29. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 7. febrnvarja 1898.
XXXI. leto.
I*ha>jh vsak dan «»e*er, laimii nedeljo in praznike, ter velia po pofiti prejenian ta a vst ro-ogersk c detel« aa vse leto 15       , ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeritn mesec 1 gld. 40 kr. — Z» Ljubljana ^tpt pošiljanja na dom ea vee leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na ujeaec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poltmna anala. — Na naročbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se no oeira. Za oznanila plačne m o<i itinstopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jeden k rat tiska, po f> kr , ce se dvakrat, in po 4 kr., če Be trikrat ali večkrat trnka. Dopiai naj ae iavole frank o vat.  — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniitvojena Kongresnem trgu št. 12. Upravuiitvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. J. vse administrativne stvari.
T o let ton sat. «.-*--
Novi civilnopravdni red in slovenščina.
Jezikovne naredbe, izdane za Češko in Moravsko, katere so Nemcem dale povod upora, ki pretresa državo v njenih temeljih in ovira parlamentarno življenje že blizo leto dni, na nas Slovence nimajo neposrednega upliva, — one de za češko prebivalstvo v Šleziji nimajo veljave. Vendar pa imajo za nas načelno vrednost. Osvedočeni smo, da jezikovne uredbe, katere se končno doženejo za Čehe, se morajo raztegniti prej ali si*j tudi na druga slovanska plemena. Za sedaj nam je to raj vpošte-vati samo naredbe, katere stoje v veljavi glede slovenščine pri sodiščih, in določila civilnopravdnih zakonov ter nanje se nanašajoč h naredb, kolikor silijo na to, da se morajo solišča ozirati na jezik pravde i h strank in druzih, pri obravnavah utelešenih oseb.
Novi civilnopravdni zakoni nikjer ne vrejajo jezikovnega vprašanja, marveč so se mu izognili namenoma, da niso provzročili težav, katera bi ovirale celo preosnovo. Pač pa se je v Čl. I. odst 2 vpeljavnega zakona k civilnopravdnemn redu izreklo, da ostanejo v veljavi vsa, v drugih zakonitih pred-psih se nahajaj«, ča določila o takih stvareh, ki niso vrejene v civilnopravdnem redu. In na to določbo se opira nadaljna veljava § 13. o. s. r. jezikovnih naredb, kakor je sakonodavec sam pri več prilikah izrecno in avtoritativno zatrdil.
Istina je, da jesikovne naredbe ne predpisujejo razaežne rabe slovenščine pri sodiščih, one marveč določajo, v koliki meri najmanj morajo sodišča rabiti slovenččino, — razsežnejši rabi pa ne stavijo nikakih mej; oni, kateri stavijo meje razsežnejši rabi so — sodišča sama.
Če bi bila sodišča naklonjena slovenščini, morali bi imeti na Štajerskem — celjsko in mariborsko okrožje — in v slovenskih okrajih na Koroškem ravno toliko slovenščine pri sodnih uradih, kakor je imamo na Kranjskem, ker za vse te pokrajine veljajo ista določila, namreč ministerski nkaz od dne 18. aprila 1882, št. 20.513 ex 1881, ■ katerim se je prej samo za Kranjsko veljavna naredba od 5. septembra 1867, št. 8636 raztegnila na celi, ravno omenjeni obseg z dostavkom, da, kar je bilo prej le kolikor moči in kolikor se
storiti da (nach MogIichk*ifc utid Tunlichkeit) zapovedano, se ima odslej brez te ntesnitve vršiti. Naredba iz I. 1882. je od jednem odpravila utesnitev, da bi se slovensko nradovalo samo s strankami, ki ne znajo nemški. Deželnemu sodišču v Celovcu se je z ministerskim ukazom od dne 24 novembra 1885, štev. 20.486 vrhu tega še posebej zapoved, lo, da se ima točno ravnati po ukazu iz 1. 1882. Celo v območju tržaškega vifijega sodišča morale bi biti pri blagohotni praksi razmere ugodnejše kak* r so, če prav ima za ta obseg samo ministerski ukaz od dne 15. marcija 1862, štev. 865 veljavo, ker tudi v tem uk*zu so zapovedani zapisniki v slovanskem jeziku, čeprav samo s strankami jedino slovenščine zmožnimi, in se zahteva, da so sodniki in državni pravdniki vešči slovanskega jezika, da je moči voditi obravnavo v slovanskem jeziku.
Naj bode tu omenjen tudi še ministerski ukaz od dne 25. junija 1883, št. 9250 višjemu državuemu pravdništvu v Gradcu, v katerem se zapoveduje, da se imajo sestavljati obtožn>ce v slovenskem jeziku, kadar je opraviti z obtoženci, kateri so se slovenski zagovarjali. — Ta ukaz priporočamo osobito zagovornikom na Štajerskem in Ko-roškem ter menimo, da jim ne bode težavno izvo-jevati naravnost od ministerstva, da se mu pokore državna pravdništva v Celju, Mariboru in Celovcu. Pri kolikaj dobri volji morala bi 3e po tem ukazu pa tudi ravnati državna pravdništva na Primors kem.
Toliko o naredbah. Sedaj pa naj označimo, koliko novi civilnopravdni zakoni in oziroma naredbe nplivajo na to, da se morajo sodišča ozirati na jezik pravdnih strank in drugih pri obravnavi udeleženih oseb. — „Slovenski Narod" je že v svoji 283 številki od 31. decembra 1897 prinesel poziv „našim odvetnikom", v katerem opozarja na nekatere določbe novih zakonov, ki tu prihajajo v poŠte v. Ta poziv hočemo v nekaterih ozirih popolni ti.
Pred vsem naglašamo. da ustno postopanje samo na sebi je že napredek za slovensko urado-vanje. V kljub člena 19. temeljnih zakonov in vklj b vsiiu ministerskim ukazom bi se slovensko urado-vanje tudi na Kranjskem ne bilo do te stopnje razvilo, da nimamo od 1874. leta ustnega postopanja za kazenske stvari.  Vrhu tega je v novem postop-
niku in odnosnih naredbah mnogo predpisov, vsled katerih se bode morala slovenščina v š rši meri rabiti. Tako veli § 212. c. p. r , — da se zagotovi pravilnost in natančnost zapisnikov — „da jo zapisnik predložiti strankam v prtgled ali gajim prebrati. Strankam je dopuščeno, ko so pregledale zapisnik ali se jim je prebral, opozoriti na tiste stvari, v katerih se vsebina razprave, kakor je razložena v zapisniku, ne sklada z dejanskim tekom razprave". Iu § 343. c. p. r. ukazuje, „da je zabe ležek priči in pri zasližbi navzočim strankam predložiti v pregled ali ga, ako bi se to zahtevalo, na glas prebrati.   V zapis
nku je opomniti,......ali in kake ugovore so
stranke ali priča oglasile zoper zapisnik".
