar in Josef Novak. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Poslovni delež je bil 5 din Dne 13. 6 1940 je Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu dovolilo odlog plačil za dobo osmih let Med italijansko okupacijo s poslovanjem ni prenehala Dne 13. 10. 1945 so prenehala veljati njena pravila in zadruga se je spojila s Prvo dolenjsko posojilnico v Metliki kot prevzemna zadruga v skupno zadrugo: Prvo dolenjsko hranilnico in posojilnico v Metliki. Od 17 1 1948 pa je bila v likvidaciji Prva dolenjska posojilnica v Metliki Ustanovljena je bila že leta 1874, v zadružni register pa je bila vpisana dne 29 12 1874. Do leta 1883 je poslovala pretežno v nemškem jeziku. Tudi naziv na pečatu je bil sprva le nemški in se je glasil: »Erste Unterkrainer Vorschuscasse regist. Genossenschaft unbeschränkter Haftung in Mötling.« Pri ustanovitvi zadruge in v prvih letih njenega delovanja so imeli največ zaslug: Fer­ dinand Salokar, Johann Požek, Anton Prosenik, Janez Kapelle, Franz Jutraš. A Weibl, Mar­ tin Simonič, Leopold Fleischmann, Franz Schönbrunn, Johan Koren, Leopold Gangl. ki je bil dolgoletni odbornik zadruge, kasneje pa njen direktor oziroma upravnik Iz čistega dobička je zadruga dajala podpore: Dijaški kuhinji v Novem mestu, Družbi Sv. Cirila in Metoda, Bolnici usmiljenih bratov v Novem mestu, podpirala je gradnjo šole v Metliki in še razne druge ustanove. Ves čas od ustanovitve dalje je poslovala izredno vestno in je bila vedno likvidna, celo med gospodarsko krizo. Njeno poslovanje ni prenehalo niti med italijansko okupacijo Leta 1941 je pričela poslovati celo s tekočimi računi, ki so dosegli zavidljiv uspeh V letu 1943 so še sklicali skupščino, potem pa je njeno poslovanje zamrlo. Po vojni je bila prva skupščina sklicana dne 9 9. 1945. Predsednik je postal L. En­ gelbert Gangl, njen dolgoletni vodja, ki je zadrugo nato vodil vse do likvidacije Na tem občnem zboru so sprejeli tudi sklep, da se združita Prva dolenjska posojilnica v Metliki in Hranilnica in posojilnica v Metliki v eno zadrugo. Prevzemna zadruga je bila, kot sem že omenila, Prva dolenjska posojilnica v Metliki, ki je prevzela vse članstvo, pravice in dolž­ nosti prenehajoče zadruge. Za predsednika je bil izvoljen L Engelbert Gangl iz Metlike, za podpredsednika pa Janez Govednik iz Čuril. Upravni odbor so sestavljali: Jože Kambič, posestnik in gostilničar, Ludvik Fuks, veterinar, Ivan Grabrijan in Franc Pezdirc. Namestniki članov upravnega odbora so bili: Ferdinand Zalokar, Franc Slobodnik, Anton Vukšinič. V nadzornem odboru so bili: Ivan Malešič, mizar, Ignac Hočevar, mizar, Martin Brodarič, po­ sestnik. 11 Naslednji občni zbor je bil šele 14. januarja 1947, čeprav je imel upravni in nadzorni odbor v letu 1945 šest in v letu 1946 sedem skupnih sej Upravni odbor si je na vse načine prizadeval, da bi pri ljudeh zbudil zaupanje v zadrugo in vzpostavil normalno poslovanje zadruge, ki je 70 let uspešno poslovala. Žal pa to ni bilo mogoče doseči kljub resnim prizadevanjem vseh zadružnikov. Izdatki zadruge so bili večji kot dohodki. Zadrugo so poskušali rešiti celo z znižanjem osebnih dohodkov zaposlenih, ker njihovo število niso mogli zmanjšati, ker so v tem času delali tudi za druge zavode Tako so npr. naredili zaključne račune za zadruge v Podzemlju, na Radoviči, v Semiču in na Suhorju, ki so bile likvidirane z uredbo LRS z dne 17 4. 1947. Ljudska hranilnica in posojilnica v Metliki V zadružni register je bila vpisana dne 6. 9. 1907. Vodilo jo je načelstvo osmih članov Člani prvega načelstva so bili: Peter Natlačen, kaplan, Martin Matjašič, posestnik, Jožef Matjašič, posestnik, Anton Bajuk, posestnik, Matija Obermann, posestnik, Jure Vraničar, posestnik, Jožef Nemanič, posestnik, in Janez Guštin, posestnik. Dne 30. 7.1918 so pričeli s postopkom likvidacije Kmetska hranilnica in posojilnica v Preloki Registrirana je bila 25 11.1908 Zastopalo jo je načelstvo šestih članov oziroma up­ ravni odbor treh zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Mate Balkovec-načelnik, Mi­ roslav Kasin šolski vodja, Jožef Balkovec, posestnik, Milko Grain, posestnik, Ive Pavlako- vič, posestnik Sejo skupščine so razglasili vsaj osem dni prej na razglasni deski ali v Ljubljani izha­ jajočem listu Kmetovalec, lahko pa tudi v drugih časopisih. Poslovni delež je znašal 2 din. fVevizijo je opravljala Zveza slovenskih zadrug v Ljubl­ jani. Ministrstvo za kmetijstvo je zadrugi dne 31 12 1937 dovolilo odlog plačil za dobo šestih let. Od 17. 1. 1948 je bila v likvidaciji. Hranilnica in posojilnica v P odzem lju Registrirana je bila dne 7 2. 1908. Vodilo jo je načelstvo osmih članov oziroma up­ ravni odbor treh zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili Josip Rome, župnik v Pod­ zemlju - načelnik, Martin Petrič, posestnik, Martin Matkovič, posestnik, Jožef Palčič, po­ sestnik, Martin Plut posestnik. Poslovni delež je znašal 10 din Revizijo je opravljala Zad­ ružna zveza v Ljubljani. Ministrstvo za kmetijstvo je zadrugi z dne 1 4 1937 dovolilo odlog plačil. Sodeč po vpisih novih članov v zadružnem registru, je zadruga delovala tudi med ita­ lijansko okupacijo. Dne 17 1. 1948 pa se je pričel postopek lividacije. Hranilnica in posojilnica v Radoviči Registrirana je bila dne 6. 9. 1907. Vodilo jo je načelstvo šestih članov oziroma up­ ravni odbor treh zadružnikov Člani prvega načelstva so bili: Matija Novak, župnik, Matija Cesar, posestnik, Janez Bajuk, posestnik, Janez Štepan, posestanik, Matija Cesar, posest­ nik iz Krašnjega vrha, in Janez Rus, posestnik. Poslovni delež je znašal 10 din. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 17 1 1948 se je pričel postopek likvidacije. Hranilnica in posojilnica v Semiču V zadružni register je bila vpisana dne 5. 9. 1899. Že leta 1900 je štela 85 članov V zadrugo so sprejemali prebivalce vasi Semič, Črešnjevec, Vinji vrh, Planina in Črnmošn- jice. Prvi načelnik je bil Matija Bartel, nadučitelj v Semiču, odborniki pa so bili: Andrej Lav­ 12 rič, kaplan. Janez Malnarič, posestnik, Valentin Marčič, kaplan, Ivan Šušteršič, župan in po­ sestnik, Štefan Mihelič, posestnik, Jožef Simonič, posestnik, Matija Bukovec, posestnik, Janez Skala, posestnik. Občni zbori so bili v pisarni semiške občine vse do leta 1901, ko se je občni zbor sestal v pisarni posojilnice v Semiču Načelstvo je imelo sejo enkrat te­ densko, ponavadi ob 15 uri popoldne. V letih 1923 in 1931-1936 je bila zadruga v težkem položaju. Leta 1937 pa so se razmere počasi normalizirale. Pritisk vlagateljev je odnehal in pričele so dotekati celo nove vloge, čeprav v manjših količinah Dne 30.10 1938 je bila vpisana v nov zadružni register, poslovni delež je znašal 5 din Revizijo je opravljala Zad­ ružna zveza v Ljubljani Od 17. 1. 1948 je bila v likvidaciji. Hranilnica in posojilnica v Suhorju V zadružni register je bila vpisana dne 6. 9. 1907. Vodilo jo je načelstvo osmih članov oziroma upravni odbor treh zadružnikov Člani prvega načelstva so bili: Jožef Klemenčič, posestnik Jakob Ancelj, posestnik, Fnnce Petrič, posestnik, Matija Plut, posestnik, Jakob Malenšek, posestnik in Janez Pavlovič, posestnik. Poslovni delež je znašal 10 din. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 17. 1. 1948 se je pričel postopek likvidacije Hranilnica in posojilnica na Vinici Registrirana je bila dne 10. 2 1923. Vodilo jo je načelstvo oziroma upravni odbor os­ mih zadružnikov Člani prvega načelstva so bili: Pavlin Bitnar, župnik-načelnik, Mate Gaš­ peršič, posestnik, Peter Flajnik, posestnik, Adam Barič, posestnik, Niko Fugina, posestnik, Alojz Šutej. posestnik. Jožef Bevec, posestnik, in Franc Fugina, posestnik Poslovni delež je znašal 10 din. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 17. 1. 1948 se je pričel postopek likvidacije Kmetska posojilnica in hranilnica na Vinici Registrirana je bila dne 21.3 1908. Sprva jo je vodilo načelstvo petih članov, kasneje pa upravni odbor treh zadružnikov Člani prvega načelstva so bili: Franjo Lovšin, nadučitelj in posestnik-načelnik, Peter Šterk, trgovec in posestnik, Rudolf Mikolič, posestnik in mizar, Peter Malič, posestnik in gostilničar, Jure Culiberk, posestnik Poslovni delež je znašal 2 din. Revizijo je opravljala Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Leta 1938 ji je Ministrstvo za kmetijstvo dovolilo odlog plačil za dobo šestih let. S 17 1 1948 pa se je pričel posto­ pek likvidacije. HRANILNICE IN POSOJILNICE Z OBMOČJA OBČINE NOVO MESTO Hranilnica in posojilnica v Brusnicah Dne 17 6 1922 je bila vpisana v zadružni register. Vodilo jo je načelstvo petih članov oziroma upravni odbor petih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Franc Franko, po­ sestnik-načelnik, Ivan Sešek, župnik v Velikih Brusnicah - načelnikov namestnik, Jožef Bo­ žic, posestnik, Franc Gazvoda, posestnik, Franc Božič, posestnik. Poslovni delež je znašal 5 din. Dne 20. 6. 1934 je vložila prošnjo na Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu za odlog plačil Prošnja je bila ugodno rešena. Dne 14. 2. 1941 pa je nastopila službo z mesečno plačo Jožica Pelko, ki je skupaj s še enim članom upravnega odbora imela pravico pod­ pisovati se za zadrugo. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Živela je še med italijansko okupacijo, s 17. 9. 1947 pa s e je pričel postopek likvidacije. Hranilnica in posojilnica v Beli Cerkvi V zadružni register je bila vpisana dne 16 7.1923 Vodilo jo je načelstvo oziroma up­ ravni odbor osmih članov. Člani prvega načelstva so bili: Alojzij Žura, posestnik, Ivan Bo­ hinc, posestnik, Anton Lušina, posestnik, Anton Pavlič, posestnik, Franc Jordan, posestnik, Ivan Peterlin, posestnik, Josip Zajec, posestnik, Ignacij Omahen, župnik v Beli Cerkvi. 13 Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu pa je z dne 7 3.1938 odobrilo odlog plačil za dobo šestih let, s 17 9 1947 pa se je pričel postopek likvidacije. Hranilnica in posojilnica v Hinjah V zadružni register je bila vpisana dne 14 5. 1907 Zadrugo je zastopalo načelstvo devetih članov oziroma upravni odbor petih zadružnikov Člani prvega načelstva so bili: Ja­ nez Šporar, trgovec, Franc Oberstar, posestnik, Franc Boldan, posestnik, Miha Šuštaršič, posestnik, Jakob Zore, posestnik, Franc Muhič, posestnik, Jože Konte, posestnik, Franc Zbašnik, župnik, Ivan Borštnar, kaplan Občni zbor so razglasili osem dni prej v Narodnem Gospodarju in pred župno cerkvijo v Hinjah. Poslovni delež je znašal 10 din. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 17. 9 1947 pa se je pričel postopek likvidacije Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico je bila dejansko ustanovljena že poleti 1898, pravno pa je začelo obstajati 25. 10 1898, ko je bila vpisana v zadružni register in so bila potrjena njena pravila. Njen prvi predsednik in hkrati tudi eden glavnih pobudnikov oziroma ustanoviteljev zadruge je bil Reinhold Kretinszky, namestnik pa je bil Josip Zurc Člani Valentin Appe, Janez Znane, Janez Appe, Jakob Porenta, Andrej Češenj, Janko Zak­ rajšek in Leopold Štrukelj so sestavljali upravni odbor. V nadzornem odboru so bili: dr Al­ bin Poznik iz Novega mesta, Josip Hartman, kaplan iz Šmihela, Ivan Barle, nadučitelj iz Šmi­ hela, in Kukec iz Radohe. Popolnoma varao naložen denar Hranilnica in posojilnica za Handijo in oimiico reg. zadruga z neomejeno zavezo v lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po . . O T - na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje. Za hranilne vloge kakor za vse posojilnične obveznosti — jamči poleg rezervnega zaklada in deležev čez 2200 zadružnikov z vsem svojim premoženjem. Iz tega se razvidi, da malokateri denarni zavod nudi tolike varnosti kakor kandijanska hranilnica. DOLENJSKE NOVICE. štev. 6. Zadruga je že ob svoji ustanovitvi imela izreden uspeh, tako da je morala že leta 1899 nastaviti posebnega tajnika. Prošenj za posojilo so prejeli 119, od tega je bilo ugodno re­ šeno 111 prošenj. Zadruga se je takoj včlanila v »Zvezo Kranjskih posojilnic«, ko pa je »Zveza« v letu 1900 razpadla, so pristopili k »Zvezi slovenskih posojilnic v Celju« oziroma »Zadružni zvezi v Ljubljani«, leta 1925 pa k »Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani«. Za dobrodelne namene so ustanovili poseben sklad »Cesarja Franca Jožefa jubilejni zaklad«, v katerega so takoj ob ustanovitvi nakazali 30 K, za naprej so sklenili, da bodo nakazovali toliko, kolikor bo vsako leto dovolil občni zbor. 14 Že v letu 1900 je imela 190 vložnih knjižic. Povprečna višina vloge je bila 360 88 K, vendar iz hranilnih vlog vidimo, da so hranilne vloge večinoma last delavcev in kmetov in daje bil zdaj v razvojnem stadiju namen Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico iz­ polnjen, saj je bilo od 190 knjižic kar 85. ki so imele vpisano pod 50 K, in 11, na katerih je bil vpisan znesek 500 - 1000 K, ter 20 knjižic z zneskom 1000-5000 K. Okrog leta 1905 so pričeli misliti na lastno stavbo, ker je postala pisarna, v kateri je do zdaj poslovala zadruga zaradi razvoja zadruge mnogo pretesna. Zato so z večino gla­ sov sklenili, da bodo leta 1906 pričeli z gradnjo stavbe in jo v letu 1907 dokončali Zadruga je ves čas uspešno poslovala, med krizo pa je morala zaprositi za zaščito, da je nihče ne bi mogel tožiti oziroma rubiti. Leta 1932 jo je npr tožil advokat dr Josip Globevnik, ker mu Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico ni hotela izplačati 10 000 din ampak mu je bila pripravljena izplačevati vsak mesec po 200 din. Zadruga je poslovala tudi med italijansko okupacijo. Zadnja seja skupščine je bila 18 aprila 1943 Po prihodu nemške vojske so ti zavzeli hranilnične prostore, d aje bilo vsako poslovanje onemogočeno. Tajnik Lavrič je bil tako prisiljen, da je izpraznil prostore in vse odnesel v svoje stanovanje. Zaključni račun za leto 1944 je bil kljub temu narejen in je po­ kazal 530 59 lir izgube. Na izrednem občnem zboru dne 5. novembra 1945 pa je skupščina, na kateri so bili navzoči naslednji člani: Edmund Kastelic, Miroslav Kunstelj, Ivan Kulovec, Jože Kobe, Franc Šurla, Karel Jevšček, Franc Gačnik. Martin Gačnik, Ivan Ambrožič, Radko Gorupič, Stane Vovk, Alojz Mirtič, Josip Zurc, Alojz Zupančič, Anton Knaflič, Viktor Štrumbelj, Anton Avsec, Franc Žefran. Ivan Pavlin, delegat Jože Lavrič, od iniciativnega odbora Grabrijan in Blaž Volf, od mestnega odbora Mica Ferlič in Jak Geič, sklenila, da se Hranilnica in po­ sojilnica za Kandijo in okolico združi z Ljudsko posojilnico v eno. Nova hranilnica se je imenovala Hranilnica in posojilnica Novo mesto. Okoliš zadruge je obsegal okraj Novo mesto, sedež zadruge pa je bil na Trdinovi cesti 1 Nova zadruga je prevzela vse pravice in dolžnosti združene zadruge in pričela z rednim poslovanjem 1. septembra 1945 V upravni odbor so bili izvoljeni naslednji člani: Edmund Kastelic, posestnik in trgovec v Novem mestu-predsednik, Alojz Mirtič, posestnik in ključavničar-podpredsednik, Franc Šmajdek, posestnik iz Regerče vasi-odbornik, Alojz Zupančič, posestnik in krojač v No­ vem mestu-odbornik, Vinko Vidrih, posestnik in čevljar-odbornik, Ivan Štangelj, posestnik iz Gotne vasi-odbornik, Jože Florjančič, poštar iz Št Petra-odbornik, ing Ivan Rataj, po­ sestnik iz Trške gore 33 - odbornik, Franc Šober, posestnik in mesar iz Toplic - Straža, Rudolf Drenik, posestnik iz B ršljina- odbornik, Anton Osolnik, posestnik iz Muhabera 5 - odbornik, Ivan Ambrožič, posestnik v Grmu-Podgradu - odbornik. Namestniki upravnega odbora so bili: Ivan Kulovec, posestnik, Vavta vas, Jože Pirnar, posestnik in tapetnik iz Novega mesta, Ivan Hrastar, posestnik in mesar, Šmihel, Maks Zu­ pančič, posestnik iz Šmihela, Jože Dragman, posestnik iz Regerče vasi. Nadzorni odbor so sestavljali: Franc Mirtič, posestnik in kovač, Stane Vovk, posestnik in pek, Jože Hrovat, posestnik, Franc Gačnik, posestnik, Anton Pirnar, posestnik, Radko Gorupič, posestnik in klepar. Namestniki nadzornega odbora so bili: Jože Rukše, posest­ nik, Hrušica, Anton Krmelj, posestnik, Mala Bučna vas, Viktor Štrumbelj, posestnik, Vavta vas. Nova zadruga je poslovno leto 1945 zaključila z izgubo 33.212.59 din, ki pa je bila kri­ ta iz presežka na valorizaciji. Zadnja skupščina Hranilnice in posojilnice Novo mesto je bila januarja 1947, nato pa je še isto leto izšla uredba o likvidaciji kreditnih zadrug (Ur. I. LRS 16/1947), ki pravi: »Vse zadruge v LR Sloveniji, ki še niso v likvidaciji, preidejo z dnem te uredbe v likvidacijo« Ljudka hranilnica in posojilnica v Mirni peči Dne 28. 9.1908 je bila vpisana v zadružni register. Vodilo jo je načelstvo sedmih čla­ 15 nov oziroma upravni odbor petih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Anton Zore, župnik v Mirni peči - načelnik, Jožef Kotnik, trgovec in posestnik, Jožef Bartelj, posestnik, Anton Lovšin, kaplan, Janez Saje, posestnik, Mihael Krevs, posestnik, Anton Kolenc, po­ sestnik. Višina poslovnega deleža je znašala 10 din. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 14. 6. 1934 je prosila za odlog plačil, kar ji je bilo ugodno rešeno. S 17. 9. 1947 se je pričel postopek likvidacije. Ljudska posojilnica v Novem mestu Pripravljalni oziroma ustanovni zbor Ljudske posojilnice v Novem mestu je bil dne 27. 10. 1921. Izvolili so začasno načelstvo: dr Ivo Česnik, odvetnik, dr. Josip Fischinger, sodni svetnik, prof. Josip Kovač, Alojzij Vovk, župan v Gotni vasi, ter krojaški mojster Fran­ jo Pelko. Včlanili so se v Zadružno zvezo v Ljubljani. Že takoj na začetku pa so nastale te­ žave, ker se je Zadružna zveza branila nositi stroške za pisarniškega uslužbenca. Ljudska posojilnica naj bi konkurirala Kandijski posojilnici in Mestni posojilnici. Ko sta ti dve zvišali obrestne mere, jih je zvišala tudi Ljudska posojilnica. Bila je izrazito klerikalna ustanova. Med njenimi člani je bilo veliko veleposestnikov, kot npr. Roderiga Margheri, Ana Žičkar, najemnica v Šmarjeških Toplicah, Antonija Fichtenau, posestnica graščine Struga, grof Villavinzenzio-Margheri iz Otočca, posestnik Penca iz Kandije idr. Posojilnico so v kritičnih časih pestile enake težave kot vse denarne zavode. Tedaj so sprejemali prošnje za izplačila vlog le za najnujnejše primere, kot so bolezen in smrt. Posojilnica je delovala tudi med italijansko in nemško okupacijo, saj je imela za bla­ gajniške posle ves čas zaposlena dva uradnika, eden od obeh je moral opravljati celo na­ dure. Ljudska posojilnica v Novem mestu je namreč izplačevala domobranske plače ozi­ roma podpore domobranskim družinam. Po vojni je bila zadnja seja upravnega odbora 1. novembra 1945, kjer so sklenili, da se zadruga združi s Hranilnico in posojilnico za Kandijo in okolico. Mestna hranilnica v Novem mestu Že okrog leta 1858 so želeli ustanoviti Mestno hranilnico. Zato je novomeški občinski svet predložil deželni vladi pravila v potrditev, ta pa jih je z odlokom z dne 30. avgusta 1858 št. 16405 vrnila s pripombo, da jih je potrebno popraviti. Pri tem je potem tudi ostalo, čep­ rav so Novomeščani želeli 1870 in med leti 1880-1890 ustanoviti Mestno oziroma Do­ lenjsko hranilnico. Končno je novomeški mestni zastop 30 decembra 1892 sklenil, da ustanovi Mestno hranilnico pod poroštvom mestne občine, ki je v ta namen dala 10.000 goldinarjev kot posebno poroštvo za vloge. Gospodje Perko, Pauser, dr. Poznik, dr. Schegula in dr. Slane pa so bili zadolženi, da izdelajo pravila ter jih potem predlože v odobritev občinskemu odboru. Ta je na seji 9 in 10. marca 1893 pravila odobril in zadolžil županstvo, da uredi vse potrebno, da bi zavod čimprej pričel s poslovanjem. Dne 27. februarja 1894 so zavod otvorili z naredbo visokega c.kr. ministrstva št. 2912. Za predsednika prvega upravnega odbora je bil izvoljen Adolf Pauser, trgovec in posestnik, podpredsednik pa je bil dr. Karol Gestrin, c.kr. sodni svetnik. Odborniki pa so bili naslednji: Josip Bergman, lekarnar in posestnik, Maks Brunner, posest­ nik, Ignacij Fajdiga, c.kr. profesor, Fran Perko, župan, trgovec in posestnik, dr Albin Poznik, c.kr. notar in posestnik, Franjo Seidl, trgovec in posestnik, Otmar Skale, c.kr. živinozdrav- nik, Peter Urh, prošt in župnik, ter Anton Vertačič, posestnik. V ravnateljstvu so bili: Adolf Pauser - predsednik, dr. Jakob Schegula, - podpredsednik, ravnatelji pa Maks Brunner, Ig­ nacij Fajdiga, Ivan Krajec in Otmar Skale. Pravni zastopnik pa je bi! dr. Jakob Schegula, odvetnik. Dne 1. maja 1894 pa je bila slovesna otvoritev Mestne hranilnice v navzočnosti ko­ misarja, članov ravnateljstva, upravnega odbora in župana Perka, k ije imel slavnostni go­ vor. Za vloge je jamčila celotna občina s svojim premoženjem in dohodki. 16 Mestna hranilnica in posojilnica v Novem mestu 17 ! Hranilnica je takoj po ustanovitvi zelo napredovala. Vloge so močno narastle. Že leta 1897 je imela 291.820 gld. 29 kr. Denar je vložila v posestva večinoma na Dolenjskem ter nekaj na Štajerskem in Gorenjskem. Rezervni zaklad v letu 1896 je znašal že 3480 gld. in 60,5 kr., s tem da so bili stroški ustanavljanja v znesku 545 gld. 66 kr. že poravnani. Mest­ na hranilnica je imela izredno nizke poslovne stroške, ker so člani ravnateljstva poslovali brezplačno. Ker je za vloge jamčila vsa občina s svojim premoženjem, je hranilnica uživala zaupanje sodišč, ki so pri njej hranila denar sirot. Tako je že 30. marca 1898 prekoračila en milijon kron, t j. 500000 gld. avstrijske vrednosti. Končna želja Mestne hranilnice pa je bila, da svoje področje razširi, da bi v končni fazi postala osrednja hranilnica za Dolenjsko. Zaključni račun za leto 1904 je pokazal, da je hranilnica dobro poslovala. Vseh vlog je bilo v hranilnici 2,470.023 kron 80 h. Lastne imovine pa je imela 917.770 kron. Nekoliko slabše pa je bilo poslovanje leto kasneje, kar so pripisovali slabi letini. Da bi prebivalstvo čim bolj navadila na štednjo, je v letu 1907 uvedla hranilnike s klju­ čavnico, katerih ključe pa je hranila hranilnica. Pridržala pa si je pravico odvzeti neupo­ rabne hranilnike in zanje obračunati odškodnino ter hranilnike razveljaviti oziroma odvzeii, če niso bili več kot tri leta v uporabi. Usoda Mestne hranilnice od leta 1918 mi ni znana Po vojni ni več poslovala, vse njeno premoženje in dolgove pa je prevzel Denarni zavod Slovenije. Hranilnica in posojilnica v Prečni V zadružni register je bila vpisana dne 29.12.1926. Vodilo jo je načelstvo sedmih čla­ nov oziroma upravni odbor sedmih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Anton Lav­ rič. posestnik, Franc Pavček, posestnik, Janez Golob, posestnik, Janko Komljanec, kaplan. Jožef Somrak, posestnik, Ivan Pavček, posestnik, in Ivan Vire, posestnik. Opravilni oziroma poslovni delež je znašal 10 din Revizijo je opravljala Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani Hranilnica in posojilnica v Škocjanu pri Mokronogu Dne 7. 9. 1897 je bila vpisana v zadružni register. Zadrugo je vodilo načelstvo osmih članov oziroma upravni odbor petih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Matej Kos, Jože Kupina, Jože Vene, Miha Teran, Jože Marjetic, Jurij Kočevar, Jože Kralj in Janez Ko­ vačič. Poslovni delež je znašal 2 din, revizijo pa je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani Dne 29. 2. 1936 pa je Ministrstvo za kmetijstvo dovolilo odlog plačil za dobo šestih let S 17 9. 1947 so pričeli s postopkom likvidacije. Kmetska hranilnica in posojilnica v Škocjanu Dne 25. 12. 1927 je bila vpisana v zadružni register. Vodilo jo je načelstvo petih čla­ nov. Člani prvega načelstva so bili: Ivan Globevnik, posestnik, Peter Durjava, trgovec, Ja­ nez Mrgole, posestnik, Janez Rak, posestnik, in Anton Mlakar, posestnik. Poslovni delež je znašal na vsako molzno kravo 10 din, ki se je vplačal takoj pri vstopu. Revizijo je op­ ravljala Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani Dne 17. 9. 1947 so pričeli s postopkom lik­ vidacije. Hranilnica in posojilnica v Šmarjeti Dne 4. 5. 1908 je bila vpisana v zadružni register. Vodilo jo je načelstvo šestih članov oziroma upravni odbor osmih zadružnikov. Člani prvega načelst/a so bili: Andrej Zorman, župnik-načelnik, Janez Čudovan, župan, Janez Rupar, posestnik, Janez Zoran, posestnik, Anton Jerman, posestnik, Tomaž Kos, posestnik. Poslovni delež je znašal 10 din. Dne 19. 2.1938 so ji dovolili odlog plačil za dobo os­ mih let. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 17. 9. 1947 so pričeli s po­ stopkom likvidacije. 18 Kmetska hranilnica in posojilnica v Št. Jerneju na Dolenjskem V zadružni register je bila vpisana dne 26. 8.1920. Vodilo jo je načelstvo sedmih čla­ nov oziroma upravni odbor šestih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Fran Novo­ sel, posestnik in trgovec, Josip Franko, posestnik, Maks Vale, posestnik, Janez Strojin, po­ sestnik, Jožef Kalin, posestnik, Franc Potočar, posestnik, in Martin Kocjan, posestnik. Pos­ lovni delež je znašal 20 K oziroma 5 din. Revizijo je opravljala Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Dne 25. 6. 1938 je ministrstvo v Beogradu dovolilo odlok plačil za dobo šestih let. Dne 17. 9. 1947 so pričeli s postopkom likvidacije Hranilnica in posojilnica v Št. Jerneju na Dolenjskem V zadružni register je bila vpisana 9. 4. 1895. Vodilo jo je načelstvo oziroma upravni odbor devetih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Anton Tettich, Josef Polanc, Ig­ natz Wutscher, Franz Novosel, Martin Zajc, Josef Tavčar, Franz Fabjan, Johann Frančič in Anton Barborič. Poslovni delež je znašal 10 din. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 30. 4. 1934 je zadruga prosila za odlok plačil, kar je bilo dne 22. 10. 1935 tudi ugodno rešeno. Dne 17. 9. 1947 so pričeli s postopkom likvidacije. Hranilnica in posojilnica v Št. Petru V zadružni register je bila vpisana dne 25. 2. 1908. Vodilo jo je načelstvo desetih čla­ nov oziroma upravni odbor devetih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Franc Go­ renc, posestnik, Fran Bevc, posestnik, Franc Bučar, posestnik, Franc Gorenc, posestnik, Matevž Hrastar, posestnik, Franc Bojane, posestnik, Jožef Zura, posestnik, Ivan Šporar, po­ sestnik, in Jožef Zoran, posestnik. Poslovni delež je znašal 5 din. Revizijo je opravljala Zad­ ružna zveza v Ljubljani. Dne 16.10.1935 je Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu dovolilo odlok plačil za pet let. Dne 17. 9. 1947 so pričeli s postopkom likvidacije. Hranilnica in posojilnica v Toplicah Dne 1 .2 1 9 0 4 je bila vpisana v zadružni register Zadrugo je vodilo načelstvo osmih članov oziroma upravni odbor osmih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Ivan Pod­ boj, župnik, Ivan Plevanc, župnik, Franc Zamida, posestnik, Andrej Šobar, posestnik, Alojz Vrtar, kovač, Franc Finks, posestnik, in Janez Šobar, kovač. Poslovni delež je znašal 10 din. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 17 9. 1947 so pričeli z likvidacijo Hranilnica in posojilnica v Vavti vasi V zadružni register je bila vpisana dne 19. 7 1910. Vodilo jo je načelstvo sedmih čla­ nov oziroma upravni odbor petih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Jožef Dular, posestnik in deželni poslanec, Janko Zakrajšek, župnik, Jožef Dular, posestnik in mlinar, Ivan Rakoše, posestnik in trgovec, Anton Smrekar, posestnik, Franc Plantan, posestnik in ključavničar, Anton Derčar, posestnik. Poslovni delež je znašal 10 din Dne 31 12 1936 je vložila prošnjo za odlog plačil. Prošnja je bila ugodno rešena za zadrugo. Revizijo je op­ ravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 17 9. 1947 pa so pričeli z likvidacijo Posojilnica v Žužemberku Registrirana je bila dne 24.3.1891. Vodilo jo je načelstvo sedmih članov oziroma up­ ravni odbor šestih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili Janez Kadunc, dr. Volčič, Fran. Kodermann, Jože Pehani, Fran Walland. Janez Jerše in Janez Zurc Poslovni delež je znašal 20 din. Revizijo je opravljala Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Dne 17 9. 1947 so pričeli s postopkom likvidacije 19 Hranilnica in posojilnica v Žužemberku Registrirana je bila dne 29 1.1902. Zastopalo jo je načelstvo devetih članov oziroma upravni odbor šestih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Karel Zavodnik, posestnik in trgovec, Josip Sicherl, organist, Ivan Žavbi, kaplan, Josip Stupica, posestnik, Franc Žlaj­ pah, posestnik, Anton Košiček, posestnik, Karel Nachtigal, posestnik, Franci Rus, posest­ nik, Janez Lavrič, posestnik. Poslovni delež je znašal 10 din. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 16. 1. 1937 ji je Ministrstvo za kmetijstvo dovolilo odlog plačil za dobo šestih let. Kot vse kaže je delovala tudi med italijansko okupacijo, saj se je dne 19. 5.1943 vpisal nov član upravnega odbora. Dne 17. 9. 1947 so pričeli s postopkom likvidacije. HRANILNICE IN POSOJILNICE Z OBMOČJA OBČINE TREBNJE Hranilnica in posojilnica na Čatežu V zadružni register je bila vpisana dne 22. 12.1903. Zastopalo jo je načelstvo sedmih članov oziroma upravni odbor šestih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Janez Ka­ min, posestnik, Ignac Barle, posestnik, Jožef Katar, posestnik, Anton Zagarjan, posestnik, Janez Zagarjan, posestnik. Poslovni delež je znašal 10 din. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 1. 3.1934 je na Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu vložila prošnjo za odlog plačil. Prošnja je bila za zadrugo ugodno rešena. Dne 21. 11. 1947 pa so pričeli s postopkom likvidacije Hranilnica in posojilnica v Dobrniču Registrirana je bila dne 17.12.1921. Zastopalo jo je načelstvo sedmih članov oziroma upravni odbor šestih zadružnikov Člani prvega načelstva so bili: Blaž Rebol, župnik, Gre­ gor Tomšič, posestnik, Jernej Slak, posestnik, Jožef Župančič, posestnik, Jožef Kužnik, po­ sestnik, Mihael Lah, veleposestnik, in Janez Pekolj, posestnik Poslovni delež je znašal 5 din Dne 16. 10. 1935 pa je Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu zadrugi dovolilo odlog plačil za šest let. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 21.11. 1947 so pri­ čeli s postopkom likvidacije. Hranilnica in posojilnica na Mirni Dne 28 .1 1 1 9 0 7 je bila vpisana v zadružni register. Zadrugo je vodilo načelstvo šestih članov oziroma upravni odbor petih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Anton Kocjančič, župnik, Anton Šular, posestnik na Trbincu, Anton Šular, posestnik na Mirni, An­ ton Mostar, posestnik, in Miha Strah, posestnik. Poslovni delež je znašal 10 din. Dne 21. 11. 1947 pa so pričeli s postopkom likvidacije. Okrajna posojilnica v Mokronogu Dne 6. 2. 1894 je bila vpisana v zadružni register. Vodilo jo je načelstvo šestih članov. Člani prvega načelstva so bili: Josef Rohrmann, Johann Virant, Barth. Ravnikar, Barthlm. Sbil, Edvard Bozinc, Car1 Sašel in Štefan Kumer. Poslovni delež je znašal 3 din. Zasedanje skupščine je bilo objavljeno vsaj osem dni prej v časopisju Narodni Gospodar in na oglasni deski zadruge. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 21.11.1947 so pričeli s postopkom likvidacije Kmetska hranilnica in posojilnica v Mokronogu Dne 21.10.1928 je bil ustanovni zbor Kmetske hranilnice in posojilnice v Mokronogu. Pobudo za ustanovitev je dala Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Za načelnika je bil iz­ voljen Aleksander Majcen, posestnik in gostilničar iz Mokronoga, za člane pa so bili izvol­ 20 jeni naslednji: Alojz Udovič, Franc Majcen Ignac Pausar. Karl Okorn in Karel Hočevar. Za predsednika jc bil izvoljen Gregor Koželj Franc Vidmar, Janez Polenc in Jožef Gorjup pa so bili člani nadzornega odbora. Zadruga je delovala samo štirinajst let, nato pa seje leta 1942 združila s Posojilnico v Trebnjem. Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu na Dolenjskem V zadružni register je bila vpisana dne 5. 12 1899. Zastopalo jo je načelstvo šestih članov oziroma upravni odbor petih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Matevž Je­ reb, župnik, Jernej Plazar, posestnik, Jakob Erman, posestnik, Ignac Kovač posestnik, Ig­ nac Knez, posestnik, in Anton Pdpadec, posetnik Višina poslovnega delaža je znašala 0,50 din. Zasedanje skupščine je bilo objavljeno najmanj osem dni prej v Narodnem Gospodar­ ju. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 21. 2.1938 je Ministrstvo za kme­ tijstvo v Beogradu prosila za odlog plačil, kar ji je bilo ugodno rešeno. Delovala je tudi med okupacijo. Dne 21. 11. 1947 pa so pričeli s postopkom likvidacije Hranilnica in posojilnica v Št. Lovrencu na Dolenjskem Dne 9. 11. 1929 je bila vpisana v zafružni register. Vodilo jo je načelstvo sedmih čla­ nov oziroma upravni odbor šestih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Franc Grden, posestnik, Franc Skočvi, posestnik, Jožef Oven, posestnik, Anton Jevnikar, posestnik, Franc Slak posestnik, Anton Župančič, posestnik, in Anton Pugelj, šolski upravitelj. Pos­ lovni delež je znašal 1 din. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu pa ji je leta 1935 dovolilo odlog plačil za pet let Dne 21. 11. 1947 so pričeli s potopkom likvidacije. Kmetska hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu V zadružni register je bila vpisana dne 29. 2 1908. Vodilo jo je načelstvo sedmih čla­ nov oziroma upravni odbor treh zadružnikov, člani prvega načelstva so bili: Franc Zupan­ čič, veleposestnik, Anton Zajc, posestnik, Leopold Vidmar, posestnik, Anton Sedlar, po­ sestnik, Miha Komar, posestnik, Jože Brcar, posestnik, in župan, Anton Kolenc, posestnik. Poslovni delež je znašal 10 din. Revizijo je opravljala Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu pa je z rešitvijo prošnje z dne 24. 10. 1935 dovolilo zadrugi odlog plačil za šest let. Dne 21. 11 1947 so pričeli s postopkom likvidacije. Hranilnica in posojilnica v Št. Rupertu Registrirana je bila dne 11.1.1900. Vodilo jo je načelstvo sedmih članov oziroma up­ ravni odbor devetih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Anton Sedlar, posestnik in krčmar, Tomaž Prijatelj, posestnik in krčmar, Andrej Cerkovnik, pt. tnik, Janez Koren, posestnik, Janez Stamcar, mlinar, Ivan Dolinar, kaplan, Janez Livk, posestnik. Poslovni de­ lež je znašal 5 din. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Zasedanje skupščine je bilo objavljeno vsaj osem dni prej v Slovencu, kasneje v Narodne Gospodarju. Dne 21.11. 1947 so pričeli z likvidacijo. Hranilnica in posojilnica na Selih pri Šumberku V zadružni register je bila vpisana dne 17.101923. Vodilo jo je načelstvo štirih članov oziroma upravni odbor treh zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Anton Rosina, po­ sestnik, Jožef Podlipnik, župnik, Janez Mandelj, posestnik, in Janez Kastelic, posestnik Op­ ravilni oziroma poslovni delež je znašal 10 din Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu je z dne 2 11. 1935 dovolilo odlog plačil za šest let. Na predlog Iniciativnega zadružnega odbora v Trebnjem z dne 16. 2 1946 je bil po­ stavljen kot delegat Hubert Tomšič, da uredi knjigovodstvo in sestavi bilance. Dne 21 11 1947 so pričeli s postopkom likvidacije 21 Hranilnica in posojilnica v Trebnjem Dne 30. 12. 1907 je bila vpisana v zadružni register. Prvi občni zbor je imela šele 13. marca 1909 in je tedaj štela 98 članov. Člani prvega načelstva so bili: Jožef Kravcar, po­ sestnik, Anton Kužnik, posestnik, Janez Miklič, posestnik, Anton Blokar, posestnik, Jožef Piškur, posestnik, Anton Oblak, župnik, France Kastelic, posestnik, Alojz Kurent, kaplan, in : France Kužnik, posestnik in župan. Bila je članica zadružne zveze, leta 1917 pa je pristopila k novoustanovljeni Zadružni centrali v Ljubljani, dokler ni leta 1922 zopet pristopila k Zad­ ružni zvezi. Poslovanje zadruge je bilo zelo pisano. Nekaj časa je poslovala z dobičkom, potem z izgubo Vedno pa je podpirala najrazličnejše ustanove, tako npr Dijaško kuhinjo v Novem mestu, Bolnišnico usmiljenih bratov v Novem mestu. itd. Poslovala je vse do leta 1942, potem pa je, kot vse kaže, s svojim delovanjem pre­ nehala. Veliko bolj aktivna je bila Posojilnica v Trebnjem. Posojilnica v Trebnjem V zadružni register je bila vpisana dne 9. 7. 1895. Člani prvega načelstva so bili: Jo­ hann Ruprecht, Wilhelm Tomič, Jerše, Jakob Petrovnič, Josef Malenšek, Franz Zupančič, Friderik Pechani Revizijo je opravljala Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Dne 12.12.1936 pa ji je Mi­ nistrstvo za kmetijstvo v Beogradu dovolilo odlog plačil. Poslovni delež je bil 10 din. Delovala je vse do nemške zasedbe. Med italijansko okupacijo je bila aktivna inje po­ leg slovenskega naziva dobila še italijanski. Podrejena je bila nadzorstvenemu uradu Ban­ ca d Italia, kateremu so morali pošiljati dvomesečno bilanco. Leta 1942 se je združila s Kmetsko hranilnico v Mokronogu. Ko je zadruga leta 1943 s prihodom nemškega okupatorja prenehala poslovati, je vo­ dilni uslužbenec Hubert Tomšič odšel v partizane. Uspelo ji je rešiti vse poslovne knjige in druge važne listine ter pisalni in računski stroj. Ostali del inventarja je bil uničen. Po vojni je zadruga takoj pričela z delovanjem. Dne 1. 10. 1945 je že bila seja uprav­ nega odbora Prejšnje prostore so vzeli v najem s 1.9. 1945, zanje je znašala mesečna najemnina 180 din. Dne 14 10 1945 so nameravali sklicati skupščino, ki bi odločala o združitvi s Kmets­ ko hranilnico in posojilnico v Trebnjem in Hranilnico in posojilnico v Trebnjem, vendar do sklica skupščine ni prišlo, ker Hranilnica in posojilnica v Trebnjem ni pristala na združitev Sodeč po razpoložljivih virih seje skupščine ni bilo niti v letu 1947. Tajnik zadruge je bil še vedno Hubert Tomšič, blagajnik pa Alojz Bukovec. Promet in članstvo sta ves čas na­ raščala. Leta 1946 je imela 265 članov, leta 1947 pa že 469. Posojilnica v Trebnjem je v tem času za vse kreditne zadruge trebanjskega okraja iz­ vedla valorizacijo in napravila zaključne račune. Na seji upravnega in nadzornega odbora, dne 29.12.1946, pa so sklenili, da s posojili preneha do nadaljnjega, kajti zadruga zaradi prevelikih režijskih stroškov ni mogla obsta­ jati in je samo čakala na izdajo uredbe o denarnih zadrugah. Končno pa so dne 21. 11. 1947 pričeli s pričakovanim postopkom likvidacije. Hranilnica in posojilnica na Trebelnem Dne 28. 3. 1901 je bila vpisana v zadružni register. Vodilo jo je načelstvo petih članov oziroma upravni odbor petih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Janez Hladnik, žu­ pnik, Franc Dimnik, kaplan, Janez Klemenčič, trgovec, Franc Tomič, posestnik, in Franc Žagar, trgovec Dne 14.3.1936 ji je Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu dovolilo odlok plačil za šest let. Poslovni delež je znašal 10 din. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Dne 21. 11. 1947 pa so pričeli s postopkom likvidacije. 22 Hranilnica in posojilnica v Tržišču na Dolenjskem Registrirana je bila dne 16. 3. 1901. Vodilo jo je načelstvo šestih članov oziroma up­ ravni odbor šestih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Anton Majcen, posestnik, Jože Johant, posestnik, Janez Johant, posestnik, Janez Tokovič, posestnik, Andrej Kobal, posestnik, in Alojz Podobnik, kaplan v Tržišču. Poslovni delež je znašal 10 din. Revizijo je opravljala Zadružna zveza v Ljubljani. Ministrstvo za kmetijstvo v Beogradu pa je dne 24 10. 1935 ugodno rešilo prošnjo za odlok plačil za šest let. Dne 21. 11. 1947 so pričeli s postopkom likvidacije. Hranilnica in posojilnica v Zagradcu V zadružni register je bila vpisana dne 23. 2.1901. Vodilo jo je načelstvo sedmih čla­ nov oziroma upravni odbor petih zadružnikov. Člani prvega načelstva so bili: Franc Češa­ rek, župnik, Ivan Perko, učitelj, Janez Zavodnik, posestnik, Ignacij Košak, posestnik, Franc Lobe, posestnik, Franc Mustar, posestnik, in Franc Škufca, posestnik. Revizijo je opravljala zadružna zveza v Ljubljani. Dne 2. 5. 1934 je prosila za zaščito, vendar prošnja ni bila sprejeta. Dne 12. 