Posamezna številka 6 vinarjev. SIBV. 178. Izven Ljubljane 8 vin.	V LjUMM V M, 5. BVOUStB 1913.
Leio XLI.
= Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . za en meseo „ za Hemčijo oeloletno sa ostalo inozemstvo
K 26 -
„ 2-20 „ 29--.. 35--
V	LJablJani oa dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en mese* ,.....2'—
V	upravi pre]emai mesečno „ 1*70
= Sobotni izdaja: =
za celo leti ....... V—
za Nemčijo oeloletno
za ostalo inozemstvo
8--12--
Inserati:
Enostolpna peUtvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . • . „ 13 ,, za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnat.
Ponična oznanila, zaklali, osmrtnice Itt:
enostolpna petltvrsta po 18 vin.
Poslano: ■
enostolpna petltvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, izTzemši nedelje in praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga Vozni red.
K2" Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi fitev. 6/01. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne s sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Srbsko-hulDorski spor s slovi-skega siališčo,
Tout comprendre c'cst beaucoup pardonner.
V celi slovanski javnosti je spor med Srbi in Bulgari umevno zelo diskutira, tako seveda tudi v Avstriji. Ne med severnimi, ne med južnimi avstrijskimi Slovani ne vlada glede tega soglasje, in diference v presoji tega vprašanja so ravnotako velike med liberalno mislečimi Slovani kakor med onimi, ki stoje na katoliški kulturni podlagi. To velja tudi za Slovence. »Dan« je absolutno srbofilsk, »Narod« skuša biti kolikortoliko nepristransk, »Napredna misel« brezpogojnega srbofil-stva tudi ne odobrava, pravaški »Hrvat« se drži v sredi, istotako pravaška »Hrvatska« simpatizira z Bulgari, liberalni »Ob-zor« obsoja bolj Srbijo, nič manj liberalni »Pokret« pa je popolnoma na srbski strani.
Spor med Srbi in Bulgari je s slovanskega stališča gotovo zelo obžalovati. Da pa vse obžalovanje spričo realnih razmer nič ne pomaga, je, prav tako gotovo. Posledic srbsko - bulgarskega spora natančno presoditi pa jc nemogoče, ker se razvoj v bodočnosti spričo neštetih impon-derabilij in možnosti danes še ne da na vse strani predvideti.
Držimo se ugotovljenih dejstev! Balkanska zveza se je sklenila zato, da se turštvu zada kolikormogoče smrtni udarec. Ker pa svetovni položaj zazdaj nikakor še ni tak, da bi se moglo turško go-spodstvo v Evropi brez večjih težkoč de-finitivno odpraviti, zamore vsaka rešitev balkanskega vprašanja biti le provizorična in nepopolna ter ne more nikogar docela zadovoljiti. To se je moglo videti že takrat, ko se je balkanska zveza sklepala, in zato je moralo državnikom, ki so jo sklenili, biti takoj izpočetka jasno, da morejo iskati čim ugodnejšo rešitev balkanskega vprašanja le na podlagi več ali manj začasnih kompromisov. Stalna, vse različne aspiracije balkanskih držav vpo-števajoča razdelitev Balkana pa je mogoča šele, če se odloči, komu pripadejo Darda-nele, marmarsko morje, Carigrad in Bospor.
Drugo načelo je, da se Balkan vsled velike narodnostne in konfesionalne mešanice in nediferencijacije v Makedoniji, Trakiji in Albaniji ne da razdeliti popolnoma po etnografskih razmerah in po pripadnosti prebivalstva k patriarhatu, eks-arhatu, drugim avtokefalnim cerkvam ter
Oporniki.
Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L e n a r d.
(Dalje.)
»Pomisli, saj jc vendar precej dolga Pot, a veliko časa je izgubila, preden je »vahmajster« pregledal potne liste,« nasmehnil se jc, vesel svoje zvijače.
»Ti si si pa dobro izmislil,« pohvalila ga je žena.
»Sila me je naučila, poznam te psubrate.«
Ko sta sc tako pogovarjala pred kočo, sta zagledala »vahmajstra«, ki je šel počasi po poti skozi vas.
»Ho, ho, pojdem pa za tem,« jc Malinov zašepetal ženi.
Skočil je v kočo, se oblekel, potem pa na skrivaj sledil »vahmajstru«, skrivajo se v temi in ustavljajo se na poti.
Ko je zagledal, da je dotični stopil v županovo hišo in šel potem z županom v občinsko pisarno, je vzbudilo to v njem spet sum, da se v njegovi vasi pripravlja nekaj nič dobresa.
izlamu. Tudi, če se carigrajsko vprašanje reši, so v tem oziru le kompromisi mogoči.
Zdi se, da so balkanski državniki to pri sklepanju medsebojnih pogodb tudi pred očmi imeli. Ako bi bili mislili na de-finitivum in če bi bili sprejeli za razdelilno podlago etnografsko pripadnost, bi se bili Bulgari in Grki glede Soluna gotovo natančno domenili in bi Srbi in Bulgari ne bili določili medseboj sporne cone, niti pustili odprte možnosti avtonomne Makedonije, Oni niso vedeli, kaj bodo mogli vse csvojiti, pa tudi če bi bili vedeli, so morali vpoštevati dejstvo, da dokler Carigrad z dohodom k njemu nc postane last Bulgarije ali kogarkoli, ni mogoče ustvariti vse aspiracije trajno zadovoljujočega medsebojnega posestnega stanja. Eno pa so gotovo vedeli: da razdelitev Balkana ne sme dovesti do pretežne predvlade ne Bulgarije, ne Srbije, ne Grčije. Če so Srbi privolili v mejo, ki gre približno od Krive Palankc naravnost do med Ohrido in Debrom, to se pravi, da skorc vsa Makedonija pripade Bulgariji, so imeli precejšnjo gotovost, da jim pripade severna Albanija s kosom jadranske obali in so se z ozirom na zelo verjetni odpor Avstrije proti temu zanašali na pomoč Bulgarije. Če pogodba tega natančno in nedvoumno ni izražala, je bila to pač napaka tistih, ki je niso prav sestavili, dasi so bili na tem bitno intere-sirani. Ravnotako so Grki za gotovo računali s pomočjo, čc ne Bulgarije, pa. tripel-entente, da se vstalijo v južni Albaniji in obdrže vse egejske otoke, tako da jim izpočetka ni bilo veliko ne do Soluna, ne do ostale egejske obali.
Mi slejkoprej priznavamo veliki interes, ki ga imata Avstrija in Italija na tem, da vzhodna jadranska obal ne pride v roke dveh velikega razvoja možnih držav, priznavamo tudi, da bi se bila Bulgarija izpostavila prevelikemu riziku, če bi bila zaradi Albanije tvegala vojsko z Avstrijo in Italijo, in vpoštevamo veliki interes cele Evrope na svetovnem miru, ki bi bil v tem slučaju prišel v največjo nevarnost — mi se vmislimo zdai v položaj Srbije in Grčije, da njuno nadaljno politiko razumemo. Ko je namreč londonska konferenca njune račune glede na zapadni Balkan zmotila, jima ni nič drugega ostalo, kakor da se odškodujeta na vzhodu. Čc so sc torej predpogoji srbsko-bulgarske in bulgarsko-grške pogodbe premaknili in izpremenili, ni to krivda teh dveh držav, niti toliko Bulgarije, ampak krivda Ev-repe, če hočemo to ravno krivdo imenovati. Kajti, če bi se bili ti dve državi držali besedila ali duha prvotnih pogodb, bi prišli v tak položaj, kakršnega noben svoje moči se zavedajoči in za svojo bodočnost
Vznemirjen, mračen je šel v krčmo in tu je zagledal Gregorija, ki je živahno razpravljal pri točajnici.
Sedel je na klop, velel si jc dati čašo piva, prižgal si pipo in poslušal razgovor.
»Ako bi moji konji to jedli, kar popovi,hi jih ti niti obdržati ne mogel v roki,« je zaklical eden izmed hlapcev.
»Kaj klepetaš, tako izpasena žival se iztegne na clrugi milji,« je pojasnjeval drugi.
»Ne bodite neumni,« je odVrnil Gregor razdraženo, »konji so dobri, rojeni, noge iz jekla, toda ako gonijo dan na dan, noč na noč, morajo oslabeti.«
»Ali tudi ponoči voziš?« so jo pošalil hlapec. »Morda so ti zjutraj o tem sanja, kadar greš pijan spat.«
»Kakšen modrijan si!« se je razjezil Gregor. »Ali mi ni danes stražnik vzel konja? Od jahal je na celo noč, morda ga bo spenil, gotovo pa izmučil.«
»Stražnik?« se je začudil. Kaj pa mu jo potreba popovega konja?«
»Hckol jo, da gre k objezdnikom, cla bi pazili na pota in na most.«
»Ali no patrulirajo celo noč?« nasmejal se je drugi.
»Nekaj mora biti na tem, kajti moj pop se jo danes zvijal, kakor hi mu kdo soli nasul,« sc je nasmejal Gregor.
skrbeči narod ne more prenesti. Najbolj bi pa bila v tem slučaju trpela Srbija, ki bi bila le neznatno, komaj za spoznanje narastla, bi pa imela poleg sebe močnega soseda, Bulgarijo, ki bi ji postala veliko nevarnejša, nego je bila slabotna in des-organizirana, svojega geografskega in gospodarskega položaja neizrabljajoča Turčija, neglede na to, da tudi šc ni pojasnjeno razmerje med Srbijo in Avstrijo, ki je zelo slabo. Srbiji pač ne moremo impu-lirati, da bi se dala zadušiti brez odpora. Če je torej Bulgariji bilo na tem, da ne trpe interesi jugoslovanstva na Balkanu, bi bila morala Srbiji več koncedirati nego jc bilo prvotno določeno, zakaj zveza med izredno močnim in izredno slabim je vedno le močnemu v korist, slabemu pa v škodo. Ko je pa postalo jasno, da Bulgarija ne odneha, jc bila alianca z Grčijo Srbiji vsiljena, naj jo je sklenila rada ali nerada. Prav isti razlogi pa veljajo za Grčijo,
Bivši balkanski zavezniki so pa vsi skupaj storili veliko politično napako, da niso počakali trenutka, ko bi bila tudi za Rumunijo dana možnost, da zvezi pristopi. Če Rumunije sploh niso hoteli v svojo zvezo sprejeti, je bila to fundamenlalno pogreše-na poli l ika, če pa Rumunija ni marala v to zvezo pristopili, bi bili. morali ali z vojsko proti Turčiji počakati ali pa že izpočetka svoje razmerje do Rumunije natančno ugotoviti, da sc izognejo poznejšim komplikacijam z njo, ki so bile gotove in ki bi jih bil vsak državnik, ki to ime zasluži, moral predvideti. Naj sc nc ugovarja, da sta šli Bulgarija in Srbija v prvi vrsti za slovanskimi interesi na Balkanu. Čc bi bilo to res. potem je bilo že nevarno, da sta Grčijo k sebi pritegnili, toda misel na izključno slovansko hegemonijo na Balkanu jc, naj si je še. tako želimo, že sama na sebi pogrešena in nerealna. Kako si jc sploh mogoče misliti, da bi mogla rumunski in grški narod, ki sta skupaj vzeta, vendar zelo močan element na Balkanu, trpeti bulgarsko-srbsko prevlado? Grčija je v znani vojski s Turčijo svejčas res podlegla, toda nc vsled manjvrednosti naroda samega na sebi, ampak vsled slučajnih tedanjih dezolatnih notranjepolitičnih razmer v deželi; sicer pa je grški element žilav in se ne more smatrati kot quantite negligeablc, zlasti ne vsled svojega izredno ugodnega položaja v sredozemskem morju. Še bolj pa velja to za Rumune, ki so na Balkanu celo za časa najhujšega turškega gospodstva zavzemali odlično stališče in so gospodarji najvažnejšega dela Donave, kol narod pa izredno zavedni. Kdor sploh misli, da sc da balkansko vprašanje rešiti na podlagi bulgarske ali srbske ali grške ali rumunske hegemonije, ta je v veliki
Medtem, ko so pivci ugibali razne reči, je Malinov plačal pivo, odšel iz krčme in sc naglo odpravil domov.
Zdaj je spoznal, zakaj so poslali stražnika.
Snoznal jo, da! ako naročajo objezdnikom, naj pazijo na pota in most, mora pop vedeti, da so romarji v gozdu nad »Začaranim močvirjem« in ako hi poskusili iti skozi, jih bodo objezc»niki obdali in prijeli.
V izbi je našel sina in hčerko pri večerji.
»Kje so naši?« jo vprašal živahno.
»V gozdu. Pripravljajo se, cla pojdejo pod Červonko čez močvirje,« je odvrnil sin mirno.
»Ali jc kaj novega?« jc izpregovo-rila Mariš in pogledala bistro na očeta.
»Objezdniki slražijo pota in most.«
»Najsvetejša mati, zdaj so izgubljeni!« sklenila jo deklica roki.
»Tiho, no razgrajaj!« jc rekel oče jezno. »Lahko to kdo sliši!« Ozrl so jo, stopil k oknu in pogledal na dvorišče.
Čez trenotek pa jc nadaljeval s tihim glasom:
»Jaz pojdem s Štabom v gozd, peljala jih bova čez močvirje na otok. Ti mati nama pripravi torbe, pa kruh naj se ti lie smili, Mariš naj pa ostane doma, a če bi se kaj zgodilo, naj skoči
zmoti: resnični interes balkanskih narodnosti ni prevlada tega ali onega, slovanskega ali neslovanskega elementa, ampak zveza med enako močnimi, moderno in demokratično upravljanimi državami, ki se bodo in se morajo na tej podlagi emancipirati od varuštva Evrope.
