CELJSKI TEDNIK OLA8ILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA Pred odkritjem spomenika NOB v Celju f spomin žrtraiD-T opomin žiTiin Spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja v Celju končno stoji. S tem je dokončano veliko delo, katerega začetki segajo vse do 1946. leta nazaj. Celjani smo že v letu naše osvobo- ditve čutili potrebo in svetlo dolžnost, da postavimo spomenik tistim, ki smo jim dolžni največ zahvale za našo jasno in svetlo sedanjost ter prihodnost. V ta namen postavljeni odbor pri organi- zaciji ZB je v tem času opravil veliko delo. Še večjega pomena pa so žrtve in prispevki podjetij ter vseh prebival- cev. Toda teh sredstev je kljub temu bilo premalo, zato je odbor leta 1952 pospešil aktivnost. Takratni razpis na- tečaja za izdelavo spomenika je pri- vabil mnoge slovenske umetnike, toda noben osnutek ni bil dokončno sprejet. Takrat tudi še ni bilo jasno, kje bo spo- menik stal. Vrstile so se konference z umetniki, arhitekti in drugimi. Končno so se odločili, da bi naj spomenik stal na Šlandrovem trgu in ideja spome- nika se je izkristalizirala do današnje končne oblike. Spomenik bo svečano odkrit 39. aprila ob 17. uri. Odkril ga bo član Zveznega izvršnega sveta tov. Franc Leskošek Zanimivo je povedati nekatere druge ideje: Bil je tudi precej mikaven osnu- tek, da bi na vrhu parka postavili obe- lisk v obliki meča, ki bi ponazoroval ostrino naše borbe. Okoli obeliska bi bili reliefi z naslednjimi vsebinami: Selitev Slovencev, streljanja, mučenja pa vse do pohoda XIV. divizije. Pri tem osnut- ku naj bi sodeloval nam vsem znani akad. kipar Ivan Napotnik iz Šoštanja, ki je pa pozneje zaradi bolezni moral delo opustiti. Zato so se potem odločili za drugi osnutek, katerega arhitektonski del je obdelal inž. arhitekt Emil Navinšek, re- lief pa akad. kipar Jakob Savinšek. To je bilo vse premalo, da bi do re- alizacije hitreje prišlo. Manjkalo je sredstev. Tu pa so priskočila spet na pomoč podjetja in celjski okrajni ljud- ski odbor. Seveda pa ni manjkalo lju- di, ki so nestrpno vpraševali, kdaj bo Celje dobilo spomenik. Toda pripomniti je treba, da tako veliko delo terja čas, zlasti še, ker bo celjski spomenik NOB brez dvoma eden izmed najlepših in najveličastnejših v Sloveniji. Naša dolgoletna želja in delo je pri kraju. Spomenik stoji in bo vedno stal v spomin na številne žrtve zadnje osvo- bodilne vojne, istočasno pa v opomin živim ter vzpodbudo pri ustvarjanju in zalaganju za mir. Ob tej priliki čutimo dolžnost, da damo priznanje najzasluž- nejšim ustvarjalcem tega velikega dela, predvsem lunetniku Jakobu Savinšku in njegovemu pomočniku Juletu Ren- kotu, inž. arh. Emilu Navinšku, pred- sedniku odbora za postavitev spomeni- ka tov. Edvardu Grolcu, enako pri- srčna zahvala akad. kiparju Ivanu Na- po tniku za sodelovanje pri prvem osnutku ter končno vsem, kolektivom, organizacijam in posameznikom, ki so kakorkoli sodelovali pri uresničitvi te- ga velikega in pomembnega d^a. Program ZKJ temelj bodoče aktivnosti in borbe za socializem PRED VII. KONGRESOM ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE Član Izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije tovariš ALEKSANDAR RANKOVIC je na prošnjo uredništva Dolenjskega lista v Novem mestu odgovoril za pokrajinske časnike v Sloveniji na tri vpra- šanja pred VII. kongresom ZKJ, ki se ho začel v torek, 22. aprila v Ljubljani. Pred nami je Sedmi kongres ZKJ, od katerega si veliko obetamo. Prosimo Vas, ali bi hoteli za naše bralce odgovoriti na vprašanje, katere od nalog političnega dela in dejanske ideološke borbe, ki jih je bil pred jugoslovanske komu- niste postavil Šesti kongres, so bile v preteklih letih najbolje uresničene? Odgovor na to vprašanje bo lažji, če najprej omenimo, katere glavne politič- ne in idejne naloge je bil Sesti kongres postavil kot temelj bodočega dela ZKJ. Šesti kongres, ko je določal pot, po kateri moramo iti v nadaljnji sociali- stični izgradnji, je posebno poudaril dva temeljna činitelja: nadaljnje razvijanje materialne osnove socializma in nadalj- nje izpopolnjevanje in razvijanje demo- kratskega mehanizma samoupravljanja delavskega razreda in delovnih ljudi sploh. Izvajanje teh nalog je povečalo borbo proti ostankom birokratizma in dogmatizma na eni strani, in borbo pro- ti sovražnim elementom, malomeščan- skemu anarhizmu, lokalizmu itd. na drugi strani. Razumljivo, da so iz tega izhajale osnovne idejno politične nalo- ge ZKJ. Skozi to moramo gledati in vrednotiti iUspehe, ost var j ene po Kongresu, pri če- ner je pa treba posebej poudariti in ipostevati nekatera vprašanja. Zveza komunistov kot celota se je iz- .edno učvrstila in idejno politično okre- pila. V tem, ko je Zveza odkrivala pota za razvoj socialističnih družbenih odno- sov, se je tudi sama nepretrgoma razvi- jala. Glede tega je bil torej v razdobju med obema kongresoma dosežen veli- kanski napredek. To poudarjam na prvem mestu zato, ker je to dejstvo za naš celotni razvoj odločilnega pomena. Visoko stopnjo idejne in politične moči ZKJ najbolj očitno izpričuje tudi osnu- tek novega programa. To pomeni, da smo izbojevali uspešen boj proti raznim protimarksističnim te- orijam in teorijicam in jih politično one- mogočili. Ta idejna in politična borba ZKJ je imela v minulem razdobju posebno obe- ležje in razvijala se je v posebnih obli- kah. Posebne oblike in posebna obeležja so izhajala iz našega novega sistema družbenega upravljanja in s tem spre- menjene vloge ZKJ in drugih družbeno političnih organizacij — Socialistične zveze, sindikatov, mladine itd. Politična borba za novo proti staremu je dosegla velikansko širino, v nji so sodelovale milijonske množice s konkretnim reše- (Nadaljevanje na 2. strani) Pred našim praznikom Prvi maj — praznik delovnih ljudi, praznik prihoda resnične pomladi, praznik veselja, mladosti in ponosnega poleta. Koliko različnih Prvih majev je doživelo naše delovno ljudstvo od takrat, ko se je v njem začela buditi zavest bitnosti in moči? Preganjani Prvi maji, Prvi maji za zapahi, ponosni in odločni prvomajski pohodi. Prvi ma- ji pod krošnjami zelenih gozdov, Prvi maji na delovnih akcijah. Prvi maji resnično svobodnih ljudi. Zato danes, ko se pripravljamo na proslavljanje letošnjih prvomajskih praznikov, vse te veličastne in svetle, težke in domala neizdržne preteklosti ne smemo pozabiti. Naša naloga je, da se v teh naših praznikih odraža vsa ta preteklost in da damo poudarka naši sedanjosti, naši zmagi, naši družbeni stvarnosti. Praznik dela moramo praz- novati ravno tako, kakršni tudi smo. Svoji gospodarji na svoji zemlji, gospo- darji in graditelji vsega kar ustvar- jamo in bomo ustvarili. Prvi maj naj bo torej praznik, oh ka- terem se ne bomo omejili na skromno zakusko, temveč bomo na čast praznič- nih dni temeljito pregledali svoje do- sedanje uspehe, se pogovorili za še boljše dosežke v našem političnogospo- darskem življenju. Ob letošnjem praznovanju Prvega maja naj se pokaže vsa naša politična zrelost in moč v simboličnem smislu. Naj bo to kolektivno proslavljanje, kot je delo kolektivno, naj ho to pomenek gospodarjev proizvajalnih sredstev, naj bo to ponoven dokaz naše enotnosti in visoke zavesti. Ob prazniku delovnega ljudstva naj pride do izraza delavska kultura. Šte- vilna so naša delavska društva, zato bi niti enemu kolektivu ob prazničnih dneh ne smelo biti dolgčas. Naša do- movina je polna lepot, ki jih spričo delovnega zanosa drugače celo težko opazimo. Pojdimo torej v teh dneh v naravo. Stopimo na vas in sezimo v roke kmetu, ki je sedaj močno zavihal rokave, da bi socialistični domovini preskrhel dovolj kruha in potrebnih surovin. Naj tudi naši kmetje, delovni ljudje vasi, čutijo, da je Prvi maj tudi njihov praznik. V našem okraju bodo kolektivi brez dvoma prvomajske praznike dobro pri- pravili. Organizacije se tud i živahno pripravljajo na praznik. Proslave, pri- reditve, izleti. Na predvečer pa bodo goreli kresovi in po vaseh bodo posta- vili vitke mlaje, vse to bo zunanji izraz naše praznične notranjosti. Kmcčhi proizvajalci so izmerili svoje moči LETNI OBČNI ZBORI KMETIJSKIH ZADRUG SO ZAKLJUČENI. — KMEČ- KI PROIZVAJALCI SO VEDNO BOLJ KRITIČNI DO SVOJEGA DELA IN USPEHOV. — DELOVNI NACRTI KMETIJSKIH ZADRUG PRVI KORAK K IZPOLNJEVANJU PERSPEKTIVNEGA NACRTA ZA RAZVOJ KMETIJSTVA. — ZADRUGA JE POSTALA NEPOGREŠLJIV DRUŽBENOPOLITIČNI IN GOSPODARSKI FAKTOR NADALJNJEGA RAZVOJA NA NASI VASI. — Iz vsebine dopisov, ob vtisih, ki smo jih dobili na občnih zborih in iz pogo- vorov z najvidnejšimi funkcionarji za- družnega življenja, lahko posnamemo izredno razveseljivo dejstvo, da je za- družno življenje v našem okraju na čvrstih temeljili in na dobri, mnogo obe- tajoči poti. Ce bi razpravljali o uspelih zborih vsake zadruge posebej, bi težko našli prostor za naštevanje vseh števil- nih uspehov v preteklem obdobju, težko bi bilo nanizati vso dolgo vrsto kritič- nih pripomb in še težje vse ogromne načrte, ki bodo zadrugam vodilo pri na- daljnjem delu. Troje stvari pa je neizpodbitnih in veljajo domala za vse zadruge v okraju: utrjena je zavest zadružnikov in ocenje- na njihova ustvarjalna moč. Večini na- ših kmečkih ljudi je jasno in prepričani so, da le v okviru zadruge s skupnimi napori in prizadevanji lahko dvignejo kmetijsko proizvodnjo in svoj lastni življenjski standard. In končno je ob pre- gledu delovnih načrtov za bližnje ob- dobje popolnoma jasno tudi to, da so zadruge osvojile perspektivni načrt raz- voja našega kmetijstva in da lahko iz leta v leto pričakujemo samo večje in lepše uspehe. Razveseljivo je tudi to, da so" zadruž- niki postali kritični ocenjevalci svojega dela. Zelo kritični so bili tudi pri raz- pravah. Ta pojav odločno kaže, da za- družnike žene naprej želja po boljšem, vrednejšem in donosnejšem delovanju. Ce so pred leti še krčevito »viseli« na trgovskih odsekih, so dandanes popol- noma prepričani, da »štactma« ni njih delovno področje. Nadalje je bilo letos mnogo prijKjmb na račun naših servisov, ki konkretno ne morejo ali pa ne znajo več dohitevati potreb in želj kmečkih proizvajalcev. »Premalo umetnih gnojil, premalo hmeljevk, premalo sadik, pre- (Nadaljevanje na 5. strani) Tudi letos bodo naše kraje ob prazniku delovnih ljudi krasili ponosni mlajL *S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU Zliori volivcev o predlogu družbenega načrta Konec minulega tedna je bila najprej skupna seja obeh zborov, nato pa še lo- čena seja zbora proizvajalcev občinske- ga ljudskega odbora v Celju. Na skupni seji so odborniki obeh zborov v prvi vrsti razpravljali in sklepali o nekaterih gospodarskih problemih. Tako so spre- jeli odločitev o združitvi »Jugotehnike« in »Elektro-radio centra« v eno podjetje. S to združitvijo dveh poslovalnic bo možno uveljaviti še specializirano de- javnost. Mimo tega sta oba zbora potr- dila še jamstvene izjave za nekatere gospodarske organizacije. Ljudski od- borniki so zraven tega odobrili predlog o ustanovitvi nove kemične čistilnice v Celju. Po predlogu naj bi čistilnico zgra- dili v Gubčevi ulici. Na predlog sveta za gradnje in komunalne zadeve sta oba