Tu je toraj striktni ukaz zakona, da so izjave strank in prič, kakor so se zabeležile, predložiti jim v pregled ali jim prebrati. Oboje nima smisla, če te izjave niso zabeležene v jeziku strank ali prič. Kako naj stranke in priče pregledajo zapisnik, če ga ne umejo in kaj hasni jim ga pročitati, če je napravljen v njim nepoznanem jezika? In kako naj stranke in priče ugovarjajo zabt-ležbi, če se je izvršila v njim neumljivem jeziku? Proti takim zapisnikom je pred vsem utemeljen ugovor, da se ni napravil v tistem jeziku , katerega je stranka govorila. Ne dvomimo, da se bode proti tej zapovedi pri izvenkranjskih Bodiščih mnogo grešilo, zanašamo se pa tud', da se stranke in njih zastopniki uprejo taki praksi in si eventuvalno pri ju8tičnem ministerstvu izvojojejo od sodnikov zapriseženo izpolnovanje zakonov.
Velikega pomena j-> dalje določba § 215 poslovnega reda v zvezi z § 79 zakona o sodni organizaciji in § 191 posl. reda. Prvi § veli, da se morajo čiatopisi odločb o pravnih Ukh takoj pri prizivni instanci v tolikih izvodih napraviti in doposlati sedišču I stopnje, kolikor jih je razven jednega, ki se pridene spisom, potreba za obveščenje strank. § 70 za k. o sodni organizaciji in § 191 posl. reda pa določata, kdo podpisuje sodne odpravke. S temi določbami smo rešeni prakse, ki je b la naravnost ponižujoča za slovenske sodnike. Višja sodišča so dosedaj velevala prvim sodiščem svoje nemške razsodbe prevajati na slovenščino ter jih izdajtti strankam v obeh jezikih.
LISTEK.
Bohinjski Herodot.
(Spisal Protena.) III.
Dr. Janez Mencinger piše najrajši o Triglavu in njega bratih, a vendar ni turističen pisatelj, da, celo sovražnik je hribolazništvu. Dr. Janez Mencinger piše »spomine*, a vendar ni »memoarist", da, celo sam pravi, da naj nibče ne misli, da je »ta moj potopis (!) popolnoma resničen".
Kako pa torej popisuje gorenjsko stran, nje višace s Triglavom na čVu, ako jih pozna le iz deljave in is tujega popisovanja? Kakšni pa so ti »spomini", ki niti .popolnoma" resnični niso. Znano je, da ima se tako »resnična", po živih modelih, po istinitih dogodbah in lastnih doživljajih sestavljena povest mnogo mnogo izmišljenega in iz fantazije pridejanega ter „radi lepšega" prikritega, zatajenoga; kako malo resnice pa more biti šele na potopisu, v čegar — ptč zanimivem, vendar pa dolgoveznem — vvodu čuti pisatelj sam potrebo, da izjavi: moj potop;s ni „popolnoma resničen"!
Meni se zdi, da bi bil pisatelj bolje storil, ako bi se bil opravičil tako-le: Dragi čitatelj! Ta-le potopis ni popolnoma izmišljen, nego ima sem ter tja tudi kako resnično zrnce . . .
Toda na stilizaciji „poetične laži" ni veliko ležeče, in dr. Mencinger kot jurist — s tem se mož pri vsaki lepi priliki rad malo pohabi! — ve, da se gre pri eodišču pred vsem za „dolus"!
Ali v literaturi je „modus" glavna reč, in tu vse juridično znanje ne pomaga BNejazu Nemci-grenu" — kako neduhovit pseudonim! —, ako mu je v obliki in načinu „ poetičnega laganja" izpod-letelo.
In takoj tu bodi na pomirjanja »Nemcigrena", ki je gotovo že pripravljen na rezko kritiko (dasi ne bo Erjavčeva), konstatovano, da je krasno in jako „resnično" — lagal.
Mencinger je podoben tistemu pisatelju, ki je v neki povesti naslikal vihar na morja in grozne doživljaje popotnikov na napol potapljajoči se ladiji toli živo, plastično in realistično resnično da je pomorski kapitan, prečitavši dotični popis, vskliknil: „Ta pisatelj je bil na moji ladiji, ki bi se bila J skoraj potopila! Vsak stavek je resničen."
In kaj je bilo? Dotu ni p satelj ni videl nikdar morja in ladije je poznal le s slik !
Tak pisatelj js tudi naš Triglavan, Mencingei. Tudi on popisuje krasote in grozote Alp živo, plastično in realistično resnično, dasi je kukal na Triglav le skozi daljnogled. Kritik torej, ki je bil sam na Triglavu, ne more storiti d nize a, kakor dejali: Mencinger, izvrstno si opisal Triglava in njega tovariše! .Laž" ti bodi zato brez pokore odpuščena!
Odpustiti pa ne morem pisatelju, da si je tudi „8pomine" skoraj docela izmislil. Ako bi bil nadel Mencinger svojemu delcu — po vzoru Goetheja — pristav* k „Dichtung und \Vabrheit" (ali narobe?) — ne rekel bi človek ničesar, tako pa nas je z dostavkom „spoinini" že samo v naslovu dvakrat opeharil.
Mislim torej, da mi ne bo nihče ugovarjal, ako si t-ga nezaslišano lažnjivega a memoarista" in „turista" prav brez pardona privoščim. Hvalo je bilo doslej itak dovelj, in v nevarnosti smo že, da se nam čvržati Gorenjec radi hvastavoga hvalisanja ne prenapihne, kar bi mu bilo zlas i kakor pisatelju — o juristu ne budi nalašč govorjeno! — na izvestno škodo. Lotimo se ga torej !     vK.uncc irih.)
To mora odslej prenehati. Stranke imajo pravico Bahtevati odpravek napravljen pri prizivni instanci sami in podpisan od pr stoj nega sodnika. Tj se tnore zahtevati tadi od najvišjega sod S'a Poslovni red je sicer izdan samo za sodišča I. in II. stopnje; ra mjviSje sodišče velja še nadalje c^s. pat. od 7. avgusta 1850 št. 825 drž. zak. V § 27. tega patenta je pa določeno, d* „kadar sa je obravnava vršila v neemškem jeziku, je izdati razsodbo z razlogi v on-m jeziku, v k it ram 8s j<* vrnila obravnava na 1. stopnji, in v nemškem" Ker toraj odslej prenehajo prestave visjth razsodb na« prvi stopinji, morali bodo odslej tudi od najvišje stopnje |»ri is t i sami napravljeni slovenski izvodi prdiajati strankam v roke. Sod.mo tedaj, da tudi v tem criru nam pomore justično miois'e.stvo na eveu-tuvalne pritožbe, če bi se botsls višja solišča držati še nad dje dosedanje, odslej c lo protizakonite prakue.