11 1947 so pričeli s postopkom likvidacije POSLOVANJE IN ARHIVSKO GRADIVO KREDITNIH ZADRUG Delovanje kreditnih zadrug je bilo omejeno na določen okoliš. Po načelih Reiffeisna, naj bi bil ta okoliš čim manjši, to pa predvsem zato, ker so se le v majhnih okoliših vsi poznali med seboj poleg tega pa so bili tudi stroški poslovanja nizki, ker so odborniki in nadzorniki opravljali svoje dolžnosti ob majhni izgubi časa. Kdor je hotel postati član zadruge, je moral načelstvo oziroma upravni odbor prositi za vstop. Odbor oziroma skupščina pa je potrdila ali odklonila sprejem prosilca. Ko je bil prosilec sprejet, je podpisal pristopnico, plačal pristopnino ter določeni delež. Pristopnina je postala last zavoda in se zadružniku ob prenehanju članstva ni povrnila. Nato pa so novega člana vpisali še v imenik članov. Članstvo v zadrugi je prenehalo s prostovoljnim izstopom, ki ga je moral član prijaviti najmanj mesec dni pred koncem poslovnega leta upravnemu odboru. Članstvo je lahko prenehalo le ob koncu poslovnega leta. Če pa je imel zadružnik obveznosti do zadruge, jih je moral poravnati v odpovednem roku. Zadružništvo je prenehalo tudi s smrtjo zad­ ružnika. Za obveznosti iz članstva pa so odgovarjali dediči po predpisih dednega prava Dediči so lahko postali zadružniki, če jih je upravni odbor sprejel v članstvo Če zadružniki niso izpolnjevali zadružnih dolžnosti, ki so bile določene v zadružnih pravilih, če niso iz­ polnjevali skupščinskih sklepov ali če niso izpolnjevali sprejetih obveznosti, če so škodo­ vali dobremu imenu ali kreditu zadruge, so bili lahko izključeni. Prav tako pa so lahko izkl­ jučili zadružnika, če se je o njegovem premoženju razglasil »konkurz« ali če je bil kazensko obsojen na izgubo častnih državljanskih pravic. Zadruga je sprejemala hranilne vloge od vsakogar po nasledr ' , določilih: - Denar so vlagali na določeno ime. Za vsako prvo vlogo je dobil vlagatelj hranilno knji­ žico Vanjo so se vpisovale vse vloge, pripisi obresti in vsa izplačila z navedbo dneva. - Obrestno mero je določal upravni odbor - Obresti so zapadle v plačilo konec leta. - Vlagatelji so lahko svojo vlogo ali del vloge dvignili le po predhodni odpovedi Odpo­ vedni rok je določal upravni odbor. - Vsako odpoved so morali zaznamovati v glavni knjigi hranilnih vlog in v posebnem vpis­ niku (skadenci) kot tudi v hranilni knjižici. - Če so izplačali vso hranilno vlogo z obrestmi vred, je zadruga obdržala hranilno knjižico in jo označila kot neveljavno ter shranila med svojimi spisi. 23 - Hranilne vloge so zastarale v tridesetih letih, K. se je na knjižico zadnjikrat vložilo, dvig­ nilo ali pa so bile napisane obresti. Zastarane hranilne vloge so pripadale rezervnemu zakladu. - Za vloge v tekočem računu je veljala izjema, zadruga ni izdajala knjižic, ampak je raz­ polagal imetnik tekočega računa s pismenimi nalogi Zadrugo so upravljali naslednji upravni organi: upravni odbor, nadzorni odbor in skupščina Upravni odbor (načelstvo, upravni svet, ravnateljstvo) je bil sestavljen iz najmanj treh zadružnikov, ki so morali biti pismeni in so neomejeno razpolagali s svojo imovino. Člane upravnega odbora in njihove namestnike je volila skupščina Vsako leto je po pravilih iz­ stopila ena tretjina članov. Član upravnega odbora je bil lahko največ tri leta Skupščina je lahko posamezne člane upravnega odbora kakor tudi ves upravni odbor kadar koli za­ menjala, če je zato glasovalo nad polovico vseh včlanjenih zadružnikov Izvolitev in vsako menjavo članov upravnega odbora pa so morali v tridesetih dneh prijaviti registrskemu so­ dišču zaradi vpisa Upravni odbor je zastopal zadrugo v sporih s sodiščem, državno oblastjo in posamez­ niki Člani upravnega odbora so bili tudi dolžni, da so poleg nalog, ki so izhajale iz določb zakona in pravil, izvrševali tudi sklepe skupščine. O delu upravnega odbora so se pisali zapisniki v posebnih knjigah. Vsak zapisnik so morali podpisati vsi navzoči člani. Če je kdo svoj podpis odklonil, so to vpisali v zapisnik kot tudi razlog, ki ga je navedel. Člani upravnega odbora in uslužbenci zadruge niso mogli biti istočasno člani nadzor­ nega odbora. Upravni odbor pa ni mogel iz zadruge izključiti člana nadzornega odbora. Nadzorni odbor je nadziral poslovanje zadruge, celotnega upravnega odbora, uslužbencev in pooblaščencev zadruge itd. Nadzorni odbor je moral takoj sklicati skupščino, če so to zahtevale koristi zadruge ali če je opazil kakršnekoli kršitve zakona. Tedaj je celo lahko odstranil posamezne člane upravnega odbora. Zadružniki so odločali na skupščini (občnem zboru) o poslovanju zadruge. Zadruge, ki so štele več kot 1000 zadružnikov, so izbrale določeno število delegatov, vendar pa en delegat ni smel zastopati več kot 50 članov. Če pa je imela zadruga več kot 5000 zad­ ružnikov, je lahko en delegat zastopal največ 100 zadružnikov Za sklic skupščine ni bilo potrebno nobeno predhodno dovoljenje, ampak so morali z dnevnim redom pravočasno seznaniti revizijsko zvezo, ki je imela pravico, da je na skupščino poslala svojega pred­ stavnika. Skupščina je odločala o naslednjem - izvolitev in menjava članov upravnega in nadzornega odbora likvidatorjev; - sklepanje o zaključnih računih, o porabi poslovnega dobička, kakor tudi o pokritju pos­ lovne izgube in o razrešnicah članom upravnega in nadzornega odbora; - sklepanje o revizijskih poročilih; - določanje skupne vsote hranilnih vlog, ki jih sme kreditna zadruga sprejeti; - določanje najvišjega zneska posojila; - sklepanje o načinu, kako naj se opravlja skupna predaja zadružnih proizvodov in pred­ loženega blaga; - sprememba in dopolnitev pravil; - sklepanje o prenehanju zadruge ali o združitvi z drugo zadrugo; - sklepanje o predlogih in pripombah zadružnikov. Skupščino je skliceval upravni ali nadzorni odbor. Izredne skupščine so sklicali, če je to zahtevala korist zadruge. Sklic izredne skupščini je morala zahtevati najmanj ena de­ setina zadružnikov, da pa je bil predlog sprejet je moralo zanj glasovati več kot polovica zadružnikov. O delu vsake skupščine so pisali zapisnik. Za vodenje tajniških in blagajniških poslov so imele večje kreditne zadruge zaposle­ no določeno število uradnikov, ki so zato dobivali mesečno plačo in so bili marsikje celo 24 invalidsko in pokojninsko zavarovani. Tako je imela npr. Mestna hranilnica v Novem mestu že leta 1905 Službeni red in pokojninske ter odpravninske določbe za urednike in sluge pri Mestni hranilnici v Novem mestu in Disciplinarni red. Drugače pa je bilo v podeželskih zadrugah, kjer zlasti manjše hranilnice niso imele stalno zaposlenega uradnika in je vse posle vodil blagajnik, ki je zato dobil denarno nag­ rado, odvisno od zmožnosti zadruge. Navadno pa je bil to duhovnik ali učitelj. Tudi čas poslovanja za stranke je bil dokaj različen. Manjše zadruge so imele uradne ure le enkrat tedensko, in to navadno ob nedeljah po maši, druge zopet dvakrat tedensko, medtem ko so večje zadruge uradovale vsak dan, in to dopoldne in popoldne. Pri svojem poslovanju so vodile zadruge naslednje knjige: blagajniški dnevnik, ame­ riški dnevnik, razdelnik, knjigo upnikov in dolžnikov, imenik članov, knjigo deležev, opra­ vilni zapisnik, glavno knjigo hranilnih vlog, glavno knjigo posojil, knjigo za tekoči račun, knjigo porokov, knjige za sejne zapisnike in za zapisnike občnih zborov, knjigo pristopnic, knjigo računskih zaključkov in indekse ali kazala. V blagajniški dnevnik so na levo stran vpisali prejemke, na desno stran pa izdatke. Dnevnik so zaključili tako, da so se sešteli izdatki in prejemki in nato so izdatke odšteli od prejemkov, razlika pa se je morala ujemati z denarjem v blagajni. Ameriški dnevnik je poslovna knjiga, kjer sta tako rekoč spojena dnevnik in glavna knjiga v eno knjigo. Knjiženje je bilo zelo pregledno, kontrola pa je bila zelo enostavna Prav zaradi praktičnosti ga je uporabljala velika večina zadrug. V razdelnik so prenašali vse postavke iz dnevnika. S tekočo številko ena so začeli vsako leto in nadaljevali do novega leta. Vsako postavko so vpisali v dva stolpca, enkrat v stolpec za »spremembo«, enkrat pa v »skupaj«. Razdelnik so zaključili vsak mesec. Skupni znesek v stolpcu »skupaj« je moral biti enak vsoti, ki so jo dobili, ako so sešteli vse posamezne stolpce. Razdelnik je bil dosledno natančen prepis blagajniškega dnev­ nika. V knjigi hranilnih vlog je imela vsaka stranka svojo stran. Pri prenašanju postavk iz bla­ gajniškega dnevnika v knjigo hranilnih vlog, so morali pripisati obresti pri vsaki vlogi do konca leta. Tudi v knjigi posojil je imela vsaka stranka svojo stran. Aktivno število se je moralo ujemati s številko posojilne knjižice in zadolžnice. Obresti so navadno pripisovali polletno in sicer v januarju in juliju. Če pa je dolžnik med letom vrnil posojilo, so mu že plačane ob­ resti vrnili V knjigo tekočih računov so vknjižili račune s strankami, ki so si denar sposojale po tekočih računih ali pa so ga nalagale na tekoči račun. Nekatere kreditne zadruge so imele še knjigo naloženega denarja, ki pa je bila de­ jansko nepotrebna, saj so zadruge smele po pravilih vlagati denar samo pri svojih zvezah. Prav na koncu pa naj omenim praktično najpomembnejše gradivo za zgodovino na­ šega zadružništva. Največ podatkov dobimo iz zapisnikov sej skupščin, upravnega in nad­ zornega odbora. Veliko pa zvemo tudi iz pristopnih izjav, iz katerih lahko ugotovimo ime m priimek kandidata, njegov poklic oziroma stan in višino vplačanih deležev, kar nam v neki meri tudi pove, kako premožen je bil vlagatelj. Podobne podatke zvemo'iz spiska zadružnikov, Upravni odbor je vpisal v ta spisek število nadaljnjih poslovnih deležev, ki jih je zadružnik vpisal, in dan, ko jih je vpisal pri prenosu poslovnih deležev, število prenesenih deležev, dan prenosa, rodbinsko, rojstno ime, poklic in prebivališče tistega, na kogar so preneseni; odpoved in število odpovedanih nadštevilnih poslovnih deležev, če ie odpove­ dal delež upnik, njegovo ime, kakor tudi dan in številko sodnega sklepa; izstop iz zadruge ali prenehanje članstva, dan prenehanja članstva in kdaj je bil zadružnik s tem seznanjen; smrt zadružnika z navedbo dneva smrti in dediča. Od računskih knjig pa je dejansko pomemben le zaključni račun Iz njega spoznamo stanje zadruge, dohodke in izdatke ter številčno stanje zadružnikov in stanje vpisanih vpla­ čanih deležev. 25 PODATKI O ŠTEVILU ČLANOV IN DENARNEM PROMETU KREDITNIH ZADRUG HRANILNICE IN POSOJILNICE Z OBMOČJA BELE KRAJINE Hranilnica in posojilnica v Metliki (zneski so v dinarjih, od leta 1941 do 30 6 1945 pa v lirah) Leto Število članov Denarni piomet Dohodki • izdatki Čisti dobiček 1932 997 2,845.470.11 1,423.223.26 1,422.246.85 610.15 1933 1000 3,106 815.83 1,556.978.53 1,549.837.29 19.404.88 1934 594 1.208.956.86 614.368.43 594 588.43 11 324.61 1935 595 931.706.43 475.141.61 456.564.83 8895,05 1936 596 6,801.259.28 3,401.528.89 3,399.735.39 2.598,39 1937 597 2,200622.15 1,100.647.95 1,099.974.20 9.093.12 1938 598 5,509.600.30 2,759.157.65 2,750.642.65 9.850.60 1939 405 2,213.546.42 1,113.316 96 1,100229.46 3.32866 1040 430 2,510.297.74 1,274 878 12 ; ,235.419.62 24 218.22 1941 436 1,233.162.00 616.581.00 616 581.00 1.470,30 1942 442 684.857.13 37004730 314.809.83 - 3.998.38 1943 444 1,020868.99 511.57340 509.295.59 8.348.51 1944 445 320.286.77 161.261.29 159.025.48 5.457.97 30.6 1945 445 410.297.52 205.148.76 205.148.76 31. 12 1945 445 53.839.64 26.919.82 26 919.82 Hranilnica in posojilnica v Radoviči (zneski so v dinarjih, za leto 1941 pa v lirah) Leto Število Denarni Dohodki 1 7 -1 .. t k 1 čisli člariLV pion et dobiček 1935 109 14 869.54 7444.09 7.42545 1.292.85 1936 109' 222.607.52 111.331 83 111.275.69 2.041.75 Podatki so vzeti po zaključnih računih. 1933 278 718.416.84 359.208.42 359.20842 1.160,67 1934 279 466.094.68 233.922.39 232.172 29 23260 1935 281 27294502 136 844 75 136 100.27 1.331 11 1936 281 855.58672 428814.99 426.771 73 1937 281 727960.98 364.014.71 363.94627 1938 215 1.411.099 80 705.787 87 705.311 93 1939 220 693.111.47 349.370.70 343.740.77 3 884.76 1940 221 696.315.78 348477.24 347.838.54 2390.95 26 HRANILNICE IN POSOJILNICE Z OBMOČJA OBČINE TREBNJE Okrajna posojilnica v Mokronogu (za leta od 1913 do 1925 so zneski v kronah, za leta od 1925 do 1941 v dinarjih za leti 1941 in 1942 v lirah) Leto Število članov Denarni prom et D ohodki Izdatki 'Č is ti d običek 1913 164 327 451.24 165.628.39 161 822 85 1914 139 21539616 109.855.22 105.54094 1915 131 358.10553 180135.11 177.970.42 1916 110 335.744.50 168.036.18 167.708.32 1917 571 56462 288.135.39 283.429.23 1918 965.420.36 488096.51 477.323.85 1919 755.035.40 380.055.12 374.980.28 1920 2,253.310.23 1,131 756 73 1,121.553.50 1921 3,153.405.23 1,592.819.60 1,560.585.63 1922 1.169.089.20 599.743.79 569.345.41 1923 1,708.976 71 866695.87 841.380.84 1924 1,150.751.71 589.778.72 560.972.99 1925 75 1,555.873.20 800.374.04 755.19916 1926 77 1,745.737.50 884.617.40 861 120.10 1927 87 1,714.467.79 869.051.21 845.416 58 1028 90 3,031.340.00 1,529.076.73 1,502.263.27 1929 97 2,075.186.03 1,049.257.33 1,025.928.70 1930 102 2,599.093.47 1,306.524.77 1,292.568 70 5.767.00 1931 111 2,113.571.33 1.060.010.85 1,053.560.48 3.861.35 1932 112 1,331.814.59 670.622.68 661.191.91 7.065.05 1933 112 849.789.14 426.200.81 423.588.33 8.461.63 1934 112 70625099 354.130 10 352120.89 6.076.15 1935 112 82250646 412.201 54 410.304 92 4.148.67 1936 71 747.082.58 373.541.29 373.541.29 4.126.98 1937 71 598.105.70 299.354.80 298.750 90 2258.52 1938 72 1,309.220.04 66069242 648527.62 1.297.21 1939 75 890018 76 447.955 78 442.062.98 318.88 1940 70 641 234.82 320.772.81 320.462.01 28632 1941 68 152.921.13 78.284.44 74.636.69 132 57 1942 69 127.199 39 6392677 6327262 505.88 Hranilnica in posojilnica v Trebnjem (za leta od 1909 do 1922 so zneski v kronah, za ieta od 1922 do 1931 v dinarjih) Leto š te v ilo članov Denarni p ro m et D ohodki Izdatki Č isti d običek aö Ö O Ö ./ /y.yi i yt>.yut>.4t> iyi.öM .40 /Ib . Ib 1910 173 299.92302 151.355.64 148.567.38 1.571.79 1911 226 248.764.79 127.339.59 121.435.20 1.488.57 1912 243 201.54663 101.466.10 100080 53 2.320.36 1913 250 210.211.98 109.250.83 100.211.98 1.268.91 1914 257 228.651.03 118 346 62 110.304.41 2.252.16 27 1915 253 512.32208 258.982.51 253.33957 1916 255 1,034.194.43 521,034 95 513.159.48 838.14 1917 255 1,995.13676 999.447.02 995.657.74 1918 257 1,747.59521 882.98206 864.613.21 1.193.35 1919 251 1,378601.15 720.653.31 657.947.84 158.11 1920 250 4,324893.75 2,182.426.44 2,142.467.31 14.408.09 1921 257 5,797.570.54 2,983.470.92 2,814.299.62 7.851.42 1922 293 3,380349.93 1,701.379.76 1,678.970.17 8.935.33 1923 312 2,381 96810 1,208454 24 1,173.513.86 645048 1924 326 3,057.911.34 1,533.258.11 1,524653.23 623,29 1925 257 2,632.639.91 1,317.120.78 1,315.519.13 101.23 1926 269 2,431.214.72 1,218101.11 1,213.113.61 4.026.48 1927 264 2,703.97841 1,364.057 02 1,339921 39 32.901 58 1928 296 5,307338.86 2,671.372 13 2,635966.73 8.13709 1929 296 6,388 90841 3,251.468.84 3,137.439.57 1.653.75 1930 347 4,49867896 2,30093907 2,197.739.89 3.629.35 1931 347 2,168 492.97 1,109 75330 1,058.73967 13.250.02 1937 109 15073.82 753723 7.536.59 1938 109 130 514 50 6525762 65.256 88 1939 109 97 30526 4928259 48.022.67 1940 109 4925047 25300 60 23.940.87 1941 109 15 552 40 8.343.83 7.208.57 Hranilnica in posojilnica v Semiču (zneski so v dinarjih) Leto Število članov Denarni prom et Dohodki Izdatki Čisti dob iče k 1925 513 2,894.389.72 1,465 262.81 1,429.126.00 362.72 1926 549 2,276 801 81 1.152 367-59 1,124.434 22 23628.26 1927 558 2,795.815 29 1,425.177.73 1.370.637.56 23.92722 1928 569 2,56250389 1,344 807 04 1,217 696.85 9.400,70 1929 585 3,331 431.67 1,693 905 47 1,637 526.20 11.14900 1930 599 5,08524603 2,559 791 66 2,525,45442 6.439.95 1931 616 3,547.775.80 1,780 202 94 1,767 572 86 7407.59 1932 616 1,162 999 28 581.499 64 581 49964 1 281.80 1933 616 1,028.112.96 514 355 94 513.757.02 1.601.47 1934 356 535.510.46 282437.76 253.072.70 8.471.24 1935 356 496727.80 250 68588 246.041.92 699048 1936 356 2,046.819 21 1,030 111.31 1.016,707.90 14612 1937 356 972.46251 502.752.43 469 710.08 2674.32 1938 357 2,180.73918 1,109 925.25 1,070.813.93 - 1939 357 1.526 185 90 741.460.56 754.735 34 18.310,50 HRANILNICE IN POSOJILNICE Z OBMOČJA OBČINE NOVO MESTO Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico (zneski so v dinarjih, za leta 1941 do 1944 pa v lirah) V eto Število članov Denarni prom et D ohodki Izdatki Č isti dob iče k 1931 2508 18,805.226.83 9,376.587.39 9,428.639.44 51.726.51 1934 2488 6,152.317 73 3.070.874.24 3,081.443.49 17.157.91 1935 2445 8,431 128 24 4,219.751.37 4,211.376.87 4.166 70 28 1936 2425 9.042.694.11 4,498.775.43 4,543.918.68 6.046.26 1937 2406 6,232.951.21 4.111 143 73 4,121 807.48 1.208.43 1938 2348 19,205.110,91 9,625.74208 9,579.368.83 4.399.51 1939 2373 13,471 308.06 6,722.479.03 6,748.829.03 875.55 1940 2399 13,768.988.40 6,907.253.95 6,861.734.45 565,87 1941 2308 9,371.270.04 4,679.852.61 4,691.417.43 891.36 1942 2291 11,095.204.02 5,568.181.91 5,527.022.11 1 222.53 1943 2286 9,902.341.59 4,983.914.97 4,918.426 62 711 08 1944 2300 2,066.412 90 1,036258.75 1 030154.15 Hranilnica in posojilnica v Škocjanu (zneski so v dinarjih) Leto Število Denarni D ohodki Izdatki Č isti čtanov pròrpet dob iče k 1933 685 1,154 54002 585.246.40 569293.62 3939.32 1934 693 513 966.40 265.232.34 248 743.06 1.643.00 1935 504 453.180.04 23269265 220.487 39 7.384.88 1936 504 2,130.228.51 1,070.870.95 1,059357.56 - 6.034.05 1937 504 930.485.80 467 375.63 463.110.17 48289 1938 504 2,99923500 1,499.617.50 1,499.617.50 1.456.03 1939 507 1.708.077.83 861.204.51 846.873.32 1.617.46 1940 510 1 ,3 7 7 9 5 4 2 4 711 475 93 666.478.31 253.99 Hranilnica in posojilnica v Šmarjeti (zneski so v dinarjih) Leto Število Denarni DohoOki Izdatki Čisti članov pro m et dob iče k 1929 231 2,24922078 1.128843.03 1,120.377.75 - 7.204 48 1930 251 1,813.16567 909.97064 903.195.03 - 2 274.78 1931 278 1,748.635.56 885.889.62 862745.94 4.894.87 1932 278 760.108.70 380.343.02 379.765.68 2 59905 Hranilnica in posojilnica na Trebelnem (zneski so v dinarjih, za letoooo 1941 pa v lirah) Leto Število članov Denarni pro m et D ohodeki Izdatki Čisti dob iče k 1934 173 595.322.15 297.674.59 297.647.56 1 011.36 1935 172 407.339.30 203.674.48 203 664.82 2.794 85 1936 174 1,064.776.66 532.398.37 532.77829 142 80 1937 174 492.605.47 246348.24 24625723 523.91 1938 174 1,727 804.61 86568817 862 11644 -4 9 9 0 1 6 1939 209 480.506.59 244.881,14 235.625.45 -2.447.18 1940 217 567.505.77 287.523.44 28007232 286.54 1941 217 260.268.61 131.87862 128.389 99 2675 29 IZ ZAPISNIKOV UPRAVNIH ORGANOV KREDITNIH ZADRUG Hranilnice in posojilnice z območja Bele krajine Občni zbori prve dolenjske posojilnice v Metliki 18. 11. 1894 V pričujočnosti podpisanih: Izredni občni zbor bil je po dokazu razglasil ležečih št. 423 na 28/10 894 dopoldne ob 9. uri v občinski pisarni v Metliki z odvetnikom sklican, da ako v smislu čl. 39 posojil- ničnih pravil dovolj povabljenih ne bo, bode občno zborovanje dne 18/11 894 ob istej urej in istem kraju, ter da se bode ta dan o na dnevni red stavljenih predmetih brez ozira na število navzočih društvenikov sklepalo. Ker dne 28. oktobra tl. društveniki v sklepčnem številu zares prišli niso, rešijo danes sabrani društveniki na dnevni red stavljene predmete sledeče: ad I) Zadružno posestvo v Črnomlju vlož. št. 301 kat. obč. Loka sme se skupaj ali na kose takoj pro d a ti... Odobri se vse kar bode ravnateljstvo v tej zadevi okrenilo, torej ima ono neomajno pooblastilo. ad 2. Veleposestvo dobro Bubnarci naj ravnateljstvo v last posojilnico za 30,000 f slo­ bodno kupi in potem na kose po istih pogojih, kakor jih bode ravnateljstvo stavilo, po svojej previdnosti in volji proda, za kar ima tudi neomejeno pooblastilo. ad 3.) Ravnateljstvo tukajšnje posojilnice se pooblasti, da se za železnične namene za sodni okraj Metlika založi 1000 f proti tem pogojem, da jih o svojem času zopet z ob­ restmi vrnene dobi, katero svoto prispeva, naj k temu tudi posojilnica prepusti se previd­ nosti ravnateljstva katero ima dovoljenje po svoji vesti in vednosti v ta namen v imenu po­ sojilnice prispevati. Sklenjeno in podpisano: (sledijo podpisi) 7. 3. 1897 Na predlog več društvenikov se določi da se smejo od danes za naprej skozi tri me­ sece novi društveniki, kateri so posestniki, z enim deželem v društvo sprejeti po preteku tega časa pa nič več. Za sprejem ali odbitek prošenj (-) naj predstojmštvo z nadzormšt- vom ___dalje se določi da se od danes naprej društvene knjižice le z dvemi deleži zastaviti smejo, kateri ima več deležev in je že dva zastavil oziroma že na nje posodil do vrednosti knjižnic, ne bode na to posojilo dobil. Razum če vrh tega dobro poroštvo ima; to velja tudi za one del( ki so do sedaj zastavljeni. Ker drugih nasvetov ni, se zapisnik zaključi in podpiše. r a a m 16. 2. 1903 Da je ravnateljstvo sporazumno z nadzorstvom graščino metliško s pritiklinami od ljudske posojilnice v Ljubljani v last prve dolenjske posojilnice v Metliki za 65000 gold ali 130000 Kr kupilo, je to vse hvalevredno, zato se ta kupčija radostno odobri in potrdi. 30 Dalej se dovoljuje, da ravnateljstvo vsa do sedaj od posojilnice kupljena zemljišča (:iz- van grada z vrtom v Metliki št. 66:) bodisi skupaj ali na kose zopet proda. V tej zadevi ima ravnateljstvo neomejena pooblastila, da sestavi pogoje in po svojej volji in previdnosti. Odobri se že danes kar bode ravnateljstvo v tej zadevi okrenilo. To velja tudi zaradi popravkov na gradi, kateri last posojilnice ostane. Konečno se ravnateljstvu za njih vrlo poslovanje priznanje izreče. Ker posebnih predlogov stavljenih ni, se zapisnik zaključi in podpiše. 25. 1. 1904 Na predlog Martina Matjašiča iz Rosalnic št. 39, da bi se v bodoče omislile knjižice, v katere bi vsakemu dolžniku vpisali posojeni kapital in vsakokrat odplačilo od glavnice in obresti, da bode lahko sam razvidel, koliko in kedaj je dolžan plačati. Zaradi tega odpadli bi prvi opomini, če pa kljub temu kedo ne bi pravilno odplačeval, mora se pred tožbo še opominjati. Ta predlog se sprejme, ker spada v področje ravnateljstva in nadzorstva. V dru­ gim predlaga gospod Franc Prus iz Metlike, da bi se danes izvoljenim zastopnikom po­ sojilnice določila letna stalna plača. V ta namen naj se skliče izvanredni občni zbor in stavi na dnevni red ta določba. Koliko namreč bode dobil eden ali drugi upraviteljev. Sklenjeno in podpisano. ★ 13. 11. 1904 Z vlogo dne 8/8 904 št. 804 se je dosedanji kontrolor g. Anton Rajmer daljnjemu služ­ bovanju odpovedal, da njegovo delo s 1/12 904 jenja in z vlogo št. 28/10.904 št. 813. je tudi blagajnik g. Otmar Sturm odstopil. Zaradi tega sta se obe vlogi nadzorništvu odstopile, da v smislu čl. 30 zadružnih pravil namestnike voli, ter ta svoj sklep ravnateljstvu naznani, da podpise novo imenovanih pri trgovski sodniji protokolira. Načelnik nadzorstvenega od­ bora je zato določil sejo na 29/10.904, pri katerej se ni nič določilo, ker ni hotel te službe nobeden prevzeti, in zato sklicala se je druga seja na 1/11. t.l., pri katerej se zopet ni ni­ česar sklenilo, ker od povabljenih ni prišlo sklepčno število in se je zopet sklicalo zbo­ rovanje na 4. trn. Ker so bila posvetovanja brezuspešna, vrnil je načelnik gori navedene vloge ravnateljstvu v daljnje uradovanje nazaj. Dne 5/11. 904 se je pa tudi odbornik na­ čelstva g. Franc Guštin in odborniki nadzorstva g g. Anton Terček, Janko Globočnik, Fri­ derik Skušek in namestnika Franc Weis in Jože Pezdirc odpovedal. Ker so bili vsi razen g. Otmarja Sturm-a svojo odpoved preklicali in obljubili, da hočejo še dalje službo vestno opravljati, se je nadzorništvo zopet povabilo, da v smislu 30 p. nad­ omestno volitev za blagajnika Sturma izvrši. Ker se delo pri tukajšnji posojilnici od dne do dne množi in se mora po nasvetu g. re­ vizorja zveze slovenskih posojilnic celo knjigovodstvo preosnovati, sklene danes skupno ravnateljstvo z nadzorstvom, da se v smislu čl. 36 točke b. nastavi uradnik v osebi g. Doreta Wernika iz Ljubljane proti mesečni plači 200 Khr. za eno leto, kateri naj bi stalno posloval in vse potrebe uravnal. Poročilo dolenjske posojilnice v Metliki, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, za enaintrideseto upravno leto 1906. Preteklo leto je bilo za posojilnico in njene člane veliko bolj ugodno kakor je bilo pri­ 31 čakovati, kajti leta 1905 je bilo na Belokranjskem zelo slabo vinsko leto, kar na razvoj po­ sojilnice zelo vpliva, drugih dohodkov razen obresti in najemnine od poslopij v tem letu ni bilo nikakih. Zaupanje ljudstva se pa iz leta do leta bolj dviguje, ker izkazuje zavod v svojem enain- štiridestletnem delovanju lepe uspehe. 23. 4. 1908 Oglasi se na to gospod Ivan Golia, načelnik nadzorstva, in prosi, da se pričujočim po­ jasni tisto obrekovanje v Slovencu in Domoljubu zaradi skupila prodane loze v Črnomlju. Gospod blagajnik Otmar Sturm predloži društvenikom dnevnik in bilanco iz leta 1904 in 1905 ter pojasnjuje in pokaže, kako se je izkupilo imenovane prodane loze zaračuna­ valo, in sicer se je ta loza večinoma prodala na kredit kot posojilo, kar je v bilanci 1905 pod točko 2 posojila II z zneskom K 22901.73 razvidno, nadalje se je iz tega dobička za popravo poslopja, to je Gradu, znesek K 12958.27 porabil, kar se je v razpredelnici pod točko »Dana posojila« postavilo, potemtakem ta vsota sicer ni prišla v premet, vendar ni prizadela škode niti zavodu niti družbenikom, in je bilo to tudi c.kr. okrajn. glavarstvu v Črnomlju z dopisom z dne 25/3 1908 št. 949 razjasnjeno Prestoječe pojasnilo glede prodane loze v Črnomlju navzoči člani vzamejo odobraje v vednost, in ker je bila loza zelo ugodno prodana ter vse uradovanje v korist zavoda bilo, se to dejanje še enkrat odobri. Zastopstvu posojilnice pa za njeno truda polno in vestno uradovanje priznanje izreče in se vsake daljnje odgovornosti za pretekli čas odveže. Na predlog gospoda Ivana Trampuša, da bi se ravnateljstvu za njih dosedanje izredno pridno poslovanje tudi nagrada pripoznala, ugovarja član gosp. Makar Daniel, da on tega ne dovoli in da se naj o tem glasuje. Ravnateljstvo to ponudbo odkloni in vsled tega odpade vsako glasovanje. Ker drugih predlogov ni, se zapisnik s dostavkom podpiše, da gospod član in nadzor­ nik Dako Makar, kateri je vidno vinjen, zahteva, naj se zapiše, da članom ravnateljstva, to je današnjemu pregledniku, ne gre plača za revizijo; vsi navzoči člani protestirajo, da se protokolira to, obenem se gospod Daniel Makar kot odbornik nadzorništva za svojo saržo zahvali in odstopi. Sprejeto! 30. 3. 1911 ad 5. Gosp. Franc Guštin - načelnik naše zadruge, predlaga sledeče: Subvencija, ka­ tero je naša zadruga, to je I. Dolenj, posojilnica mestu Metlika za temelj meščanske šole v Metliki darovala in še bo darovala, se mora na vložno knjižico pri prvi Dolenjski poso­ jilnici v Metliki plodonosno naložiti in se mora ta subvencija vinkulirati, kakor sledi: »Ta vloga se sme uporabiti za ustanovitev meščanske šole v Metliki po predpisih in sklepih načelstva in nadzorstva prve dolenjske posojilnice v Metliki. Ako pa se ustanovitev meščanske šole v Metliki zaradi (kakorkolišnjega vzroka ne bi dala doseči, sme po pre­ teku 101: desetih let in prve vloge, to je leta 1919/: devetnajst:/ prva Dolenjska posojilnica v Metliki to vlogo z obrestmi porabiti na podlagi sklepa načelstva in nadzorstva za dobre namene metliškega mesta « Predlog pod točko 5 gospoda načelnika Franca Guština se v celi vsebini gfede meš­ čanske šole soglasno sprejme in potrdi. 32 3. 4. 1913 G. predsednik Ivan Golia preide na dnevni red 1.) točke pozdravi navzoče g. člane, g. predsednik omeni, da je v preteklem letu bil promet zelo ugoden, tudi vloge na knjižice so se v precejšnji meri povečale, kar je dokaz rastočega zaupanja v Prvo dolenjsko po­ sojilnico, ako ravno so siedele ob koncu leta neugodne razmere na zadružnem področju. ad 3. Ü. načelnik nadzorstva Leopold Weiss poroča v imenu nadzorstva, da je nad­ zorstvo vse knjige pregledalo, primerjalo in našlo v soglasju ter v najlepšem redu ter pred­ laga, da navzoči člani sklenejo, da iz - čistega dobička razdeli k rezervnemu zakladu in za dobre namene ter druge nagrade kakor je iz letnega računa 1912 razvidno, ter med člane na vsak glavni deiež 15 kron dividende razdeli in da se prizna načelstvu za njih trud in prid­ no delo v poslovnem letu 1912 zahvala in se jim letni račun in bilanca za leto 1912 odobri in izreče odveznica (absulutorij). 6. predlaga, da se sklicujejo občni zbori ob nedeljah po službi božji. 7. 5. 1914 4.) G. predsednik Golja da na glasovanje računski zaključek za leto 1913 kakor tudi točko 2 in 3 dnevnega reda in navzoči člani vse enoglasno potrdijo. K tej točki predlaga še (načel) odbornik načelstva g. Otmar Sturm, da se zaradi vloge odnosno prošnje mestnega županstva v Metliki sledeče sklene: Občni zbor naj sklene, da sme mestni župan g. dr. Weibl od vloge »zaklad meščanske šole v Metliki« letos vzdigniti delni znesek 1000 K tisoč kron, s katerim naj razpolaga v pokritje otvoritvenega vlaka belokranjske železnice odnosno njenega sprejema, in če od tega zneska kaj preostane, naj ga odstopi gasilnemu društvu metliškemu. G. pred. Golja da predlog na glasovanje in konstatira d aje bil enoglasno sprejet, torej se prošnji mestnega župana ugodi. 15. 4. 1915 5. Pri slučajnostih se oglasi član g. Valentin Burnik iz Metlike, proseč za besedo, in predlaga, naj se dovoli obrtno nadaljevalni šoli v Metliki ista nagrada kakor se je do sedaj dovoljevala, in zahteva pojasnilo, zakaj ni tozadevna prošnja letos prišla na dnevni red obč­ nega zbora. G. predsednik Golja poda besedo podpredsedniku Fleichmanu, kateri pojasni da ni ta takoj prišla na dnevni red iz vzroka sedanjih težkih časov, posebno ker zaradi vojne obr­ tna nadaljevalna šola sploh ne obstoji, ker je ne podpira niti država niti dežela niti obrtniki niti občina in se tedaj zaradi neobstoja obrtne šole ne more od I. dolenjske posojilnice zahtevati podpora za pouk učnega osebje, ker pouka sploh ni. G. predsednik Golija prečita nato prošnjo obrtno nadaljevalne šole, nato predlaga g. Vel. Burnik, da naj občni zbor sklene, da se ima obrtni šoli Metlika dovoliti podporo 300 K, če bi se ta šola letos obnovila. ★ 33 30. 6. 1921 Glede obrestovanja deležev glavnih in opravilnih se sklene soglasno, da se obrestu­ jejo za prometno leto 1920 z deset odstotki. Preostanek čistega dobička čez te odstotke se pribijejo k rezervnemu zakladu. Nagrada članom posojilničnega odbora se določi po 100 K za osebo, torej po 400 K. Požarni brambi v Metliki določi občni zbor za nakup gasilnega orodja tri tisoč kron. Predlaga se tudi, da občni zbor v prihodnje določi za požarno brambo stalno letno pod­ poro. Ob bilanci za prihodnje leto se naj upoštevajo tudi svote za reveže domače. ★ 2. 6. 1924 Ad 3) V imenu načelstva poroča načelnik sledeče: Zadruga v minulem letu ni nap­ redovala kakor v prejšnjih dobah, ker so vlagatelji dvignili precej svojih prihrankov zaradi draginje na gospodarskih potrebščinah in nepovoljnih cenah na pridelkih ter obče denar­ ne krize. Prošnje za posojila so prihajala v večjem številu, nego v prejšnjih letih; večini prošnikov je načelstvo in nadzorstvo dovolilo posojila, vendar pa so se morala nekatera zavrniti, ker niso bila popolnoma varna, nekatera so se zavrnila oziroma odložila za poz­ nejši čas. Vloge pa so se vlagateljem izplačevale redno. Skupne seje so bile vsak mesec. 22. 6. 1925 ad 3) Čisti dobiček se razdeli v dobrodelne namene: tako npr. Slovenska dijaška zad­ ruga v Pragi dobi podpore Din 100 Društvo slepih v Ljubljani dobi podpore - Din 200 Eventualni preostanek pripada rezervnemu zakladu. Glavni deleži se obrestujejo kot navadne vloge. Nagrade odbornikom se določi na 300 Din letno. 14. 6. 1926 Član g. Gangl stavi sledeč predlog pismeno: »Načelstvu in nadzorstvu se nalaga dolžnost, da na skupnih sejah do prihodnjega obč­ nega zbora pripravita osnutek, kako bi se iz čistega dobička za poslovno leto 1926 os­ novala dijaška ustanova, ki naj bi sinu ubožne metliške meščanske rodovine omogočila dovršitev študija na srednji in visoki šoli. V proslavo 50-letnice obstoja Prve dolenjske po­ sojilnice se ta ustanova imenuje Ju Jubilejna dijaška ustanova Prve dolenjske posojilnice v Metliki.« Nadalje predlaga: Iz čistega dobička za leto 1925 se daje načelstvu kredit 5000 D (pettisoč din), ki jih sme v proslavo 50. letnice Prve dolenjske posojilnice razdeliti v kulturno dobrodelne na­ mene mesta Metlike. Sklad za dobrodelne namene in čisti dobiček 12500 D+8888934 D=10138934 D Zgornja razdelitev znaša 67460.30 D, torej ostane razpolózJgva glavnica 3392904 D. 34 11.7.1927 Predlog člana g. E. Gangla, ki je bil stavljen na občnem zboru dne 14. junija 1926 gle­ de ustanove »Jubilejne dijaške ustanove I. Dol. posojilnice v Metliki« v proslavo 50 letnice obstoja I. Dol. posojilnice, se sprejme soglasno in se sklene da se ima ta ustanova izvršiti na prihodnjem občnem zboru za poslovno leto 1927. Dalje se predlaga, da se kupi domačinu Juliju Papiču, ubožnemu, a zelo pridnemu di­ jaki, ki študira na sred. tehn. šoli v Ljubljani keramiko, zimsko obleko. Ker drugih predlogov in nasvetov ni bilo, zaključi načelnik zborovanje. * 16. 7. 1928 Po odredbi velikega župana v Ljubljani z dne 7. decembra 1927, br. 85285 od 23. julija 1927 da se o valorizaciji bilančnih vrednosti svota Din 81000 se prenese v fond za zgube Zadruge v občni rezervni fond. Gori omenjeni fondi se morajo posebej voditi in izkazati v bilanci. 5. 11. 1934 V svojem otvoritvenem govoru se načelnik zadruge g. Golia Ivan spomni na veliko iz­ gubo, ki je doletela celo našo državo in vse zadrugarje, katerim je bil blagopokorjeni naš nesmrtni vladar Viteški kralj Aleksander I pravi oče. Poživlja vse navzoče da stoje vzkliknejo trikratni »Slava mu«, kar so vsi storili. Nato pa navduši z velikimi besedami »Da velika nesreča nas naj ne in ne sme nikdar razdružiti, ampak še tesneje vezati v vseh, posebno pa v zadružnih gospodarskih vrstah, zato vzkliknejo navzoči trikratni živijo sedanjemu kralju nj. vel. kralju Petru II. Z zaobljubo najglobokejše vdanosti in zvestobe. Nato preide na dnevni red 2) Poročilo načelstva, ki ga oriše upravitelj zadruge g Stupar, raztolmači popolno poslovanje minulega leta. Zahvaljujoč se za oporo in pomoč vsem, ki so v tej težki dobi izvševati težko dolžnost zadrugarjev. Pozivajoč zadrugarstvo k nadaljnjemu in neomajnemu delu. 29. 9. 1935 Nato poda načelniško poročilo upravitelj zadr. g. Stupar Ignacij, ki občnemu zboru po­ roča, da si je uprava bila svesta največje štednje v vsestranskem poslovanju, da jej je bil odbor zadruge pravi svetovalec in tudi spoznavalec truda polnega dela v današnji brez­ gotovinski dobi, ter čita računski sklep, iz katerega je razvidno, da se je poslovalo na vseh računih, kar je dokaz, da pisarniško delo ni nazadovalo, ampak odpremna poštna knjiga dokazuje porast došlih in rešenih spisov - med njimi tudi opomini itd. Glasom računskega in po rev. g. Šifrerju pregledanega in kot pravilno najdenega zaključka znaša čisti dobiček za poslovno leto 1934 Din 24 746 24. Iz vsega je razvidno, da je zadruga kljub zaščiti, ki se jo je zadruga morala posluževati v decembru minulega leta, delovala kljub zmanjšanemu številu uradništva, ker je g Ma­ lešič Iv. kot uradnik zadruge svoje mesto zapustil in sta poslovala le dva pisarniška usluž­ benca in to g. Stupar ter g. Trampuš, ki sta dejansko provajala vse posojilnično posle. 35 Načelnik nadzorstva g. Kopinič Julij poda sledeče sporočilo: Pregledoval sem pos­ lovanje v zadrugi in vedno našel v najlepšem redu. Klub današnjim težkim razmeram je up­ rava zadruge znala najti primeren izhod iz najtežjih slučajev in preprečiti zadrugi stroške in neprijetnosti. Tudi glede izkazanega čistega dobička moram pripomniti, da je zadovoljiv, ker v da­ našnjih časih se ne more zahtevati tistih zaslužkov kot v dobi najbolje konjunkture. Ponovno poudarjam, da je bilo delovanje v zadrugi nad vse vestno in točno, ter sem jaz v imenu naaz. odbora dolžan izreči poslevodečim svojo najlepšo zahvalo in priznanje. Občni zbor vzame vse to poročilo na znanje, k temu se pripomnijo še druge pohvale in priznanja od strani zborovalcev. Slučajnosti: Čita se sklep zadnje odborove seje in to celokupnega odbora tj. načelstva in nad­ zorstva, s katerim je bilo sklenjeno, da zadruga dovoli vknjižbo na katero svojih nepremič­ nin Pokojninskemu zavodu v Ljubljani, za ev. Mestni občini v Metliki izplačano posojilo v znesku po Din 100.000-, ki ga občina nujno potrebuje v svrho dograditve vodovoda. Občni zbor priznava in odobrava sklep zbora, ter s tem v smislu odborovega sklepa vse dovolitve, istodobno pa zavrača vse neutemeljene očitke zveze, ki je sama velika dolž- nica zadruge, ter ni izključena da bo sama s težkočami, ali, ali zamogla poravnati zadru­ gam njih terjatve, ki pa kot hranilne vloge niso niti najmanj zavarovane. Predlagali so, da naj kot mnogo drugih zadrug vzpostavi iz dohodkov med letom sklad, ki bo služil za podporo onemoglih in podpore potrebnih nameščencev, za katere zadruga ne plačuje pokojninskega zavarovanja. Zaradi te velike socialne potrebe odobri občni zbor predlog in določi, da se naj že med letom knjiži v breme uprav stroškov ter v korist tega Sklada podpor za onemogle nam naše zadruge znesek po Din 10.000. Vsako leto naj primerno svoto nadaljujejo, dokler ta ne bo znašala vsaj 100 000 din, ker tedaj bi se zmoglo že od samih obresti deliti takim potrebne podpore in to po odobritvi zadrugi- nega odbora. ★ 9. 12. 1937 Sejnine ostanejo tudi v naslednjem letu po 100 Din za vsakega pri seji navzočega od­ bornika ali zadruginega poslovalca. Plače nameščencev pa se sedaj ne izpreminjajo, ker so razmeroma celo prenizke, pač jih sedaj tudi ni mogoče višati, dokler se časi ne zboljšajo. Za zadevno spremembo plač in nameščanje ima po pravilih 26 čl. tako odbor zadruge pravico. Ad 7 Slučajnosti: Raznoterosti in predlogi G. Kambič Jože povpraša, če ima zadruga pazitelja za gozdove itd., ki so last zadruge, ker je slišal da je nekdo sekal breze in smrekice, uprav. g. Stupar pojasni, da je pazitelj Jaklič javil to škodo in je bila ta zadeva še istega dne izročena orožnikom v poizvedovan­ je .. Na predlog g. Kremesca Franca se naj odbor vsaj enkrat v letu malo med seboj raz­ vedri. Predlaga, da naj zadruga prevzame male stroške za ta sestanek. Predlog je bil s potrjevanjem sprejet, češ da se spodobi to izvršiti, saj imajo zadrugarji mnogo koristi od skrbnih in požrtvovalnih odbornikov, ki celo leto skrbe za ponovni razvoj poslovanja, da vzpostavijo v prejšnji stan svojo zadrugo. 36 Ad 2. Poročilo načelstva: To poročilo poda na mesto načelnika g Golia upravitelj Zadruge g Stupar Ignacij in izvaja: Prebili smo leto, ko so se na novo in še ostreje preiskusile naše sposobnosti in vztraj­ nosti, še bolje rečeno, potrpežljivost, in smo se še precej dobro izkazali. Naš zadružni okoliš je tako vseskozi ubog in pasiven kraški svet, ki ne more preživljati svojega ljudstva, posebno pa ne ob letih ujm ali suše. Naš kmetovalec je bil še bolj prizadet, ker je v našem okolišu zajela živinska bolezen toliko plasti, da je oblast prepovedala vse živinske sejme. Kmetovalec je bil primoran trpe­ ti škodo, ker ni smel svoje živine dati v prodajo, da bi pri tem kaj od prodane svote odtrgal za najnujnejše potrebe. Ker si kmet ni mogel pomagati, je zaradi njega trpela trgovina in obrt. Industrijski centri tega zla nikdar ne občutijo, da žal se moram vprašati, kaj je zakrivila uboga Bela Krajina, daje tako nesrečna in od vseh činiteljev, če primerjamo našo Gorenjs­ ko, tako zapostavljena. Nimamo sreče, da bi kje zrastel tovarniški dimnik in glas sirene klical naše ubogo ljudstvo, da si zasluži košček kruha. Sirena nas kliče le k strahu in trudu, če se pokaže ogenj, ki neizprosno uničuje slamnata poslopja našim prebivalcem odn. zadrugarjem. Vse naštete posledice niso za naš zadružni okoliš nikakor razveseljive, zato pa vlada revščina in malodušnost, ako primerjamo naš zadružni okoliš centru in večjim mestom v državi. Tam gradijo udobnosti, pri nas pa stradata ljudstvo in zemlja, kajti še za umetna gnojila nima naš kmetovalec, da bi zboljšal svoje travnike in obči obstoj svojega gospo­ darstva. Toliko naj služi v oris stanja naših zadrugarjev - kmetovalcev, obrtnikov in trgov­ cev. Delovanje zadruge: Iz bilance, ki je bila pregledana in tudi pravilna ter na same stvarne osnove oprta, je razvidno, da je delovanje zadruge popolnoma zadovoljivo, ker v današnjih časih te težke gospodarske depresije ni mogoče ustvarjati čudežev. Zadovoljiva je postavka, da se je oživelo poslovanje z novimi hran. vlogami, ki znašajo z nedvignjenimi odpisi din 610.370. Tudi nova posojila znašajo din 330.978 ter si je s tem pridobila zadruga na zaupanju, saj je pristopilo v 1.1938 31 novih članov z opravilnimi de­ leži Po sklepu bilance je izkazan zadovoljiv čisti dobiček za I 1938 v znesku din 42.787.63, to pa že po izvršenem odpisu 2 % od nepremičnin in 15 % odpisu inventarja, kar znaša skupnih din 1.) 17, 103 in 2.) 1.160 din. Upravne stroške smo skrčili že prejšnja leta tako, da jih pač prištevamo med najnižje in jih ni bilo mogoče več stiskati. Zvišan je bil pokojninski sklad na temelju sklepa obč. zbora od 28. septembra 1935 za din 15.000 ter znaša sedaj din 90.000. Obrestne mere pa so bile sledeče: 1.) Za stare hran. vloge-razpoložljive 4 -5 % Za stara posojila zaščitena pri Pab. 3 % Za stara nezaščitena posojila pri dolžnikih z glavnimi deleži 6 % pri dolžnikih z opravilnimi deleži 7 % Nova začasna kratkoročna posojila se obrestujejo po 6 % do 7 % * 18. 