PMtftma ^TatTaKa ' trBfitovmT MarilHunM Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 110 Maribor, četrtek 15. maja 1930 raftaj a razun nedeljo in praznikov vaak dan ob 16. uri T iv Račun pri poštnem č^k. i&v. v Ujubljtni.it. 11.409 ^*t}a mes«čno, prajettM v upravi ali'po pošti 10 Din, ^doslavljan na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cestai Oglasi po tarifu Oglas« spr*j«ma tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova, Dvoje važnih dogodkov pospeševanje napredka našega kmetijstva moramo zaznamovati izza zadnjih dni: Na desetem občnem zboru delničar iev Narodne banke je bil sprejel sklep, da se pri Narodni banki osnuje iond Njj. Vel. kralja za podpiranje in Preporod kmetijskega gospodarstva. V to svrho je Narodna banka izločila 12 svojih bruto-dohodkov za 1. 1929, znesek enega milijona dinarjev in ga dala na razpolago za delo na unifika-ciii in standardizaciji kmetijskih pridelkov, namenjenih za izvoz. Ta vsota Se bo tekom 1. 1930. uporabila za nakupovanje semenja, ki se bo razdeli-!° med kmetovalce, ki pa morajo spre leto količino iz nove žetve vrniti. To ^njeno semenje se bo — ako bo dobro _ v prihodnjem letu zopet na Jsb' način in pod istimi pogoji razdeli-Jo kakor letos prvo, nakupljeno sedenje. Ako pa ne bo dobro za setev, se bo prodalo in iz izkupička nakupilo drugo dobro semenje. Vse te posle bo vršil kmetijski oddelek beograjske trgovske zbornice Pod nadzorstvom Narodne banke. Vidi se, da so v centrali začeli polagati večjo važnost na povzdigo naše kmetijske produkcije v interesu aktivnosti naše trgovske bilance, torej v interesu povzdige izvoza naših kmetijskih Pridelkov. To dokazuje tudi drugi dogodek iz novejših dni: dne 12. t. m. se je v Beogradu vršil ustanovni zbor Privilegirane akcijske družbe za izvoz kmetijskih pridelkov kraljevine Jugoslavije, ki se je ustanovila po intencijah ministrstva za trgovino z akcijskim kapitalom 30 milijonov dinarjev. Na zborovanju samem je bilo čuti, da je delniškega kapitala bilo podpisanega Pelo za veliko več nego je predvidena glavnica. V upravni odbor družbe ie bik izvoljen kot predsednik dr. Vašo Gjuričič. 6 članov je imenovala Glavna zadružna zveza. 6 udruženje Uvoznikov, 6 pa vlada. . Naloga nove družbe je predvsem, da skrbi za to. da se naši kmetijski Pridelki, ki dospejo na inozemski trg, Plasirajo tam po čim najboljših cenah. V to svrho mora družba skrbeti Povsod v inozemstvu za dobre zaupnike. v prvi vrsti dobre že upeljane tvrdke, ki poznajo prilike dotičriih tr kov, in ki jamčijo za redno poslovanje. Dalje mora družba skrbeti, da bodo ponudbe našega blaga i glede kvartete f glede cen absolutno realne in Solidne in v skladu z okusom in uzan-sami na dotičnih tržiščih. Skrbeti mo-na dalje tudi, da domači prodajalec blaga pride točno do svojega denarja jn da proda svoje pridelke po cenah, so v dejanskem sorazmerju s cena-jni na svetovnem trgu. S tem v zvezi 'e naravno tudi, da družba ne sme biti tjama sebi namen in cilj, to je da bi delala zase velike dobičke, ampak se {Pora zavedati, da je samo posredoval "g med producentom in legitimnim iz-goznim trgovcem ali izvozno zadru- Zasliševanje dr. Mačka DAVI SE JE PRIČELO PRED SODIŠČEM ZA ZAŠČITO DRŽAVE ZASLIŠEVANJE BIVŠEGA VOD JE HSS, DR. MAČKA. BEOGRAD,*15. maja. Za današnjo razpravo pred državnim sodiščem za zaščito države je vladalo izredno zanimanje, ker je bilo na dnevnem redu zasliševanje dr. Vladka Mačka, bivšega vodjo hr-vatske seljačke stranke. Razen braniteljev in zastopnikov jugoslovanskega časopisja so bili navzoči tudi številni inozemski poročevalci. Najprej se je nadaljevalo zasliševanje bivšega podpolkovnika Begiča, ki je tudi danes vztrajal pri svojih včerajšnjih izpovedbah. Branitelji pa so naglašali, da se njegove izjave ne smejo smatrati kot resne, ker je obtoženec duševno izredno zmeden in se sam ne zaveda važnosti svojih izpovedb. Po kratkem odmoru so ob 11. dopoldne privedli v dvorano dr. Mačka. Iz-gleda dobro, pač pa je nekoliko bolj bled kakor običajno. Njegove izpovedbe so jasne in odločne. Dr. Maček je obtožen, da je izročil Jelašiču 6000, Bernardiču enkrat 5000, potem pa še 4000 Din za nabavo orožja in kot nagrado agilnim članom teroristične organizacije. Obtožnica mu očita dalje, da je potom Jelaši-ča sporočil gostilničarju Kuntiču, da naj spravi samokrese in da je za božično številko »Doma« napisal članek, v katerem se je zavzemal za odcepitev Hrvatske od države. Dr. Maček je v zaslišanju izjavil, da sploh ni vedel, da obstoja kaka teroristična organizacija. Jelašiču je res nekoč izročil denar, a to le za podpiranje siromašnih članov mladinske organizacije. Z Begičem nikdar ni imel nobenih poslov in mu tudi nikdar ni izročil nobenega denarja. Izpovedbe Begiča smatra kot posledico njegovega duševnega stanja- Kar se tiče inkriminiranega članka v »Domu«, dr. Maček priznava, da ga je res on spisal, vendar ni v njem niti sence tega, kar trdi državni pravdnih. V ostalem so se dr- Mačkove današnje izpovedbe strinjale z onimi, ki jih je podal policiji in pred preiskovalnim sodnikom. Zasliševanje dr. Mačka bo najbrže končano že danes popoldne. Nemška uojna mornarica u Splitu SPLIT, 15. maja. Danes je priplul v tukajšnjo luko oddelek nemške mornarice, ki vrši dvamesečno križarenje po Sredozemskem morju. V Split je prispela križarka »Kbnigsberg« in šest kontratorpedovk. Komandant oddelka je kontreadmiral g. Gladisch. Oddelek ostane v naši luki do 21. t. m. Oddelek kontratorpedovk, ki mu poveljuje g. korvetni kapetan Schmiewind, tvorijo »Wolf«, Tiger«, »Jaguar«, Leopard«, »Lux« in »Iltis«. Izprazniteu Porenja do 30. junija ŽENEVA, 25. maja. Po daljših’ razgovorih je prišlo med francoskim zunanjim ministrom Briandom in dr. Curtiusom, zunanjim ministrom ^Nem-čije, do sporazuma, da se izvrši popolna izpraznitev Porenja s strani francoskih čet do 30. junija. Do tega dne se bodo umaknile tudi francoske čete za čuvanje saarske železnice Iz saarskega področja. Zopet samomor v Dravi. Včeraj krog 13. so