A se bolj kakor vs» te določbe, nam kaže velika zbirka sodo h obrazcev, izd ina od miu;st-t-stva (Formularienbucb) in prirejena v jezikih vsth Avstrijskih narodov, v koliki meri je pričakovati rabe nemških je'.ik>v pri eodiiS.h Obrazci so prirejeni za vsakovrstne sporno in nesporne posle, za postop k in izvršbo, za prošnje, tožbe, razpravne ■apisniks in odločbe vsake vrste. Obrazci gotovo »liso piireeni moio zaradi lep'nga, ampak da se rabijo in sodiščem je v § 94., odst 4 posl reda raukazano, d i moraj) z vsemi, za sodišča dotične vrste predpisanimi obrazci biti preskrbljeni. Njih poraba pa ui nikjer orcejeua na kak ožji obse?, i a m nas Slovence se ne more reči, da se imajo porabljati n. pr. samo na Kranjskem, kjer je že se laj si iven-ko uredovanje relativno najbdj razvito, porabljati IS imajo marveč povsod po slovenskih pokrajinah, kadar nastopajo sl)vensk'4 stranke. Pa če ee tuli glede njih porabe plavimo ni ožje stališče, moraj) se obrazci v celem obs gu iu kolikor jih je rabiti kakor na Kranjskem, tako na Štajerskem, v okrožji oljskem iS mtriborsken, in v slovanskih okrajih na Koroškem, k>ir zi cel ti obseg, ■kakor smo s zač tka naglašali, veljajo iđti jezikovni
tjVatt.
R, tzširjenj^ slovenskega uradovanja, kolikor se t) 9 bode sponranni od sodišč vršilo, je sidaj v tofcah strank in osobito slovenskih odvetnikov. Ne dvomimo, da bodj ministerstvo v slučaju pritožb fjahtevalo od sodišč, d i izpolau ejo zakone in nje-frove ukaze. — Slovensko nrado'anje bole po novem postopniku VSekako pridobil), če store stranke in Vsi drugi v poitev prihajajoči činitelji svojo dolž-fjost. Z razširjenjem slovenskega uradovanja Be pa ugladi pot. do koučne rešitve j^ziko/nega vpra-la aja tudi za nas Slovence
Tu hočemo dostaviti še opomin slovenskim r d ravnikom, kakor sodnim izvedencem. iN jih izvidi in mnenja, ki se prvi vselej, drugi p) v -č/Mn čitaj o pri kazenskih obravnavah so z malimi izjemami nemški; celo najnavadnejša mnenja o lahkih telesni poškobah so nemSka, kakor bi bilo kje predpisano, da to mori tako biti. Sila mučno je prevajanje za šolnika in brez vrednosti za obtoženca. Obravnava pa tako izgubi značaj, da je e'oveaska. Zdravniki — izv-denci sa ne mor-jo izgovarjati, da nimaj) sredstev, da si pridobe slovenskih tehničnih izrazov. \Voldfich-Erjavčeva som.ts-Irgija, ki se dobiva pri .Slovenski Matici" za 75 kr., ji podaje krasnih in točnih izrazov v izobilji. Ka-ž» mo tadi na izborne članke dra. Fr. Zupanca „iz B dno-zdravniške prakse4, ki so prihajali v »Slovenskem Pravniku' v 1. 1889 90. Će si zdravniki ta sredstva prib ivijo, jim bole lahko oddajati izvide in mnen a v slovenskem jeziku. Storili so s tem tvojo narodno dolžnost in zaatno pospešili slovenska uradovanje. Naj bi ne bil tudi ta opomin •brezuspešen !
Deželni zbor kranjski.
(VII. seja dne 4 februvarja) (Konec)
Posl. Povše je poročal o prošnji Županstva V Ambrusu za zgradbo ceste v Suhi Krajni po progi Male Liščr-Ratje-Višnje-Ainbrus in je predlagal, naj s.' p roloja odstopi dež. odboru, kateri naj v prihodnjem zasedanju stavi svoje predloge. — Sprejeto.
Posl. Grasselli jo poročal o letnega poročila § 3. C. ,I)r'želnokuIturne in zdravstvene zadeve* in predlagal, naj 89 vzame na znanje. — Sprejelo
Posl Par dan je poročal o letnega poročile i § 7. A. »Deželna prisilna delavnica" in je pred- j lagal, naj se vzame na znanje. — Sprejeto.
O prošnji ribarskoga odbora za podporo je poročal posl. dr. Papež in predlagal, naj se dovoli 50 gld. — Sprejeto.
O prošnji županstva v Loškem potoku, da bi prihajal okrožni zdravnik iz Ribnice vsak t >d m v Ložki potok, je poročal posl. Kalan in predlagal, • naj se dež. odbor pooblasti, da prevzame polovico troskov, tj. 726 gld. dežela, ako ribniški okraj prevzame drugo polovico. Z.j-dno je n »svetov J, j da studira dež. obor, bi-li ne kazalo premestiti sedel okr. zdravnika iz Kočevske Rke v Loški potok ali v drug kraj.
Po daljši debati, v kateri so poslanci V i fini kar, Grasselli in dr. Schaffer mino podaj ili posl. Pakiža, je zbornici vzpejela odsekov predlog, Visnikarjevo resolucijo, naj ss za Loški potok ustanovi zdravstveni okraj, in resolucijo, naj se ! zdravnik, gredoč v L >ški potok, ustavlja v So Iražici.
O prošnji županstva v Selcih za podporo za j preložitov občinske ceste iz Z t,. Resnice proti Logu I je poročal posl. Kalan in predlagal, naj se dovoli 900 gld.
Posl. Globo čn i k je priporočil deželno podporo za to preložitev, ker bo pot^m ornog čena dabra prometna zveza zapuščene Nemiljsks pokrajine črez Besnico na Kranj, kar bo tudi mestu v veliko korist.
Poil. Murni k je poročal o p-o$nji kraj nega šolskega sveta na Rtzdrtem za odpust posojila in predi igal, naj se odkloni. — Sprejeto
Posl. dr. Žitnik je poročal o prošnji usmil jenih bratov v Kandiji in je predlagal, naj se dovoli bOOO gld., kateri se plačajo v štirih letnih ob rokih po L'000 gld. — Sprejeto.
O prošnji za podporo za zgradbo kanala v Triičn je poročal dr. Papež in nasvetoval, naj se dovoli 1230 goldinarjev, če da država isto toliko. — Sprejeto.
O prošnji društva za varstvo avstrijskega vinarstva v Kot u za podporo je poročal poslanec M u r n i k in predlagal, naj se dovoli 50 gold. — Sprejeto.
Prošnji Antonije Tomic iz Kostanjevice za podporo in Marije Sipletov za zvišanje pokojnine se odstopita dež. odboru.
Posl. Vi sni kar je poročil o p'ošnji „Zaveže učiteljskih društev" za podporo za ustanovitev šolskega muzeja in je predlagal, naj se dovoli 1100 gl. — Sprejeto
Posl. Višnikar je poročal o prošnji ubogih sester sester v Šmihelu za podporo in predlagal, naj se dovoli 500 gld. — Sprejeto.
Posl. dr. Majaron je poročal o prošn'i županstva v Spodnji Idriji za podporo za vz Irževanje p tov in mostov in je predlagal, naj se predloži priporočilno dež. odboru. — Sprejeti.
Posl. Višnikar je poročal o predlogu glede ustanovljenja in vzdrževanja meščanskih šol in je predlagal, naj ostane pri sedanji uredbi.
Posl. Hribar je izrekel nado, da bo dežela podpirala meščansko šolo, katero ustanovi Ljubljana.
Posl. Jelovšek je poročal o preložitvi ceste Lokal Irija pri Podgori in predlagal, naj se dotični zakon odobri in naj se dovoli 5500 gld.