12. 1939 37 Ad 7. Slučajnosti in predlogi: Član nadzorstva dr. sv. Engelbert Gangl predlaga: Vsekakor bi bilo skrbeti, da ta naša najstarejša zadruga, ki je v svojem 63 letnem ob­ stoju že toleko storila v pomoč prebivalstvu svojega okoliša, ostane tudi v nadalje kakor je bilo do sedaj »Prva zadruga od Ljubljanice pa do območja Kolpe od Dobre na Hrvaš­ kem« Zbuditi je treba vztrajnost in pogumno voljo do življenja, da se na novo poživi zad­ ružno zavednost. Zato naj občni zbor sprejme predlog, da ima upravni odbor odn. uprava, tj. vodstvo, možnost pospeševati in podpirati razvoj že obstoječega tujsko-prometnega društva. Skrbeti moramo, da pridobimo kakršno si bodi industrijo v naš okoliš, da bi pomagali ubo­ gemu ljudstvu, do zaslužka, kajti sedaj morajo ljudje hlapčevati v tujini, da prežive svojce v domovini. Onaža se, da se mlajše in zmožne sile našega zadružništva odtujujejo od skupne za­ družne družine. Skrbeti moramo, da omogočimo poučne gospodarske sestanke. Za vse te zadeve naj pa odbor nač. zadr. vodi rač. izdatkov, ki ne bo nikakor presegal (vrednosti, koristi), ako se vse prej navedeno izvrši. Občni zbor vzame gornji predlog na znanje. 16. d. 1940 Ad 2. Poročilo načelstva: V zadnjih letih smo ugotovili, da so se gospodarske razmere vsaj nekoliko zboljšale. Žal, da za lansko leto ne moremo beležiti željeno nadaljnje izboljšanje, prav tako ne moremo govoriti, da bo izboljšanje naraščalo, kajti mednarodni barometer kaže preveč slabo. Previdnost je torej v nadalje še bolj potrebna, da ne zaidemo na ceste starih napak, ki bi posredno ali neposredno postavljale zadrugo pred prebolenje nove krize. Krediti, ki jih je zadruga le previdno podeljevala, se žal ne vračajo točno ob določe­ nem času, a temu je krivda, da se mnogi dolžniki vpoklicani na orožne vaje in po uredbi se vpoklicane ne more izterjevati še 30 dni po preteku določene dobe, zato je nekoliko zastoja. Vendar je pa upravi zadruge uspelo iztirjati del starih posojil in je bilo s tem omogo­ čeno tudi izplačevanje starih hranilnih vlog v primernem odstotku. Izplačilne razporede za izplačevanje iz starih hran. vlog je uprava skrbno sestavljala in predlagala Min. kmet. v Beogradu v odobritev. Noben predloženi razpored ni bil zavrn­ jen. Iz računskega zaključka, ki je pravilno sestavljen, pregledan po zadr. rev. g. Andreju Šifrerju ter na stvarne osnove oprt, je razvidno, da je tudi letošnje delovanje zadruge kljub težkim razmeram zadovoljivo; saj nove hran. vloge irt oproščeni ter ne dvignjeni zneski znašajo skupno din 724.550.90 in kap. obresti pa din 176.696.29 Stanje novih posojil je bilo din 583.716.73 Celokupni denarni promet I. 1939 din 3,491.899.59 Po sklepu bilance je izkazan zadovoljiv čisti dobiček v znesku din 40.273.41, ter so se s tem zvišale rezerve naše zadruge na znesek din 104.918.51. Zvišan je po sklepu celokupnega odbora tudi Pok. sklad za nam. od din 90.000 na zne­ sek 100.000 dinarjev. 38 Ad 3 Poročilo nadzorstva: Naš okoliš je ustanovil zadrugo pred 64 leti v korist tukajšnjega prebivalstva, zato je mogoče vse do tedaj, da se razmere zboljšajo, napeti lok prisilne izterjatve dolgov pri ti­ stih, kjer ne grozi izguba. Nikakor pa ne bo nadzorstvo zadruge dopuščalo, še manje pa ščitilo nemarne dolžnike, ki svojih dolžnosti ne bi hoteli izvrševati. 23. 7. 1941 Ad 2. Ravnatelj zadruge g. Štupar Ignacij, prebere poročilo upravnega odbora, ki glasi: Borba evropskih velesil na bojnem polju, ki je izbruhnila v septembru I. 1939, je v letu 1940 zajela skoro vse evropske države ter se razširila po Sredozemlju na afriška tla. Malo je držav v Evropi, ki so ohranile svojo nevtralnost in te so v skrbeh, kaj naj jim prinese naslednji dan. Zaradi blokade in negotovosti v morski plovbi je prenehala izmena blaga med državami, kar je privedlo do pomanjkanja surovin v Evropi. Zato je bila uvedena za najnujnejše potrebščine racionalna prodaja in kontrola cen. Vojni dogodki so torej povzročili velike izpremembe in perturbacije v gospodarstvu. Tudi letina je bila v minulem letu v našem okolišu slaba. Zelo malo so pridelali pšenice, in vsaj nekoliko več koruze. Posledice so se občutile že med zimo, saj so večkrat nasto­ pile motnje v preskrbi s prehrano. Domača trgovina se je začela boriti z velikimi poteškočami zaradi pomanjkanja blaga. Poslovanje našega zavoda smo morali prilagoditi novim razmeram. Promet je ostal približno isti kakor v minulem letu, tudi čisti dobiček, ki po računskem sklepu znaša din 39.244.99. Zadovoljivo je poslovanje na novem računu hran. vlog, ker so porastle, temu primerno so bila izplačana nova posojila, ki so varno zavarovana. S tem si je zadruga zopet utrdila zaupanje tukajšnjega ljudstva. Pripomniti moramo, d a je zaradi odstopa mnogih dolžnikov P .A.B. in zaradi povišanja članskih deležev ter vmesnih smrtnih primerov iztopilo večje število članstva... 20. 4. 1942 K točki 2. G. predsednik L. Engelbert Gangl, prebere poročilo upravnega odbora, ki se glasi: Prebili smo leto, ki je na novo in še ostreje preizkusilo naše sposobnosti, ker je de­ lovanje naše zadruge kljub izgubi velikega poslovnega okoliša, to je sosedne Hrvaške, ki je postala Neodvisna država Hrvatska, ostalo poslovanje naše zadruge na istem višku. V nekaterih primerih se je celo povečalo, kar je dokaz, da je zadružništvo v svojem jedru zdravo in zmožno življenja v vsakih okolnostih in razmerah. * V Q [ß i 27. 4. 1943 ad 1: Rešitev k 1. točki Pred prehodom na dnevni red se predsedujoči E.L.Gangl spomni s toplimi besedami bivšega predsednika g. Ivana Golje, ki je dne 12. septembra lanskega leta v 82 letu svoje dobe mirno preminil. 39 Ob koncu spominskega govora zakliče skupščina njegovemu spominu »Slava!« Ad 2: Rešitev k 2. točki Predsednik g. Gangl L E. prebere poročilo upravnega odbora, ki se glasi: Ob koncu poslovnega leta 1942 podajamo poročilo, ki je merilo, kako naša zadruga kljub težkim razmeram, ki smo v njih prebili minulo poslovno leto, izkazuje s svojim račun­ skim zaključkom zadovoljiv bilančni uspeh. Bilančni prebitek znaša v dobro 25.999.20 Članstvo se je pomnožil za 52 članov, kar je dokaz vestnega zaupanja in tudi pove­ čanega zaupanja v našo zadrugo, ki obhaja letos 68 redno glavno skupščino.. Hranilne vloge iz starega imetja smo v največji meri danih možnosti vračali vlagatel­ jem, ki pa so jih s polnim zaupanjem v še večji meri zopet vlagali pri naši zadrugi. V tekočem letu smo pričeli poslovati tudi s tekočim i računi, kar je zelo prikladno in ko­ ristno za tukajšnje trgovce in obrtnike, pa tudi za našo zadrugo, ki je s tem kos namenu, da koristi vsem slojem našega okoliša. Posojila na starem računu so današnjemu času in krajevnim razmeram primerno vrnili v zadovoljivem odstotku, medtem ko so nova posojila, ki so kratkoročna, porastla. Vsa ta posojila so zanesljivo zavarovana in nam nudijo vsak čas izravnavo. To so manjša posojila, torej vedno izterljiva brez pritiska. Nepremičnine: V zadnjih mesecih 1.1941 je bilo sklen­ jeno, da prodamo tik ob železniški progi na Gršičih in Smolanovcu nahajajoči se gozd. Ob začetku tega, tj. I. 1942, je uprava Zadruge našla kupca in te nepremičnine pro­ dala. S to pravočasno prodajo smo zadrugo očuvali velike škode, ki bi nastala zaradi pri­ silnega izsekanja teh gozdnih parcel. Naša poslopja, ki so v njih po večini vojaške oblasti in vojaštvo, bo treba v mnogočem prenoviti. Pri tem je računati na izdatke, ki jih stanarina ne more kriti, ampak jih bomo krili iz prebitka med bilancirano in prejeto vsoto iz prodanih gozdnih parcel. Vse ostale nep­ remičnine skrbno in gospodarsko vzdržujemo in ne preti zadrugi nikakšna škoda. Redne seje upravnega in nadzornega odbora so bile vsak mesec. Uradovali so z največjo vestnostjo in strokovno spretnostjo, kar je še bolj poglobilo zaupanje našega članstva, ki je iskalo in tudi našlo pri nas razne nasvete gospodarskega značaja. Pri podeljevanju kreditov in posojil so ravnali strogo objektivno in stvarno. Gospo­ darstvo naše zadruge sloni na zdravi, objektivni podlagi, kar nam dokazuje zadovoljstvo in porast članstva. Vse bilančne postavke so realne in dejansko pravilne. Sogl. sprejeto ... Ad 7. Rešitev k 7. točki: Skupščina na temelju predloga upravnega odbora sklene soglasno: Da se v smislu čl. 13. Zadr. pravil plača tudi v poslovnem letu 1943 od vseh danih po­ sojil zadružnikom: a) članom z glavnimi deleži po 6 % in 6 % zam. obresti, b) člani z oprav, deleži po 7 % in 7 % zam. obresti, c) dolžniki na tek. računu plačajo enako, kakor je zgoraj določeno. Poleg zgoraj navedenih obresti plačajo vsi dolžniki ne glede na njih deleže po 1 % kot upravni prispevek od dolga izkazanega v rač sklepa iz minulega leta ali med letom storjenega sklepa, ki ga stranka poravna. Dolžniki plačajo tudi vse efektivne stroške za tis­ kovine, opomine, poštnino itd. 2.) Skupščina odobri znesek po lir 3000 na razpolago upravnemu odboru za kritje event. stroškov, ki bi nastali ob prirejanju zadružnih sestankov, tečajev ali podobnega za pospeševanje zadružništva ali za izobrazbo zadružnega naraščaja. 3.) Skupščina odobri: Obrtno nadaljevalni šoli v Metliki se kot običajno tudi letos iz­ plača podpora lir 2.500 za šol. leto 1942/43. 40 4.) Na temelju poročila predsednika zadruge g. Gangla Engelberta L. in že prejšnjega sejnega sklepa celokupnega odbora zadruge z dne 16. aprila 1943 sklene skupščina so­ glasno, da se tudi letos izplača bilančna nagrada vsem zadruginim nameščencem po last­ ni presoji in odločbi predsednika. 5.) Na predlog g. Ivana Malešiča, preds. nadz. odbora, sklene in določi skupščina: Up­ rava zadruge se pooblasti, da zviša znesek, ki ga je določil odbor zadrugi na seji dne 31. 3.1943 od 2.000 na lir 3.000 kot podporo g. dr. Antonu Svetinu za trud pri zbiranju gradiva in pripomoč za tisk brošure o gospodarskem, socialnem in zasebem pravnem delu mesta Metlike v 18. stoletju. 6.) Skupščina daje nalog naj uprava iz tekočih dohodkov med letom knjiži v dobro »Pokojninskemu skladu lir 10.480, da bo ob koncu leta 1943 ta sklad znašal L. 50.000, s tem predlogom je bil predlog preds. g. Gangla s popolnim soglasjem nagrajen. 9. 9. 1945 Razprava: Ob 8. uri zjutraj ugotovi predsednik L. Gangl Engelbert da ni navzočih nad polovico članov, vpisanih 338 s 160 glavnimi in 257 oprav, deleži, zato odredi, da bo na podlagi do­ pisa Iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo v Ljubljani pod štev. 777/45 in 804/45 od 3/8 1945, ki tolmači: »Skupščina se lahko vrši ne glede na čl. 38 bivšega zadružnega zakona, ki za nas vel­ ja le toliko, v kolikor je iz ljudskega pravnega čuta koristen interesom naroda. Sicer pa se lahko skupščina vrši pol ure pozneje« eno uro pozneje, tj. ob 9. uri drugi občni zbor na istem kraju in z istim dnevnim redom, ki bo lahko sklepal ne glede na število navzočih zad­ ružnih članov. Drugi občni zbor: Ob 9. uri otvori predsednik L. Gangl Engelbert drugi občni zbor, ki je po »Iniciativnem zad­ ružnem odboru za Slovenijo od 3/9 1945 pod št. 777/45-804/45 sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnih članov. Pozdravi navzoče število 21 zadružnikov, zastopnik Iniciativ, zadružnega odbora za okrožje Novo mesto, tajnika tov. Etbina Černeta ter v svojem vsebinsko bogatem govoru tolmači velik pomen današnjega izrednega občnega zbora, ker slavi letos naša zadruga svojo 70-letnico obstoja. Še večja važnost je današnja združitev obeh tukaj poslujočih kre­ ditnih zadrug v eno zadrugo, ki ji bodi naloga služiti vsem gospodarskim koristim našega kraja. K besedi se oglasi delegat Iniciativnega zadr. odbora za okrožje Novo mesto tov. Čer­ ne Etbin, ki v svojem obsežnem govoru očrta vse dolžnosti svojega naroda in domovine. Za tako jedrnat govor so se zborovalci oddolžili govorniku s pritrjevanjem in ploskan­ jem v znak zadovoljstva. Ravnatelj zadruge Ignacij Štupar poda kratko poslovno poročilo. V svojem govoru se spominja prvih ustanoviteljev zadruge, ki so pred 70 leti kovali zadružne smernice za bolj­ šo bodočnost svojega ljudstva. Zato jim navzoči zakličejo »Slava jim«. Predsednik preide k prvi točki dnevnega reda: Ad 1.) Sklepanje o spojitvi Prve dolenjske posojilnice, z.z n.j. v Metliki in Hranilnice in posojilnice, z.z n.j. v Metliki v eno zadrugo. Splošno odobravanje in ploskanje v znak zadovoljstva. 41 9. 9. 1945 Ob 10h dop pride članstvo z odborom Hranilnice in posojilnice v Metliki v poslovne prostore Prve dolenjske posojilnice v Metliki št. 15. Predsednik Govednik Janez, pos. iz Čuril št. 11, izjavi, daje občni zbor Hranilnice in posojilnice soglasno sklenil, da se naj takoj spojita (fuzionirata) obe kreditni zadrugi v eno kreditno zadrugo. Skupno članstvo obeh zadrug vzame to izfavo z odobravanjem in soglasno na znanje. Ad 1.) Prostovoljni soglasni sklep članstva, izražen in pravilno razglašen, v dnevniku Slov. Poročevalec dne 28/8.45 objavljenim dnevnim redom občnih zborov obeh zadrug; Prve dolenjske posojilnice z.z n.j. v Metliki in Hranilnice in posojilnice z.z n.j. v Metliki naj se takoj spojita (fuzionirata) obe zadrugi v eno zadrugo - so soglasno z odobravanjem in dolgotrajnim ploskanjem v znak zadovoljstva sprejeli. S tem je združitev prostovoljno izvršena. Ad 2.) Prevzemna zadruga je: Prva dolenjska posojilnica v Metliki, ki prevzame vse članstvo, pravice in dolžnosti prenehajoče zadruge Hranilnice in posojilnice v Metliki, z.z n.j. Članstvo Hranilnice in posojilnice pa pristopa in sprejema pravila in dolžnosti, ki jih je imela do sedaj Prva dolenjska posojilnica, z.z n.j. v Metliki Soglasno sprejeto. Ad 3.) Novi naslov: Določi se, da se od sedaj naprej naziv glasi: Prva dolenjska hra­ nilnica in posojilnica, zadruga z neomejenim jamstvom v Metliki. Soglasno sprejeto. Ad 5.) Prevzem poslovanja. Vse tehnično knjigovodstvene zadeve se bodo reševale v soglasju z navodili nadrejenih oblasti, zlasti revizijske zveze v Ljubljani. Prevzemajoča zadruga Prva dolenjska hranilnica in posojilnica prevzame bivšega nam. Hran. in pos. v Metliki Franca Petriča v nadaljnje službovanje v smislu že postojeće službene pragmatike za zadr. nameščence. Pri registraciji upravnega odbora se naj popravi v 1.1936 registrirani uradni naslov up­ ravitelja Ignacija Stuparja na ravnatelj-prokurist. Franc Petrič, ki je bil pooblaščen za podpisovanje, je pooblaščen tudi vnaprej pod­ pisovati kolektivno za Prvo dolenjsko-hran. in posojilnico v Metliki - kot tajnik. Soglasno sprejeto. 14. 1. 1947 Predsednik očrta težkoče, s katerimi se mora boriti zadruga, to je vsestransko po­ manjkanje gotovine, kar ovira njen poslovni uspeh. Prebili smo dobo vojne vihre, ki je ostro preizkušala sposobnosti našega zadružno- gospodarskega obstoja. Današnje gotovinsko pomanjkanje, je vzrok, da zadruga ne more dajati posojil svojim članom, saj ubogi požgani belokranjski rod nima sredstev za vlaganje, da bi spet iz lastne sile obnovili tako poslovanje, kakršno je celih 70 let naša zadruga op­ ravljala. Najetje kredita-posojila Upravni odbor si je prizadeval omiliti krizo in zopet vzpostaviti normalno poslovanje in zaupanje v zadrugo, ki je celih 70 let pomagala svojim članom. Toda žal sta ustavili kre­ ditiranje zadrugam D.Z.S. in zadružna kmetijska banka, kamor smo se obrnili za potreben kredit za poslovanje. Tudi iz lastnih naložb pri Zvezi slovenskih zadrug in Zadružni zvezi 42 v Ljubljani ni bilo možno dvigniti večjih zneskov, ki so bili in so še danes zadrugi nujno pot­ rebni. Zadružni dolžniki, ki so po vojni skoro do cela uničeni, tudi niso mogli in še danes ne morejo vračati posojil. Upravni in nadzorni odbor sta uvidevno sklenila, da naj se z izterjavanjem obresti in posojil počaka, da se razmere izboljšajo. Razumljivo je, da zadruga ni zmogla in še danes ne zmore vseh hranilnih vlog izplačevati vlagateljem, ki so z izjemo le nekaterih pokazali svojo uvidevnost in strpljivost. Kolikor je bilo denarja na razpolago, smo na temelju odborovih sklepov in po preje­ tem odobrenju Min. financ, odd. za banke v Ljubljani, izplačevali kratko-ročne kredite odn. posojila. Zadruga ni imela nikdar sebičnih namenov, ampak je z varčnim in skrbnim gospo­ darstvom pomagala povsod, kjer se je to izkazalo za potrebno brez ozira na event. lastno materialno škodo. Dokaz za zaupanje v zadrugo je, da kljub pomanjkanju raste število članov in vlaga­ teljev, četudi ne z visokimi kapitalističnimi zneski. Zadruga pa je vedno predvsem zaupala svojim zvestim, četudi drobnim vlagateljem. Občni zbori Hranilnice in posojilnice v Metliki 1. 3. 1903 Ad 6. Slučajnosti Gospodu Vukšiniču Jožetu, načelniku, nagrada 300 K. Ignacu Korenu, blagajniku, nagrada 300 K Za dijaško kuhinjo v Rudolfovem 20 K ter za ljudske šole: za Metliko 15 K in Drašiče, Božakovo, Suhor, Radoviča, Podzemelj vsaki po 6 kron. 27. 12. 1903 G. predsednik naznani, da šteje zadruga 531 članov, od katerih je na občnem zboru navzočih 61 Predlog spremembe pravil g. predsednika se soglasno odobri ter g. načelniku naroča, da takoj zaprosi za vpis spremembe pravil. 20. 3. 1904 G. Strajher predlaga prošnjo za podporo pevskemu društvu za napravo tamburic K 100. Sprejeto. Istotako predlaga, da se posojilniška soba prepusti brezplačno za pevske vaje pev­ skemu društvu ter da sme biti harmonij v posojilnični uradnici. Sprejeto. Bolnici usmiljenih bratov v Kandiji se dovoli podporo K 30... 43 Seje načelstva in nadzorstva Hranilnice in posojilnice v Metliki 20. 3. 1904 Načelstvo sklene, da sme v izvanrednih primerih posojilnični tajnik sprejemati denar le pod pogojem, ako prevzame za njega jamstvo načelnik g Jožef Vukšinič. Jože Vukšinič izjavi, da prevzame jamstvo glede pravilnega delovanja in poslovanja posojilničnega taj­ nika. 19. 3. 1905 I. Načelnik ima pravico v uradujočem času postaviti namesto sebe namestnika ne samo na semanji pa tudi na kateri koli si bodi uraden dan na stroške posojilnice. II. Posebna knjiga za ameriški denarje nepotrebna, ker promet za nekaj dolarjev lahko nadzirajo. IV. Po točki I je umestno, da načelnik skrbi za splošni red posojilnice, da postavi na mesto sebe drugega uda načelstva, da nobena stranka ni ovirana in da se ji takoj ustreže, kar je dovoljenega posojila. * 2. 11. 1913 Soglasno se sklene, da pristopi naša zadruga s prispevkom k zadružnem skladu, ka­ terega je osnovala Zadružna zveza v Ljubljani. 6. 12. 1914 ad 2 Slučajnosti Predlog za vojno posojilo se zaradi že visokega kredita pri Zadružni zvezi ne vza­ me... * 25. 1. 1915 Predlaga se iz predloženega izpiska z dne 1. 1. 1915, da se navedenim članom, bi­ vajočim izven sodnega okraja M etlika zviša obrestna mera iz 5 1 /2 % obresti in 6 % ob­ resti, kakor se je sklenilo dne 22/1 913, kar se obnovi zaradi narastlih dolgov nekaterih dolžnikov, in sicer zopet od 1/915 dalje. 29. 7. 1917 1. Znižanje obrestne mere hranilnih vlog. Načelnik predlaga, da se obrestna mera z 1. avgustom 1917 od hranilnih vlog zniža iz 4 % na 3 % obresti brez odbitka rentnega davka ker se je zaradi obvestila zadružne zveze v Ljubljani z dne 24/7 1917 znižala obrestna mera tekočega računa. Predlog se enoglasno odobri in p o trd i... je elßößlqsi bqoIv b ì od 98 .enbivjiil 9qoIv ★ 24. 2. 1919 Pojasne se, da je pri hranilnici in posojilnici 120000 K vojnega posojila. Nikakor ga pa ne bodo prodali za manjšo svoto, temveč čakali končne rešitve. ★ 26. 1. 1922 7. Slučajnosti ad. 1. Zapisnik nadzorstva se prečita in postavka izdanih 100 K za podporo revnim otrokom v Sarajevu se enoglasno odobri, kakor tudi zapisnik nadzorstva vzame na znanje. * 27. 1. 1936 Načelnik Ignac Koren pojasni, v kakih hudih denarnih razmerah je posojilnica in da ek­ sekucija premičnin nima nikakega uspeha, ker ni kupcev, ki bi premičnino kupili. Pojasni tudi ,da so dobili vsi dolžniki opomine z 31. 12. 35 in do 8. 1. 1936. Opomine so dostavili po nalašč za to najetim slom, kateremu je prevzemnik opomina potrdil s podpisom, daje prejel opomin V njem je odobreno prvič od Ministrstva za kmetijstvo 1./5. 1935 št. 25408/IV in ponovno na osnovi čl 4 odredbe o zaščiti kmetov od 30./9. 1935 pod št. 74164/V od 11/11 1935, daje plačati 1.) obresti 6 % za I. 934 2.) zamudne obresti 6 % od 20./7.934 3.) 6 % obresti za I. 935 4.) odplačilo na glavnico 1 % odnosno 1/4 % od glavnice, ki ne presega 6000 Din, tako da po preteku 3 mesecev izgubi pravico ugodnosti iz odplačilnega načrta če ne plača zapadlega obroka obresti in glavnice. Nato se sklene, da načelnik ne odgovarja za težave, ki bi nastale, ker so zadružniki prizadeti od 1.1931 do konca 1.1935 s tremi hudimi elementarnimi nezgodami, s sušo, po­ zebo in točo, vendar pa naj po mogočnosti z denarnimi sredstvi take dolžnike zemljiško knjižno zavaruje zaradi terjatve v korist posojilnice. ad IV obrestna mera hranilnih vlog ostane kakor I. 1935 po 2 %, kar se enoglasno o d o b ri..'. 45 20. 11. 1937 Ad 4. Zaradi pomanjkanja gotovine in zaradi velikanskega pritiska povečini siromašnih vla­ gateljev, kljub dobri volji ne moremo dati božične nagrade revnim šolskim otrokom. Prečitali so prošnjo Gasilske čete v Drašičih zaradi dviga hranilne vloge št. 2759. Predsednik pojasni, ko bo odobren kredit pri Poštni hranilnici, in ko bodo postale manjše vloge likvidne, se bo ta vloga izplačala. 6. 4. 1940 ad 5 b. Sklene se, da se ponovno prosi Kmetijsko ministrstvo, da odobri zaščito za nadaljnjo 5-letno dobo. * 'le sto se te dr aeaa uda načf ! stva, da nob sirar k a ni ov-* -a tn se 8. 2. 1941 iteon(ßöul2 A Ad. 4. Prečita se okrožnica Zadružne zveze, ki bo priredila tečaj za zadružne funkcionarje 10 + 11 t.m. v Črnomlju. Odbor sklene, da se tečaja udeležijo sledeči gos. poslovodja, na­ čelnik Jožef Nemanič, (odborniki) Leopold Nemanič in Martin Pečarič. Stroške za tečaj­ nike nosi zadruga in to za vsakega po 60 Din na dan. 15. 3. 1941 Ad 8 Odobri se račun za okvirenje slik dr. Korošca po 200 Din, skupaj 400 Din Za Jegličev dan se odobri 200 Din. Martin Pečarič predlaga odobritev morebitnega kredita za elektrifikacijo tukajšnjega okoliša. Celoten odbor je to vzel z velikim odobravanjem v pretres ter sklenil sledeče: Po­ oblastili so gos. poslovodjo Franca Petriča in Martina Pečariča, da gresta čimprej v Ljubl­ jano ter dobita vse potrebne podatke tako zaradi odobritve posojila kakor tudi napeljave elektrikacije, nakar se naj skliče seja ter se v zadevi ponovno sklepa ... i oa 19)1 .sletasn id id ,9vsS9t bs ßiiBvopbo 9n dinl95ßn ßb ,en9l>lg 98 otsH 27. 11. 1941 K t.č. 4. Prečitala se je prošnja g. ing. Ivana Klemenčiča, ki prosi kot begunec za za- 46 časno zaposlitev. Odbor soglasno sklene, da se ga nastavi, kot pomožno pisarniško moč za dobo dveh mesecev s plačo po 350 lir mesečno ... 18. 6. 1944 Ad 2. Tajnik, poroča o navodilih za poslovanje zavoda in o smernicah, ki jih je dobil od predstavnika Denarnega zavoda Slovenije. Odbor vzame poročilo na znanje in odobri, da se spet po možnosti obnovi denarno poslovanje. Ad 3. Prečita se odlok o ukinitvi zaščite denarnih zavodov, kar se vzame v vednost in ravnanje. 25. 6. 1944 Ad 1. Soglasno se sklene, da se Okrajnemu odboru v Metliki izplača za vojno posojilo lir 2.000 (dva tisoč). 22. 7. 1945 Ad 5. Predlog o združitvi Hranilnice in posojilnice s Prvo dolenjsko posojilnico odbor soglasno sprejme, vendar se naj skliče občni zbor zadružnikov, ki naj o tem končno vel­ javno sklepajo. Ad 6. Slučajnosti. Odbor sklene, da se naj glede izplačila hranilnih vlog informira tajnik pri Zadružni zvezi. 2. 9 1945 Ad 2. Odbor sklene, da se na podlagi dopisa Iniciativnega zadružnega odbora za ok­ rožje Novo mesto, z dne 24. 8.1945 št. 31. 6/45 skliče izredni občni zbor (skupščina) Hra­ nilnice in posojilnice in sicer dne 9. septembra 1945 ob 8. uri predpoldne v zadružnih pro­ storih s sledečim dnevnim redom 1.) Sklepanje o spojitvi Hranilnice in posojilnice s Prvo dolenjsko posojilnico. Pregledal se je spisek vojne škode, ki jo je popisal tajnik. Skupna škoda pri zadružni hiši Hranilnice in posojilnice je ocenjena na din 39.000... * Seje nadzornega odbora Hranilnice in posojilnice Radoviča 1. 12. 1907 Ker nekateri zahtevajo previsoka posojila, ter se dvomi, da bi mogli od višjih svot v sedanjih razmerah redno plačevati obresti, določi se kot najvišje posojilo eni osebi 1000 47 K, le v izjemnih in posebnega ozira vrednih primerih se bo posojevalo tudi višje zneske. 25. 10. 1908 Sklene se tudi, da bo vsak, ki prosi za posojilo in se mu pri seji odobri, pa potem denar noče sprejeti, plačal vsakemu odborniku, ki se seje udeleži, 1 krono. 14. 3. 1909 1) Bara Slobodnik posestnica iz Bojane vasi, št. 53, prosi 400 kron na poroštvo porokov Martina Slobodnika pos. iz Bojanje vasi š t 31, in Matija Črnetiča, pos. iz Bojanje vasi, št. 50, posojilo potrebuje za potni strošek nje sinu v Ameriko. 25. 7. 1909 Načelnik naznanja, da je prejel od zadružne zveze v Ljubljani sklep o registraciji zad­ ruge in povrnjen izvod zadružnih pravil, kar se vzame na znanje. 18. 12. 1910 1 ) Zaradi odloka sv. stolice z dne 18 novembra 1910, s katerim se duhovščini prepove sodelovanje pri denarnih zavodih, prosimo, da slovenska zadružna zveza izvoli za našo za­ drugo v tem izposlovati izjemo iz sledečih poglavitnih razlogov: 1. Sodelovanje duhovnikov je za našo hranilnico in posojilnico neizogibno potrebno. Ljudstvo, ki je ustanovitev zadruge z veseljem pozdravilo in se je istotako navdušeno ok­ lenilo, bi zgubilo prepotrebno zaupanje do zavoda, ako bi duhovnik naenkrat svoje sode­ lovanje prekinil. 2. Tudi nimamo še dovolj izvežbanih moči, ne za vodstvo zadruge ne za njeno pos­ lovanje. 3. Zaradi neprestanega izseljevanja v Ameriko lahko nastopi okolnost da bi se na­ čelstvo večkrat moralo menjati, kar bi moglo usodno vplivati ne le na razvoj, ampak tudi na obstoj zadruge, ako bi niti najstalnejši ud načelstva, duhovnik, za to ne skrbel. * 9. 11. 1913 2) Prečita se dopis, s katerim prosi knezoškof ljubljanski, naj se Hranil, in posojil, na Radoviči zaveže, da bo 7 le t namreč od 1914-1920 pripsevala letno po 10 % svojega či­ stega dobička. Zato se sklene prošnji ugoditi. Ker se nikdo k besedi ne oglasi, se zapisnik sklene in podpiše. 48 26. 11. 1916 Zadružna zveza v Ljubljani sporoča z dopisom z dne 22.11.1916, da bo zaradi razmer na denarnem trgu prisiljena znižati obrestno mero vlogam. Prav tako svetuje svojim včlan­ jenim posojilnicam, naj znižajo obrestno mero najmanj na 4 % . Zato sklenejo soglasno, da se od 1. januarja 1917 obrestujejo hranil, vloge po 4 % in da se ta sklep objavi v »Narodnem gospodarju« 3. Sklene se tudi najeti V. vojno posojilo v znesku 2000 kron, beri dva tisoč kron. 29. 4. 1917 2. Sklene se soglasno, da se odstopi od »Zadružne zveze« v Ljubljani in pristopil k »Zadružni centrali« v Ljubljani. * 6. 5. 1917 Ad 1. Ker je zadruga odstopila od »Zadružne zveze« v Ljubljani zaradi sejnega sklepa z dne aprila 1917, preneha biti nje glasilo »Narodni gospodar«. Sklenejo soglasno, da bo v bodoče njeno glasilo »Kmetovalec«, kjer se bodo naznanjali tudi občni zbori. 22. 12. 1918 Ad 2 a) Sklene se soglasno, da se odstopi od »Zadružne centrale v Ljubljani« in pri­ stopi k »Zadružni zvezi v Ljubljani« b) Sklene se tudi, da se obrestujejo hranilne vloge od 1. januarja 1919 po tri od sto (3 %) 11. 3. 1923 Ad 3. Sklenejo soglasno, da se izplača odbornikom za pot k sejam vsakemu po 7 1 /2 din. Sklene se soglasno, da se izplača spisatelju bilance za njegov trud in zamudo 500 K. ★ 16. 8. 1931 3) Sklene se, da se zaradi dopisa Zadružne zveze v Ljubljani ne dovoli višje posojilo nikomur, razen v nujnih primerih in v veliki sili, in če je dovolj varno. Seje načelstva Hranilnice in posojilnice Stari trg 3. 8. 1924 Ad III. Načelstvo in nadzorstvo se voli, kot je iz tiskanih pravil razvidno, za tri leta. Seje so bile večkrat a ker vedno manjka časa, so jih šele tedaj, ko je bilo več časa, vse skupaj zapisali v zapisnik, kar je tudi iz zapisnikov samih razvidno. Upoštevati moramo 49 namreč krajevne razmere; nekateri člani načelstva in nadzorstva stanujejo od zadruge po več kot eno uro stran, v zelo bregovitih krajih, kamor se v hudi zimi zaradi zametov niti s konjem ne more priti. Zato je tedaj nemogoče ljudi sklicati k seji; če pa pridejo, se ob­ ravnava na kratko, da morejo hitro domov. Sej je bilo 10, ne kot trdi reviz. poročilo. Ad IV. Pribije se samo, da se po leti 1921 ni odpisal niti en vinar posojila ali obresti! Konstatiralo se je iz knjige posojil, da se od leta 1908 do danes, torej skoro 16 let, nista odpisali kot samo dve posojili, eno dano leta 1908 in drugo leta 1909, torej prav v pričetku. - obe skupaj v znesku 769 K 40 v in na obrestih 61 K 40 h-medtem ko se je posodilo v vseh teh letih čez 1.459.540 kron do 31 12. 923. Letošnjih vlog ne štejemo. K 3) Obrestno mero smo morali letos prilagoditi obrestni meri pri Zadružni zvezi, ki zahteva 11 % od kreditov . Ad 10) Zaostale obresti se izterjujejo redno; a da bi prav vsi točno prve dni pol leta v naprej plačali, se ne zgodi pri najbolj idealni posojilnici in sploh nikjer v praksi, pa naj imajo še tako izvrsten izterjevalni aparat; zato se ljudje pritožujejo, ker se jih zaradi naročil od zgoraj preveč pritiska. Sklepno mnenje podpisanega nadzorstva je; Gospod revizor naj poroča resnično, točno in stvarno s številkami, ker sicer se danes svet, ki se za par sto kron niti ne zmeni ne, preveč ustraši, ako dobi tako pavšalno obdol- žujoče revizijsko poročilo. Upošteva naj krajevne razmere. Načelstvo je nn ■ - času primerno storilo, kolikor se pač more storiti pri za pobojilnico odmerjenem času. im elo je najboljši namen in voljo storiti vse pravilno ter je tudi odpravilo nedostatke, kakor naroča revizijsko poročilo; ko bi imeli stalno pisarniško moč, bi šlo seveda vse hitreje, toda g. načelnik pri obilnih poslih ni mogel več storiti, kakor je storil, zato mu nadzorstvo za nje­ gov trud in brezplačno delo skozi več kot 15 let izreka svojo zahvalo * 31. 5. 1925 Ad 2) V soboto, dne 6. junija, bo dražba zemljišč Katarine Fric iz Predgrada, proti ka­ teri sta nam odstopila svoje terjatve Peter Štavdohar iz Predgrada v znesku 2872 din 50 p in Marija Žagar iz Predgrada, št. 55, v zneskih 5540 din 34 p in 4980 din. Ker bo dražba tako pozno, ni pričakovati obilne udeležbe. Zato še g. župnik pooblasti, da skrbi za ude­ ležbo pri dražbi, in če bi kako zemljišče imelo iti pod ceno, da ga zdraži za posojilnico, ki bo potem odprodala kupljeno zemljišče najvišjim ponudniku Ad 3) Ker Marija Rade ni plačala 1. obroka iz poravnave okrožne sodnije novomeške, bo dražba premičnin çlne 15. junija 1925 ob pol treh popoldne v Predgradu. Na dražbo pri­ de 1 sod, držeč 100 I, 1 železen sod od petroleja, 2 tehtnici, 1 kangla, 4 ovce, 1 jagnje, 1 lahke sani, 12 desk, 2 mizi, 11 stolov, 5 stolov boljših, 6 podob, 1 ogledalo, 1 omara za steklenice, 1 vlačice, 1 sani in en star sod Sklene se. da se bo skrbelo za udeležbo, da ne ostane dražba zaradi pomanjkanja kupcev brezuspešna 25. 3. 1926 (skupna seja načelstva in nadzorstva) Proda se hiša in vrt zraven nje:... Druga zemljišča v tem primeru ne pridejo v poštev. Dolga na prodajnem posestvu ni nobenega. Prvotna prodajalka hranilnici in posojilnici v Starem trgu: Ana Štefanec, r. Kapš, se je bila izgovorila dosmrtne pravice, ki ostanejo. A. Te pravice so: 50 1. Stanovanje v kašči, ki jo mora kupec pripraviti za stanovanje dokler se to ne z godi, ima stanovanje v zadnji hiši. 2. Prostor pod kaščo in klet pod vežo ter prostor okoli hiše do kapa. 3. Uporaba kotla v veži. V primeru pa, da vzamejo kotel iz veže, kotel (posoda) pripada Ani Štefanec v svojevoljno razpolaganje; prostor, kjer je kotel stal, sme kupec zazidati ali drugače spremeniti. 4. Prost vhod in izhod v svoje stanovanje, kakor tudi uporaba stranišča s prostim do­ hodom in izhodom. 5. Pravico ima vsaka oseba, da jo obišče, kadar hoče, s prostim prehodom. 6. Ob bolezni sme Ana Štefanec imeti postrežnico pri sebi s pravico vhoda in izhoda ter uporabe vseh prostorov kakor Ana Štefanec. 7. Njena premičnina ostane njena last in se zato ne proda. 8. V spore med Ano Štefanec in kupcem pravoveljavno razsojajo župan občine Stari trg in dva občinska odbornika občine Stari trg, vsaka razporna stranka določi po enega. B. Plačilni pogoji: 1. Prvo polovico kupne vsote izplača kupec v osmih dneh, drugo polovico pa v enem mesecu od dneva prodaje 2 V primeru, da bi se kupec skesal, mora plačati 10 % od prodajne vsote v prid hra­ nilnici in posojilnici v Starem trgu. 3. Po preteku enega meseca od dneva prodaje gresta zavezani stranki k notarju oz. sodišču v Črnomlju zaradi prepisa - ali pa še prej, če je kupec, izvzemši 2 % občinskih dok­ lad in tistih potnih stroškov, ki jih ima prodajna stranka, k prepisu v Črnomelj. 5. Kupec pride do lastninske pravice takoj po vplačilu prvega obroka kupne cene, t.j. v 8 dneh Vsakdo, ki namerava kupiti oziroma dražiti, mora takoj v začetku plačati kavcijo 5 % cenilne vsote, t.j. tisoč dinarjev, ki se odračunajo kupcu pri vplačevanju drugega obroka, drugim se po prodaji vrne Le če kupuje oziroma draži vasno gospodarstvo oz. Akcija de­ ležnikov po svojem pooblaščencu, tega plačila ni treba. Vzklicna cena se določi na 15.000 Dinarjev. Proda se na dražbi. Kdor največ ponudi, dobi. * Hranilnice in posojilnice z območja občine Novo mesto Občni zbori Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico 21. 8. 1899 Dasiravno so se zadružniki že 1. julija 98 lahko veljavno sprejemali in zadružne deleže vplačali, je vendar zadruga šele s 1. novembrom 98, ko je bila registrovana in so bila potr­ jena sejna pravila, začela pravzaprav poslovati. Popolnoma sem bil prepričan, da bo ta zadruga kakor druga tudi pri nas zelo uspe­ vala, vendar moram z zadovoljstvom ugotoviti, da se tolikega prometa nisem nadejal in vse bolj uvidevam, da so se motili tisti, ki so snovanje tega društva imeli za odvečno in nepotrebno. Menil sem tudi, da bomo brez posebnih stroškov mogli izvrševati upravne po­ sle, a sčasoma so se množili tako, da jim sedanji upravitelj ni več kos, zato smo dobili po­ sebnega tajnika. Načelstvo je zborovalo vsak mesec, v nujnih primerih včasih tudi vmes; a daje sproti moglo reševati tekoče zadeve, zbiralo se je vsak teden k rednim sejam. Tudi je bila prvot­ no samo nedelja določena za društveni uradni dan, a privzeti smo morali še poseben dan za vplačila in posebej za izplačila in posojila. 51 Prošenj za posojilo je bilo 119; ugodilo se je 111 strankam. Da bi mogli zadovoljiti pro­ silce, zadružnike v denarnih zadrugah, hkrati pa preostali zadružni denar obrestonosno na­ ložiti je zadruga pristopila k »Zvezi kranjskih posojilnic in hkrati k »Ljudski posojilnici v Ljubljani«... Načelstvo predlaga: (-) da se je zadruga spomnila 50-letnega slavnega vladanja n. veličanstva cekarja Frančiška Jožefa I, naj se ustanovi v dobrodelne humanitarne in občekoristne namene zaklad z naslovom »Cesara Franca Jožefa jubilejni zaklad«, kateremu naj se za letos na­ kaže K 30 potem pa še vsako leto določena svota, kolikor jo dovoli občni zbor. Oskrbo­ vanje tega zaklada bodi v rokah društvenega načelništva. O vsem tem poslovanju ima poročati tudi občnemu zboru, ki naj izve o porabi denarja kakor zadružnem premoženju sploh, .. 13 8. 1900 Načelstvo se je shajalo k sejam redno vsak ponedeljek, če je bil pa na ta dan praznik, je bila seja navadno dan pozneje. Pri teh sejah se je večkrat dogodilo, da so se prošnje za posojilo iz nekaterih krajev samo zato odbile, ker niso bili znani načelstvom niti prošnjiki niti njegovi poroki, zaradi tega se je sklenilo na raznih krajih zbirališča stvoriti in ondi po tri ude načelstva izvoliti, ki naj bi v svojem okolišu prošnje za posojilo samostojno reševali. Nabirališče v Stopičah se je v tem smislu razširilo in sta uda načelstva izvoljena g g. Jožef Jeriček in Frančišek Kastelic. Nadalje se nameravajo taka nabirališča (podružnice) otvoriti tudi v Brusnicah, Šempetru, Vavti vasi in Prečni. Občni zbor je naprošen te nove načrte odobriti. Ker se je »Zveza Kranjskih posojilnic« razvezala, pristopila je zadruga »Zvezi slovens­ kih posojilnic v Celju«. Za uda nabirališča v Brusnicah je bil od načelstva kot ud načelstva predlagan gosp. Martin Nemanič ter soglasno potrjen za upravno dobo do konca decembra 1904. 5) Načelstvo predlaga ustanovitev nabirališča v Brusnicah, Šempetru, Prečni in Vavti vasi, kar je bilo od občnega zbora za dobro pripoznano in v izvršitev načelstvu naročeno. 11. 2. 1901 Kot nabirališča poslujejo dosedaj. Stopiče (gosp. župnik Porenta kot predsednik in blagajnik) Valtavas (gosp. župnik Zakrajšek kot »predsednik in blagajnik) Ruperčvrh (gosp. gozdarski mojster Kretinszkij kot načelnik in blagajnik), Črnmošnjice (gosp. župnik Krainer kot predsednik). 7. 4. 1902 Dne 9. decembra 1901 se je od zadruge oz. od njenega načelstva poslovil g. načelnik in ustanovitelj Reinhold Kretinszkij ter odšel v svojo domovino Pojdom na Moravskem. Udje načelstva so priznali njegovo spretno vodstvo ter so njegov odhod z obžalovanjem vzeli na znanje. 52 IV. Č. g. župnik Janko Zakrajšek predlaga, da bi čisti dobiček sledeče razdelili: 200 kron nagrade prejšnjemu načelniku Reinhold Kretinszy-u, kar vsi zborovalci pritrdijo, g. taj­ niku v seji načelstva z dne 1. marca dovoljene nagrade 30 K. G. predlagatelj predlaga na­ dalje, naj se odkaže rezervnemu zakladu 600 K., zakladu za izgube 400 K in ostalo jubi­ lejnemu zakladu. Soglasno sprejeto. Porazdelitev jubilejnega zaklada se prepusti načelst­ vu. 18. 4. 1904 I. Sprememba pravil: Gospod načelnik predlaga, naj se v čl. 4 naših zadružnih pravil izbriše »in zunaj Šmihel- Stopiče stanujoče osebe«, tako, da se bode a) glasil prvi stavek a) pravico glasovanja, aktivno volilno pravico z omejitvijo, da morejo ženske, koje so zad­ ružniki, glasovati in voliti le po brezpogojno pooblaščenih zadružnikih, kateri imajo pravico glasovanja in aktivno volilno pravico. Predlog se je soglasno sprejel in odobril. Načelnik je predlagal, naj se vpelje tudi Reiffeisenov delež ... II. Slučajnosti: 1. G. načelnik da na znanje, da se iz občine Mirna peč čedalje več prosilcev za po­ sojila oglaša in da prav tam nima posojilnica nobenega uda načelstva, da bi vedel poročati o stanju prosilcev in porokov, torej naj se gospod Anton Špendal, posestnik in župan iz Biške vasi, št. 19, izvoli za člana načelstva. Se soglasno izvoli. 2. G. načelnik predlaga, naj se pri posojilih na vknjižbo vpelje amortizacija, tajnik Franc Mervar predlaga, da naj se za take primere določi 5 1 /4 % obrestna mera in dolžniki naj plačujejo najmanj 1 1/2 % anuiteto. Predloga sta bila soglasno sprejeta in odobrena. 1. 5. 1905 I Ud načelstva č.g. Zakrajšek poroča o nameravani novi stavbi, in da je stavbni prostor popolnoma zagotovljen, kolikor ga bodo potrebovali. Ker se posojilnica vedno bolj razvija in je že, sedaj pisarna večkrat pretesna, predlaga, da se ^e letos prične zidati stavba nove hiše. Gospod podnačelnik Josip Zurc nato nujno predlaga, da se z zgradbo šele tedaj prič­ ne, ko bode imel fond, ki se v ta namen ustanovi, 20000 K. Ud načelstva č.g Josip Borštnar pa predlaga, da naj se prične z zgradbo 1. maja 1906 in se v letu 1907 popolnoma do­ konča. Nato č. gospod Zakrajšek svoj predlog umakne. Gospod načelnik da predloga gos­ podov Zurca in Borštnarja na glasovanje. (Od 18 navzočih se je 1. zdržal glasovanja) 11 (enajst) glasov je bilo za predlog gospoda Borštnarja in 6 (šest) za predlog gospoda Zurca. 21. 3. 1907 III. Predlog o razdelitvi čistega dobička. Čistega dobička je K 8495.76. G. načelnik predlaga, naj se porazdeli takole: Penzijski zaklad za posojilnične uslužbence K 495.76, rezervni zaklad K 100, zaklad za izgube K 100, jubilejni fond K 7800. Se soglasno odobri Glede jubilejnega fonda je dal načelstvu občni zbor tale navodila: Načelstvo naj se pri raz­ delitvi podpor iz jubilejnega zaklada ozira 1. na kraj Kandija (kanalizacija), 2. na ljudske šole v občini Smihel-Stopiče, da jim prispeva po možnosti za šolske potrebščine, 53 3. na kraje, prizadete po morebitnih ujmah, 4. na šolsko kuhinjo v Novem mestu in Šmi­ helu. V. Sprememba pravil. G. načelnik predlaga naj bi se spremenila pravila a) v prvi točki: Tvrdka in sedež. Odpade naj nemško ime tvrdke. VI. Slučajnosti 1) Občni zbor določi sledečim gospodom nagrade, in sicer g. načel­ niku Appetu 600 K, g g. voditeljem podružnice Vavta vas, Stopiče in Brusnice vsakemu 400 K, g. Štefanu Trškanu 200 K, Leopoldu Štukelju 100 K, g. Pircu 500 K, Petriču 30 K, nadzorstvu za izvrševanje revizije 100 K. Imenovane nagrade naj se izplačajo iz tekočih upravnih stroškov. 30. 3. 