pasanti javili stražniku na Koroški cesti, da z železne traverze pod dravsko brvjo visi človek, ki hoče očividno skočiti v Dravo. Dva stražnika sta pohitela na lice mesta in našla tam na brvi mesarskega pomočnika Matevža Klavža, poleg njega pa je izpod brvi molela glava nad Dravo visečega človeka. Klavž je stražnikom povedal, da je nesrečni obupanec 251etni brezposelni samski delavec Ludvik Ozimič iz Peker. Vsi so ga nagovarjali, naj pride izpod mosta na brv, a on je to odločno odklahjal, češ. da je sit življenja in da hoče storiti konec ter skočiti v Dravo. Z avizirane rešilne postaje niso mogli priti na pomoč, ker je bil tam sa mo službujoči činitclj. ki bi sam nič ne mogel pomagati. Med tem pa se je obupanec že spustil v Dravo in izginil v valovih. — Goljufija s ponarejeno naročilnico. Dne 7. novembra se je vršila pred okrajnim sodiščem v Murski Soboti razprava o tožbi vinskega trgovca Marina* Bakoviča, roj. 1877, iz Splita, proti gostilničarju Aleksandru Hazoku radi neplačanega vina. Pri tej priliki je Bakovič predložil ponarejeno naročilo za 250 1 dalmatinskega vina, s čimer bi bil Hazok oškodovan za 1000 Din. Danes se je moral Bakovič radi hudodelstva goljufije zagovarjati pred senatom trojice. Obsojen je bil na 1 mesec ječe. go ter med inozemskimi trgi. Zato je naravno, da morajo vse morebitne olajšave, ki bi jih družba bila s časoma deležna v tarifnem, carinske-po-litičnem in drugih podobnih pogledih, priti v prid zadrugam in legitimni trgovini in s tem producentu. Tako bo družba dejansko dobila v roke kontrolo in tudi vso moč med našo zunanjo trgovino, v kolikor gre za kmetijske pridelke, in bo mogla vedno potrebno ukreniti v svrho izboljšanja izvoznih prilik za kmetijske produkte, ne da bi bili s tem oškodovani interesi ostalih gospodarskih panog. Za stalno izpopolnjevanje organizacije naše izvozne trgovine je nujno potrebno, da so na razpolago primer- na javna skladišča, elevatorji in druge podobne naprave. Naloga družbe je, da v tem pravcu stori vse, kar je v interesu našega izvoza, zlasti tudi glede izpopolnjevanja naših luk. Notranja organizacija mora biti izvedena na strogo trgovski bazi. Urediti je tre ba^ zlasti tudi posebni tarifni oddelek. Ako bo nova družba v intencijah, s katerimi je g. minister trgovine povzročil in pospešil njeno ustanovitev, tudi delovala, ne dvomimo, da bomo že v par letih mogli kazati na uspešni razvoj izvoza naše agrarne produkcije. In to bo pomenilo velik korak k napredku in blagostanju našega kmetijstva. VABILO! Tvrdka JULIO MEINL D. D. uvoz kave in čaja priredi v svoji filijalki MARIBOR, Gosposka ulica Št. 7 v petek, dne 16. maja In v soboto, dne 17. maja na katero cenj občinstvo oba dneva najvljudneje vabi. Julio MEINL d. d. Maribor. Junak z nožem. Dne 9. februarja so pili v kleti Martina Klobase v Osečkem vrhu pri Ivanjcih Klobasa, njegov viničar Matija Hobot, viničarski sin Ivan Simončič iz Ivanjskega vrha in drugi. Vino jih je sčasoma razgrelo in mladi Simončič je prišel v aufbiksarsko razpoloženje, potegnil nož in ga zapičil v strop kleti, kar pomeni v pretekaškem jeziku izzivanje k pretepu. Ostali so sc umaknili v neko hišo, Simončič pa je z nekaterimi tovariši šel za njimi. Prišlo je do pretepa, v katerem je Simončič viničarja Hobota z nožem udaril v ustnico, ki je kljub izvršeni operaciji trajno deformirana in obraz skažen. Radi prestopka zoper varnost življenja in radi telesne poškodbe je bil pri današnji razpravi pred senatom trojice okrožnega sodišča obsojen na tri mesece in teden dni zapora. — Brez dvoma Vas bo zanimalo vedeti, kaj je s 1099 Jutri Vam povemo več! Pomočniški odbor trgovskega »remija v Mariboru vabi vse trgovske pomočnike na svoj redni letni občni zbor, ki se bo vršil dne 20. maja ob 20. uri v hotelu Za-morc. Udeležba stanovska dolžnost. Predsednik. — Nepojasnjen nočni napad. Včeraj dopoldne sta pred senatom petorice stala kot obtoženca brata Peter in Karel Biiro iz Radmožancev v Prekmurju, oba posestnika tamkaj, prvi star 35, drugi 32 let. Obtožena sta bila, da sta v noči 20. januarja na cesti med Nedelci in Radmožanci napadla kmeta Štefana Somi, ki se je vračal s sejma domov, ga vrgla na tla in mu s silo vzela iz žepa 5000 Din denarja. Somi je takoj po zaslišanju po orožnikih izjavil, da je v obeh napadalcih spoznal oba brata Biiro, ki pa sta dejanje ves čas —. in tudi pri včerajšnji razpravi — odločno zanikala in po pričah dokazala, da sta bila ob času napada pri sosedih, kjer sta pomagala ličkati koruzo. Tekom preiskave se je izkazalo, da so si Somi in oba brata Biiro sosedje in celo svaki, da pa je med njimi že staro sovraštvo. Priče so izpovedale zelo različno, in sodniki se niso mogli prepriča-, ti o krivdi obeh obtožencev ter so jib oprostili. —> Zunanja aktivnost fašističnega režima FAŠISTIČNI IREDENTIZEM. — DA LMACIJA IN ALBANIJA. — MALTA. — TUNIS IN KORZIKA. — ŠVICA. Mariborski in dnemi drobil ^azni znaki kažejo, da sc jc fašizem resno lotil izvrševanja onega zunanjega programa, katerega je bil Mussolini pred par leti napovedal za desetletje 1930—1940.: pojačano akcijo italijanske nacijonalne in za tem imperialistične ekspanzije. Napoved voditelja je bila takrat sicer skrajno previdna, a poznavalec razmer je mogel kljub temu uganiti, kam vse je bila obrnjena akcijska ost. V sedmih letih svoje vlade si je fašizem popolnoma osvojil Italijo, odstranil ali zatrl je vse nasprotujoče sile in je s tem dovršil en del svojega programa. V notranjosti države nima več česa osvajati, proces pronicanja iskrenega fašističnega prepričanja med one mase, ki stoje ob strani, bodisi da so po svojem tajnem bistvu .indiferentne ali tudi idejno'nasprotne, se ne da forsi-rati niti z dekreti niti z manifestacija mi ali s čim drugim. Sicer pa fašizmu to tudi ni potrebno: on vlada! Tu so tedaj fašistične sile postale proste in'razpoložljive za zunanja na-cijonalno akcijo. In najbolj naravno je, da so se te sile pričele sedaj uporabljati tam, kjer je pričakovati najlažjih in najhitrejših