V tem so grešili državniki balkanske zveze, tako eni kakor drugi, da si niso bili glede tega čisto na jasnem. Ali treba je priznati, da jih jc največ zmešala Evropa, ki jc tako nesložna in kateri služi Balkan le kot sredstvo za njene namene. V toliko je torej treba tudi Srbom in Bulgarom njihov spor odpustiti in ne tožiti nad silo dejstev, ki sc skoro pri najboljši volji niso dala v drugačno smer obrniti. Kakšne posledice pa bo ta konflikt imel za interese celokupnega jugoslovanstva, to se res ne da še preračunati. Grki in Rumuni zasledujejo politiko, katera jim je kot dvema zavednima narodoma dana, Srbi in Bulgari pa morajo s tem računati, kakor moramo Slovani v Avstriji računati z Nemci in Mažari. če si nočemo ob svojih ideologijah glav razbiti. Čc sc na Balkanu potom pogajanj v Bukarešlu ustanovi ravnotežje sil, potem nc bo nobeden tega imel obžalovati, tucli ne Bulgari, ki so sicer sami krivi, da je zanje položaj danes najslabši ker jim je bila potom carjeve razsodbe kateri Rumunija ni niti najmanj rasproto-vala, dana možnost, da rešijo zase neprimerno veliko več, nego jim bo to mogoče zdaj, tudi če Srbi in Grki vsled pritiska velesil in Rumunije svoje zahteve znižajo na najmanj, kar morejo. Kajti ozemlje Tuturkaja—Balčik ima mohamedansko večino in čc je Solun z zaledjem močno slovanski, je pa Trakija tudi močno grška. Kar Bulgarija svojega etniškega elementa največ izgubi, ga izgubi na Srbijo, to pa mora za jugoslovanske ideologe biti pač vseeno, tembolj ker je makedonskoslovan-ski element večalimanj prehoden element med srbstvom in bulgarstvom. Sicer pa dobi Srbija podse tudi nekaj Grkov, Ru-munov pa ima tako žc tudi nekaj pod seboj. Princip ravnotežja sil na Balkanu slovanstvu v etničnem oziru v resnici ni na škodo in so tozadevne tožbe, zlasti kakor se berejo v češkem časopisju in v »Obzoru«, hudo pretirane, v političnem oziru pa jc ta princip balkanskemu slovanstvu v največjo korist. Tožiti more v tem pogledu le, kdor se ogreva za imperialistične težnje, te pa niso nikakor v interesu balkanskih Slovanov, kakor niso tudi ne Čehom ali pa Poljakom ali pa »Vsehrvatom«. Ti ljudje tudi nič nc pomislijo, da jc Bulgarom slejkoprej odprta v prihodnjosti pol do Carigrada, kajti Envcrbegov eksperiment je končno ven-
1) Kajetanu in Jendru, bosta žc pomagala.«
»Ate, jaz znam pol na otok. vzemite me s sabo,« prosila jo Mariš.
»Ovirala bi me, si bom že sam pomagal s Stahom,« jo odvrnil trdo, »morebiti so. zgodi, da jih bo treba peljati celo tja do Avstrijakov.1«
Deklica je žalostno zdihnila.
»Mati, jc torba pripravljena?«
»Takoj bo, pripraviti vama moram za tri dni, a li Stali, stopaj previdno, ker nesreča je vedno blizu.«
»Ee, nič mi no bo, mama. jaz sem navajen na močvirja in kope, večja težava ho z ženskami in dekleti.«
»Ilm . . . imaš prav,« izpregovoril jo oče, »prav bi bilo, ako bi imela pomoč.«
»Alo, pojdem pa jaz!« zaklicala je Mariš in pogledala proseče očeta.
»lii. malo hi nama pomogla in težavo hi bilo s tabo, a tam jc treba zanesljivih nor. mounih rok . . . mati, morda bi vzela Seclelka in Budnega?«
»Bilo hi dobro, samo da Budni nekaj boleha, mi jc pravila njegova . .
V lom trenutku je pričel pes lajati in so je polagoma umikal proti koči-n i ni vratom.
' Do avstrijske meje,
darle norčava aventura, ki je bo prejalislej konec, Srbi pa bodo tudi dosegli prejalislej unijo s Črno goro. In če vpoštevamo Se pomen kulturnih vezi med plemeni, ki žive razdeljena v različnih državah, pride Srbom na Balkanu na dobro še to, da imajo v zaledju še veliko konacionalov, ki
PODALJŠANJE PREMIRJA. — RUMUNIJA NA DELU ZA SPLOŠNI SPORAZUM.
Bnkarešt, 4. avgusta. Mirovna konferenca je danes zborovala pod predsedstvom Majoresca. Majorescu jc naznanil delegatom, da more staviti konkretne predloge glede na Rummiijo in Bulgarijo. Nagla.ša, da bi bil srečen, če bi tudi na drugi strani dela dovolj napredovala, da bi se konferenci lahko stavili konkretni predlogi. Želi, naj bi bil rumunsko-bulgarski zgled dobro znamenje. Nadalje izjavlja Majorescu, da so se vsa vprašanja med Rumunijo in Bulgarijo rešila, a Rumunija ni še svojega dela dovršila.Svoje lastne stva-ri ne loči od skupne in se posveti skupnemu delu s še večjo gorečnostjo kot v preteklosti. Da se doseže ta smoter, predlaga, naj se premirje za tri dni podaljša. Predlog se je sprejel, nakar so sejo do jutri popoldne ob i. uri odgo-dili. Po zgledu berolinskega kongresa se je sklenilo, da se bodo zasebno v skupinah razgovarjali. Pni razgovor se je vršil danes popoldne med ministrskimi predsedniki Majorescom, Ve-nizelosem in Pašičem.
Bukarešt, 3. avgusta (ob 8. uri zvečer). Mirovni delegati napenjajo vse sile, da pospešijo pogajanja. Danes (v nedeljo) nameravani izlet na Sinajo se je opustil in so se celi dan pogajali. Dopoldne je kralj Karol zaslišal drugega bulgarskega delegata Radeva. Av-dienca jc trajala ono uro. Popoldne so se bulgarski, srbski in grški delegati skoraj tri ure pogajali. Bulgari se z največjo vztrajnostjo branijo in se le korakoma umikajo. Vedno bolj se pojavljajo oblike minimalnih zahtev. Včeraj so se nahajala pogajanja v stadiju koničnega boja. Bulgari so izjavili, kar se je včeraj še kot verjetno napovedovalo. da prepuste Srbom štip in Kočano. Srbi in Bulgari se pogajajo le še za Strumico in Radovište, ki ju Bulgari zahtevajo kot strategični ključ Sofije zase. Ni izključeno, da Srbi v tej točki odnehajo. Bulgarsko-grška pogajanja so danes le formelno napredovala. Bulgari so pritrdili grškim zahtevam v vseh točkah izvzemši Kavale, torej so prepustili tudi Grkom Seres ln Dramo. Jedro grško-bulgarskega spora, Kavala, pa še ni rešeno.
Bukarešt, 4. avgusta. Potrebno podaljšanje premirja se je dovolilo od vseh strani brez ugovora. Pogajanja izven plenarnih sej so dovedla do bistvenih obojestranskih koncesij. Popolnoma sporazumeli se pa še niso. Prejko-slej tvori glavno težkočo vprašanje, komu naj pripade Kavala.
Bukarešt, 3. avgusta. Včeraj zvečer so se zopet vršila separatna posvetovanja med srbskimi in bulgarskimi delegati. Posvetovanja so trajala več ko tri ure in se o rezultatu varuje stroga tajnost. Kljub lomu se v političnih kro-
T-----------------------
»Nekdo izmed naših,« je izprego-vorila Mariš, »ker Cvetek se ne jezi.«
Komaj je izpregovorila tc besede, je vstopila v sobo starejša ženska in jih pozdravila z božjo besedo, lakoj za njo se je pa prikazal njen sin, mlad fant, z bujnimi, črnimi kodri.
Mož in žena sta začudeno pogle-rlala drug na druzega, ko sta spoznala, da je prišla Zelenkova, ki prebiva na kraju vasi, kjer je imela tri orale slabe, peščejic zemlje, ki bi brez stranskih dohodkov ne zadostovali za njeno življenje.
Pred dvajsetimi leti, ko so donski kozaki ropali in plenili v Tesni, ker ta vas ni marala sprejeti pravoslavja, jc bila tudi Zelenkova Marta obenem z drugimi dekleti in ženskami žrtev kozaškega nasilja. Drugim se jc že davno pozabilo to nasilje, toda Zelenkova je dobila sina.
Dasiravno ni bilo nobene krivde in sreba od njene strani, vendar se jc sovraštvo zoper vse. kar jc moskalsko, preneslo tudi na njo i)i na njenega sina Marcela.
Začeli so sc je izogibati, dajali so li zaničljivc priimke, niso imeli ozira niti z njeno materinsko ljubeznijo in ikrbjo, zaničevali in prezirali so njenega sina ter mu dali priimek Azijat.
Nično žalost in bridkost ie umel
jim lahko pomagajo v občekulturncm oziru in tudi lahko največ pripomorejo do boljšega in gotovo tudi zaželjenega prijateljskega razmerja Srbije do avstro-ogrske monarhije.
Tako sc nam zdi, da. stvari stoje,
gib vzdržuje vest, da je prišlo na tej seji do zdatnega zbližanja med obema stališčema. Srbi so sc izkazali popustljive, a tudi Bulgari so pričeli upoštevati dejanski položaj na bojišču. Bulgari so že priznali Srbom Kočano in Štip in se tudi v bistvu izrekli za var-darsko mejo. (To se pravi, da nc zahtevajo več, da bi dobila Rulgarija kaj desnega brega Vardarja.) Srbi so pričeli sedaj uplivati na Grke, da zmanjšajo svoje zahteve. Bulgari so pripravljeni odstopiti Grkom Dojran, Seres in Dc-mir-Hisar, dočim glede Ivavalc šc vedno ni prišlo do sporazuma. Grki so stavili predlog, naj tvori bodočo bulgar-sko-grško mejo reka Mesta, tako da ostaneta važni mesti Gimcndža m Ksanti Bulgariji. Kar se tiče vojiie odškodnine, zavezniki še vedno vztrajajo pri tej zahtevi. V političnih krogih smatrajo danes položaj zopet precej optimistično. Pričakovati je, da konča mirovna konferenca že v 8 do 10 dneh s svojim delom. Mir bo definitiven in pride do revizije pogodbe od strani velesil. O odrinskem in tracijskem vprašanju se v medsebojnih posvetovanjih ne razpravlja, vendar pa je gotovo, da Dobi Rulgarija večji del Tracije z Odri-nom vred.
Berolin, i. avgusta. Na kompetent-nem mestu izjavljajo, da spor zaradi Kavalc ni tako oster, kakor se misli, upa se, da bo Rumunija našla načifii, kako Bulgare in Grke zbližati. Ako se Rumuniji to posreči, bi intervencija velesil bila popolnoma nepotrebna.
Bukarešt, i. avgusta. Rumunski ministrski predsednik Majorescu je izjavil, da je s potekom mirovnih pogajanj zelo zadovoljen in da so izgledi za skorajšnji mir najboljši.
London, 5. avgusta. Tukaj menijo, da sn bo mir v Bukareštu sklenil danes ali pa jutri. Rešitev Kavalskega vprašanja se bržčas odloži za poznejši čas.
SPORAZUM DO DANES ŠE NI SKLE-NJEN.
Bukarešt, 3. avgusta. Včeraj so se vršila posvetovanja med zavezniki j.u Rumuni. Zavezniki vztrajajo na svojih zadnjih predlogih. Vsled tega sporazum še ni dosežen.
RUMUNIJA Z BULGARIJO NE SKLENE DOGOVORA, DOKLER NI SKLE-NJEN MIR.
Belgrad, 4. avgusta. (I z v i r n o.) Bukareški listi trde, da so rumunski delegati 2. t. m. izjavili bulgarskim, da Rumunija nc bo privolila v ratificiranje rumunsko-bulgarskega sporazuma, dokler se ne doseže sporazum tudi s Srbijo, Grčijo in Črnogoro. Rumunija sploh ne bo sklenila nobene posebne pogodbe. — Listi pišejo, da bodo zavezniški kandidati v četrtek odpotovali iz Bukarešta, ako sc do tedaj ne doseže
izkoristiti ondotni pop in jo je spravil v svojo cerkev.
Malinov in .njegova žena sta sc torej v rcsnici začudila, ko sta jo videla vstopiti obenem s sinom.
Marta se je ponižno poklonila gospodarju in mu poljubila roko, potem je šla h gospodinji, se pripognila do kolen in hotela pritisniti svoj poljub na njeno roko, toda Malinova ji ni dovolila, ampak jo je vprašala suho:
»Marta, po kaj si prišla?«
Ženska se je pomaknila nazaj do praga in počakala, dokler njen sin ni obema poljubil rok, ko je pa stal poleg nje, je izpregovorila s tihim glasom:
»Prišla sem s svojim sinom prosit velike milosti in dobrote od vas, gospod gospodar, in za dobro besedo od vas, gospa gospodinja,« ter se jc poklonila obema.
»Zavladalo jc molčanje, sredi katerega sc je slišalo samo prasketanje ognja ran ognjišču, potem je pa izpre-govoril Malinov:
»Čudim se samo, da niste šli z vašo prošnjo k vašemu gospodu«, — zadnjo besedo je povdaril zaničljivo — »komur sc klanjate, tega pa prosite.«
»Ne porivajte mi noža v srce!« zaklicala jo jokajo in sklenilo roke. »Kar sem pretrpela, ve samo Boe . . . pri
sporazum v glavnih vprašanjih in ne
ustvari temelj za uspešna pogajanja.
SRBI Z RUMUNIJO ZADOVOLJNI.