Posl. baron VVurzbach je poročal o volitvi Členov v pri lobinsko in prizivno konisijo in je predlagal: volitev osmih udov in osmih namestnikov v pridobninsko dež. komisijo izvršiti je v dveh ločenih volitvah s posebnimi glasovnicami. Dva uda volijo poslanci veleposestva, dva uda poslanci mest in trgov in trgovinske in obrtne zbornice, dva poslanci kmetskih občin, dva cela zbornica; zi vsacega komisijskega uda voli se po tem volilnem načinu jeden namestnik.
Posl. L e n a r č i č je poročal o prošnji za zgradbo mostu čez Krko pri Dobravi in predlagal, naj dež. odbor o stvari nadalje poizveduje in o njej poroča v prihodnjem zasedanji/
Posl. Lenarčič je poročal o prošnji avstrijskega sadjarskega društva za ustanovitev fonda v podporo sadjarskih zadrug in predlagal, naj se do-voh 2000 gld , katero svoto naj porabi dež. odbor za podelitev brezobrestnih posojil. — Sprejeto.
Posl. Jelovšek je poročal o prošnji županstva v Spodnji Idriji, da bi erar prispeval k vzdrževanji tamošnje ljudske šole in je predlagal, naj se s priporočilom odstopi dež. vladi. — Sprejeto.
Ostale točke dnevnega reda ee rešijo v prihodnji seji, katera bo v torek.
W LJubljani, 7. fsbravarja.
Položaj na Grškem nikakor ni ugoden. Protidieastični pojavi so na dnevnem reda in prestol kralja Jurija stoji le na paska. T« dni se je kralj veleuglednemu Atenčanu bridko pritožil, češ: „Kaj pa hočejo? Morda republiko? Dobro, jutri že lahko grem. Toda kdo Vs bo potem vladal? Kdo me bo nadomestil ?" Kralj je ostro grajal pi-sarenje nekega časopisja, ki napada kraljevo hišo ter se pritoževal radi neiskrenosti in n^olkrito-srčnosti nek li pol tikov, ki so in i   bili svetovalci.
Turčija in krečanski guverner. Ne jedinost vla.sti v vpr.išinju kanlilitnre princa Jurija zi guvernersko mesto na Kreti daje Turčiji pogum; in že sedaj se kaže da se sultan še nikakor ne misli podat'. F iti-k ti h km na Unijo s tem, da o tane Tesalija še nadalje v turški okupaciji. Maršal E Ibem-paša je že določil, katero to* ke naj se utrde, ter je poslal v različne kraje m ične po adke. Turčija upa, da bode Kos ja z ozirom na žalostno stanje Tesalcev in velikansko škodo, kttero bo imela valed tega Grčija, od kandidature Jurija odstopila.
Obravnava proti Zoli se začne pred pari« škimi porotniki danes. Razen Z »le stoji pred ho-d iščem tudi urednik lista „Aurore", v katerem je svoječasno iz3e! Zolin napad na vojno sodišče in nekatere ministre. Zatoženca sta prosila justičnega ministra, naj dovoli vojnemu ministru, Uillotu, da sme nastopiti kot priča. Mmisterski svet je imel glede tega včeraj sejo ; bržčas se je odločil negativno. Ministri pi se morejo opirati na svojo uradno tajnost, katera ne sniejo izdati niti po svojem odstopu. Odločilni krogi so torej vse storili, da so onemogoči Zolin narn> n: dognati resnico v skrivnostni, sumljivi aferi Dreyf n Esterhazvjevi.
Saliburvjev kabinet b de imet v bodočem zasedanju angleškega parlamenta, ki se otvori jutri, prav težko stališče. Kabinet je sestavljen vsled koalicije in kot tak ni bil itak nikdar povsem trden. Opozicijonalai časopisi brezizjemno strastno napadajo vlado, zlasti pa Salisburvja. da se je Anglija udala Rusiji in odnehala radi luke Talien-van. Anglija je osramočena, njen vpliv pred vsem svetom omajan, moč njene armade je os mesena, njeno vodstvo svetovne trgovine izgubljeno. Tako pišejo angleški časopisi ter prorokujejo SaHsbarvju velike viharje.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 7 februvarja.
— (Deželni zbor kranjski) ima jutri ob 10. uri dopoludne sejo. Na dnevnem redu je mej drugim poročilo upravnega odseka o zavarovanji življenja starostnih jrent.
— (Slovanski visokoSoloi in vseučiliško vprašanje.) Slovansko dijaštvo v Gradci poslalo je župana Hribarju nastopni resoluciji: »Vsled resolucij, katere je sklenilo nemško dijaštvo na Dunaja« v Inomosta in v Gradca in v katerih se slovanskemu dijattvu naravnost odreka pravica poseta omenjenih univerz in s katerimi ee zahteva, da slovansko djaštvo sploh naj ne obiskuje omenjenih zavodov, ter ss prebivalstvo dotičnih mest indirektno poživlja k nestrpnosti napram slovanskemu dijaštvo; ker so nemški profesorji na omenjenih univerzah ozki politični somišljeniki nemškega dija-itva; ker nemško dijaštvo povsodi in vselej brutalno in izzivajoče napada slovanske dijake, in se še celo slovanska govorica smatra za provokacijo nemštva; ker v konfliktih mej slovanskim in nemškim dijaštvom, kateri so pri obstoječih odnošajih neizogibni, vedoma nahujskano javno mnenje vso krivdo na slovanske dijake zvrača, sklene slovansko dijaštvo v Gradca na slovanske državno- in deželno-zborske poslance sledeči resoluciji: 1.) Slovanski dijaki v Gradca apelajejo nnjno na vse slovenske državne in deželne poslance, da skrbe skupno sa ustanovitev slovenske univerze ali vsaj pravne in filozcfi'ne takulte v Ljubljani. Ob jedoem je slovansko dijaštvo prepričano, da store slovanski poslanci kolikor mogoče hitro vse potrebne korake, da dosežejo od vlade ustanovitev tega, posebno v tem kritičnem času za kulturni napredek Slovanov pre-potrebnega zavoda; 2.) Slovanski dijaki v Gradca apelujejo nujno na vse slovanske državne poslance, da izposlu;ejo veljavnost izptov zagrebškega vse-
očilišča tađi u tostransko polovico." — vMeđ želje gospodov dopoiiljalcev obvestil je župan Hribar de-4e!ns poslance: dra. Ivana Đačka v Gradci, dra. Antona Gregorčiča v Gorici, Gregorja Emspielerja v Celovci, Ivana Nabergoja v Trstu in Vekoslava Spinčiča v Pulji s prošnjo, da s svojimi tovariši j aastavijo vse svoje moči v dosego smotra, ki je obsežen v resolucijah. Dra. Ferjančiča in dra. Ša steršičn d o po slalo je slovansko dijaštvo obe resoluciji naravnost.
— (Župan Hribar) prejel je naslednji brzojavki: Dunaj 5. februvarja. Slovenski tehniki na Dunaju izrekajo zahvalo za moralno ponoč v boju proti nezaslišanemu nemškemu terorizmu občinskemu svetu in slovenskim deželnim poslancem. Gradec 5. febrnvarja. Prosimo Vas, da izrazite kot župan vsem mestnim zastopnikom, kot deželni poslanec vsem slovenskim deželnim poslancem naj-srčoejšo Zf.hvulo vsega graškega slovanskega di-jaštva /a krepke besede v našo obrambo. Živela slovanska solidarnost napram navalo n nemštva! — Slovanski dijaki
— (Katoliška lojalnost.) Z ozirom na članek, kateri je priobčil nSlovenec" v četrtek, pisali smo v petek, da naj gg. Povše, dr. Papež in Kalan „isreko, kdo izmej njih je v imeni stranke kake ponudbe stavil in kdo izmej njdi je dobil od strankinega vodstva ukaz, da naj stavi kake ponudbe4. Pisali smo: Z resnico na dan, česte poštenjaki in če hočete, da bode spodoben človek v prihodnje z "Vami še občevati mog^l ! Je li govoril Papež v imenu stranke? Ah Povše? Ali Kalan? Ne silimo "Vas k prisegi, ali kot pošteni možje nam odgovo-vorite: se li niste izjavili vsi trije, da govorite za svojo osebo, in da svojega kluba, ki se o ničem še ni posvetoval, tudi o ničem vezati nočete in ne morete." Na ta poziv nam niso odgovorili gg. Povše, Papež in Kalan, ampak odgovord je — „Slovence". Ta je bil v četrtek pisal: „Vse ponudbe stavili so odposlanci katoliško-narodne stranke v imenu svoje stranke0, na naš navedeni poziv pa je odgovoril : vKer se spravna akcija nadaljuje in ker ima eedaj nasprotna stranka tudi pismene ponudbe naše stranke pred seboj, kakor je imela poprej ustmene, zato se v te osebnosti ne spuščamo.B Res, kLaičen odgovor, ki drastično ilustruje katoliško lojalnost.
— (Repertoir slovenskega gledališča) Jutri se bode pela opera „Norma" in sicer zadnjikrat v tekoči sezoui.
— (Slovensko gledališče) Znamenita, bu-Sfiorja polna Nestrojeva barka „ L u m p a c i j Vagabund" je privabila sinoči v slovensko gledališče iznova toliko z ibaveželjn ga občinstva, zlasti |>a mladine, da je bilo gledališče skoraj razprodano. Igralo se je dobro. Občinstvo je vse igralce obilo •odlikovalo, zlasti pa gosta, g. Podgrajskega.
— (Poneverjanje v okr bolniški blagajni) Dež. sodišče, kjer se vrši sedaj preiskava radi po neverjenj v okr. bolniški blagajni, je včeraj dalo aretovati blagajnika Brankefa, ki se zdaj nihaja v preiskovalnem zaporu. Kolika je škoda in kolika je krivda Branketova, nam še ni znano, toda blagajnica sama ne bo imela nobene škode, ker je Branke premožen in ima založeno kavcijo 2000 gld. V kle vika l n i h listih, v „Slovenca" in v „Slovenskom lista*, se o tej defravdaciji poroča z očitno škodo • željnostjo, dasi se sploh govori, da je Branke prišel le vsled svoje dobrosrčnosti v to nesrečo. Značilno je, da sedanje načVlništvo o defravdaciji ni ničesar smtilo, dokler je ni razkril blagajniški sluga, znani klerikalni agitator Černe, ki je za to stvar vedel ie tri mesece. Ko je sedanje načelništvo prevzelo blagajno, je na občnem zboru poročalo, da je natančno pregledalo vse knjige in blagajno, sploh iz-vršilo natančno revizijo in vse našlo v najlepšem reda. Od tedaj je minolo že več mesecev, načel-ništvo pa v tej dolgi dobi ni ničesar zaparilo, da je Metnitz sleparil To pač zadostno osvetljuje sposobnost sedanjih gospodarjev okr. bolniške blagajne.
— (.Kmetski ples" pevskega društva .Iđubljana-) se je obnesel sinoči v ve'iki, jako okusno dekorirani »Sokolovi" dvorani vs stran-ko izvrstno Veselega občinstva, lepih mask in elegantnih kostum i rance v je došlo toli ogromno število, da je vladala na pleeišču do polnoči prava gnječa ter da so bili stranski gostilniški prostori zasedeni do zadnjega prostorčka. Zabava je bila torej izborna, slasti ker sta skrbela za to poleg vojaške godbe še orkester iz Ricmanov, v katerem so igrali slovan ske komade sami diplomirani konservatoristi, ter najslavnije, evropski cirkus .Sidoli", čegar originalno dresirani konji in psi, klasični at eti, p'esalci »a žici, klovni in telovadci so zabavali gosta skoro «ve nn ter želi veliko hvalo. Priznati se mora torej odboru, zlasti njega predsedniku, da se je tudi letos goiteno trudil izpolniti svojo predpnstno nalogo. Posameznih mask vzpričo pičlega prostora ne mo-
remo navesti, pač pe naj izrazimo svoje veselje, ds
je došla iz Sežane šestorica vrlih primorskih Slovenk in Slovencev v originalni, dragoceni, starinski slo venski noši tržaških okoličanov, ter da se je omenjena kraška šestom s v družbi ljubljanskih bratov prav dob o zabavala. Ples je trajal seveda do ranega jutra.
— (Plesni venček kluba Sokolovih tamburaše v,) ki so ga priredili v soboto v mali čital-nišai dvorani „N.»rodnega doma", je bil prav eleganten in je lepo zaključil dolgo vrsto plesalnih vaj, katere je jako požrtvovalno vodil g. Knific. Plesalo ee je do ranega jutra z mladeuiško vztrajnostjo in pri četrti kadrilji po polunoči je bilo «e isto toliko parov, kakor pri prvi, blizu 40. Lep venec mladih, dražestnih plesalk je pa tudi moral navduševati plesalce in tako je vladala od početka do konca prijetna živahnost mej rajajočo mladino, ki bode gotovo prav hvaležen spomin ohranila na ta za mnoge izmej njih „prvi" ples in njega prireditelje.
— (Aretovauje ) Mestna policija aretovala je včeraj na južnem kohdvoru neko Konstantino Mau-tuani in njenega ljubimca Angela Scagnetto. Konstantina Manluani je omožena in je živela s svojim možem Petrom Mantuamjem v Gj/nemere na neki opekarni. Tamkaj se je seznanila z Angelom Scagnetto, kateri se je slednjič bil tudi preselil v stanovanje k zakonskima Mtntuani. Pred nekaj dnevi opazil je bil Peter Mantuani, da ima njegova žena pregrešno znauje z Angelom Suagnatto m je ž-mo pretepel. Žena je na to pobegnila s svojim ljubimcem in odnesla možu baje 6U0 gld Mož jo je za sledoval in je b 1 tudi v Ljubljani ker je mislil, da bode Angelo Scagnetto tukaj iskal dela. Ker je bilo njegovo zasledovanje brezuspešno, naznanil je stvar, policiji, katera je včeraj zgoraj navedena prijela, ko sta se hotela odpeljati iz Ljubljane.