uspehov, to jc v onih zunanjih pokrajinah, ki so etnografsko italijanske ali kjer bivajo vsaj italijanske narodne manjšine. Te pokrajine pa so: Malta, Tunis, italijanska Švica, Korzika, Dodekanez. Albanija in naposled Dalmacija. O poslednji vemo dobro, da je v ospredju vseh fašističnih manifestacij in da, deluje v »Italiji naravnost ogromen propagandni aparat, ki naj bi nepoučeno na* *rodno maso prepričal, da je italijanska, čeprav nima niti deset tisoč Italijanov. Prav tako smo pa na tem me-lstu tudi že podrobno in izčrpno govor rili o akciji v Albaniji, ki postaja mesec za mescem bolj italijanska kolonija. Deloma nova pa je fašistična akcija v onih pokrajinah, kjer si doslej iz raz nih ozirov niso upali nastopati agresivno: na Malti, Korziki in v Tunisu. Otok Malta, prav za praV skupina otokov, ki leži v Sredozemskem morju med Sicilijo in severnoafriško obalo, je angleška pomorska baza za vse Sredozemsko morje. Tam jc glavno angleško vojno pristanišče in poveljstvo vse sredozemske flotilje, domače prebivalstvo pa je italijansko. Angleži. ki nikdar niso poznali raznarodovalnih tendenc, so za Malto ustvarili poseben autonomen statut in pu- stili malteškim Italijanom popolno jezikovno in kulturno svobodo, pa tudi politično samoupravo. Šole so italijanske, angleški jezik je samo učni predmet in pred oblastmi imata angleščina ia italijanščina enake pravi ce, oba sta uradna jezika. Ker tudi sicer skrbi Anglija za dober materijalni položaj Maltežanov, je razumljivo, da ti doslej niso imeli nikakršnih želj po osvoboditvi in priključitvi k Italiji kajti v tem slučaju bi jih v gospodar skem oziru doletela ista usoda kot je Reko in Zader. V najnovejšem času je pa fašizem storil vse, da bi organiziral tudi na Malti iredentistični po-kret in priznati moramo, ne brez uspeha. Vsled akcije nekaterih pren; petežev, so Angleži morali sedaj celo volitve odgoditi. Tako je tedaj prišel fašizem tudi z Anglijo v prvi dejanski konflikt, ki bi mogel poleg pomorskega oboroževanja roditi še daleko-sežne posledice. Drugo jc akcija v Tunisu in na Korziki. Francozi so v severnoafriškem Tunisu dovoljevali Italijanom neomejeno priseljevanje in posledica je, da je danes v mestu in pokrajini ft več Italijanov kakor pa Francozov. In sedaj je fašizem aktivno posegel tu di med te izseljence in jih organiziral kot avantgardo svojega imperija lizma ter vpregel v to celo cerkev. Ko sta nedavno obiskala Tunis dva italijanska škofa, je tamkajšnja italijanska, fašistično orijentirana kolonija priredila velike manifestacije, ki so nedvoumno pokazale, da je bil njihov namen prav za prav — demonstracia. Demonstracija proti Franciji. Podobni znaki italijanske fašistične akcije se pa kažejo tudi že pri Italijanih na fran coskem otoku Korsiki in v italijanskih kantonih Švice. Oficijelni Pariz se vsega tega prav dobro zaveda, a mol či in noče spora še bolj poglobiti, odkrito pa protestira proti tem in takim fašističnim metodam francoski tisk in — tudi že švicarski. Istočasno s temi akcijami so pa fašisti pospešili tudi raznarodovalno prizadevanje med Grki na otočju Dodekaneza. Ta ko vidimo tedaj, da je zunanja aktiv uost fašistične akcije dobila na vseh straneh izraz sistematičnosti in smo trenosti, ki ni slučajna in more zato privesti do resnih mednarodnih konfliktov, če fašizem prej ne- odneha iti ne pride v interesu evropskega in svetovnega miru do omiljenja napetosti in sporazuma. mariborsko gledališče REPERTOAR. 'Četrtek, 15. maja ob 20. uri »Adieu Mimi« ab. C. Kuponi. Petek, 16. maja ob 15. uri -Grudica«. Šolska predstava. Pri najnižjih cenali. Sobota, 17. maja ob 20. uri »Na fronti sestre Žive«. Premijera. Nedelja, 18. maja ob 20. uri »Radikalna kura«. Ljudska predstava. — Pri dramskih cenah kuponi zadnjič. Iz gledališča. V iietek, 16, t. m. ob 15. uri se vpri-zori Zolnirjeva pravljična igra »Grudica« kot šolska predstava pri najnižjih cenah. — V soboto, 17. t. m. bo krstna predstava nove Kraigherjeve drame »Na fronti sestre Žive«, katere dejanje se dogaja za časa svetovne vojne in je ena najbolj uspelih dramskih del poslednjega časa. K predstavi je povabljen tudi avtor. — V nedeljo, 18. t. m. ob 20. uri sc ponovi Doboviš-kova nad vse zabavna burka s petjem in godbo »Radikalna kura« pri dramskih cenah in zadnjič v sezoni. Kdor . s* s9 ,nl °£ledal te velezabavne burke. ki je dosegla zlasti radi nosilca glavne vloge g. D a n e š a največje število predstav v sezoni, naj ne zamudi poslednje prilike: Brez dvoma Vas bo zanimalo vedeti, kaj je s 109r) Jutri Vam povemo več! Jugoslovenski dom v Pragi. Posebna komisija praške Češkoslovaš-ko-jugoslovenske lige se je že del časa bavila z vprašanjem zgradbe jugosloven-skega kulturnega centra v Pragi. Vendar je Ligi za izvedbo načrta nedostajalo sredstev, zato se je obrnila i na češkoslovaško i na jugoslovensko \iiado za podporo. Jugoslovenska vlada je že pred časom volila večji znesek v to svrlio-Sedaj se je tudi češkoslovaškemu prosvetnem ministru posrečilo, vnesti v novi proračun večji znesek za obresto-vanje in amortizacijo posojila, ki ga bo najela Liga za zgradbo poslopja. Stavbni prostor bo dala praška mestna občina v Bubenču brezplačno na razpolago. Zgrad ba bo obsegala prostore za okrog 160 ju-goslovenskih visokošolcev, dalje prostore za prenočevanje jugoslovenskih profesorjev, ki prihajajo v Prago v študijske svrhe, ter veliko čitalnico in knjižnico-V dijaškem kolegiju bo stanovalo tudi nekaj češkoslovaških dijakov, da se čini bolj poglobe medsebojni stiki med Čelio slovaki in Jugosloveni. Oddaja adaptacijskih del vojašnice kralja Petra v Mariboru se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 5. junija pri inženjerskem oddelku Dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za T.OI v Ljubljani, načrti in predračun pa pri omenjenem oddelku.) — ‘ mariborska tiskat/na sačba preč Stolom sedmorice Meseca decembra lansko leto jc bil pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojen ravnatelj »Ljudske tiskarne«, gosp. Josip Ošlak, po tiskovnem zakonu lia deset dni zapora in 500 Din denarne kazni, ker je »Ljudska tiskarna« meseca aprila 1929 natiskala neki dramatski spis »Osvobojenje«. Mariborsko sodišče je videlo v tem pre-grešek po čl. 4. in 5. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, češ, da sc je hotelo s tem spisom povzročiti nerazpoložcnje zoper socijalni red v državi in ščuvati s tiskom na razdor med družabnimi sloji. Zoper obsodbo se je ravnatelj Ošlak pritožil in se je vršila dne 14. maja 1.1. kasacijska razprava pred Stolom sed-morice v Zagrebu, katere se jc udeležil obsojeni osebno s svojim braniteljem odvetnikom dr. Avg. Reisma-nom. Zagovornik dr. Reisman je navajal, darie sodba mariborskega sodišči neutemeljena, ker manjka kaznjivo dejansko stanje. Vsebinsko spis ni nič drugega, kakor slika socijalnega položaja, v katerem se delavstvo dejansko nahaja in naj vzbuja stanovsko za vest delavstva, kar pa je tudi po zakonodaji dne 6. jan. 1929 dovoljeno. Sploh pa tiskovina še ni nastala, ker je tiskarna predložila oblasti le krtačite odtise in s tem samo vprašala cenzurno oblast za mnenje, če se sois sme tiskati. Ni še torej bil niti podan namen, tiskovino razširjati. Obtoženi sam pa je subjektivno najmanje prizadet, ker se je nahajal v kritičnem času na bolezenskem dopustu v Dalmaciji in torej niti ni vedel, da je veliki župan prepovedal prireditev te dramatizacije, niti da se je ista tiskala v »Ljudski tiskarni« ter predložila državnemu tožitelju v vpogled. Obtoženemu zato ni bila niti dostavljena tiskovna tožba. Za razveljavo sodbe in oprostitev obtoženega se je izrekel celo državni prokurator, dr. Dominiko, češ, da ni podan niti poskus kaznjivega dejanja, ker so krtačni odtisi !e pripravljalna dela tiskovine. Stol sedmorice kot kasaciisko sodišče je nato sodbo mariborskega sodišča razveljavil in ravnatelja Ošlaka oprostil krivde in kazni. Izrememba naslova Uradnega lista. Uradno glasilo kraljevske banske uprave dravske banovine je postal od sedaj naprej »Službeni list«, čegar prva številka je izšla dne 13. maja in ima sledečo vsebino: Zakon o urejanju hudournikov, zakon o železniški imovini v eksploataciji ministrstva za promet ter zakon o izrednem kreditu za organizacijo izvoza deželnih pridelkov. Dosedanji Uradni list ie ", 9 majem prenehal izhajati. — »Objokana« Zofija. zadnja med usodnimi ledenimi svetniki, praznuje danes. Po jutranji prognozi vremena je sklepati, da se bo res zjokala nad grešno zemljo. V Mariboru sicer še zjutraj ni deževalo, a jutranji vlaki so na postajo prihajali mokri, kar je pač siguren znak, da je Zofka ostala svoji lecrendarni misiji zvesta. Mariborske Zofke. Sonje in Zoške pa se bodo najbrž lahko spre-lajale v solncu svoje nebeške zaščit-nice. — Toča v ljutomerskih goricah. Iz Ljutomera nam poročajo, da so edeni možje, katerih režim je hvala-)ogu pri koncu, potom Pankracija »po zdravili« slovite ljutomerske gorice z edenim zrnjem. K sreči toča ni napravila v goricah pomembne škode, le sedaj cvetoče sadno drevje jc nfckoli-ko trpelo in sicer v ožji okolici Liuto-mera. dočim v širši okolici niti prav deževalo ni.-- Društvo drž. upokojencev v Mariboru. Občni zbor sc ne bo vršil 18., ampak 25. t. m. ob pol 11. dop. v Gambri-p.Ovi dvorani. Upokojenec št. 4 izide po občnem zboru. Poučni izlet mariborskih kovinarjev na Jesenice. Kovinarski vajenci in pomočniki III. letnika obrtno-nadaljevalne šole v Ma riboru prirede pod vodstvom strokovnega učitelja g. Poljanca in ključavničarskega mojstra g. Kumerca dne 18. in 19. t. m. dvodnevni poučni iz; let na Jesenice, kjer si bodo ogledali naprave Kranjske industrijske družbe. Izlet se bo vršil ob vsakem vremenu in sc zbirajo izletniki v nedeljo, dne 18. t. m. ob 5. zjutraj pred glavnim kolodvorom. Vsa čast kovinarski zadrugi, ki jc zbrala toliko sredstev, da je omogočila ta koristni izlet. — Občni zbor glasbenega društva »DRAVA«. Dne 12. t. m. se je vršil v Narodnem domu ob navzočnosti lepega števila članstva 11. občni zbor glasbenega društva »Drava«. Iz poročil društvenih funkcijonarjev je razvidno, da je »Drava« tudi v preteklem letu v polni meri storila svojo dolžnost. Pevski zbor je imel skupno 41, godba 70 in tamburaški zbor 24 nastopov. Društveni predsednik, postajenačelnik' Mohorko, se je med drugim spominjal raznih dobrotnikov, brez katerih bi »Drava« v gmotnem oziru težko i Z' hajala ter vsem izrekel zahvalo. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen predsednikom postajenačelnik Mohorko, podpredsednikom Prinčič, v odbor pa Živko. Paar, Habrda. Koren, Ušen, Orbanič, Obersnel. Furlan. Tumpcj, zborovodja Horvat in kapelnik Kou-dcika. v nadzorni odbor pa Rebolj. Perme. Leskovec, Gerlič. Društvo opozarja interesente na svoj tamburaški zbor, ki je zlasti za manjše prireditve in za nizek honorar vedno na razpolago. Pevski zbor in godba bosta pa vedno storila svojo dolžnost, kadarkoli bosta klicana, predvsem se priporočata za nacijonalne in državne prireditve. Vse stanovske tovariše, ld imajo smisel za narodno kulturno de* lo, pozivamo, da vstopijo v vrste -Dri ve«, da tako podkrepijo število naro* dnokulturno delujočih železničarjev, posebno tu v obmejnem Mariboru.’ — Smrtna kosa. * V Praprotnikovi ulici 30 v Krčevini je sinoči umrla 751etna zasebnica Neža Havranek. Blag ji spomin! — Nameščensko pravo v načrtu obrtnega zakona. Na torkovem sestanku privatnih nameščencev v dvorani hotela »Pri zamorcu« je poroča! predsednik Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije, g. Josip Pe-tejan, o osnutku novega obrtnega zakona, ki ga je izdelal trgovinski minister. Načrt se tesno naslanja na obč. drž. zakon, ki je veljaven za Slovenijo in je predložen vsem Delavskim in Trgovsko-obrtnim zbornicam v študij. Zelo važne so določbe o dopustnem času, mesečnih prejemkih za slučaj bolezni, odpravnini zakon o razsodišču itd. Govornik je na* zorno predočil razliko prejšnjega zakona s predloženim osnutkom ter končno apeliral na številno navzoče nameščence, da posvečajo temu tako važnemu socijalne-mu vprašanju vso svojo pažnjo ter privabijo na bodoče sestanke, na katerih se bo poročalo še podrobneje o teh zadevah, vse svoje tovariše. Uspeh bo zaznamovati le takrat, ako se bodo vsi nameščenci strokovno organizirali in tako podkrepili skupno akcijo za dosego čim večjih so-cijalnih dobrin- Po živahni debati je bil sestanek okoli 22. ure zaključen. — -T—............................ Soboto 1? SobotoJ^ Soboto 17 ROŽNA VESELICI V VELIKI KAVARNI Izžrebane srečke. Sledeče v upravi »Jutra« černika« kupljene srečke so žrebane: Srečka št. 46.631 Din. — Po 500 Din pa so srečke: 98.193, 89.114. 89.109, 9.723 9.732, 9.736, 9.740, 9.738 40.648, 46.616. 46.636. 59.501. Velika kavarna. , V petek LEO WERTER kabaretni spored. — in »Ve-bile \l‘ po 2000 zadele 9.718. 46.630. 59.509. in nov 143* V M a r i b o r u, dne 15. V. 193U. /W*r5hr»r«M V ti ~ F R N I K Jutri* Wll«u A Abeslnila in njen vladar LONDONSKI »TIMES« O FANTASTIČNIH POROČILIH IZ TE DEŽELE. Tekom zadnjih tednov, zlasti pred nekaj tedni, ko je umrla abesinska cesarica Zauditu (2. aprila), je bilo po časopisih mnogo citati o tej državi, ki leži v vzhodni Afriki ob prehodu Rdečega morja v Indijski ocean. Pisalo se je o uporih in o hudih bitkah med vladnimi in vsta-škimi četami, o porazu vladnih čet, o zrušenju cesarja Tafara s prestola itd. Tem fantastičnim vestem je napravi! konec londonski »Times«, ki je te dni od svojega dopisnika iz glavnega mesta Abesinije, Adis Abebe, objavil dopis o razmerah v Abesiniji, kakoršne so v resnici. Pravi med drugim: Abesinski kralj Tafari, ki je že bil pod Pokojno cesarico proglašen cesarjem ali kraljem kraljev (Negus Negucti), bo naj-brže kronan šele po deževju, ki se prične v Abesiniji junija in traja do septembra. Žalo vanje po umrli cesarici Zauditu bo trajalo 40 do 50 dni. Tafari sam želi pridobiti na času, da more izvršiti potrebne priprave za kronanje. Ker bo dne 7. okt-' obletnica njegove proglasitve kraljem, je možno, da se bo slavnostna ceremonija vršila tega dne. Upor, ki se je pred nekaj meseci pojavil v severovzhodnem delu Abesinije v bližini mesta Dessie, spočetka ni bil resen. Začeli so ga nekateri prebivalci s tem, da niso hoteli plačati davkov. Upornike so podpirali v njihovi akciji razbojniki, ki so hoteli v kalnem ribariti. Takšni neredi so v Abesiniji precej pogosti, zakaj prometne zveze med glav-•lun mestom in oddaljenimi pokrajinami so naravnost žalostne. Sprva uporu niso Posvečali posebne pažnje, ko pa je stvar Zače!a postajati resnejša, je abesinska vlada mobilizirala večje vojaške oddelke in odposlala proti Dessie. Vendar v!ada o dogodkih ni hotela skoro ničesar Poročati, zato ni bilo mogoče dobiti ni-kakih konkretnih vesti. Raznesle so se Vesti, da se je upornikom pridružilo več jemenskih poglavarjev, med njimi tudi Gugsa, mož pokojne cesarice Zaudi-in guverner pokrajin Gondar in Be-pniedan. Znano je, da je po revoluciji '• 1916, ko je bil vržen s prestola Lidž Jasu, zasedla prestol hči MeneJika TI., Zauditu, Ras Tafari pa je bil proglašen regentom in prestolonaslednikom. Del tega sporazuma je bil, da mož cesarice Zauditu, Ras Gugsa, ni smel stanovati pri ženi, in sicer iz političnih razlogov, ampak je moral živeti daleč od prestoli-ce na severu države. Ni nobena tajnost, da je Ras Gugsa bi! vsikdar nezadovoljen in da je bil za vlado stalen izvor nemirov.'Ko je upor pri Dessie začel zavzemati nevarne oblike, se je domnevalo, da stoji v ozadju Ras Gugsa. Centralna vlada ie stopila z njim ,v pogajanja in sicer s pdsaočjo aeroplana, ki ga je pred 6 meseci kupil kralj Tafari. Zakaj potovanje po cesti od prestolice do Des sie traja tri tedne, in bi pogajanja na ta ko razdaljo bila nemogoča. Ras Gugsa j medtem mobiliziral znatno vojno silo in je meseca marca prekini! pogajanja ter odkrito stopil na stran upornikov. Zato se ie vlada odločila za energično akcijo in 31. marca je bila velika bitka met ‘ipornikl in vladnimi četami. Uporniki so bili razpršeni, Ras Gugsa sam pa je bil ubit. Konkretnih poročil o bitki ni, go vori se pa, da so uporniki izgubili 6000, vladne čete 300 mož. Vladnim četam je poveljeval vojni minister Dedža-madž Mulu Geta. V bitki sta sodelovala tudi dva francoska avijatika Maillet in Cor riger, ki sta v službi abesinske vlade Ta dva sta sovražne čete obmetavala z bombami, obenem pa tudi vlado stalno obveščala o kretanju uporniških Čet. Vest o zmagi je prišla v Adis Abebo dne 1 aprila, in 13 strelov iz prestolice jo je razglasilo. Vest ie prinesel s fronte leta lec Maillet, ki ga jc kralj Ras Tafari od likoval v zapovedniško ogrlico Meneii kovega reda. Nemiri pri Dessie so utih nili. V tem času pa je cesarica Zauditu zbo lela na paratifusu. Ker je bila zelo po božna in se je držala strogo vseh cerkve nih predpisov, zlasti korizmenih določb glede hrane, ki zabranjujejo uživanje mleka, masla in jajc — torej jedil, ki jih zdravniki baš za takšne bolnike predpisujejo, se je bolezen seveda poslabšala in Zauditu je — kakor že omenjeno — umrla 2. aprila v prestolici Abesinije, Adis Abebi. Dvojna oblika vladavine cesarice in regenta ni bila najsrečnejša. Kralja Tafara so podpirali izomikanejši elementi Abe^ sinije, zakaj on je vedno želel, da bi se njegova država razvijala v modernem pravcu. Starejša šola, konservativci, pa so imeli zaslombo v cesarici, ki — podpirana od cerkve — ni bila prav nič naklonjena naprednim nnrrtom kralin Tafara. Zarote proti kralju, ki je takr-' nosil naslov rasa, t. j. regenta in prestolonaslednika, so se perijodično ponav Ijale, kulminacijo pa so dosegle sept 1928, ko so ga hoteli zarotniki celo uje ti. Regentu pa je uspelo, da je dal dogodkom drugo smer, in dne 7. okt. je bi. kronan kraljem. Ceremonijo kronanja je izvršila cesarica sama, ki je obenem znatno proširila kraljevo oblast in izrekla nado, da bo nekega dne prevzel cesarsko krono, kar se je sedaj tudi zgodilo. Abe sinci upajo, da bo združitev vse oblasti v rokah kralja Tafara kot cesarja (kralja vseh kraljev) znatno