Belgrad, 4. avgusta. (I z v i r n o.) Srbska delegacija v Bukareštu je pooblastila dopisnike, da izjavijo, da so Srbi s postopanjem Rumunije nenavadno zadovoljni. Kralj, vlada »i vsi politični krogi podajajo vsak dan nove dokaze o dobrem razpoloženju nasproti Srbiji. Sploh napravl.ja.jo utis, da so zvesti in iskreni prijatelji zaveznic.
SRBIJA IN RUMUNIJA. Belgrad, 4. avgusta. (Izvirno.) Jonescu jc obiskal Pašiča. Obisku, ki je trajal celo uro, se pripisuje velika važnost.
SRBI SE NE DAJO OD GRKOV LOČITI.
Bukarešt, 4. avgusta. Bulgarski delegati so se obrnili na srbske z željo, da bi Srbi pri Grkih intervenirali, naj bi le-ti glede Kavalc odnehali. Srbski delegati so to prošnjo odbili, ker je taka intervencija vsled identičnosti srbskega stališča z grškim nemogoča.
NEMŠKI NASVET BULGAROM.
Bukarešt, 4. avgusta. Nemški poslanik jc bulgarskim delegatom baje svetoval, naj nasproti zaveznikom kolikor mogočeodnehajo in obrnejo svojo glavno pozornost na Turčijo, da bi mogli pomagati Rusiji, ako bi ta eventualno začela vojaško akcijo proti Turčiji.
ITALIJANSKO STALIŠČE.
Bukarešt, 4. vgusta. Laški poslanik je dclj časa konferiral z bulgarskim delegatom Turčevom. Govori se, da je Italija za to, da se sklene mir na podlagi ravnotežja sil na Balkanu in želi za bodoče tesnejše razmerje med Bulgarijo in Rumunijo.
MED AVSTRIJO IN RUSIJO.
Dunaj, 4. avgusta. Med Avstro-Ogr-sko in Rusijo sc nadaljujejo pogajanja o razdelitvi Balkana. Pogajanja so se pričela na Sazonovo željo.
VEČ VELESIL PROTI REVIZIJI BU-KAREŠKEGA MIRU.
Bukarešt, 4. avgusta. Večina tukajšnjih poslanikov velesil je naziranja, da revizija bukareškega miru ni mikakor potrebna, ampak naravnost nevarna. Zastopniki velesil so itak v trajnem stiku z balkanskimi delegati, ki želje Evrope lahko že zdaj vpoštevajo.
STALIŠČE RUSIJE.
Peterburg, 4. avgusta. Rusija se je baje obrnila do velesil, da bi velesile nasproti delegatom zaveznikov v Bukareštu izjavile, da si pridržujejo revizijo glede razdelitve Makedonije, zlasti pa glede pripadnosti Kavale.
ODRINSKO VPRAŠANJE.
Carigrad, 4. avgusta. Kakor se trdi, je armada prisegla, da ostane za vsako ceno v Odrinu. Glede na govorice, da je nekaj ministrov voljnih akceptirati kompenzacije, jc izjavil notr. minister Talaat bej, da za. tiste, ki se zavzemajo za to, da Turki Odrin zapuste, v ministrstvu ni prostora.
Dunaj, 5. avgusta. Rusija zazdaj ni voljna žrtvovati za Odrin krvi svojih vojakov. Rusija svetuje Bulgariji diplomatsko pot.
naši sveti pravi veri vas prosim, usmilite se in poslušajte me!«
»Kaj me vi, ženska,« se je nasmehnil zlobno, »spravljate v zvezo z vašo vero! Poglejte, ali jc pri meni v kotu ikona1, ali oddajam poklone pred carskimi vrati'«, ali se križam s tremi prsti3?«
»Imejte usmiljenje!« je zaplakala.
To ihtenje in plakanje je ganilo Malinovo in izpregovorila je z očitajo-čim glasom:
»Tudi največjega grešnika jc treba poslušati.«
»Hm . . . Torej povejte, kaj imate . . .«
»Jaz sem slaba in zapuščena ženska in zapeljal me jc vrag j^aše svete cerkve . . . poklonila sem se mu enkrat, dvakrat, potem me je pa žc zapisal med svoje, dasiravno je Bog priča, da sem imela v srcu našo pravo vero, v kateri sem bila rojena in vzgoje-
1 »Ikona« —- ruska sveta podoba.
5 »Carska vrata« se imenuje v ruski cerkvi visoka pregraja, ki deli prez-biterij od ostalega prostora cerkve. Nahajajo se tam, kjer naša obhajilna miza, a so lesena, obložena s svetimi podobami in segajo skoraj do stropa.
3 Pravoslavni se križajo s tremi prsti.
Carigrad, 5. avgusta. Nameravan korak velesil, ki naj bi Turčijo nagnil do tega, da bi proti izboljšanju meje napram Bulgariji ln povišanju carine za i odstotke pustila Odrin, se še ni izvršil, ker angleški poslanik še nima in-strukclj.
OSTRO NASPROTSTVO MED FRANCIJO IN ITALIJO.
Pariz, 5. avgusta. Tukajšnje časopisje zelo napada trozvezo, v prvi vrsti pa Italijo. Italija bi rada nekaj egej-skih otokov obdržala zase in nastopa za to, da bi Kavala pripadla Bulgariji. Trozveza hoče ravnotežje sil v sredozemskem morju zmotiti sebi v prilog. Francija tega ne bo trpela in ima na svoji strani Anglijo.
Rim, 5. avgusta. Tukajšnji oficielnl krogi so vsled vedenja Francije vznemirjeni. Francija vztraja na tem, da Grčija dobi v južni Albaniji mejo, ki jo zahteva, in vse egejske otoke. Italija priznava Grčiji ono otoke, ki jih je zasedla, toda vprašanje Rodosa in Stampalije pa se ima rešiti potom posel*ie pogodbe. (Lahi bi ta dva otoka pač radi v svojo malho pobasali.)
DANEV ZAPRT?
London, 5. avgusta. »Daily Tele* graph« poroča iz Belgrada, da so tjakaj dospele še nepotrjene vesti, da so v Sofiji zaprli dr. Daneva, ker je vporabll javne denarje v zaseben namen ln da jo v to afero še več drugih oseb zapletenih.
DJEVDJELI PRIPADE SRBIJI.
Atene, 4. avgusta. Pri Djevdjeliju SO se v istini vršili spopadi med srbskimi in grškimi četami. Grčija je končno pristala na to, da Djevdjeli pripade Srbiji.
- Ms-
DROBNE VESTI.
Sofija, 4. avgusta. Poveljnik 2. ar" made brzojavlja: Grška armada, kije operirala v dolini Strume, se je pričela predvčerajšnjim umikati. Na. demarka-cijski črti so pustili Grki le slabe sile in so na nekaterih krajih celo prednje straže umaknili. Grki izrabljajo premirje, da bi se izvili iz kritičnega položaja, v katerega bi bili prišU, čc bi se bile operacije še en dan ali dva nadaljevale, ker bi bila grška armada popolnoma poražena; Bulgari bi jo bili namreč obkolili. Vse grške čete se umikajo proti srednjemu vhodu soteske Kresna. Grki so, ko so se umikali, oplenili in zažgali več bulgarskih vasi.
Atene, 4. avgusta. Po zanesljivih poročilih je proti Bulgarom odposlana makedonska armada v dosedanjih bojih izgubila 35.000 mrtvih, ranjancev in takih, ki jih pogrešajo. Če se priračuna-jo še tisti, ki so na bojišču oboleli, je okoli 40 odstotkov mož grške prvotne armade za boj nesposobnih.
Dunaj, 4. avgusta. Ozemlje ob rumunski Dobrudži, ki ga odstopi Bulgarija Rumuniji, je nekoliko (precej) obširnejše, kakor se je prvotno poročalo. Nova jugozahodna meja se začrta čez Turtukaj — Balčik povprečno 10 do 12 km globlje. Rumunija dobi sledeče večje kraje: Silistrijo, Dobrič, Turtukaj, Balčik in Kavarno. Novo rumunsko ozemlje obsega približno 8000 km ' z 250.000 prebivalci, ki so večinoma Turki, med njimi le malo Bulgarov. Vojaška obramba rumunske Dobruclže, ki jo
na . . . Slabo telo je grešilo, toda duša se je branila in je verna, kakor je bila, naši sveti veri. Prisegam vam pri Kristusovih mukah, da govorim resnico, kakor pri spovedi« — rekla je še bolj glasno, ker jc zapazila nezaupljivi nasmeh gospodarja. »Ali mi ne verjamete?« je končala z očitajočim glasom.
»Hm . . . kako naj se prepričam, če pa služite dvema Bogovoma« — ko je pa ona odmajala, je nadaljeval — »sami ste rekli, da ,ie telo spoznavalo eno vero. duša pa drugo ... Jaz pa vem, da če duša hoče, mora telo biti poslušno, kakor hlapec gospodarju.«
»Oj gospodar, pomislite vendar, da Bog ni dal vsakemu tako močne duše, kakor vam . . . da bi je ne premagale niti palicc niti nahajke1, niti je ne prisilila ječa iu denarne kazni . . . toda jaz sem revna, zapuščena, grešna. Prisegam vam pri svetem Kristusovem križu, da v svoji duši nisem nehala biti zedinjenka, katoličanka.«
Pogledal je nanjo pazljivo in zmajal z rameni.
»Pri meni ne najdete niti pravoslavnega križa, kako torej hočete prisegati?«
»Torej mi še ne verjamete?« zaklicala jo obupno. »Torej kakor želim
»Nohaikn« -- kratek kozaški bič
Podaljšanje premirja sklenjeno. — Pogajanja potekajo ugodno.—Sporazuma
do danes še ni.
Papež, odvetnik, Ljubljana, 3 K; Kmetijska hranilnica in posojilnica Stari trg pri Ložu, 20 K; Mi-lovčič Mate, župnik, Baška, 4 K; Jožef Trobcc, župan, Črni vrh nad Polhovim gradcem, 1 K; Ivan Reščič, vodja gluhonemnice, Gorica, 1 K; Josip Pavretič, st. župnik. Gorica, 3 K; Valentin Bernik, užpnik, Komenda, 4 K; Anton Berlot, dekan, Kanal, 3 K; Franc Stavclik, župnik, Karojba, 5 Ki Mate Fabjančič, kaplan, Kaldir, 5 K; Josip Vanik, župnik, Lindar, 2 K ; Jožef Ozmec, dež, poslancu, Sv. Lovrenc, 2 K; Rihar Leopold, župnik, Nevljc, 3 K; Andrej Šink, župnik, Opčina, 5 K; Neimenovan, Sv. Peter v Šumi, 1 K 10 vin.; Filip Abram, vikar, Pliskovica, 3 K; Janez. Novak, kanonik, Radovljica, 10 K; Ignacij Omahen, kaplan, Semič, 10 K; Dominik Janež, župnik, Studeno, 1 K; Jožef Knific, župnik, Tomišelj, 5 K; Neimenovan, Volče, 2 K; Pečar Ivana, Zasip, 5 K; Župnija Žužemberk, 10 K; Hranilnica in posojilnica Žužemberk, 10 K; Karol Gnidovec, kaplan, Žužemberk, 7 K; I. C., Reihenburg, 2 K.
Hvala vsem darovalcem in nujna prošnja vsem onim, ki darov še niso poslali, naj se vsak z darom spomni ogromnih stroškov katoliškega shoda. Darovi se pošiljajo na naslov: Anton Sušnik, c. kr. profesor v Ljubljani.
DESETLETNICA PAPEŽEVANJA PIJA X.
Ob desetletnici izvolitve Pija X. za papeža dne 4. t. m. so bile papeževe garde oblečene v polgala obleko. Na vojašnicah papeževih orožnikov in palatinske garde plapolajo zastave. Sv. Oče je ob desetih maševal, nato pa sprejel čestitke. Ob 11, dopoldne je sv. Oče sprejel v konzistorial-ni dvorani 150 romarjev iz Campobassa.
VOLITVE V GENERALNE SVETE NA FRANCOSKEM.
V generalne svete na Francoskem (generalni sveti so podobni našim deželnim zborom) je bilo voljenih 180 konservativcev, 128 progresistov, 913 radikalnih republičanov in 41 zmernih socialistov. Potrebnih je 112 ožjih volitev,
LAŠKE BANKOVCE SMEJO TRI BANKE IZDAJATI.
Bankam »Banca d' Itaila«, »Banca di Napoli« in »Banca di Sicilia« se je podaljšalo dovoljenje, da smejo bankovce izdajati, do 31. decembra 1923.
NEMŠKI CESAR NA KRFU,
Iz Berolina se poroča, da pride nemški cesar Viljem koncem avgusta na Krf,
ČASTNIKOV NIMAJO.
Pariz, 5. avgusta. Časopisje, ki ima stike z vojnim ministrstvom, toži, da se močno občuti pomanjkanje kompetepi-tov za častnike. Pri pehoti manjka danes 1200 častnikov. Mnogim oddelkom morajo vsled tega poveljevati povsem mladi pocllajtnanti. Ko so odposlali nadomestne bataljone v Senegalijo, je manjkala polovica častnikov.
Dnevne novice.
+ Narodnost in licemerstvo. O narodnosti je zopet napisal članek »Slovenski Narod«. Uboga narodnost, ki jo vlačijo po takem papirju kakor je »Slovenski Narod«, ki je z najjasnejšimi izrazi zagovarjal faktično zvezo liberalne stranke z Nemci in ki je trobil hosano dr. Tavčarju, ko je še nedavno v Mestnem domu dejal, da je zveza z Nemci politična potreba »narodno«-napredne stranke. Tako »Slovenski Narod« ceno narodnosti presoja po položaju in če tem ljudem kaže, naslikajo v šešarkovo okno tudi dr. Ravniharja v sokolski obleki in s frankfurtarico v roki (ob priliki, ko sta v Ljubljani skupno kandidirala dr. Gregorič in dr. Ravnihar), do-čim ga nekaj mesecev pozneje volijo kot
absolutnega narodnjaka za svojega — državnega poslanca. Narodnost je »Narodu« le toliko vredna, kolikor se da strankarsko izrabljati, če je treba, jo pa vrže tudi pod klop. Samonemška vabila nemškim občinskim svetnikom ljubljanskim so tudi tak znak liberalne narodnosti pod klopjo. Licemerstvo tvoje ime je »Slovenski Narod«!