1908 Gospod načelnik predlaga, naj se ustanovi v proslavo demantnega jubileja presvet­ lega vladarja fond, iz katerega naj bi se sčasoma postavila hiralnica in sirotišnica v Kandiji. Zelo dobra in pametna misel za sedaj neizvedljiva. Ud nač. preč. g. Janez Zakrajšek sproži misel, naj hranilnica in posojilnica da primerno podporo društvu, ki namerava ustanoviti novomeško svetišče za preskrbo sirot novomeškega sodnega okraja. Gospod podnačel- nik in župan Zurc formira predlog v tem smislu, da naj zadruga pristopi kot ud s primernimi prispevki k društvu in naj nakaže primerni prispevek iz upravnih stroškov. Se sprejme. 22. 1. 1915 I. Poročilo načelstva: Načelnik poroča, da so letos na priporočilo Zveze zaradi kritič­ nih časov bolj hiteli z izgotovitvijo letnih računov in so jih zaradi marljivosti zadružnih ura­ dnikov, kar posebno poudarja, kmalu izgotovili. Poroča o napredku in delovanju zadruge; pojasni stvarno vsak račun posebej, iz katerih je vidno, da je posojilnica kljub razmeram, ki so vladale v poročilnem letu, prav dobro napredovala. Spominja se na bojnem polju pad­ lih zadružnikov ... ter priporoča zborovalcem, da se jih v molitvi spominjajo. * 27. 3. 1916 V. Slučajnosti: 1) Na predlog č.g. svetnika Šmidovnika se načelstvo soglasno poob­ lasti, da iz tekočih sredstev zadružnim funkcionarjem izplača odškodnino za vožnje, pota etc. 2) Sklenejo, da so uradne ure od 8. ure zjutraj nepretrgoma do 2. ure popoldne. Ob ponedeljkih pa ostane uradni čas od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Za morebitne izredne potrebe pa lahko načelstvo spremeni uradni čas za določen dan ... ★ 26. 3. 1917 I Poročilo načelstva. Načelnik kanonik Žlogar omenja, da se hranilnica lepo razvija tudi v vojnih letih. Iz računov je razvidno, da naše ljudstvo vedno bolj razume socialni po­ men zadružne organizacije. Vesel pojav je, ker so zadružniki vrnili znatne vsote posojil in še več vložili, da jim denar mrtev ne leži. Ker je veliko beguncev v našem okraju, je naša hranilnica priskočila na pomoč pri aprovizaciji s tem, da je financirala nakup živil velike občine Šmihel-Stopiče, deloma tudi Prečine. Druge občine našega sodnega okraja se do sedaj še niso zglasile. 54 V sedanjem poslovnem letu smo izgubili posestnika Jurija Koširja, posestnika prej na Brodu, nazadnje pa na Drski, kateremu ohrani hranilnica hvaležen spomin ... * 8. 4. 1918 Načelnik Anton Žlogar pozdravi navzoče zborovalce ter omenja, da se bodo iz poročil prepričali, kako je naša zadruga vkljub vojski lepo uspevala ter dosegla svoj pravi smoter, da ljudstvu pomaga do samostojnosti tudi v gmotnem oziru. Razveseljivo je vračanje po­ sojil, ker so se s tem razbremenila razna posestva, prav tako prirastek hranilnih vlog, iz če­ sar vidimo, da ljudstvo razume zadružne namene. 8. 10. 1922 II. Glede pristopa k zvezi slov. posojilnic v Ljubljani sporoča g. načelnik o razmerju med Zadružno zvezo in Zvezo slov. posojilnic in meni, da ne kaže, da bi se prestop izvršil, zato stavi zadevni predlog, ki ga soglasno sprejmejo. 1. 6. 1924 VI. Zadružnik Anton Petrič poziva navzoče, da naj priporočajo le našo zadrugo, ki je ustanovljena v občo korist da jo podpirajo s hranilnimi vlogami in sploh le njo uporabljajo v veliki meri. Zadružnik Jos. Matko ugotavlja, da je lani neki član zadruge dvignil večjo na­ loženo svoto in to samo zaradi tega, ker so mu drugje ponudili večje obresti. Ožigosa to dejanje kot kršenje zadružne discipline ter poziva k skupnemu delu za obči blagor. Zad­ ružnik Luzar vpraša, kaj je s prošnjo, da bi tajnikova žena v svojem stanovanju smela pro­ dajati vino čez ulico. Pojasnilo (da je neprimerno načelstva, so sprejeli). 1. 4. 1928 VII. Član zadruge g. Petrič poudarja namen naše zadruge, ugotovi, da ni kapitalistični ali pa strankarski zavod, zato jo podpirajmo in povsod priporočajmo. Predsednik občnega zbora poudarja, da je namen zadruge izboljšati razmere članov v nravnem in gmotnem ozi­ ru in da si načelstvo pri svojem poslovanju vedno za to prizadeva. Zavrača očitke od neke strani, čes da je zadruga kapitalistični in strankarski zavod. 28. 10. 1928 Načelnik zadruge g. Ed. Kastelic otvori slavnostno sejo, pojasni navzočim njen po­ men, ugotavlja, da je imela od početka do danes 1422 sej načelstva ter poleg ustanov­ nega še 30 rednih in 9 izrednih občnih z borov. Navaja ustanovnike ... ter poznejše ude načelstva. Pozdravi še živečega ustanovnika g. Zurca iz Kandije ter mu čestita k dolgo­ letnemu skrbstvu za našo zadrugo. Spominja se umrlih članov prvega načelstva ter ostalih pokojnikov ustanovnikov in udov načelstva. Pozove navzoče, da v hvaležen spomin po­ kojnih zakličejo: »Slava«. Navaja, da ima naša zadruga lastni dom, ki so ga leta 1906 pričeli zidati in dokončali 1. 1907. 55 Poroča številčno o vsakoletnem denarnem prometu in o stanju hranilnih vlog, iz ka­ terih razvidimo, da denarno stanje naše zadruge v zadnjih letih rapidno narašča, kar vse kaže, daje naš zavod v dobrih rokah pod skrbnim vodstvom celotnega sedanjega načelst­ va ter da ga naši okoličani vedno bolj cenijo. Dolžnost nas je torej, da pripišemo ta ve­ likanski obrat zadnjih let le na račun naših uglednih članov načelstva, ki so pridobiti toliko zaslug za uspeh in blaginjo naše posojilnice. Kliče jim v imenu zavoda: Iskrena hvala za dosedanji trud! Živeli! Prepričan je, da bo naš zavod v tem pravcu napredoval in dosegel kar največje zaupanje našega kmečkega ljudstva, ki mu je naš zavod v prvi vrsti namenjen. Zadružnik Ivanetič pohvalno omenja previdno in spretno delo načelstva, saj ni bila. zadruga nikjer zapletena pri polomijah bank. * 5. 3. 1933 Omenja tudi neresnične govorice, ki se širijo zaradi dolga pri Mestni hranilnici v No­ vem mestu. Načelnik zadruge pojasni glede svoječasnih naložb pri Slovenski banki, pri Ljubljanski kreditni banki in glede dolga pri Mestni hranilnici v Novem mestu, ki je zdaj že prav malenkosten. Zadružnik Murn prosi za pojasnilo glede večje svote, ki so jo na mesto plačila v gotovini prepisali iz ene knjižice v drugo Po pojasnilu g Kulovca in Matkota g. načelnik izjavi, da se kaj takega v bodoče ne bo več zgodilo, kar vzeme občni zbor na znanje. VII Pritožba čez uda načelstva Antona Petriča, ki da dela razdor med člani načelstva in drugo, po daljši debati rešijo tako, da ga izključijo iz načelstva in to z večino glasov. ★ 4. 3. 1934 VI. Načelnik zadruge poroča, da je morala naša zadruga zaradi raznih okolnosti, ki jih navaja, zaprositi za zaščito denarnih zavodov z dne 22.novembra 1933. Pripominja, da se ne bo v poslovanju nič spremenilo, samo nihče je ne mogel tožiti ali rubiti, posebno nes­ trpljivi vlagatelji, ki jim sicer denar ni nujno potreben___ Vlil Redukcija uradništva: načelnik zadruge izvaja, da čeravno je manjši denarni pro­ met, je veliko strank, ki dvigajo vloge, in tudi z zavarovanjem posojil ima zadruga veliko opravila, ne kaže tedaj, da bi katero moč odpustili, ker vse potrebujejo, pač pa bodo, če bo treba, plače znižalo. Zadružnik Murn graja surovo nastopanje uradnika Žlogarja nasproti strankam, kar je čul že od več zadružnikov. Zadružnik in član nadzorstva Knaflič graja Žlogarjevo vedenje proti predstojnikom, češ da mora povsod red in disciplina vladati: Zadružnik dr. Gros za­ gotavlja, da bo načelstvo v tem oziru vse potrebno ukrenilo. 'V U ilb ifiU y ö JU t y o V Jö Jö ü ß fi lo E^ O f 27. 3. 1938 Ad 2. Predsednik upravnega odbora sporoča gg. zadružnikom o poteku kmetske zaš­ čite do končne ureditve kmetskih dolgov po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, pri kateri je morala naša zadruga kakor vse zadruge prevzeti nase obveznosti 25 % odpisa kmetskih dolgov. Vendar smo dosegli pri ministrstvu, da ne bomo naenkrat odpisali celotni rezervni fond, temveč bomo vodili postavko 25 % odpis kmetskih dolgov pod aktivi in bomo vsako leto odpisali Din 60.000 - tako, da bo v 14 letih celotni znesek odpisan. Gospod predsed­ 56 nik tudi sporoča, da smo prejeli od poštne hranilnice Ljubljana, posojilo v znesku čez mi­ lijon dinarjev, katerega bomo uporabili za likvidnost zavoda. Posojilo se obrestuje po 3 % ter smo zastavili vse 3 % obveznice za likvidacijo kmetskih dolgov in vse kmetske dolgove izročene P.A.B.Ì. Nadalje seje odprlo izplačevanje vseh vlog do din 50000, 50 % do 10000; 20 % do 25000; 10 % do 100.000 in 5 % nad 100.000. V upanju da bo prihodnji občni zbor pokazal že popolno likvidnost zavoda, konča svoje poročilo. ★ 14. 10. 1945 Dnevni red: 1. Otvoritev in konstituiranje skupščine. 2. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 3. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 4. Predlogi in pritožbe. 5. Sklepanje o letnem sklepnem računu in podelitev razrešnice članom upravnega in nadzornega odbora. 6. Sprememba pravil. 7. Volitev članov upravnega in nadzornega odbora. 8. Poročilo gl. čl. 29 zakona o zaščiti denarnih zavodov. Ad 1. Tovariš predsednik otvori ob 9. uri dopoldne 47. redno letno skupščino Hranil­ nice in posojilnice za Kandijo in okolico ... pozdravi navzoče, ter ugotovi, da prve skupš­ čine, sklicane ob 8. uri zjutraj, ni moglo biti, ker je bilo premalo navzočih članov. Ugotovi dalje, da je bila skupščina pravilno sklicana, in sicer z nabitjem vabila na uradni deski v veži zadruge ter s sklicanjem pri vseh farah cerkva novomeškega okraja. Tov. predsednik predlaga overovatelja zapisnika občnega zbora tov. Franca Gačnika in tov. Karla Jevšče- ka. Skupščina predlagane člane soglasno odobri. Tovariš predsednik se spomni umrlih članov Matkota, Kastelica in Osolnika. V počastitev pozove zborovalce, da ostanejo. Navzoči vstanejo in v počastitev zakličejo »Slava«. Ad 3. Tov. Lavrič poroča: Največji zastoj v hranilničnem poslovanju se je pričel v letu 1943 po okupaciji Nem­ cev. Okupatorji so zavzeli za 2 meseca vse prostore v hranilnici, tako daje bilo vsako pos­ lovanje onemogočeno, vendar so bilanco v redu sestavili ter še vedno pokazali ob koncu čisti dobiček. Ko so pa v letu 1944 Nemci popolnoma okupirali vse hranilnične prostore, je bil tajnik prisiljen, da popolnoma izprazni lokal, tako da odnese vse s seboj v svoje stanovanje, tako mize, pulte ter splošno vse. Tajnik je zložil vse to na hodnik svojega stanovanja ter tam uradoval pozimi na mrzlem hodniku, vse do razpada Nemčije. Tudi za leto 1944 je sestavil bilanco, ki je pokazala malenkostno izgubo lir 530.59. Hranilnica se bo mogla razmahniti samo takrat, ko bo imela denarna sredstva, da bo lahko dajala nova posojila po primerni obrestni meri. Vse drugo zaenkrat odpade, ker moratorij posojil katerih ima hranilnica največ, še ni rešen, ter njih tečaj še danes ni določen. Tajnik nato razloži občnemu zboru bilanci za leto 1943 in 1944, tako da vsak član hra­ nilnice vidi, kako je hranilnica med vojno kljub oviram vendarle živela, čeprav samo živo­ tarila ... 57 5. 11. 1945 Ad 4. Tov. predsednik pozove navzoče, naj se izjavijo, če so zato, da se fuzionira naš zavod z Ljudsko posojilnico. Soglasno o d o b ri... 5. 11. 1945 ad 1. Tov. iz iniciativnega odbora Grabrijan otvori ob 2. uri popoldne skupni izredni občni zbor in pozdravi vse navzoče Z veseljem odobrava, da se bo združila Ljudska po­ sojilnica v Novem mestu s hranilnico in posojilnico Kandijo Novo mesto, in da bomo tako začeli s skupnim delom na zadružnem področju. Priporoča, da naj določijo primerno ob­ restno mero za posojila, da si bodo mogli tudi šibkejši zadružniki najeti posojila in obnavl­ jati svoje gospodarstvo. modx menôdo m9inbss o ejtinaiaßs sinstió S ad. 4. Čitajo zapisnika izrednega občnega zbora Ljudske posojilnice Novo mesto in Hranilnice in pos. Kandija Novo mesto, v katerih je bilo sklenjeno pod točko 4 z dne 4. no­ vembra 1945 in pod točko 4. z dne 5. novembra 1945, da se hranilnici fuzionirata v eno, kar skupščina soglasno odobri. ad. 5. Prečitajo nova pravila, ki jih je dal zadružni iniciativni odbor. Skupščina jih sog­ lasno sprejme. Nadalje je skupščina soglasno sklenila, da se bo vodila fuzionirana hra­ nilnica pod naslovom Hranilnica in posojilnica r.z.z n.j. Novo mesto. Okoliš zadruge obsega okraj Novo mesto, sedež Novo mesto, Trdinova c. 1. Nadalje določijo zadružni delež din 5 - pristopnina din 10-, in sicer za nove člane. Skupščina pooblašča upravni odbor, da sme najeti po potrebi kredit do zneska 5,000.000- din - V upravni odbor volijo 12 članov v namestništvo upravnega odbora 5 članov. V nad­ zorni odbor volijo 6 članov, v namestništvo nadzornega odbora 3 člane . (dostavljeno na koncu) Ker je bilo v tekstu izpuščeno, se naknadno ustavlja: Kot nova zadruga nastopi Hra­ nilnica in posojilnica r.z.z n.j. v Novem mestu, katera prevzame vse članstvo, pravice in dolžnosti prenehajočih zadrug, Hranilnice in posojilnice za Kandijo in okolico Kandije Novo mesto in Ljudske posojilnice v Novem mestu Članstvo obeh združenih zadrug sprejema nova pravila in dolžnosti odobrenih od Ini­ ciativnega zadružnega odbora Novo mesto, zaradi česa odpade obojestranska likvidacija fuzioniranih zadrug. ■ ------- . _ j, .j •» » ! ______ ~«:_j _____â _____ArtftAAfVrt/tianrt ûinewnl 2. 6 1946 ad 3. Tov.predsednik poda poročilo upravnega odbora: Naš zavod je začel redno pos­ lovati 1. septembra 1945. V minulem poslovnem letu smo imeli največ posla s preraču­ navanjem vlog, posojil in tekočih računov. Zadružna gospodarska banka Ljubljana je na: jela kredit po našem zavodu za Obnovitveno zadrugo Žužemberk in Rako Posojilo, za ka­ terega smo zaprosili pri Denarnem zavodu Slovenije podr Novo mesto, se je za dajanje naših posojil začelo uporabljati šele januarja letos Promet v poslovnem letu 1945 je znašal; prejemki din 6,829 96602, izdatki din 6,826,329.02, celoten promet din 13,656.295.04, v blagajni je bilo 31.12.1945 din 3.637. Ker je posloval zavod v minulem poslovnem letu le par mesecev, nismo pričakovali dobička. Čista izguba znaša din 33.212.59, je krita iz presežka na valorizaciji. 58 Seje načelstva Ljudske posojilnice v Novem mestu 16. 1. 1922 Ad 2) Načelnik poroča, da se je z okrožnico obrnil na naše župnike ter vsa naša okoliška županstva, naj vlagajo stranke pri nas svoje prihranke, prav tako se je načelnik obrnil na župne urade, kar je vse stavil na svoj račun Preskrbel je tudi redne tedenske notice v ted­ nikih Sedanjost in Domoljub 13. 2 1922 Ad 2) Načelnik poroča, da je Zadružna zveza z dopisom z dne 8 febr. (na znanje vzeli 9. febr.) sporočila, da je bila zadruga vpisana v imenik članic Zadružne zveze Dalje poroča, da se Kandijska hranilnica in posojilnica brani izplačati hranilne vloge strankam, ki hočejo vložiti pri naši zadrugi! O tem bo treba pri slučajnostih zavzeti stališče 20. 3. 1922 Ad 5.) Glede na okrožnico Zadružne zveze z dne 11. marca predlaga načelnik, da se trgovskim krogom primerno poviša obrestna mera. S tem bi se izognili nevarnostim, da nas trgovci izkoriščajo na škodo malih ljudi, ker morajo pri bankah plačevati v razmerju s svojim zaslužkom neprimerno višje odstotke. Načelstvo v načelu sprejme ta predlog, vendar je mnenja, da moramo tudi pri tem postopati individualno. Naša dolžnost je tudi, da pomagamo pošteni in solidni trgovini za denar, ki ga potrebujejo v spekulativne name­ ne. V načelu zvišamo obrestno mero pri posojilih trgovskim krogom, o višini obrestne mere pa bomo še posebej sklepali od primera do primera. * ;q iJssIs 9>ln6d 9a 6b ,ii9mhq [6n ,93inli(02oq 9èen en imso Načelnik poroča, da nam ob agitaciji za naš zavod očitajo, da vlagamo denar pri ban­ kah, ki so v nasprotnih rokah. Zato sklenemo, da sestavi načelnik zadeven memorandum, ki naj ga odpošlje na župne urade . * 26. 6. 1922 Ad 5) Pri slučajnostih predlaga žup. Žitnik, da naj v skladu z drugimi denarnimi zavodi v Sloveniji tudi naša hranilnica poviša obrestno mero na 4 % pri hranilnih vlogah. Ker naši lokalni konkurenti (mestna, kandijska) tega do sedaj še niso storili, tudi nam ne kaže brez posebnega pritiska povišati obrestne mere, posebno ker je zavod šele pričel s poslovan­ jem. Sklene se torej počakati s povišanjem tako dolgo, dokler tega ne store tudi lokalni zavodi, um 98 ßb , < 12. 6. 1922 Ö W qS oN kiuildo • 1ßn9t> oq 90 iove i 59 18. 9. 1922 Načelnik prečita sklep okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 13. septembra 1922 št. 89/22, s katerim se dovoli pri posestvu Neže Perko iz Novega mesta vi. št. 751 k o. Novo mesto vknjižba zastavne pravice za posojilo Ljudske posojilnice v Novem mestu v znesku 7500 - Din, kakor tudi sklep okrajnega sodišča v Novem mestu z dne 11. septembra 1922 št. 1132/22, s katerim se dovoli pri posestvu Neže Perko iz Novega mesta vi. št. 312 k.o., Ždinja vas, vknjižba zastavne pravice za posojilo Ljudske posojilnice v Novem mestu v znesku 7500,-Din, in poroča, da je Zadružna zveza v Ljubljani opozorila, da nekatere čla­ nice/: posojilnice:/ brez potrebe vlagajo večje svote pri nam nasprotnih bančnih zavodih, s čimer je zadružništvo prizadeto. Tako se je zgodilo nedavno, da je na novo ustanovljena Hranilnica in posojilnica v Brusnicah vložila 40000-din pri podružnici Eskomptne banke v Novem mestu in so dvignili tudi tamošnji vlagatelji denar pri naši posojilnici. Ker vlagajo naši zavodi pri nam nasprotnih bančnih podjetjih, naši zavodi ne morejo ustrezati zahtevam oziroma prošnjam prosilcev ter je s tem oškodovano naše gospodarsko in politično delo. S tem ni hote! morda koga ovajati, ampak je poročal to v blagohotno informacijo ter Zad­ ružno zvezo prosil, da opozori naše zadruge na zadružno disciplino ... 11. 6. 1923 6. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju je z dne 6. junija 1923 poročala, da Josip Pirc, trgovec v Celju, prosi za posojilo 100000 din s poroštvom očeta Franca Pirca, po­ sestnika v Novem mestu, Karla Pajka v Gaberjih in soproge Elize Pirc v Celju. Prosila je za poročilo o značaju in zanesljivosti poroka Franca Pirca, o njegovem premoženju, v kakšnih razmerah živi ali je soliden in varčen, in kako visoko se ceni njegovo posestvo. 9. 7. 1923 Okrožnica 3. Banke in zadružni denar. V zadnjem času se zaradi pomanjkanja gotovine množijo primeri, da se banke zlasti pa bančne podružnice po mestih in trgih obračajo z okrožni­ cami na naše posojilnice, naj bi pri njih nalagale svoj odvišni denar, obljubljajoč pretirano visoke obresti. * 16. 7. 1923 ad 3. Za članstvo je zaprosila Antonija Fichtenau, posestnica graščine Struga. Zap­ rošeno članstvo se ji soglasno odobri. 24. 9. 1923 Posojilnica naj dovoljuje posojila z največjo previdnostjo. Za vodstvo je zelo važna razlaga, da pravilno presodi, ali je posojilojemalec vreden in sposoben, da se mu posojilo 60 da in da bo posojilo tudi v določenem roku vrnil. Izključena so posojila raznim prekupcem: (z zemljišči:), ker taka posojila škodujejo ljudstvu. Zato prav tako trgovcem, ker mora biti ljudski denar v prvi vrsti na razpolago ljudstvu. 3. Rajfajznove posojilnice naj dajejo posojila predvsem na osebno poroštvo, na krajši rok, takozvani obratni kredit za kmetijsko gospodarstvo. Hipotekarna posojila (: na vknjiž­ bo:) na daljši rok naj se dovoljujejo le izjemoma. 4 Glavna skupščina Zadružne zveze je v majniku 1.1920 sklenila, da se smejo posojila nad 5000 Din dovoljevati le s soglasjem nadzorstva ter odobrenjem Zadružne zveze v Ljubljani. Ta sklep še velja. 5. Ne držite večjih zneskov v blagajni. To je mrtev denar in ima posojilnica škodo za­ radi izgube obresti. Čimbolj denar kroži, tem manj ga gospodarstvo potrebuje, tem manj bomo torej občutili denarno krizo. 6. Skrbite, da bodo vsi posestniki odvišen denar nalagali v posojilnici in hranilnici. Ako posestniku ležijo doma mrtve večje vsote, pomeni to zanj poleg velike nevarnosti, da ga okradejo tatovi, tudi izgubo obresti. Pomeni pa tudi škodo za posojilnico in škodo za naše gospodarstvo sploh. 7. Začnite z malim varčevanjem, z navajanjem mladine k varčevanju s »Čebelico«. Ker tega ne delajo kulturna društva, naj prevzame ustanovitev in vodstvo »Čebelice« hranilnica in posojilnica. Potrebne tiskovine in navodila se dobijo pri Društveni nabavni zadrugi v Ljubljani, Ljudski dom. * 18. 8. 1924 3 Jugoslovanska banka v Ljubljani je poslala dopis, s katerim agitira, da bi se denar pri njih nalagal. 29. 9. 1924 ad 6. Soglasno se sklene, da naj bo enodnevni zadružno-gospodarski tečaj v Novem mestu od srede decembra do srede februarja, in sicer v ponedeljek. Potek tečaja naj se razglasi. * 1. 12. 1924 ad 6. Soglasno se sklene, da pristopi Ljudska posojilnica v Novem mestu kot članica k Mlekarski zadrugi v Novem mestu z 10 deleži. 00003 nib b9voqbo onö929m 8 sn 15. 12. 1924 ad 5. Z novim letom se pristopnina poviša na 10 Din. Knjižnice tekočega računa sta­ nejo 10 Din ena. 61 12.1. 1925 itid âiQm ;m90V0g-it odßl vßiq o îbS uvtebujl oi9jubo>lè elitoeoq b ^b) i9>) ,( iôâiilm 9s s) ad 5. Zadružne mlekarne d.d. v Ljubljani z dne 29.12.1924 prosijo za dovolitev kredita za enomesečno dobavo mleka mlekarne v Novem mestu. Ta prošnja ne pride več v poš­ tev, ker sedaj Mlekarska zadruga v Novem mestu mleko dobavlja. 23. 2. 1925 irtarn , > : ■ ad 3. Za članstvo je zaprosil Franc Švajger, davčni upravitelj v Novem mestu, št 19, kateremu se članstvo z enim deležem podeli Dalje se sprejme za člana z enim deležem Jernej Štrumbelj, posestnik Uršna sela, št 66 9šBciEsobo^«iootnliK^oq»BS oho>»ž Ita# assido odcjgw btjf .ivoJfcf 9. 3. 1925 * . . . Za članstvo so zaprosili: 1. Marrgherita Rodriga, veleposestnica, Otočec, 2. Neža Frančič, posestnica, Ratež št. 26, Roderiga Margheri se sprejme za članico z enim deležem. Končno se določi potnina za člane načelstva in nadzorstva za pota k sejam, in sicer: za krajevne člane načelstva po 500 Din, za zunanje člane po 100 Din, za krajevne člane nadzorstva po 100 Din, za zunanje člane po 150 Din ... * ' j!' r1 ': 4. 5. 1925 Dalje se vzame na znanje dopis Zadružne zveze v Ljubljani z dne 1. maja 1925 glede pristopa k dogovoru bančnih zavodov zaradi dogovora o maksimiranju obrestne mere. So­ glasno sklenejo, da ne pristopijo k sindikatu bančnih zavodov glede dogovora o maksi­ miranju obrestne mere. 22. 3. 1926 ad 6. Prebere se dopis Spodnještajerske posojilnice v Mariboru glede obrestovanja naložb v tekočem računu ter se sklene soglasno naložiti pri tem zavodu v tekočem računu na 3 mesečno odpoved din 50000 - 31. 1. 1927 Za člane se sprejmejo: grof Villavicenzio-Margheri iz Otočca, Stanko Knafeljc, mlekar 62 v Novem mestu, Ivan Jenko, pos. v Gor. Straži, Marija Čolnar, pos. v Lešnici, št. 3, vsak z enim deležem. . en igutbes i* ,sinßqot?.oo o>ist sjóado o te i .ßbovss belgu tfßvuö imöom imeav s 6. 3. 1928 Gosp. prof. Jos. Kovač protestira v imenu nadzorstva zoper sklep načelstva, da so naklonili Prosv. društvu v Šmihelu in v korist naročnin za Domoljuba v župniji Šmihel Din 300, kajti prav iz fare Šmihel uporabljajo ljudje pri vlogah zelo malo naš zavod . . . .nib TO S ovßjdo ontßi>lo>lß8v ßx .tßi>lt9q ivßjdo ßvßiqu [en sg i> l .egolv 9Von 20. 3. 1928 uttge- 3, r..- p se r e e Pooblasti se načelnika, da mora manjša posojila dovoljevati brez prehodnega dovol­ jenja načelstva. (Ta stavek je podčrtan z rdečim in nato prav tako z rdečim svinčnikom pripisano ) Ta sklep ni v skladu s pravili!) . ■ ,ßblß8 bo o 'P SU nib 0 0 0 0 r bßn ,nib . alovfc bo c '? * : ìQOlbaiq inSijr>i yM%»ilrr eS ni I iin m iin lii im b o à Ü £ io . if f*odšnn^v sn 9>lài Ir- ,ß>loioq ßgs>lß8v bo nib 3 oq 19. 11. 1928 ubaSOi m , : > .0Î0V8 ßn 9b9lg 9n nib Or ovtäoi Prebere se prošnja orlovskega odseka v Novem mestu v zadevi društvenega lokala. Zadevno sklenejo, da primerno adaptirajo prostor v pritličju v zadnjem delu hiše in ga od­ stopijo v uporabo vsem našim prosvetnim in političnim organizacijam, ki temelje na katol. podlagi in ki imajo sedež v Novem mestu. ... » 5 0 ' ■ . v' I C O O t 1 6 5 'nit 63Ê rtsfči ert niieioqo M \trtï»in‘ rnsvoM- v.ßvteteöBfr s iq p b :,u o n ! ï ,9gu ifsvot&bofe ortstlotob In maXinbsiu *tiiovc 17. 6. 1929 5) Sklene se podpisati 2 (dve) delnici Priviligirane Agrarne banke v Beogradu. Delnice Zadružne gospodarske banke in Kreditne banke v Ljubljani, ki jih je ponudil župnik Vovk, se ne odkupijo. Dijakom se da podpora v obliki majhnega inserata za Dijaški koledar v iznosu ca 40 din. ___ _____ ____ ___ ... :___________ u onaldP . 63 Ugotovljeno je, da se iz zlobnih namenov raznašajo tajnosti odnosno sklepi načelstva in nadzorstva, med ljudi, ki nimajo z zavodom nobene skupnosti. Načelstvo se čuti dolžno z vsemi močmi čuvati ugled zavoda, zato obsoja tako postopanje, ki zadrugi ne more ko­ ristiti. 9. 12. 1929 5)... Sklene se poslati upravi časopisa »Domoljub« primeren oglas zaradi propagande za nove vloge, ki ga naj uprava objavi petkrat za vsakokratno objavo 201 din. * 3. 3. 1930 6) Sklene se pobirati od posojil sledeče pristojbine: Vsako podaljšanje do 5000 din 1 % od salda posojila, od 500 din do 1000 din po 50 din, nad 10000 din 1/2 % od salda. Zemljiško knjižni predlogi 1/2 % od svote. Lustracije zemljiške knjige: na vknjižbo 4 %0 na poroštvo 2 % o od dovoljene vsote in po 5 din od vsakega poroka. Tiskovine in sestava akta: do 5000 12,50 din, 5000-20000 25 din nad 20000 30 din na po­ roštvo 10 din ne glede na svoto. Pristopnina se zviša od 10 din na 20 din, zemljiškoknjižni podatki iz drugega sodišča po 20 din. Vinkulacija in devinkulacija za v. police po 25 din. Vpisnina 5 din. Pri posojilih izven sodnega okraja Novo mesto se zaračuna še 1 % provizije. Pri hipotekarnih posojilih se bo določala daljša doba zapadlosti. Zamudne obresti se zmanjšajo od 11 % na 10 % . Opomini navadni po 5 din, priporočeni po 10 din. * 7. 4. 1930 6) .... Dalje se prebere dopis Pavla Jame iz Beograda, da se odpoveduje poroštvu Matiji Fincu, ter dopis sreskega načelstva v Novem mestu, ki opozarja na člen 359 fin. zak. za leto 1928/29, da državnim uradnikom ni dovoljeno sodelovati v vodstvu zadruge. * 7. 7. 1930 6)... Sklene se, da se odstopi v brezplačno uporabo Kmetijski šoli na Grmu telovadno 64 orodje, prevzeto od bivšega društva »Orel« v Novem mestu, pod pogojem, da izda šola zadrugi seznam prevzetega telovadnega inventarja ★ 6, 7. 1931 6) Vzame se na znanje, da je stavbna zadruga Prosvetni dom predala svojo parcelo s stavbo vred posojilnici v brezplačno last in uporabo. Imenovani sta imenovali s posebnim dogovorom med obema zadrugama upravni odbor za novo stavbo. Tudi ostale stvari so uredili po posebni pogodbi... 2. 11. 1931 3) Prebere se okrožnica Zadružne zveze z dne 18.10. tl. glede izplačil vlog. Ugotove, da naval vlagateljev glede izplačil hranilnih vlog ni še nič odnehal, pri vplačevanju obresti in posojil ali pri vlogah je popoln zastoj. 4) Zaradi likvidnosti zavoda in pa zaradi reda v poslovanju smo morali izročiti prav­ nemu zastopniku zavoda več dolžnikov. 9) Vse dolžnike, ki ne drže dogovorjenih obrokov in so z njimi izplačilom zaostali, smo opomnili na izpolnitev dolžnosti. 19. 11. 1931 5) Glede sklepa zadnje seje o vrnitvi nekaterih kreditov se ugotovi, da ni bilo skoro nikakega odziva. Sklene se vztrajati na zadnjih sklepih tako glede delnega vračila posojil in kreditov kakor glede točnega plačevanja obresti. Pri vseh večjih kreditih se zahteva del­ no odplačilo. ★ 2. 12. 1931 3)... Prebere se dopis Zadružne zveze v Ljubljani, ki v ostrem tonu zahteva, naj se vsi kre­ diti zlasti članov načelstva in nadzorstva, ki presegajo svoto 50.000 din, zaradi likvidnosti takoj iztirjajo. * 22. 2. 1932 6. Ker je morala zadruga najeti kredit pri Zadružni zvezi v Ljubljani, da je mogla za­ 65 dostiti zahtevam za redno poslovanje, in ker zaračunava Zadružna zveza od tega kredita visoke obresti, je treba nujno skrbeti, da bo na drugi strani zadostno kritje event. izgub, ki bi iz takega poslovanja izvirale. V nepremičninah počiva nad 2 milijona zadruginega ka­ pitala, katerega obrestovanje je minimalno. V zvezi z navedenim se sklene: vezane vloge se obrestujejo za 1 1/2 % nižje kot v letu 1931. Pri posojilih se zaračunava poleg 8 % obresti še 1 1/2 % upravnega prispevka, torej povišek za 1/2 % . Pri kreditih v tekočem računu se prav tako povišajo obresti, odnosno upravni prispe­ vek za 1/2 % . Vse to z veljavnostjo od 1. januarja 1932 dalje. To bo dalo letni efekt v korist dobičku ca 35.000 Din. 18. 4. 1932 Dolžnici Antoniji Fichtenau iz Struge se namigne, naj poskuša obstoječi dolg okroglo 13.000 din poravnati, ker prodaja nekaj nepremičnin. ioless nloqoq 9( rlseolv hq ils lijoBoq ni -vfiiq ifi Jo^si Hßio'fVi òrtìs üfnôvolscq v ßbsi bq ni äbovsx ifaonbivMil ibBiß^. 25. 4. 1932 5. Vzame se na znanje poročilo, da je dotok denarnih sredstev popolnoma ukinjen, dočim so na drugi strani dvigi številni. * 20. 6. 1932 lijočo q. 'MS svisbo Bg9>tß>lin 4.) Ugotovi se, da je odpovedala Banovinska kmetijska šola na Grmu 12.500 din, ki bi jih bilo položiti pri tuk. Mestni hranilnici. Za prve dni julija je odpovedel tudi dr. Polenšek večjo vsoto denarja Tudi drugi vlagatelji: Ignacij Medved, Janez Udovč, Adamič iz Kranja, Zalokar in Vrtančič zahtevajo večje svote iz svojih vlog. Dolžniki so popolnoma ustavili svoja vplačila, bodisi na račun obresti ali posojil samih. res r sr a ★ 26 9 1932 ifeóflbiv^ii ibtrisš^nfo O OOiOS c tn v z 'o[£g98diq M ^v&iosbsn n ^vjalfOsavonôîô iisßls iîib Vzame se na znanje, da dolžniki kljub tožbam ne plačujejo obresti, niti tožbenih stroš­ kov. 13. 3. 1933 seer.s.ss Vzame se na znanje, da sta izstopila iz zadruge Antonija Fichtenau iz Struge in Anton Štine, jet. paznik v Novem mestu 66 11. 9. 1933 4. Prebere se okrožnica: davčne uprave sreskega načelstva ter Zadružne zveze - vse zaradi izplačevanja za račun javnih davščin. Sklene se pojasniti davčni upravi, da vlagatelji večkrat dvigajo denar z izgovorom, da bodo poravnali davke, pozneje pa se izkaže, da so gotovino porabili drugje, davčni upravi pa izročili vložno knjižico. Davkarija sedaj pritiska na izplačila vlog. Sklene se pojasniti davčni upravi tako postopanje vlagateljev in ponuditi odstop kakega dolžnika. 6. 2. 1934 11.) Po časopisju naj bi se s člankom opozorilo ljudstvo na dolenjske gospodarske razmere zaradi uredbe o zaščiti kmetov. * 9. 4 1934 C$ravs(nern otaoQoq 9i 19>1 vefivßJaßn onvonoq ss ojnäoiq ßliSolv 9( oJheS ensiiluL Na dopis g. ing. Zobca z dne 27. 3. se odgovori v tem smislu, da tudi največje banke v sedanjih razmerah ne morejo takih zneskov izplačevati. Upoštevati je, da smo dali kre­ dite večinoma kmetskemu prebivalstvu, ki pa je zaščiteno po uredbi o zaščiti kmetov in šele meseca novembra zapade prvi obrok. Ustregli bomo, kolikor bo mogoče. 22. 5. 1934 Ker je bilo pred vložitvijo prošnje za odlog plačil v letu 1933 nekaterim tuk. trgovcem obljubljeno izplačilo vlog v mesečnih obrokih, se sklene, da se tej prošnji ne more ugoditi, ker se zavod mora držati zadevne prošnje. Pač pa se lahko trgovcem na račun letnega obroka plača nekaj na račun, nikakor pa se ne sme posameznega letnega obroka preko­ račiti. in v * o j • > .£6 f .6 .62 bo inßtldu(J v 9S9VS 9nSuibsS eiqob ez sfiöei^ >£ 20. 3. 1944 Ad 2.) Nemški izseljeniški pooblaščenec prosi za izplačilo vlog nemških izseljencev. Obenem ponudi svojo pripravljenost izterjati naše eventuelne dolžnike na nemškem 68 ozemlju. Ker mi takih dolžnikov nimamo, je treba stopiti v stik s tukajšnjo Mestno hranil­ nico, da bi nam te dolžnike odstopila, mi bi pa njej tiste vloge dolgovali. Če bi Mestna hra­ nilnica tega ne hotela, naj se sporoči, da je izplačilo vlog zaenkrat popolnoma nemogoče Ad 7) Za delo pri izplačevanju domobr. doklad se prizna uslužbencem honorar 10 % za oba skupaj. In ta znesek si delita:... Seje načelstva in nadzorstva Hranilnice in posojilnice v Šmarjeti 3. 3. 1929 6. Soglasno se sklene, da Hp. plača prevoz semenskega krompirja in fižola iz Ljubl­ jane do Šmarjete. * 30. 6. 1929 1. Ker je mlekarna obče koristna stvar, se dovoli, da se da 20000 din Osrednjim mle­ karnam kot vlogo proti 10-letni amortizaciji à 6 % , če prevzeme Zadr. Zveza poroštvo. 19. 11. 1933 Ad 3.) Poslovanje je izvanredno težko in mučno. Vlagatelji hočejo na vsak način teden za tednom dvigati, dolžniki pa kljub večkratnim opominom ne prinašajo zapadlih obresti. Stopili smo v stik že z g. dr. Česnikom da bo on s pravnim potom poslal opomine. Težak je bil ta korak, a nekateri, zdi se, nočejo plačati, čeprav bi lahko. Ko se zdravstveno stanje načelnika nekaj zboljša, bomo nekaj dolžnikov izbrali in jih izročili advokatu. Malo bo pač zamere malo strahu! Ne delati kakega nerazpoloženja med ljudmi, saj sami veste, kako težki časi so za de­ nar! * 16. 9. 1934 2. G. Ulm je 30.8. tl. prinesel 25 knjižic tuk. Hp. s predlogom, da se iz njih dvigne 47.888 Din 54 p ter plača agrarno zemljo graščini Klevež. S to svoto naj se pri tukajšnji hp plača dolg Gabriela Ulm, Franceta Ulm in Elle Simoniti - skupaj okoli 37.500 Din. Ostanek naj se naloži kot stara vloga na ime Antona Ulma, ml. Načelnik pojasni, da je takoj vprašal za svet Z z. v Lj. Prebere dogovor z dne 1. 9. in 3. 9, načelstvo in nadzorstvo je za to, da se agrarcem ustreže, ker dobe tako zemljo veliko ceneje. Potrebni pa so G. Ulm in družina pa bi drugače težko plačala dolg pri nas. Sklene se, da se glede g. Ulma in zaščite še vpra­ 69 ša Z.z. Če odgovori za Ulma ugodno, naj se prepis kmalu začne! O drugih odgovorih Z.z. naj načelnik poroča na prihodnji seji. \° n h icmnnH cn^iin bsl>iob*ido . . . Glil9b Ì3 )t929ns ßt ni |6C)U)l3 ßdo ßS 6. 12. 1934 3. Prebere se dopis Z.z. z dne 2.9., načelnik pove, da je na podlagi točke ad 2 že začel s zadevnimi prepisi, druge bo opravil. Vloga-kot ostanek- za g. Ulm Antona ml. bo okoli 10000 Din - kot stara. Sklene se, da zaenkrat Hp. še ne gre pod zaščito. -IduiJ si slošit ni ß[iic|moT)i ßQß^snen iov9iC] ßdßlQ qH Občni zbori Hranilnice in posojilnice v Šmarjeti 5. 2. 1911 Ad 6. G. načelnik naglaša varnost naše zadruge ter priporoča, naj bi denar domačini drugod dvignili ter doma vložili, ker dobiček ostane doma ... -9lm mi[nb9i20 nib 0000S ßb 98 sb .ilovob 9« /lßvte ßnteood 9ödo ßmßtelm a[ i9X .f ovtèoioq BsevS /lbßS emesveiq eö , « X * 0 ß*iiioßsi}iomß intel-Or itoiq ogolv Jo* mßmß* 31. 5. 1925 V imenu načelstva poroča načelnik, v I. 924 je imele načelstvo 14 s e j-v e č k ra t skupaj z nadzorstvom, ker so bile prošnje za večja posojila. Posojila so narastla. Ustrezali smo lahko, ker ljudje vlagajo doma, kar je edino prav. Zadružno misel treba gojiti, ne le dobička iskati po bankah. * 7 7. 1929 ftßq ođolfiM utß^ovbß Hiäoisi rlij m ilßtdsi vo>(ini!ob [Bten omod .ß'jlods ißten ß>)inl9ößn K 1. S9t o^E>l ,9t29v imßa [sa .imbujl b9rn ß[n9: Opozori pa, daje še veliko ljudi, ki špekulirajo z obrestmi, pa rajši drugod vlagajo kot doma. Pove, da načelstvo kar more vestno opravlja svoje dolžnosti, toda člani kar nočejo ubogati. Potrebno je več discipline. 2. 9. 1934 ut hq 93 [en oiov3 ot 8 Š9v9l>i iniSžBig ojlmes omßipß ßößlq 19) q M niG K 1. Obrazloži težko stališče zadruge: Vlagatelji bi radi denar, dolžniki pa le prav malo pla­ čujejo obresti, vračajo! Omenja rešitev kmetov - težko izvedljiva! Zaščita denarnih zavo­ dov! Vse kaže, da se bomo te uredbe poslužili tudi mi! 70 Občni zbori Hranilnice in posojilnice v Toplicah 6. 12. 1903 Sklicatelj in predsednik zbora, župnik Ivan Podboj iz Toplic, pozdravni zborovalce, naznani, da je bil shod c.kr. okrajnemu glavarstvu prijavljen, da bodo danes prečitali in odobrili sestavljena pravila, ter razlaga pomen in veliko važnost hranilnic in posojilnic po sistemu Raiffeisen. Urejene so te domače kmečke posojilnice tako, da se več gospodar­ jev združi v posojilnično zadrugo in drug za drugega z vsem premoženjem jamčijo. S temi posojilnicami se zbira domači kapital, se pomaga zadružnikom v nastalih denarnih stiskah, oživlja se veselje do varčnosti in širi razum za denarno gospodarstvo. Da bi se s posojil­ nicami podpirala zadolžitev, je prazno očitanje, ker jim je določen strog opravilni red, za­ radi katerega se ne smejo dajati posojila na škodo prošnjika ali njegove družine. Za igro, pijančevanje, pravdarijo, drzne špekulacije in druge nepotrebne izdatke rajfasinovke ne posojajo denarja. Ako pa bi kateri zadružnik zlorabil vero posojilničnega načelstva, naj bo prepričan, da je dobil posojilo prvič in zadnjič. Sploh pa odloča načelstvo, da zadružnika, ki se je oglasil za sprejem, sprejme ali odkloni. Kdor je slab gospodar, čez glavo zadolžen, razvadam vdan, se sploh ne sprejme; takisto ne, kdor je tako malomaren, da ni zavarovan zoper škodo po požaru. 4) Končno sklene zbor. da ima hranilnično in posojilnično področje obsegati ne le žup­ nijo Toplice, marveč občino Toplice, h kateri pripada tudi župnija Soteska. Občni zbori Hranilnice in posojilnice v Šempetru pri Novem mestu 9. 3. 1913 Ad 1. Poročilo načelstva: Poroča: Fr. Češarek: Kljub splošni denarni krizi je zadruga uspešno delovala, kar se zlasti spozna v tem, da smo vrnili Zadružni zvezi 6141 K in ima zadruga 1/2. 913 dolga pri Zvezi 19194 K. Se­ veda v takih razmerah nismo mogli dati veliko novih posojil, dali smo osmim prosilcem 216o K, druga posojila so le podaljšana. 8. 4. 1934 Ad 1.) V imenu načelstva poroča načelnik Josip Bevc in ugotavlja, da obhaja naša zadruga letos 25-letnico svojega obstoja. Nedvomno je v teh letih tukajšnjemu ljudstvu mnogo koristila in občni zbor si šteje v prijetno dolžnost da se od srca zahvali možem, ki so delali za uspeh naše kreditne zadruge. ★ 24. 2. 1935 Ad 2.) Računski zaključek se obrazloži in še posebno pojasni, da izkazuje bilanca za 71 I preteklo leto izgubo zaradi tega, ker so delnice zadružne gospodarske banke v Ljubljani izgubile vsako vrednost. Teh delnic ima naš zavod 161. Delnice ljubljanske kreditne banke, ki jih ima naš zavod 28, so se zaračunale à din 25. Po naročilu revizijskega poročila z dne 19.1.1935 smo odpisali od vrednostnih listin din 14.300. Nato smo računski zaključek so­ glasno odobrili. 28. 6. 1942 Ad 9. Skupščina sklene soglasno: a) Zadruga se zaradi nastalih razmer ne sme nič zadolžiti. b) Hranilne vloge se sprejemajo do visokosti posamezne vloge L 20.000 (dvajsettisoč lir) c) Posojil ne dovoljujemo, samo v izrednih primerih o manjših posojilih L 1.000 - skle­ pa upravni in nadzorni odbor v skupni seji. Občni zbori Hranilnice in posojilnice v Šentrupertu 6. 3 1932 Naval na denarne zavode se je začel najprej v Beogradu, nato Zagrebu, kmalu v Ljubl­ jani, odkoder se je razširil na deželo. Vsakomur je jasno, da ni mogoče realizirati vseh vlog v državi, ker denar ne leži v trezorjih bank, ampak je naložen v industriji. Čeprav se je obtok bankovcev v zadnjem času nekoliko zvišal, znaša le nekaj nad 5 milijard din, medtem ko znašajo celotne vloge v Jugoslaviji nad 16 milijard din. Hudo in vedno huje pa je za kmete, ker nimajo njihovi pridelki v primeri z drugimi potrebščinami takorekoč nobene cene in še ti stalno padajo. Zopet pa moramo poudarjati, da v najbližjem času ne kaže, da se bodo razmere izboljšale. - Ugotoviti pa moramo, de je ljudstvo brez povoda razburjeno in tudi brez pravega vzroka dviguje svoje težko zaslužene prihranke. Zdi se, da se pojavlja neka špekulacija med ljudmi, da bi s svojim denarjem v medsebojnem prometu trgovali: brez potrebe nakupujejo in si medsebojno posojajo. To moramo med našim ljudstvom zatreti Glavni vzrok za dviganje pa je nezaupanje v dinar. 9. 7. 1933 Nezaupanje v denarne zavode, ki ne morejo ustreči upravičenim in deloma neupra­ vičenim zahtevam svojih vlagateljev po denarju, še vidno raste. Zavod se je v tej stiski za­ tekel k odredbi, da ima nacei^tvo pravico določati odpovedne roke dvigov. Na mnoga vprašanja sporočamo, da je naš denar varno naložen, deloma pri Zadružni zvezi v Ljubljani, nad 3.000.000 din, - deloma v varnih posojilih ter v tekočih računih. Po človeških močeh je popolnoma preskrbljeno za varnost naloženega denarja. Če pride pa višja sila, bo po­ tegnila ne samo nas, ampak celo Slovenijo in mnogo Hrvatske ter Dalmacije v svoj vrtinec, toda ne po naši krivdi. 10. 7. 1938 Vse leto je primanjkovalo gotovine in to je prignalo mnoge vlagatelje, da so prodali 72 svoje vloge. Prodanih vlog je bilo za okrog 300000 din, največ po 54 % , in so vlagatelji pri tem izgubili nad 130.000 din. 18. 5. 1941 Denarno poslovanje je bilo med letom precej zadovoljivo, in smo si obetali, da bode čimdalje boljše. Dogodki zadnjih tednov pa so poslovanje prekinili in sedaj moramo po­ čakati, da nova oblast določi, kako bo zanaprej. Pričakujemo, da bomo o tem kmalu na jasnem in potem se bomo morali ravnati seveda po novih odredbah. Do tedaj pa velja po­ čakati. Zaradi odredbe šefa za civilno upravo z dne 14. aprila t l. in zato o tem oziru ni mo­ goče vlagateljem ustreči. Vloge so se v letu 1940 zopet zmanjšale, pač pa je začelo padanje pojemati. Nove vloge so narastle do številke 170 in je bilo začetku tekočega leta vseh vlog 553 ter pri­ pada na vlogo povprečno po 3997 10 din. Posojila so narasla za 32611 din ... Dolžniki pa so postali precej malomarni glede vračanja posojil in plačevanja obresti. 