zbora občinskega ljudskega odbora še odobrila najetje 31 milijonskega posoji- la za ix>ravnavo lanskih dolgov ter za nadaljevanje del pri gradnji plavalnega bazena v Celju. Po izvolitvi nekaterih odbomiških in drugih komisij so odborniki sprejeli predlog komisije za imenovanje direk- torjev o postavitvi Franca Mlakarja za upravniku v mizarskem p>odjetju »Po- hištvo«, Pranja Kunca za upravnika v »Foto-ideal« in Valterja Dvoi^aka za di- rektorja »Aiirea«. Na predlog komisije je bil za vršilca dolžnosti direktorja celjskega Projektivnega biroja imeno- van inž. Milovanovič. Po skelpu občinskega ljudskega od- bora morajo biti do 20. aprila končani zbori volivcev na terenih in v proizvod- nih enotah glede obravnavanja predlo- ga družbenega načrta za letošnje leto. Na četrti ločeni seji zbora proizvajal- cev so odborniki razpravljali o zvišanju odstotka dohodka, ki ga morajo gospo- darske organizacije odvajati v lastne sklade, mimo tega pa so govorili še o programu dela občinskega zbora proiz- vajalcev. STRAN 2 18. APRILA — STEV. 15 -o&^e d p 6 Ev e t u Naštejmo nekaj novic, ki so »v zad- njem času potekale iz preteklosti in iz sedanjosti ustvarjajo prihodnost, kakor vse dejanje in nehanje človeštva. Predsednik SZ Hruščev je izjavil, da bi SZ svoje čete takoj umaknila iz Mad- ž*r»ke, Češkoslovaške, Romunije in Polj- ske, če bi to storile tudi ZDA s četami, ki jih imajo v tujih deželah. Umik hi se moral izvršiti istočasno na Vzhodu in Zahodu. Zahodne vojske hočejo hraniti kapitalizem izven svojih nacionalnih meja, medtem ko mora socializem v vsaki državi hraniti delavski razred smm. Predsednik ZDA Dwight Eisenhower je odgovoril Hruščevu na pismo, v ka- terem mu je ta sporočil, da je SZ pre- kinila z atomskimi poskusi. Iz odgo- vora se vidi, da ZDA ne mislijo posne- mati SZ. Eisenhower poziva SZ, naj pristane na vzajemno zračno nadzorstvo in miroljuhno izkoriščanje vesoljstva, češ histvo niso poskusi, marveč jedrsko •rožje samo. Ce hi SZ pristala na ta ameriški predlog, potem šele bi ZDA bi- le pripravljene razgovarjati o »večjih stvareh«. Kaže, da se tudi tu nobeden ne misli premakniti iz mesta, ampak hosta oba hranila prestiž. Hruščev je obvestil vrsto držav o sklepu sovjetske vlade, med drugimi tudi predsednika Tita, vendar vsem zatrjuje, da si s tem ne bo vezala rok. Ce predlog ne ho spre- jet, se ho atomsko in vodikovo orožje kovalo naprej kakor doslej. Dulles je istočasno govoril o tem, da so za ZDA mtomski poskusi nujni, na hrezatomski prostor pa Zahod ne pristane, češ da hi preveč oslabil NATO pakt. Na Angleškem vodijo boj zoper ato- mizacije svetovnih vojska in angleške posebej laburisti, ki pomenijo v Angliji »vlado v senci«. Da hi bili na tekočem, so šli trije voditelji Gaitskell, Brown in Bevan k Norstadu, komandantu at- lantske vojske, do kam smejo v svojem protiatomskem stališču. Razume se, da so dobili popolnoma vojaški odgovor, ki je podoben Eisenhovoerjemu in Dul- lesovemu stališču. NATO pakt bo obo- rožil z jedrskim orožjem Zahodno Nem- čijo, to je kakor pribito. Ni pa več v načrtu »totalno povračilo« za kakršen- koli ruski napad v Evropi. Podoba je, da se atlantski »lager« trenutno ne upa groziti s totalnim povračilom, ker se ruska balistika lahko meri z zapadno, v nekaterih stvareh pa jo močno pre- kaša. SZ je pristala na sestanek štirih vele- poslanikov z namenom, da bi se za ko- rak premaknilo vprašanje vrhunskega sestanka. Na tem sestanku naj bi se ne pogovarjali samo o protokolih in pro- cedurah, marveč naj hi že določili, kdo se ho vrhunskega sestanka udeležil. Cas je zrel, dovolj je »gnilega« na tem pla- netu, samo od predstavnikov človeštva pa zavisi, ali in kako bodo te velike zadeve uredili. Ce ne bo prave volje in kanec zaupanja pri vsem tem, ne bo uspeha. To se vidi tudi iz neuspeha, ki sta ga doživela zapadna posredovalca med Francijo, Marokom in Tunisom. 'Washington in London sta zato ponov- no v neugodnem položaju, kajti če pride irancosko-tunizijsko vprašanje pred mednarodni forum, bosta morala izreči jasno besedo: Ali sta za francosko po- litiko v Severni Afriki, ali pa sta na strani naprednega gibanja od Kameruna do Egipta. Umik francoskih čet iz Ma- roka in Tunisa pa ostane nujen prob- lem. Mnogo se govori o gospodarski krizi v Ameriki. Moderna beseda zato je re- cesija, umik, nazadovanje. V Ameriki je že 5,200.000 brezposelnih, v Detroitu, središču avtomobilske industrije, kar 17 % delavcev. Brezposelnost je za ka- pitalizem nujna za še večje izkorišča- nje delovne sile, vendar postane težko breme, če le preveč naraste. V Zahodni Nemčiji, kjer je ameriškega kapitala največ, je grozil velikanski štrajk v Porurju, vendar je prišlo do kompro- misa — iz državnih razlogov. Istočasno je prišlo do podpisa pogodbe v SZ, po kateri bo repatriiranih nekaj tisoč Nemcev, po drugi strani pa se ho za Zah. Nemčijo odprl sovjetski trg. Tudi v Franciji je bilo v preteklem tednu 600.000 delavcev v stavkovnem gibanju. Mimo vsega tega pa gre svojo pot na- prej oborožeimnje sveta. V Ameriki so ugotovili, da. imajo že zrel halistični iz- strelek »Polaris«, ki ga izstreli pod- mornica pod vodo in ki doseže 2500 km. L. 1960 ho že v redni oborožitvi ameri- ške vojske. Italija, Francija in Nemčija so se združile v nekaki čudni »atomski osi«, ki naj hi te tri male evropske sile vzdignila na raven obeh velikih anglo- saških atomskih sil. Francija se je v svoji bolestni in že skoraj nerealni am- biciji, da hi ostala velesila, znašla v kaj čudni družbi, s Strausom, nemškim vojnim, ministrom, ki je francoski ugled že večkrat javno žalil. Ali ne hi hilo dobro, da hi se francoski mogotci z de- sne strani parlamenta poglobili v duha, hi ga razodevajo Maupassantove Pru- ske novele? L'humhle verite, skromna resnica! T. O. Vihar na zahodnem gospodarshenfmorlu Program ZKJ temelj bodoče aktivnosii in borbe za socializem (Nadaljevanje s 1. strani) vanjam družbenih in političnih vpra- šanj. To je pomagalo učvrstiti in krepiti organe upravljanja in jih do kraja afir- miralo. Prav s tem si tudi lahko pojasnimo veliko enotnost naših narodov na pozi- cijah socializma, kar se je tako očitno pokazalo tudi na zadnjih parlamentar- nih volitvah. To so, najširje povedano, naši največji idejni in politični uspehi. v osnutku Programa ZKJ je med drugim re- f-eno tudi to. da je novi program temelj naše bodoče aktivnosti in borbe. Kako se bo po Va- šem mnenju izvajal po novem programu nepre- trgana zavestna akcija komunistov v sistemu oblasti delovnega ljudstva in kakšen naj bo si- stem dela, da bi uresničili Leninovo načelo o »spreminjanju oblasti v imenu delovnega ljud- stva v oblast delovnega ljudstva«? Razvoj našega družbenega in politič- nega sistema je nenehno usmerjen v krepitev demokratizacije v našem socia- lističnem razvoju. Zato si v praksi druž- beno političnega življenja stalno priza- devamo, da se krepijo in razširjajo ob- like neposredne demokracije in da se v njihovo funkcioniranje dejavno vklju- čuje čim večje število delovnih ljudi. S prizadevnostjo zavestnih socialističnih sil se bo nedvomno krepil njihov vpliv, in sicer na vseh področjih družbenega življenja, kajti pri nas ni več področja, na katerem ne bi naši socialistični ljud- je imeli pomembnega in odločujočega vpliva, in to v organih samoupravljanja ali družbenega upravljanja. S takim si- stemom naše socialistične izgradnje je v praksi uresničeno Leninovo načelo: »Spreminjanje oblasti v imenu delov- nega ljudstva v oblast delovnega ljud- stva«. Našo družbeno izgradnjo je nedvom- no treba še razvijati in krepiti, kajti v praksi v vsakdodnevnem pridobivanju izkušenj je mogoče najbolje in najuspeš- neje graditi nadaljnjo nadstavbo druž- benega in političnega sistema. Pozitivnejši rezultati zavestnih socia- lističnih sil v tej smeri so očitni v dej- stvu, da se prav s tem najvažnejša vpra- šanja rešujejo skupaj z delovnimi ljud- mi. Z njihovim sodelovanjem, zlasti glede reševanja konkretnih vprašanj, pa bodi v okviru občine ali v organih sa- moupravljanja ali v organih družbene- ga upravljanja, se vsekakor veliko moč- neje uveljavlja vsakodnevna skrb za ljudi, kakor če se s tem vprašanjem ukvarja le upravni aparat, posebno če so v tem aparatu še vedno ostanki biro- kratizma. V takem sistemu socialistične demo- kracije imajo posebni pomen tudi dru- žbeno politične organizacije, saj se z aktivnostjo na tem področju najbolje usposabljajo za samostojno politično de- lo. Tako postanejo te organizacije tisti važni činitelj, ki najbolj neposredno vpliva na dvig družbene zavesti množic, kar je odločilnega pomena v prizadeva- njih za nadaljnje razvijanje socialistič- nih odnosov in socializma sploh. Te naloge terjajo tudi za naše nadalj- nje delo vse naše zavestne socialistične sile. Tudi v osnutku novega Programa ZKJ je posebno poudarjena vloga, ki jo v bodoče morajo imeti komunisti v pri- zadevanju, da čim širje uresničujejo na- vedeno Leninovo načelo. Katere od nalog, ki jih bo postavil pred jugo- slovanske komuniste v bodoče novi Program ZKJ, bi bilo treba po Vašem mnenju spričo njihovega splošnega značaja in nujnosti staviti na prvo mesto praktičnega dela organizacij in članov ZKJ? Na to vprašanje je težko odgovoriti na kratko in tako, kakor je zastavljeno. Sleherni program, in tudi ta, predstavlja strnjeno celoto, je odraz linije in politi- ke, ki jo bo izvajala ZKJ v bodoče tako v našem notranjem razvoju kot v zuna- nje političnih odnosih. Progrram je torej, kakor je poudarjeno tudi v osnutku, te- melj naše bodoče aktivnosti in borbe za socializem. S tako prakso mi, jugoslo- vanski komunisti, izgrajujemo ne samo našo srečnejšo socialistično skupnost, ampak prispevamo svoj delež tudi v borbi za splošni socialistični razvoj. Na Programu kot osnovi za prakso naše nadaljnje socialistične izgradnje, mora temeljiti ideološko delo komuni- stov; Program pa jim naj bo hkrati tudi vzpodbuda za še širje in globje teoretič- no izpopolnjevanje. Zato je treba Pro- gram dobro in temeljito predelati in proučiti, pa ne samo sedaj, ko je dan v pretres članom ZKJ in naši javnosti sploh, ampak tudi kasneje, ko ga bo Sedmi kongres dokončno sprejel. V tej smeri mora Zveza komunistov na osnovi pridobljenih izkušenj nepre- trgoma razvijati vsestransko dejavnost zavestnih socialističnih sil, izpopolnje- vati in stalno bogatiti mora oblike in metode dela svojih organizacij. V borbi za zgraditev socializma so se naše orga- nizacije, vzete na splošno, znatno okre- pile tako organizacijsko kot idejno poli- tično. Toda imajo pa še vedno svoje sla- bosti in pomanjkljivosti. Te slabosti bo- do organizacije ZKJ najbolje in naj- hitreje uvidele in odstranile, če neute- goma začno konkretno predelovati in uporabljati novi Program. Pomen Pro- grama je tudi v tem, da bo služil za osnovo pri izgrajevanju enotnega stali- šča v vseh vprašanjih in enotne linije v praktičnem delu. Od stopnje ideološkega dela in zani- manja, s katerim začno komunisti Pro- gram predelovati, bo odvisna njihova sposobnost, da ga v vsakodnevni praksi uresničijo. Zato bo kot ena od najnuj- nejših in najpomembnejših nalog orga- nizacije in članov ZKJ vsekakor pro- učevanje, predelava in temeljito pozna- vanje Programa, ki bo sprejet na kon- gresu, saj je ta Program osnova vsega našega bodočega razvoja in dela. Lani 3 milijarde dinatfev za socialno zavarovanje REDNO ZASEDANJE SKUPŠČINE OKRAJNEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V CELJU V torek dopoldne je bilo zasedanje skupščine Zavoda za socialno zavarova- nje v Celju. Razen tega, da so člani skpuščine sprejeli obširno poslovno po- ročilo Zavoda za preteklo leto, sta na zasedanju o nekaterih problemih social- nega zavarovanja s področja celjskega okraja poročala še predsednik izvršne- ga odbora Vili Spat ter direktor zavoda Milan Loštrk. Iz njunih, pa tudi iz pisa- nega poslovnega poročila je bilo razvidno, da število zavarovancev v celj- skem okraju stalno narašča, saj je bilo lansko leto na tem področju zavarova- nih že 56% vsega prebivalstva in na- dalje, da so znašale celotne dajatve so- cialnega zavarovanja v okraju okoli tri milijarde dinarjev. Razveseljiva je bila nadalje ugotovitev, da je Zavod zabele- žil pri poslovanju presežek dohodkov nad izdatki, kar je šlo v nemajhni meri na račun povečanih osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev v zadnjih me- secih preteklega leta. Določene predno- sti je pokazala še uvedba pavšalnega plačevanja zdravstvenih storitev. Na zasedanju se je uveljavila zahteva po tesnejšem sodelovanju podružnic Za- voda za socialno zavarovanje z občin- skimi ljudskimi odbori. Okrajni Zavod- za socialno zavarovanje je lani name- raval ustanoviti svojo i>bdružnico še v Mozirju. Zal, pa je ta namera ostala neuresničena ob dejstvu, da v sedežu zgomjesavinjske občine ni bilo moči najti primernega stanovanja. Splošna zdravstvena služba je sicer zadovoljivo urejena, je pa kritična zo- bozdravstvena, kjer je veliko pomanj- kanje zobozdravstvenih delavcev. Tako samo v celjskem okraju primanjkuje najmanj 16 terapevtov ter 20 dentistov. Kot posebno pereče poglavje iz dela socialnega zavarovanja so nesreče pri delu. Navzlic vsem ukrepom s področja higiensko-tehnične zaščite dela število nesreč pri delu narašča iz leta v leto. Medtem ko se je v 1956. letu poškodo- valo pri delu 6.063 oseb, je to število v lanskem letu naraslo na 7077. Zaradi teh poškodb je bilo lani izgubljenih 118.737 delovnih ur. Vse to kaže, da bo treba temu problemu posvetiti tudi v naprej več pozornosti in skrbi. Težave ob prevzemu zaaruzmh irgovm Kmetijske zadruge v celjskem okraju že dobršen čas oddajajo trgovine dru- gim podjetjem. Trgovsko podjetje Dom v Žalcu, ki je bilo ustanovljeno v letoš- njem januarju, je doslej v žalski občini prevzelo že 5 trgovskih poslovalnic (KZ Žalec, KZ Velika Pirešica, KZ Petrovce, KZ Goto vi je in KZ Griže). Prav za prav je podjetje začelo poslo- vati z minimalnimi zalogami in brez večjih kreditov. Vse zadruge, ki so od- dale trgovine, niso upoštevale, da bi kre- dite morale prenesti v višini zalog. Za- druge tudi niso hotele razumeti, da bi vsaj del rezervnega sklada, ustvarjene- ga v trgovini, prenesle na novo podjetje Dom. Kritično stanje prevzerha je bilo predvsem v zadrugi Petrovce, ker so do- delili najnižjo maržo (7%). kljub temu, da je ta zadruga ena izmed najmočnej- ših zadrug v občini. Dovolili so si obdr- žati 2% marže — kljub temu, da so od- dali vse zaloge blaga novoustanovljene- mu trgovskemu podjetju. Podjetje Dom nima nikakih kreditov in je zato poslovanje zelo otežkočeno. Od zadrug je podjetje prevzelo tudi in- ventar, ki je skoro dotrajan, saj niso za- druge zadnja leta nič ali pa prav malo investirale v trgovino. Sicer pa so pogo- ji dela pri novem trgovskem podjetju zelo lepi. Radi bi potrošnikom nudili najboljšo in najpestrejšo izbiro — in to bodo tudi dosegli, če bodo pristojni po- kazali več razumevanja za njihove tež- nje. Da bo poslovanje v prevzetih trgovi- nah čim boljše, si podjetje tudi prizade-. va pridobiti sposoben kader, ki pa ga seveda, primanjkuje. Podjetje je zelo zadovoljno s svojo poslovalnico v Gri- žah, kjer mesečni promet vidno narašča. V dobrih 3 mesecih se je promet dvignil kar za 150% (od prejšnjih 700.000 din na preko 2 milijona mesečnega prome- ta). Poslovodja tov. Martin Zapušek se trudi, da je p>ostrežba v poslovalnici so- lidna, kulturna in da imajo iK)trošniki kar najbolj pestro izbiro. Podjetje namerava v kratkem odpreti novo trgovino v Libojah in verjetno tu- di v Dobrteši vasi. V načrtu pa imajo tudi adaptacijo trgovine z mešanim bla- gom v Žalcu in v Petrovčah. Cim jim bo KZ Žalec prepustila prostore, katere še zaseda, bodo poslovalnico precej preure- dili in uredili še delikatesni oddelek. V špecerijskem oddelku bodo v glavnem prodajali pakirano blago. Trgovsko podjetje Dom si tudi zelo prizadeva, da bi v žalski občini čimprej zaživeli pKDtrošniški sveti, ki bi trgovini pomagali odkrivati napake in ji z dobri- mi nasveti nudili pomoč. Delo potroš- niških svetov bodo brez dvoma podprli tudi ix>trošniki sami, ki se zavedajo, da je družbena kontrola v trgovini nujno potrebna. DRUŽBEN NACRT V MOZIRSKI OBCiNI SPREJET Družbeni nacrt — delovni načrt celotne ohčinshe skupnosti Preteklo soboto sta oba zbora Občin- skega ljudskega odbora Mozirje spre- jela po skoraj desetumem zasedanju družbeni načrt in proračun za letošnje leto. Ker smo o glavnih značilnostih tega načrta že pisali, naj omenimo tokrat le vtise iz razprave. Čeprav je družbeni načrt že sam po sebi zakon za določena področja, po katerem naj se razvija ce- lotna gospodarska, prosvena, zdravstve- na, komunalna in podobna dejavnost v občini, je razprava na skpuni seji obeh zborov pokazala, da je šlo tokrat za ne- kaj več kot za okvirni načrt. Slo je za delovni nagrt gospodarske in ostale de- javnosti v letošnjem letu v mozirski ob- čini, ki pa ni samo stvar ljudskega od- bora, temveč celotne občinske skupnosti. Ta skupna zavest in odgovornost do sprejemanja letošnjih nalog je prišla najbolj do izraza med razpravo, v ka- teri je sodelovalo tako veliko število od- bornikov, kot doslej še na nobeni seji. Poleg tega je bilo razveseljivo, da je glasovanje kljub različnim mnenjem ▼ razpravi o nekaterih vprašanjih — dalo vedno enotno sliko ter da je bilo sodelo- vanje odbornikov v razpravi, kljub dfr- •etumemu zasedanju, ves čas pristno. Večji vpliv delavskih svetov in sindikatov na dogajanja v komuni Ko so pred dnevi na seji Občinskega sindikalnega sveta v Šoštanju razprav- ljali o predlogu občinskega družbenega načrta, je prišla do izraza koristna mi- sel, da bi naj bili delavski sveti in sin- dikati tesno povezani s predstavniki ob- čin. To je še posebej potrebno sedaj. ko bodo delavski sveti razdeljevali skla- de za prosto razpolaganje, saj bodo mo- rali upoštevati tudi potrebe občine kot celote. Le tako bo občinski ljudski od- bor, odnosno zbor proizvajalcev lahko uspešno reševal vso problematiko T ob- čini. Ob robu Tudi beseda boli Težko je človeku, če ga nekdo žali in nerodno tudi, če vidi, da žalijo bližnjega. Včasih se dogaja to v pogovorih, na sestankih, pač tam, kjer človek ni sam. So tre- nutki, ko izrekamo neumestne be- sede, ne da bi se jih zavedali in se zdrznemo, ko vidimo neugoden učinek. Pa kaj hočemo, ko ni dosti časa za razmišljanje, ko smo po vojnih letih vsi vpreženi v vedno hitrejši tempo dela, da niti ne utegnemo hiti ob vsakem hipu najvljudnejši in izbirati izrazov ter misliti še na posebne okoli- ščine sobesednikov. Toda obzirni bi naj vsaj skušali biti, ker tudi beseda lahko boli, krivična bese- da, kot bi oplazil z bičem. Nedavno so v Rakovem dolu imeli sestanek neke organizacije, zhraio se je precej ljudi, mladih in starih, sitnih in dobrovoljnih. Volili so tudi odbore in pri tem je na predlog, ko je bila predla- gana starejša žena, mlajši gosto- besedni tovariš tja v tri dni vzkliknil: »Uf, če bo tista baba v odboru, potem jaz že ne bom več član!« Besede so zaplavale po prostoru in za trenutek so vsi ostrmeli, žena je široko razprla oči in molčala. Trenutno nihče ni dojel, če je mladi tovariš menil resno ali je le bleknil misel, ki mu je nekon- trolirano prišla na jezik. Toda mislil je celo resno in nazadnje predlog ovrgel in prisotni so mol- čali. Da, žena je stara že preko 60 let, morda resnično ne hi zmogla več aktivno delovati v od- boru, vendar misel ni bila pra- vilno izoblikovana, posebno ne več, ko je tovariš namignil, da njena medvojna preteklost ni po- polnoma čista, čeprav žene niti dobro ne pozna. Da, žena je mol- čala, preveč je bilo zanjo, ki ji je že toliko let leglo na pleča. In poglejmo še, kakšna so bila med- vojno. V kroniki njenega kraja piše takole: »Tovarišica je bila aretirana že v maju 1941, po de- setA.h mesecih je bila iz mari- borskih zaporov prepeljana na zloglasni grad Bori, odkoder so jo po nekaj mesecih zaradi osla- belosti in bolezni prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer so jo za- vedni ljudje rešili. Imenovana je kot zavedna Slovenka vseskozi pomagala osvobodilnemu gibanju in kasneje zalagala partizane predvsem s sanitetnim mate- rialom ...« Tako je zapisano o delu v njenem kraju, tu pa je neumestni stavek ponižal člorefca. No, pa recite, če niso bile izgo- vorjene besede boleče? ■ 2alotsno dejstvo in komaj opra- vičljivo! Edino netaktnost opra- vičuje izrečeno, če sploh opravi- čuje. Nikar ne blebetajmo na se- stankih nepremišljene besede in nikar ne izrekajmo sodb o so- človeku, ki ga komaj poznamo. Enakovredni in enakopravni smo v družbi. Kako se hi zadeva kon- čala, če hi žaljena poklicala so- dišče za razsodnika? Vse poprej kot prijetno. Da, besede bolijo, če so grobe in neotesane, zato bodimo spoštljivi in navajajmo mladino k lepemu in vljudnemu obnašanju ter spoštovanju do bližnjih, posebno ie ttarejših. S. 18. APRILA — STEV. 15 3 STRAN MLADOST POD OBLAKI Y SPODNJEM KARTEL J EVEM KAKOR NA MRAVLJIŠČU. — POLEG CELJ- SKE BRIGADE SO TU ŠE TITOV VELEŠKA, POŽAREVASKA IN NEGOTIN- SKA. — MED BRIGADIRJI VLADAJO ISKRENI PRIJATELJSKI ODNOSI, RESNIČNA ENOTNOST. — BRIGADA »DUŠANA FINŽGARJA« JE POD TEŽ- KIMI POGOJI OPRAVILA NAJTEŽJE DELO. — NJIHOVA POŽRTVOVAL- NOST IN VZTRAJNOST KOMAJDA ŠE NAJDE PRIMERE. NA CESTI DE- LAJO ŠELE KAKIH ŠTIRINAJST DNI IN DOSEGAJO NORMO ZA PO- VPREČNO 124 ODSTOTKOV. — BRIGADIRJI SO ZADOVOLJNI, DA SO VSAJ ZA TISTE, KI PRIDEJO ZA NJIMI, NEKAJ NAREDILI. — IN NARE- DILI SO VELIKO, SAJ JE MLADINSKO NASELJE »SUTJESKA« NAJLEPŠE UREJENO NASELJE NA AVTOMOBILSKI CESTI. — ZA NJIHOVO DELO IN ŽIVLJENJE SE ZANIMAJO TUDI PIONIRJI, OBČINSKI KOMITE LMS KOZJE PA JE S PREDSEDNIKOM FRANCKOM BIZJAKOM KOT PRVI KO- MITE OBISKAL SVOJE BRIGADIRJE NA DELOVIŠCU. OBLAKI, MRAZ IN BLATO Letošnja bedasta zima in slabo vreme se kljub lepim preroškim naptovedim vremeneslovcev trdovratno drži. Naj- Brigadna bolničarka Sonja Perlič je Imela svoje skrbi. V brigadi pravijo, da je zaradi nje celjska brigada prišla »na slab glas«, ker ni uspela ozdraviti nji- hovih zahripanih glasov. Sicer pa tudi sama nima trenutno zvonkega glasu ... prej so morali odložiti odhod za deset dni — ker je snežilo in je bilo mrzlo —, potem so prišli v Kartel j evo, misleč, da bo na Dolenjskem lepše. Da bo toplo in jasno. Toda