-'r: Ameriški Slovenci na katoliškem shodu. Kakor čujemo, bo na katoliškem shodu v I.jubljam tudi zastopstvo S'o- , vencev iz Amerike. Upati je, da pošljejo svoje zastopnike tudi Slovenci iz Egipta. Tako bodo zastopane tudi vse slovenske naselbine.
+ V Črnomlju se je v nedeljo popoldne zaključil knjigovodski tečaj »Obrtno-pospeševalnega zavoda«. Predsednik Kre-gar je v daljšem, poljudnem govoru obrazložil dosedanje plodonosno delovanje zavoda in pozival navzoče, naj se vselej zaupljivo obračajo na zavod. Dr. Ogrin je izrazil v imenu okrajnega glavarstva veselje nad lepo vspelim tečajem, državni posl. Jarc je v imenu navzočih tovarišev-poslancev poudaril pozitivni uspeh prvega tečaja v Belikrajini, župan Doltar je izrazil zahvalo mestne občine, načelnik zadruge Fabjan se je pa zahvalil v imenu zadruge in udeležencev zavodu in učitelju. Tečaj je vodil jako spretno učitelj Slov, trg. šole Železnik. Udeleževalo se ga je jako vestno 17 mojstrov skozi 3 tedne po 2 uri na dan. Svoje zanimanje so dokazali mojstri s tem, da so želeli podaljšanje tečaja, kar pa žal ni bilo mogoče.
-f Seja deželnega šolskega sveta. De-finitivni postanejo: Polhov Gradec — učiteljica Kleindienst Ana; Blatna Brezovica
—	nadučitelj Josip Zakrajšek; Golo — učiteljica Vadnjal Ana; Horjul — nadučitelj-sko mesto se še enkrat razpiše; Škocijan
—	učitelj Trobiš Josip; Kranj — učiteljsko mesto se še enkrat razpiše; Dolenja Vas — učitelj Jaklič Jožef; Primskovo — učiteljica Flander Marija; Rateče — učiteljica Strlekar Marija; Ribnica — učitelj Alfonz Završnik; Zagradec — nadučitelj Henrik Lobe; Žiri — učiteljica Brlan Julija, učitelj Leopold Hladnik; Sava — učiteljsko mesto se razpiše; Cerklje — učiteljica Piškur Marija. — Vpokoje se; Začasno: učiteljica Marija Bole, Sadar Adolf, Marta Andolšek, Greiland Franc; trajno: Jelene Štipko, Deu Eleonora, Mali Ida. — Na ljudski šoli v Kopanju se ustanovi vzporednica s sedežem v Slivnici. V Šmart-nu v Tuhinjski dolini se ustanovi dvoraz-rednica. Ustanovi se posebni oddelek za oddaljene otroke v Mirni peči, Vincenc Marinko postane definitiven v Kranju in dobi naslov profesor, V Ljubljani se ustanovi šesto katehetsko mesto.
+ »Stranka za složno delovanje« in Ivan Hribar. Tudi bivši ljubljanski župan se je oglasil iz svojega političnega spanja in poslal goriški »stranki za složno delovanje«, kakor jo imenujeta »Gorica« in »Primorski list«, svojo čestitko k zmagi pri deželnozborskih volitvah. Poslal je namreč z Gorenjskega sledeči pozdrav: »Cerklje: Iskreno sc radujoč zmage nad klerikalci, klicem novoizvoljenim neodvisnim poslancem iskreni »Na zdar!« Ivan Hribar.« — »Samostojno« stranko na Goriškem je torej zadela prva nesreča!
+ Čudna so pota državnih pravdni-kov. Pod tem naslovom piše mariborska »Straža«: V soboto so bili konfiscirani, kolikor nam je do sedaj znano, »Slovenec«, »Edinost« in »Slovenski Narod« radi nekega članka, ki obravnava ukaz ravnatelja državnih železnic v Trstu, Galambosa, v
katerem se prepoveduje železničarjem obisk v nedeljo, dne 3. t. m, v Gorici sklicanega shoda proti tamkajšnjemu nemško - nacionalnemu postajenačelniku Wieserju, Cel komentar k Galambosovc-mu »ukazu« je državno pravdništvo kon-fisciralo in dopustilo samo objavo ukaza samega. Sobotna »Gorica« pa priobčuje cel članek in ni bila konfiscirana. Ne da bi se spuščali v kritiko postopanja državnega pravdništva ,smo zabeležili to dvojno konfiskacijsko prakso v označbo našega tiskovnega zakona, ki je že tako zastarel, in neroden, da ga ne kapirajo niti — dr« žavni pravdniki.«
+ Četrti milijon za Roseggerjev skladi V kratkem času so Nemci zbrali 3,000.000 za Roseggerjev sklad in sedaj zbirajo že 4. milijon. Da bodo imeli tudi tega kmalu skupaj, je lahko verjeti, saj se jim najbolje godi v Avstriji in imajo v svojih rokah do-malega vsa boljše plačana mesta v državni službi. Slovenci se z njimi zato ne moremc kosati v milijonih, a skušajmo se vsaj v stotinah in tisočih, ki jih zbirajmo za »Slov, Stražo«,
-f Službeno napredovanje na kranj« skih srednjih šolah. V VIII. činovni razred so s 1. oktobrom letos povišani: prof Maks Pirnat in Franc Komotar na državni gimnaziji v Kranju, prof. Martin Majcen in Bogumil Remec na drž. gimnaziji v Novem mestu, prof. Josip Reiyner na I. državni gimnaziji in prof. Josi pBučar na II. državni gimnaziji v Ljubljani in prof. dr. Henrik Swoboda na državni realki v Ljubljani.
r Za zadružnega inštruktorja na Kranjskem jc imenovan okrajni komisar Henrik S t e s k a z uradnim sede* žem pri deželni vladi v Ljubljani.
t Janko Marenčič. K smrti knezo« škofijskega tajnika in dvornega kaplana č. gospoda Jankota Marenčiča se še poroča: Pokojnik jc bil šele v 35. letu svoje dobe. Bolehal je že več let in imel tudi srčno hibo, ki je sedaj povzročila njegovo nenadno smrt. Pokojnik je bival zadnje mesece kot rekonvalescent pri svojem bratu g. Rajmundu Marcn-čiču, trgovcu in hišnem posestniku v Kranju. Ob zadnjem birmovanju v kranjskem okraju je pokojni dvorni kaplan še pomagal gospodu knezoško-fu. Bil je ljubeznjiv in blag značaj, povsod priljubljen in spoštovan R. i. p.!
— Trije zlatomašniki v Ribnici. Izmed 17 duhovnikov, ki so bili posvečeni 1. avgusta 1863., so ostali le trije, in sicer Franc Dolinar, dekan, č. kanonik, vitez Fr. J. reda itd. v Ribnici, Karol Klinar, be-neficijat pri Novištifti pri Ribnici in Henrik Dejak, bivši župnik in svetnik v Vrh-polju, sedaj v pokoju v Ljubljani — rojen pa v Ribnici. Ti trije Ribničanje so 3. avgusta obhajali petdesetletnico mašništva — zlato mašo v Ribnici — vsi trije naenkrat. Po slavnostnem govoru ribniškega rojaka kanonika dr. Lesarja, so ob ogromni udeležbi ljudstva pristopili vsak k svojemu oltarju in vsi trije naenkrat so opravili zahvalo Vsemogočnemu. Trg je bil na predvečer slavnostno razsvetljen, zastave po vseh hišah, podoknica, bakljada, množice ljudstva, krasno okrašena cerkev, vse je pokazalo radost domačinov. Posebno je vse želelo pokazati vdanost domačemu g, dekanu, ki je od vseh spoštovan in ljubljen, kar ni čudno, komur je znano njegovo delovanje bodisi v duhovnem pastirstvu ali v prid kmečkega prebivalstva. Nenado-mestljiv nam bo posebno kot načelnik podružnice Kmetijske družbe in v drugih za-stopih, kjer izraža naše želje. Šest občin \
loči od ostalega kraljestva Donava, bo zdaj lažja in to tembolj, ker bodo morali Bulgari. podreti obmejne utrdbe pri Ruščuku in pri Šumli.
Solun, -4. avgusta. Poraz Bulgarije Je zelo vplival na mišljenje prebivalstva v Makedoniji. Ljudstvo, ki sodi, da Bulgari ne bodo mogli več uveljaviti svojega vpliva, je iz praktičnih razlogov pripravljeno, da zopet pripozma grški patriarhat in odpravi bulgarske šole. V več cerkvah, ki pripadajo bulgarskemu eksarhatu, je prebivalstvo sežgalo bulgarske obredne knjige.
Belgrad, 4. avgusta. (I z v i r n o.) Med uradnimi dokumenti, ki so jih Bulgari pustili v Seresu, je tudi takih, ki dokazujejo premišljenost bulgarskega napada. S poveljem št. 250 od 4. junija (po starem), ki so ga podpisali generali Savov. Ivanov, Kutinčev in Popov, se čete zaupno pozivajo, da se pripravijo na nove žrtve v vojni proti Grkom in Srbom, ki sc kvalificirajo za sovražnika. — 15 dni pred začetkom sovražnosti se v več poveljih odobravajo napadi na Grke. 2. marca je general Volkov brzojavil Šavovu, da je Ivanov poslal v Solun 360 kg dinamita, da se z njim razruši železniška proga, kadar bi bulgarska divizija odšla iz mesta.
Darovi za katoliški shod.
Mihael Arko, dekan, Idrija, 10 K; Hranilnica fn posojilnica Besnica, 10 K; Josipina Schumi, Ljubljana, 20 K; Hranilnica in posojilnica Vipava, 70 K; Posojilnica Košana, 5 K; Hranilnica in posojilnica Trnovo, 20 K; Hranilnica Žiri, 20 K; Josip Olup, Ljubljana, 5 K; Župljani iz Bukovščice, 12 K 60 vin.; Neimenovan, Dobrova, 1 K; Matija Ljup-ša, kurat v pokoju, Gradec, 5 K; Ivan Zupane, župnik, Hrenovice, 8 K; Šašelj Milko, župnik, Klanec, 1 K; Župnija Podmelc, 10 K; Alojzij Šoba, župnik, Zdole, 5 K; Goričan J., 3 K; Ivan Zalokar, župnik, Gročana, 1 K; Henrik Poveš, župnik, Čatež pod Zaplazom, 5 K; P. Ljudevit Rantašar, Ptuj, 1 K; Marjeta Zupančič, Polica, 10 K; Jožef Čede, župnik, Studenice, 3 K; Janez Lesar, župnik, Šmartno pod Šmarno goro, 5 K; Jos. Potokar, župnik, Tržič, 5 K; Neimenovan iz sv. Trojice, 1 K; Župnija Žalec, 20 K; Ivan Orehek, Novi Vodmat, 1 K; Mihael Trček, dekan, Šmarje, 20 K; Aver Katarina, Zabreznica, 3 K; Dr. Ignacij Žitnik, 25 K; Dr. Jos. Gruden, Ljubljana, 10 K; Dr. Jos. Mantuani, Ljubljana, 5 K; Ivan Traven, Ljubljana, 15 K; profesor Evgen Jarc, Ljubljana, 15 K; Hranilnica in posoj. Kamnik, 50 K; Hranilnica in posojilnica Škocijan pri Mokronogu, 10 K; Hranilnica in posojilnica Mengeš, 10 K; Delniška družba pivovarne Union, 10 K; Ivan Rejec, župnik, Ajdovščina, 5 K; Hranilnica in posojilnica Blagovica, 10 K; Neimenovan, Cerklje pri Krškem, 4 K; Pleterski Martin, trgo-vec, Cerklje pri Krškem, 1 K; Hranilnica in pos, Črni vrh nad Idrijo, 20 K; Janez Pfeifer, župnik, Javorje nad Škofjo Loko, 10 K; Koruza Ivan, župnik, Klana, 5 K; Anton Košir, župnik, Kontovclj, 1 K; Kranc Jožef, trgovec, Loka pri Zidanem mostu, 1 K; Neimenovan, Loka pri Zidanem mostu, 20 vin.; Hranilnica in posojilnica Mirna peč, 5 K; Melžek Ivan, kaplan, Sv. Marko pri Ptuju, 2 K; Iv, Kenda, kurat, Novaki, 3 K; Janez Piskar, župnik, Št. Ožbalt, 1 K; Anton Šmidovnik, župnik, Prečna,
1	K; Franc Treiber, župnik, Št. Rupert pri Veli-kovcu, 5 K; Župnija Rihenberg, 6 K 40 vin,; Hranilnica in posojilnica Šturje, 20 K; Štefan Terškan, župnik, Šmihel, 2 K; Avg. Šinkovec, župnik, Škofja Loka, 20 K; Mikš Ivan, župnik, Trstenik, 5 K; Ivan Rakoše, Vavta vas, 1 K; Janko Zakrajšek, župnik, Vavta vas, 2 K; Hranilnica in posojilnica Vavta vas, 5 K; Križaj Uršula, Vič pri Ljubljani, 5 K; Kremžar Marija, Vič pri Ljubljani, 1 K; Oblak Viktor, Vič pri Ljubljani, 2 K; Neimenovan, Vič pri Ljubljani, 2 K; Neimenovan ,Vič pri Ljubjani, 1 K; Hranilnica in posojilnica Št, Vid nad Ljubljano, 15 kron; Franc Tome, Dravlje, 1 K; Cirila Zakotnik, Št. Vid, 1 K; Engelbert Berlan, župnik, Zagradec,
2	K; Hrovat Urban, tiskar, Novo mesto, 1 K; Vi-rant Janez, kanonik, Novo mesto, 2 K; Banič Fr., Novo mesto, 1 K; Supin Karol, vikar, Novo mesto, 1 K; Hranilnica in posojilnica v Boštaju, 10 K; Anton Bernik, dež. rač. revident, Ljubljana, 2 K; Vinko Kramaršič, revizor Zadružne zveze, 5 K; Ljudska hranilnica v Idriji, 20 K; Hranilnica in posojilnica Svetinje, 10 K; M. Kessler, Ljubljana, 5 K; Tomaž Bizilj, gostilničar, Ljubljana, 3 K; Dr. Fran
Boga v svoji smrtni uri, kakor želim zveličanja in sreče sebi in svojemu sinu, tako resnično se ne lažem.«
Malinov je pogledal nanjo, ko je zaslišal (njene prisege, toda poteze obraza so bile ostre, kar je tudi žena .opazila in rekla polglasno:
»Zaklela se je pri sinu, pri edincu, Raj je vendar mati.«
Malinov je pogledal nanjo, na otroke in potem je rekel nekoliko prijaz-neje:
»Česa pa hočeš, Marta?«
»Imam sina, ki ni bil še pri naši Sveti spovedi, ne pozna naukov naše prave vere, kajti kako bi jaz zdelana ženska zamogla učiti svetih skrivnosti? Ponižno vas prosim, sprejmite ga pod svoje očetovsko varstvo, peljite ga pred oltar čudodelne Matere Božje Ležajske, naj tam opravi prvo resnično spoved, očisti se svojih grehov, zadobi odvezo od odpada.«
»Hm . . . kako je pa prišlo do tega?« je vprašal z ravnodušnim glasom, dasiravno jc bilo poznati, da mu je prošnja bila mila.