25. 5. 1942 Zaradi velikih sprememb v svetovni zgodovini in zaradi neprestanega spreminjanja so postali ljudje nezaupljivi do vsega, tudi do denarnih zavodov. Nikomur ne zaupajo, razen sebi, razumljivo, da tudi denarja ne zaupajo nikomur, tudi domači posojilnici ne. To ozračje je vplivalo na življenje naše posojilnice. Ljudje bi radi samo dvigali, vlagal pa nobeden. Prvo 1 /4 letje je potekalo še nekam normalno, potem pa je nastalo v življenju posojilnice zatišje Pri zamenjavi din v lire je šla naša zadruga ljudem zelo na roke. Seje upravnega odbora Hranilnice in posojilnice v Št. Rupertu pri Novem mestu 10. 8. 1913 7. Električna naprava po načrtih tvrdke Tönnies se odobri. Prevzame se komisijske stroške. Sklene se, da se lastno poslopje na Mirni (fabrika) uporabi za kulturne namene in se zato uporabi vodna moč potoka Mirne Naredili bi tam žago, mlin in mlekarno. Če bi tok proizvajane elektrike preostajal - kar je gotovo - ga bomo uporabili za električno razsvetljavo na Mirni in v Št. Rupertu in za potrebne stroje. To bi bilo tem lažje, ker se lahko priklopi tudi vodna moč potoka Bistrice Št. Ruperta višje in nižje. Da se to izpelje, da Hra­ nilnica na razpolago del svojega rezervnega zaklada do 10.000 K. Ker naprava nikomur ne bo škodovala, ne lastniku na desnem bregu Mirne in posestniku žage g. Mulleyu ne pos. Hika, ki bode svoj svet odstopil, zato se to napravo tem bolj priporočamo. 31. 12. 1916 Ker se je zanesel v Zadružno zvezo razdor po dr. Kreku in mladinom in se zdi, da de­ narja ne bo več varno tam nalagati - se sklene, da se članstvo odpove pri zadružni zvezi in tudi denar. Nalaga naj se denar poslej pri Ljudski posojilnici v Ljubljani in pa pri Ilirski banki v Ljubljani, toliko časa, dokler se razmere ne pojasnijo. 73 11. 9. 1921 Vloga pri Ljubljanski kreditni banki v znesku 59819 K se je dvignila in naložila pri Zad­ ružni zvezi Pri Zadr. zvezi smo prijavili en milijon vlog kot vezane vloge, ki se obrestujejo 4 3/4 % . Priglasili smo članstvo pri Zadružni zvezi, ki nas je sprejela po dopisu z dne 19. avgusta, zato nam je okr glavarstvo v Krškem priznalo z dopisom z dne 18 avg. 1921 št. 1372, da je zavod oproščen prometnega davka. Občni zbori Kmečke posojilnice in hranilnice v Šentrupertu 19. 3. 1927 8. Pri slučajnostih prosi član Andrej Prah, da bi posojilnica naročila umetna gnojila. Leopold Vidmar se javi pripravljenim, da poskrbi za prostor zanje, za vnovčenje, prodajo razpečevanje, ako bo Kmetijska družba v Ljubljani odnosno ekonom pristal na to, da se denar za gnojila pošlje šele potem, ko se prejme denar * 26. 3. 1933 Za tem omenja knjigovodja, da je bilo v skupni seji načelstva in nadzorstva dne 12. marca 1933, sklenjeno, da se ob 25-letnici obstoja zadruge obdarita po 1 deček in 1 dek­ lica, ki sta v vsakem razredu najbolj pridna. Ker je skupno 10 razredov, odnosno skupin, je bilo obdarjenih 20 otrok . Vsak teh 20 otrok je bil obdarjen s hranilno vlogo 100 (ensto) Din, kateri znesek pre­ jme z naraslimi obrestmi ob svoji polnoletnosti Hkrati so bili šoloobiskujoči otroci obdarovani s sliko (barvano) Kmečke posojilnice in hranilnice. 19. 3. 1936 Tajnik pojasni glede kupčije s hranilnimi knjižicami, ki se kupujejo odnosno prodajajo z izgubo po 40 % . Seje Upravnega odbora Kmetske hranilnice in posojilnice v Št. Rupertu 29. 3. 1942 2. Tajnik poroča o dospelih okrožnicah in dopisih visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino, ki jih prireja Banca d'Italia in so vse zadruge dolžne predlagati vsaka dva me­ seca svojo surovo bilanco kakor tudi poročilo v treh izvodih. Predsednik poživlja in prosi za skorajšnjo ureditev denarnega trga, da bo mogoče ustreči številnim vlagateljem z denarjem, ki ga nujno potrebujejo za tekoče potrebščine, spomladansko delo, davke, zavarovalnino. Za znižanje obrestne mere pri starih vlogah je zadruga zaprosila visoki komisariat ob predložitvi razporeda za I. poletje 1942. 74 4. 4. 1943 Zaradi vojnega stanja, ki traja že nad polčetrto leto, se gospodarski položaj ni zboljšal. 25. 3. 1946 3. Ob danih podatkih sklenejo navzoči soglasno, da predlagajo spojitev naše in tov Hranilnice in posojilnice v Št. Rupertu. Na znanje se vzame le obstoj Okrajne hranilnice vTrebnjem. Vse o sta le - 14 po številu, se bodo morale likvidirati, se spojiti (ali) in poslovati kot (podružnice) poslovalnice Okrajne posojilnice, kar bo odločil Iniciativni zadružni odbor Slovenije v sporazumu z Ministrstvom za finance. 5. 11. 1905 2.) »Zadružna zveza« v Ljubljani priporoča, da se rezervi zaklad posojilnic in hranilnic naloži v delnicah »delniške stavbinske družbe Union«. Odbor sklene, da za zdaj ne kupi no­ bene delnice, ker ni rezervnega zaklada - smo šele začetniki - pozneje ja. ★ Ob r 18. 3. 1906 4. Sklene se, da za izseljevanje v Ameriko ne dajemo posojil, da ne podpiramo za naš narod pogubne »manije«, da ne pomagamo komu ozir. rodbini k nesreči, pa da ne pridemo v nevarnost da denar zgubimo, ker se večkrat primeri, da v Ameriki vse proda. * 25. 3. 1906 3. Blaž Markovič in Franc Šenica, pos. na Selih, sta pri nas vzdignila 2700 K posojila, ta denar pa nesla v hranilnico v Novo mesto, ker jima je Frank Pirc iz Podturna št. 2 (zdaj v Ameriki Falls Creek Cleärpirt Co boxq) tako naročil, kakor bi topliški »hranilnici in po­ sojilnici« ne zaupal. Načelnik predlaga, da se na tak način denar nikomur več ne posodi; da bi namreč kdo doma na posodo vzel, in denar v tujo hranilnico nosil. To je nezaupnica do domačega denarnega zavoda. Predlog sprejet. 8. 9. 1906 1. Janez Gorenjec, pos. v Toplicah, h. št. 38, prosi 200 K posojila za stroške bolezni. Poroka sta mu Alojz Gorenjec, pos v Gor. Gradišču, št. 4, in Fr. Bučar, mlinar v Toplicah 3. Soglasno dovoljeno. Ob enem se sprejme kot član. 18. 11. 1906 3 Jakob Podržaj, kajžar, Sela 18. prosi posojila 500 K za pot v Ameriko Poroka: Ivan Sitar, župan, in Jože Macele iz Jurke vas, št 3 Premoženje Jakopovo je vredno 1600 K, dolga 600 K Nardinu in 200 K Mici Mede Soglasno dovoljeno in sprejet je za uda. 75 5. 5. 1907 6. V Ameriki so zelo razširjene»šolske hranilnice«, da se mladina priuči varčevanja Majhne zneske učencev vsak teden zberejo in nalože v bližnji hranilnici. Te hranilnice so se po malem udomačile v 1479 šolah, in to v 118 mestih in 24 državah. Skupna svota nab­ ranih prihrankov znaša 1.309.625 dolarjev, dokaz za naš narodni prapor.: Zrno do zrna itd. Tudi pri nas priporočljivo, da predlagamo Zadr. zvezi. 1. 3. 1908 Predsednik opozarja na miglaj »Zadr. zveze«, da se za dobrodelne namene smejo do­ voljevati podpore iz premoženja »Hran. in posojilnice«, seveda glede na denarno stanje zavoda načelstvo sme le kako malenkost dovoliti v posebnih primerih, sicer pa le občni zbor, in sicer iz tekočih dohodkov, ne pa iz rezervnega fonda oziroma dobička. Glede zadnje točke je važen odlok c.kr. finančnega dež. ravnateljstva v Pragi 10. X. 1907 št. 191448, ki je ugodil prizivu neke rajfajsenske posojilnice ter glede na prepis 5.84 zakona o osebnih davkih odredil odpis pridobnine. Rajfajzenske posojilnice so namreč opraviče­ ne pridobninskega davka, ako ves čisti dobiček pripišejo rezer. zakladu, do katerega ni­ majo nobene pravice ne aktivni ne pasivni člani. Zato je doslej vladalo napačno mnenje, da ne smejo dati rajfajzenske posojilnice nobenih darov iz čistega dobička, izkazanega v bilanci, ker bi sicer izgubile pravico do davčne oprostitve. Potemtakem smejo dati po­ sojilo ali iz tekočih dohodkov ali pa tudi iz rezervnega fonda. (Nar. Gosp. 10/1 1908 pog. 2). 15. 8. 1908 6. ... Pri posojevanju se naj zahteva od mlatilnice od štanta K 1.50, od »pajtla« od »čistil­ nika« 5 h od mernika. Če se bo ljudem zdelo preveč, bomo ceno spremenili. Stroji stoje na podu pri g. župniku, ki sme zato brezplačno svoje žito s stroji omlatiti in očistiti. Župni­ kov hlapec naj vsakemu izposojevalcu razloži sestavo stroja, način rabe in ko ga nazaj pri­ peljejo, pregleda stroje zaradi škode. in t • ni larv/ n h n ^ r 13. 9. 1908 4. Sklene se, da v primeru, če kak dolžnik za hrbtom posojilnice nov dolg naredi in dovoli upniku vknjižbo, morajo to poroki takaj naznaniti načelstvu, da prvi dolg s tožbo iz­ tirja. 16. 10. 1908 3. Načelnik naznani, da se bo zaradi dovoljenja c.kr. dež. vlade delila krma po znižani ceni z državno podporo (500.000K) živinorejcem, ki so bili prizadeti zaradi suše, s pos­ redovanjem »Zadružne zveze« in posojilnic. V topliški občini je naročeno krme 657 met. stotov. Dalje so nekateri naročili krmil: 55 met. stotov otrobov, 55 živ. soli, 8 lanenih preš. (-) Za delitev krme na kolodvoru določijo odbornika Šobra in Turka. Naprosili bomo tudi županstvo, da kakega izvedenca dobi. Blago bomo na kolodvoru ogledali, potem oddali. 76 31. 1. 1909 B. Načelnik predlaga, da naj posojilnica plača voznino umetnih gnojil od Ljubljane do Straže, da kmetom zmanjša stroške in se ljudstvu prikupi. HRANILNICE IN POSOJILNICE Z OBMOČJA OBČINE TREBNJE Seje načelstva Hranilnice in posojilnice v Dobrniču 25. 11. 1928 ;vc '1 r^uibss 9i Sklene se, da se iztirja dolg 25.000 din na ime g. župnika Blaža Rebola v Dobrniču, in zahteva, da ga izplača takoj. Zaprosi naj se Kmetijsko društvo v Dobrniču za kredit 125.000 din Zadružno zvezo v Ljubljani. -ijn .v.-n’ q ni >1098 :£olr tèomq »j . i-iSlobes sn orne«snsb o& ' gneSupsi rtilivsiq oq zen iiq oa 90inem .X O0SCS eq eôâi[lm9S 6n ujneS * 20. 1. 1929 1. Vloge se obrestujejo s 1. jan. 1929, vezane na 3 mesece, po 6 %. Nevezane po 5 % . Ta sklep naj se razglasi. ........ rnr>ApcnajrDO X Ot- iDoViDi'if 11 v iiniftujl \ A z \ a P X OS oa uvt?ioxbßn X 00T ueonoi))oM v ivjIiso imei ,X O S itibne>< v moteid minsilimeu 25. 5. 1930 2.) Zapadle obresti naj se strogo iztirjajo. Prav tako naj se zahteva od zapadlih posojil povračilo ali da v poročilu omenjeni prizadeti vložijo prošnjo za podaljšanje. 21. 5. 1933 ■tesv ßoinlijosoq 92 id sb ,ivo Dolžnike, imenovane v zadnji seji 17./2. 1933, so klicali na sodnijo in so obljubili, da bodo plačali obresti najpozneje v dveh mesecih. Se počaka s pripombo, da se bo vložila tožba, ako ne poravnajo obresti do 1.17. 6 .1 . 12. 11. 1933 (skupna seja načelstva in nadzorstva) Ad 2) Z novim letom se vse hranilne vloge obrestujejo po 3 % . Vezava vlog med denarno krizo ne velja več. 77 30. 1. 1938 (skupna seja načelstva in nadzorstva) Sklene se: Vse vloge se izplačujejo do 20 % . Tistim, ki v resnici potrebujejo, se izplača vse; o potrebi odločata po svoji uvidevnosti predsednik in blagajnik. Nove vloge se ob­ restujejo zaenkrat po 4 %. Vlagatelji naj se prihodnjo nedeljo skličejo k sestanku, da se jim položaj razjasni in se jih po možnosti pomiri in jim zbudi zaupanje. Občni zbori Okrajne posojilnice v Mokronogu 26. 2. 1896 Iz tega poročila je razvidno, da posojilnica ob koncu leta 1895 šteje 156 zadružnikov; med temi je 129 dolžnikov. Med letom se je pri našem denarnem zavodu oglasilo za po­ sojilo 105 prošnikov za 36.318 K. Ker pa nam denarna sredstva niso dopuščala vsem ust­ reči, dala je zadruga le 56 posestnikom posojila v znesku 19.540 K. Stanje danih posojil za obe upravni dobi (1894 in 1895) znaša 49420 K. Med letom so vrnili 2970 K. Vsa po­ sojila so dana samo na zadolžnico, in sicer se je proti poroštvu dalo 25.860 K in proti vknji- ženju na zemljišča pa 23560 K, menice so pri nas po pravilih izključene. 21. 4. 1907 .iaßlessT as |ßn qeMs sT Načelniku in enemu odborniku se dovoli nagrada po 300 K. Drugim odbornikom in nadzorstvu po 20 K. Šolski kuhinji v Mokronogu 40 K. Ognjegascem v Mokronogu 40 K, usmiljenim bratom v Kandiji 50 K, farni cerkvi v Mokronogu 700 K. ★ einsèiÏBboq ss oinéoiq oÿSolv îebesnq minemo uliioioq v ßb ils olióEivoq 23. 2. 1908 Nato omenja v imenu načelstva g. Gorjup svoje zadovoljstvo z vodstvom posojilniških računov in zavrača ugovore nekaterih nasprotnikov, da je posojilnica v škodo prebivalstvu, češ da jim omogoča, da se laže zadolžuje. Čujejo se glasovi, da bi se posojilnica vzela dosedanjim voditeljem in se drugam prenesla. Odločno govori zoper to namero, k čemur mu pritrdijo tudi ostali pričujoči člani. •iržavro podporo < 5C;.'•.•Ddnvteipsbesjrfii,Bvtelaôan s jpaiipqiwl^jßeer St 29. 3. 1914 ad 1. Zaradi slabih denarnih razmer upniki ne morejo dovolj hitro plačevati o b re sti... 78 11. 6. 1920 VI. Pri preureditvi pravil se sklene, da se okoliš posojilnice skrči tako, da se izloči žup­ nija Škocjan in Šmarjeta. ★ 5. 6. 1921 ad 1. V imenu načelstva poroča načelnik: Posojilnica se je zelo dvignila, ima čez 1 milijon vlog, prošenj za posojilo je malo. Posojilo znašajo 51916 K. ad 4. Pri slučajnostih menita Franc Hočevar in Štefan Kumar, da bo morala posojilnica zelo varčevati in ne previsoko obrestovati, da bo zmogla velike davke, ki se obetajo. ★ 5. 5. 1924 Obrestovalo se je I. 1923 po 5 % vloge. 10. 5. 1925 1) a) Poročilo načelstva: Razlože bilanco; nekaj vlog je več kot dvigov; posojil ni ve­ liko, ker jih nismo dajali; obresti za vloge so 6 % , ni kazalo višje iti, ker bo denar moral se povrniti. Vloge imajo lepo višino. 6. 6. 1926 Vlagajo večinoma mali ljudje, pozna se, da je denar pristradan. Mladina nima smisla za varčevanje! Ves odvečni denar je naložen pri Zadružni zvezi, čeravno drugod ponujajo večje obresti Mi se moramo zavedati discipline! Za naprej odpadejo vsi davki, kar bo za­ vodu v veliko korist. Zgube nismo utrpeli niti dinarja. Veliko vlagateljev zahteva % po 6,7, kar nam ni mogoče izpeljati, ker Ljubljana nižje obrestuje. 15. 4. 1928 Vlagatelji so le mali ljudje, veliki gospodarji nimajo denarja, vse vtaknejo v gospodar­ stvo. Želeti bi bilo več točnosti v plačevanju obresti. Dolžniki naj se sami zavedajo, da po­ teče njihova zadolžnica ... Obresti za leto 1928 smo določili po 4 1/2 % , ljubljanski zavodi se zelo prizadevajo za znižanje obresti, kar bi se tudi pri posojilih poznalo! 79 14. 4. 1929 Slaba letina na vseh področjih je povzročila zadolževanje kmeta in dvig prihranjenih vlog. Saj znašajo vloge le dobrih 2000 Din več kakor dvigi. Posojil nismo dali veliko, ker prelahko dobivanje kredita zapelje v lahkomiselnost. Čutimo pa, kako se kmet bori za svoj obstanek, ker težko plačuje obresti in vedno na novo prosi podaljšanje zadolžnic. Od sko­ raj 2,000.000 din, s katerim razpolagamo, imamo nad polovico naloženo pri »Zadružni zve­ zi«, tako da smo lahko v vsakem primeru likvidni. Prometa smo imeli nad 3 milj. din ob­ restovali smo pa 4 1 /2 % ... Posojilnici se imamo zahvaliti za marsikateri dar in napravo, ki bi ne nastala brez po­ m oči posojilnice. Čisti dobiček znaša 7536 din, se priključi k rezervnemu fondu, ki bo sko­ raj dosegel 50000 din. 27. 4. 1930 Pogrešamo malega vlagatelja - hranilca po 50, 100, 200 din. Vloge so le tisočaki; pa kako veselo vpiše blagajnik majhno vlogo, ker ve, da je pošteno pristradana. Teh ni! Mali človek je vlagal! Ni pridelka, ni pa na Dolenjskem tudi zaslužka. Naš zavod je 1929 poso- jeval po 7 % , kar je zelo ceneno v primeru z bankam i... 1. 5. 1932 Dolžniki ne plačujejo obresti, ne vračajo kapitala - denarja ni, poleg tega pa priča­ kujejo željno inflacijo, ljudje so se oprijeli slabe, goljufive morale in rekajo: Dolgovi bodo z denarjem vred propadli... 9. 6. 1935 1. Poročilo načelstva: Poroča načelnik H. Bukowitz. Vsega prometa je bilo 1.1934 din 706,250.99, pa taje potekal večinoma s prepisi in dobropisi. V suhem denarju je promet znašal komaj 500000 din. Denarja ne vloži nihče, vse drži denar doma, kar ni nič čudnega. Obrestujemo tedaj slabo, po 2 % ; preveč se nam pa naklada. Tako smo za sanacijo po­ sojilnice morali prispevati 400 din, če vzamemo še davke, bo to breme preveliko. Na pla­ čevanje obresti so ljudje kar pozabili; zaščita kmeta se je slabo obnesla. Ali bo sedaj kmet laže plačal, ko mu je dolg zrastel? Sedaj biti načelnik, se pravi biti mučenik, ker pogosto je treba požirati surovosti... Občni zbori Kmetske hranilnice in posojilnice v Mokronogu int 27. 4. 1930 Ad 2. Tajnik g. P. Herbst poroča v imenu načelstva sledeče: Ustanovili smo hranilnico in posojilnico le zato, da bi v stiskah in potrebah stali našemu članstvu ob strani. Iz­ kušnje nas uče, kako potrebno je varčevanje, kako potrebno je vlagati razpoložljiv denar 80 v hranilnico, ki skrbno varuje imovino in prinaša vlagatelju še zaslužek v podobi obresti - obenem pa koristi splošnosti. Vem, da čas ni bil ravno najbolj primeren, ker je vsepovsod stiska za denar, potrebe pa so čim dalje večje. Toda olajšano nam bi bilo stališče in z lahkoto bi premagali usta­ novne težkoče, ako bi nam malo premožnejši del naše okolice z zaupanjem podprl naša prizadevanja. Skratka primanjkuje nam vlog, da bi se mogli osamosvojiti. In ker ni velikih vlog, je pač naša dolžnost, da povsod in ob vsaki priliki agitiramo in pridobivamo male vla­ gatelje. 26. 6 1932 Ad. 2. Za načelstvo poda poročilo zadr. urad. P. Herst. »V splošno gospodarskem zastoju - preživlja naša zadruga težke čase svojega po­ slovnega življenja. Smelo lahko trdim, da se je še do pred kratkim lahko uvrščala, četudi mlada, med najizdatnejše kreditne zadruge naše okolice, saj se do danes še ni posluže­ vala raznih olajšav, ki ji nudita zakon in odredbe najvišjih oblasti Nasprotno pa lahko pod­ črtamo dejstvo, da je še v tek poslovnem letu 1932 plačevala preko 20.000 novih posojil ter vse vloge in obresti, kolikor so jih zahtevali dolžniki. Prav razveseljiv pa je pregled lan­ skoletnega poslovanja, ki kaže, da so se hranilne vloge dvijnile za 138.345.67 din, torej na 277,364.74, dvignila pa so se tudi izplačana posojila za din 74.125, torej na 458.631.50 din. 26. 4. 1936 Da zavarujemo zadrugo proti nadležnim in da potrpežljive nagradimo, smo sklenili na seji načelstva 19. 4. 1936 sledečo obrestno mero: a) Kdor bo v poslovnem letu dvignil več kot 50 % glavnice ob začetku leta, dobi 1 % obresti, b) kdor bo zahteval več kot 7 % , dobi 2 % , c) kdor bo vzef le obresti, temu se obrestna mera ne bo znižala. S tem sklepom je korigiran sklep seje 2. 3. 1936, ko smo sklenili dati vsem vlogam 2 % obr. 6. 1. 1938 Ad 4. G. Zupančič prečita in pojasni računski zaključek postavko za postavko. Re­ zervni fond se je porabil za pokritje izgub, ki so nastale zaradi drugačnega obračunavanja obresti po uredbi za odpis 25 % ostanka kmetskih dolgov. Za odpis se je porabilo polovico članskih deležev. 12. 3. 1938 Ad 3. V imenu načelstva poroča Andrej Zupančič naslednje: 81 Najvažnejši gospodarski dogodek je, da je Poštna hranilnica dala zadrugi kredita 115.000 din po 3 % , obenem pa je Zveza nam odstopila del njej pripadajočega zneska po 4 % obrestni meri. Tako je zadruga mogla dati nova posojila po 7 % , si otvorila skromen vir dohodkov in tako še krila del lanske izgube. Vlagatelji s tem posojilom niso bili prikraj­ šani, ker so dobili po razmerju vlog in dolga pri Zvezi izplačan sorazmeren del. * Občni zbori Hranilnice in posojilnice v Trebnjem 19. 3. 1909 ad 4: Načelnik predlaga, naj »Hranilnica« nabavi 5 ročnih brizgalnic zoper ogenj, ki naj se brezplačno razdele po vaseh ... 20. 7. 1919 ad 2. V imenu načelstva poroča načelnik, da je med letom nastal naval na Hranilnico, ker so vlagatelji verjeli vznemirjajočim vestem, da bo zadruga zaradi poloma pri »Centrali« propadla. A zadruga je ta naval z lahkoto prenesla Vsakemu vlagatelju, ki je to zahteval, je vrnila vlogo brez odpovednega roka. Izplačala je tako 150 tisoč kron. Ko so ljudje videli, da Hran. ni prišla v zadrego, so od vzdigovanja odnehali. * 17. 6. 1923 ad 2. V imenu načelstva poroča odbornik g. J. Plantarič sledeče: Časi po svetovni vojski postajajo čim dalje vse bolj žalostni in obupni. Naš denar pada vedno bolj. Nekateri si pridobivajo s špekulacijami in verižništvom čim dalje več premo­ ženja, drugi gospodarsko čim dalje bolj propadajo. Med temi je tudi kmet, ki mu je suša zadnjih 2 let napravila ogromna škodo. Ljudje potrebujejo denar in bi ga morali najeti od oderuhov za visoke obresti, da ni Hp., ki pomaga ljudem s cenenimi krediti. 26. 4. 1931 K 1. V imenu načelstva poroča g. Ivan Tomažič o tekočih zadevah, o poslovanju. Skle­ nili smo, da članov drugih denarnih zadrug ne sprejemamo, dokler drugod ne odstopijo ... 82 9. 8 1936 K t1___ Vlagatelji so bili še pametni, dolžniki pa tudi precej uvidevni. Vendar pa medsebojno nezaupanje raste, kmetska zaščita rojeva slabe sadove, zato je pogled v prihodnost bolj črn. Vprašanje je, ali kmet kmetu zaupa in ali imajo dolžniki še kaj pravičnostnega čuta, da zadoste svoji dolžnosti... 24. 10. 1937 K t.1. V imenu načelstva poroča predsedujoči, daje bilo preteklo poslovno leto hudo in težko. Nerešena zaščita kmetskih dolžnikov je slovenskega kmeta bolj udarila kakor ujma ali vojna. Vzela mu je ves kredit vso podjetnost dala pa potuho zapravljivcem. Naj­ huje pa je, ker se je ustvarilo tako medsebojno nezaupanje, da bo zopet nastopila doba brezvestnih pijavk zaradi nesrečnega centralizma in pa fanatične politike slov. liberalcev, ki so hoteli udariti po podeželskih rajfajznovkah. Škoda nepovračljiva! Ljudje pa slepi in nesamostojni verjamejo vsem gostilniškim čenčam in boljševiškim sejalcem nezadovolj­ nosti in nezaupnosti. ★ 27. 3. 1928 Poslovanje v preteklem letu je bilo sem in tja precej hudo otežkočeno, ker so mnogi vlagatelji nasedli neumnim govoricam brezvestnim neprijateljem našega zadružništva in brez pravega vzroka pritiskali na dvig svojega naloženega denarja. Menimo, da je zaščita kmečkih dolgov nesreča z mnogimi posledicami za slovenskega kmeta, ker je dajala po­ tuho malomarnim dolžnikom, dobrim kmetom pa uničila kredit. Hvala pa tistim vlagate­ ljem, ki so ostali tu v tej kritični dobi mirni in preudarni. Saj smo celo v tem zadnjem najbolj težkem poslovnem letu izplačali okoli 100000 din v gotovini, in če bi ljudje pravilno in pa­ metno ravnali z denarjem, ga prav gotovo ne bi manjkalo in mi bi lahko nemoteno vsem postregli. Hvala bogu, napočili so boljši časi. Zasluga gre predvsem dr Kulovcu, ki je na vseh odločilnih mestih vplival, da so spoznali, kako velika nevarnost je ta kriza za dr­ žavno gospodarstvo, in izposloval, da se je ta nesrečna kmečka zaščita v tako težko za­ želeno likvidnost naših hranilic Bog naj mu poplača trud, ker ne vem, če bodo ljudje po­ kazali kaj hvaležnosti. Drugi rešitelj iz te krize pa je naš ban dr. Marko Natlačen, ki je pri­ skočil na pom oč Zadružni zvezi, da so se odprle zamrznjene naložbe. Tudi njemu moramo danes na občnem zboru izreči zahvalo. Da se je stanje res tem eljito izboljšalo, vidimo že iz tega, da smo v februarju in marcu letos izplačali blizu 200.000 din. Nikomur se ni treba več bati za naloženi denar, ker ga lahko dvigne, kolikor ga rabi. Tudi posojila se bodo sča­ soma dajala. 6. 4. 1942 K tč. 2. Poslovanje naše hranilnice v preteklem letu je bilo še dosti zadovoljivo. Vlagatelji se 83 niso pustili begati od sedanjih sprememb, ampak so zaupljivo vlagali svoje prihranke kot hranilne vloge in vloge na tekoči račun. Dvigali so hranilne vloge le manj premožni vlaga­ telji, ki so jih gmotne razmere prisilile, da uporabijo prihranjeni denar Posojilojemalci so uporabili sedanje zanje ugodne čase ter pridno odplačevali delno ali ves dolg. Tudi novih posojil je bilo nekaj izplačanih, če je npr. odbor spoznal potrebo in korist Ravno tako je bilo precej denarja deponiranega. ★ UPORABLJENE KRATICE č.g. - častiti gospod DZ.S. - Denarni zavod Slovenije D - din E. Gangl - Engelbert Gangl f - florint gold. - goldinar hran. vloge - hranilne vloge sh - heler hp. - hranilnca in posojilnica kr. - krajcar Khr - krona K - krona L - lira nam. - nameščenec PP - para pok. - pokojninski Pa. - Priviligirana agrarna banka P.A.B. - Priviligirana agrarna banka r.z.z. n.j. - registrirana zadruga z neomejnim jamstvom v. - vinar Zadružne Z. - Zadružne zveze Z.Z. - Zadružna zveza POPIS ARHIVSKEGA GRADIVA Hranilnice in posojilnice z območja Bele krajine Hranilnica in posojilnica v Črnomlju (1910-1946) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 20 x 33 cm, 70 popisanih listov (1910-1939) Zapisniki nadzorstvenih sej; vezana knjiga 20 x 33 cm, 42 popisanih listov (1912-1946) Hranilnica in posojilnica v Metliki (1895-1945): Imenik članov; vezana knjiga 25 x 39 cm, 77 popisanih listov (1927-1931 j Imenik društevnih članov; vezana knjiga 22 x 32 cm, 120 popisanih strani ( 1895-1930) Izpisek zadružnikov; vezana knjiga 33 x 42 cm, 59 popisanih listov s seznami članov (1895-1947) Zapisniki občnih zborov; vezana knjiga 21 x 3 4 cm, 118 popisanih strani (1902-1905) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 20 x 33 cm, 140 popisanih strani (1913-1925) 84 Zapisniki sej nadzorstva; vezana knjiga 21 x 33 cm, 66 popisanih strani (1905-1943) Zapisniki načelstvenih sej; vezana knjiga 20 x 33 cm, 142 popisanih strani (1935-1945) Izvirnik letnih načrtov (zaključni računi); vezana knjiga 22 x 30 cm, 64 popisanih strani (1932-1945) Prva dolenjska posojilnica v Metliki (1875-1947): Imenik vlagateljev; vezana knjiga 22 x 34 cm Imenik vlagateljev; vezana knjiga 22 x 34 cm Imenik zadružnikov in dolžnikov; vezana knjiga 22 x 33 cm, 100 popisanih listov (1925-1935) Sejni zapisniki občnih zborov; vezana knjiga 21 x 33 cm, 165 popisanih listov (1875-1904) Sejni zapisniki občnih zborov; vezana knjiga 21 x 33 cm, 87 popisanih strani (1904-1947) Sejni zapisniki (celotnega odbora zadruge); vezana knjiga 20 x 33 cm, 100 popisanih strani (1935-1938) Zapisniki sej načelstva in nadzornega odbora; vezana knjiga 21 x 33 cm, 200 popi­ sanih strani (1938-1942) Vložni zapisnik; vezana knjiga 25 x 40 cm, 142 popisanih strani (1909-1931) Hranilnica in posojilnica Podzemelj (1907-1943): Zapisniki nadzorstvenih sej; vezana knjiga 20 x 33 cm, 138 popisanih strani (1907-1912) Zapisniki nadzorstvenih sej; vezana knjiga 20 x 33 cm, 21 popisanih listov (1909-1945) Hranilnica in posojilnica Radoviča (1907-1941): Zapisniki občnih zborov; vezana knjiga 20 x 33 cm, 52 opisanih strani (1915-1941) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 20 x 33 cm, 120 popisanih strani (1912-1931) Zapisniki odborovih sej; vezana knjiga 20 x 3 3 cm, 138 popisanih strani (1907-1912) Računski zaključki; vezana knjiga 20 x 30 cm, 28 popisanih strani (1935-1941) Hranilnica in posojilnica v Semiču (1925-1939): Zapisniki sej odbora; vezana knjiga 21 x 33 cm, 70 popisanih listov (1925-1937) Računski zaključki; vezana knjiga 22 x 33 cm, 16 popisanih listov (1925-1939) Hranilnice in posojilnice z območja občine Novo mesto Hranilnica in posojilnica v Beli Cerkvi (1923-1945): Zapisniki članov; vezana knjiga 24 x 39 cm, 13 popisanih listov (1923-1942) Spisek zadružnikov; vezana knjiga 34 x 42 cm, 8 popisanih listov (1923-1941) (gre za seznam, ki je bil narejen med italijansko okupacijo) Opravilni zapisnik; vezana knjiga 26 x 40 cm, 15 popisanm listov (1923-1930) Zapisniki, sej načelstva; vezana knjiga 21 x 34 cm, 59 popisanih listov (1923-1942) Hranilnica in posojilnica v Brusnicah (1922-1945): Imenik zadružnikov; vezana knjiga 25 x 40 cm, 22 popisanih listov (1922-1941) Spisek zadružnikov; vezana knjiga 33 x 42 cm, 18 popisanih listov (1922-1943) 85 Zapisniki občnih zborov; vezana knjiga 21 x 33 cm, 38 popisanih listov (1923-1945) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 22 x 35 cm, 70 popisanih listov (1922-1945) Računski zaključki in priloge: 1 mapa 23 x 35 cm; zaključni računi s prilogami (1922-1939), zapisniki o rednih občnih zborih (1923) Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico (1898-1947): Imenik društvenikov; vezana knjiga 29 x 45 cm, 144 popisanih listov (1898-1946) Spisek zadružnikov, vezana knjiga 30 x 40 cm, 247 popisanih listov (1921-1947) Zapisniki občnih zborovanj; vezana knjiga 21 x 35 cm, 108 popisanih listov (1898-1947) Zapisniki načelstva; vezana knjiga 22 x 35 cm, 120 popisanih listov (1898-1905) Zapisniki načelstva; vezana knjiga 22 x 35 cm, 105 popisanih listov (1905-1908). Zapisniki o sejah načelstva; vezana knjiga 22 x 35 cm, 100 popisanih listov (1908-1911) Zapisniki o sejah načelstva; vezana knjiga 22 x 35 cm, 95 popisanih listov (1913-1916) Zapisniki o sejah načelstva; vezana knjiga 22 x 34 cm, 103 popisane liste (1916-1922) Zapisniki o sejah načelstva; vezana knjiga 22 x 35 cm, 100 popisanih listov (1922-1926) Zapisniki o sejah načelstva; vezana knjiga 22 x 35 cm, 148 popisanih listov (1926-1931) Zapisniki o sejah načelstva; vezana knjiga 22 x 35 cm, 100 popisanih listov (1931-1934) Zapisniki načelstvenih sej; vezana knjiga 22 x 34 cm, 119 popisanih listov (1934-1935) Zapisniki načelstvenih sej; vezana knjiga 22 x 35 cm, 150 popisanih listov (1935-1936) Zapisniki načelstvenih sej; vezana knjiga 25 x 34 cm, 300 popisanih listov (1934-1940) Zapisnik sej upravnega odbora; vezana knjiga 25 x 34 cm, 130 popisanih listov (1940-1947) Opravilni zapisnik; vezana knjiga 27 x 40 cm, 250 popisanih listov (1940-1947) Glavna knjiga blagajne; vezana knjiga 19 x 42 cm, 249 popisanih listov (1898-1930) Glavna knjiga blagajne; vezana knjiga 25 x 42 cm, 100 popisanih listov (1928-1942) Knjiga naloženega denarja; vezana knjiga 17 x 42 cm, 69 popisanih listov (1921-1946) Knjiga računskih zaključkov; vezana knjiga 21 x 33 cm, 2 popisana lista (1931) Računski zaključki; vezana knjiga 23 x 37 cm, 22 popisanih listov (1934-1944) Ljudska hranilnica in posojilnica v Mirni peči (1908-1943): Pristopne izjave; vezana knjiga, 20 x 32 cm, 40 popisanih listov (1908-1942) Zapisniki načelstvenih sej; vezana knjiga 20 x 32 cm, 68 popisanih listov (1908-1943) Ljudska posojilnica v Novem mestu (1921-1946): Imenik zadružnikov; vezana knjiga 24 x 40 cm, 49 popisanih listov (1929-1944) Pristopne izjave; vezana knjiga 20 x 32 cm, 40 popisanih listov (1940-1945) Sejni zapisniki: vezana knjiga 22 x 34 cm, 294 popisanih listov (1921-1937) Zapisniki sej nadzornega odbora; vezana knjiga 20 x 32 cm, 44 popisanih listov (1922-1945) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 23 x 35 cm, 147 popisanih listov (1933-1945) 86 Sejni zapisniki; vezana knjiga 22 x 34 cm, 106 popisanih listov (1927 1933) Opravilni zapisnik; vezana knjiga 25 x 40 cm, 250 popisanih listov (1930-1932) Opravilni zapisnik; vezana knjiga 25 x 40 cm, 200 popisanih listov (1933-1935) Opravilni zapisnik; vezana knjiga 27 x 40 cm, 250 popisanih listov (1938-1940) Opravilni zapisnik; vezana knjiga 25 x 40 cm, 40 popisanih listov (1943-1946) Hranilnica in posojilnica v Prečni (1926-1943): Zadružni register; vezana knjiga 21 x 39 cm, 15 popisanih listov (1926-1943) Sejni zapisniki; vezana knjiga 21 x 33 cm, 38 popisanih listov (1926-1943) Hranilnica in posojilnica v Šmarjeti (1908-1941); Imenik zadružnikov; vezana knjiga 25 x 40 cm, 20 popisanih listov (1908-1938) Zapisniki občnih zborov; vezana knjiga 21 x 33 cm, 49 popisanih listov (1908-1945) Zapisniki sej načelstva in nadzorstva; vezana knjiga 20 x 25 cm, 175 popisanih listov (1927-1938) Računski zaključki, vezana knjiga 22 x 30 cm, 25 popisanih listov (1929-1940) Hranilnica in posojilnica v Šentjerneju (1895-1945); Imenik članov; vezana knjiga 21 x 34 cm, 98 popisanih listov (1895-1940) Zapisniki sej občnih zborov oz. skupščin; vezana knjiga 21 x 32 cm, 37 popisanih listov (1932-1943) Zapisniki skupnih sej načelstva in nadzorstva; vezana knjiga 21 x 33 cm, 36 popisanih listov (1933-1945) Vložni zapisnik; vezana knjiga 26 x 39 cm, 38 popisanih listov (1935-1944) Hranilnica in posojilnica v Šentpetru pri Novem mestu (1909-1945) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 20 x 33 cm, 60 popisanih listov (1909-1928) Zapisniki občnih zborov; vezana knjiga 20 x 33 cm, 33 popisanih listov (1909-1945) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 20 x 33 cm, 25 popisanih listov (1911-1943) Hranilnica in posojilnica v Toplicah (1903-1942): Imenik zadružnikov; vezana knjiga 25 x 39 cm, 21 popisanih listov (1904-1931) Imenik zadružnikov; vezana knjiga 25 x 30 cm, 19 popisanih listov (1904-1937) Zapisniki občnih zborov; vezana knjiga 21 x 33 cm, 39 popisanih listov (1905-1939) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 21 x 33 cm, 100 popisanih listov (1911-1942) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 21 x 34 cm, 60 popisanih listov (1903-1911) Hranilnica in posojilnica v Vavi vasi (1910-1942): Knjiga pristopnic; vezana knjiga 18 x 26 cm, 149 popisanih listov (1910-1939) Zapisniki občnih zborov; vezana knjiga 20 x 33 cm, 35 popisanih listov (1912-1942) Hranilnice in posojilnice z območja občine Trebnje Hranilnica in posojilnica v Čatežu (1904-1930): Zapisnik članov; vezana knjiga 25 x 30 cm, 13 popisanih listov (1904-1930) Hranilnica in posojilnica v Dorniču (1922-1945): Imenik zadružnikov; vezana knjiga 25 x 40 cm, 20 popisanih listov (1922-1939) Spisek zadružnikov; vezana knjiga 23 x 32 cm, 15 popisanih listov (1922-1941) Zapisniki občnih zborov; vezana knjiga 20 x 33 cm, 23 popisanih listov (1923-1945) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 21 x 34 cm, 74 popisanih listov (1922-1942) 87 Hranilnica in posojilnica na Mirni (1908-1939): Imenik zadružnikov; vezana knjiga 25 x 40 cm, 24 popisanih listov (1908-1939) Okrajna posojilnica v Mokronogu (1894-1943): Članski imenik; vezana knjiga 25 x 39 cm, 15 popisanih listov (1897-1940) Imenik zadružnikov; vezana knjiga 31 x 48 cm, 12 popisanih listov (1894-1923) Imenik članov; vezana knjiga 33 x 42 cm, 8 popisanih listov (1898-1943) Zapisniki občnih zborov; vezana knjiga 23 x 37 cm, 43 popisanih listov (1894-1943) Zapisniki sej načelstva, vezana knjiga 21 x 33 cm, 47 popisanih listov (1917-1943) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 21 x 33 cm, 28 popisanih listov (1929-1941) Računski zaključki; vezana knjiga 22 x 30 cm, 34 popisanih listov (1913-1929) Računski zaključki; vezana knjiga 22 x 30 cm, 26 popisanih listov (1930-1942) Kmečka hranilnica in posojilnica v Mokronogu Zapisnik izredne skupščine z dne 23. 11. 1941 Hranilnica in posojilnica v Šentlovrencu (1929-1936): Članski imenik; vezana knjiga 25 x 39 cm, 7 popisanih listov (1929-1947) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 21 x 33 cm, 43 popisanih listov (1929-1945) Zapisniki občnih zborov; vezana knjiga 22 x 34 cm, 48 popisanih listov (1931-1943) Računski zaključki; vezana knjiga 22 x 30 cm, 28 popisanih listov (1930-1945) Hranilnica in posojilnica v Škocjanu pri Mokronogu (1916-1941): Knjiga pristopnic; vezana knjiga 15 x 25 cm, 18 popisanih listov (1932-1941) Opravilni zapisnik; vezana knjiga 88 x 41 cm, 14 popisanih listov (1918-1925) Računski zaključki; vezana knjiga 24 x 30 cm, 16 popisanih listov (1933-1940) Hranilnica in posojilnica v Šentrupertu (1900-1946): Imenik zadružnikov; vezana knjiga 25 x 40 cm, 20 popisanih listov (1909-1920) Imenik zadružnikov; vezana knjiga 26 x 40 cm, 22 popisanih listov (1922-1939) Spisek zadružnikov; vezana knjiga 33 x 42 cm, 27 popisanih listov (1900-1942) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 21 x 33 cm, 50 popisanih listov (1900-1917) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 21 x 33 cm, 48 popisanih listov (1919-1926) Zapisniki občnih zborov: vezana knjiga 21 x 35 cm, 54 popisanih listov (1909-1943) Zapisniki občnih zborov; vezana knjiga 21 x 33 cm, 41 popisanih listov (1922-1945) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 21 x 33 cm, 106 popisanih listov (1927-1946) Zapisniki sej načelstva; vezana knjiga 21 x 34 cm, 90 popisanih listov (1927-1946) Zapisniki sej nadzorstva; vezana knjiga 22 x 34 cm, 48 popisanih listov (1911-1943) Računski zaključki; vezana knjiga 24 x 30 cm, 24 popisanih listov (1911-1942) Hranilnica in posojilnica na Trebelnem (1901-1941): Imenik zadružnikov, vezana knjiga 25 x 40 cm, 37 popisanih listov (1905-1939) Računski zaključki, vezana knjiga 24 x 30 cm, 16 popisanih listov (1934-1941) Imenik zadružnikov, vezana knjiga 25 x 40 cm, 3 popisane liste (1901-1914) Računski zaključki, vezana knjiga 24 x 30 cm, 16 popisanih listov (194-1941) Hranilnica in posojilnica v Trebnjem (1896-1947): Pristopna knjiga; vezana knjiga 25 x 39 cm, 50 popisanih listov (1905-1938) Imenik zadružnikov; vezana knjiga 26 x 40 cm, 50 popisanih listov (1907-1932) Imenik zadružnikov; vezana knjiga 25 x 39 cm, 57 popisanih listov (1932-1940) Imenik zadružnikov; vezana knjiga 37 x 42 cm, 9 popisanih listov (1907-1943) 88 Spisek zadružnikov, vezana knjiga 29 x 39 cm, 39 popisanih listov (1896-1943) Zapisniki občnih zborov, vezana knjiga 17 x 21 cm, 50 popisanih listov (1924-1945) Zapisniki sej načelstva, vezana knjiga 20 x 33 cm, (1908-1923) Zapisniki sej načelstva, vezana knjiga 21 x 34 cm, 82 popisanih listov (1924-1940) Zapisniki sklepov načelstva; vezana knjiga 22 x 34 cm, 70 popisanih listov (1931-1938) Zapisniki sej upravnega odbora; vezana knjiga 20 x 33 cm, 82 popisanih listov (1938-1947) Opravilni zapisnik; vezana knjiga 26 x 41 cm, 30 popisanih listov (1919-1943) Opravilni zapisniki vezana knjiga 25 x 40 cm, 156 popisanih listov (1935-1947) Opravilni zapisniki; vezana knjiga 25 x 40 cm, 49 popisanih listov (1931-1947) Računski zaključki; vezana knjiga 23 x 29 cm, (1908-1931) POVZETEK V tej publikaciji je obdelan nastanek in razvoj kreditnih zadrug na Dolenjskem in Beli krajini. To področje je bilo po številu kreditnih zadrug zelo bogato, saj je od ustanovitve prve posojilnice v Metliki leta 1874 pa do leta 1947, ko je izšla uredba o likvidaciji zadrug, delovalo tu kar 46 hranilnic in posojilnic. O vsaki teh zadrug je ohranjenega nekaj gradiva, če drugega ne, so ohranjeni vsaj osnovni podatki v registrih okrožnega sodišča Novo mes­ to. Vsako od teh zadrug so pestile najrazličnejše težave, ki pa jih je vsaka po svoje bolj ali manj uspešno tudi reševala. Nekatere zadruge so delovale tudi po NOB, več pa je bilo takih, ki so obstajale le formalno in so komaj čakale na uredbo o likvidaciji. Zaradi obsežnosti obravnavane teme in ohranjenega gradiva so podani v glavnem le osnovni podatki o nastanku,razvoju in poslovanju kreditnih zadrug. Iz obsežnega gradiva zapisnikov upravnih organov zadrug so objavljeni le nekateri najzanimivejši deli. Na koncu pa je podan še natančen popis gradiva zadrug, ki ga hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino, Novo mesto, ki skupaj s pričujočo publikacijo omo­ goča nadaljnje proučevanje hranilništva in posojilništva na Dolenjskem in v Beli krajini. ZUSAMMENFASSUNG In dieser Publikation wird die Entstehung und die Entwicklung der Kreditgenossen­ schaften in Dolenjska und Bela krajina behandelt. Dieses Gebiet war bezüglich auf die An­ zahl der Kreditgenossenschaften sehr zahlreich, es wirkten hier doch seit der Gründung der ersten Darlehnkasse im Jahre 1874 in Metlika bis zum Jahre 1947, als die Verordnung der Liquidation der Genossenschaften erschien, 46 Genossenschaften. Von jeder dieser Genossenschaften ist etwas Archivgut erhalten, wenn nichts anderes, zumindest die Grun­ dangaben in den Registern des Kreisgerichtes Novo mesto. Jede von diesen Genossenschaften wurde von verschiedenen Schwierigkeiten bed­ rängt, doch löste sie jede auf ihre Art, mehr oder minder, erfolgreich. Einige Genossen­ schaften wirkten auch nach dem NOB (nationaler Befreiungskampf); mehrere waren es je­ doch, die nur formell bestanden haben und die Liquidationsverordnung kaum erwarteten. Wegen dem Umfang des behandelnden Themas und des erhaltenen Archivgutes sind hauptsächlich nur die Grundangaben über die Entstehung Entwicklung und Geschäftsfüh­ rung der Kreditgenossenschaften erörtert. Von dem umfangreichen Archivgut der Proto­ kolle der Genossenschaftenverwaltungsorgane sind nur einige interessantesten Stellen veröffentlicht. Im Abschluss ist die genaue Beschreibung des Archivgutes der Genossen­ schaften, welches das Zgodovinski arhiv Ljubljana, Arbeitseinheit für Dolenjska und Bela krajina in Novo mesto verwahrt, die gemeinsam mit der gegenwärtigen Publikation Mög­ lichkeiten zu weiteren Studien des Sparkassen und Darlehnwesens in Dolenjska und Bela krajina darreicht. LITERATURA: F Gestrin - V. Melik, Slovenska zgodovina 1792-1918, Ljubljana 1966 Slovensko zadružništvo in sodelovanje učiteljstva pri istem, Zadružna zveza v Celju, Celje 1907 J. Praznik, Zadruge, temelj narodnega blagostanja, Maribor 1930 F. Trček, Oris zadružništva, Kmetijska matica, Ljubljana 1936 M. Štibler, Zadružništvo, Kmetijska matica 1 9 31-1 933 D. Schauer, Prva doba našega zadružništva, Ljubljana 1949 V Murko, Potem hranilnic za narodno gospodarstvo, Ljubljana 1935 Navod za poslovanje slovenskih raiffeizenskih posojilnic, spisal Svetloslav Premrou, Gorica 1902 M. Vičič, Zadružništvo, Beograd 1937 M Vičič, Knjigovodstvo osnovnih zadružnih organizacij po novih predpisih, 1947 M Vičič, Bilanca, Navodila za njeno sestavo pri zadrugah V. Murko, Zgodovina javnih denarnih zavodov, Zbornik znanstvenih razprav 1945-1946 J. Marentič, Slovenska vas pod kapitalističnim jarmom, Ljubljana 1957 B. Vošnjak, Ob 100-letnici Mihe Vošnjaka, prvega slovenskega zadrugarja, Beograd 1937 M. Krmelj, Pot v novo zadružništvo, Ljubljana 1945 M. Ivšić, Ciljevi i putevi zadrugarstva, Beograd 1937 Zadružništvo, o delu iniciativnega zadružnega odbora za Slovenijo od osvoboditve, Iniciativni za­ družni odbor za Slovenijo, oktober 1945 Zadružna knjižica, I. zvezek: Hranilnice in posojilnice, Priredil Anton Mrkun, Ljubljana 1922 C. Kristan, Zadružništvo, Ljubljana 1945 C Kristan, Splošni zakon o zadrugah, Beograd 1946 Zadružni leksikon FNRJ, Zagreb 1957 Dolenjske Novice, 1 8 85-1 919 Slovenski narod, 1 8 68-1 945 Slovenski gospodar, 1867-1941 Zadružni vestnik, 1930-1941 90 France Štuki Hranilništvo v Škofji Loki MutŠ 9 onßi^ lAoJ üioiiB v ovlainlinßiH HRANILNIŠTVO V ŠKOFJI LOKI 1896 - 1947 UVOD Ljubljanska banka v Škofji Loki kot davni pravni naslednik predvojnih zadružnih hra­ nilnic v Loki je v starih kletnih prostorih v Šolski ulici št. 6 hranila tudi nekatere dele teh arhivov. Spomladi 1978 se je banka preselila v nove prostore v Poslovni hiši na Titovem trgu. V stare bančne prostore je prišla Knjižnica Ivana Tavčarja, arhivsko gradivo pa smo preselili v arhiv v Škofji Loki. Gradiva je bilo približno 1 m3 Nekaj ga je bilo še v zabojih, kot je priromalo še iz starih prostorov Okrajne hranilnice na Mestnem trgu št. 8, iz Flisove hiše, večina gradiva pa je bila že razsuta in tem eljito premešana. V arhivu smo organizirali poseben posvet, ob sodelovanju zunanjega strokovnjaka, kako te arhive urediti, saj v celoti gradiva zaradi prevelike količine in nekaterih nepo­ membnih delov ni bilo mogoče ohraniti. Po vnaprej določenih kriterijih smo jeseni 1980 in v letu 1981 uredili prevzeto gradivo in spoznali, da so v kleti ohranili naslednje arhive: Hranilnica in posojilnica v Stari Loki, Okrajna hranilnica, Ljudska hranilnica, Mestna hra­ nilnica in Rajfaiznovka, vsi iz Škofje Loke Podrobneje ne bomo razglabljali o slovenskem zadružnem hranilništvu. Ustanovitev kreditnih zavodov na loških tleh pada v drugo in naslednje obdobje slovenskega zadruž­ ništva po letu 1892. Na loškem ozemlju je bila prva ustanovljena Ljudska hranilnica in po­ sojilnica v Stari Loki leta 1896. Bogato se je razvilo zadružno hraniiniško gibanje v obeh dolinah. Večina hranilnic je bila strankarsko obarvana in so bile zato včasih po dve in še več v enem kraju. Druga svetovna vojna je delo teh hranilnic že močno omrtvičila. Na pod­ lagi uredbe o likvidaciji kreditnih zadrug (U l LRS, št 16/47), ki je pričeia veljati 19.4.1947, so bili ti predvojni zavodi likvidirani. Leta 1947 so ukinili tudi obe zvezi, tako bivšo kleri­ kalno Zadružno zvezo in liberalno Zvezo slovenskih zadrug, obe v Ljubljani. Med spisi Mestne hranilnice se nam je ohranil zapis posebnega poverjeništva za likvidacijo kreditnih zadrug iz leta 1947 za Škofjo Loko, kjer je naštetih na loškem ozemlju, takratnega okraja Škofja Loka, naslednje število hranilnic, ki jih je bilo treba likvidirati: v Selški dolini HiP So­ rica, Dražgoše, Selca, Železniki, Češnjica, v Poljanski dolini Ljudska hranilnica in posojil­ nica Žiri, HIP Dobračeva, Žiri, Leskovica, Gorenja vas, Trata (v Poljanski dolini), Poljane, okolica Škofje Loke, Hranilnica in posojilnica v Stari Loki in Kmetska hranilnica in poso­ jilnica v Žabnici ter loški zavodi Poleg že omenjenih loških hranilnic so ohranjeni v našem arhivu fondi HIP Trata nad Škofjo Loko, Gorenja vas in Leskovica. Od vsake zadruge smo ohranili najpomembnejše gradivo, tako vse vrste zapisnikov (načelstva, nadzorstva, občnih zborov, nadzorstvenih zapisnikov), evidence članstva, ra­ čunske zaključke - bilance, važnejše spise, zamenjavo denarja 1945 in odškodnino za da­ jatve med NOB, itd. Poleg historiatov hranilnic smo obdelali članstvo vsaj po številu in socialni pripadno­ sti. Pri funkcionarjih smo poiskali tudi vulgo imena, ki so bolj pomembna za bolj »kmečke« zadruge. Pri zaključnih računih smo sledili takim postavkam, ki so se dale zasledovati ves čas delovanja zavoda ne glede na razne spremembe obrazcev za zaključne račune in pi­ sarniško poslovanje. Pri Okrajni hranilnici pa smo vir objavili, popravljen je le slovnično. Osnovni vir za prispevek so bili arhivi obravnavanih hranilnic. Pri Mestni hranilnici smo pri­ tegnili še vire iz občinskega arhiva. Na koncu članka je tudi kratek popis arhivskega gra­ diva hranilnic. Bralcem domačinom se opravičujem, če kakšno domače ime nisem pra­ vilno postavil. 