ni bilo tako. Se dvakrat je zapadel sneg in živo srebro je zdrknilo za nekaj stopinj niže. Okrajna zadružna zveza jim je poslala toplo perilo. Delali so in do prvega apirila naredili vse, kar je bilo potrebno, da je bilo naselje pri- pravljeno za sprejem treh novih brigad. Lepega vremena vse do danes skorajda ni bilo. Nad pobočji in polji visijo ob- laki, težki kakor svinec; zemlja je raz- močena in lepljiva; in od tod, iz vasi, lepo vidi rjava proga — trasa avto- mobilske ceste, ki se vzpenja in spušča in naposled izginja in izgine. V ŠTABU NASELJA nam je komandant Marko Borić iz Ogu- lina na vprašanje, kaj misli posebej o celjski brigadi, odgovoril, da so briga- dirji prav doumeli nalogo, ki jo je pred- nje xx>stavil tov. Tito; da so z razumeva- njem in požrtvovalnostjo, ki zaslužita vso pohvalo, opravili resnično težko de- lo in da vladata med njimi in brigadirji ostalih treh brigad odkritost in prisrč- nost Ln naposled — bolj tiho in zaupno Ponatis pisma velenjskih pionirjev bri- gadirjem na AvtocestL povedano — da so hrigadirke boljše od brigadirjev! To vsekakor ne jemlje po- guma, saj dela navsezadnje vsak, koli- kor more in zmore in lenuhov med nji- mi ni. Kako pa bi sicer lahko bila celj- ska brigada najboljša! OB ŠTIRIH ZJUTRAJ ... naselje oživi. To je čas, ko brigadna po- velja oznanijo konec noči, ko brigade odidejo na delo. Trasa avtomobilske ce- ste bo telda sicer deset metrov od njiho- ve kuhinje, vendar jo je treba tod mimo šele speljati. Celjani delajo pet kilome- trov stran, ostale brigade pa nekoliko niže. Pot jih prav nič ne utruja, tudi de- lo ne, čeprav so tla na tem odseku pose- jana z živo skalo. Opoldne se vračajo, vedri in veselo razpoloženi in — lačni. Toda,kuharji jih z izdatno hrano kaj kmalu potešijo. Povedali so nam, da do- bijo brigadirji vsak dan meso in 800 gr kruha in da pojedo največ kruha Make- donci. Tisti, ki jim en obrok ne zadosti, dobijo še drugega. POPOLDNEVE posvetijo brigadirji športnemu, kultur- noprosvetnemu delu in traktorskemu te- čaju. Sportu vreme sicer ni preveč na- klonjeno, zato pa kulturnoprosvetnemu udejstvovanju in traktorskemu tečaju prav nič ne škodi. V Karteljevem je šo- la, kjer lahko pripravljajo svoje pro- grame, in te pripravljajo hkrati za va- ščane in naselje. Ni treba posebej ome- njati, da so le-ti skrbno sestavljeni in prav tako skrbno naštudirani, bolj kot to je nemara zanimivo, da so med bri- gadirji tudi taki, ki bodisi da sami kom- ponirajo, bodisi, da pišejo tekste kake pesmi. S prireditvami pa so vsi zado- voljni. AMBULANTA Medtem ko je bilo prejšnji mesec so- razmerno dosti bolnikov, se je njih šte- vilo zdaj zreduciralo na minimum. Nih- če noče biti bolan, čeprav se vsakomur ne posreči, da ne bi bil. Vremenske raz- mere so gripi pač naklonjene in tu še tako trdna volja ne zaleže dosti. V osta- lem je ambulanta urejena kakor se spo- dobi; bolničarka je vsak hip tu; če tre- ba, tudi zdravnik; kakih težjih obolenj ni bilo, in z zdravili so preskrbljeni. PRI LUŠTEKOVI MAMI je zares »luštno«. To je tako rekoč brigadirsko drugo naselje; tu so se bri- gadirke umivale in prale perilo, mar- sikdo pa je v prostem času presedel v prijazni izbi kako prijetno uro. Da je Karteljevo dobilo toliko novih pre- bivalcev, se zdi vaščanom kratko malo neverjetno, še več, edinstveno doživetje. Brigadirje imajo vsi radi, ne samo, ker jih veže z njimi skupno delo, pač pa, ker so sem prinesli mladost in delovno vnemo. Luštekova mama je ena tistih, ki jim niti vojna vihra ni mogla do živega; bila je zavedna in predana in taka je tudi danes. Ko je tod mimo šla vojna, so »beli« prišli po njeno hčerko, da bi jo ubili. Čakala je, kdaj bodo odjeknili streli, toda pripeljali so jo nazaj in od- šla je med partizane. Danes še živi. Tako nekaj paberkov z avtomobilske ceste, z največje mladinske akcije, koli- kor jih je kdajkoli bilo pri nas. Delo na njej ni lahko, zavest pa, da bo z nje- no dograditvijo položen še en temeljni kamen v veličastno zgradbo našega so- cializma in utrjena še ena vez naše enot- nosti, ta zavest je pa prijetna. Pred dnevi so brigadirje celjske brigade »Dušana Finžgarja«, ki so doma s Koz- janskega, obiskali člani občinskega komiteja Ljudske mladine iz Kozjega. Bri- gadirjem pa niso prinesli le Ippe pozdrave, temveč so jim dali tudi nekaj »žepne« hrane«, ki so jo zbrali njihovi tovariši doma s prostovoljnim delom in prispevki. Tak obisk jim je bil dvakrat dobrodošel. Z RAZVOJEM OBCINE RASTEJO NOVE POTREBE V šošfanfsftf :občinf letos 200 novih sianovani DRUŽBENI NACRT ŠOSTANJSKE OBCINE DAJE LEPO PERSPEKTIVO Osnutek družbenega načrta Šoštanj- ske občine, o katerem te dni razprav- ljajo p>olitične organizacije in volivci, vsebuje razveseljive postavke. Industrij- ska proizvodnja se bo povečala za 8 od- stotkov. Z ozirom na dokaj nagel vzpon industrijske proizvodnje .bo treba kme- tijsko proizvodnjo prilagoditi potrebam občine. Zato predvideva načrt povečanje števila prašičev in perutnine. Izboljšati nameravajo tudi živinorejo, dvigniti molznost in urediti 8 ha novih sadov- njakov. Za zadovoljitev trga v Velenju in Šo- štanju bodo povečali vrtnarijo Kmetij- skega gospodarstva Salek. Kmetijske zadruge pa naj bi sklepale ix)godbe s kmetovalci o pridelovanju vrtnin. Tako predvideva družbeni načrt, da se bodo površine z vrtnarskimi kulturami pove- čale od sedanjih 80 na 160 ha. Kmetij- ske zadruge bodo morale več sodelovati s kmetovalci, usmerjati proizvodnjo po izdelanih načrtih in izboljšati odkup. Načrt predvideva povečanje prome*« v trgovini za 8 odstotkov. Da bi izbolj- šali preskrbo potrošnikov, bodo v No- vem Velenju opremili 10 poslovnih pro- storov. V Šoštanju in Velenju bodo ure- dili tudi tržno lopo in prodajalno mlek«. Odpreti bo treba več manjših trgovin v oddaljenejših vaseh. Zamislite si, kal» je človeku, ki prihaja iz več kilometrov oddaljenih Belih voda po živila v Šo- štanj?! Pomembno vlogo bodo morali odigrati tudi sveti potrošnikov. Kaj pa obrt? To je največji i>roble«i» šoštanjske občine. Odstraniti bo treba šušmarje in ustanoviti še 18 obrtnih obratov. Zaradi naglega porasta prebi- valcev je stanje kritično predvsem v Velenju. Zato družbeni načrt predvide- va v Velenju radiomehanično delavnico, frizerski salon, krpalnico perila, zidar- ski obrat, pralnico in čistilnico, poprav- Ijalnico nogavic, komisijsko prodajalno, bencinsko črpalko in popravljalnico ko- les. Letos bodo gradili 500 novih stano- vanj. Ob koncu leta bo vseljivih okoli 200 stanovanj. Razen tega bo zgrajen v Velenju zdravstveni dom do tretje faze, nadaljevali bodo z regulacijo Pake, gra- dili šoli v Belih vodah in Paki pri Ve- lenju in začeli graditi šolo v Smartnem ob Paki. Tudi novo šolo v Velenju b« treba dokončno urediti. Samo teh nekaj podatkov'kaže na ve- likanski razvoj občine, hkrati pa tudi na vedno večje potrebe^ ki rastejo vzpo- redno z izgradnjo. Ce upoštevamo, da bo letos narodni dohodek v šoštanjski občini za 5,5 odstotkov večji kot lani, lahko ugotovimo dejansko rast občine, v kateri je že danes 77,4 odstotkov kmečkega prebivalstva. NAŠIM NAROČNIKOM IN BRALCEM Zaradi prvomajskih praznikov prihodnji teden naš list ne bo iz- šel v petek, kot po navadi; pač pa nekaj dni pozneje, in sicer v torek 29. aprila v povečanem ob- segu. Ker bo list izšel najmanj na 16 straneh in bo razen tega vseboval večje število zanimivih sestavkov in reportaž ter dve nagradni kri- žanki, bo cena listu v kolportaži 20 din. Uredništvo Družbeni načrt laške občine sprejet Na seji obeh zborov občinskega ljud- skega odbora v Laškem, ki je bila pred dnevi, so sprejeli družbeni načrt in pro- račun za letošnje leto. Družbeni načrt daje močan poudarek izgradnji stano- vanj, izboljšanju komunalnih naprav, napredku kmetijstva, obrtaištva, trgo- vine in turizma. Za elektrifikacijo naselij Rifengozd, Brstnik in Lokavec predvideva načrt 10 milijonov din. Za gradnjo stanovanj 63 ; milijonov, ki jih bodo črpali iz občinske- ga in republiškega stanovanjskega skla- , da. Novoustanovljena stanovanjska za- { druga bo skrbela, da bodo s temi sred- ' stvi zgradili čim več stanovanj. Med . ostalimi komunalnimi deli bodo nada- { Ijevali dela na vodovodu Ogeče—Laško ' in Šmohor—Huda jama. Na kmetijskem področju predvideva načrt izboljšanje v živinoreji. V ta »a- men bodo izboljšali krmsko bazo ter nabavili 70 krav in telic sivorjave pas- me. Sadjarstvo bodo izboljšali s tem, da bodo letos zasadili 15 ha strnjenih na- sadov, na starih sadovnjakih pa bodo posadili 3000 sadnih drevesc. Tudi in- dustrijske rastline nameravajo gojiti t večjem obsegu kot doslej, saj bodo za- sadili 15 ha zemljišč s hmeljem, 40 ha pa z jarim lanom. Da bi ustvarili čim več sredstev aa elektrifikacijo naselij, poi>ravilo občin- skih cest, gradnjo vodovoda in ostalik nujnih komunalnih del, so po daljši ras- pravi izglasovali tudi višji odstotek o}»- činskih doklad. O čem razpravljali na zborih volivcev v koniiihi občini? Te dni so bili v konjiški občini zbori volivcev, na katerih so volivci razprav- ljali o osnutku družbenega načrta in proračuna. Povsod je prišla do izraza misel, da bo treba s sredstvi, ki jih družbeni načrt predvideva, dobro gospo- dariti, varčevati ter skrbeti za uresniči- tev predvidenih nalog. V kmečkih predelih so živo razprav- ljali o nadaljnjem razvoju kmetijstva, kateremu družbeni načrt daje velik po- udarek. Živa je bila zlasti razprava gle- de občinske doklade, ki je letos nekoli- ko višja od lanske. Večina kmetovalcev je razumela to potrebo, saj bodo ta sredstva v drugi obliki vrnjena zopat v kmetijst-vo, hkrati pa bodo silila pro- izvajalce, da bodo čim več in čim ceneje proizvajali. V Konjicah so načeli vprašanje grad- nje nove šole, ki je več kot potrebna. Letos bodo pripravili načrte, z gradnj« pa bodo začeli verjetno drugo leto. Ja- rek skozi mesto bo letos končno dokon- čan, saj na občini pravijo, da bo denar v ta namen na razpolago. Razen novih stanovanjskih blokov bodo preuredili v stanovanja tudi stavbo, ki je bila prvot- no določena za sedež sodišča. Tako bodo pridobili še 9 stanovanj. SPOMIN nakonferenco v Šmiglovi zidanici (Oh dvajseti ohletnici konference CK KPS) Kadar steče pogovor o zgodovinski konferenci CK KPS, ki je bila 17. aprila, pred dvajsetimi leti v Smiglovi zidanici nad Grajsko vasjo, ti Turkov Jože hu- domušno pomežikne. »Hm, o stvari hi pa še jaz kaj vedel.« Ce povprašaš še koga drugega, ki Jo- ža dobro pozna, ti to še enkrat potrdi. »Kar je res, je res. Turkov Jože je bil takrat kurir. Kar vprašaj ga, kako je bilo. On najbolje ve.