»Bilo je tako,« pripovedovala j d, ko se je polagoma pomirila, »danes jc prišel Marcelek z Mcdlove žage takoj po solnčnem zahodu in me jc začel prositi, naj ga pustim na božjo pot, ker hoče na večne čase spoznavati našo iv.eio .vero.«
Sin je kimal z glavo pri materinih besedah ter slednjič izprcgovoril z mirnim, zvonkim glasom:
»Dolgo sem bil gluh in slep, toda slednjič so sc odprle moje oči in poslušati hočem besede svete resnice.«
Malinov je dvignil povešeno glavo, uprl pronikljivo vanj oči in rekel skoraj z biblično resnostjo:
»Ako te vodi greifna misel ali časna nada. vedi, da spoznavalec naše cerkve mora biti pripravljen na muke, preganjanja, izgbo življenja; nobenega dne in ure ne boš varen, da te silni in vsegazmožni sovražnik nc vrže v temno ječo in pretepal te bo do žive, kosti, do izgube sil, zdravja in življenja.«
Duh verskega preganjanja, v katerem so vsi živeli, je tem besedam dodal sile in resnobc. Otroka sta vstala na klopi, žena sc je s solzo v očesu spomnila, kako so njeinega moža okrvavljenega, nezavednega, z razseka-nim telesom po eksekuciji vrgli na dvorišče, kako so ga, komaj da so sc mu zacelile rane. vlekli v ječo in spet pretepali brez usmiljenja . . .
SreVii trenotnega molčanja jc izprcgovoril Marcel s krepkim in slovesnim glasom:
»Obetam, oče, pred vami in pred vsemi tu navzočimi, da nikdar ne odstopim od naše svete vere in da sem pripravljen dati se razsekati od bičev,
iztrgati si jezik in roke, segniti v vlažnih podzemeljskih ječah . . . tako naj mi pomore Gospod Bog, svet danes in na veke.«
»Amen«, dodal jc gospodar in za njim so ponovili tudi drugi.
Z mladeničevega obraza je odsevala taka moč in resničnost, črne oči so se mu bliščale v takem ognju, da so mu vsi verjeli, a Malnov je šel počasi k Marcelku, položil njegovo glavo med svoji roki in rekel nc brez ginjenja:
»Vztrajaj, moj sit, in pozdravljen nam naš brat!« Ta sc je pa pripognil do kolen in poljubil roko staremu gospodarju.
Mati sc je glasno razjokala in jc rekla ihteč:
»Ako bi me sedaj tudi za lase vlekli, ako bi me tudi brcali, moja noga ne bo prestopila praga teh pravoslavnih antikristov.«
Malinova si je s predpasnikom brisala oči, popravljala svetlo svetečo svetilko in izpregotvOrila z živahnim glasom:
»Gani se vendar, Mariš, prinesi sira, masla, ali ne vidiš, da nam jc Bog poslal goste?«
»Takoj, mama!« jc odvrnila zasol-zenn vsled ginjenja in odšla.
»Marta, zakaj tako stojite, prosim, vsedite sc in nikar nc zametujte naše koče . . . prosim bližje,« je prosila gospodinja, »ti Da Stali, vzemi Marcclka!«
Toda šc preden jc mati končala, je Stali žc potegnil gosta na klop za mizo.
Marta jc sedla in, ker je hotela dokončati začeti pogovor, je nadaljevala:
»Kako si mislite, gospodar, z Mar-cclkom? Danes je bilo mnogo ljudstva, ki so šli k čudodelnemu kraju, gotovo greste ž njimi? . . .«
»Menda so šli, a koliko ne vem,« jc odvrnil izogibajoč se, »toda jaz tne pojdem ž njimi, odpravljam se s poslednjim oddelkom, ker do shoda je še pet dni.«
»Pomislite vendar, da Marcelek je nepripravljen, ne pozna resnice naše svete vere, ako ga hočete učiti, naučite ga dobro.«
»Hm .. . poznam človeka, ki se dobro razume na sveto pismo, v Sibiriji je bil, pa se ni udal, njemu bi izročil Marcelka, sam ga bom pa peljal k sveti spovedi.«
»Kakor ukrenete, tako naj bo, samo vaša volja naj tukaj odločuje.«
Mariša je prinesla sira in masla, mati jc pa pripravila kruha in nožev.
»Prosim vas, jejte . . . . nc zaničujte našega skromnega daru, kar imamo v koči, damo . . .«
»Zahvalim, lepo zahvalim . . . Bog daj takih darov celo življenje, toda jaz nisem lačna, nisem prišla k vam na gostijo,« je govorila Marta.
»Ne odrccite. prosim, dajemo z odkritim srcem.«
hipniji in okolici mu je podelilo častno ob-:anstvo, Ribnica, Sodražica, Sušje, Dane, Gora, Jurjevica; Ribnica in Sodražica tudi g. K. Klinarju. G. Dejak je postal častni 5lan izobraževalnega društva v Vrhpolju, Vse, od šolskih otrok do zbranih gg. žu-oanov je iskreno častitalo jubilantom, že-leč jim zdravje in še mnoga srečna leta.
—	Zopet nesreča v gorah. — Dve osebi se ubili v triglavskih gorah. Iz Mojstrane nam brzojavljajo: V nedeljo sta šla dva županova hlapca v Vrata na Stenar. Oba hlapca sta se na Stenarju ubila. Sinoči so oba ponesrečenca našli mrtva.
—	Hrvatje pri sv. Očetu. Rim, 3. avgusta. Danes zjutraj so imeli Hrvatje skupno službo božjo s sv. obhajilom zopet pri sv. Petru. Navdušeno jim je govoril krški škof dr. Mahnič. Popoldne ob 5. uri pa je sprejel sv. Oče Hrvate v posebni avdijenci v prestolni dvorani. Pri vstopu so ga pozdravili pevci s pesmijo na čast presv. Srcu Jezusovemu; na kar je sv. Oče ob prestolu stoje govoril prisrčne besede, s katerimi je hvalil pobožnost, zvestobo in zlasti ljubezen Hrvatov do presv. Rešnjega Telesa. Papežev italijanski govor je raz-tolmačil zaderski nadškof. Nato je sv. Oče rflasno pevaje podelil slovesen blagoslov. Ob odhodu so Hrvatje glasno pozdravljali Dapeža z Živio-klici, kar je sv. Oče smehljaje sprejel.
—	Krvava nedelja v Črnomlju. K železniški zgradbi so začeli prihajati zadnji Sas sumljivi elementi. Posledica so poboji in pretepi, ki se pojavljajo vsako nedeljo. Pred kratkim je bil po nedolžnem zaklan gostilničar Žukič. morilec je pa ušel na Hrvaško, ker ni bilo telegrafične zveze. Nedelja, 3. avgusta, je pa bila posebno krvava. Najprej se je pojavil neki cigan, ki pa je bil samo pošteno z nožem opraskan. Hujši je bil pa drug slučaj. V Weissovi go-stilnici so se sporekli domači fantje in delavci. Odšli so v drugo gostilnico in začeli takoj, predno so naročili pijačo, boj na nož, v katerem sta bila en fant in en dc-lavec nevarno ranjena, en fant pa smrtno-nevarno. Ravnokar pa jc prišlo poročilo, da se je baje na Prelogah vršila cela bitka med žandarji in delavci. Kaj je na tem, se še ne da dognati. Z ozirom na te razmere bi bilo prav, da bi dalo glavarstvo ob sobotah in nedeljah žandarmerijske patrulje občini na razpolago. Potrebno bi bilo tudi, da bi bile telegrafične zveze tudi ob nedeljah popoldne odprte, da ne bi zločinci tako lahko ušli, kakor je morilec gostilničarja Žukiča. Omeniti je pa tudi treba, da okrožni zdravnik dr. Malerič na tak kritičen dan ni strpel doma, ampak je moral na sokolsko veselico v Metliko.
—	Požar v Mokronogu je vpepelil kozolec g. Deu-a pri pokopališču. Ob desetih zvečer v nedeljo sc je zasvetilo, pogorelo je vse do tal. Kozolec je bil poln mrve in žita, tudi nekaj voz in desk je bilo tam. Škoda je pokrita z zavarovalnino, katero bo odštel »Feniks«. Zanetila ie neprevidnost ali pa zlobna roka. Posebno pohvalno je omeniti gasilce iz Mirne in Št. Ruperta, ki so bili trenutkoma pri ognju. Gasiti se seve ni dalo, le druge objekte so varovali. Vode tam ni nobene,
—	Poročil se je v Škofji Loki Peter O s t e r c , trgovec, z gdčno Minko Ter-d i n a.
—	Avstrija in Balkan sta si najbližja soseda. Ali na Balkanu se delajo, kakor da tega ne vedo, pa pošiljajo svoja naročila industriji preko Avstrije v Nemčijo, v Belgijo, na Francosko — le pri nas nc ostane nič. Srbija jc naročila večje število lokomotiv; sedemnajst jih dobi iz tovarne Linke - Hoffmann v Vratislavi, dvajset iz Borsigove tovarne v Teglu. Francosko podjetje za lopove Schneider-Crcuzot napravi v Kragujevacu tovarno. V Belgradu ustanove nemški in belgijski kapitalisti ko-žarno. V Monakovem se je ustanovila s štirimi milijoni prometnega kapitala paro-brodna družba »Bavarski Lloyd«, ki bo vozila petrolej iz Rumunije in bo konkurirala z Donavsko parobrodno družbo. Avstrijska industrija pa gleda, kako ji jemlje tuja konkurenca zaslužek izpred nosa.
—	Kolera v Mitrovici v Slavoniji. Glasom objave kr. deželne vlade v Zagrebu je bila v Milrovici pri nekem iz Belgrada došlem in na ladji že obolelem delavcu aziatska kolera bakteriologično do-gnana.
—	Od »Glavne posojilnice«. Kot
član likvidacijskega odbora se je vpisal Teodor Drcnnig, c. in kr. vojaški topni-čarski oskrbnik v trgovski register. Izbriše sc na Ignacij Firm iz Zagorja.
—	Nenavadna slavnost se bodo obhajala v nedeljo, dne 10. avgusta t. 1. v Šenčurju pri Kranju. Minulo bode namreč 150 let, odkar jc bila župna cerkev sv. Jurija slovesno posvečena. Spomin na ta dogodek se bode prav slovesno praznoval. Že na predvečer, v soboto, bosta slavna mengiška godba in mogočni strel topa naznanjala šenčurski fari, da se bliža slovesni dan, da se bode drugi dan obhajalo v Šenčurju takozvano »cerkveno žegna-nje«. V nedeljo zjutraj ob štirih bode mengiška godba napravila budnico in ljudstvo vzbudila k slovesni stopetdesetletnici. Ob osmih bodo pričeli prihajati župljani iz
podružnic cele župnije z banderi, katere bode slovesno sprejemala godba. Dekleta in žene iz vseh vasi se bodo udeležile iz-prevoda v narodni noši. Ob devetih bode slovesna sv. maša, pri kateri bode govoril naš rojak vlč. g, Peter Bohinjec, župnik dupljanski. Popoldne ob poltreh se bodo pele slovesne litanije. Po litanijah pa se bode vršila vesclica z godbo, petjem irt srečolovom. Vstop k vesclici je prost. Čisti dobiček srečolova je namenjen za poravnavo dolga, ki ga ima še znamenje. Obenem velja ta slavnost kot obletnica bla-goslovljcnja znamenja, katera se lansko leto radi požara ni mogla obhajati. Šen-čurjani bodo okrasili svoje hiše z zastavami in v soboto zvečer po možnosti tudi razsvetlili.