izboljšala vladni sistem. Slouanski pisatelji u hebrejskem jeziku V bližini Jaffe v Palestini je danes le-Pf> napredno mesto Tel Avive (hribček spomladi) s 40.000 prebivalci, ki so sami 2idi; L. 1909 tega mesta še ni bilo, danes Ka Zidi imenujejo >ponos židovskega de-ja v Palestini«. Zanimivo pri vsem je, da je Tel Avive središče židovskega kulturnega, zlasti književnega življenja, v Palestini. Sloveča založba Stybel, poprej v Berlinu in Newyorku, je prenesla svoj sedež v Tel Avive in poleg originalnih hebrejskih del zalaga v glavnem 'prevode raznih literatur. Prevedena so že vsa dela Homerja, Goetheja, Shakespeareja, Schillerja. Tudi mnogo slovanskih pisateljev je že izšlo v hebrejščini. Konzul ČSR v Palestini dr. Kurt Grunwald je Prevedel in izdal v Tel Avivu glasovito Masarykovo »Svetovno revolucijo«, ki je v češčini doživela 16 izdaj. Izven tega so Prevedene že mnoge pesmi češkega pesnika Vrechlickega, dalje več del ruskih Pisateljev Uje Erenburga, Aleksandra Bloka, Tolstoja »Vojna in mir«, Gorkega »Otroška leta«, Dostojevskega »Iz. mrtvega doma«. Tudi poljska literatura je zastopana v hebrejščini z monumentalnim Reyinontovim romanom »Kmetje«, ji ie dobil Nobelovo nagrado. Iz pedagoške literature je preveden »Orbis pictus« •Komenskega, ponos češkega ustvarjajočega duha. Ni nam znano, ali je prevedene v hebrejski jezik že kai jugoslovenske literature. Ker pa imamo v naši državi močno zastopstvo cijonistov, ne dvomi mo, da bo tudi naša literatura v doglednem času zastopana v hebrejščini. Ogromen požar NEW-YORK, 14. maja. Vsled težke eksplozije v neki tovarni v Elisabet New Jerseyu se je vnelo 10.000 sodov petroleja. Ogenj se je razširil nato še na ivor-nice Standard Oil Company. Mogočni oblaki dima se vlečejo nad mestom. Za omejitev nevarnega požara se poslužujejo najmodernejših tehničnih sredstev. Izrečno stara ženska Med popisovanjem prebivalstva v Zedinjenih državah, ki se vrši sedaj, so uradniki v El Pasu v državi Teksas izsledili žensko, ki je izjavila, da ima sedaj 120 let. Obenem je pripomnila, da upa živeti še najmanj 50 iet. Je to Nikolaja Coverubias, ki je kljub svoji izredno visoki starosti še razmeroma zelo dobro ohranjena. Doma pomaga svoji hčerki, kuha, šiva, od časa do časa vodi celo svoje vnuke in vnukinje na sprehod. Starka se sploh mnogo giblje in zasleduje živahno vse dogodke po svetu. Predložila je uradnikom svoj krstni list, ki nedvomno potrjuje njeno visoko starost. Svoje dolgotrajno življenje utemeljuje s tem, da izvira iz zelo zdrave rodbine in da je vedno delala. Dosedaj ima že nad 150 potomcev, ki so vsi zdravi in živi in imajo nekateri tudi ž<* po 80—90 in še več let. Litteraria Pierre Jaquin: La question des miiio-rites entre l’Italie et la Vougosiavie. — Libraire du Recueil Sirey, 22, rue Souf-flot, Pariš V. Strani 220, cena 90 Din- — O problemu našega Primorja m Italijanov v Dalmaciji je bilo izdanih med svetovno vojno in mirovno konferenco večje število knjig in brošur v francoščini, angleščini in ceio italijanščini. Vse to smo pa napisali in izdali večinoma sami, da bi informirali svet o naših upravičenih rivendikacijah- Po določitvi sedanjih mej je izšlo le nekaj manjših informativnih brošur, katere so zopet napisali le naši ljudje, izdala pa jih je Jugoslovanska Matica v Ljubljani in v Splitu. Sedaj pa leži pred nami obširno delo, ki ga nismo napisali in izdali sami: preskrbe! nam ga je mladi Francoz Pierre Jaquin. Problem naše narodne manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji si je izbral kot temo za svojo doktorsko dizertacijo, in priznati mu moramo, da ne površno in lahkomišljeno, ampak globoko resno in stvarno. V uvodu svoje knjige govori Jaquin na čelno o problemu narodnih manjšin v obče in o njihovem ogromnem pomenu za evropski in svetovni mir, posebej pa še o vprašanjih, ki jih razmotriva v petih nadaljnih poglavjih. V prvem, =>Ita-liens et Yougoslaves dans les pays fron-tieres« (Italijani in Jugoslovani v obmej nem ozemlju), navaja podatke avstrijske ga*ljudskega štetja 1. 1910. na Primorskem in v Dalmaciji ter slovensko in italijansko kritiko tega štetja, dejansko stanje Slovencev, Hrvatov in Srbov v teli predelih, stanje etnografske meje itd. V drugem, »Les divers projets de frontiere entre F Italie et la Yougoslavie« (Razni mejni predlogi med Italijo in Jugoslavi jo), govori o Wilsonovi, Tardieujevi in Nittijevi predlogi. 6 londonskem paktu in o raznih memorandih do Rapalla in reš-ke pogodbe z dne 27. januarja 1. 1924. V tretjem, »Obligations contractuelles de 1’ Italie et de la Yougbslavie relatives ft la protection des minorites« (Pogodbene obveznosti Italije in Jugoslavije o zaščiti narodnih manjšin), pa o manjšinski zaščiti, državni suverenosti, o § 2. VII. odstavka rapallske pogodbe, o sanmarge-ritskem sporazumu, o nettunskih konvencijah, o pogodbi o Reki in italijanski manjšinski deklaraciji. Najobširnejši pa sta nadaljni poglavji »La situation de la minorite yougos!ave en Italie« (Položaj jugoslovanske narodne manjšine v Italiji) in »La situation des optants italiens de Dalmatie« (Položaj italijanskih optantov v Dalmaciji). V prvem, ki je razdeljeno na deset odstavkov, opisuje z občudovanja vredno točnostjo italijansko raznarodovanje Slovencev in Hrvatov v Italiji, italijanizacijo krajevnih, krstnih in rodbinskih imen, uničenje manjšinskega šolstva in časopisja, prepoved pouka slovenščine in hrvaščine, verske zadeve, društveno in gospodarsko življenje, politično svobodo in nesvobodo, naposled se pa bavi še z vprašanjem bodočnosti naše manjšine v Italiji. V petem poglavju govori o Italijanih v Dalmaciji in sploh Jugoslaviji, o njihovem šolstvu in kulturnih ter prosvet nih organizacijah, o industriji, trgovini in obrti in naposled, kakor pri Slovencih in Hrvatih v prejšnjem poglavju, o njihovi bodočnosti, v katero resno dvomi. V večjo podkrepitev je dodal knjigi še pet zemljevidov in več dokumentov: rapall-sko pogodbo, sanmargeritske konvencije. razne ekscerpte, pogodbo