« In ko se spustiš v pogovor, se Tur- kov Jože zamisli. Nekam čudno pripre oči in začne pripovedovati. ... Vrnil sem se iz Zagreba. Tam sem bil pri bratu, ki se je že takrat družil s komunisti. Tudi mene je po- tegnil v svoj vrtinec. Prišel sem nazaj v domači kraj .Nekdo mi je zaupal, da je Slavko Slander glavna sila napred- nega gibanja. Kmalu sva se srečala. Povabil me je v svojo zobozdravstveno delavnico. Rekel je, da imam sicer moč- ne zobe, pogledati pa mora, če jih ne načenja zobni kamen. S svedrom je dr- sel po površju skleriine. Toda s stote- rimi vprašanji mi je vrtal v dušo. V tem je bil Slander pravi mojster. Navadno sva kramljala prisrčno, to- variško. Le kadar je Slander začel dvo- miti v mojo predanost ideji, sva govo- rila glasneje. Začelo S9 j« d«lo. Trdo delo na tt- renu. Preboldskim žandarjem smo de- lali velike preglavice. Večkrot so nas tudi dobili, nas uklepali kakor zverine in zapirali. Kaj vse niso ti vragi z nami počenjali! Toda mi nismo odnehali, ni- smo klonili. Torej konferenca? Kolikor se spomi- njam, mi je Slander nekoč zaupal, da bi se morala vršiti že sedemintridesete- ga leta. Zaradi prehudega policijskega terorja in še nekaterih drugih okolnosti so jo preložili za eno leto. Toda kje se naj vrši? Po dolgih posvetovanjih je Slavko Slander določil Šmiglovo zida- nico. Pokojni Franci Hribar in jaz sva bila določena za kurirsko službo. Go- spodar Smigel mi je zaupal ključe, re- koč: »Ce bodo žejni, tako vei, kje se na- toči.« Prijazna gospodinja je še nekam za- skrbljeno pristavila: »Da le ne bi do česa prišlo. Žandarji so muhasti.* »Tu je moja glava*, sem rekel. »Ce mi ne verjameš, pojdi z menoj k Smiglu. Dobri in pošteni ljudje so to.« In sva zares tudi šla. V prijazni do- mačnosti se je pogovor nadaljeval. Po- vrnili smo se za dvajset let nazaj in se ustavili pri veliki noči 17. aprila 1938. Jože je pripovedoval, kako $ta s pokoj- nim Hribarjem čakala in rpremljala delegate. Bili so sami danes najbolj vid- ni funkcionarji. »Celo tovariš Tito je bil med njimi!« so domači ugotovili. »Pod ilegalnim imenom Rudi,« je pri- stavil Jože. »Velika noč je bila najbolj primerna. In še posebno primerna je bila zidanica. Slander je o vsem dobro premislil. In mi smo v njegove načrte in častne be- sede o tajnosti vedno zaupali. Slander je bil velik človek, bil je pravi komu- nist. In mnogo je bilo takih. Le škoda, da jih je toliko moralo žrtvovati svoja dragocena življenja. In po konferenci smo živeli v večnem strahu. Toda za- njo so vedeli zares sami kleni in pre- dani ljudje. Da je bila v naši zidanici konferenca, se je razvedelo šele po vojni,« sta povedala Smiglova mamca in očka. »Tudi tale,« sta namignila na Turko- vega Joža, »je bil fant in pol! Vedno smo se razumeli. Morali smo se. Mi v duši, on v borbi. Vsi smo živeli za eno, za pravično stvar.a Res je. Vsi ti ljudje govorijo resnico. Iz njihovih oči sije tihi ponos: sicer smo majhni in skromni, toda znali smo se boriti za velike stvari. In ko se po- sloviš od teh dobrih, poštenosti preda- nih ljudi, veš, da si se srečal z ljudmi, hi nikdar ne razočarajo. Več praktičnega znanja otroku! Izkušnje na osemletki v Šoštanju Vsa leta od osvoboditve do danes ču- timo, kako pomembna za vsestransko vzgojo otroka je politična vzgoja. Ob sedanjih razpoložljivih finančnih sred- stvih in kadrih so v smislu šolske refor- me marsikje v obvezni šoli pričeli uva- jati ročne spretnosti: ženska in mošika ročna dela ter gosipodinjstvo. Marsikje so menili, da tudi s tem še vedno ni do- volj pomagamo tehnični vzgoji mladine. Ko bo šolska reforma v celoti realizi- rana, bo tudi za tehnično vzgojo mladi- ne posikrbljeno v dovoljni meri. Toda, kaj bi čakali? Ali ni strašno, če vam dekle, ki zapusti osemletno šolo, ne zna ničesar sikuhati in zašiti. Prav tako je hudo, če fant, star 15 let, ne zna zaibiti žeblja, ne zna popraviti varovalke in ni kos ostalim dnevnim opravilom. Pa še eno moramo posebno poudariti. Marsikdaj bi nam tudi v šoli bilo laže opredeliti učenčeve umsike sposobnosti, ako bi ga opazovali pri praktičnem de- lu. Marsikoga bi prav na analizi njego- vih uspehov, doseženih pri teoretičnem in praktičnem delu, laže in bolje poklic- no usmerili. Vsi vemo, da je človek, ki se usposobi za poklic, ki ga rad oprav- lja, srečen in zadovoljen in je zato tudi njegovo delo kvalitetno. Vsega tega se zajvedajo tudi na šo- štanjsiki osemletki. Tam že nekaj mese- cev deluje tehnični krožek, v katerega je vpisanih 100 učencev iz nižjih in viš- jih razredov osemletke. Vsi vpisani radi prihajajo. Neverjetna je vnema teh, ki obdelujejo les in papir, iz odpadkov us- nja pa izdelujejo najrazličnejše prak- tične ipredmete. Na tej šoJi vam kaj radi potožijo, da jim manjka orodja in ma- teriala. Med tamkajšnjimi podjetji jim je vselej najbolj pripravljena ix>magaiti Tovarna usnja. Le-ta jim je že večkrat dodelila odpadke, ki so jih koristno iz- rabili. Žarečih lic prihajajo otroci domov in kažejo staršem izdelke, ki so proizvod njihovih rok. O njihovi izurjenosti se bodo lahko starši prepričali ob koncu leta, ko bodo pripravili raizstavo, ki bo marsikoga prijetno presenetila. Mnogi starši radi pošiljajo svoje otroke v tak krožek: »Meni niso nudili tega, tako po- trebnega praktičnega znanja. Zato naj se tega, kar bo služilo vsak dan, nauči moj otrok!« je prsitavil oče v prijetnem razgovoru. Tako bi lahko bilo še drugje. »Pri nas ni purostora, ni materiala!« se izgovar- jajo. Oboje ne drži. Kjer je na šoli uči- telj, ki je usposobljen za poučevanje tehnične vzgoje in sam zanjo vnet, lah- ko pričnejo z najenostavnejšimi sredstvi, kot so šibe in koščki sitekla, s katerimi bodo dosegli prve uspehe. Pri vsem gre za našo mladino, ki jo moramo vsestran- sko usposabljati, da bo jutri vreden in produktiven član naše družbe. Tehnična vzgoja pa je silno pomembna kompo- nenta pri vzgoji človeka. Tretja številka »Sodobnih poti« Marčna številka naših prosvetnih dru- štev je v celoti posvečena kongresu Zve- ze Svobod in prosvetnih društev, ki je bil konec letošnjega januarja v Mari- boru. Objavlja namreč referate in od- lomke razprav na omenjenem kongresu. Avtorji so: Vlado Majhen z referatom o izobraževanju odraslih, Lev Modic z referatom o smotrnih umetnostnega de- lovanja ljudskoprosvetnih društev, Vin- ko Trinkaus z nekaterimi problemi na- šega amaterstva in s tajniškim poroči- lom ter Tilka Blaha z materialnimi pro- blemi naših društev. Temu slede še po- ročila komisije o izobraževanju odras- lih, komisije za materialni položaj ljud- skoprosvetnih društev in komisije za amatersko dejavnost ter beseda glavnih diskutantov Borisa Ziherla, Staneta Kavčiča in Janeza Potrča. Naša številka vsebuje še pravila Zveze Svobod in prosvetnih društev, sprejetih na januarskem kongresu, potem seznam članov sveta Zveze, ob robu pa še nekaj odlomkov iz diskusije v p>osameznih ko- misijah. Tu je ponatisnjen tudi glas z našega terena: predlog tov. Franca Jak- hla o prilagoditvi učnega načrta večer- nih šol odraslim; misel tov. Borisa Fer- linca, naj bo tudi pevska ura, ura iz- obraževanja; zahteva tov. Zdenka Fur- lana iz Velenja po večjem številu teča- jev, namenjenih izpopolnjevanju ama- terjev, predlog tov. Ivana Mikeka iz Za- bukovice, da bi pri reviziji projektov za ljudskoprosvetne domove sodeloval tudi strokovnjak za Ijiidiskoprosvetno delo in končno še potrdilo tov. Draga Predana iz Žalca, da je treba ljudskoprosvetne domove podružabiti, v proračunih ko- mun pa zagotoviti sredstva za njih vzdrževanje. Med maloštevilnimi društvenimi vest- mi lahko tokrat beremo vest o name- ravanem mladinskem pevskem festivalu v Celju. Marčna številka Sodobnih potov pred- stavlja potemtakem zbirko najvažnejše- ga kongresnega gradiva; kot taka ne bo smela zlepa iti z delovne mize slednje- ga ljudskoprosvetnega delavca, ki bo ho- tel hoditi ali pa voditi društvo po poti, ki jo je začrtal kongres. Se to: številki je priložen anketni list, namenjen tako rednim kakor priložnostnemu bralcu — dokaz, da želita uprava in uredništvo glasilo do kraja usposobiti za glasilo no- vih tisočev ljudskoprosvetnih delavcev. G. G. VEC SKRBI IZBIRI FILMOV Na seji občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev v Šoštanju so raz- pravljali o programski xx)Utiki kino-pod- jetij v občini. Ugotovili so, da predva- jajo tu več slabih kakor dobrih filmov. Da bi program izboljšali, so sklenili, da bodo sklicali upravnike kinematograf- skih podjetij ter se z njimi pogovorili o repertoarju. Predlagali bodo skupno nabavo filmov, kar bo znižalo stroške in hkrati omogočilo boljši izbor filmov. Na seji so dalje razpravljali o tem, naj bi se za šolo za odrasle predvidela neka proračunska sredstva. Ker tudi le- tos pri občini ne bo na razpolago večjih sredstev, bi bilo prav, da bi te izdatke krila podjetja, ki imajo fond za kadre in katerih delavci so slušatelji teh šol. Svobode, ki nimajo nikakih rednih do- tacij, takega bremena ne zmorejo same. Sklenili so tudi, da bodo gostovanjem med občinami posvetili več pozornosti, da bi tako zbližali prosvetno življenje med občinami. Največ takih gostovanj je doslej pripravila glasbena sekcija Svobode Velenje. Pevski zbor Delavsko prosvetnega društva »Svoboda« iz Štor. Drugi pevski festival Na letošnjem mladinskem festivalu, čigar priprave so v polnem teku, oce- njevalec pač ne bo mogel zapisati, ka- kor je zapisal pred leti, češ da je ipogre- šal več pionirskih zborov. Na letošnjem festivalu, ki bo 24. in 25. maja, bo na- stopilo preko 4000 mladih pevcev, od tega večji del pionirjev. Za petnajsto obletnico njihove organizacije. Tedaj ni slučaj, da nosita pobudo za to veliko manifesticijo prav Diruštvo prijateljev mladine in pionirska organizacija. V tesni povezavi obeh organizacij z glas- benimi pedagogi, z ljudskoprosvetnimi delavci in funkcionarji, bodo predhodno organizirani občinski festivali in občin- ska pevska tekmovanja. Ta mesec bodo na sporedu v štirih krajih, in sicer: v Konjicah, Kozjem, Šoštanju in v Celju. Zaključna prireditev na posameznih tekmovanjih pa bo nastop vseh zborov hkrati. filin.film.film.film.film.film Skrivnost slovenščine in hiša skrivnosti ali skrivnostna hiša, kjer je vse nejasno In skrivnostno, celo to, katera izmed mnogih hiš je hiša skrivnosti. Nemara Eiffelov stolp? Cemu se film ne bi raje imenoval kar slepa miš ali film prese- nečenj? To pot nam jih ni pripravil le režiser, marveč tudi prevajalec filmske- ga teksta, ki ima na vesti umor posebne vrste. — Kdor ljubi edinstvena presene- čenja, naj nikar ne zamudi te redkosti. Tu doseže zaplet svoj višek. Prevod je namreč pisan v kar najčistejši jugoslo- vanščini, ki priča, da kdaj pa kdaj še pritava iz Neznenega (nemara iz groba) kakšen pristaš ilirskega gibanja in tudi najde — kako, naj vedo bogovi! — svo- jo pot v distribucijska ipodjetja. Ta mrtvak zaigra seveda svoj mrtvaški ples. Ot prilike ovako: Očete, delate za nas? Zakaj si me napustila? Zelo te trebam^... Kaša, da bi se človek ob njej razjokal! Slovenske podnaslove, ki so še pod srbohrvaškim tekstom, je mo- goče pripisati kvečjemu kakšnemu pa- stirju z albanskih gora. Prevajalec je brez »grižnje savesti« prepisal srbohr- vaški tekst v slovenščino; kjer ni vedel za slovensko ibesedo, je pustil srbohr- vaško in tako izumil nov jezik. O, da bi ga prihodnjič tudi sam bral! Film ima svoje odlike: ameriško na- petost in francoski akcent. Godi se nam- reč v Franciji, na vodi, v zraku in na trdnih tleh. Ponarejevalci danarja, dvoj- nik mrtvega gangsterja, ženske, ki jih davijo in ženske, ki jih poljubljajo, skrivnostni prodajalec čevljev, policijski komisar z dobrohotnim nasmeškom, nekdo s širokim slamnikom, podoben gobi, možak v smokingu in možiček bree smokinga, letalo, ipeklenski stroj, skok s padalom v poslednjem trenutku in za- slvLŽena smrt negativnih figur — vse to in še marsikaj drugega je v fiknu pvove- zano v zanimivo zgodbo s happy endom. Kaj hočete več! Posebno še, če imate srečo, da sedite poleg lepe ženske — v dvorani je dovcolj svetlo, da lahko be- reš knjigo. Stoinik in njegov vojak in ... Usoda Maxa Nosseka, ki je ustvaril ene- ga najboljših p>ovojnih nemških filmov »Stotnika in njegovega vojaka«, je splošno znana. Nemci ostajajo pač zve- sti svoji omejenosti in zaljubljenosti va- se. Danes v Nemčiji ni malo ilustrira- nih mesečnikov, ki obujajo spomine na slavo nekdanje Wermacht. Gorje pre- drznežu, ki bi si dovolil šalo na račun tega pruskega malika! Večina nemške filmske publike je obsodila sijajno Nos- sekovo satiro na nemški militarizem, češ da blati vojaško slavo Nemčije. Pred dnevi sem imel priliko slišati mnenje nekega novinarčka iz Berlina o tem filmu, ki bi bili lahko Nemci nanj po vsej pravici ponosni, če bi imeli vsaj toliko soli, kolikor imajo vojaškega du- ha. V ljubljanski Evropi je prisedel k moji mizi zavaljen, polizan možak. Pre- cej mi je povedal, da potuje po Balka- nu, da se ukvarja z novinarstvom in da je strokovnjak za filmsko kritiko. Pri- čela sva govoriti o nemškem filmu. Hva- lil je nekega gospoda Bolvaryja in Czzi- ffro, češ da spadata med odlične nem- ške režiserje. Pogovor je nanesel na »Stotnika in njegovega vojaka«. Vi>ra- šal sem ga, kaj sodi o njem. »To je zlob- no delo s tendenco, izkrivitl podobo nemške armade!