—	Vojaške vaje. Povodom potovanja k velikim vojaškim vajam bodo prenočevali v Kranju in okolici naslednji vojaški oddelki: od 5. do 6. avgusta t. 1. 16. huzar-ski polk; od 9. do 10. avgusta topničarski polk št. 9, 1. in 2. baterija v Stražišču, 3. in 5. baterija ter polkovni štab v Kranju, 4. baterija v Predosljih; od 10. do 12. avgusta pa ostane ta polk v Tržiču in okolici; 7. avgusta prenočuje v Kranju 1. bataljon c. in kr. pešpolka št. 17.
—	Turisti in izletniki naj nc zamude obiskati tudi to poletje Dom na Vršiču pri Kranjskigori, o katerega vzorni snagi, iz-borni postrežbi, izvrstnem vinu in dobri jedi ter lepi uredbi je celo sodba Nemcev in Italijanov enoglasno ugodna. Zlasti sedaj ni zamuditi prilike, ko se je vreme ustanovilo, ko je ves Vršič prevlečen z nežnim slečevim cvetjem in ko v neposredni bližini začenjajo cveteti planike na Mojstrovki in Prisojniku. Torej vsaj enkrat letos na Vršič!
—	Novice iz Poljanske doline. Letina kaže, da bo še precej dobra, zlasti žito je lepo, le sadja ne bo. — Nova šola na Tre-biji je skoro dograjena, okrog šole jc obširen vrt, Le škoda, da je stavba ostala nekako preveč v zemlji in se od vzhodne strani vidi, kakor bi se bila vdrla. — Na Hotavljah, občina Trata, se je dne 10. julija vršil komisijski ogled za novo šolo, katera se ima. dovršiti do leta 1919. Šola bo v obljudenem kraju in jo bo brez dvoj-be treba v deglednem času razširiti v dvo-razrednico; v tem zmislu je tudi načrt že izbran. — Občinski odbor občine Trata bi rad poznal tisto osebo, ki to šolo imenuje nepotrebno in da se bo denar s tem zapravljal. Dotična oseba je gotovo v najbližjem sorodstvu s tistim, ki je v »Slov. Domu« trdil, da je naprava nove ceste preko Lučenj tudi nepotrebna. T° nazadnjaško mnenje omenjamo le zato, da slov. občinstvo razvidi, kako malo imajo naši liberalci zmisla in razsodnosti za napredek.
—	Novice iz Baške. Število slovenskih kopaliških gostov se množi z vsakim dnem. Med njimi sta došla včeraj gg. inženir Remec in dr. Adlešič. Nekaj je oglašenih še za prihodnji teden in naslednje dni. — Na večer dne 31. julija si je pri nesrečnem padcu čez mal zidec zlomila roko sedemletna deklica iz Novega mesta. Prvo pomoč sta ji dala domača zdravnica ter g. dr. Praunseis iz Ljubljane. Naslednje jutro so jo odpeljali na Reko. — Prihodnje dni pričakujejo v Baško štajerske poslance dr. Korošca, dr. Benkoviča in Pišeka. — Dne 2. in 3. avgusta so obhajali po vseh tukajšnjih župnijah slovesnost procijunkule ali proščenje, kot sc obhaja pri nas na Slovenskem v samostanskih cerkvah. — Za prihodnjo nedeljo, dne 10. avgusta se namerava v tukajšnjem »Narodnem domu« prirediti predavanje, pri katerem bodo nastopili gg, inženir Rcmec, svetnik Ka-lan in revizor Zadružne zveze, Pušenjak. •— Kopališki upravi je ministrstvo za javna dela dovolilo nekaj podpore, ki sc porabi v svrho ureditve kopališča in promenade. — Hotel »Velebit«, ki razpolaga sedaj s 23 sobami, sc prihodnje leto razširi. — Na zadnjem občnem zboru kopališče zadruge se je sklenilo, da se prepusti Slovencem v nakup del delnic in izvoli izmed Slovencev en član v upravni odbor.
—	Dobava rezanega lesa za državno železnico. C. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu odda potom javnega razpisa dobavo rezanega leta itd. za leto 1911,
—	Zažgal je nekdo z žitom napolnjeni kozolec posestnika Petra Križaja na Javorniku. Sosedje so hitro opazili ogenj in ga takoj pogasili, da se ni mogel razširiti. Vse kaže, da se je nekdo maščeval.
—	Poročil se je g. Josip Baštolc v Mojstrani z gdč. Marico Kravanjo v Ko-ritcnci pri Bovcu. — Poročil se je g. Karel Riedl, nadgozdar in posestnik v Le-skovcu z učiteljico gdč. Mimi Bavdek.
—	Umrla je v Sv. Križu ob morju gospa Marija Pakiž roj. Pajnič, šolskega vodje soproga.
—	Umrla je Helena Golob rojena Verovšek.
—	Nagloma jc umrl v Zagrebu knjigo-tržec Josip Sokol, star 42 let. Zadela ga je kap.
—	Vetcranci dobe sablje. Vlada jc dolgoletnim prošnjam veteranskih društev
za nošnjo orožja ugodila v toliko, da bodo smeli odslej društveni predsedniki, poveljniki in njih namestniki pri javnih nastopih nositi sablje na podlagi orožnega lista. Vzorec sablje še ni določen.
—	Za načelnika cestnega odbora v sodnem okraju Radeče je bil dne 4. t. m. soglasno izvoljen g. Josip Ravnikar, načelnik Kmečke zveze.
—	Postajališče Gozd—Martuljek. Dne 3. avgusta t. 1. se otvori med postajama Kranjsak Gora in Dovje na progi Trbiž— Ljubljana v km 196 ležeče postajališče Gozd — Martuljek za osebni in prtljažni promet. Prometni časi vlakov, ki se ustavljajo v tem postajališču, so razglašeni v od 1. maja t. 1. veljavnih voznih redih. Vozne listke izdaja čuvaj postajališča, prtljaga se odpošilja proti naknadnemu plačilu pristojbin.
—	Pogorel je minuli četrtek ponoči kozolec z 8 okni posestnika Antona Pra-protnika v Mošnjah pri Radovljici. V njem je bilo shranjeno seno in žilo. Ker je bilo oblačno in je stal kozolec osamljen za zaraščenim gričem, domači prebivalci niti opazili niso ognja. Kako je pričelo goreti, se ne ve. Zgoreli kozolec jc bil zavarovan. Praprotnik ima škode nad 500 kron.
—	Telica ga je umorila. Včeraj je dninarja Franceta Grdadolnika iz Horjula sunila telica s tako silo v trebuh, da so težko poškodovanega Grdadolnika morali prepeljati v ljubljansko deželno bolnico, kjer so ga takoj operirali. Grdadolnik je na operaciji umrl.
—	Gospodarska razstava v Karlovcu se otvori 3., zaključi pa 8. septembra letos. Začasa razstave (4. septembra) se istotam vrši hrvatsko-srbski čebelarski shod.
BARON SKERLETZ ŽE NA DOPUSTU.
Ogrska brzojavna korespondenca poroča, da jc hrvaški kraljevi komisar baron Skerletz došel 4. t. m. v Budimpešto, kjer jc v hrvaškem ministrstvu dolgo časa kon-feriral, Skerletz je nastopil včeraj štiritedenski dopust.
Štajerske novice.
š Strašen požar na Dravskem polju. Cirkovce, dne i. avgusta 1913. V soboto, dne 2. avgusta jc, kakor smo že včeraj na kratko poročali, izbruhnil pri posestniku Unuku v Pongercah v cir-kovški župniji na Dravskem polju nenadoma velikansk požar. Otroci so se baje igrali z ognjem, pušili cigarete in so tako zatrosili ogenj in bili s tem povod velikanski nesreči. Ko je izbruhnil pri posestniku LTnuku rdeči petelin, je zavel naeenkrat hud veter. Vihravo je nesel veter usodonoseče iskre in bale goreče slame od strehe na streho. Ni preteklo celo pol ure, pa so bile Pongcr-čc že skoro vse v ognju. Nenadoma je začelo goreti tudi v nekako 150 metrov oddaljeni sosedni vasi Spodnje Jabla-nje. Goreči »škopniki« raz slamnatih streli so frčali iz Pongerc po zraku v Ja-blanje in zažgali hiše. Strašno je gorelo na vseh koncih in krajih. Požarne hrambe, ki so prihitele od vseli strani, so skušale rešiti poslopja, ki jih še ogenj ni dosegel. Goreče stavbe so bile popolnoma izgubljene. Za gašenje je tudi primanjkovalo vode. Ognjegasci so z naravnost neprenosljivim naporom reševali, kar se je dalo. Po hudem naporu se jc končno vendar le posrečilo, ogenj toliko lokalizirati, da požar ni segel dalje. Nekako okrog 8. ali 9. ure so bile sosedne hiše in vasi že izven nevarnosti. Pogled na goreči vasi je bil grozen. Nepredorni dim, pomešan z ognjenim žarom, prasketanje gorečih hiš, zrnja in gospodarskega orodja se je vmešaval med kričanjem ubogih posestnikov, tuljenjem živine in vpitjem ognjc-gasccv. Večerno nebo je žarelo, ljudje so drli od vseh strani skupaj pomagat po-tnesrečencem. Pogorele so 25 posestnikom hiše in gospodarska poslopja. V ognju je uničenih več tisoč meterskih stotov izmlačenega žita, katero jc letos izredno bogato obrodilo. V požaru je poginilo več kot 10 glav goveje živine, veliko število svinj in kuretine. Požar se je širil tako naglo, da ni bilo mogoče rešiti niti živine iz hlevov. Vsem 25 posestnikom so pogoreli vozovi in vse gospodarsko orodje z živežem vred. Večinoma vsem pogorelcem so uničeni tudi vsi potrebni uradni spisi, pobotnice hranilne knjižice in več tisoč kron denarja. Skupna škoda znaša Kad 100.000 kron. Zavarovalnina ponesrečenih posestnikov znaša baje samo 30 do 40.000 kron. Najrevnejši posestniki so najslabše zavarovani. Nek posestnik, ki ima škode okrog 10.000 K, je bil zavarovan baje samo za 1000 K. Vedno gostejši požari še ljudi ne spametujejo. Lani je bil velikansk požar v Čirkovcah, predlanskim pa v sosedni Župečji vasi. Upamo, da bodo merodajni faktorji skrbeli, da dobijo ubogi ponesrečenci zda t no podporo.
š Naše prireditve. V soboto, dne 2. avgusta, so zborovale v dvorani delavskega
društva v Mariboru odposlanke Dekliških zvez. Posvetovanje je veljalo v prvi vrsti razgovoru glede gojitve narodne noše. Govorile so: M, Poljanec od Sv. Anton v SI. goricah, J. Čepe od Sv. Križa nad Mariborom, Julčka Petrovič z Dunaja, M. Ploh iz Središča in M. Drev iz Arje vasi ter dr. Kovačič, dr. Hohnjec in Franjo Žebot. — V nedeljo je bil na Ptujski gori velikanski mladeniški tabor. V cerkvi je govoril dr, Korošec, maševal je predsednik hočkega Orla, kaplan Konrad Šeško. Na taboru pred cerkvijo so govorili: predsednik dr, Korošec, dr. Hohnjec, poslanca Meško in Brenčič ter mladeniči: Felicijan z Vurber-ga, Orel Majhenič iz Hoč, Cestnik od Sv, Vida pri Ptuju, Hren od Sv. Trojice v Halozah, Orel Ploh iz Središča in kaplan Baznik. Po kratkem odmoru in obedu so Orli (uniformiranih 50) odkorakali na čelu jim godba v Št. Lovrenc, kjer se je vršila po slovesnih večernicah javna telovadba. Nastopilo je 50 telovadcev. Sodelovali so Orli iz Središča, Maribora, Hoč, Slivnice in Ptuja (z zastavo). Ljudstvo je bilo nastopa vrlih Orlov zelo veselo. Uspeh tega tabora bo, da se ustanovi v kratkem več odsekov na Dravskem polju. — Posebno lepa je bila tudi prireditev našega kato« liškonarodnega dijaštva na Gomilskcm v Savinjski dolini. Ob številnih dijaških vrstah se je zbralo tudi več stotin našega vrlega savinjskega ljudstva.
Zadnje vesli.
VOLITVE NA GORIŠKEM.
Gorica, 5. avgusta. Združeni Slovenci bodo pri ožjih volitvah za laško mestno skupino 6. t. m. oddali svoje glasove laški ljudski (katoliški) stranki. (Kandidati laške ljudske stranke so: dr. Pontoni, Simzig, Culot in Rebulla). Potemtakem bo prihodnja večina v goriškem deželnem zboru obstojala iz slovenske liberalne in laške ljudske stranke.
ZBOLJŠANJE POLITIČNEGA POLOŽAJA NA HRVATSKEM.
Zagreb, 5. avgusta. Baron Skerletz sc mudi zdaj v Budimpešti, kjer je glede rešitve hrvatskega vprašanja konferiral z grofom Pejacevichem. Kraljevi komisar sc vrne v Zagreb, kjer bo konference s strankami nadaljeval, preden predloži grofu Tiszi končne predloge. Hrvatsko - srbska koalicija je v zvezi s Seljačko stranko pripravljena vlado na temelju nagodbe podpirati. Ali je s tem pakt s stranko prava prenehal, kakor je »Hrvat« trdil, pa se še nikakor ne more zagotovo reči. Tudi ni še gotovo, ali koalicija stori kake koncesije starim unionistom, kakor trdijo to frankov-ci, ampak je to celo neverjetno. Sicer pa se še ne ve, za kaj se bo odločil Tisza. Milinovci izjavljajo danes, da koalicije ne bodo ovirali, ako bo Hrvatom prinesla stvarnih koristi, zlasti pa zahtevajo izboljšanja polažaja kmetskega stanu,
MIROVNA POGAJANJA.