— (Iz Kranja) se nam piše: Pri rednem letnem občnem zboru .Slovenskega bralnega društva v Kranju", kateri se je vršil dne 81. prosinci t. I, izvolil se je sledeči odbor: G. Viktor Omersa, predsednikom; g Alojzij Pečuik, podpredsednikom; g. Lovro Humer, tajnikom ; g. Ivan Jagodic, blagajnikom; g. Franc Šiuauic, kojižuiiarjem. O Iborni-kom: gg- Janko Rozman, Jurij Depoli, Ivan Heidrich in Jostp Ambrož č Namestnikom: Ivan K«usch, Franc Ks. Saiovic in Ivan Zipan.
— (Pogozdovalna dela na Krasa.) Glasom poročila c kr. gozdnega nadsvttnika gosp. G o I 1 a so se tudi v pretečan« m letu pogozdovalna dela na Krasu energičuo nadaljevala in sicer zlasti v davčnih občmah Senožeče, Selce, Palčje, B.strica in Vrbovo. Vsi novi nasadi od spomladi leta 18'J7. merijo 172*4188 hektarov ali 299 Gl oralov Za te nasade se je porubilo 1,751 000 sad.k črnega borovca, katere je kraška pogozdovalna komisija brezplačno dob la iz državnega gozdnega vrta v Gradišču pri Ljubljani, vendar pa so stroški za zasaditev znašali 8641 gld. 27 kr. Razven teh novih nasadov popravilo se je pri nasadih iz prejšnjih let 102*3038 In = 177 17 oralo/ in za to porabilo 458.000 sadik črnega borovca in 125 00') jelovih sad k. Za popravila izdalo se je vsega vkup 21*04 gld 86 kr Ves svet, kar s-* ga je na Krasu od leta 1876. ob državnih in deželnih stroških p igozdilo, men 1378 7883 ha == 2396 55 oralov. Porabilo pa se je za to 21,022*380 sadik Vse pogozditve nahajajo se v prav dobrem stanju. Za tekoče leto proračunjena je potrebščina za nadaljevanje pogozdovalnih del na 19 970 goldinarjev.
— (Iz deželnega zbora koroškega.) Iz
Celovca se nam piše 5. t. m.: V dana'-nji seji se je unela šolska debata, v katero je posegel tudi posl. Grafenauer. O.isek je predlagal: 1. naj se nastavijo stalni okrajni šolski nadzorniki; 2. naj se začetek Šolskega leta v kmetskih občinah prične po velikonočnih počitnicah. Grafenauer se ni izrekel proti žrtvam za šolo, ampak proti sistemu, češ, da žele njega premembo tako Nemci kakor Slovenci na Koroškem, in proti štiriletnemu ob skovanju obvezne nedeljske šole. Pomanjkanju slovenskih učite jev naj bi se odponoglo s tem, d i se preuredi učiteljišče, kajti tam se učiteljski pripravniki raz-narodujejo in se jim vcepljajo Dartvinovi in Ditte-sovi nauki. Z Grafenauerjem je potegnil Škof Kahn, ki je trdil, da se mora upeljati drug način poučevanja nemščine na utrakvističnih šolah. Šolski nad zornik Palla je popisoval sedanje šole kot „Mu-eterschulen" slavil svojega prednika Gobanca in rekel, da se bode na učiteljišči gojila slovenščina po možnosti in da se pospeši razširjenje pouka. — Tako naš dopisnik. Is tega poročila kakor iz poročil v nemških listih je še razvidno, da se je posl. Grafenauer odločno potegnil za pravice slovenskega jezika, in za to mu izrekamo toplo zahvalo, a da se je potegoval tudi za klerikalne.šolske zahteve, je bilo po našem mnenji popolnoma odveč.
— („Celjski Sokol') priredi 20. februvarja maskarado.   Začetek  ob 8- uri zvečer. Vstopnina 1 krono za osebo. Členi   „Celjskega Sokola" v dru štveni obleki al< v raaskth so vstopnine prosti. Vsak nemaskovan udeleženec, razven gardedam, dobi pri
blagajnici čepico, za katero mu je plačati kot globo 20 kr. Vstopnice se dobivajo le proti izkazu vabila, katero velja tudi kot legitimacij i za v«top. v pro-dajalnicah g. Drag. Hribarja in g. M. Zora in na večer maskarade pri blagajnici. Blagaina se odpre ob 7. uri zvečer. Pri maskaradi svira c. in kr. vojaška godba pešpolka št. 27 iz Ljubljane.
— (Razpisane službe ) Mesto poš*nega odpravnika pri c kr poštnem uradu v Dovjem (okr. glavarstvo Radovljica) proti pogodbi in kavciji 200 gld L <*na plača 150 gld. uradni pavšal 40 gld. m letni pavšal 150 gld. za vzdržavo dvakratne pesne zveze na dan mej Dovjem in M »jstrano Prošnje v teku treh tednov na c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Tratu.
Darila i
Uredništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Gospod Josip Verbič v Borovnici 6 kron in g. Ivan M a-jaron v Borovnici 6 kron, g^spa Uršnla Ker-žičeva v Borovnici (po g. Fr. Paplerju) 3 krone, vsi trije namesto venca ni krst > g Frana Stih*-dolnika, župana borovniškega — G. Jakob Bol e\ dobljena stava, 1 krono — Skupaj 16 kron. —* Živeli rod Ijubni darovalci in darovalka in njih nasledniki 1
Za učiteljski konvikt v Ljubljani: Iz Borovnice: G. Još. Verbič in g. Ivan M a jar on vsak po 4 krone in gospa Uršula Keržišnik (pi g. Fr. Paplerju) 3 krone, skupaj 11 kron, katero svoto smo izročili blagajniku učit društva, gosp Jak. Dimniku, ki s tem hvaležno potrjuje sprejem
Telefonična in brzojavna poročila.
Mittweida 7. ftbruvarja. Radostno čujemo o izjavi slavnega občinskega sveta našega stolnega mesta glede slovenske univerze. Nadaljujte b;j za naše svete pravice. Narodni tehniki v Mittvveidi.
Dunaj 7 februvarja. Nau?no nrnister-stvo je odredilo, da je na vseučiliščih na Du-naji, v Gradcu, v Inomostu in na nemškem vseučilišč: v Pragi, dalje na tehnikah ni Du-naji, v Gradcu, v Brnu in na nemški tehniki v Pragi ter n» poljedelski visoki šoli na Dunaji dne 7. februvirja zaključiti zimski semester. Začetek poletnega stmestra je določen na dan 7 marca, začetek predavanj na dan 21. maca. Vsi visokošolci, ki s^ vpišejo, morajo pismeno obnoviti pri imatrikalaciji storjeno obljubo. Kdor tega neče storiti, se ne sme vpisati. Proti dJ-jakom, kateri grese proti obljubi, motijo predavanja in provzročijo konti kte, je začeti disciplinarno preiskavo in ako se izkaza njih krirda jih je relegirati.