95 w ¥ i* f iV j* le' etvairi _ > o .« 4 1 o àoi-ise lu ognàâii w n ê â e ^ i p iw i*ih . ^ é u ïrô îÊ lijil I» dobil vdak zgoi'aj navedeni 5lanpovarj aniät va dekrat «lM ® »-*ioh ren o. . ... . î;':^ • •> #g*9, ae n a jw ja jejprV tov; Siobpîniku v 2aleBni:fc|h, *» »é dostav* "là tlV téioj planano aahtava,. . pradlpge «a registracijo hranilnic ▼ lik vid a ciji k ‘t « f *<>UOvao* j,lTfaüMÿ poslaU.na »Sa ■ • . ■ ■ .•• ii1' ■ « • » ' , spadajo sadeče kreditne sfcđrogat V . „ Okrajna bvanilnica U) ,]*«o V .'& g jk Loi* Ljudska poBojllQi.ee a tr i . ; -, j . üranilnice la p osojiln ica Ûooraÿéya 4. Hranilnica In posojilnica 2Ir* T * ^ u £ ' ' "' 5. .Hranilnica in posojiln ica Leskdycà * r / ; . % è. liranllnlca *n posojiln ica Gorenj« .vas 'V y & 3 ' 7 ..Uran-lnica in p osojiln ica Trata ■ W / ' S ' i ‘ Ö. Uracllnlou ln poaojllnioa f o l jan« k . 9. Hranllnloa ln posojiln ica Soriça 10. Hranilnica ln t 0 3 0 jiln lo a /.aleznikl 11. Hranilnica m posojiln ica DraigoSe 12.( Hranilnica m p osojiln ica Časnica . 13.Hranilnica ln p osojiln lct üabnica (KmečkaJi/ 14»' Hranilnica in p030]lli-lca Stara loka j / 15. Hi an Inlca m p osojiln ica Salca / " 1 6 . Hrcnl'ÎÏKUa in posojiln ica (.ljudskaJ Škofja loka j5» Irefcal seje dopis koul-sije z den 7. 7. t. i . . ;jer r.aa Ista priporoča, da oojruvnc.auo naše saaeva, na sajah, ki n;.j s-j -rèe v e . ;ih Ä terlnsjst dni. Irep.iie zapisnikov naj se dostavlja ta.;o j i.oniisijl -u lik vi.ia cijo ltn ih zaarug v t«jubl(Sani. 6. Bofla od 6. t . m. sporoča, da se doloîa 'lanom po. er je n i' tva din 100 V’tóf * 9- vsako sejo. Obračuni ln lik v id a c ija sejnin naj se lzv r.il ob "’ž jf, zakljuSku a li začetku vsakega,meseca. 7, Dopis od 7. t. m. sporoča, daje določen skrajni rok za u.-atavo lik vid a cijsk ih bilanc 15. suptaabar 1347. , ker ae bo a c,-r t&ralnoa izd a l poziv vpniioa. kra-ltnlh zadrug v sxislu Člena ö are.ioa v lik v id a c iji. d. Sklenilo se ja, ds se uora čldipreje ureultl v,e ôoSle okrožnica kakor tudi dopise, k i naj potem k ro žijo od enega člana poverjeništva dragega, ker bi se s č-tanjam is tih na sajah praveS zamudilo. ' 9-Pre»l6. sa je «ato k kOnšltulranju poverjeništva. Soglasno so sa ra zd e lile funkcije sledečei predsednik .ov. Le;:.:ovšek C ir il podprel-ednlk tov. Marguč 31 j va ster ‘ " Slan tov. Bar t l -lenrlk S - - i ' . , . . tajnik tov. Jaše Anïl . - . kar naj as ja v i v Ljubljano. * , 10. Prbrel sa Je dopla od 3 0 . Jtillja t, 1 .. zudeva : Prosvetni u o k v Stari Loki. Za nakup latama se zanima Kenioteratvo, kl bl a llo prlpr i^eno p lačati din 40.000. Don bi poteu 3 iu žil uj.ravl_ Do.ia „laplh. «njem sa prosi za točne navodila. Sklens se, ae vpraiin v Ljubljano 0« iu>ko kup^c t » i * doma odvozi a n terja l .taroka k oličin o x:aj al nani jttv ll Ipoala t l i-rlporođano j U . Zapisnik prve seje poverjeništva za likvidacijo kreditnih zadrug v Škofji Loki dne 22. 8.1947, kjer so navedene hranilnice, ki jih je potrebno likvidirati 96 HRANILNICA IN POSOJILNICA V STARI LOKI registrirana zadruga z neomejeno zavezo 1896 - 1947 Ustanovni občni zbor je bil 8 julija 1896. Zadruga je bila registrirana za celotni loški sodni okraj, saj je bila prva te vrste. V prvem načelstvu so bili pomembni sodobniki. Na­ čelnik je postal Avguštin Šinkovec, kaplan v Stari Loki, odborniki Ferdinand Erker, kaplan v Škofji Loki, Jakob Jelovčan, lesni trgovec in župan v Stari Loki, Janez Kalan, posestnik in mlinar v Škofji Loki, Franc Osebek, upokojeni kanclist v Stari Loki, Gašper Triler, po­ sestnik v Virmašah, in Jože Žagar, poseatmiv v Stari Loki Računski pregledovalec je postal dr Aleš Ušeničnik, kaplan v Stari Loki, in njegov namestnik nunski katehet Franc Bleiweis iz Škofje Loke. Imena podpisnikov so legalizirali pri Okrajnem sodišču v Škofji Loki, pravila pa pri Deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani pod št. 6993, z dne 17. avgusta. Sedež hranilnice je bil v kaplaniji, uradne ure so imeli en dan v tednu dopoldne, sicer pa v nedeljo po popoldanskem nauku. Ustanova je bila izrazito klerikalna. Organizirana je bila podobno kot ostale klerikalne hranilnice. Pravila zadruge so se spreminjala takrat, kot so nastopale spremembe v Zadružni zvezi v Ljubljani, katere član je bila po letu 1903. Na čelu uprave je bilo načelstvo, »samoupravni organ« je bil občni zbor redno enkrat letno, sicer pa kot izredni, nadzor pa je opravljal računski pregledovalec, iz katerega se je razvil organ nad­ zorstva Pozneje je zadrugo upravljal upravni odbor, nadziral nadzorni odbor, občni zbori pa so se preimenovali v skupščine, vse v skladu z razvojem zadružnega gibanja. Nadzor nad zadrugo je izvajala tudi Zadružna zveza v Ljubljani. Hranilnica je v prvem obdobju, tja do leta 1903 oziroma 1904 pokrivala precejšen te­ ritorij. Največ članstva je bila izpod starološkega župnega zvona, tja do Reteč na vzhodu in Dorfarjev in Žabnice na severu. S svojimi vplivi je segala do Javorjev in Sv. Valentina, pa v Selško dolino tja do Železnikov. Od »institucij« so imele naložen denar ali so vzele posojila naslednje: podružnica pri Sv. Duhu, kaplanija Stara Loka, Požarna bramba Stara N ačrt prezidave poslopja Hranilnice in posojilnice v Stari Loki 1932 97 Loka, Živinorejska zadruga v Stari Loki, Čebelarska podružnica v Škofji Loki, Prostovoljno gasilsko društvo Virmaše, podružnica na Jarčjem brdu, Selška podružnica SPD Selca - Železniki, Strojna zadruga Peven, Kmetijska strojna zadruga Stara Loka, Krajevni šolski odbor Sv. Lenart, Prosvetno društvo Sv. Lenart ^upna cerkev Sv. Lenart, Prosvetno društ­ vo Stara Loka, Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Škofji Loki do 1908, itd Od poznanih zasebnikov ponovno omenjam dr. Aleša Ušeničnika pisatelja Franca Šaleškega Finžgarja, kaplana v Loki 1900/1901, pisatelja Jalna, ko je bil kaplan v Stari Loki, graščaka Strahla, in druge. Člani so bili večinoma kmetje, od drugih poklicev pa je bil včlanjen del klerikalnega oziroma vsaj neopredeljenega uradništva in učiteljstva. Preostali denar, kar ga niso razdelili, so nalagali pri Ljudski hranilnici v Ljubljani. Pri dajanju posojil so bili zelo vestni in natančni in redko niso imeli zavarovanih svojih terjatev. S preostankom dohodka so podpirali Marijanišče, Ciril Metodovo družbo, Akademsko društvo Danica (1906), Le­ onovo družbo, domače Katoliško izobraževalno društvo. Podpirali so tudi gospodarsko blaginjo kraja. Za Križno goro in Planico so leta 1904 kupili čistilnik, za žito, za svetoduško sosesko nože za zelje, dali so del denarja za svetoduško brizgalno, Kmetijskemu društvu v Virmašah in Živinorejski zadrugi v Stari Loki, itd. Ob likvidaciji hranilnice so se ob ustanovitvi dogovorili, da je župni urad v Stari Loki pristojen razdeliti likvidacijsko maso, ki naj bi šla za gospodarske podpore v škofjeloškem sodnem okraju ali pa za ustanovitev sorodnega zavoda v Stari Loki. Druga svetovna vojna pa je že napovedala konec zadruge. Takoj ob okupaciji so iz­ selili prizadevnega predstojnika dekana Mateja Mraka. Komisar hranilnice je postal Franc Rešek. Nekaj časa je zavod še životaril pod firmo Spar und Darlehenskasse, G.m.u.H. Ait- lack. V hranilnične prostore v hiši, ki so jo popolnoma adaptirali leta 1932, se je vselila nemška policija. Hranilnica se je preselila v starološki grad, v Dom slepih. Med vojno je bila popolnoma uničena njena lastna hiša. Zadnja seja odbora je bila avgusta 1941, potem pa se do decembra 1945 niso sestajali na odborniških sejah. Oktobra 1942 so v Škofji Loki ustanovili Raiffeisenkasse. Združile so se Okrajna in Ljudska hranilnica v Škofji Loki in Hra­ nilnica in posojilnica v Stari Loki. Dokončno so se združili 1.1. 1944. Novo poslovanje se je preneslo na raifajznovko, vend&r so še delali ločene bilance. Po smrti komisarja 1943 oblast ni hotela imenovati njegovega naslednika. Čisti dobiček je bil od leta 1940-1944 791 RM, vendar le po zaslugi tega, ker je posle opravljal uradnik Okrajne hranilnice, ki si je zaračunaval le participacijo za delo na staroloških poslih. Zadnja seja hranilnice je bila decembra 1945, na njej so ugotovili, da zadruga nima perspektive in jo bo treba v smislu takratne zakonodaje likvidirati. Do likvidacije poleti 1947 je starološke posle še opravljala bivša Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki. Zadruga je bila volontersko delo. Ves čas svojega delovanja je bila likvidna. Trle so jo splošne težave slovenskega denarništva, tako leta 1913, med prvo vojno, po vojni in v takoimenovani krizi, zato zanjo ne bi naštevali kakih specifičnosti. Poglejmo nekaj stati­ stičnih podatkov. Načelniki: Avguštin Šinkovec, kaplan, 1896-1898 Stanko Pehare, kaplan 1898-1902 Nikolaj Staginski, kaplan, 1902-1903 Ivan Florjančič, kaplan, 1903-1908 Ivan Mikuž, kaplan, 1908-1909 Ivan Baloh, kaplan, 1909-1912 Matija Mrak, župnik in dekan, 1912-1941 Franc Rešek, Matjaž, posestnik, komisar, 1941-1943 Jožef Žagar, Kalanovšk, posestnik, 1944. 98 Odborniki, člani načelstva - upravnega odbora Ferdinand Erker, kaplan v Šk. Loki, 1896-1897 Jakob Jelovčan, Blažeškovc, trgovec in župan v Stari Loki, 1896-1900 Janez Kalan, Krevs, mlinar in posestnik v Škofji Loki, 1896-1899 Franc Osebek, Petružak, upokojeni kanclist v Stari Loki, 1896-1906 Gašper Triler, Žejgl, posestnik v Virmašah, 1896-1931 Jože Žagar, Ledrar, posestnik v Stari Loki, 1896-1905 Peter Žagar, Gadušar, posestnik v Papirnici, 1897-1935 Jernej Logonder, Fortuna, posestnik v Pevnu, 1899-1935 Lovro Potočnik, Mažovc, posestnik pri Sv. Duhu, 1900-1932 Franc Šink, Hudarevnik, posestnik in trgovec v Stari Loki, 1905-1912, 1915-1926 Janez Cof, Keki, posestnik v Virmašah, 1906-1946 Josip Žagar, Primc, posestnik v Stari Loki, 1912-1915 Franc Rešek, Matjaž, posestnik na Trnju, 1913-1943 Josip Šink, Hudarevnik, posestnik v Stari Loki, 1912-1915 Janko Sedej, kaplan, 1913 Tomaž Klinar, kaplan, 1915-1916 Martin Svoljšak, Francon, posestnik v Binklju, 1916-1943 Jožef Žagar, Kalanovšk, posestnik v Stari Loki, 1920-1946 Matej Triler, Vrbenčk, posestnik pri Sv. Duhu, 1931-1944 Peter Golob, Kovač, posestnik in kovač pri Sv. Duhu, 1932-1946 Franc Vilfan, Jurman, posestnik iz Križne gore, 1935-1946 Matej Kalan, Štine, posestnik v Pevnu, 1935-1945. Računski pregledovalci, njihovi namestniki, člani nadzorstva: Dr Aleš Ušeničnik, kaplan v Stari Loki, 1896-1897 Franc Bleiweis, nunski katehet v Škofji Loki, 1896-1899 Janez Cof, Keki, posestnik v Virmašah 1897-1906 Jožef Brešar kaplan, 1899-1900 Karel pl Strahi, graščak v Star' Lok' 1900-1902 Frančišek Fik, nunski spiritual v Škofji Loki, 1902-1903 Anton Čadež, kaplan, 1903-1904 Janez Žagar, posestnik iz Stare Loke, 1904-1936 Franc Rešek, Matjaž, posestnik na Trnju, 1906-1913 Lovrenc Karlin, Sluga, posestnik v Virlogu. 1912-1938 Matej Triler, Prte, posestnik v Veštru, 1913-1915 Matej Vidmar, Jur-Cavrnčan, posestnik v Veštru, 1913-1916 Franc Gaber, Lise, posestnik na Trnju, 1915-1943 Franc Kovačič, Mežnar, posestnik pri Sv. Duhu, 1916-1919 Jože Žagar, Primc, posestnik v Stari Loki, 1919-1926 Matej Triler, Prte, posestnik v Veštru, 1926-1938 Ciril Mrak, hranilnični tajnik, 1936-1941 Matej Vidmar, Jur, posestnik v Veštru, 1938-1943 Andrej Jugovič, Jakopč, posetnik v Starem dvoru, 1938-1945 Peter Karlin, Sluga, posestnik v Virlogu, 1938-1946 Članstvo se je gibalo takole: 1 8 9 6 - 26 1 9 1 0 -3 0 7 1 9 0 0 -1 9 2 1 9 2 5 - 242 1 9 0 5 - 227 1 9 3 0 - 298 99 1 9 1 0 - 262 1914 - 304 1 9 1 9 - 296 1931 - 128 1945 - 141 1939 - 153 1943 - 134 1945 - 129 1946 - 126 Računski zaključki (brez drobiža) Leto prejemki izdatki čisti dobiček 1896 28314 28009 2 gld. 1900 188340 185830 211 krone 1905 295862 287835 1299 1910 156969 142940 1843 1914 192258 171125 560 1915 218685 214364 915 1916 614361 606388 1078 1917 827566 813691 1731 1918 708178 686174 2341 1919 702454 698418 1502 1920 1105527 1073045 1622 1925 1040992 1036388 14550 dinarji 1930 1740554 1679J32 19307 1935 409479 395411 3515 1939 978917 964378 3479 Aktiva Pasiva 1940 2525019 2525019 1944 112605 112605 marke 1945 (9. maj) 111449 111449 OKRAJNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V Škofji Loki r.z.z.n.z. 1900 - 1947 Že ob ustanovitvi hranilnice so imeli loški meščani z njo velike načrte. Ime pove, da so želeli postati zavod za celotni sodni okraj Škofja Loka, kar se jim je tudi posrečilo. Od leta 1923 so poslovali v lastni hiši na Mestnem trgu, sedaj št. 8, kjer so danes prostori Državne založbe Slovenije. Ustanovitve poznejših podobnih zadrug zavod niso prizadele in je vseskozi lepo rastel. Leta 1931 so se imeli za največji denarni zavod na Gorenjskem. Če bi zadrugo strankarsko opredelili, bi ugotovili, da je bila liberalno usmerjena. Njeno članstvo so bili hišni posestniki, v mestu in zemljiški na podeželju, obrtniki in trgovci. V Loki je bil njihov Plac. Denarno so poslovali največ z Zvezo slovenskih zadrug, kjer so bili včlan­ jeni, Glavno hranilnico in posojilnico v Ljubljani, Poštno hranilnico, Ljubljansko kreditno banko, Jadransko banko, Splošnim kreditnim društvom, itd. Hranilnica je bila tako visok davkoplačevalec, da je volila v prvem volilnem razredu (pri občinskih volitvah 1909). Bila je zelo darežljiva, saj je dajala podpore na vse strani celo v letih gospodarske krize. V najlepšem sožitju je bila z Vodovodnim društvom - Vodovodno zadrugo v Škofji Loki, saj so bili v obeh odborih isti ljudje, ki so imeli od tega sožitja velike materialne koristi. Zad­ ruga je veliko darovala občini, predvsem direktno raznim občinskim odsekom: gospodars­ kemu za ceste, prometnemu v zvezi s pospeševanjem turizma, ubožnemu za reveže Be­ račem so dajali še sami posebej in preko Ubožne hiše na Lontrgu. Nekaj časa so pris­ 100 pevali v poseben fond za vdove in sirote padlih v prvi svetovni vojni in Društvu za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Škofja Loka. Od drugih socialno čutečih društev so podpirali Kolo Jugoslovanskih sester, Protituberkulozno ligo, Dobrodelnost, Edinost šolsko kuhinjo in druge, vse v Loki. Škofja L o k », m m ia oktobra 19(10. Vaše blagorodje! T Tže večkrat izrekla se je želja, da bi se osnoval v Škofji Loki, kjer je sedež okrajnega sodila, denarni zavod na širji podlagi, ki bi zadostoval hranilnim in posojilnim namenom škofjeloškima okraja. Ni nam potreba govoriti o velikem pomen» taciti zavodov, ki služijo v spodbudo k varčnosti in k dobremu gospodarstvu. Poleg malerijelue podpore imajo hranilnice in «'ojiluice tudi vedno pred očmi moralno zboljšanje in okrepčanje slovenskega ljudstva. Vrhutega imajo slovenski1 posojilnice tudi naroden pomen, ker 'hočejo s slovenskim uradovanjem pospeševati, da se rato. slovenskega jezika, vedno bolj širi. Obenem pa postanemo Slovenci v materijelnem oziru .neodvisni od nemških hranilnic in posojilnic. , Ako je Slovencem, kakor kaže razvoj denarnih zavodov na Slovenskem, vedno bilo merodajno načelo, da sc v slehernem sodnem okraju, kjer je sede/, sodnije, osnuje vsaj en slovenski; denarni zavod, smemo trditi,, da je za škofjeloški okraj ta potreba še nerojeno peredj» vprašanje, ki je do danes ostalo le kot tiha želja mnogih rodoljubov. Uverjeni siho, in celi razvoj slovenskega posojilništva, ki se je zasnoval na podlagi skupne vzajemnosti in združil v mogočno skupino -Zveze slovenskih posojilni»:», nam jamči, da z združenimi močmi, posebno, ako nam bode podpora slovenskih domoljubov iz obeh Akofjtesnl! K 2.188.57 V dobrodelne in občekoristne namene smo dali K 1 194 29 Splošna rezerva je narasla na K 1 124.31 III. poslovno leto 1903 Kakor že zgoraj omenjeno manjkajo za to leto vsi zapisniki do 7. oktobra 1903. Na­ čelstvo je uvidelo, da tako ne more iti dalje, in če hočemo hranilnico rešiti pogina in jo zopet v pravi tir spraviti, da si moramo zagotoviti izvežbano moč, ki bo hranilnične posle v redu dalje vodila Zato smo razpisali tega leta službo tajnika Na ta razpis se je odzvalo 6 prošnjikov, izmed katerih smo izbrali g Avgusta Nadilo in temu podelili to službo V kateri seji je bil sprejet ta sklep, ne morem ugotoviti, ker zapisnika o tem ne morem nikjer izs­ lediti Pač pa sem izsledil »Vabilo k načelstveni seji«, ki ga je spisal g Leo Lavrič in ki je imela biti v mojem privatnem stanovanju dne 2. julija 1903. ob 11. uri dopoldne z dnevnim redom:: O podeljenju službe uradnika Najbrž se je v tej seji sklenilo službo tajnika podeliti g. Avg. Nadilu. G. Nadilo je svojo službo nastopil dne 1 oktobra 1S03 za letno plačo K 1600 - ali mesečno po K 133.33 h, kar je razvidno iz zapisnika naše seje z dne 7 oktobra 1903. V isti seji so vzeli na znanje pismeno odpoved na občnem zboru dne 2. maja 1903 izvoljenega člana načelstva g. Ivana Debelaka ter so v smislu paragrafa 29 zadružnih pravil sprejeli g. Avgusta Nadila za člana zadruge in ga do konca poslovne dobe kooptirali v na­ čelstvo. Od 1. oktobra 1903. pa do prihodnjega rednega občnega zbora, ki je bil dne 7. feb­ ruarja 1904 je imelo načelstvo oziroma načelstvo in nadzorstvo 15 sej, v katerih so raz­ pravljali večinoma samo o zaprošenih posojilih in drugih interese hranilnice zadevajočih, a danes ne več aktualnih stvareh. V seji, dne 23. januarja 1904, se je na prošnjo tajnika Avg. Nadila zvišala njegova plača od letnih K 1600 - na letnih K 2 0 0 0 - Na rednem občnem zboru, ki je bil, kakor že omenjeno, dne 7. februarja 1904 so v prvi vrsti odobrili nastanitev tajnika g. Avg. Nadila in odobrili za preteklo dobo njegovo ko- optacijo v načelstvo. Izvršili so pa tudi osebne spremembe med člani načelstva Namesto odstopivšega člana načelstva g. Ivana Debelaka je bil izvoljen g. Avg. Nadilo in namesto izpadlih članov načelstva g. Ivana Malija in g. Mateja Žigona sta bila izvoljena g. J. N. Koceli hkrati kot načelnikov namestnik in g. Konrad Pecher Člani nadzorstva so ostali stari. Denarnega prometa je bilo K 743.860 70 Čistega dobička je bilo 4.232.24 V dobrodelne in občekoristne namene so dali 1.670.00 Splošna rezerva je narasla na 2.401 17 IV. poslovno leto 1904 V tem poslovnem letuje imelo i.ačelstvo in načelstvo in nadzorstvo skupaj 31 sej, pri katerih pač niso ničesar takega sklenili, kar bi bilo danes omeniti vredno 106 Na rednem občnem zboru, ki je bil 5. februarja 1905, je bilo izvoljeno staro načelstvo in staro nadzorstvo. V. in VI. poslovno leto 1905/1906 sta potekli normalno in ni bilo kakih omembe vrednih dogodkov. Denarja smo sicer imeli dovolj, vendar nam je pa preglavice delalo, kako denar naložiti, da bi nam donašal večje dohodke. Začeli smo se zanimati za nakup vrednostnih listin. Vendar pa se v teh letih še nismo mogli odločiti za večji nakup. V letu 1906 smo vpeljali za trgovce važen »tekoči račun«. V letu 1905 je bilo 36 sej. Na občnem zboru 26. marca 1906. je ostalo staro načelstvo in nadzorstvo. Denarnega prometa je bilo K 1 065.234.93 Čistega dobička 1.447.00 Splošna rezerva je narasla na 6.900.95. V letu 1906 je umrl član nadzorstva g. Franc Kašman in je bil na občnem zboru dne 15. maja 1907 namesto njega izvoljen v nadzorstvo g. Ervin Burdych. V poslovnem letu 1906 je bilo 34 sej. Denarnega prometa je bilo K 1.589.080.41 Čistega dobička 0 nj 9n|9 3.992.55 V dobrodelne in občekoristne namene smo dali 770.00 Splošna rezerva je narasla na 9.989.07 VII. poslovno leto 1907 V redni načelstveni seji dne 2. oktobra 1907. smo sklenili, da odstopimo od »Zadružne zveze« v Celju ter pristopimo k novo ustanovljeni »Zvezi slovenskih zadrug« v Ljubljani, kjer smo še danes. V VII. poslovnem letu bilo je 15 rednih sej. Občni zbor je bil dne 8. aprila 1908. Načelstvo in nadzorstvo ostalo je staro. Denarnega prometa je bilo K 1.500.316.51 Čistega dobička 4.626.12 V dobrodelne in občekoristne namene smo dali 290.00 Splošna rezerva je narasla na 14.061.75 VIII. poslovno leto 1908 Do leta 1908. nalagali smo odvišne novce pri Ljubljanski kreditni banki, pri Zvezi slo­ venskih zadrug v Ljubljani, pri Glavni posojilnici v Ljubljani in pri Splošnemu kreditnemu društvu v Ljubljani. V tem letu pojavile so se pa vznemirljive vesti zlasti o Glavni posojilnici in Splošnem kreditnem društvu Dne 16. julija 1908 zglasil se je pri nas v pisarni odbornik Z.S.Z. g. dr. Gr. Žerjav in nam pripovedoval o raznih nerednostih pri Glavni, tako je bila n.pr. Kmetska posojilnica v Ljubljani v silnih skrbeh, kako zavarovati svojo terjatev pri Glavni, kar se ji je posrečilo G. dr. Žerjav se je zavezal izposlovati varnost tudi za terjatev našega zavoda, ki je takrat znašala K 34 502 39 glavnice in tozadevne obresti. Zato smo mu izročili vse spise in hranilno knjižico. Zaradi posredovanja g. dr Žerjava nam je Glavna posojilnica od 25. julija do 9. oktobra 1908. izplačala v 4 obrokih vso glavnico in tudi vse obresti. Rešili smo to našo terjatev pri Glavni še pravočasno, tako da nismo pri nesrečnem polomu Glav­ ne ničesar izgubili. Denarnega prometa je bilo Čistega dobička Splošna rezerva je narasla na K 1 161.210.38 1.129.0S 5.651.21 107 Tudi glede Splošnega kreditnega društva v Ljubljani smo postali bolj pozorni in smo vsako nadaljnje nalaganje našega denarja pri temu zavodu ustavili. Denar pa, kolikor smo ga še imeli naloženega, smo ga v delnih zneskih sukcesivno dvigali in tako prišli dne 17. marca 1911. do popolnega kritja naše terjatve in tudi nismo pri temu zavodu utrpeli škode. Do rednega občnega zbora za I. 1908, k ije bil dne 26. aprila 1909, smo imeli 16 sej. Na temu občnemu zboru se načelstvo in nadzorstvo ni nič spremenilo. Denarnega prometa je bilo K 2 203.787.39 Čistega dobička 5.542.41 V dobrodelne in občekoristne namene smo dali 650.00 Stanje splošnega rezervnega zaklada 18.762.16 Stanje posebnega rezervnega zaklada 50.00. IX. poslovno leto 1909 Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani priporoča, da naš zavod pristopi kot član k Os­ rednji nakupovalni in prodajalni zadrugi »Agro-Merkur«. V redni načelstveni seji dne 21. ju­ lija 1909 je bil ta predlog odklonjen. Načelstvo in nadzorstvo je imelo v letu 1909/10 do rednega občnega zbora, ki je bil dne 11 marca 191012 sej. Na občnem zboru je bilo voljeno staro načelstvo in nadzorstvo. Denarnega prometa je bilo K 2 147.947.64 Čistega dobička je bilo 4.458.56 V dobrodelne in občekoristne namene smo dali 100.00 Stanje splošnega rezervnega zaklada 22 863.41 Stanje posebnega rezervnega zaklada 50.00 X. poslovno leto 1910 V tem letu prišla je »Zveza slovenskih zadrug« v Ljubljani zaradi prelahkomišljenega dovoljevanja kreditov njenim članicam zlasti pa zaradi konkurza zadruge »Agro-Merkur«, katero zadrugo je Zveza financirala, v neprijetne denarne stiske, tako da ni mogla ustrezati zahtevam njenih članic, ki so imele pri njej naložen svoj denar in zahtevale, da naj jim iz­ plača te vloge. Tudi naš zavod je imel tisti čas pri Zvezi precej naloženega denarja in smo zaradi tega, ker Zveza ni mogla zadostiti našim zahtevam, sami prišli v neljub položaj, da smo morali začasno ustaviti izplačila posojil. Hvala Bogu, da ta kriza ni dolgo trpela in se kmalu sanirala tako, da je Zveza kmalu zopet pričela normalno poslovati in da je vsem zah­ tevam zopet točno ustrezala in da se ni bilo več treba bati, da bi morda prišlo do kakega poloma. To leto kupili smo večje število delnic Ljubljanske kreditne banke in Živnostenske banke v Pragi Drugih omembe vrednih dogodkov ni bilo X. redni občni zbor je bil dne 21. aprila 1911 Od zadnjega občnega z zbora pa do tega dne je imelo načelstvo 30 sej Pri volitvah v načelstvo sta izpadla gg. J(anez) N(epomuk) Koceii in Leo Lavrič, na­ mesto njiju sta pa bila izvoljena gg. notar Niko Lenček in Josip Deisinger Nadzorstvo smo preosnovali tako, da smo ga pomnožili za 2 čiana. torej od 3 na 5 članov, in so bili izvoljeni gg. Ervin Burdych, Franc Dolenc, Matevž Hafner, Andrej Jamnik in Franc Magdič. Denarnega prometa je bilo K 2 412.733 97 Čistega dobička je bilo 7.464.96 108 V dobrodelne in občekoristne namene smo dali Stanje splošnega rezervnega zaklada Stanje posebnega rezervnega sklada 325.00 24.444 88 5256.40 XI. poslovno leto 1911 Denarna kriza, ki se je pojavila že v preteklem letu, narasla je v tem letu v še obilnejši meri. Naš zavod je imel v raznih denarnih zavodih precej naloženega kapitala. Zaradi na­ stale krize izčrpali so se pa vsi ti viri. Edino pri Zvezi smo imeli še nekaj nad 300.000 kron naloženega. Pa kaj je nam pomagala ta naložba, ker ni bila mobilna. Grozne križe in težave smo imeli preden smo Zvezo do tega pripravili, da nam je le najmanjši znesek izplačala tako, da smo bili v tem letu kljub temu, da srno imeli naložen denar, v neprijetnih denarnih stiskah. Seje v tem letu so bile zelo pogoste in smo jih imeli do rednega občnega z zbora, ki je bil dne 29. maja 1912. - 38. Pri temu občnemu zboru smo spremenili nekatere točke pravil in izvolili staro na­ čelstvo in nadzorstvo Denarnega prometa je bilo K 3.357 158.19 Čistega dobička 9.466.95 V dobrodelne namene smo dali 810.00 Stanje splošnega rezervnega zaklada 33.521.37 Stanje posebnega rezervnega zaklada 4.197.00. XII. poslovno leto 1912 V mesecih novembru in decembru t l. so že začeli polagoma pritiskati vlagatelji na de­ narne zavode, kar je bil bil znak bližajoče se vojske. Ljudstvo ni več zaupalo denarja hra­ nilnicam, boječ se velikih izgub ob morebitnem izbruhu vojne. Tudi naš zavod je ta pritisk dodobra občutil tako, da smo morali z vso ostrostjo in brezobzirnostjo nastopiti nasproti Zvezi, da nam je izplačevala zahtevane zneske. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani nam je na občnem zboru dne 29. maja 1912 zavrnilo registracijo spremenjenih pravil zaradi tega, ker po zadružnem zakonu ni dovol­ jeno imeti dvoje vrst deležev - ampak morajo bili deleži enotni in številčno natanko do­ ločeni. Zoper ta sklep deželnega sodišča v Ljubljani vložili smo priziv na višje deležno so­ dišče v Gradcu, ki je pa ta naš priziv zavrnilo in potrdilo sklep deželnega sodišča v Ljubl­ jani. Na rednem občnem zboru, ki je bil 2. aprila 1913 se je spremenila ta točka sledeče: Paragraf 6 Delež znaša K 5 - itd. Paragraf 3 4 ___in ima toliko glasov, kot je vplačal de­ ležev, vendar ne več kot 100. V tej poslovni dobi je imelo načelstvo 14 sej. Na občnem zboru se glede načelstva in nadzorstva ni ničesar spremenilo. Denarnega prometa je bilo K 3.270.947.58 Čistega dobička 8.792.03 V dobrodelne namene smo dali 500.00 Stanje splošnega rezervnega zaklada 38.803.74 Stanje posebnega rezervnega zaklada 2.773.01 XIII. poslovno leto 1913 Ker deželno sodišče v Ljubljani tudi sedaj ni hotelo ustreči naši prošnji za registracijo spremenjenega paragrafa naših pravil, češ d aje delež po K 5-prenizek in bi ne smel zna- sati manj kot K 20-, in ker bi bil po nasvetu Zveze vsak priziv zoper sklep deželnega so­ dišča brezuspešen, smo bili primorani, da smo razpisali izredni, občni zbor na dan 17. junija 1913, na katerem smo spremenili citirana paragrafa: paragraf 6: Delež znaša 25 kron, paragraf 3 4 ___in ima toliko glasov, kolikor je vplačal zadružnih deležev, vendar ne več kot 10 glasov. Do rednega občnega zbora, ki je bil dne 26. maja 1914, je imelo načelstvo 15. sej. Načelstvo je ostalo staro. V nadzorstvo sta pa bila izvoljena namesto izpadlih gg. Franceta Dolenca in Andreja Jamnika, gg. Anton Hafner in Rafael Thaler. Denarnega prometa je bilo K 2.629.006,40 Čistega dobička 2.326.01 Stanje splošnega rezervnega zaklada 40.669.44 Stanje posebnega rezervnega zaklada 24.71. XIV. poslovno leto 1914 Nasproti bojazni, da bodo vlagatelji zaradi bližajoče se vojne napovedi še bolj dvigali svoje vloge, nastopilo je v prvi polovici tega leta v naše nemalo začudenje ravno nasp­ rotno. Množile so se z rapidno hitrostjo hranilne vloge, a prošnje za posojila so pa skoraj popolnoma izostale. Nakopičilo se nam je denarja, da nismo vedeli, kam z njim. Denarni zavodi ponujali in dajali so nam tako nizke obresti, da nam ni kazalo nalagati denar, ker smo pri tem imeli izgubo. Prisiljeni smo bili, da smo tudi mi obrestno mero primerno znižali. Meseca julija je prišla vojna napoved Kakor bi trenil, se je položaj predrugačil. Vlagatelji so se drug za drugim vrstili in zah­ tevali izplačilo svojih vlog, katerim zahtevam smo radevolje ustrezali, ker smo tako imeli preveč denarja. Nenadoma so pa razglasili moratorij za hranilne vloge. Denar, kolikor gaje bilo v bla­ gajni, je bil hitro porabljen, iz denarnih zavodov pa denarja nismo mogli dvigniti v večjih zneskih, ker se je vsak zavod skliceval na določila moratorija. Denarno poslovanje v hra­ nilnici je postalo zelo neprijetno in mučno. Tolažili smo se s tem, da ni samo pri nas tako, ampak povsod Na seji 19. novembra 1914 je že prišla na dnevni red točka: O subskribciji I. vojnega posojila. Sklenili smo subskribirati K 2500 - vojnega posojila. V tem poslovnem letu je imelo načelstvo samo 6 sej. Na občnem zboru, ki je bil dne 14. aprila 1915 smo tudi spremenili pravila v toliko, da se načelstvo in nadzorstvo ne voli več za dobo enega leta ampak za dobo treh let Načelstvo se je na tem občnem zboru preosnovalo, da je bil na mesto g. Konrada Pe- cherja, ki je na to mesto prostovoljno resigniral, izvoljen g. Rafael Thaler. V nadzorstvu sta pa ostala gg. Erin Burdych in Matevž Hafner. Namesto drugih gos­ podov, ki so izpadli, so bili pa izvoljeni gg. Franc Benedičič, Anton Hafner in Anton Kaš- man. Denarnega prom eta je bilo K 2.741.722.14 Čistega dobička ~ 0|jd 9j et9m oiq £ 1 886.20 V dobrodelne namene smo dali 100.00 Stanje splošnega rezervnega zaklada 41.935.12 Stanje posebnega rezervnega zaklada 165.67 XV. poslovno leto 1915 Ker je okrajno glavarstvo zatrjevalo ljudstvu, da so vloge v hranilnicah zdaj ravno tako varne, kakor so bile v mirnem času, in je priporočalo ljudstvu, naj svoje denarje naloži v denarne zavode, kjer je bolje in varneje spravljeno koi pa v domačih skrinjah, seje ljudstvo 110 polagoma pomirilo ter pričelo prinašati svoje prihranke zopet v hranilnico. Tako se nam je nabralo v hranilnici zopet mnogo denarja, katerega pa zopet nismo mogli tako naložiti, da bi imeli dobiček; kajti banke in drugi zavodi, kjer smo imeli'naše novce naložene, pla­ čevali so nam nižje obresti, kot smo jih pa mi dajali vložnikom. Prošnje za posojila so pa že bile - bele vrane. Morali smo pričeti razmišljati, kam naj plasiramo naš denar, da bo bolj plodonosno naložen. Zato smo se odločili za nakup raznih vrednostnih papirjev. In to smo to leto tudi izpeljali. Na rednem občnem zboru, ki je bil dne 28. junija 1916, smo ugotovili, da je imelo na­ čelstvo od zadnjega občnega zbora do danes 19. sej. Pri volitvi načelstva in nadzorstva se ni ničesar spremenilo. Denarnega prometa je bilo K 3.350.653.27 Čistega dobička 6.078.87 V dobrodelne namene smo dali 833.27 Stanje splošnega rezervnega zaklada 45.412.56 Stanje posebnega rezervnega zaklada 1.397.40. XVI. poslovno leto 1916 To leto teklo je normalno dalje Hranilne vloge so se množile, vrednostni papirji pa tudi; zlasti pa vojna posojila, v katera smo vtaknili že dokaj lepe novce. Ker je bilo v tem letu malo prošenj za posojila, je imelo načelstvo samo 6 sej. Denarnega prometa je bilo K 6.792.943.75 Čistega dobička 9142.59 V dobrodelne namene smo dali 900.00 Stanje splošnega rezervnega zaklada 49 989 86 Stanje posebnega rezervnega zaklada 4.383.02. XVII. poslovno leto 1917 Upravno poslovanje teklo je normalno dalje. Obrestna mera je vedno bolj padala, tako da je ob koncu Leta 1918 dospela za hranilne vloge na 3 % v tekočem računu na 2 3/4 % . Mnogo razprav in dogovorov je v tem letu veljalo prodaji vojnega posojila, ki bi se bilo lahko prodalo z neznatno zgubo. Nasvetov smo prejeli mnogo za prodajo, mnogo pa tudi proti temu, češ vojna posojila bodo na vrednosti še mnogo pridobila tako, da se nismo mogli odločiti za prodajo dokler jih potem že nobeden več ni hotel kupiti. Redni občni zbor se je to leto zaradi vedno bolj številnega pisarniškega dela tako za­ kasnil, da je bil šele 17. decembra 1918. V tem letu je bilo 11 sej. Denarnega prometa je bilo K 8.762 486.24 Čistega dobička 9.567.32 V dobrodelne namene smo dali 570.00 Stanje splošnega rezervnega zaklada 54.779.52 Stanje posebnega rezervnega zaklada 7.697.37. XVIII poslovno leto 1918 Na .seji dne 8. januarja 1919 se je mnogostransko ventiliralo vprašanje stavbe »Na­ rodnega doma« skupno z društvi »Sokol« in »Čitalnica«. Zaradi tega stopili smo v stik s temi društvi in se dogovarjali, na kak način bi se dala ta ideja uresničiti. Naše načelstvo in nadzorstvo vztrajalo je pri tem, da naj hranilnica zgradi »Narodni dom«, društvi Čitalnica 111 in Sokol pa naj bosta najemnika našega zavoda. Zaradi tega, ker je zdaj velika draginja, bodisi materialna kakor tudi pomanjkanje delavskih moči, naj se s pričetkom gradbe še počaka, da se povrnejo bolj normalni časi. Ker se pa »Sokolsko društvo« ni s tem pred­ logom zadovoljilo, prenehali so vsaki nadaljnji dogovori v tej zadevi in so prepustili vsa­ kemu društvu proste roke. Na tej seji smo tudi sklenili, da naj se zaradi naraščajočega dela v hranilnični pisarni nastavi kot pomožna moč gospodična Terezija Gaber, katera je dne 15. januarja 1919. na­ stopila službo. Na seji dne 25 januarja 1919 smo naglašali potrebo po lastnem poslopju. Stopili smo v zvezo z g. Oroslavom Dolencem v Ljubljani za nakup njegovih dveh hiš v Škofji Loki št. 23 in 24. Ker se pa nismo mogli zediniti glede nakupne cene, so se vsa nadaljnja pogajanja razbila. Redni občni zbor za I 1918, je bil dne 17. junija 1919. in je izvolil za dobo nadaljnjih treh let staro načelstvo in nadzorstvo Denarnega prometa je bilo Čistega dobička V dobrodelne namene smo dali Stanje splošnega rezervnega zaklada Stanje posebnega rezervnega zaklada XIX poslovno leto 1919 V skupni seji načelstva in nadzorstva dne 14. avgusta 1919 smo sklenili, da darujemo za izvedbo plebiscita na Koroškem znesek K 5.000. V sejah načelstva in nadzorstva smo večkrat poudarjali potrebo po novih prostorih. Zato smo se obrnili do gospoda Antona Kašmana, naj nam odstopi primerne prostore v svoji hiši. Ta pogajanja niso imela nikakega pozitivnega uspeha; ravno tako ne pogajanja z gospodom dr Jamarjem. V seji dne 14. avgusta 1920. razpravljal je g. Rafael Thaler o nepremičninah, ki bi prišle v Škofji Loki za nakup v poštev. Poudarjal je. da bi bila v prvi vrsti to Borbonova hiša. ki je že last odbora za zgradbo »Sokolskega doma«, in pa hiša g. Rajka Pavliča Sklenili smo stopiti v stik z g. Rajkom Pavličem zaradi nakupa njegove hiše. Načelstvo je imelo v tem poslovnem letu 12 sej. Za leto 1919 je bil redni občni zbor 7. septembra 1920 Denarnega prometa je bilo Čistega dobička V dobrodelne namene smo dali Stanje splošnega rezervnega zaklada Stanje posebnega rezervnega zaklada XX poslovno leto 1920 Pogajanja z g. Rajkom Pavličem za nakup njegove hiše so se razbila. Ravno tako niso imela pogajanja z gospodom Joškom Ziherlom nobenega pozitivnega uspeha Redni občni zbor za I. 1920. je bil dne 14. decembra 1921 Načelstvo in nadzorstvo je absolviralo 12. sej. Denarnega prometa ie bilo K 62.698 071 36 Čistega dobička 9.315.11 K 21 148.525.17 5.631 34 5 400.00 65.621.81 12 304 84. K 14.957.294.94 15.759.24 2.550.00 62.671.14 11.618.55 112 Stanje splošnega rezervnega zaklada Stanje posebnega rezervnega zaklada 70.664.37 13.658.40. XXI poslovno leto 1921 Meseca decembra 1921 podal je tajnik g Avgust Nadilo odpoved za nadaljnje služ­ bovanje pri našemu zavodu. Svojo službo pri našemu zavodu je nastopil dne 1. oktobra 1903. Bil je torej pri našemu zavodu v službi 18 let. Morali smo torej razpisati tajniško službo. Temu razpisu odzvalo se je pet kompeten- tov, ki so vložili prošnje za podelitev službe A izmed vseh petih kompetentov nismo imeli niti enega za tolikanj sposobnega in zanesljivega, da bi ga sprejeli v svojo službo Službo smo razpisali še enkrat in se je razpisu odzvalo dvanajst kompetentov. V seji dne 17. februarja 1922 smo imenovali gospoda Antena Lapajneta, pisarniškega ravnatelja v pokoju na Grmu pri Novem mestu, za praktikanta pri našemu zavodu s pri­ pombo, če bomo uvideli, da je uporaben in vešč v hranilničnem poslovanju, da ga potem definitivno nastavimo kot tajnika Ker se je pa ravno nasprotno pokazalo, da ni uporaben za to službo, smo ga morali odsloviti. V skupni seji načelstva in nadzorstva dne 4 aprila 1922 smo podelili službo tajnika provizorično 7a dobo treh mesecev Cirilu Lendovšku, ki je službo nastopil dne 1. maja 1922. Po preteku trimesečne dobe smo ga definitivno imenovali Dne 23. maja 1922 je bila skupna seja načelstva in nadzorstva. Bila je ena najvažnejših in najpomembnejših sej. na njej smo sklenili in sklep tudi izvršili; kupili smo svojo hišo in tako prišli pod svoj lastni krov Kako pomembno je bilo to za hranilnico, Vam ne bom pod­ robneje pojasnjeval, ker posledice tega že sami čutite in uživate; posledice nakupa pa se bodo čimdalje bolj dobro in prijetno razvijale Med XXI poslovno dobo je imelo načelstvo in nadzorstvo 15 večinoma skupnih sej Redni občni zbor je bil za to dobo dne 4 julija 1922 in je izvolil za nadaljnjo triletno dobo staro načelstvo in staro nadzorstvo s to spremembo, da se je v načelstvo izvolil na­ mesto izpadlega g Avgusta Nadila član nadzorstva g. Anton Kašman in namesto slednjega v nadzostvo g Mihael Luznar Denarnega prometa je bilo K 77 896.410.64 Čistega dobička 48.06035 Stanje splošnega rezervnega zaklada 95.096.54 Stanje posebnega rezervnega zaklada 27.859.19. XXII poslovno leto 1922 Glavno delovanje in opazovanje je bilo v tem letu usmerjeno v rekonstrukcijska dela naše hiše in napravo potrebnega inventarja. Vsa ta dela smo polagoma opravili tako, da smo se v naše lastne uradne prostore vselili dne 17. marca 1923. To leto nastala je zopet denarna kriza in pomanjkanje denarja je postalo tako splošno, da smo morali najeti izposojila, da smo mogli ustrezati vsem zahtevam naših vlagateljev Prodali smo tudi razne vrednostne papirje, pri katerih, zlasti čeških papirjih, smo zaslužili lepe novce tako, da smo brez posebne škode iz bilance popolnoma črtali vso vojno po­ sojilo in tudi vse nemrko-avstrijske papirje To leto je imelo načelstvo in nadzorstvo 22 sej in je bilo delovanje v teh sejah zelo intenzivno, kar značijo obširni zapiski o teh sejah Redni občni zbor za I. 1922 je bil dne 24. marca 1923 Denarnega prometa je bilo K 97 971 931.76 113 Čistega dobička 141 449.87 V dobrodelne namene smo dali 17.530.00 Stanje splošnega rezervnega zaklada 166.181.48 Stanje posebnega rezervnega zaklada 42 526.96 XXIII poslovno leto 1923 Denarna kriza, ki se je že preteklo leto pojavila, se tudi v tem letu ni na noben način ublažila Posledica tega je bila draginja denarja in s tem porast obresti, ki so dosegle tako višino kot še nikdar. Da bomo zamogli ustrezati vsem zahtevam vlagateljev, smo bili pri­ morani, da smo sami iskali posojila pri raznih denarnih zavodih. Sicer so se nam dovolila izposojila pri enem kot pri drugem zavodu razen »Narodne Banke», ki je poudarjala, da daje izposojila oziroma kredite samo industrijskim podjetjem - a pogoji so pa bili taki. da jih nismo mogli sprejeti Pomagali smo si s tem, da smo še ostale vrednostne papirje pro­ dali in zopet lepo zaslužili ter na ta način nemoteno dalje poslovali. V tem letu pojavile so se vznemirjajoče vesti o podjetju Franc Caleari in brat, katera zadeva nam je delala nemale skrbi, dokler nismo našo terjatev hipotekarno zavarovali. Do rednega občnega zbora, ki je bil dne 20. marca 1924, je imelo načelstvo in nad­ zorstvo 22 sej Denarnega prometa je bilo din 23.931.286 11 Čistega dobička 1118127 V dobrodelne namene smo dali 4 250.00 Stanje splošnega rezervnega zaklada 44.398.69 Stanje posebnega rezervnega zaklada 14 594 52 XXIV poslovno leto 1924. Tudi v temu poslovnemu letu se denarna kriza ni hotela poleči. Vedno bolj narašča­ joča obrestna mera je pa ljudstvo toliko zganila, da so poiskali svoje zaplesnele denarje, ki so bili spravljeni v raznih skrinjah, nogavicah, posteljah in za okviri raznih podob, in jih pričeli prinašati v hranilnico za visoke obresti. Veliko je porastu hranilnih vlog pripomoglo, da je več let se tu nahajajoča »Slavenska banka« ustavila svoje delovanje. Do konca leta 1924 narasle so hranilne vloge do take višine kot še nikdar dosedaj. Načelstvo z nadzorstvom je imelo v tem letu skupno 27 sej. Občni zbor, ki je bil dne 10. marca 1925, izvolil je za nadaljnjo triletno dobo staro na­ čelstvo in nadzorstvo. Na mesto umrlega člana in predsednika nadzorstva g. Ervina Burdy- cha je bil na novo izvoljen g. Konrad Pecher. Denarnega prometa je bilo din 48.034.646.26 Čistega dobička 35.514.83 V dobrodelne namene smo dali 27.500 00 Stanje splošnega rezervnega zaklada 53.499.40 Stanje posebnega rezervnega zaklada 27.994.78. XXV poslovno leto 1925 Poslovanje je potekalo v vedno bolj naraščajočem prometu Do konca meseca no­ vembra je promet narasel na dvainpetdeset milijonov dinarjev. Če k temu pritegnemo še mesec december, ki je najmočnejši mesec, lahko z vso gotovostjo pričakujemo, da bo le­ tošnji celoletni prom et narasel na 60 milijonov ter bo s tem lanskoletni promet prekoračil za 12 milijonov. 