o Reki in nettunske konvencije. Jauuinova knjiga je skratka najboljša in doslej skoraj edina popolna kompila-cija vseh faktov in problemov nanašajočih se na našo narodno manjšino v Italiji in italijansko v Jugoslaviji. Tu je mladi francoski znanstvenik, ki se je nalašč zato učil našega jezika in je sam prepotoval vse sporne kraje, z vestno točnostjo in globoko objektivnostjo predstavit svetu italijansko - jugoslovanski problem. ->redstavil pa ga je tako, da mu moramo oiti Jugoslovani globoko hvaležni. Dasi-ravno obravnava delo ogromen materija!, so netočnosti zelo redke in tudi le malenkostne, Le eno moramo obžalovati, da se je premalo poglobil v zgodovinski razvoj našega Primorja in Dalmacije, ker bi bil tako mogel svoje trditve še krepkeje podpreti, kakor jih je. V mislih imam tu namreč pred vsem nastanek Trsta. Reke, Gorice in Zadra, protežiranje Ita- lijanov v prvih časih, priselitev italijanskih uradniških in vojaških rodbin ob zedinjenju Italije itd. Vsem onim pa, ki razumejo francoski, moramo to delo nai-iskreneje priporočiti. Iz njega bodo spoznali marsikaj, kar so že pozabili ali prezrli, pa je danes za nas bolj važno kot je bilo kdajkoii prej. .r< Sokolstvo I. javni nastop Sokola I. na letnem telovadišču inž. podoiicirsk na letnem telovadišču inž. podoficirske šole kralja Petra (bivša kadetnica) v nedeljo, dne 18. t. m. ob 15.45. Nastopilo bo nad 150 članov in članic, naraščaja in dece, nad 200 vojakov djakov in pitomcev inž. podofic. šole in vzorna vrsta matičnega društva v Mariboru. Sodelovala bosta vojaška in sokolska sodba. Posebno zanimiva bo Šved ska štafeta, pri kateri tekmujejo tekači Sokola I., Sokola Matice, vojakov-djakov in pitomcev v teku po 800. 400, 200 in 200 m. Od Narodnega doma odide povorka z zastavo Matičnega društva ob 14.30. Natančen vzpored pr! blagajni. Šport Grazer Athletik-Klub : Rapid. V nedeljo bomo zopet pozdravili v Mariboru simpatične goste iz Gradca, prvaka Štajerske in amaterskega prvaka Avstrije. Redna tekmovanja z dunajskimi profesijonalci so dala igral ceni potrebno rutino ter jih radi tega lahko prištevamo med najboljša amaterska moštva Srednje Evrope. Ni čuda, da dobiva radi tega GAK vedno laskave ponudbe na daljše turneje. Prva letošnja turneja jih je, kakor znauo, vodila v Afriko. Rezultat turneje je naravnost briljanten: vseh šest nastopov so končali zmagovito s skupnim skorem 22:6 v njihov korist. GAK je že dolgo vrsto let matica in zibelka res prvovrstnih igralcev. Dunajski profesijonalni klubi so že večkrat posegli po odličnem materijah!. Naj imenujemo predvsem vratarja Hi-dena, ki jc bil dolgoletna opora graškega prvaka, dokler ga ni angažiral dunajski WAC. Še dva igralca GAK sta bila nekaj časa med profesionalci: Gaber in Ptaček. Moštvo avstrijskega prvaka bo nastopilo proti Rapi-du v največji postavi in bo moral Rapid napeti vse sile, da bo dosegel časten uspeli. Anglija : Avstrija 0:0. Včeraj se je vršila na Dunaju meddržavna tekma Anglija : Avstrija, ki je privabila na igrišče rekordno število 70.000 gledalcev. Igra se je kljub' obojestranskemu naporu za dosego zmage, končala brez golov. Zagreb : Dunaj. Podsavezni kapetan ZNP je za med mestno tekmo Zagreb : Dunaj, ki se jo vršila na Dunaju, nominiral sledeče moštvo: Mihelčič, Koch. Rajkovič, Ralič, Premeri, Kunst, Babič, Hitrec, ” einert, Šimšir, Žarkovič. Brez dvoma Vas bo zanimalo vedet!, kaj je s 1099 Jutri Vam povemo več! Na konju skozi države Srednje Evrope. Rumunska gospa Milada Trifun se je odločila, da jahaje prepotuje Rutnunijo, Jugoslavijo. Avstrijo, Češkoslovaško in preko Madžarske zopet domu. Dne 7. tm. je odjahala iz Temišvara in prispela 11. tm. preko Arada v Beograd. Odtam bo nadaljevala pot čez Zagreb v Ljubljano, na Dunaj in v Prago, odkoder se povrne v Arad- Dobro sredstvo. Janezek je padel in se malo potolkel ter joče. Oče ga vzame v naročje in pravi: »Na, tu imaš poljubček na čelo, kamor si se udaril, pa bc takoj vse dobro«, n je res bilo tako. Drugega dne priteče Janezek ves zasopljen k očetu: »Oče, hitro pojdi v kuhinjo, kuharici boli zob!« e vprašala tiho, ko je stala s svojo spremljevalko v nizki izbi, skoraj podobni skupni izbi, kakršne nahajaš povsod po kmetskih hišah. In ozrla se je naokrog. Kmetica se je zakrohotala. Beatrice je v strašnem čuvstvu vztrepetala od nog do‘ glave. »No?« je dejala in nagubala čelo. Bianca. ali ste slišali moje vprašanje?« »Saj mi ni ime Bianca!« je dejala kmetica. »Kje je vitez?... Govorite, nesrečnica!...« »Gospod de Ragastens je v Montefortu...« Primavera je kriknila od groze, ter stekla le vratom. Ta hip pa ie zaČnla. kako se je škripaje obrnil ključ. Vrata so bila zaklenjena. »Oh.« je zamrmrala. »To ie podio... Pravite, da vam ni ime Bianca?« je vprašala, vrnivša se s plamenečimi očmi h kmetici. »Kdo ste torej? ...« »Ime mi je Lukrecija Borgia!« je odgovorila kmetica s strašno hladnokrvnostjo. Primavera je odskočila... V prvem hipu ji je preplavil dušo neizmeren obup. Toda, ker ni hoteia pokazati slabosti pred svojo nasprotnico, se je vzravnala v skrajnem naporu, glavo pokoncu. zaničevanje na ustnicah, ter vprašala: »Lukreciia Borgia je to— kdo bo torej umorjen?...« »Pomirite se, milostljiva!« je dejaia Lukrecija in zarežala. »Ni se mi treha pomiriti. Smrti se ne bojim.« _ »Saj vas ne bom umorila... vsaj zdai še ne!« »Cesa torej hočete od mene?« _ »Strgati vas Ragastensu.« »In vzrok?« Smehljaj Liikreciie se ie poostril. »Vzrok je čisto renski, milostljiva. Vi ljubite viteza... no, iaz oa tudi!...« Naglo, kakor rožljpnie mečev, je zažvenketalo teli par besed sem in tja. Po Lukrecijinih zadnjih’ besedah pa je nastopila minuta molčania. Zadeta v , srce, ie Primavera zbirala moči za ta strašni^ dvoboj, v katerem jo je naoeževa hči skušala umoriti z besedami, preden jo. nedvomno, umori s sunkom bodala. Tn vsa niena duša ie trepetala. »Parite. Lukreciia Borgia!* ie dejala napoved. »Vi tez de Paerastens nikdar ne odpušča žalitev. Tri vaša liubezen mu ne more biti drugega, kakor najbolj krvava vseh psovk!...