Dunaj 7. februvarja. Tukajšnji Slovani so včeraj priredili več shodov. Policija se je bala izgredov in je zasedla vse prostore pred mestno hišo, pred parlamentom in pred vseučiliščem. Izgndov ni bilo. Nemškonacijonalne» proti Slovanom demonstrujoče shode je policija razgnala.
Dunaj 7. februvarja. Danes je imela vlada zaupno posvetovanje z zastopniki mla-dočeške stranke in čeških veleposestnikov. Povabljeni so tudi zastopniki nemških strank, a so povabilo odklonili.
Dunaj 7. februvarja. Večerni listi javljajo, da namerava vlada vsa nemškonaeijo-nalna burševska društva razpustiti.
Dunaj 7. februvarja. Nemški burši so sklenili, da bodo odslej do začetka novega, semestra prirejali vsi»k dan „bummelu in sicer ob 11. uri dopoludne pred vseučiiščem, oh 5. uri popoludne na Grabnu.
Dunaj 7. februvarja. Veliko senzacijo obuja vestt da se je avstrijski poslanik v Carigradu, baron Calice, udeležil sela ml i ka in imet jsko dolgo avdijenco pri sultanu, kateri mu jo obrazložil nagibe, vsled katerih mu je absolutno nemogoče, priznati princa Jurija kretskim guvernerjem.
Praga 7. februvarja. V jutrišnji seji dež. zbora se pričakuje, da uprizori nemški poslanci akcijo radi zaključenja semestra na visokih šolah. Vlada se ni udala želji nemških poslancev, naj se zaključi zasedanje dež. zbora.
Pariz 7. februvarja. Danes ob V« 12. uri se je začela obravnava proti Zoli.
Berolin T februvarja. „K0ln. Ztg.* javlja iz Petrograda, d« hoče ruska vlada na ta način pomoči grškemu princu Juriju na mesto kretskega guvernerja, da princa Jurija podpirajoče države izstopijo iz evropskega koupj-
cei ta. Kandidaten princa Jurija nasprotujoče države bi vsled tega umaknile svoje posadke s Krete, ostale države pa bi potem odstranile turško vojsko s Krete in eventuvalno tudi pn ti volji Miltanovi postavile princa Jurija za gn vernerja
75.000 kron je glavni dobitek princ Evgenove spominske loterije. Opomnimo, da je žrebanje že dno 11.  lebl :i v:inj i.
Umrli so v IJiililjanl:
One 2. februvarja: Ce< ilija Jnnč.igar, ielezni&kega čuvaja Žena. 7o let. Vodmat ftt. II, ostarelost.
Dne 4. febrnvarja: Marija Bitenc, delavčeva hči, 1 ltto, Cesta na loko fit.  n>, božjast.
V* otroški bolnici:
Dne 2. februvarja: Aleksander Umek, čevljarjev sin, 1 leto, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 30. jannvarja: Alojzija Kohler, tovarniškega uradnika žena, 55 let, kap. — Niknriemus Kdchler. laropiBt, let, kap      Jožefa Sitar, čevljarjeva žena, 33 let, srčna biba.
Dne 31. januvarja: Ana Pristave, pomožnega uradnika lici, 9 mes , jetika.
Dne 1. februvarja: Marija Stras, dninarica, 60 let, pljučnica.
s-..*, m.    Osželno glidaliići i Ljubi]aRi. Dr.pr.H42.
\  torek, H. Iel»ru v«rfn 1S11S.
Drugič in zadnjič v tej sezoni:
Trag čna opera v dveh dajanjih. Spisal F. Romani. Poslovenil A. Peterim. Vglasbil Vincenzo Uellini. Kapelnik g H.
Ilemaek.   Režiser g. Josip Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. uri.   Začetek točno ob 1 ,8. ari.
Konec ob 10 nri. Pri predstavi sadeluje orkester si. c. in kr. peSpolka St. 27. Prihodnja predstava bo v četrtek, dne 8. februvarja 1898.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 3062 m.
> s S	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	-v i fi	Vetrovi	Nebo	•13 8 g It » a a, >
5	9. zvečer	723 7	—24	s), jvzh.	pol obl.	
6.	7. sjntraj	732 4	—68	sr. sever	skoro jas.	70
	B, popol.	736 7	—0*8	nI. svzh.	jasno |	
• 7. «	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	738 5 734o	— 7*8 — 1 12 — 0 ti	si. svzh. si. jzah. hI. svzh.	uiegla | megla oblačno j	00
Srednja temperatura sobote in nede'je — U'7" in —4*8", sa 0*5* nad in 3 7 pod normalnu). — V aobofo ob 2, uri 50 m. popnlndne dva kratka navpična sunka srednje moči
Po noči obroč okoli lane.
CvLziaJslca. borza
dno 7. frbrnvarja 1898.
Skupni državni dolg v notah.....102 gld.
Sknpni državni dolg v srebru    ....   lo2 ,
Avstrijska zlata renta.......122 „
Avstrijska kronska renta 4°'„.....102 „
OmM-sk.i zliita renta 4% .... Ogerska kronska renta 40/4 , . Avstro-ogerske banane delnice
Kreditne delnice......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 m.irk
20 mark.........
20 frankov........
Italijanski bankovci
121 99 930 359 120 58 11 9 45
C. kr. cekini.......... 5
66
40 30 95
HO 35
40
15
77"
76
45
25
67
kr.
Da se preprečijo vso prevare, Imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamko.
Jedino pristen
BALZAM
CTinctura balsamioa)
dobavlja na debelo in na divhno samo oblastveni konce»ijnnirana in trgovinsknsodno protokoiirana
tovarna Iml/nma
lekarn:iija
A. Thierry-ja
v Pregradi pri Rogaton.
___________ _______ Pristen samo a to trg. tndno
registrovano zeleno varstveno Znamk'i. Obilna priprava siojejra halzamutoji pod zaknu:iim varstvom vzorcev. (207—1)
Najstarejše, najprei/.kusenejSe. najceneje in najreel-nejfte ljudsko domače zdravilo za prsnu in plmčnH boli, kaftelj. izmečke, krč. v zo'odcu manjkanje plasti, sla h okus, slabo diSvco sapo. kolcanje. Zgago, vetrovf, zaprtost telesa itd , za notranjo m vnanjo porttbo proti
tobobotn, gnitju v nstih. ozeblini, opeklinami itd. Kjer m nobene zaloge, namč se naravnost z n;*slo »<»m : Tovara« baliama lekarnar.« A. Tliieirv v l'i * «r a«ii pri Regatta.
Cena franko za vsako p štno postaju Avstro O^erske
je z zabojem vred: 12 malih ali   6 dvojnih steklenu..... 4 krone,
60    „     , .JO      . ......M krijn
V Bosno in Hercegovino 30 novč. več. Ponarejatce in posnemale*, kakor tudi prodajalce tak'h falsitikatov bodem na podlagi /.akona z « varstvo znamk htiogo preganjal sodnim potom.
Lekarna angela varuha
Jedino pristno
i
(hal/.;ini''U Razlit i/, rtli rniiiMu). Wa|krepkeJ*e vladno mamilo ■ edanjcstl Velik« antiseptične vrednosti- Posebno vnetji nasprotnega uolnka. Pri vseh *• tako starih vat-njih bollh škodah In ranah A Therrv-la e"ot°v vspeh. - vsaj nshJsahj 1}     zboljšanje in olajšanje bolečin pro-
v Pregradi. nzroioče.