114 Denarja imamo toliko, da če ne nastopijo kaki zares izvenredni dogodki, se nam ni bati, da bi prišli v doglednem času v kake denarne-zadrege Obrestna mera konstantno pada in pojavljajo se vsi znaki, da se polagoma, a z go­ tovimi koraki približujemo normalnim predvojnim razmeram, ko se bo valuta stabilizirala in industrija ne bo več navezana na tako visoke kredite. Pripravljeni pa seveda tudi mo­ ramo biti, da se nam bo vsakoletni dobiček znatno skrčil, ker dobički, izkazani zadnje tri leta, imajo svoj pogoj v izrednih razmerah, tako pri prodaji vrednostnih papirjev in v dife­ renci med aktivnimi in pasivnimi obrestmi, ki se pa v normalnih razmerah skrčijo na mi­ nimum. O dogodkih v tem letu ne bom podrobneje razpravljal, saj so Vam še vsi v gorkem spominu. Tako sem Vam podal v kratkih potezah, a s točnimi podatki zgodovino razvoja naše hranilnice, iz katere lahko razvidite, da delo, ki smo ga dosedaj dovršili, ni bilo zastonj. . Na predlog g. notarja se pošlje pozdravna brzojavka ustanovitelju našega zavoda - g. Ivanu Maliju. G. ravnatelj se zahvali vsem navzočim za udeležbo, jih povabi še enkrat k slavnostni večerji ter zaključi slavnostno sejo ob 1/2 12 uri. Velecenjeni gospodje Zopet je minilo 5 let od našega zadnjega jubileja in danes praznujemo 30. rojstni dan našega zavoda, ki se je razvil v enega največjih podeželskih denarnih zavodov. V načelstvu sta še dva člana, ki sta bila navzoča pri rojstvu tega našega zavoda in sta ga spremljala vso to 30- letno dobo z vso očetovsko skrbjo do današnjega dne, in sicer g. ravnatelj Lovro Sušnik in g. podravnatelj Ivan Košir. Ob 25. letnici smo se spoznali z zgodovino našega zavoda v prvih 25 letih in dovolite, gospodje, da dodamo danes še v kratkih besedah zgodovino zadnjih petih let. K XXV. poslovnemu letu 1925. je še omeniti, daje imelo načelstvo 10 sej, načelstvo skupno z nadzorstvom pa 15. sej. Na zadnji seji dne 15 3 1926 se je znižala obrestna mera za hipoteke od 9 % na 8 % , na osebno poroštvo pa od 11 % na 10%. Obrestna mera mera za hranilne vloge je ostala pa neizpremenjena 5 % . Občni zbor je bil dne 30 marca 1926 Stanje hraniinih vlog se je zvišalo za din Denarnega prometa je bilo Din Čistega dobička je bilo Din Rezervne so narasle na Din V dobrodelne namene smo podarili Din XXVI. poslovno leto 1926 To poslovno leto nam je prineslo mnogo preizkušenj. Dne 17. aprila 1926 nam je ugrabila neizprosna smrt zopet enega člana - izmed dob­ rih najboljšega člana načelstva in našega pravnega konzulenta g. notarja Nika Lenčka. Kot član je bil sprejet dne 6. 12 1900 Dne 4 2. 1927 pa je preminil soustanovitelj g. Anton Homan. Bil je mož dela. Bil je celih 26 let član načelstva našega zavoda. Delal je zelo mnogo za naš zavod, zlasti v prvih letih obstoja, ko še nismo imeli nastavljenega uradništva in so upravljali gg. odborniki tudi vsa pisarniška dela. 3500.00000 64975.285.47 88.313.49 135 594.22 20.000 00 115 Velika povodenj v obeh dolinah je povzročila mnogo škode. Za prvo pomoč s smo prispevali podporo Din 20 000 C A > ustanovitvi nove konkurence Mestne hranilnice bO padli razni uciIki proti našemu zavodu Posebno se je odlikoval naš svoječasm uradnik Avgust Nadilo. ki je naperil oseb­ no gonjo proti našemu g. ravnatelju in drugim g članom načelstva Bili smo prisiljeni vložiti zoper njega tožbo in smo dobili tudi zadoščenje s tem. da je preklical žaljivke. Kot pravni konzulent je bil imenovan g dr. Jerala Ker smo bili razrešeni pogodbe z g notarjem, smo začeli izvrševati vknjižbe sami, da smo s tem pocenili kredite in ustregli željam posojilojemalcev. Redno obligatorično revizijo je opravil revizor Zveze slovenskih zadrug g Andrej Šif- rar v dneh 18. do 21. oktobra 1926. V tem letu je bilo 5 sej načelstva in 19 skupnih sej načelstva in nadzorstva. Občni zbor je bil dne 5 aprila 1927 Na občnem zboru so naglašali, da se je zmanjšala razlika med obrestnimi merami hranilnih vlog in posojil, kar je seveda zmanjšalo tudi do­ biček. Za prihodnja leta je pričakovati še nadaljnjega zmanjšanja diskonta in kot posledico tudi manjše dobičke Kakor je obžalovati, da se bodo zmanjšali dobički, tako je pozdraviti ta pojav iz narodno-gospodarskega stališča, kajti čim cenejši bo kredit, tem bolj bosta us­ pevali trgovina in industrija. Namesto umrlih članov načelstva g. Nika Lenčka in g. Antona Homana smo izvolili v načelstvo g. Antona Hafnerja in g Mihaela Luznarja. V nadzorstvo smo izvolili na novo g. Otona Burdycha Tajniku g Cirilu Lendo"šku smo podelili prokuro Denarnega prometa je bilo DIN 54 742.765.67 Čisti dobiček je znašal Din 45 754 25 Rezervne so narasle na Din 158.752.01 V dobrodelne namene smo dali 32.000.00 XXVII. poslovno leto 1927 V vsem letu ni bilo posebnih dogodkov, ne veselih in tudi žalostnih ne, vse delo je šlo v normalnem tiru naprej. Edino omembe vredno je, da smo znižali v skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 17. 5. 1927 obrestno mero za menična posojila in kredite v tekočem računu od 10 % na 9 % , dočim je ostala obrestna mera za hranilne vloge neizpremenjena. O prošnjah za posojila smo razpravljali v osmih sejah načelstva in v 12 skupnih sejah načelstva in nadzorstva. Občni zbor je bil dne 27. marca 1928. Pri volitvah je bil izvoljen v načelstvo g Matevž Hafner, ki je bil že kooptiran v skupni seji načelstva in nadzorstva z dne 27. 6. 1927. na­ mesto prostovoljno izstopivšega člana načelstva g. Mihaela Luznarja. V nadzorstvo je bil na novo izvoljen g. dr. Jože Rant zobozdravnik v Škodji Loki. Denarnega prometa je bilo din 48.345.327 42 Čisti dobiček je znašal 53 831.91 Rezerve so narasle 190.525.18 V dobrodelne namene smo dali 10 000.00 XXVIII. poslovno leto 1928 Na izrednem občnem zboru z dne 22. maja 1928. smo sklenili spremembo paragrafa 2.3,14,16, 31, 33, 37, in 41 pravil. To spremembo smo predlagali že na izrednem občnem zboru dne 19. decembra 1922, a so jo takrat odklonili. Po spremembi gornjih paragrafov 116 pravil uživamo davčne in taksne ugodnosti po členu 76 točka 7 novega zakona o nepos­ rednih davkih in po naredbi Finančnega ministrstva z dne 25. 12. 1933. št. 43322. S tem smo dosegli razne olajšave glede kolkovanja, davkov in poštnine in bo zopet ustreženo našim posojilojemalcem, ker se bo pocenila vknjižba za pol procenta. Formalno smo sicer nekaj izgubili, ker ne moremo popolnoma razpolagati z lastnimi sredstvi, a to ne odtehta dobrin, katerih smo deležni z gornjmi ugodnostmi. Zaradi vedno rastočega prometa in ker uradništvo ni več zmagovalo dela, ki se je po­ večalo zlasti z vknjižbami, smo sklenili na skupni seji z dne 12. junija 1928 akceptirati g. Ireno Burdychovo kot praktikantinjo za dobo 3 mesecev. Ker se je izkazala kot porabna, pridna in delavna, smo jo sprejeli na skupni seji z dne 24. 9. 1928. kot stalno uradnico s 1. oktobrom 1928. Revizijo od Zveze slovenskih zadrug je opravil revizor g. Andrej Šifrar v dneh 3. in 4. decembra 1928 Ker se je naš zavod zanimal za novi zakon o gospodarskih zadrugah, smo stavili svoj stvarno podprti predlog zoper načrt novega zadružnega zakona ter poslali svojega za­ stopnika na konferenco, ki je bila dne 16.2. 1929 v Ljubljani. V tem poslovnem letu je bilo 8 sej načelstva in 11 skupnih sej načelstva in nadzorstva. Občni zbor je bil dne 26. marca 1929 I Posebno razveseljivo je, da se je zvišalo stanje hranilnih vlog za dva milijona kljub hudi konkurenci in agitaciji. Denarnega prometa je bilo Din 53 434.820.24 Čisti dobiček je znašal 73.162.56 Rezerve so narasle na 263.678.74 V dobrodelne namene smo dali 7.957.50 XXIX. poslovno leto 1929 Na pobudo sreskega poglavja je bil dne 22.4.1929. sestanek zaradi zidanja uradnega poslopja, žal pa nismo sprejeli nobenega definitivnega sklepa in je zadeva zopet zaspala. Konec leta se je pričela denarna kriza in bili smo primorani odpovedati del vezanih vlog. Imeli smo 12 sej načelstva in 6 skupnih sej načelstva in nadzorstva. Občni zbor je bil dne 26. marca 1930. Hranilne vloge so se ponovno zvišale za din 2,000.000 - V nadzorstvo smo izvolili g. Jožka Vebra, trgovca na Trati. Denarnega prometa je bilo Din 61.380.258.05 Čisti dobiček je znašal 70.701.47 Rezerve so narasle 334.389.21 V dobrodelne namene smo dali 7.957.50 XXX. poslovno leto 1930 Gospodarsko krizo je povečala še stagnacija v lesni trgovini. Kmet ni mogel vnovčiti svojih pridelkov in zaradi izredno nizke cene lesa mu ni kazalo izsekavati gozdov. Zaradi tega sta bila brez zaslužka tudi gozdni delavec in voznik. Posledica tega je bila, da mora trgovec prodajati večinoma le na up. To splošno denarno krizo občutimo tudi mi. Ne samo, da je ponehal dotok hranilnih vlog, ampak dvigajo stranke tudi svoje prihranke v taki meri, da se je znižalo stanje hranilnih vlog za Din 1.000.000. Na drugi strani so se pa zadolževali kmetje, ki so veljali za premožne in katerih posestva so bila do sedaj bremen prosta. Stan­ 117 je posojil in kreditov se je zvišalo skoraj za Din 2.000.000 in seveda vse na škodo nalo­ ženega denarja, katerega stanje se je znižalo skoraj za Din 3.000.000. Če bo kriza trajala še naprej, bomo morali sami iskati posojila kakor leta 1922 , da bodemo mogli ustreči zah­ tevam naših prosilcev. Zaradi denarne krize smo opustili kar je predlagal g. Thaler, zidavo hotela in udeležbo pri zidavi nove šole. Po zgledu denarnih zavodov v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru smo bili pripravljeni zni­ žati obrestno mero za posojila za 1/2 % pod pogojem, da se zniža obrestna mera edino za vezane vloge tudi za 1/2 % . Na žalost pogajanja s tukajšnjimi denarnimi zavodi za do­ govor o obrestni meri niso uspela. Obligatorično revizijo je opravil v dneh od 1. do 3. oktobra revizor Zveze slovenskih zadrug g. Andrej Šifrar Denarnega prometa je do sedaj nad din 80.000.000.00 V dobrodelne namene smo podarili din 15.20000 Do sedaj je bilo 7 sej načelstva in 7 skupnih sej načelstva in nadzorstva. H koncu podamo še pregled podpor in daril: Leta Kron Leta Din 1902 1 067.72 1923 5 .0 0 0 - 1903 1.094.29 1924 19.850- 1904 1.670." 1925 12.700- 1906 5 0 ,- 1926 4 0 .0 0 0 - 1907 670..- 1927 1 2.000- 1908 340,- 1928 13.650- 1909 600." 1929 7.957.50 1910 125,- 1930 15.200,- 1911 3 1 0 - Skupaj din 126.357.50 1912 850,- 1913 4 5 0 - 1914 1 0 0 - 1915 3 0 - 1916 403.27 1917 8 4 9 - 1918 2 - 1919 8.380." 1922 1.800,- Skupaj Kron 18.791.28 Nam pa je nadaljevati še dobro poldrugo desetletje. Po letu 1930 so kljub svetovni krizi računski zaključki kazali kar ugodne rezultate, ki pa so bili bolj navidezni. Hranilnica je odprodajala vrednostne papirje, vendar ji je kljub temu denar zamrznil in ga sama ni mogla dvigniti in ustreči svojim strankam, ki so razmeroma še malo navalile na vloge. Kljub temu so leta 1935 zaprosili za odlog izplačil. Leta 1936 so prenesli kmečke dolžnike na Priviligirano agrarno banko, kar naj bi jim prineslo nekaj olajšav. Do svojih strank so bili brezobzirni. Leta 1936 so se nekateri dolžniki pritožili na Zvezo slovenskih zadrug, da jih hranilnica trdovratno žene na boben Šlo je za 12 posestnikov, ki so bili takrat na dražbi. 118 Kljub pomirljivemu dopisu od Zveze so ostali v Loki trdi in so precej sodno izterjali denar. Leta 1937 so si z večjim kreditom (cca 2,5 milijona) začeli zopet ustvarjati akumulacijo in likvidnost. Položaj se je začel po malem zboljševati, vendar so bili na vidiku novi veliki svetovni dogodki - druga svetovna vojna. Ob okupaciji so prevedli firmo v Bezirks Spar - und Darlehenskasse in Laak (an der Zaier). Nemška oblast je postavila hranilnici za komisarja loškega župana Viktorja Žužka, ki ga je že jeseni zamenjal Franc Brumen. Oktobra 1941 so se neuspešno dogovarjali o fuziji s Kreissparkasse v Kranju. Zadnja seja okrajne hranilnice je bila aprila 1943, ko so se dokončno pokorili pod rajfaiznovko, ki je nove vloge prevzela že s 15.4.1941. Med voj­ no so tako poslovali preko Raiffeisenkasse. Takoj po osvoboditvi so spet obnovili delo­ vanje v prvotnem obsegu. Za delegata oblasti sta bila imenovana najprej Ciril Mrak in poz­ neje bivši tajnik Ciril Lendovšek. Ker so bili kadrovsko še najbolje zasedeni, razen pri Mestni hranilnici, so prevzeli v upravljanje še Ljudsko hranilnico, starološko hranilnico in likvidacijo rajfaiznovke Poverili so jim tudi zamenjavo denarja takoj v maju in juniju 1945. Zaradi obilice dela in odhoda ženskih moči med vojno so na novo zaposlili Iva Plestenjaka. Pri Zadružni gospodarski banki so dobili posojilo, ki so ga dali največ novo nastali Na­ bavno prodajni zadrugi (Naprozi) kot posredniku še drugim obnovitvenim zadrugam v loš­ kem okraju. Precej kreditov so dali loškim obrtnikom in gostilničarjem. Zadnja seja je bila junija 1946. Nova doba je že prinašala nove rezultate in stari zavodi so postali odveč. Kdaj je bila hranilnica likvidirana, iz dokumentov ni razvidno, dejansko pa je ugasnila nekako v letu 1947. Poglejmo še nekatere kadrovske podatke. Predsedniki - načelniki - ravnatelji - komisarji: Lovro Sušnik, Kamrar hranilnični ravnatelj, 1900-1931 Ivan Košir, Plave, 1932-1937 Matevž Hafner, Mesarjev, 1937-1941 Otokar Burdych, 1941-1946 Viktor Žužek, komisar, 1941 Franc Brumen, komisar, 1941-1942. Uradniki - tajniki: Avgust Nadilo, tajnik, 1903-1921 Ciril Lendovšek, tajnik, 1922 - 1946 (delegat) Terezija Gaber, por. Dagarin, uradnica, 1919-1942 Irena Burdych, uradnica, 1928 - 1942 Ivo Plestenjak, uradnik, 1945-1946 Ciril Mrak, uradnik in delegat, 1945-1946. Načelstvo - upravni odbor: Lovro Sušnik, Kamrar pek, 1900-1931 Ivan Mali, trgovec, 1900-1904 Anton Homan, gostilničar in pek, 1900-1927 Josip Guzelj, Kasarnar, Jesihar, tovarnar kisa 1900-1903 in 1938-1946 Ivan Košir, Plave, trgovec. 1900-1937 Leon Lavrič, trgovec, 1900-1911 Matej Žigon, trgovec, 1900-1904 Ivan Debelak, Stalanik, klobučar, 1903 Avgust Nadilo, hranilnični tajnik, 1903-1922 119 Ivan Nepomuk Koceli, trgovec, 1904-1911 Konrad Pecher, trgovec, 1904-1915 Niko Lenček, notar, tudi pravni konzulent hranilnice, 1911-1926 Josip Deisinger. Sorž, trgovec, 1911-1936 Rafael Thaler, trgovec, 1915-1935 Anton Kašman, trgovec, 1922-1932 Anton Hafner, mesar, 1926-1935 Mihael Luznar, višji sodni oficial v.p., 1927, 1932-1941 Matevž Hafner, mesar, 1927-1941 Jožko Veber, trgovec na Trati, 1937-1946 Otokar Burdych, lekarnar, 1935-1946 Dr. Jože Rant, zdravnik in zobozdravnik, 1935-1941 Avgust Potočnik, trgovec, 1938-1946 Franc Benedik, trgovec iz Dolenje vasi, 1938-1942 (namestnik) Nadzorstvo - nadzorni odbor: Franc Papa, nadučitelj, 1900-1903 Ivan Nepomuk Koceli, trgovec, 1900-1903 Franc Kašman, trgovec in tovarnar, 1900-1907 Niko Lenček, notar, 1902-1911 Andrej Jamnik, Stricman, klobučar, 1903-1914 Ervin Burdych, lekarnar, 1907-1925 Franc Dolenc, veleposestnik iz Stare Loke, 1911-1914 Matevž Hafner, mesar, 1911-1928 Franc Magdič, sodni oficial, 1911-1914 Anton Hafner, mesar, 1914-1927 Rafael Thaler, trgovec, 1914-1915 Franc Benedičič, urar, 1915-1931 Anton Kašman, trgovec in tovarnar, 1914-1922 Mihael Luznar, višji sodni oficial, 1922-1927 Konrad Pecher, trgovec, 1925-1937 Otokar Burdych, lekarnar, 1927-1935 Dr. Jože Rant zdravnik in zobozdravnik, 1928-1935 Jožko Veber, trgovec na Trati, 1930-1937 Josip Guzelj, Kasarnar, Jesihar, tovarnar kisa, 1935-1938 Avgust Potočnik, trgovec, 1935-1941 Franc Benedik, lesni trgovec iz Dolenje vasi, 1937-1942 Pavle Hafner, Pepetov Pavle, lesni trgovec, 1937-1946 Niko Lenček m l, advokat, 1938-1945 Feliks Hafner, mesar, 1940-1946 (namestnik) Zanimivo je tudi članstvo. Od civilnopravnih teles omenjam Obrtno nadaljevalno šolo (1900), Mlekarsko zadrugo (1900), Vodovodno društvo (1902), Mestno občino (1903) Ga­ silsko društvo Žabnica, Okrajno bolniško blagajno (1910, do likvidacije), Olepševalno društvo, Telovadno društvo Sokol v Železnikkih (1921 ) in v Loki (1922), Elektrarno v Škofji Loki (1939) in Nabavno prodajno zadrugo na Trati (Naproza) (1945). Od privatnikov ne bom našteval loških magnatov. Zadruga je imela msd č l^ ii nekaj tujih graščakov, od loških pa starološkega v v letih 1925-1926 in puštalskega. Pogosti člani so bili sodni uradniki, med njimi sodnik in glasbenik Oskar Dev (1909), znani dr. Anton Dermota politik in odvetnik v Gorici. Med leti 1909-1911 je bil član zadruge slikar Matej Sternen, ko je bival na Godeš- ču. Dr. Fran Jesenko, univerzitetni profesor, pa je bil član do smrti. Poglejmo še razčle­ njene podatke za članstvo v letih 1936, 1940, 1945. 120 Članstvo: moški ženske pismeni nepismeni skupaj 1936 473 116 523 66 589 1940 430 97 482 45 527 1945 390 95 445 40 485 1936 1940 1945 kmetje 356 296 285 obrtniki 132 133 137 duhovniki 1 1 učitelji 2 1 2 javni nameščenci uradniki 20 16 16 delavci 33 30 31 razni 45 50 14 brez zemlje 91 79 31 samo hiša 58 63 82 do 2 ha 108 89 114 2-5 ha 94 78 130 5-10 ha 117 110 76 10-20 ha 84 73 42 20-50 ha 32 29 10 50-100 ha 5 5 nad 20 ha nad 100 ha 1 Na koncu poglejmo še računske zaključke. Upoštevali smo celotne prejemke in iz­ datke, to je promet. Posamezne postavke pa lahko preberemo za 30 let tudi med tekstom. V tej tabeli smo prikazali tudi število članstva. Računski zaključki promet leto članstvo prejemki izdatki 1901 133 471 422 449 755 krone 1905 272 538 544 526 690 1910 455 1 215 404 1 197 329 1915 475 1 697 444 1 653 119 1918 390 7 572 873 7 384 421 1921 432 39 289 597 38 606 813 1925 487 32 572 383 32 402 902 dinarji 1930 545 45 925 207 45 676 625 1931 609 31 895 673 31 800 483 1935 594 39 235 694 39 235 694 1940 527 64 052 890 64 052 890 1941 516 2 506 518 2 506 518 marke 1942 508 1 364 478 1 364 478 1943 500 2 610 659 2 610 659 1944 480 2 890 526 2 890 526 1945 485 6 893 283 6 893 283 dinarji 1946 482 19 331 927 19 331 927 121 LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA v Škofji Loki r.z.z.n.z. 1903 - 1947 Zavod so ustanovili klerikalni krogi. Dne 8. februarja 1903 je župni upravitelj Janko Petrič sklical ustanovni občni zbor. Ustanovili so zavod po vzorcu rajfaiznovke. Pristopno izjavo je podpisalo 24 posest­ nikov - gruntarjev iz okoliških vasi loške fare, največ izven loškega županstva, v županstvu Zminec in celo Stara Loka (Suha). Le štirje člani od podpisnikov niso bili kmetje, župnik, kaplan, en loški obrtnik in zminški župan Luka Dagarin, po domače Martanc, glavnikar in posestnik v Puštalu. Prvo načelstvo so sestavljali Luka Dagarin, Ignacij Zaplotnik, kaplan, Franc Rupar, kovač v Škofji Loki, Franc Jenko, posestnik iz Lipice, Valentin Sušnik, po­ sestnik iz Breznice, Jakob Rupar, posestnik iz Bodovelj, Anton Starman posestnik s Suhe. Nadzorstvo so sestavljali večinoma gruntarji iz okoliških vasi, župnik in še en loški obrtnik. Nekaj članov nadzorstva je kmalu odpadlo, ker, kot kaže, niso imeli veselja s poslovnimi zadevami, eden pa se je odpovedal zaradi nepismenosti zaradi katere je tudi po pravilih moral zapustiti odborniške vrste. Po začetnih očiščenjih je bila fluktuacija funkcionarjev majhna. Prva pravila zadruge so izdelali takoj 1903, potem pa so jih redno dopolnjevali ali spreminjali, kot je pokazala potreba. Hranilnica je najprej delovala v župnijah Škofja Loka, Stara Loka,. Reteče in Selca Zanimivo je, da so v svoje delo vključili tudi področje sta- rološke hranilnice, saj sta bili hranilnici na skupnem imenovalcu. Takoj leta 1903 so hoteli zajeti tudi župniji Sora Poljane in Črni vrh, kar pa jim pristojna oblast ni dovolila z m oti­ vacijo, da direktno ne mejijo na ta področja. Kdaj so območje dela razširili na celotni sodni okraj, ni razvidno. V pravilih med obema vojnama so območje dela (mišljen cel sodni okraj) označili s klavzulo, da je zadružnik lahko vsak, ki zadostuje pogojem in se lahko veže s pogodbo. V primeru razdružbe bi likvidacijsko maso prevzel župni urad v Škofji Loki, ki bi lahko upo­ rabil sredstva za gospodarske podpore v zadružnem okolišu ali za ustanovitev novega ta­ kega zavoda. Prvotno področje je bilo nominalno dovolj veliko, v praksi pa je zajemalo le zadružnike iz okoliških vasi loške fare. Med obema vojnama se je pojavilo več vlagateljev in koristnikov posojil iz širše loške okolice in obeh dolin. Člani zadruge so bili večinoma posestniki, gruntarji, zemljaki, kočarji, kmetovalci, hišarji, kot jih je zapisovalec po socialni lestvici zapisoval, pa tudi redki uradniki in učitelji in nekaj manjših obrtnikov. Od društev, župnij in drugih skupnosti bom omenil le loško Katoliško izobraževalno društvo po letu 1908, ko so prestopili od starološke k loški hranilnici in prenesli dolg, gasilski društvi na Godešču in v Sori. Tekoče račune so imeli pozneje cestni odbor, krajevni šolski svet žu­ pna cerkev, uršulinski samostan, itd. Operativci (tajniki) so bili vedno kaplani po že ustal­ jeni navadi takih zavodov, ravnatelji pa župniki, načelniki samoupravnega organa pa po­ sestniki. Prvi blagajnik je bil kaplan Ignacij Zaplotnik. Leta 1923 je blagajniške posle prev­ zel civilist krojaški mojster Franc Babič, Kapar z Lontrga. Leta 1925 so zaposlili profesio­ nalnega tajnika Josipa Matka, ki je bil hkrati tudi organist in ga je hranilnica le delno pla­ čevala. Pri odločanju je bil vpliv duhovščine močan, saj je leta 1916 nekdo pod zapisnik zapisal, da je župnik Šinkovec tečen človek. Sodelovanje s starološko hranilnico je bilo dobro, saj so jim Prifarci do nastavitve tajnika po letu 1918 večkrat pomagali pri sestavi bilance, tako starološki tajnik organist Ciril Mrak ali pa sam dekan Matija Mrak. Leta 1922 so celo načrtovali združitev obeh zadrug, do katere pa seveda ni prišlo. Ob ustanovitvi je zadruga pristopila k Zadružni zvezi. Leta 1917 so prestopili k Zad­ ružni centrali, vendar so se že leta 1919 vrnili v prvotno zvezo. Leta 1923 so iz Raifaiz- novega sistema poslovanja prešli na Schulze - Deličev sistem hranilnice. Zadružni prostori so bili v župnišču, danes v prostorih SDK Škofja Loka, Mestni trg 38. Med prvo svetovno vojno so se morali preseliti v kaplanijo, sedaj Čankarjev trg 12. Leta 1915 so sprejeli tudi posebne vojne varnostne ukrepe in so če bi se razmere poslabšale zaradi vojne, name­ 122 * ravali arhiv spraviti v okovan zaboj in ga primerno shraniti na varno (zakopati). Kapitale je hranilnica nalagala pri svoji zvezi, pri Ilirski banki, Zadružni tiskarni, itd. Ve­ liko so dajali iz čistega dobička za podpore, predvsem klerikalno usmerjenim organiza­ cijam v Loki in tudi drugod po Sloveniji, največ v Ljubljani. V gospodarske namene so dajali denar za pota v zminški občini, od koder so bili vplivni odborniki in načelniki, za nakup kmetijskih strojev zadružnikom v Bodovljah, Zmincu, na Suhi, Lipici in Trati. Kupovali so ve- jalnike za žito, železne pluge, itd. Največ pa so podpirali domače Katoliško izobraževalno društvo. Leta 1908 so od starološke hranilnice prevzeli društveni dolg za nove prostore in dvorano na Lontrgu. Hranilnica je bila največji dobrotnik in nekak pokrovitelj društva. Leta 1917 so sprejeli sklep, da vse darove za katoliško društvo, darujejo preko župnega urada - župnije in da ta lahko zahteva denar nazaj, če bi društvo kdaj zajadralo v neprave vode. Kdaj pa bi se društvo oddaljilo od krščanskih načel, pa bi odločala vsakokratni žu­ pnik in škofija. Leta 1929 so dali podporo društveni knjižnici, takrat knjižnici Prosvetnega društva, z zahtevo, da odstranijo knjige: Švejka, Luciferja in Rdečega kardinala. Iz društva so precej užaljeno poročali, da Rdečega kardinala sploh niso imeli. Tako ostro nastopanje je bilo razumljivo, saj je bilo društvo zadolženo in je Ljudska hranilnica kupila društveni dom na Lontrgu in dala čedne vsote za ustanovitev društvenega kino podjetja, ustanovl­ jenega leta 1931. Leta 1933 so v zavarovanje svojih terjatev na dražbi kupili hišo Janeza Potočnika, Ma- žuca v Stari Loki, takrat št. 18. S hišo niso imeli posebnega dobička in ne veselja in so jo leta 1940/41 prodali oziroma nekako zamenjali za hišo poleg društvenega doma na Lontr­ gu, Spodnji trg 15. Hranilnica je doživljala dobre in slabe čase, kar je razvidno tudi iz bilanc. Krize je pre­ življala hkrati z ostalimi denarnimi zavodi. Prebrodili so jih lahko le s poceni poslovanjem in varnim nalaganjem denarja in dajanjem posojil. Za uradovanje so dobivali člani, pred si­ stematizacijo uradnika, le nekaj odškodnine za uradni dan. V letih, ko je bila zadruga us­ pešna, so izplačevali tudi skromne sejnine in dajali nagrade izdelovateljem bilanc itd. Up­ ravni stroški pa so narasli po zaposlitvi profesionalnega delavca. S tem pa so postali ug­ lednejša ustanova in so si leta 1927 napeljali telefon v uradne prostore. Leta 1928 so slo- Odborniki Ljudske hranilnice in posojilnice v Škofji Loki leta 1928 ob praznovanju 25. letnice. Od leve proti desni, stojijo: Angelo Molinaro, Jožef Košir - Mlinar, Franc Bernik - Petač, Josip Arnejc - župnik, Polde Hafner - Fešk, Franc Hartman - Špan, Josip Matek. Sedijo: Janez Krašovec - Ledrar, Franc Rupar - Lah, Anton Starman - Plestenjak, Ivan Pokom - Ferbar, Franc Babič - Kapar, Janez Velder - kaplan. 123 vesno praznovali 25-letnico, razdelili mnogo podpor in se v spomin fotografirali. Gospo­ darsko krizo v tridesetih letih so zadovoljivo prebredli. Zaprosili so za odlog plačil do leta 1943 in dobili podobno kot ostali zavodi ugodno rešitev. Do vojne je kazalo, da bodo spet prišli na zeleno vejo, vendar so že poljski dogodki nakazali krizno obdobje v bančništvu. Napad in zasedba Jugoslavije je zadala zavodu hud udarec. Župnik in kaplan sta bila iz­ gnana, na mesto načelnika pa je bil imenovan komisar, sicer prejšnji načelnik, vendar z manjšimi kompetencami. Že novembra 1941 so se dogovarjali o združitvi hranilnic. Po po­ jasnilu ravnatelja Mestne hranilnice v Kranju, naj bi loška hranilnica postala podružnica kranjske Zaradi tega so poslali tajnika Matka na Bled, kjer pa je izvedel, da združevanje za sedaj ni predvideno in ga tudi ne žele Zamenjali so dinarje z markami in sredstva na­ ložili pri rajfajznovki v Kranju, bivši Ljudski hranilnici Sami so dobili nov naslov: Volks-Spar und Darlehenkasse G.m.u. H. Lack a d Zaier. Zapisniki načelstva so med vojno bolj redki, vendar jih v prvih dveh letih še pišejo. Poleti 1942 jim je okupacijski revizor sporočil, da se morajo združiti starološka, loška ljudska in loška okrajna hranilnica v nov rajfajznovski zavod pod centralo v Celovcu. Sedež novega zavoda je bil v Okrajni hranilnici, k ije imela tudi več uradništva. Premični inventar Ljudske hranilnice je kupila loška župna cerkev Zadnji medvojni zadružni zapisnik je bil zabeležen septembra 1943. Dne 10. marca 1944 so se dokončno priključili bivši Okrajni hranilnici takrat rajfajznovki, ki pa je naprej ločeno vodila zadeve starološke in ioške ljudske hranilnice. Po vojni so se okrnjeni odborniki, saj se odbor od leta 1941 ni več dopolnjeval, spet sešli decembra 1945. Posle zadruge so opravljali uslužbenci Okrajne hranilnice Ivo Ple­ stenjak, Ciril Lendovšek in Ciril Mrak, ki so delali za Ljudsko hranilnico brezplačno. Že ini­ ciativni zadružni odbor Slovenije (IZOS) ni bil naklonjen tolikim denarnim zavodom v enem kraju. Tudi ministrstvo za finance je predvidelo centralizacijo finančnih zavodov. Zadnja seja zadruge je bila januarja 1946, na njej so razpravljali predvsem o gospodarskih in pre­ moženjskih zadevah, o stavbi društvenega doma, ki je dobival drugo funkcijo. Poleti 1947 je bila zadruga dokončno likvidirana. Načelstvo - upravni odbor: Luka Dagarin, Martanc iz Puštala, posestnik glavnikar in župan, 1903-1905 Ignacij Zaplotnik, kaplan, 1903-1905 Franc Rupar, Lah, posestnik in kovač, 1903-1929 Franc Jenko, Korošec, Štefan, posestnik iz Lipice, 1903-1904 Valentin Sušnik, Rohotnik, posestnik iz Breznice, 1903-1904 Jakob Rupar, Kovkar, posestnik iz Bodovelj, 1903-1926 Anton Starman, Plestenak, posestnik iz Suhe, 1903-1947 Avguštin Šinkovec, župnik, 1904-1920 Franc Steržaj, kaplan, 1904-1905 Janez Kavčič, Mišničar, klepar in posestnik, 1905 Janez Krašovec, Ledrar, usnjar in posestnik, 1905-1928 Peter Janc, nunski katehet, 1904-1905 Karel Čerin, kaplan, 1905-1906 Davorin Cvenk, organist, 1906-1908 Evgen Legat, kaplan, 1906-1909 Alojzij Finžgar, Brojenčk, kamnosek in posestnik, 1908-1914 Janez Mikuž, kaplan, 1909-1914 Janez Klavžar, kaplan, 1913-1914 Franc Babič, Kapar, krojaški mojster, 1914-1918, 1920-1935 Matej Vilfan, kaplan, 1914-1915 Anton Anžič, kaplan, 1915-1918 Filip Terčelj, kaplan, 1918-1921 124 Ciril Milavec, kaplan, 1918-1919 Dr. Tomaž Klinar, župnik, 1919-1923 Franc Urbanec, kaplan, 1921-1923 Dr. Josip Arnejc, župnik, 1923-1928 Viktor Debeljak, Jamnikov, trgovec; in posestnik, 1923-1926 Franc Kek, kaplan, 1926-1927 Franc Bernik Petač, zminški župan, posestnik iz Bodovelj, 1926-1947 Ivan Veider, kaplan, 1927-1930 Anton Šubic, Ledrar, usnjar in posestnik, 1928-1947 Jernej Podbevšek, župnik, 1928— 1941 Josip Košir, Mlinar, posestnik in mlinar, 1929-19.47 Dr. Vilko Fajdiga, kaplan, 1930-1934 Viktorjan Demšar, kaplan, 1934-1940 Franc Rupar, Lah, kovač in posestnik, 1935-1947 Andrej Starman, Anžon, posestnik iz Suhe, namestnik 1939-1947 Luka Krek, 1939-1947, namestnik Ivan Okorn, Berkfirer, poslovodja, 1939-1947, namestnik Melhior Golob, kaplan, 1940-1941, 1945-1947, namestnik Jože Langerholc, Pot, čevljar in posestnik, 1941-1947, namestnik Josip Matek, organist, 1925-1943. Uslužbenci: Josip Matek 1925-1943 Načelniki: Luka Dagarin, Martanc, posestnik, glavnikar in zminški župan, iz Puštala, 1903-1905 Jakob Rupar, Kovkar, posestnik in zminški župan, iz Bodovelj 1905-1926, razen 1916-1918. Anton Starman, Plestenak, posestnik na Suhi, 1926-1941; 1941-1945 kot komisar. Ravnatelj: Jernej Podbevšek, župnik, 1929-1941. Nadzorstvo - nadzorni odbor: Janko Petrič, župni upravitelj, 1903-1905 Janez Kavčič, Mišničar, posestnik in klepar, 1903-1905, 1906 Franc Rupar, Župca, posestnik od Sv. Andreja, 1903-1908 Janez Bernik, Kartel, posestnik pri Sv. Ožboltu, 1903-1905 Matevž Bernik, Na Ravneh, posestnik pri Sv. Andreju, 1903-1904 Gregor Kermelj, Stanišnik, posestnik iz Staniš, 1903-1904 Franc Kržišnik, Zgornji Fojkar, posestnik pri Sv. Ožboltu, 1903-1904 Janez Krmelj, Krmelj, posestnik iz Staniš, 1903-1904 Franc Habjan, Sušnik, posestnik iz Breznice, 1903-1908 Franc Jenko, Korošec, Štefan, posestnik iz Lipice, 1904-1906 Janez Krašovec, Ledrar, posestnik in usnjar, 1904-1905 Valentin Osredkar, Brojan, posestnik, 1904-1908 Valentin Sušnik, Rohotnik, posestnik iz Breznice, 1904-1908 Ignacij Nadrah, nunski spiritual, 1905-1915 Alojzij Finžgar, Brojenčk, kamnosek in posestnik, 1905-1908, 1914-1916 Luka Dagarin, Martanc iz Puštala, posestnik, glavnikar in zminški župan, 1905-1908 Primož Žontar, stražmojster v pokoju, 1905-1907 Ivan Okorn, Berkfirer, posestnik in mizarski mojster, 1907-1910 125 Valentin Debeljak, Jamnik, trgovec in posestnik, 1908-1926 Anton Kalan, Kržaj, posestnik in trgovec na Suhi, 1908-1925 Josip Hafner, Pepe, lesni trgovec in posestnik, 1910-1927 Karel Čerin, nunski spiritual, 1915-1918, 1920-1927 Gašper Bernik, Kisuc, Starman iz Puštala, 1916-1923 Tomaž Gašperšič, Klamfar, branjar, glavnikar in trgovec, 1918-1926 Josip Šimenc, nunski spiritual, 1924-1928 Leopold Hafner, Fešk, posestnik in lesni trgovec, 1925-1938 Anton Ogrin, stavbenik in posestnik, 1926. France Hartman, Špan, posestnik na Suhi, 1927-1947 Jožef Košir, Mlinar, posestnik in mlinar, 1927-1930 Angelo Molinaro, stavbenik in posestnik, 1926-1943 Ivan Pokorn, Firbar, oblastni uradnik, 1928-1941 Matevž Pečnik, Pevenčan, posestnik v Bodovljah, 1930-1947 Kožuh Janez, Firbar, posestnik, 1938-1947 Dr. Viktor Kocjančič, okrajni zdravnik, 1939-1944, namestnik Jože Hartman, Špan, posestnik na Suhi, 1939-1947 Tine Oman, Čik, uradnik, 1939-1941. Leto članstvo prejemki izdatki dobiček 1903 34 96797 94358 92 krone 1905 68 103193 101696 339 1910 110 210629 204779 1650 1914 135 195184 193391 1760 1915 138 342408 339281 1188 1916 133 866648 852275 1661 1917 103 1349468 1337217 1420 1918 100 878959 875407 2326 1919 101 493940 465533 3324 1920 101 1059201 995386 3041 1925 120 1913852 1896326 5061 dinarji 1930 225 11873388 11864670 15330 1933 278 2419187 2417070 9104 1940 363 4595968 4595968 1941 278039 541 marke 1942 137704 -363 zgube 1943 378 232614 232614 508 1944 195803 195803 1945(9.maj) 190141 190141 marke 1945 363 1406332 1406332 dinarji 1946 364 Računski zaključki med 1933 in 1940 niso ohranjeni, medvojne in povojne pa smo vzeli iz sejnih zapisnikov, saj uradnega, objavljenega, računskega zaključka niso vec vdelovali. 126 MESTNA HRANILNICA V ŠKOFJI LOKI 1927(1926) - 1950 Družbene in gospodarske razmere po prvi svetovni vojni so sredi dvajsetih let postale spet ugodnejše za ustanovitev še ene hranilnice. Leta 1927 je pričela delovati v Loki sres- ka izpostava. Občina je za svoje nameravane investicije potrebovala zavod, ki bi ji poma­ gal pri posojilih. Na občinski seji 15. 7.1926 je za gospodarski odsek Matevž Ziherl podal naslednjo peticijo. Najtrpkejši očitek, ki ga moramo vsak dan slišati od svojih soobčanov, to je teh, ki so nam podelili mandate, da zastopamo njihove koristi v našem občinskem odboru, je pač ta, da so naši predhodniki marsikaj zamudili. Žalibog, da je ta očitek preresničen. Poglejmo samo na druga večja ali manjša mesta po naši domovini in videli bomo, koliko so ta storila za svoj kulturni in gospodarski napredek, dočim smo mi, dasi ne po naši krivdi, v marsičem zaostali. Sedanjemu občinskemu odboru pač nobeden objektiven presojevalec naših raz­ mer ne bo mogel očitati, da ni uporabil vsako najmanjšo priliko, da vsaj deloma popravi, kar je bilo doslej zamujenega. Vsega seveda v tej kratki dobi ni mogel storiti. Toda mirovati še ne smemo, temveč moramo s svojim vztrajnim delom dokazati, da je naša prva in pog­ lavitna dolžnost delati nadalje za procvit in povzdigo našega mesta. Težke so naloge, ki nas še čakajo in ki jih bomo morali še dovršiti. Nova bremena in nove dolžnosti se nam nalagajo, vendar nas trud in delo ne sme odvrniti od začrtane poti, ako nočemo tudi mi zaostajati, temveč napredovati s tokom časa, v katerem živimo Na PRAVILI MESTNE 1IR4NILNICE v Šk o f j i l o k i . Naslovna stran pravil Mestne hranilnice v Škofji Loki in prva stran vložne knjižice Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki gj|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnininniiiiminmimnBmiiniiinmimimi»iiiimiiniii;iiiiiiiiiii OKRAJNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠKOFJI LOKI KKG1STROVANA ZADRUG* 7 . NEOMEJENO ZAVEZO iiitiiiHiiiiiiiifitiiiiliiiiiHtuiiiiiHiitiiiiiiiiifiiiiniiftiiiiiimmiitiitimtiiili VLOŽNA K N JIŽIC « Sr S a d i* « - 127 tej poti pa vidimo, kako se moramo pri izpolnjevanju svojih dolžnosti boriti z vedno večjim pomanjkanjem denarnih sredstev in to pomanjkanje občutimo tembolj, čimveč novih bre­ men se nam na ramena nakladajo. Ali bo morda že konec našega dela, ko dozidamo vojašnico in meščansko šolo, ko otvorimo mlekarsko šolo, izvršimo najnujnejše poprave v mestni klavnici, uredimo naše razdrapane ceste itd? Že vse to bo stalo občino mnogo denarja in se bo morala zadolžiti. In kaj pri tem največ pogrešamo? Ali ne pogrešamo pri tern v prvi vrsti tak denarni zavod, ki bi stal pod upravo našega mestnega zastopa in pri katerem bi naš občinski odbor imel odločujočo besedo zlasti takrat ko bi šlo za financiranje lastnih občinskih naprav? Sami dobro vemo, kako mučno je trkati pri tujih zavodih za posojila in jim plačevati visoke obresti. Vsega tega pa nikakor ne bi bilo treba, če bi nam bilo mogoče naslanjati se na svoj lastni občinski denarni zavod. In tak zavod naj bi bila naša mestna hranilnica, kakršne že mnogo let z najlepšimi us­ pehi delujejo v naši prestolnici, v sosednem Kranju, potem v Kamniku in skoraj v vsakem mestu naše pokrajine. PRAVILA MESTNE HRANILNICE V ŠKO FJI LOKI 1 . DEL. Splošne določbe. Naziv in »edež. Nazi v hranilnice je: »Mestna hranilnica« in njen sed./, ji- % Škofji Loki. \ n a s le d n jih č le n ih se u p o ra fb lja s k ra jš a n i n a z iv h ra n iln ic a «. P r a v n i z n a č a j in n a lo ga . Č le n 2. H ra n iln ic a j e p o u re d b i o o b č in s k ih h ra n iln ic a h / d n e J4. n o v e m b ra 1938. in p o u red b i o s p re m e m b a h u red be o o b č in s k ih h ra n iln ic a h o d 6. X. 1930. sarno- iali n. ja v e n , p u p iln o v a re n d e n a r n i z a v o d . O p r a v lja p o d o lo č b a h te u re d b e in p o p r a v ilih , s v o j ČiMi d ob iček pn sm e u p o r a b lja li p o d o ti ran ju s v o jih s k la - lo tij \ o b e e k o r is tn e in d o b ro d e ln e n am en e, lica j< p r ič e la p o s lo v a li d n e I. ja n u n V i r i l o 1 1 ,1 ja n je je n e o m e je n o . H ra n ilu n «k i |*o o d o b r itv i OKRAJNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠKOFJI LOKI BEGISTKOVANA ZADRUGA 7 , NEOMEJENO ZAVEZO UMfiuiiuuimniitiiinuiiiiiiiiiiiHuitiiiiiiHniiiiRiiiiiiaiiiiiuituiiiiHiiiii VLOŽNA K N JIŽ IC I ^ ïiiH iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN iiiiiitiiiiitiiiiiiitiim in m n m im ffln m n n iiH iiiiin i^ Prva stran pravil Mestne hranilnice v Škofji Loki in prva stran vložne knjižice Okrajne hranilnice in po­ sojilnice v Škofji Loki Edina naša Škofja Loka je v tem pogledu zaostala, in nima svoje lastne mestne hra­ nilnice, v kateri naj bi se stekal ves sirotinski denar celega našega sodnega okraja kakor tudi denar drugih raznih javnih korporacij, ki morajo po zakonu nalagati svoje fonde v re- gulativne hranilnice, to je v zavode z mestno garancijo. Uverjen sem, da je sedaj že najskrajnejši čas, da se naš gospodarski odsek loti tudi tega dela, da bi se predvsem resno začel zanimati za čimprejšnjo ustanovitev tega pre­ potrebnega denarnega zavoda, ki bo zasledoval izključno mestne koristi, in da pripravi vse, kar je potrebno, da se že v prvi prihodnji javni občinski seji to predlaga. 