Dunaj, 5. avgusta. »Neue Freie Presse« piše, da stoji konierenca glede KavaU pred odločitvijo, in sicer v zmislu grških zahtev. Bulgari žele, da bi to vprašanje končno rešila mednarodna konierenca, Splošno se pričakuje ,da se mir še tekom tega tedna podpiše, mogoče pa že jutri.
VESTI O DANEVU.
Dunaj, 5. avgusta. O aretaciji dr. Daneva do zdaj še niso dospele nobene ofi-cielne vesti,
London, 5. avgusta. »Daily Telegraph« trdi, da je dr. Danev vporabljal tajne fonde v nepravilne namene.
Ljubljanske novice.
lj Umrla je gospa Lucija Kopač po-domače Šmajhelnova, velika dobrotniea Vincencijeve družbe. Pogreb bo v sredo, dne 6, avgusta, ob 4. uri iz hiše žalosti v Metelkovi ulici. Člani Vincencijeve družbe naj se blagovoljno pogreba udeleže.
lj Na oklicih so: J. Vanek, deželni inženir z Marijo Kopše. — Franc Rado-van, zobotehnik s Frančiško Fajgel.
lj Železniška uprava in posebni vlaki v Postojno. Od raznih strani smo dobili pritožbe, da jc v vozovih posebnih vlakov, ki so v nedeljo vozili iz Postojne, bila splošna tema. Tudi ene luči ni bilo. To je že iz varnostnih ozirov nedopustno. To je škandal za železniško upravo, ki se naj nič več ne ponavlja.
lj škandalozne razmere. Naš dunajski poročevalec je bil da'nes žc od druge ure oglašen za nujni pogovor. Kljub temu je prišel na vrsto šele ob pol 1. uri popoldne. Ali je krivda teh škandalov morda v Ljubljani? Bo treba temeljito preiskati in take razmere odločno odpraviti!
lj Glede tifusa v Mostah smo dobili od merodajne strani naslednje poročiloi: Bolezen se je pojavila v sedmih hišah takozvanega Predovičevega sela, to je skupine eno- do dvonadstropnih delavskih hiš, ki tvorijo posebno Predovičevo selo imenovano ulico. V ostalem delu Sela vladajo normalne zdravstvene razmere. Iz okol-
nosti, da je prvih 11 slučajev izbruhnilo eksplozivno, takorekoč hkrati, se da sklepati, da se je skoraj gotovo okužil eden treh vodnjakov, ki so prebivalcem Prcdo-vičevega sela na razpolago, po izločilih za tifusom obolelega človeka in da sc je tako bolezen razpasla po teh hišah. Zaraditega In ker preide pri tifusu od okužbe do obolenja po več dni, se bo v prihodnjih dneh morda pojavilo še nekaj slučajev. Doslej je obolelo 18 oseb, ki so se vse takoj oddale v deželno bolnišnico. Vse tri sumljive vodnjake je oblast takoj zaprla in vrhu tega razkužila, ker je prebivalcem na razpolago voda iz bližnjega iztoka mestnega vodovoda. Prebivalci prizadetih hiš, pri katerih bi se še lahko pojavila bolezen, so pod strogo zdravniško kontrolo, tako da se jih v slučaju obolenja takoj lahko izolira in odda v bolnišnico. Stanovanje, hišna oprava, perilo itd. obolelih se je takoj natančno razkužilo, istotako se je izvršila razkužba stranišč in greznic. Tako je upati, da se bo ta lokalna epidemija kmalu zatrla.
lj Umrli so v Ljubljani: Klančar Fran, 3 dni. — Belak Florijan, 21 let. — Zakraj-šek Angela, 29 let. — Pristov N., mrtvo-rojenec. — Narobe Jakob, 50 let. — Av-belj Franja, 63 let . — Birk Štefan, 70 let. — Oberšek Pavla, 31 let. — Korenčin Lu-dovik, 61 let, — Šuster Jurij, 36 let. — Rome Bernard, 19 let. — Špolar N., mrtvo-rojenec. — Butara Ivana, 7 mesecev. — Žitnik Ana, 4 mesece. — Matko Ana, štiri tedne. — Lavrič Fran, 68 let.
lj Nesreča. Včeraj je 431etni sirar Anton Kolenc padel na Glažuti z voza ter si zlomil desno nogo. Pripeljali so ga v dežeino bolnico.
lj S trga. Danes je na trg nek Vipavec pripeljal 42 škatelj sadja, katerega so prekupčevalci naglo pokupili. — Tržno nadzorstvo je včeraj konfiskovalo raznim strankam 12 kg gob, ki so bile že nagnite in črvive.
Razne stvori.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand v Belgiji. Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, ki je bival od 5. julija s svojo rodbino v Blankenberghcju, je došel 1. avgusta v Bruselj. Prestolonaslednik potuje inkognito kot grof Arstetten. Spremlja ga njegova žena s tremi otroci in svakinja grofica Chotek.
Nevarno obolel je škof v Nevtri grof Batthyani. Vnela so se mu pljuča.
Splošna stavka v Milanu. Dne 4. t. m. se je v zvezi z stavko kovinarjev proglasila splošna stavka. Uslužbenci poulične železnice so svojo službo zapustili. Med stavkujočimi in tistimi, ki niso hoteli stavkati, je bilo več spopadov. Na vozove poulične železnice so metali kamenje. Več šip je bilo pobitih. V plinarni se dela naprej.
Stavka v Barceloni. Predilnice so še vedno zatvorjene. Stavkujoče delavstvo je mirno. Zaprli so 16 oseb, med njimi več anarhistov.
Kruppov škandal. Dne 4. t. m. je predlagal v razpravi Krupp zastopnik obtožbe vojnosodni svetnik Welt: Tilian naj se obsodi v devetmesečni zapor in naj se iz službe odpusti, Schleuder naj se obsodi v osemmesečni zapor in naj se degradira, Hinst naj se obsodi v devetmesečni zapor in naj se iz službe odpusti, Schmiedu naj se prisodi šestmesečni zapor, Droseju trimesečni zapor, Hogeju trimesečni zapor, Pfeiferju enoletni zapor in izguba službe.
Grški morski roparji oropali rumun-fcko znanstveno ekspedicijo. Grški morski roparji so 11. julija napadli pri Brajli rumunski parnik »Caesarul Trajan«, na katerem je bilo 123 članov društva naravoslovcev iz Brajle. Roparji so potnike popolnoma oropali in prepustili parnik na morju svoji usodi. Kapitan laškega parnika »Emilija«, Tonetti, je zadel na parnik, vzel na svojo ladjo po Grkih obropane naravoslovce in jih odpeljal na Krf, kjer je o dogodku poročal.
Strašne povodnji v Galiciji. Iz Prze-mysla se 4. t. m. poroča: Povodnji so vedno hujše. Mesto Przemysl je d e -Joma poplavljeno. Več hiš se je podrlo. Reka San še vedno narašča. V eni vasi pri Przemyslu je moralo prebivalstvo na strehe pobegniti. En mož je utonil. V neki drugi vasi je voda odnesla mlin z jezom in poplavila 44 hiš. Neko hišo je voda odnesla pred most.
Nova jezuitska visoka šola v Orientu. Jezuiti otvorijo 1. septembra v Beirutu pravno fakulteto in visoko šolo za inženirje. Drugo leto nameravajo jezuiti otvo-riti visoko trgovsko šolo in poljedelsko akademijo.
Suiragetke povzročile škandal v londonski katedrali sv, Pavla. V londonski katedrali sv. Pavla, na katero so protes-tantje strašno ponosni in ki jo smatrajo za glavno svoje svetišče, so 3. t, m. udrle sufragetke k večerni protestantovski po-božnosti. Motile so pobožnost in kričale. Pravoverni protestantje so planili nanje, Vnel se je pravcati tepež, Molitvcnike so metali v sufragetke, ki so jih s silo metali
iz katedralke. Le s težavo so vrgli sufragetke iz cerkve sv, Pavla.
Angleški škandal Krupp. Angleška policija je uvedla preiskavo proti več uradnikom angleškega vojnega ministrstva, ki so osumljeni, da so jih tvorničarji podkupovali. Prizadetih je 10 narednikov in nekaj častnikov.
Kolera. V Stefanistiju pri Bukareštu so trije z Bulgarskega došli cigani umrli za kolero.
Nesreča pri zabavi. Iz Paderbona se poroča: Na velikem vrtiljaku se je zlomil vijak in dva vozička, zgrajena v podobi aeroplana, ki sta padla med gledalce. Dvoje deklet je smrtno, en deček težko, deset oseb pa lahko poškodovanih.
Napad na avtomobil. V rimski Kampanji je bil avtomobil bankirja Pa-risija napaden s streli iz pušk. Štirje člani obitelji xo bili ranjeni, med njimi 311etni sin Aleksander težko, vendar pa no smrtno. Neki železniški čuvaj je videl tri sumljive osebe, ki so se potikale po okolici. Dva napadalca t-;o prijeli.
Avtomobilska nesreča. Dva mrtva, 14 ranjenih. Iz Londona. Štiriintrideset delavcev drevesnice v Waltham Crossu se je z motornim omnibusom vračalo z izleta. Na strmi cesti blizu Iiiddesdona se je moral avtomobil izogniti nekemu kolesarju, pa se je prevrnil. Delavci so bili pomotami z voza. Eden je bil na mestu mrtev, clrugi je umrl na poti v bolnišnico, li jih je težko poškodovanih, med njimi jih je šest v smrtni nevarnosti.
Zverinski roparski umor v Bukovi-
ni. V Cernavki sta vlomila dva roparja v hišo vdove Koropecki. Ko se jima ustavi 91etni vdovin sin Jurij, popade en ropar sekiro in dečku glavo odseka. Roparja sta nato pobegnila. Dognali so, da sta roparja brata Jurij in Allasz Mot-tok. Zaprli so ju v občinski zapor, a sta iz njega ušla. Allasz Mottok se jc že drugi dan vrnil in se sam sodišču javil, Jurija Mottoka so pa prijeli v nekem gozdu, kjer se je skrival.
Hčerka gosp. Bernatoviča je odpotovala danes v Pariz, da nakupi najnovejše jesenskem zimske pariške modele.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 5. avgusta 1913.
Pšenica za oktober 1913 . . .	1138
Pšenica za april 1914.....11 84
Rž za oktober 1913.....8-91
Oves za oktober 1913 ....	8'24
Koruza za april 1914.....8'07
Koruza za maj 1914.....7'38
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je po dolgem, mukepolnem trpljenju, vdana v božjo voljo preminila naša ljubljena mati, odnosno teta in sestrična, ga.
Lucija Kopač roj. Irpolec
bivša gostilničarka in posestnica
včeraj v ponedeljek ob 4. popoldne v 51. letu starosti.
Pogreb nepozabne rajnice bo dne (i. avgusta ob 4. popoldne iz hiše žalosti Metelkova ulica št. 4 na pokopališče. k sv. Križu v lastni grob.
Pokojnico priporočamo vsem v pobožno molitev in blag spomin.
Maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Srca Jezusovega.
Na žel jo pokojnice se venci hvaležno odklanjajo.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 300-2 m, sred. tlak 730-0 mm
V Ljubljani, 5. avgusta 1913.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube naše iskreno ljubljene sestre, gospodične
Frančiške jsnežiC
došlo nam jo toliko dokazov prisrčnega sočutja, da nam ni mogoče vsakemu posebej se zahvaliti. Posebno so zahvaljujemo prečastlti duhovščini ter gospodičnam učiteljicam na liceju in za darovane vence, ki so ji darovale, obenem pa tudi prijateljem in znancem, ki so se v tako lepem številu udeležili pogreba, bodi prisrčna zahvala.
Ljubljana. 5. avgusta 1913.
Rodbina Janežič.
Cas opazovanja	Stan jo barometra v min	Toinpe-rntura po Celziju	Vetrovi	Nobo	: t s ; Z >
9. zveč.	7334	18-5	sl. szah.	jasno	00
7. zjutr. 2. pop.	733 0 732-2	147 27-0	sl. jjzah. p.m.jzah.	megleno jasno	
Srednja včerajšnja temp. 20 2°, norm. 19 6>>.
Za trgovino na deželi se išče
izobražen	2315
ei
11 « « W
rr r, a

IfcŠT Vešče potniške
proti visoki proviziji išče H. L. Lowen-stein, Frankobrod o/M. Mittehveg 47. 2.nu
Ponudbe pod znamko „A. Z. 101" poste restante Ljubljana (gl. pošta).
Sanist
išče službe.
Dela tudi v posojilnici. Nastopi lahko takoj. — Pojasnila daje:
Župm urad Loški potok,
pošta Travnik. 2317

TJ žalostnim srcem javljamo vsein znancem, da jc naš preljnbljeni sin,
JU
oziroma brat in slric, velečastiti gospod
Janko Marenčič
knezeškofijski tajnik
danes popoldne ob 3/4 2, previden s sv. zakramenti za umirajoče, 34 let star, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika bo v sredo dne 6. avgusta ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Kranj.
Prerano umrlega priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Kranju, dne 4. avgusta 1913.
2320
Žalujoči Marenčičevi in Lcskovčevi.
ZAHVALA.
Josip Petkosig, posestnik in trgovec, zahvaljuje se najsrčneje, kakor tudi v imenu hčerke, sina in sorodnikov za izraženo sožalje povodom bridke izgube svoje ljubljene, skrbne, nenadomestljive soproge.
Posebno sc zahvaljujemo prečast. gospodu Barletu, mestnemu župniku, za mnogobrojna toložila v njeni mučni bolezni, gosp. dr. Benjamin Ipavic-u za njegov vestni in skrbni trud, dalje strežnicam častitim sestram v Marijinem domu, zadrugi krojačev in krojačic, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov, trgovskemu stanu in vsem drugim prijateljem in prijateljicam za izraze sožalja in sočutja in tolažbe v njeni bolezni in za spremstvo k večnemu počitku.