« je rekel. »V nemški vojski ni bilo takšnih ljudi, kakršen je ta bedasti stotnik, niti takšnih razmer. Nemški vojaki so bili vseskozi viteški.« Debelo sem ga pogledal in ga vprašal, kako to misli. »Kako!« je odvrnil. »To je karikatura in ne resnična podoba!« Pri tem mu je obraz sijal v nes.pomi odkritosrčnosti. »Čudno se mi zdi,« sem rekel čez čas, »kako da nemška publika nima več soli kot kritiki po zakotnem časopisju. Kakor sem slišal, so ta film po Nemčiji splošno obsodili.« Zdaj je bil »kritik« začuden in me je vprašal, kaj mislim s svojimi besedami. »Prav tisto, kar sem povedal. Film ni nikakrš- na reklama za muzealije in kaj vem ka- teri militarizem. Ce je to, potem ni film, marveč plaža. In limonade vašega Czi- ffre in Bolvaryja pričajo, kakor kaže splošno navdušenje v Nemčiji, da tam filmi kakšnega Nosseka nikakor ne mo- rejo uspevati. Vi Nosseka niste vredni in mu ne seže te niti do kolen.« — Ta- ko se je pričelo in končalo najino ^prija- teljstvo. Primer pa priča, kako daleč so še Nemci po večini od pravega odnosa do filmske umetnosti. MISLI OB KNJIGAH — Kdor redno bere, si s tem gradi svobodno mesto, ki ga ob težkih tre- nutkih bran,i pred obupom in žalostjo. — (W. Somerset Maugham) — Ce tri dni nič ne bereš, bo tvoj razgovor prazen. — (Kitajski pregovor) — Najbolj obžalovanja vreden je tisti osamljeni človek, ki niti ob deževnem vremenu ne more brati. — (Benjamin Franklin) — Človek naj bere tisto, kar ga tre- nutno najbolj privlači. Branje iz dolž- nosti, to je malo vredno. — (Samuel Johnson) Zgodovinsko pričevanje našiii liultupniii spomeniliov Kjer živi slovenski narod, do koder se razprostira naša zemlja, vsepovsod so med nami naši kulturni spomeniki. Ti- soč let in še več so naši najiboljši duho- vi gradili naše spomeniško bogastvo. Znani in neznani pisatelji so pisali naše prve rokopise, knjige, listine, kamnoseki ter kiparji so ustvarjali naše romansko, gotsko in baročno kiparstvo, naši grad- beniki lepe cerkve, gradove, znamenja; slikarji freske in brezštevilne podobe. V naših vaseh so neznani ljudski umetni- ki ustvarjali čudovito poslikane lesene strope, skrinje, slike na steklo, končnice panjev. Iz rodu v rod v vsej zgodovinski rasti našega naroda ni nikoli usahnil vrelec naše umetnostne sile. Ko je smrt pobrala dleto, čopiče in peresa enemu rodu, je že drugi nadaljeval delo, da bi povedal narodu svoje pričevanje, svojo žejo po lepoti, svoje veselje pa tudi trpljenje. Tako so nastale naše cerkve, ki so kot stavbe važne priče življenja našega naroda. Mnoge še danes obdaja zidov je s stolpi. Zamišljeno ogleduješ ozke strelne line in se spominjaš časov, ko so naši kmetje s samostreli in težki- mi mušketami od tod branili sebe, žene in otroke pred napadajočimi Turki. Ta- krat je sedel cesar daleč na Dunaju in se je brigal za slovenski narod samo to- liko, kolikor je mogel iz njega izvleči. Takrat so se grajski gospodje zaprli v svoje trdne gradove in mirno gledali, kako so v dolini gorele vasi. Počakali so, da je minil turški val, nato pa posla- li biriče po desetino, posebne dajatve in vojni novčič. Toda naš kmet je hotel živeti. Zato se je iz ozkih strelnih lin vlekel čadast dim smodnika. Rešil je sebe, rešil je živino, vasi so znova po- stavili. Mrko so gledali na grad in dajali desetino, popotni pevci pa so pripovedo- vali povest o kralju Matjažu. Pa je pri- šel dan, ko so šli kmetje tudi na grad, toda ne na tlako. Danes stoje na griču grajske razvaline. Prerašča jih grmovje, iz zidov j a rastejo srmeke. Se so ohra- njeni obrambni stolpi z mogočnim zi- dovjem. In kaj nam povedo? Da je naš kmet prišel po obračun. Da je povedal na glas, da gospodi ne bo več dajal naj- lepše živine, žena in denarja. Izpregovo- ril je tako besedo, da so pvadla s tečajev mogočna okovana vrata in da so se po- rušili zidovi. Plečata so pročelja naših romarskih cerkva. Pred njimi stoje lope, prižnice, bahati farovži. In ko stopimo v notranj- ščino, se čudi-mo bogatim zlatim oltar- jem. Vse stene so pokrite s spomini. Vi- dimo naslikano gorečo vas, ljudje bega- jo iz hiš in rešujejo imetje. V oblakih se prikazuje svetnik ali svetnica, ki je ustavila nesrečo. Spodaj je z okornimi črkami napisano: »ex voto« z letnico. Ogledujemo podobo za podobo zgovorne priče življenja našega človeka pred dav- nimi stoletji. Njegove trdne vere ali do- mišljije,^^ njegove hvaležnosti in trplje- nja. Kadar je začutil v sebi nemir, ka- dar so postala bremena pretežka, je iskal rešitve. Toda vezi oblasti in duš so bile preveč trdne, da bi našel pravo. Zato je obračal poglede v onostranstvo, zidal nove cerkve, iskal čudeže. Največji čudež pa so prav naši kultur- ni spomeniki sami. V kmečki hiši visijo slike na steklu. V kotu stoji bahata že- nltovanjska skrinja, vsa poslikana z ro- žami, svetniki, vazami. Nekoč, pred sto leti, jo je prinesla »mlada« k hiši. Na- ročila jo je pri domačem umetniku. Do- menila sta se za plačilo in podobar je pričel z delom. Z okorno roko je slikal čokate svetnike, potem gavtrože, nagelj- ne in še cvetove, ki so zrasli nekje glo- boko v njegovem srcu. Ko je končal de- lo, si ga je ogledal in je bil zadovoljen. Danes takih skrinj ne delajo več, podo- bar j a dn tesarja je zamenjal mizar, naš čas je hlasten, potrpljenja za posli k a va- nje ni več. Na koncu vasi stoji čebel- njak. Se so v njem stari panji. Poslika- ni so. Kakšno čudovito domišljijo je imel ta preprosti podobar. H kmečki ženici so prišli cigani. Starka vedežuje kmetici iz roke, medtem pa odnaša ci- gan iz hiše lonec masti. Zopet je drugje naslikan ženski mlin. Možje prinašajo od leve strani stari žene v koših, jih mečejo v mlin, na desni pa objemajo pomlajene, ki prihajajo iz mlina, in zgodbe s hudiči! Vsepovsod se je vtaknil v opravilo našega kmeta. Žene si likajo perilo, seveda zato, da bi bile lepše. To- da takoj so tu zlodji s samokolnicami in odvažajo lepotice v pekel. Koliko je v teh preprostih pravljicah zdravega sme- ha, čvrste domišljije pa tdui trpke hu- domušnosti! Kdo je učil tega podobarja slikati? Iz roda v rod so rastli samouki umetniki in kar je prišlo izpod njihovih rok, je bilo lepo. V starem župikišču najdemo med oru- menelimi papirji težke, debele knjige. Napisi nam povedo, da so to urbarji. Odpiramo težke, v usnje vezane platni- ce in prebiramo strani trdega, naguba- nega papirja. In naenkrat je pred nami zgodovina naše vasi iz preteklih stoletij. Spoznamo gospodarsko moč in tudi pro- pad naših kmetij, vrednost denarja in blaga, koliko gospodarstev je bilo v tej ali oni vasi. Vse to nam pomaga graditi našo zgodovino, vse to nam širi poglede v našo preteklost. Bežno smo pogledali pričevalno silo nekaterih naših kulturnih spomenikov. Kaj naj se učimo od njih? Kako naj gledamo nanje? Naj spomnim na zgodbo o lizianovi sliki iz zmagovite domovin- ske vojne sovjetskih narodov. Oddelek rdečih mornarjev je iz malega gorečega mesta rešil Tizianovo podobo. Nihče teh preprostih ljudi ni poznal prave vred- nosti. Toda vzljubili so njeno lepoto, vzljubili so srečno življenje, ki ga je sli- ka opevala. V nečloveškem trpljenju njihovega umika so nosili podobo s se- boj, ki jim je postala draga kot zastava. Kadar so bili utrujeni ali malodušni, je velel njihov oficir, naj podobo razgrne- jo. In ti resni borci so se zbrali okoli nje, si jo ogledovali in zopet potolaženi odhajali v borbo. Prav tak naj bo tudi naš odnos do naših kluturnih sp)omeni- kov. Danes, ko jasno zremo v srečno svobodno bodočnost, si moramo prav ta- ko brez hudih misli in predsodkov ogle- dati našo spomeniško kulturno dedišči- no. Vzljubiti moramo delo naših naj- boljših duhov, pisateljev, gradbenikov, slikarjev, kiparjev in podobarjev. Vede- ti moramo, da so bili vsi ti znani nezna- ni umetniki od srca iskreni. Da so pri- povedovali le tisto, kar jim je gorelo v duši, obliko pa so našli tako, kakršno jim je predpisoval čas. Ustvarjali so resne, zamišljene gotske kipe, nežne, za- sanjane žene v svojih freskah, pa tudi krvava svetniška mučenja, ki so zvest odraz njihovega osebnega, pa tudi na- rodovega trpljenja v tistih časih. V ba- ročnih zlatih oltarjih glejmo točasno blagostanje našega kmeta ter njegov smisel za bahato, bučno lepoto. Skratka, naš pogled na te spomenike naj bo tak kakor na našo zgodovino. Danes vemo, da naša zgodovina ni obstajala samo iz tega, da so nam vladali tujci. Naša zgo- dovina je življenje vsega našega naroda od naselitve do danes, je tisto čudovito, trdoživo življenje naših kmečkih mno- žic in vsega delovnega ljudstva. Bili so tlačani, pa so poznali tudi bojno pesem, bili so svobodnjaki, katoličani in lute- rani. In v tem večnem toku življenja naših množic so se pota j ali naši spome- niki. Njihova oblika, njihova notranja govorica je vedno uglašena s časom, v katerem so nastajali. Zato jih ljubimo kot dokaze naše ustvarjalne moči in kot priče naše zgodovine. Občudujemo jih, kjerkoli se srečamo z njimi. In vse svo- je sile zastavimo za to, da jih ohranimo bodočnosti. Jože Curk 18. APRILA — ŠTEV. 15 5 STRAN življeEge na naši vasi (Nadaljevanje s 1. str.) Kmečki proizvajalci so izmerili svoje moči malo sadnih drevesc«, to so bili pogosti vzkliki na občnih zborih. Pred leti je bil kmetijski strokovnjak domala nezaželen. Vsaj ponekod. Zadruge so vodili zelo po- gosto trgovski izvedenci. Danes tudi za- ostale zadruge, pravzaprav te še pose- bej, zahtevajo strokovnjake, češ le-ti naj vodijo zadrugo. Odnos do kmetijskih zadrug in velja- va le-teh med kmečkimi ljudmi se je močno izboljšala. Spričo ogromnih uspe- hov v zadnjih letih, še bolj pa ob