128 Ako torej, gospodje, soglašate z menoj in ste načeloma za uresničenje te namere, po­ tem Vas prosim, da me v tem podpirate. Pripravljen sem staviti in utemeljiti tak predlog že v prvi prihodnji občinski seji. Prosim Vas pa tudi, da o tem izrečete svoje mnenje še danes in mi tako om ogočite podvzeti vse nadaljnje priprave za ustanovitev tega novega mestnega podjetja, katerega obstanek in razvoj je že vnaprej zagotovljen, ako vsak ob­ činski odbornik, vsak meščan in vsak volivec stori svojo dolžnost do našega mesta. Nova, podobna, nekoliko razširjena in bolj stvarna, peticija glede predlogov, kakšen naj bi bil novi zavod, je sledila že 31.8. 1926. Tudi ta je zanimiva in nam prikazuje takratno »štimungo« v Loki, zato si jo poglejmo. Že pred svetovno vojno je bilo v gospodarskih krogih dobro znano, daje prebivalstvo našega okraja aktivno, to je, da so njegovi prihranki bili mnogo večji kakor dolgovi. Takrat so vsi domači denarni zavodi razpolagali s tolikšno gotovino, da se cela ni mogla uporabiti doma, temveč so jo morali za obresti nalagati drugod izven okraja. Tako razpoloženje in štedljivost našega ljudstva sta tudi po vojni ostala neizpremenjena. Vložne in posojilna knjižica Mestne in Okrajne hranilnice v Škofji Loki Tudi v predvojnih časih je bilo pri nas nekaj mož, ki so pripravljali tla osredotočenju denarja v zavod, ki bi bil pod upravo in vplivom naše mestne občine, nameravali so po zgledu drugih večjih in manjših, toda naprednejših mest ustanoviti tudi v našem mestu hra­ nilnico s tako varnostjo, da bi po še sedaj veljavnih zakonih v njo oblastva vlagala denar 129 varovancev in javnih fondov Do ustanovitve takega pupilarno varnega denarnega zavoda pa vendar le še do danes ni prišlo Če preiščemo vzroke, zakaj se to ni zgodilo, moramo žal poudarjati, da je bila temu kriva deloma neumevnost, nedelavnost in neodločnost tistih mož, ki so upravljali mestno občino, deloma pa so krivi povsem neumestni oziri, da bi tak mestni zavod utegnil škodovati že obstoječim denarnim zavodom, katerim moramo od­ krito priznati, da v okviru svojih pravil točno in v redu izpolnjujejo svoje dolžnosti. Danes, po izvršenem državnem prevratu in ko se vedno bolj bližamo h konsolidaciji in ureditvi naših gospodarskih razmer, moramo te vzroke povsem zavreči. Mi vsi, naj bomo pripadniki te ali one stranke, moramo imeti samo en cilj, moramo zastopati edino pravo stališče, da povzdignemo moč in ugled naše občine in da ji pripomoremo do virov, s ka­ terimi si bo lahko pomagala sama, ne da bi bila odvisna od druge, tuje pomoči Ni moj namen podrobneje utemeljevati potrebo za ustanovitev mestne hranilnice, za katero naj bi naša občina prevzela jamstvo z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo v smislu pravil, ki jih bo oblastvo potrdilo. To potrebo uvidi vsakdo, ako le količkaj pozna naše mestne razmere. Naša mestna občina si je, kakor znano, postavila mnogotere naloge, ki še čakajo rešitve. Pomislimo, koliko se bo morala zadolžiti samo za nabavljeno zemljišče za novo vojašnico in koliko žrtev bo morala še prispevati, ko bo mo­ rala zidati novo osnovno in meščansko šolo in izvršiti še druge naprave, ki pridejo v do­ glednem času na vrsto. Za vse to bo potrebovala mnogo denarja, in koliko bi ji bilo olaj­ šano stališče, da dobi ta denar doma, od svojega zavoda, mesto od drugega, ki bi pri tem. kar je naravno iskal svoj dobiček in zastopal svoje koristi. Mi imamo ne samo v mestu, ampak tudi po celem okraju denarne zavoae, ustanovl­ jene po zadružnem zakonu, in ki so torej pod upravo svojih članov. Ti zavodi gospodarijo za svoj lastni prid in naš mestni zastop, ki je izvoljen od vseh občanov, pa nima pri teh za­ vodih nikakega vpliva! Računske knjižice Mestne in Okrajne hranilnice v Škofji Loki 130 Brez dvoma je, da bi bodoča mestna hranilnica imela vse pogoje za svoj obstanek in razvoj. Domači denar varovancev in javnih fondov ter drugih zasebnikov, ki je naložen pri denarnih zavodih izven našega okraja in se lahko šteje na več milijonov dinarjev, bi se sčasoma gotovo večidel pritegnil v domačo mestno hranilnico. S temi naložbami bi potem razpolagal hranilnični upravni odbor, katerega polovica članov bi bila izvoljena izmed ob­ činskih odbornikov. V katere namene bi se uporabljal denar, je predvideno v hranilničnih pravilih. Kakršnekoli špekulacije s tem denarjem so seveda izključene, saj bi zavod stal pod neposrednim nadzorstvom države in bi vsem sejam, na katerih bi se sklepalo kako investirati denar, prisostvoval državni komisar To je gotovo: Pri mestni hranilnici se bo mo­ ralo gospodariti tako, kakor velevajo pravila. To gospodarstvo bi nikakor ne bilo podvr­ ženo samovolji kakega posameznega člana upravnega odbora, kakor je to mogoče pri ta­ kih zavodih, ki jih upravljajo člani sami ter je marsikaterikrat odvisen kak sejni sklep od tega, ali je všeč ali koristen enemu ali drugemu odborniku ali pa se tiče osebe, ki je slu­ čajno nasprotnega političnega naziranja. Knjižica za posojilo in vložne knjižiccciižižice Mestne in Okrajne hranilnice v Škofji Loki Naša mestna hranilnica bi seveda ne donašata posameznim funkcionarjem nobenih osebnih koristi in bi vsaj v začetku morali vsi izvrševati svoje posle brezplačno. To se mi zdi potrebno omenjati. Z ozirom na vse tu navedeno predlagam: 1 da se ustanovi mestna hranilnica s sedežem v Škofji Loki po pravilih, ki so že v ta namen sestavljene; 2. da prevzame mestna občina v smislu ... teh pravil jamstvo za . . . . z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo; 3. da plača za ustanovne stroške v sm islu___pravil znesek D in .............ki naj se naloži na vložno knjižico, glasečo se na ime »Mestno županstvo v Škofji Loki«___ 131 4. da se v prvi hranilnični upravni odbor izvolijo a) izmed članov občinskega odbora gg............ b) izven o d b o ra ........... 5. da ta upravni odbor vse potrebno ukrene za oblastveno odobrenje pravil in čim ­ prejšnji pričetek poslovanja hranilnice. Za 1. točko tega predioga prosim, da glasujemo po imenih. ★ Mestno hranilnico so ustanovili s sklepom občinskega odbora z dne 11. 9.1926 s pri­ četkom polnega rednega poslovanja s 1. 1. 1927. Zavod je bil takoimenovane regulativne narave v nasprotju od ostalih dveh loških hra­ nilnic, ki sta bili na zadružnih temeljih. Osnova ustanovitvi je bila uredba o občinskih hra­ nilnicah. Regulativne hranilnice so lahko ustanavljale občine, okraji, itd., skratka, z današn­ jim pojmom organi družbeno-političnih skupnosti. Poslovanje takšnega zavoda je bilo sa­ mostojno, zanj je občina le v celoti jamčila Nadzorovanje takšnih hranilnic je opravljal vladni komisar, v loškem primeru vodja sreske izpostave, po letu 1936 pa sreski načelnik Od začetka se vladni komisarji niso dosti zanimali za Mestno hranilnico, pozneje pa, ko je poslovanje zaškripalo, so se redno udeleževali sej in se sploh zanimali za sanacijo hra­ nilnice. Za vzor pravil so jim bila pravila Mestne hranilnice v Kamniku, Novem mestu in Kranjs­ ke hranilnice v Ljubljani Delno so se posluževali še starega avstrijskega hranilničnega re­ gulativa iz leta 1844. Ker je občina prevzela splošno in še posebno poroštvo za vse vloge, so v tak zavod smeli nalagati denar javni skladi, samoupravna telesa, korporacije, osebe pod skrbstvom, sodne pologe, itd. Prav od raznih sodnih vlog loškega sodišča (pupilarne vloge), so pri­ čakovali precejšen kapital, ki je bil običajno dolgoročno vezan. Za doto je občina dala hranilnici poroštvo, dokler rezervni sklad ne naraste na 5 % vseh hranilnih vlog, polog 50 000 dinarjev v obveznicah 7 % državnega investicijskega po­ sojila in plačala zagonske stroške uradovanja. Prva pravila pc že omenjenih vzorcih so leta 1927 natisnili. Pravila so potem temeljito spremenili med leti 1938 in 1940, ko so izšla spet riova pravila in po vojni leta 1946. Na tem mestu ne bi naštevali paragrafe, ki so bili pogojeni v splošnih pravilih oziroma odred­ bah za takšne zavode, povejmo le, da so se zadeve razvijale v prid podružabljanja vodenja zavoda. Za začetek je občinski zastop (odbor) izvolil upravni odbor hranilnice, ta pa naprej svojega predsednika in kolektivno ravnateljstvo z ravnateljem. V poznejšem obdobju so bili mandati članov ravnateljstva in upravnega odbora predvideni na tri leta in naj bi se ne menjavali glede na politične spremembe v občinskem vodstvu. Vendar je bilo v praksi dru­ gače in so se s političnimi garniturami menjali tudi člani upravnega odbora in ravnateljstva. Pripravljalni odbor so ob drugi peticiji sestavljali .-osip Hafner, mestni župan in skli­ catelj seje pripravljalnega odbora, Viktor Debeljak, Josip Košir, dr. Milko Kranjc, Avgust Nadilo, Anton Ogrin, Lovro Planina. Janko Potočnik, Anton Savnik, Avgust Sušnik, Matevž Ziherl in Viktor Žužek. Te predstavnike je izbral občinski odbor iz svojih vrst in izven od­ bora. Posebno so bili navudšeni nad predstojnikom Okrajnega sodišča dr. Milkom Kranj­ cem, ki naj bi izdatno pripomogel k razvoju z vlaganjem vlog sodnih varovancev. Za preo sednika hranilnice so izvolili župana Hafnerja, tajnik je postal Avgust Nadilo, ki je dezertiral iz Okrajne hranilnice leta 1921, blagajnik pa Lovro Planina. Izvolili so še poseben reklamni odsek, v katerem so bili Avgust Nadilo, Anton Ogrin, Janko Potočnik in pozneje namesto njega Anton Savnik. 132 Vso jesen so potem urejali formalnosti pri oddelku ministrstva trgovine in industrije, kjer jim je dr. Rudolf Marn posredoval pri velikem županu Baltiču, da so zadevo do 1. 1 1927 tudi formalno uredili in lahko pričeli poslovati. Pričetek poslovanja je županstvo jav­ no objavilo na občinski oglasni deski. Prve mesece so poslovali kar v občinski hiši na Pla­ cu, danes Mestni trg 35 Aprila 1927 so se preselili v najete prostore v Klobovsovi hiši na Placu, danes Mestni trg 34. To hišo je leta 1929 vojni superior, kurat Klobovs zapustil ob­ čini in se v zahvalo imenuje po njem Klobovsova ulica. Notranjo opremo lokala je izdelal po vzorcu pisarniške opreme v Šeširju mizar Jurij Grohar iz Karlovca (Kopališke ulice). Za uradovanje so nastavili najmodernejše praktično knjigovodstvo, nakupili tiskovine in kar­ toteke, oskrbeli pečate, itd. O pričetku poslovanja je bilo precej pisanega tudi v časopisih Hranilnica je lepo uspevala. Z letom 1927 so sistemizirali poklicnega uradnika Franca De­ beljaka, ki je postal pozneje hranilnični tajnik in dolgoletni ravnatelj. Po napredovanju De­ beljaka v rednega uradnika so leta 1929 sprejeli v službo še eno pisarniško moč. Tilko Ru­ par, ki je ostala zvesta hranilnici do konca leta 1949. Druge spremembe uslužbencev pa so razvidne iz seznama na koncu. Zaključni računi prvih let so bili spodbudni. Zavod se je kljub bližajoči se svetovni gos­ podarski krizi dobro razvijal in bi ga ta ne prizadela veliko, podobno kot ostala dva v Loki, če bi ne prišlo do drugih težav Kljub temu, da so bili regulativno podjetje, ki naj bi ne vla­ galo v »večja privatna podjetja«, so se že leta 1929 zapletli pri kreditiranju dveh loških pod­ jetij dvomljivega slovesa. Izdatno so kreditirali Mlinostav in Elektrovaljčni mlin, oba na Trati. Lastniki in družabniki obeh podjetij so bili v bistvu isti, živeli so izven Loke in so obrate vodili njihovi uslužbenci Mlinostav d.z.o.z. - Mlinostavsko podjetje in tovarna mlinskih stro­ jev Škofja Loka s polnim naslovom, je bil registriran za izdelavo poljedelskih, pekovskih in sorodnih strojev in potrebščin in tudi za trgovanje s temi izdelki. Ustanovljen je bil leta 1928. Nobeni krediti mu niso pomagali in že leta 1931 ga je Mestna hranilnica kot največji upnik morala kupiti. Zaradi gospodarske krize ga je hranilnica leta 1933 likvidirala v celoti in zemljišče in stavbe prodala Markgrafu in Horaku, oziroma lntek.su iz Kranja, k ije začel iz tega premoženja delniško družbo Loško predilnico, sedaj Gorenjska predilnica na Trati Pri tej prodaji je imela hranilnica precej izgube. Druga katastrofa je sledila pri Elektrovaljčnem mlinu Trata, imenovanem tudi Tratam- lin. To podjetje je bilo registrirano za mletje in prodajo vseh vrst žitaric. Razmere v mlinu so bile podobne kot pri Mlinostavu. Uslužbencem ni bilo do podjetja, bili so malomarni in celo goljufivi. Leta 1931 je prišel obrat na dražbo in gaje kot največji upnik prevzela Mest­ na hranilnica. Uvedli so svojo upravo, racionalizirali poslovanje in naredili red med zapos­ lenimi. Takratni hranilnični tajnik Franc Debeljak se je s prisilno upravo trudil, da bi obrat zaživel, vendar je zaradi gospodarske krize in pomanjkanja obratnega kapitala še naprej pešal in donašal izgubo. Leta 1934 ga je odkupil traški industrijalec Heinricher s solastniki. Tudi pri tej prodaji je bila izguba. Take razmere so ugodni razvoj hranilnice zavrle kljub temu, da so zunanje bilance pri­ kazovali kot pozitivne, saj so računali pri obeh podjetjih na ugodne prodaje, kar pa se ni uresničilo. V takem, navzven zakritem stanju, je hranilnica predremala krizo, in ko se je ok­ rog leta 1936 denarni trg pričel poživljati, so se posledice pokazale. Hranilnica je bila na robu propada. Odpovedala je likvidnost, denarja za kredite in izplačila vlog ni bilo. Tudi po­ litični dogodki v upravljanju občine so v teh razmerah kritično odmevali. Hranilnici so oči­ tali, da se je spuščala v bančne in gospodarske posle. Menjave v občinskem odboru so očitke napihovale itd Nekateri so polom zavohali že zelo zgodaj. Sodišče je že leta 1932 dvignilo, oziroma ni več nalagalo svojih vlog Preneslo jih je v druge zavode izven Loke Hranilnica ni dajala kreditov, kar se pa v krizi tako ni poznalo, saj nihče takrat ni mogel širiti delovanja, tako da hranilnica ni zaprosila za odlog plačil, ker bi se s tem tudi izguba še bolj navzven razglasila. Po malem so izplačevali vloge, podobno kot ostali hranilni za­ vodi in čakali Tako so čakali do leta 1937, ko so morali objaviti stanje in pričeti s sanacijo. 133 Leta 1938 so potekali tajni pogovori na relaciji občina, hranilnica in Ljudska, hranilnica. Ta naj bi prevzela Mestno hranilnico in jo priključila. Do takšnega, tudi političnega, škandala pa le ni prišlo. Proti sanaciji je bila v občinskem odboru le manjšina in pričeli so z načrti, kako dobiti spet likvidnost. Občina je imenovala še poseben tričlanski odbor, ki se je zav­ zel za sanacijo, ki je potem potekala vse do vojne in še čez. Občina je morala dati nas­ lednjo izjavo: Občina Škofja Loka jamči neomejeno in nepreklicno z vso svojo imovino, z vsemi svojimi dohodki in svojo davčno močjo za vse pravnoveljavne obveznosti Mestne hranil­ nice v Škofji Loki, najsi izvirajo te obveznosti iz kateregakoli pravnega naslova. Izjava je bila obvezujoča in odgovorna za občino. Vso zadevo so delali javno z razglasi na oglasni deski. Zbudila je sicer nekaj časopisnega prahu, ki pa se je kmalu polegel. Sa­ nacijska sredstva v višini 2,6 milijona dinarjev so dobili pri Narodni banki, Zvezi jugoslo­ vanskih hranilnic v Ljubljani oziroma Društva denarnih zavodov v Ljubljani. Ko seje poka­ zalo, da so namere sanacije resne, je sodišče že pred pokritjem 2,6 milijona leta 1940, z letom 1939 spet pričelo vlagati vloge svojih varovancev, ugled zavoda se je popravljal. Zavod je bil včlanjen v Zvezi hranilnic Dravske banovine, Zvezi jugoslovanskih hranil­ nic in po zadnji vojni v Zvezi hranilnic Slovenije, ki je bila tudi medrepubliško povezana. Denar so nalagali pri Zadružni gospodarski banki v Ljubljani in v podružnici v Kranju, Češki industrijalni banki v Ljubljani, Mestni hranilnici v Ljubljani, Poštni hranilnici, pri Kmečkem hranilnem in posojilnem domu, vse v Ljubljani, itd. Zadnja seja odbora in ravnateljstva je bila 3. aprila 1941. Med vojno je bila hranilnica v likvidaciji in jo je prevzela Kreissparkasse Krainburg, Hauptzweigstelle Laak. Za Mestno hranilnico so še naprej vodili posebno poslovanje. Narodna vlada Slovenije je že 1. 9. 1945 dovolila ponovno otvoritev poslovanja pod starim imenom, po takrat veljavnih zakonskih predpisih in v skladu s prirejenimi novimi pra­ vili, ki so jih pričeli spreminjati in so jih na novo sestavili leta 1946. Hranilnica je sedaj prev­ zela poslovanje medvojne Kreis-sparkase. Od Mestnega narodnoosvobodilnega odbora je bil hranilnici postavljen delegat Jožko Čadež. Isto osebo je postavilo finančno ministrst­ vo za delegata. Septembra 1946 je okrajni ljudski odbor Škofja Loka na podlagi ministrst­ va za finance ponovno zavod potrdil. Zavod je postal državno podjetje lokalnega pomena pod operativnim upravnim vodstvom okraja Škofja Loka D irektorje postal dotakratni pos- lovodeči uradnik in prejšnji tajnik Silvo Marguč, predsednik poslovnega odbora Števo Šink, podpredsednik pa Franc Žebre. Še istega meseca so se ponovno registrirali pri po­ verjeništvu za finance kranjskega okraja, kjer so vodili takšne gospodarske registre. Upravni odbor so po novem sestavljali člani iz delegiranih upravnih vrst, občani, ki so se razumeli na bančno poslovanje, takoimenovani strokovnjaki in predstavniki vlagateljev oziroma koristnikov. Takoj jeseni 1945 so pričeli z zamenjano gotovino in posojili drugih večjih denarnih zavodov iz Ljubljane ponovno s kreditiranjem predvsem obrtne dejavnosti in obnovitvenih zadrug. Maja 1946 je hranilnica v povezavi z Denarnim zavodom Slovenije likvidirala ob­ veznosti in terjatve iz okupacijske valute, takoimenovane partizanske obveznice, dajatve v naravi NOV in POS. Hranilnica je dobro poslovala, vendar so bile na vidiku nagle druž­ bene in gospodarske spremembe. Spomladi 1948 je prenehal okraj Škofja Loka (OLO), 134 ki je 15. 2. 1948 izdal odločbo o likvidaciji hranilnice. V Loki je bila ustanovljena podruž­ nica Narodne banke in zato sorodnih bančnih in denarnih zavodov ni bilo treba. Za likvi­ dacijo predvojnih hranilnic je v Loki delovala podružnica z imenom Poverjeništvo komisije za likvidacijo kreditnih zadrug pri ministrstvu za finance LRS v Škofji Loki. Aprila 1947 je bil Silvo Marguč, ravnatelj Mestne hranilnice, izbran za zaupnika vseh hranilnic, ki so jih lik­ vidirali na loškem ozemlju. Leta 1948, ko je že delovala Narodna banka v Škofji Loki, se je za Mestno hranilnico organiziral po že omenjeni odločbi okraja poseben likvidacijski odbor, ki je do konca leta 1950 dokončno likvidiral celotno hranilnično premoženje. Vsi bančni posli so bili preneseni na Narodno banko, ki je prevzela tudi arhiv mestne in ostalih loških likvidiranih zadrug Decembra 1950 je bila Mestna hranilnica izbrisana iz registra pri okraju Kranj. Poglejmo še personalne zadeve. Ravnatelji: Avgust Nadilo, 1927-1931 (umrl) Lovro Planina, Gračanc, posestnik in dežnikar, - 15. 1. 1932 Števo Šink, notar — 11.6. 1932 Franc Debeljak, Jamnikov, gerent, 8. 5. 1936, ravnatelj 30. 1. 1937-1940 Dr. Jože Pokorn, advokat, - 1940-1941 Silvo Marguč, - 1945-1950 Tajniki in uradniki: Franc Debeljak, Jamnikov, - 1927-1934 Ivan Marcon, 1934-1936 Silvo Marguč, 1937-1945 Tilka Rupar, uradnica, 1929-1949 Zorka Mlinar, 1942-1945 Funkcije v upravnem odboru in ravnateljstvu so se pogosto prepletale, zato smo lah­ ko izdelali le približne sezname vodilnega kadra hranilnice. Tudi že omenjene spremembe v vodstvu občine so se odražale v hranilničnih telesih. Posebej nismo naštevali članov nad­ zornega in izvršnega odbora in razmere po letu 1945, ko se je članstvo naglo menjalo ozi­ roma so člani ostali isti, le delegatska funkcija Se jim je spreminjala Proti koncu pa je sploh težko ugotoviti, kdo izmed odbornikov je imel še pravnoveljavni mandat. Upravni odbor: Josip Hafner, Pepe, župan, 1927-1935 Viktor Debeljak, Jamnikov, trgovec, 1927-1932 Jurij Grohar, Znamčkar, mizarski mojster, 1927-1929 Viktor Žužek, pekovski mojster, 1927-1932 Franc Plestenjak, ravnatelj Šeširja, 1927-1930 Jernej Tavčar, Piškuc, klobučarski mojster, 1930-1932 Franc Žebre, trgovec, 1932-1936, 1945-1948 Pavel Okorn, Berkfirer, mizarski mojster, 1932-1935 Janez Poljanec, Kovečk, gostilničar, 1932-1935, 1945-1948 Ivan Šušteršič, Klinšar, kamnosek, 1932-1936 Pavel Bozovičar, Korlčk, čevljarski mojster, 1937-1940 Lado Finžgar, Brojenčk, trgovec 1937-1940 Matevž Ziherl, Pepevnak, župan in gostilničar, 1936-1941 135 Zoran Deisinger, Sorž, trgovec, 1940-1941 Dr. Viktor Kocijančič, zdravnik, 1940-1941 Ciril Lužar, dentist, 1940-1941 Ivo Plestenjak, uradnik, 1940-1941 Franc Šega, uradnik, 1940-1941 Ravnateljstvo: Avgust Nadilo, ravnatelj, 1927-1931 Avgust Sušnik, Kronbirt, gostilničar, 1927-1932 Števo Šink, notar, 1927-1936, 1945-1950 Anton Savnik, trgovec in tovarnar, 1927-1936 Lovro Planina, Gračanc, dežnikar, 1927-1932 Matevž Ziherl, Pepevnak, gostilničar, 1927-1932 Anton Ogrin, stavbenik, 1927-1941, 1945-1946 Franc Koman, 1932-1933 Ivan Potočnik, 1932-1936 Ivan Kavčič, Mišničar, kleparski mojster, 1932-1936 Dr. Franc Goljar, veterinar 1932-1936 Franc Debeljak, Jamnikov, 1927-1941 Dr Ivan Hubad, zdravnik, 1935-1941 Alojzij Bernik, Kisuc, glavnikarski mojster, 1937-1940 Jernej Tavčar, Piškuc, klobučarski mojster, 1935-1940 Porenta Janez, mlinar, 1937-1940 Lojze Kmetič, ravnatelj Šeširja. 1937 Dr. Josip Pokorn, odvetnik in pravni konzulent za hranilnico, 1936-1941 Jože Eržen, Martin, avtopodjetnik, 1937-1940 Ivan Šušteršič, Klinšar, kamnosek, 1937-1940 Člani odborov po letu 1945: Tine Oman, Čik, uradnik, 1945-1946 Ing. Ivo Stojkovič, 1945 Ivan Hafner, mesarski mojster, 1945 Franc Klobovs, Homolov, davčni uradnik, 1946-1950 Filip Škorjanec, 1946 Janez Grum, učitelj, 1945-1946 Jože Pehar, uradnik, 1945-1946 Jože Čadež, čevljarski mojster, 1945-1946 Ciril Mrak, uradnik, 1945 Jože Celjar, poslovodja, 1945-1946 Ivan Okorn, Berkfirer, tehnični uradnik, 1945-1946 Anton Fojkar, gostilničar, 1945-1946 Janko Šink, Lušinčk, 1946-1948 Milan Lorbek, trgovski pomočnik 1946-1948 Pri računskih zadevah smo se odločili, da prikažemo le bilance in poslovni prom et ker prikazovanje drugih postavk ne bi dalo bistvenih drugačnih pokazateljev. 136 leto bilanca poslovni promet (aktiva=pasiva) (prejemki in izdatki) 1927 2 295 049 16210001 (brez par) 1928 4 063 347 57 237 424 (38 897 511)? 1929 6 406 690 62 957 619 1930 9 609 839 82 325 147 1931 10 990 734 67 613 945 1932 11 850 312 30 880 060 1933 11 814 133 28 583 713 1934 11 030 843 19 399 187 1935 10 702 571 13659419 1936 10 630 856 24 703 242 1937 7 722 393 26 007 896 izgube cca 2 ml. 1938 7 521 454 16 875 929 1939 7 117 280 24 757 645 1940 7 846 782 27 692 017 1941 327 657 Städtische Sparkasse Laak i. Abw. - v likvidaciji - Kreissparkasse Krainburg 1942 294 045 marke (staro poslovanje, ne računi Kreissparkasse) 1943 241 897 1944 74 564 1945 75 545 z dne 9. maja 1945 1 440 930 dinarji 1946 9 250 244 1947 9 840 136 1948 5 697 381 1949 4 341 426 RAIFFEISENKASSE LAAK, r.z.z.n.z. Škofja Loka 1942 - 1946 Ustanovni občni zbor je bil 15. 10. 1942. Na dnevnem redu je bilo poročilo o potrebi ustanovitve takega zavoda. Hranilnica bi bila podružnica oziroma članica avstrijskih raj- faiznovk s sedežem v Gradcu za naše ozemlje. V odbor so izvolili naslednje moštvo: pred­ sednik Otokar Burdych, lekarnar, člani načelstva: Anton Šubic, Ledrar, usnjar, Pavel Haf­ ner, Pepetov, lesni trgovec, Franc Hartman, Špan, iz Suhe, km et Feliks Hafner, mesar, Franc Rešek, Matjaž, kmet iz Trnja. V nadzorstvo so prišli: Franc Bernik, Petač, kmet iz Bo- dovelj, Matevž Kalan, Štine, kmet iz Pevna, Jožko Veber, trgovec, iz Kolodvora, Jožef Ža­ gar, Kalanovšk, kmet, iz Stare Loke, Matevž Volgemut, Erbežnik, kmet, iz Trnja in Franc Langerholc, Ortman kmet, iz Virmaš. Za poslovodjo je bil imenovan Ciril Lendovšek, za ur­ adnika pa Jože Matek in Ciril Mrak. Že iz imen in priimkov vidimo, da so odbora sestavili iz članov zadrug, ki so jih nameravali likvidirati. Novi zavod so 26. 10. 1942 registrirali na sodišču v Kranju in vpisali firm o v register. Z likvidacijo fuzioniranih zadrug v rajfajznovko pa je šlo počasi. Nikomur iz starih zad­ rug se ni mudilo, saj so trezni ljudje videli začasnost bastarda. Prvikrat se je odbor nove zadruge sešel šele 18. aprila 1944. Predsednik je poročal, da se prej niso mogli zbrati, ker združitev zadrug ni bila izvedena. Zaradi vojnih razmer in smrti je bil odbor že močno okrnjen. Rajfajznovka je prevzela poslovanje Okrajne hranilnice in posojilnice od 25. 4. 1941 dalje, starološke od 1. 1. 1944 in loške ljudske od 10. 3. 1944. Seveda so za vse te 137 bivše zavode vodili še naprej posebno ločeno poslovanje. Članstvo v novi zadrugi je bilo minimalno. Konec leta 1943 so imeli 13 članov. Zaključili so leta 1946 z 20 člani, od tega je bilo 5 kmetov, 14 obrtnikov in 1 uradnik. Zadnja seja hranilnice je bila 4. 12. 1945, ugo­ tovili so, da po novih predpisih in priporočilih nimajo več obstanka za nadaljnje delo. Ve­ čina vlog je ostala v Avstriji in sami teh zadev niso smeli in mogli rešiti. Ostale vloge so po revalorizaciji in tečajni spremembi vrnili hranilnicam, od koder so bile med vojno pre­ nesene, predvsem tistim zadrugam, ki so se fuzionirale. Do dokončne likvidacije je prišlo leta 1946, ko so vse posle prenesli na Okrajno hranilnico, ki jim je zastonj do takrat vodila poslovanje. Poglejmo še nekaj številk leto članstvo vloge v tek rač. hranilne v. čisti dob. 1943 13 214325 marke 153 595 729 1944 20 300011 293 895 797 1945 20 6 4 6 9 1 1 - 31 6.1946 375064 wdA i *6bJ eaesjheqa 9(l02itbsl8 TÔ3 \2 £ POPIS ARHIVSKEGA GRADIVA HRANILNIC HRANILNICA IN POSOJILNICA V STARI LOKI registrirana zadruga z neomejeno zavezo 1896 - 1947 Spar und Darlehenskasse G.m.u.H. Altlack nekaj časa med vojno. 1) Pravila 1896, 1903, 1912, 1940, popravki 1917. Revizijski zapisniki 1 9 0 4 - 1914 Sejni zapisniki 1896-1905, 1905-1922, 1922-1945. Zapisniki občnih zborov 1912-1940 Bilance 1896-1945 Zaščita zadruge - odlog plačil 1936-1938 Prezidava hranilnične hiše, načrti 1938 Likvidacija 1947. 2) Opravilni zapisnik 1896 - 1942 3) Imenik članov 1896 - 1913 4) Imenik zadružnikov 1913 - 1940. OKRAJNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠKOFJI LOKI r.z.z.n.z. 1900 - 1947 Bezirks Spar-und Darlehenskasse in Laak bei Kreinburg G.m.u.H. med vojno 1) Zapisniki občnih z zborov 1900 - 1940 Seje ravnateljstva in nadzorstva 1900 - 1901 Seje načelstva 1902 - 1906 Seje načelstva 1906 - 1912 Seje načelstva in nadzorstva 1 9 2 0 - 1925 Seje načelstva in nadzorstva 1925 - 1928 138 2) Seje načelstva in nadzorstva 1 9 2 8 - 1933 Seje upravnega odbora, načelstva in nadzorstva 1933-1938 Seje upravnega in nadzornega odbora 1938-1946 Seje nadzorstva in revizije (notranje) 1911-1940 Ustanovni spisi, pravila, registracije, spremembe registracije 1900-1942 Važnejši spisi 1941-1945 Revizijska poročila Zveze slovenskih zadrug 1926-1940, 1946. Uslužbenci, zavarovanje 1928-1942 Prezidava hiše 1923. 3) Računski zaključki in poročila 1901-1919. 4) Računski zaključki 1 9 2 0 - 1929 5) Računski zaključki 1930 - 1935 6) Računski zaključki 1936-1940 7) Računski zaključki 1941-1945 8) Vojno posojilo 1914-1918 Oprostitev davkov 1928-1940 Odlog plačil 1935 Obračun kmetskih dolgov 1935-1937 Likvidacija raznih delnic 1945-1947 Izrezki iz časopisov ob 30. letnici 1930. Vrednostne listine I 1905-1923, II 1919-1942 Naloženi denar 1900-1922. 9) Zamenjava denarja, normalije, spisi in seznami; prijave za zamenjavo denarja Škofja Loka z okolico 1945. 10) Prijave za zamenjavo denarja, Škofja Loka z okolico 1945 11) Prijave za zamenjavo denarja, Poljanska dolioa 1945 12) Prijave za zamenjavo denarja, Poljanska dolina 1945 13) Glavna knjiga I, računski zaključki 1900-1931 14) Glavna knjiga II, računski zaključki 1928-1946 15) Zadružni register 1900-1946 LJUDSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠKOFJI LOKI r.z.z.n.z. 1903 - 1947 Volks Spar - und Dariehenkasse G.m.u.H. Laak a.d. Zaier med vojno. 1) Ustanovne listine, registracija, spremembe registracije, ustanovni in prvi občni zbori, važnejše listine 1903-1945 Zapisniki občnih zborov 1906-1941 Zapisniki sej načelstva, upravnega odbora, včasih tudi nadzorstva 1903-1912, 1912-1922, 1922-1929, 1929-1946 Zapisniki sej nadzorstva 1905-1941 Revizijska poročila 1904-1940, 1945 Zapisniki in gradivo občnih zborov (duplikati) 1927-1941 2) Računski zaključki 1903-1933, Spisi v zvezi s Priviligirano agrarno banko in likvidacijo posojil 1935-1947 Dohodki in izdatki v zvezi s hišo v Stari Loki št. 18. 1933-1941 Likvidacija zadruge 1947. 3) Zapisnik članov 1903-1923 4) Imenik zadružnikov I 1924-1931 139 5) Imenik zadružnikov II 1931-1939 6) Imenik članstva (abecedni indeks k imenikom) s.d. MESTNA HRANILNICA V ŠKOFJI LOKI 1927 (1926) - 1950 Kreissparkasse Krainburg, Hauptzweigstelle Laak a.d. Zaier med vojno 1) Pravila, ustanoviteljski spisi 1926, 1940, 1946. Pripravljalni spisi, zapisniki o sejah pripravljalnega odbora 1926, dopisovanje z žu­ panstvom in sresko izpostavo v Škofji Loki 1926-1930, vabila na seje 1945-1949. Zapi°/niki sej ravnateljstva 1927-1941, 1945-1946. Revizije 1928-1940 Sanacija in likvidnost 1938-1943 Pogodbe za lokal in z uslužbenci 1930-1940 Personalne zadeve uslužbencev 1927-1948. 2) Bilance 1927-1940 3) Bilance 1941-1945 4) Bilance - Kreissparkasse 1941-1944 5) Bilance 1946-1950 6) Važnejši spisi 1935-1948 Mlinostav, likvidacija 1929-1933 Elektrovaljčni mlin »Trata«, likvidacija 1931 Spisi v zvezi s Priviligirano agrarno banko 1937-1941 Prevzem Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki 1945-1947 Likvidacija Mestne hranilnice 1947-1950 7) Imenik vlagateljev s.d. Okrožnice Zveze jugoslovanskih hranilnic 1938-1941 8) Okrožnice - normalije 1941-1945 Okrožnice Zveze hranilnic Slovenije 1945 Okrožnice Narodne banke 1949 Formularji in vzorci 1927-1945 9) Dajatve NOV in POS, skupina A, dajatve v naravi, potrdila o pologu za področje OLO Škofja Loka 1946. 10) Likvidacija dajatev v naravi 1945-1948, spisi in seznami. Likvidacijski izkazi NOB 1946 Partizanska potrdila, okolica Škofje Loke in Selška dolina 11 ) Partizanska potrdila, Žiri, Stara vas. 12) Partiizanska potrdila, Nova vas, Dobračeva, Ledknica. 13) Partizanska potrdila, Sovodenj in okolica 14) Partizanska potrdila, Gorenja vas, Leskovica 15) Partizanska potrdila, Hotavlje, Javorje 16) Partizanska potrdila, Poljane z okolico 17) Dajatve NOV in POS, seznami za Okrajni ljudski odbor Škofja Loka, abecedno, 1941-1945. 18) Glavna knjiga 1927-1945. 19) Vzorci hranilnih in drugih bančnih knjižic 1896-1950 Hranilnica in posojilnica v Stari Loki Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki Mestna hranilnica v Škofji Loki 140 Kreissparkasse Krainburg, Hauptzweigstelle Laak Zadružna hranilnica in posojilnica Kranj, podružnica Škofja Loka Narodna banka, podružnica Škofja Loka Komunalna banka Škofja Loka. RAIFEISENKASSE LAAK REG. GENOSSENSCHAFT MIT UNBESCHR. HAFTUNG LAAK A.D. ZAIER 1942-1946 1) Statut in registracija 1942 Zapisniki 1944-1945 Računski zaključek 1945 Važnejši spisi 1945-1946. POVZETEK HRANILNIŠTVO V ŠKOFJI LOKI 1 8 9 6 - 1947 Pomladi 1978 so pri selitvi Ljubljanske banke v nove prostore našli pozabljene arhive predvojnih hranilnic v Škofji Loki in Stari Loki. Ohranili so se naslednji fondi: Hranilnica in posojilnica v Stari Loki 1896-1947, Okrajna hranilnica v Škofji Loki 1900-1947, Ljudska hranilnica in posojilnica v Škofji Loki 1903-1947, Mestna hranilnica v Škofji Loki 1927-1950 in Raiffeissenkasse Lack 1942-1946. Začetki zadružnega hranilništva na loškem ozemlju segajo v drugo in naslednje ob­ dobje slovenskega zadružništva po letu 1892. Na loškem ozemlju (vštevši Žabnico) je pred drugo svetovno vojno delovalo do sedaj znanih 18 zadružnih hranilnic. Poleg ohranjenih fondov loških in starološke, imamo v arhivu še fonde hranilnice v Gorenji vasi, na Trati (Go­ renja vas) in v Leskovici. Druga svetovna vojna je te denarne zavode močno prizadela. Povojna zakonodaja je leta 1947 dokončno likvidirala hranilništvo na zadružni bazi. Po prevzemu in škartiranju gradiva smo od vsake hranilnice ohranili najpomembnejše gradivo, tako vse vrste zapisnikov (načelstva, nadzorstva, občnih zborov, nadzorstvenih za­ pisnikov), evidence članstva, računske zaključke - bilance, važnejše spise, spise v zvezi z zamenjavo denarja 1945 in odškodnino za dajatve med NOB. V pričujočem prispevku smo skušali podati kratko zgodovino posameznih hranilnic. Obdelali smo članstvo po številu in včasih tudi socialni pripadnosti. Pri funkcionarjih smo poiskali tudi domača imena. Pri zaključnih računih smo sledili takšnim postavkam, ki so se dale zasledovati ves čas delovanja zavoda, ne glede na spremembe obrazcev. Pri Ok­ rajni hranilnici smo objavili popolno jubilejno poročilo ob 25 in 30 letnici zavoda. Nekateri dokumenti so objavljeni dobesedno tudi pri Mestni hranilnici. Objavljene vire smo korigirali le slovnično. Najstarejša je bila starološka hranilnica. Bila je soliden klerikalen zavod z velikim vpli­ vom na podeželju predvsem v starološki fari. Leta 1900 so loški liberalni meščani osnovali Okrajno hranilnico. Že iz naslova je razvidno, da so imeli velike ambicije, ki so jih tudi do­ segli, saj so bili vpliven zavod celo v gorenjskem merilu. V protiutež so leta 1903 ustanovili v Loki Ljudsko hranilnico. Bila je klerikalna ustanova in je imela velik vpliv predvsem med kmeti v okoliških vaseh loške župnije v občini Zminec. Leta 1927 je bila ustanovljena Mestna hranilnica. Ta se je razlikovala od ostalih po tem, da je zanjo jam čila občina in je bila tako do neke mere državno kontrolirana. Vanjo so zato lahko nalagali denar tudi or­ gani uprave in sodstva. Ta hranilnica naj bi bila nadstrankarska, vendar so že pravila bila 141 takšna, da je vsakokratna občinska uprava imela zadosten vpliv tudi pri hranilnici. Mestna hranilnica je edina v času krize zašla v težak položaj, ki ga je celila vse do začetka vojne. Nemška oblast je postopno odpravila vse hranilnice na zadružni podlagi. Te so se mo­ rale združiti v enotni rajfaiznovki v Loki. Mestna hranilnica je bila priključena Okrožni hra­ nilnici v Kranju. Po vojni so se za kratek čas hranilnice obnovile v stari obliki. Okrajna hranilnica je izvedla zamenjavo denarja 1945, Mestna hranilnica pa je leta 1946 likvidirala obveznosti in terjatve iz okupacijske valute, partizanske obveznice, dajatve v naravi NOV in POS. Za­ radi dobre kadrovske zasedbe in lokalnih potreb je bila dokončno likvidirana šele leta 1950, ostale pa leta 1947. Zusammenfassung DAS SPARKASSENWESEN IN ŠKOFJA LOKA 1896 - 1947 Im Frühjahr 1978 wurden bei der Übersiedlung der Ljubljanska banka in neue Räum­ lichkeiten schon vergessene Archivalien der Vorkriegssparkassen in Škofia Loka und Stara Loka aufgefunden. Es haben sich folgende Fonds erhalten: Spar und Darlehens­ kasse in Stara Loka 1896-1947, Bezirkssparkasse in Škofja Loka 1900-1947, Volksspar­ und Darlehenskasse in Škofja Loka 1903-1947, Städtische Sparkasse in Škofja Loka 1927-1950 und Raiffeisenkasse Lack 1942-1946. Die Anfänge des genossenschaftlichen Sparkassenwesens im Gebiet von Škofja Loka reichen in den zweiten und den darauffolgenden Zeitabschnitt des slowenischen Genossenschaftswesens nach dem Jahre 1892 zurück. Im Gebiet von Škofja Loka (Žab- nica inbegriffen) waren vor dem zweiten W eltkriege 18 bisher bekannte Genossen­ schaftssparkassen tätig. Außer den Fonds von Škofja Loka und jenem von Stara Loka besitzt unser Archiv noch die Fonds der Sparkassen in Gorenja vas, Trata (Gorenja vas) und Leskovica. Der zweite W eltkrrkrieg hat diese Geldinstitute schwer betroffen. Die Nachkriegsge­ setzgebung löste im Jahre 1947 das Sparkassenwesen auf genossenschaftlicher Grund­ lage ganz auf. Nach der Übernahme und Aussortierung der Fonds behielten wir von jeder Sparkasse das wichtigste Material zurück, so alle Arten von Protokollen (des Vorstands, der Kon­ trolle, der Hauptversammlungen, der Aufsichtsprotokolle), der Evidenz der Mitglieder, der Rechnungsabschlüsse - Bilanzen, ferner wichtigere Schriftstücke, Akten betreffs des Geldumtausches im Jahre 1945 und der Entschädigung für die während des Befreiungs­ kampfes erzwungenen Abgaben. Im vorliegenden Beitrag versuchten wir eine kurze Geschichte jeder einzelnen Spar­ kasse darzustellen. W ir behandelten die Mitglieder ihrer Zahl und mitunter auch ihrer so­ zialen Angehörigkeit nach. Bei den Funktionären suchten wir auch ihre häuslichen Namen auf. Bei den Rechnungsabschlüssen gingen wir solchen Posten nach, die sich durch die ganze Zeit der Tätigkeit der betreffenden Anstalt verfolgen lassen, ohne Rücksicht auf Veränderungen der Formulare. Bei der Bezirkssparkasse veröffentlichten wir die vollstän­ digen Jubiläumsberichte anläßlich des 25- und 30-jährigen Bestandes der Anstalt. Einige Dokumente sind auch bei der Städtischen Sparkasse wörtlich wiedergegeben. Die ver­ öffentlichten Quellen haben wir nur grammatikaiisch korrigiert. Die älteste Sparkasse war die in Stara Loka. Es war dies eine solide klerikale An­ stalt mit großem Einfluß auf die ländliche Umgeburg der Pfarre Stara Loka. Im Jahre 1900 gründeten die liberalen Bürger von Škofja Loka die Bezirkssparkasse. Schon aus dieser Namengebung ist ersichtlich, daß man mit ihr große Ambitionen vorhatte, was sie dann auch erreichte, sie war ja eine einflußreiche Anstalt sogar im Maße der ganzen Landschaft 142 Gorenjska. Als Gegengewicht wurde im Jahre 1903 in Škofja Loka die Volkssparkasse ge­ gründet. Sie war eine klerikale Anstalt und hatte bedeutenden Einfluß besonders bei den Bauern der umliegenden Dörfer der Pfarre Škofja Loka in der Gemeinde Zminec. Im Jahre 1927 erfolgte noch die Gründung der Städtischen Sparkasse. Sie unterschied sich von den anderen Sparkassen darin, daß die Gemeinde für sie bürgte, womit sie bis zu einem Grade unter staatlicher Aufsicht stand. Daher legten in sie auch Verwaltungsorgane und Gerichtsbehörden Gelder ein. Diese Sparkasse sollte überparteilich sein, doch waren schon ihre Satzungen so gestaltet, daß die jeweilige Gemeindeverwaltung auch bei der Sparkasse genügend großen Einfluß hatte. Die Städtische Sparkasse geriet zur Zeit der wirtschaftlichen Krise in große Schwierigkeiten, die sie bis zum Beginn des Krieges zu be­ wältigen suchte. Die deutsche Obrigkeit schaffte allmählich alle Sparkassen auf genossenschaftlicher Grundlage ab. Sie mußten sich in eine einheitliche Raiffeisenkasse in Škofja Loka ein­ schließen. Die Städtische Sparkasse wurde an die Bezirkssparkasse in Kranj angeschlos­ sen. Nach dem Kriege wurden die Sparkassen für kurze Zeit in ihrer alten Gestalt erneuert. Die Bezirkssparkasse führte den Geldumtausch im Jahre 1945 durch, die Städtische Spar­ kasse liquidierte im Jahre 1946 ihre Verpflichtungen und die aus der Okkupationsvaluta entstandenen Forderungen, die von den Partisanen herausgegebenen Obligationen sowie auch die Naturalleistungen der Volksbefreiungsarmee und der Partisanenabteilungen Slo­ weniens. Wegen ihrer soliden Belegschaft und wegen lokaler Bedürfnisse wurde sie erst im Jahre 1950 aufgelöst, die übrigen Sparkassen aber schon im Jahre 1947.