« Lukrecija ie nrebledelp. kak’or zid. Njen prvotni namen je bil res da. mučiti Primaverino srce: todn fa opomin iz ust kneginie jo je zadel kakor razbeljeno zelezo. Mahoma je izgubila gotovost svojega duha »Da,« je siknila, »vem to! Ragastens bo zavrgel. Kar mu ponujam... Toda na vse zadnje mi je malo do tega. Kar sem hotela, to se zgodi. Ločim vaju Iztrgam .vaju drugega drugemu. Nikdar več se ne bosta videla. Nikdar, ali me slišite?« Burno sopenje njenih prs ji je za hip prekinilo besedo. Primavera ji je odgovarjala z usmevom, ki je bil hujši od biča. In Lukrecija je planila proti nji, kakor da jo hoče raztrgati na mestu. „ »Nikdar, ali slišiš? ... Najprej poginiti... In kadar bos mrtva, poiščem njega! In mu povem, da si mrtva! In mu povem tudi to, da sem te izročila tuji pohoti, preden sem te umorila!...« »Nesrečnica!« je izbruhnila Primavera. »Kajti, to vedi dobro,« je nadaljevala Lukreciia. vsa blazna od gneva, »nekdo je, ki te hoče. nekdo, ki zeli tvojega telesa, nekdo, ki te bo oskrunil s svojimi poljubi. In ta nekdo, ki ga ti sovražiš, ta nekdo, ki te navdaja z grozo, je moj brat, je Cezar! Odvedem te s seboj — in njemu te izročim!...« »Ne boste me odvedli,« je vzkliknila Primavera. ki jo je mahoma zapustil preudarek. »Umri, nečlove-cnica!« . . Obenem je izdrla izza nedrij kratko, ostro bodalce, ki jo je spremljalo povsod. Toda Lukrecija je odskočila... In preden je mogla Primavera planiti nad njo. se je raztrgal zrak od rezkega piska: vrata so se treskoma odprla in četvero moških se je vrglo nad mlado kneginjo, tako da se hipoma ni mogla več ganiti. »Odvedite jo!« je velela Lukrecija s hripavim glasom. Primavera je začutila, kako so jo surovo prijele strasne roke, nasilne in krute roke četvorice moških' in minuto kasneje je sedela v vozu, zaprtem s trdnimi zeleznimi naoknicami. Lukrecija je naglo slekla svojo kmetsko obleko te? ,^an"ien’Ja z jahalno. Nato je hitela na dvorišče, zasedla konja, ki ga je eden izmed njenih ljudi držal za vajeti, ter dohitela voz. ki se je bil — nedvomno po ze prej oddanem ukazu — spustil v galopu po cesti. , .Vso noč so divje dreveli po strmih gorskih pobočjih. Ko se je zasvital dan, je bil voz že daleč od grofovskega ozemlja in od tabora zaveznikov: na ravnem polju pa je zavil po cesti, ki je vodila naravnost proti morju. r , ^°..je traial° tri dni. Te tri dni in tri noči ni iskala Lukrecija nikakega občevanja s svoio jetnico- Saino vsako iutro in vsak večer je sluga odprl vozna vrata, postavil v kočijo jerbašček z živili ter naglo spet zaklenil. Po prvih minutah groze in studa, s katerim io je navdal dotik Lukrecijinih beričev. se ie Primaveri vrnila vss njena hladnokrvnost. Prvo, kar ie storila, ie bilo. da je potipala, če ii niso izmaknili njenega bodala. Ko je videla, da so ji ga na srečo pozabili vzeti, ie hladno pričela računati, če. in kako bi mogla uiti strašili sramoti, s katero ji je .Lukrecija zagrozila, in njene ponosne ustnice so se zaobočile v neustrašnem smehljaju. Rekla si je da če se ji ne posreči uiti Lukreciif. se se vedno lahko zateče k smrti: in njena nežna roka ie pobožala drzai bodalca. Nnto se ie njena misel telit vračati v Montpforte- zdai sp je ustavila nri ocV«. zdai pri knezu Manfredi, nničešče pa nri vitezu de Ra-gastens. T0da ob misli, koliko bo vitez trpel, so it iele sile pešati, zapuščal jo je pogum. CNadalievanie sledil Trio, 2 gosli in kontragitaro iščem za igranje podoknice. Ponudbe pod »Trio« z navedbo zahtevkov na upravo. 1433 Prodam poceni dobre trivrstne har- - monike in dobro ohranjen otroški ' voziček. Naslov v upravi »Večer-nika«. 1431 Kupim stopnjasto rešetko - (Treppenrost-Verfeuerung) za Iokomo-bilo 75 konjskih sil. Rochlitz Ludovik, mlin, Dolnjna Lendava. 1407 Mizarstvo Ciril Razboršek, Taborska ulica 22 izdeluje najsolidneje pohištvo vseh vrst in notranje opreme ter renoviranja. Cene nizke! XV Krasen beli store za okno. kopalni stol, moške obleke in podstrešno šaro prodam. Zrinjskega trg 5 II, desno. 1429 Pred tiskan je najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20. 833 Elektroinštalacije, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev najcenejše izvršuje Ilič & Tichy, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motorjev po konkurenčni ceni. XII Gramofone popravlja najbolje in najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14. 602 Kupim dobro ohranjen otroški voziček. Naslov v upravi lista. 1413 Sobo-In črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič. Grajska ul. 2. 2231 Stole vpletam s prvovrstno trstiko in sprejemam v popravilo vsakovrstne košare in sita. Josip Antloga, košarski in sitarski mojster, samo Trg svobode, zraven mestne tehtnice. 529 Autofot je...! Sivi lasje dobivajo naravno barvo in mladostno svežost brez barvanja. 2e 20 let izkušeno. Natančnejša pojasnila brezplačno. — A. ZORKO — MARIBOR. Poštni predal 80. 1352 Fini pesek in vsakovrstni stavbeni materijal •■•« na piodaj aa Pobrežja. Zelo piimerao in lahko dostopno *a traktorje in avtomobile. Interesenti sl lahko ogledajo material ■a Ilcu mesta. Cena po dofovoru 1434 Josip Sorgo. Pobrežje, Zerkovska 59 Autofot je...! NajboljSi in najcenejši nakup nogavic, rokavic, perila ter vseh modnih in šiviljskih potrebščin Modna trgovina ANTON PAŠ Maribor, Slovanska ul. 4 Vse vrste pletenin po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro in ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2. 364 InseriraJte v „Veterniku“ Najboljši trajni kodri in najnovejše postopanje pri barvanju las. s katerim je omogočeno tudi trajno kodranje. samo v salonu »Dobaj«, Gosposka ulica 38. 1205 Dr. Kern Prva pomoč Donesreienlm živalim knjiga polna ilustracij. Važna za kmetovalce in živinorejce. Cana Din 34*— s poštnino Din 36'—. Naroča se v kulisami Tiskovne zadruge, Ha Ibor Aleksandrova casla IS Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAN HROZOVlč v Marihoru. Tiska Mariborska tiskarna d. (L, predstavnik STANKO DETELA * Mariboru.