iz- gledu na velike možnosti v prihodnje, je kmečkemu človeku postalo popolnoma jasno in razumljivo, da bodo zmogli dvigniti kmetijstvo v svojem kraju, svo- ji občini in na svojem lastnem posestvu le s skupnimi napori, to skupno moč pa predstavlja kmetijska zadruga. Ce tako mnenje pirevladuje v Savinjski dolini, kjer bi bilo pričakovati še največ indi- vidualističnih tendenc, potem se to tem- bolj odraža v zaostalih krajih. Ce ,pa bežno prelistamo delovne na- črte kmetijskih zadrug, se pred nami f>o- javi realna slika in ne več privid o bo- dočem izgledu naše vasi in njene politič- nogospodarske vloge v življenju naše celotne skupnosti. Kmetijski pospeševal- ni odseki so se razživeli. Lani je bilo ob tem času še malo zadrug, ki bi snovale pridelovalne sikupnosti, danes je malo takih, kjer ob koncu leta take skupno- .sti ne bodo pokazale prve uspehe. Plan- tažni nasadi, gojitev donosnejših indu- strijskih rastlin, odločitve za vzrejo strokovno preizkušenih in priznanih pa- sem živine, več pridelkov za potrošna središča, vse to ni majhna stvar, če jo primerjamo z drobnoproizvajalskimi tendencami v dokaj blizki preteklosti. Danes v našem okraju ni več občine, ki bi že ne imela ali ne bi pripravljala hmeljskih nasadov. Nasadi jagodičevja, posejan lan, nove velike površine, po- sajene s kvalitetnimi drevesci, uporaba kvalitetnih semen, urejena zdravstvena služba za živino, zdrav rod goveda, so- dobni pašniki, melioracije, očiščeni go- zdovi, gozdna paša in še mnogo podob- nih izboljšav so neovržna stvarnost. In napake, p>omanjkljivosti? Seveda jih je bilo! Toda le-te so zapažene. Kar pa je 2^paženo, je na poti k izboljšavi. Res je, da bo ponekod treba vložiti še veliko truda, da bo potrebno prepriče- vanje, da povsod še ne teče vsa ta stvar gladko kot po olju, toda v glavnem so pozitivne plati toliko večje in obetajoče, da še bodo negativne sence nujno mora- le umakniti. Naj bo dovolj teh splošnih ugotovitev. Novo kmečko leto trka na duri. Zdaj je čas za oprijemljivejše stvari kot so be- sede. Naši kmečki ljudje so v ospredju pozornosti vse naše družbene celote. Po letošnjih »brazdah« na občnih zborih so- deč, ne bomo razočarani ob času, ko bo- do nabrusili srpe. c. k. KZ Štore: najboljši uspelii v živinoreji Občni zbor Kmetijske zadruge Store je pred kratkim dobro uspel. Udeležili so se ga domala vsi zadružniki. V poro- čilih, ki so jih podali člani upravnega odbora, zasledimo vrsto zelo lepih uspe- hov te zadruge v preteklem letu. Pospe- ševalni odseki: živinorejski, kmetijski, sadjarski, gozdarski, strojni in hranilno kreditni z zadružno vrtnarijo na lehar- jih vred, so v preteklem letu več ali manj dobro delali. Najboljši med vsemi pa je bil živinorejski, zlasti v pogledu umetnega osemenjevanja in zdravljenja goved. Osemenjenih je bilo 443 krav in telic, ambulantno pregledanih in zdrav- ljenih pa 312 goved. Poljedeljski odsek je za izboljšanje pridelkov nakupil lani 6 ton semenske pšenice, 8 ton krompirja in 55 ton umet- nih gnojil. Za razširitev hmeljišč so pri »Hmezadu« naročili 10.000 hmeljevk, to- da doslej jih še niso dobili in so se upravičeno razburjali. Sadjarji so pridno škropili. Le dva kmeta nista imela razumevanja v lastno škodo. Naročili so pri »Agrotehni« in pri zasebnikih 2700 drevesc, ki jih pa tudi še nimajo, čeprav so jame že skopali. Na Svetini so p>osadili veiiko črnega ribezla. Letos se bodo morali temeljito lotiti zatiranja koloradarja, ki se je pojavil tudi v višinskih predelih, kjer ga doslej ni bilo. Mnogo težav jim dela traktor. Imeli so ga v popravilu pri remontnem pod- jetju, toda ko so ga dobili nazaj, jim je po štiriumem delu spet obstal. Za po- pravilo pa so plačali 380.000. Spet so bili hudi. Medtem ko hranilno kreditni odsek beleži ix>rast vlog in še vedno premalo zanimanja za kratkoročne kredite, je gozdarski odsek dosegel lepše uspehe. Posadili so 9 ha golicav. Nadalje so kmetje popravili cesto Kanjuce—Sele— Slatina v dolžini treh kilometrov v vred- nosti 800.000 din. Zadruga je prispevala 160.000 din. Kmetje so popravili tudi razne druge ceste. Največ prometa so imeli letos pri hme- lju, klavni živini, borovnicah in mali- nah. Zgubo je »prispevala« vrtnarija na Teharjih. 2:adružniki so mnenja, da bi bilo le-tam bolje posaditi hmelj ali kaj drugega. Mnogo si obetajo od strokovnih ka- drov. Dva štipendista imajo in ju težko pričakujejo. Mnenja so, naj bi zadrugo upravljal kmetijski strokovnjak. Trgov- sko dejavnost bodo letos opustili z od- dajo edine preostale trgovine. Njihovi načrti tudi precej obetajo. Razširili bodo hmeljišča na 14 ha. Na Teharjih ibodo zgradili sušilnico za hmelj in sadje. Nabavili bodo mlado pasemsko živino, dobre svinje in piščance. Izvedli bodo propagandno za zgodnjo košnjo in sušenje na koleh. Naredili bodo strnjen nasad, velik 5 ha, popravili 10 gozd- nih poti, zasadili 5 ha golicav in očistili 10 ha gozda. Najeli bodo 4 milijone kre- dita za obratna sredstva in 10 milijonov za investicije. Morda bi med naloge vzeli tudi raz- širitev članstva, saj na svojem območju od 318 kmetov v zadrugi sodeluje le 180 kmetov. To bi bila zelo pomembna in korstna naloga. J. M. Lašica zadruga odslej samo za kmete Na nedavnem občnem zboru v Laš- Jcem so med drugimi ugotovili vrsto pro- blemov, ki jim bo treba priti do konca. Predvsem bo treba pregledati članstvo. ^Dobra tretjina namreč niso kmetje in danes sploh ne sodelujejo več z zadrugo. Le-ti so imeli interes za zadrugo v času garantirane preskrbe. Zdaj jih bo treba izdvojiti in zadrugo nameniti le za res- nične proizvajalce, vključiti pa bo treba tiste 'kmete, ki doslej še niso bili v za- •ehi. Vendar tudi uspehi zadruge niso bili tako majhni. Na svojem področju so uporabili člani okoli 15 vagonov umet- nih gnojil, kar je v primerjavi z letom 1955 250 odstotkov več. V skupnosti pri- delovalcev krompirja je tekmovalo 40 zadružnikov. Povprečen pridelek je bil 360 centov, najvišji pridelek pa celo 460 centov krompirja. Obljubljena jim je nagrada četrt milijona dinarjev. Razprava je bila na občnem zboru ze- lo živahna. Razpravljali so predvsem o proizvodnih nalogah, o ustanavljanju skupnosti, menjavi živine, o gojitvi in- dustrijskih rastlin in o še večji uporabi umetnih gnojil. Ustanovili bodo dve hmeljarski skup- nosti na 12 ha zemljišč, z jarim lanom pa bodo posejali nad 35 ha njiv. Posve- tili se bodo vzreji bekonov in so na zbo- ru ustanovili tri središča za njih vzrejo. Nadalje pa so sklenili ustanoviti orodne in strojne pododseke v štirinajstih vaš- kih središčih. K. T. Kadri pri odJsupnih podjetjih bi morali biti bolj kritični Vprašanje oskrbe našega okoliša s kmetijskimi pridelki bi pri izvajanju odkupne pKDlitike letos vsekakor morali postaviti v ospredje. V zadnjem času so sicer naša tržišča založena z zadostnimi količinami raznovrstnih kmetijskih pri- delkov, žal pa moramo ugotavljati, da kvaliteta tega blaga mnogokrat ne od- govarja niti najosnovnejšim določilom standarda. Krivda leži predvsem na ka- drih pri kmetijskih zadrugah, ki imajo v odkupu kmetijskih pridelkov monopol. Se vedno se dogaja, da zadruge stremi- jo ibolj za tem, da bi čim več odkupile ne glede na ustrezno kvaliteto. To dej- stvo pride še posebno do izraza ob sla- bih letinah, ko je povpraševanje večje od ponudbe in so tudi cene razmeroma višje. Kupci v takih primerih niso pre- strogi in se zadovoljijo s tem, da nudijo potrošniku dovolj blaga, ne oziraje se na kvaliteto. Kmeta taka odkupna poli- tika gotovo ne vzpodbuja, saj ve, da bo v sdli prodal po ugodnih cenah tudi ne- kvalitetno blago. S tako odkupno poli- tiko pa seveda rušimo prizadevanja po- speševalnih organov za zboljšanje kva- litete kmetijskih pridelkov. Da bodo v bodoče odkupi v našem okraju zadovoljivo potekali, bomo mo- rali storiti še več za vzgojo kadrov pri zadrugah. Kadri bodo morali 'biti pred- vsem strokovnjaki, ki bodo svoja strem- ljenja usmerili tak^j, da bodo proizva- jalca nenehno navajali na kvalitetno proizvodnjo. Pri prevzemu blaga bodo morali biti kar najbolj kritični in s pra- vilno politiko cen stimulirali prizadev- nega proizvajalca — prav tako pa pre- dočili zanikrnemu proizvajalcu, da da- nes naš potrošnik noče več plačevati slabega blaga z dobro ceno. Ta princip bi moral veljati vedno in povsod, pa če je letina dobra ali slaba, če je blago konjuktumo ali ne. Se vedno so pogosti pojavi, da zadru- ge rade odkupujejo le tiste pridelke, ki več vržejo. Primer je Savinjska dolina, kjer dajejo prednost predvsem hmelju, najrazličnejši drugi pridelki pa gredo po raznih kanalih do potrošnika z nedo- voljeno visokimi cenami. V žalski obči- ni n. pr. opažamo najrazličnejše prekuii>- čevalce, ki hodijo od hiše do hiše in od- kupujejo jajca, maslo, žganje in podob- no. Po nizki ceni odlcupljene pridelke nosijo potem v Trbovlje, Ljubljano — in celo na Jesenice, kjer jih nekontroli- rano i>rodajajo po visokih cenah. Pot- niki na vlakih lahko opažajo, da so naši kupeji dostikrat natrpani z raznimi ko- šarami in pletenkami, katere prekupče- valci prevažajo v indiistrijska središča« Vsi moji sinovi so šli . . . Poznam ga že dolgo vrsto let. Pravzaprav odkar se spominjam samega sebe. Bil je svoj čas do- ber, v našem kraju nemara naj- bolj napreden kmet. Ima kme- tijsko šolo. Kmetijo, ki jo je prevzel, je prejšnja leta močno izboljšal. Pri hiši je bilo vedno dovolj kruha, dovolj pridelkov. Življenje pri hiši se je razboho- tilo. Trije sinovi so bili njegovo upanje in ponos ... Toda možak jo je nevede in močno zavozil. V povojnih letih, ko nikomur ni bilo lahko, ko je vsak trdo delal in težko živel, je moj znanec neprestano jadikoval in govoril: — Kmet je dandanes zavržen človek ... Nikamor ne pridemo .. Kmetje smo propadli. Konec je .. Sinovi so rastli in poslušali očeta. Vsak dan, pri malici, kosi- lu, pri večerji in pri delu na po- lju, povsod iste besede, povsod enak zagrenjen obraz. Fantje so dojemali. Očetove besede so se jim vcepljale v ušesa in srce. Potem je odšel prvi, najstarejši. Poiskal si je poklic v mestu. Oče je mislil: prav! Vsi ne bodo mo- gli ostati doma, toda ni spregle- dal, da je prvega, ki je bil doma tako priden in poln veselja za zemljo, s svojimi godrnjavimi besedami poslal v mesto. Drugi sin je bil bistre glave. Pridno se je učil, nadaljeval šolo in ni kazal veselja do kmetova- nja. Njegov študij je terjal nove izdatke. Oče je jadikoval še bolj. Iz mesta je prihajal starejši, prihajal je tudi srednji sin. Naj- mlajši je slišal od obeh tudi kaj bolj veselega kot iz ust očeta o zavrženosti kmečkega poklica. Nekega dne je tudi on stopil pred očeta in povedal, da gre v mesto. Oče je osupnil. Hiša se je iz- praznila. Sam je bil doma. Le včasih so sinovi prišli, kaj popri- jeli in pomagali, toda polja in travniki so bili brez njih prazni. Drevje, ki ga je v mladosti zasa- dil, ni bilo več tako negovano. Bil je že star .., Zdaj pa je naenkrat prišlo dru- gače. Sosedje, nekoč neuki in zaostali gospodarji, so prepisali na sinove. Le-ti so bolje zaorali. Posestva pri sosedih so bolje ob- delana. Sadijo tisto, kar bolje ro- di in več nese. On pa je ostal sam in spet jadikuje: — Kje so moji sinovi? Kdo bo prevzel grunt? In ravno zdaj, ko gre na bolje? — Zal mi ga je. Saj niti ne ve, da jih je sam pognal z zemlje. CK. LESNA INDUSTRIJA MESTINJE proizvaja žagan les vseh vrst, listavcev in iglavcev, za izvoz in tuzemstvo. V svojem predelovalnem obratu pa šolsko po- hištvo po najnovejših načrtih zavoda za šolsko opremo Zagreb. Izkoristite priliko in zahtevajte naše prospekte! Vsem odjemalcem se tudi vnaprej toplo priporočamo! 