Manj ne.'i» dve Skatljici ae ne razpošiljati; razpošilja su jedino le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju 7neska. (Vna s poštnino, voznim bstotn in zavojem itd. za 2 lončka H krone 4<> mi.
Svarim pred nakupovanjem ntačinkujocih ponarejanj in prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku vžgana rgnrnja varstvena znamka in firma .^chut/fn«"! Ap theke dfs A. Tliierrv in Pregrada". Vs>-k lonček mora biti zavit v navodilo za v pora bo. katero ima to varstveno znamko. - Ponarejale« in posnemalce mojega jedrno pristnega eentifolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal; isto tako prodajalce falsifikstov Kjer ni nobena zaloge naroči se nara nont t. naslovom : Lekarna angelja varalia in tnvarna balzama A. Th erry
v Pregrad" prt lUirstes Razpošilja se brezizjemno le proti poprej Snjernu nakazu ali proti povzetju zneska
Izvod iz voznega reda
veljaven od da« 1. oktobra 1897. lota, Odtaod I« Llnaljan* jni. kol. Prst« **a TrhlaV
Ob 12. ari 5 m. po noći osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljubno; čez Selzthal v Ausse, Solnograd; eao Klein Reifling v St« jt. Line, na Dnnaj vi« Amstetten. — Ob 7. nri 5 m. zintrsj oeobni vlak v Trbiž. Pontab«!, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Sehtbal v Solnograd ; če/. Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. nri 50 m. dopofndn* osobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sela-tlial, Dnnaj. — Ob 4. nri 2 m popoladne osnimi vlak v Trbiž. Beljak, Celovec. Ljubno; čez SeUthal v Solno-rrad, Lena Oantein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čei Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, PlzenJ^ Marijine r*re, Heb, Francovo vore, Karlove v*re, Prago, Lip-sku, Dunaj via Amstetten. — Pro na v Novo meiln lat v Kačovjc. Ob <H. nri 15 m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri f'f» m. popoludne mežani vlak. — Oh H. nri 80 m. zvečer mešani vlak. — 1'rlho«! v I.|ul»l(ttao. j. k. Prog* lm Trbižu. Ob 5. uri 52 m. zjutraj osobni vlak m Dunaja via Amstetten, is Lipskega, Prage, Franeovi h varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevie, Solno* grada. Lin ca, Steyra, Aasseea, Ljubaa, Celovca, Bel taka, Fran-zensfeste. — Ob U. ari 20 m. dopnladne osobni vlak i Dana i a via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja. Bndejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Genev«, Cnriha, Bregenca, Inomosta Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljnhna, Celovca, Linca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoludne osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka. Ca« lovca, Fransensfeste, Pontabla — Ob 9. ari 6 m. sveder osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Ljabna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga Is Novega uieas« lu la Kočcv|a. Ob 8. nri 19 m. zjutraj mešani vlak. — Ob 2. ari 32 m. popoladne mešani vlak — Ob 8. nri 35 m. s večer mešani vlak. — Odhod la l.|ubljooe d. k. v Kaiusik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoladne, ob 6. uri 50 na. zvečer. — Prihod v L|uHIJmo d. k. ts Hauislka. Ob 6. uri 56 m. sjutraj, ofc 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ari 20 m. zvečer. (17—29)
Stanovanje
a 4 flobami v 1 nadstropji se odda za 1. ma|nlk v Filip supaii«l«-evl liUI aaa Tridiitl centi. (180—3)
Ižče se
prodajalnica v najem
na deželi, ako tudi spojena z gontlluo brez velike kt nk-irence. — Već se zve pri upr^vniStvo BSlov. Narodn". (174—3)
(8—Q0S) eu ofdfnjapzt
t«<evaeoa[ fxr$T&evavvs
ui
arsenu
Učenec
sprejme tt takoj v prodajalno ipecorije In mešanega blaga v nekem večjem trgu na Kranjskem.
Natančneje poizve ee pri tvidki (203—2) Joh. A. Hartmann v Ljubljani.
VI2ITN1CE
priporoča
„Narodna Tinkama
ur
prstai
Priporočsm svojo bogato, veliko zalogo vsakovrstnih (29—11)
in verižic
mov, uhanov itd.
posebno veliko isbero
ženinom in nevestam
JUT po najnižjih oenah. Ua]
Vabim na mnogobrojen obisk ter potiljuin cenike po posti zastonj.
. ČUDEN
urar v LJubljani.
gg
lastnik pivovarn: Klein- und Gross-Schvvechat, Stein-bruch, Budimpešta, Michelob in Trst
si u boj a častit m konsumentom uljudno naznaniti, da je odprl
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6
Zaloga Jo v lastni npravl la se oddajajo najfinejša piva v sodih
in v steklenicah.
Z velespofitovanjem (196—2)
Antona Dreher-ja zaloga piva v Ljubljani.
Pravi trpotcev  sok je jedino oni,  kateri  se  p r i -
5r a v 1 j a v lekarni kZrinjskernu, H. Brodjovin, Zagreb, rinjski trg ttnr. 20.
Trpotcev sok uepresežnn dolnje pri vseh prekinjanjih d u Snih organov, ter je najboljše sredstvo sa prsni katar, kašelj, prsobol, hrtpavost in vrat ohol. Tudi zastarani kašelj šestem ?. d ravi lom v najkrajšem času da odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, lahko spijo in na ta način hitro okrevajo. — Izmed mnogih zahval spominjam samo ono:
,Vele cenjeni gospod lekarnik! Poftljite mi se tri steklenice Vašega izvrstno delujočega trpotfievegHBokM; potrebujem jih za moje poznane e. Jaz sem od dveh steklenic od neznosnega kaalja popolnoma ozdravel. Hvala Vam! Priporočil bodero ta zdravilni Bok vsem prs o bolni m.  S spoštovanjem — K u d o i f A u s i m. N a D u n a j i, 20. marca 1897." Pazi naj se to raj , da je na vsaki steklenici varstvena znamka, t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti samo oni je  pravi  trpotcev sok,   kateri to varstveno znamko  nosi.  —  Cena   steklenici   s  točnim  opisom je 75 k r. — Razpošilja se vsaki dan s poŠto na vsa mesta, in sicer  proti predplačilu ( p r i r a č u n a v S i 2 0 kr. za z a -motek    ali pa  no  postnem povzetja.  —  Ceniki raznovrstnih  domaćih  presku&enih zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrin j* skemu, H. 15 r o (i j o v in, Zagrob, Z r i n j h k i trg fitev 20.
Pravi trpotcev sok is lekarne „k Z r injikemn 1 v Zagrebu dobiva se v Ljubljani v deželni lekarni „pri Mariji pomagaj" Milana L e u s t e k a , II e s 1 j e v a c e s t a & t. 1.
(1360-18)
Izdajatelj in odgovorni uudiuk: Jo3ip Nolli.
L.«(,n na in tiak „Narodnu Tiskarne11.