Bog plačaj!
V Ljubljani, 5. avgusta 1913.
Žalujoči ostali.
			
		' • \ " • v	
C. kf.
ppiv.
obena zavarovalnica
iicurazioni Generali v Trstu
ustanovljena leta 183 1.
Jamstveni zakladi znašajo nad 434- milijonov kron.
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje.
	meseca julija 1913	od januarja 1913
Vložilo se jc ponudb.......	1995	12.764
za zavarovano vsoto .......	K 15,628.187'68	K 110,938.989-88
Izgotovljenih polic jc bilo.....	1688	9852
za zavarovano vsoto .......	„ 12,720.357'79	„ 86,205.007' 18
Naznanjene škode znašajo.....	895.833'05	„ 7.170.930-26
Po svelu.
Naraščanje prebivalstva v Rusiji.
Kakor poročajo iz Peterburga, šteje Rusija po sedaj izdani statistiki čez 171 milijonov ljudi. Od zadnjega ljudskega štetja leta 1897. je narastlo število prebivalcev za 42 milijonov. Ako bo tudi v prihodnje tak naraščaj, pa bo imela Rusija v desetih letih čez 200 milijonov prebivalcev in v doglednem času četrt milijarde.
Imeniten osel. V francoskem obmorskem mestu Brest se nahaja otroško zavetišče, v katero se sprejemajo otroci mornarjev, gasilcev, orožnikov in delavcev vojne mornarice. Zavetišče nosi ime cesarice Evgenije, ki ga je ustanovila in republika je ta naslov spoštovala in ohranila. V tem zavetišču imajo tedaj osla, ki nosi iz občinske kuhinje hrano za otroke. Ime mu je Odisej. Odiseja pozna cel Brest in Odisej uživa tudi to predpravico, cla sme v arsenal vojne mornarice, kamor nobeno drugo živo bitje — razen uslužbencev in straže seveda — stopiti ne sme. Na dvorišču se namreč nahaja majhna trata in ondi se sme Odisej pasti. Te dni se je pa Odiseju nekaj neljubega pripetilo. Pri orožniški straži v arsenalu jc imel službo mlad častnik, ki mu razmere še niso bile znane. Tu vidi mirnodušno prihajati nekega osla, ki se tebi nič meni nič poda skozi glavna arsenalska vrata na dvorišče. Na svojo veliko grozo in začudenje je častnik tudi videl, kako se straža niti zmenila ni za žival in jo pustila skozi. Razjarjen skoči častnik k straži in zavpije, zakaj se ne drži predpisov. Vojak mu ves zmeden odgovori, da je ta osel državni uradnik. »To je cesaričin osel, gospod poročnik.« Častnik se še bolj razljuti in pravi, da jc Francija republika in nc pozna nobene cesarice. Diktiral je stražniku ostro kazen, Odiseja pa so nevljudno zapodili iz arse-nala. S tem pa Odisejeva stvar še ni bila izgubljena. Zavzel se je zanj neki straž-mojster in rekel, da ima Odisej svoj privi-leg arsenalske paše zapisan črno na belem v nekem starem odloku pomorskega prefekta. Šli so in premetali cel arhiv in končno res našli dotični dokument iz leta 1882. Odisej je dobil svojo pravico nazaj in se zopet mirno pase po arsenalskem dvorišču.
Sto milijonov kron škode na Ogrskem. Iz Budimpešte poročajo listom: Po uradni cenitvi znaša škoda, ki so jo provzročile na Ogrskem zadnje po-vodnji, 100 milijonov kron.
Kolera divja po uradnih poročilih fz Belgrada strašno v Kumonovu. Umrlo je za njo že več sto ljudi. Medtem ko divja na jugu strašno kolera, je pa zadnje dni na njej le malo oseb obolelo.
Juristinje na Nemškem. Dasi ženske na Nemškem niso pripuščene k drugemu državnemu izpitu iz prava in pravnice tudi nimajo dostopa v državno službo, se vendar število domačih jurislinj na nemških univerzah stalno množi. Leta 1910. je bilo 32 dijakinj pravnic, leta 1912. 39 in letos jih je 47. Doslej se nahaja v javnih in zasebnih službah 12 juristinj: 1 pri obrtnem nadzorstvu, ena v mestnem uradu za pravne nasvete, 3 vodijo zasebne pisarne za pravno varstvo za ženske, 1 vodi osrednjo pisarno za mladinsko skrbstvo, 2 sta urednici, oziroma časnikarici itd. Plača znaša 1200 do 4000 mark.
Sibirija svetovna žitna zakladnica. Gospodarski poročevalec nemškega generalnega konzulata v Peterburgu, dr. Hollmann, trdi, da Sibirija, znana v agrarnem svetu po svojem velikem izvozu sirovega masla, postane v doslednem času svetovna zakladnica pšenice. Ploskev, sposobfaa za setev, sc ceni na 6 milijonov desjatin (desjatina jc 109 ha) in po tem vsa letina pri poprečnem pridelku 50 pudov na desja-tino na .100 milijonov pudov (1 pud jc 16-38 kg). Za preživek domačega prebivalstva in za setev sc potrebuje 150 milijonov pudov, torej bi sc jc lahko šc 100 do 150 milijonov pudov izvažalo, ko bi bile ugodne prometne zveze. In ker se žilavo dela na izboljšanje vodne ceste z velikih sibirskih rek v Evropo, bo sibirska pšenica v bližnji prihod-njosti poplavila svetovni žitni trg.
Prusija za vzgojo šoliodrasle ženske mladine. Na Pruskem imajo žc ob-širnci in visoko razvite, ustanove za vzgojo šoliodrasle moške mladine. Pri tem delu jc država sama na prvem mestu. Sedaj je pa prusko naučno ministrstvo izdalo odlok, glasom katerega ima biti odslej te skrbi deležna tudi ženska mladina. V proračunu za leto 1913. so v ta namen že določena primerna državna sredstva. Zanimivo je, kako pruski miinister utemeljuje svojo odredbo. Pravi namreč med drugim: »Kdor hoče vzgojiti telesno in nravno močan, bogaboječ, kralju in domovini zvest rod, ta mora pomagati tudi za to skrbeti, da bo ženska mladina na duši
in telesu zdrava, na znotraj utrjena in oborožena z onim znanjem in zmožnostmi. ki so ji kot bodoči moževi pomočnici, vzgojiteljici otrok, gojiteljici družinsko sreče in kot nositeljici in varuhinji nravnili šeg neobhodno potrebne.«
Princ in igralka. Bivši princ Nikolaj Tliurn-Taxis sc jc odrekel vseh časti in naslovov in sprejel ime grofa Iloclistatta, da sc jc mogel zaročili z gledališko igralko Klaro Reisenberger. Klara je nenavadna lepotica in hčerka novosaclskega tiskarja Reiscnbcrgcrja. Poroka bo 28. avgusta v Meranu.
10.009 dolarjev za moralno opero. Iz Newyorka javljajo, da jc ameri-kanski Musica). Club razpisal intere-santno nagrado, ki ima namen, vzpostaviti ravnotežje med odurnim in po amerikanskem okusu opolzkimi snovmi. ki navadno tvorijo jcclro modernih oper. Klub jo sklonil ustanoviti nagrado 10.000 dolarjev za opero, koje dejanje so no bi pogrezalo v one sfere, v katerih jo doma pohujšanje in škan-daloznosi.
Boj muham so po ameriškem zgledu napovedali na Francoskem. Policijski zdravstveni urad v Parizu je izdal pol milijona letakov, na katerih se ljudstvo opozarja na veliko nevarnost muh kot prena-šalk bolezenskih kali in poživlja na naj-neizprosnejši boj proti njim. Šole in županstva so dobila nalog, da ljudstvo pouče in podpirajo v tem boju.
V Budimpešti kakor na Dunaju. V Budimpešti živi, kakor je razvidno iz madžarske Statistike iz leta 1910., 38.154 Slovanov, in sicer: 20.359 Slovakov, 500 Čehov, 5782 Poljakov, 3972 Srbov, 2796 Hrvatov in 242 Rusinov. Da ta Statistika ni zanesljiva, je razvidno iz dejstva, da so leta 1910. tam 25.168 Slovakov našteli. Madžari štejejo Slovane po dunajskem vzorcu. Madžarov je baje 756.070, ali med njimi je 203.687 židov. Nemcev biva v Budimpešti 78.882, a Rumunov baje lc 2777.
KNJIGOTRŽTVO.
Večna molitev. Cena z rdečo obrezo 3 K, z zlato obrezo 3 K 90 h, v najfinejšem šagrinu z zlato obrezo (mesto (i K 50 h) znižana cena 4 K 50 h. — Ta molitvenik, ki jo namenjen skupnemu češčenju. presvetega Rešnjega Telesa, je povsod tako znan in priljubljen, da ga ni potreba posebej priporočati.
Sv. Frančiška Šaleškega Filoteja, ali navod k bogoljubnemu življenju. Cena z rdečo obrezo 1 K 80 h, z zlato obrezo 2 K 40 h, fina izdaja vatirane platnice 3 K 60 h. — Molitvenik obsega nad 500 strani; svetnik je položil vanj za ljudi živečo tudi med svetom naj-krasnejše nauke, kako lahko v kate-romkol i stanu in poklicu služijo Bogu in vztrajajo na potu resnice. Dodcjan je tudi molitvenik.
Molite bratje. Molitvenik arskega župnika bi. Janeza Vianeja. Z velikim tiskom. Cena z rdečo obrezo 1 K 20 b, z zlato 1 K 80 h, v šagrinu 2 Iv 40 h. — Ta molitvenik obsega zolo lepe molil-ve ter je radi velikega, razločnega tiska priporočljiv posebno za slabovidno. Odlikuje se tudi po zelo priročni žepni obliki.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Lip itMmijt
obstoječe iz treh sob, kuhinje in pri-tiklinami v Kožni dolini, se odda za november. Poizve sc pri Franc Kuncu, fotografu, Wolfova ulica 6. 2311
Akviziterje
sprejme pod najugodnejšimi pogoji zavarovalnica. — Ponudbe pod »Sijajna bodočnost« na upravništvo „Slovenca".	2177 4 — 1
Proda se:
amer. harmonij
s 13 registri, pripraven ze oratorije in društva, pisalni pult, klečalnik in umivalnik z marmornato ploščo. — Ogleda se v Bazingerjevem sladišču. Cena sc izve na Mestnem trgu 10. 2208
Naravna
Bilinsha lisla voda
najbogatejši alkalični (natron - lithion) kistec na Češkem. Izborila dieteiična nami iu pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851
se takoj odda na Ambroževem trgu številka 10.
310
pošini zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa iz malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar 6. Piccoll, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodCkih in v storilizir, steklenicah.
2961
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono.	336
Poštni predal 12/160 Ogrsko

Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8
priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni.
vsa, v vVVV v-^^vvvsaaJ^^-v-vvv^zSvvnSE-
Sanatorium Emona L^S
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šet-zdravnik: Dr.Fr. Dcrganc, primar. I.klr.odd.dež.boln-
V- -.-"ATV V^T- ^Tvv^TT ...TT".
1 Odkar zaitrkuiem in iužnam!
sladni čaj
ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku iu sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redilnega sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy-jevega sladnega čaja, znamke S L A D IN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po ID zavitkov K 10 — franko. Zavitek '/, kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zatogo na Dunaju: v lekarnah Trnk6czy. Schonbrunner-straile 109, Radeckyplatz 4, Josefsiadter-straiie 25. V Gradcu: Sackstralle 4. 109
novili, lepili stanovanj s predsobo, dvema sobama, kuhinjo in pritiklinami ter vpeljavo vodovoda
oddam s i. novembrom 1913.
Vsakdo, ki želi bivati v lepem, zdravem kraju, naj si jih ogleda v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta št. 181 v
bližini državnega kolodvora. — K vsakemu stanovanju pripada tudi del vrta.	2231
zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vajen vseh gozdno obratnih opravil, kakor tudi manipulacije na žagi, se išče za takojšnji nastop, ali vsaj do konca avgusta t. 1. Pogoj primerna gozdarska izobrazba in nižja državna skušnja.
Ponudbe, opremljene s spričevali in s poročilom o dosedanjem službovanju, se naj naslove na: Stolni kapitelj v Ljubljani.
?' I
Mesarji, zahteoajte
v svojem lastnem interesu nemudoma prvi slovenski bogato ilu-strovani cenik 1913, koles in posameznih delov, ki je pravkar izšel, brezplačno in poštnine prosto. Preglejte istega pazljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah.
Karel Camernik $ Ko. Ljubljana
Dunajska cesta it. 9—iz.
Specigalna frjgooina s kolesi, motorji, automobiii in posameznimi deli. mehanična deiaunica in garaža.
o cs 10
III
oben gostilničar, natakar ali natakarica, sploh nobena hiša, ki ima kedaj opravka z gosti,
ne bi smel biti brez znamenite strokovne knjige
auk o serviranju.
Knjiga razpravlja na 96 straneh o postrežbi, razven tega ji je dodanih 95 tabel z raznovrstnimi vzorci in 338 natornimi slikami.
Knjigo naj bi si oskrbela tudi župnišča.
V platno vezana knjiga stane K 51-, po pošti K 5-50, po povzetju K 570
•
Naroča sc pri »Deželni zvezi gostilničarskili zadrug na Kranjskem« ali pri upravništvu »Gostilničarskega Vestnika«, Ljubljana, Gradišče št. 7. Pošilja sc
Id nrrtfi tinnrni nh<"in;	,
le proti naprej plačani naročnini ali proti povzetju.
2284
Izdaja konzorcij »Slovenca«.

Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Mihn Moškerc
"7U7PUU7PUPUPPP7P7UPU " !PU"" "! "!"!!  """"""""! " !!U7P