10 let plodnega dela zadružnikov v Ljubnem Ljubenska zadruga obstaja deset let. "Uspehi, ki so jih v tem obdobju dosegli, so veliki. Danes je v zadrugo vključenih 150 kmečkih gospodarstev. Le trije lonetje še niso v zadrugi. V tem času so zgradili zadružni dom, ki je danes 3cultumo in gospodarsko središče kraja. V zadnjih letih so se od trgovske in obrtniške dejavnosti preusmerili na iz- razito kmetijsko področje dela. Kmetje so zgradili 15 silosov, 20 gnojnih jam, nabavili veliko plemenske živine, obi- skovali so stalna predavanja o sodob- nem kmetovanju, prirejali so semenske in gnojilne poizkuse. Nadalje so zgradili tri planinske pastirske koče s prostra- nimi hlevi za pašništvo so usposobili 220 ha planinskih pesniških površin, ki so jih pregradili z lesenimi ograjami. Imajo dve postaji za umetno osemenje- vanje. V gozdarstvu so uspehi tudi lepi. Po- gozdili so pet hektarjev golicav, očistili nad 8 ha gozdov in poželi mlaj na po- vršini 65 ha. Za popravilo gozdnih cest so prispevali milijon in 300.000 dinarjev. Hranilno kreditni odsek, ki ima v Ljubnem tradicijo 60. letnega dela, je tudi zelo uspešen. Ima nad 13 milijonov Ciani upravnega odbora Kmetijske zadruge Ljubno pred Zadružnim domom. vlog, od tega so zadružnikom izplačali za 4 milijone 800.000 din posojil za po- speševanje kmetijstva. Zadruga se je tudi gospodarsko okre- pila. Osnovnih sredstev ima za skoraj 39 milijonov dinarjev. Za letošnje leto nameravajo povečati vrednost teh sred- stev za 12 milijonov. Predvidena dela v kooperaciji z zadružniki cenijo na mili- jon in pol, predvsem pa za nadaljnje čiščenje pašnikov, melioracije, gradnjo hlevov, koč itd. Posvetili se bodo vzga- janju semenskega krompirja, bolj bodo skrbeli za zdravje sadnega drevja. Končno pa bofio letos elektrificirali več- je področje, ki doslej še ni imelo elek- trične luči. Morda se mnogim res zdi, da smo v času občnih zborov kmetijskih zadrug pre- malo pisali o posameznih zadrugah. Ne zanikamo tega dejstva, čeprav lahko opraviču' jemo to slabo plat s tem, da so spričo volilnih nalog ti izredno važni pogovori naših kmečkih proizvajalcev bili malenkostno zasenčeni, drugo pa je dejstvo, da je dejavnost zadrug, njih mnoštvo in obširnost prehitela in nadkrilila naše organizacijske in tehnič- ne zmožnosti, da bi mogli ustreči potrebam in tudi vsem željam. Zato smo voljni pri- znati to pomanjkljivost, čeprav ne izključujemo možnosti, da bi ob večjem sodelovanju zadružnikov z našim listom mogli tudi v tem pogledu mnogo bolje op'aviti to izredno važno propagandno in političnomobilizacijsko vlogo v korist vsem nertetim prizadeva- njem našega zadružnega gibanja, nosilca socialistične in gospodarske preobrazbe na vasi. (Uredništva) žena*dom*družina*žena*dom*družinaf Javna pralnica, menza in krpalnica v Žalcu? Danes tega v Žalcu še nimajo, toda agilno društvo za napredek gospodinj- stva si je vzelo to na piko in po vsej verjetnosti bodo odločne Žalčanke pri pristojnih dosegle, da bo majhno in mlado mestece te pridobitve imelo še letos. Društvo za napredek gosixxiinjstva v Žalcu obstaja že drugo leto. Za zglgg ga lahko damo tistim mestom, trgom in vasem, kjer žene rade govoričijo »Ne moremo delati, ker nimamo prostorov!« Tudi žalske žene nimajo prostorov — in vendar delajo. Našle so zasebno kuhinjo in organizirale preteklo leto niz preda- vanj ter 9 tritedenskih gospodinjskih te- čajev, ki so jih obiskovale delavke, kmečke žene in nameščenke. Smoter teh tečajev je bil predvsem ta, da bi se te- čajnice naučile pripravljati zdravo, skromno in kalorično bogato hrano. Društvo ima doslej registriranih 290 članov (med njimi so le 3 »častne«, mo- ške izjeme). V bodoče hočejo pritegniti v članstvo več moških, kajti tudi moški so poklicani, da pomagajo reševati vpra- šanja razbremenitve delovne žene. Dru- štvo se bo tudi tesneje povezalo s sindi- kalnimi organizacijami v podjetjih ter organizacijo SZDL. Žalske žene priznavajo, da jim gredo občinski ljudski odbor, zadruga in po- slovna zve2:a zelo na roke in so jim za izdatno pomoč in razumevanje zelo hva- ležne. Ko bo društvo dobilo še lastne prostore, se bo delo še poglobilo. Za pro- store pa bo pskrbela poslovna zveza, ki jim bo v svojem novem bloku uredila moderno kuhinjo in jo v celoti opremila. Potem bo društvo tudi nabavilo vse so- dobne gospodinjske pripomočke (sesalce za prah, električne krtače za čiščenje tal in podobno). Prizadevnim žalskim ženam želimo mnogo usi>eha v nadaljnem delu. Sodobno 0ospodin|stvo Nova številka »Sodobnega gospodinj- stva« prinaša uvodnik tov. Vide Tomši- čeve o stanovanjskih skupnostih. Zani- miv je prispevek o potrošniških odborih v Zahodni Nemčiji, ki deluje že nekaj let in se lahko ix>hvalijo z lepimi uspehi. Tudi članek o obisku v stockholmskem inštitutu je vredno prebrati. Marsikdo bo rad prečital navodilo, kaj naj stori, da ga bo v stanovanju čim manj motil ropot in šum. Članek o či- stilnih pripomočkih bo dal marsikateri gospodinji spodbudo, da si bo z delnimi kombinacijami sama pripravila potre- ben pripomoček. V reviji najdemo tudi članek o teh- nični opremi stanovanja — s sodobnimi stroji in aparati. Nadalje je zanimiv pri- spevek o skupinskih pralnicah, njihovi opremi in obratovanju. Članek je tem bolj aktualen, ker zadnje čase vrstoma ustanavljamo različne servise v okviru stanovanjskih skupnosti. V članku o jajcih piše strokovnjak o sestavi jajc, procesu staranja in kvarje- nja jajc, o preizkušanju kakovosti in o načinih shranjevanja. V rudarskih po- dročjih bo gotovo zbudil zanimanje čla- nek o potrošnji mleka pri rudarjih in dal mogoče vzpodbudo za uvajanje mlečnih točilnic v rudnikih. Končno najdemo v tej številki še raz- novrstne nasvete za kuhanje, šivanje in ročno delo, prav tako pa tudi navodila, kaj bomo v aprilu delale v našem vrtu. AJDOVA TORTA Potrebujemo: i rumenjakov, 18 dkg sladkorja, 2 žlici ruma, limonino lupinico, 6 beljakov, 12 dkg ajdove moke, mast in moko za model, iS dkg marmelade in rumovo glazuro. Rumenjake umešamo s sladkorjem, jim pri- denemo rum in nastrgane limonine lupinice. Ko to lepo naraste, pridenemo trd sneg iz beljakov in hkrati ajdovo moko, vse rahlo zme- šamo in spečemo v posameznem in pomokanem modlu za torte. Pečeno in ohlajeno prerežemo, namažemo z marmelado, sestavimo in oblijemo z rumovo glazuro. Rumovo glazuro pa napravimo takole: 20 dkg presejanega sladkorja, 2 žlici ruma in toliko vroče vode, da je vse skupai primerno gost* mešano, da postane lepo gladko. DOGODEK PRI SLIKARSTVU =.DOM«: Ne namerna zlohotnost, temveč neznanje Kot smo poročali v prejšnji številki, se je pri podjetju Slikarstvo »Dom« zgo- dila protizakonita stvar ob volitvah v delavski svet. Uredništvo je bilo eno- stransko informirano, zdaj pa objavlja- mo tudi drugo plat zvona — izjave ko- lektiva: Dogodek se je res zgodil, le da volil- nih listkov ni raztrgal ravnatelj (mi smo pisali direktor), temveč poslovodja pod- jetja. Vzroki za tako dejanje, ki ga je treba kljub temu obsojati, pa so po iz- javah kolektiva naslednji: Uslužbenec, ki je pripravil volilne li- stke, je nevedoma, ali pa hote izpustil ime računovodkinje, ki je bila na se- stanku kolektiva predlagana na kandi- datno listo. Ime je izpadlo kljub temu, da je uslužbenka, ki je pisala listke, na to pomanjkljivost opozorila omenjenega tovariša. Izpad računovodkinje so opazili šele po končanih volitvah. Poslovodja, ki je v podjetju že 11 let in je po izjavi vo- dilnih ljudi v podjetju in kolektiva zelo dober in vesten človek ter tudi sousta- novitelj podjetja, je šel in raztrgal vo- lilne listke. lega pa po izjavah ljudi v podjetju ni storil namenoma in zlohot- no, temveč zaradi nepoznavanja predpi- sov v dobri volji, da je storil prav in tako razveljavil napako ali samovoljo pri sestavljanju volilnih listkov. V tej luči se stvar sicer pokaže precej drugače, toda še vedno je teža prestop- ka ostala. To je hkrati opozorilo, da je treba ob takih prilikah, kot so volitve in podobno, temeljiteje proučiti zakone. Zlasti v manjših podjetjih bi se morali veliko več, kot je to v navadi, posvetiti tudi tem družbenopolitičnim nalogam, zlasti zato, ker taka podjetja nimajo ljudi veščih pravnih in političnih eko- nomskih ved. 14 KANDIDATK ZA DELAVSKI SVET ŽELEZARNE STORE Pred dnevi je bila v prostorih sindikalne po- držunice Železarne Štore redna seja Komisije za ženska vprašanja, katere se je udeležila tudi republiška poslanka tov. VINKA SIMONIC. Na sestanku so razpravljali o vlogi zaposlenih žena ter povezavi z društvom žena v Štorah. Ob za- ključku so razpravljali še o pripravah in sode- lovanju žena pri volitvah delavskega sveta. Dalje so ugotovili, da je potrebno zaposlenim ženam nuditi več konkretne pomoči, predvsem pri njihovem izobraževanju. Zaposlene žene so se aktivno vključile v predvolilne priprave za volitve v DS. Na predvolilnih sestankih je bilo v železarni predlaganih 11 žena za nov delav- ski svet. NE TAKO, TOVARIŠI USLUŽBENCI! Preteklo soboto je bila v Želftzarni Štore seja sekretariata izvi-šnega odbora sindikalne podruž- nice. Razpravljali so o tekočih nalogah organi- zacije ter določili 5-člansko tekmovalno ekipp, ki se bo udeležila strelskega prvenstva sindikal- nih podružnic, ki ga je v počastitev praznika dela razpisal Okrajni sindikalni svet v Celju. Ob zaključku so razpravljali še o nedelavno- sti nekaterih sindikalnih odborov. Pri analizi dela sindikalnega odbora uslužbencev so ugo- tovili, da se člani že nekaj let slabo udeležu- jejo raznih sestankov. Pred dnevi se je udele- žilo predvolilnega sestanka za volitve delavske- ga sveta od 180 zaposlenih samo 19 uslužbencev. Člani sekretariata menijo, da je zadnji čas, da se takemu stanju napravi konec. Nekaj kratkih od vsepovsod v LIP Nazarje se marljivo priprav- ljajo na volitve delavskega sveta, ki bo- do 19. aprila. Na predvolilnih sestankih razpravljajo o gospodarjenju, pa tudi o kandidatih, ki jih bodo predlagali v nov delavski svet. Vse kaže, da bo v novem delavskem svetu precej novih ljudi, med njimi tudi več mladine in žena. Mladi zadružniki v Ljubečni doslej niso dosegli pri svojem delu zaželenih uspehov. Pravijo, da je temu vzrok, ker v aktivu dela predvsem delavska mladina, kmečka pa se izmika. Zato bo treba vključiti v aktiv čim več kmečkih mladincev. Okrajni sindikalni svet v Celju je raz- pisal v počastitev 1. maja okrajno strel- sko tekmovanje z zračno puško, na ka- terem naj bi tekmovale ekipe vseh sin- dikalnih podružnic. Tekmovanje bo 27. aprila na Zelenem travniku. Na predvolilnem sestanku v obratu elektro plavža pri Železarni v Storah so napovedali tekmovanje vsem sindikal- nim odborom železarne z namenom, da bi volitve v delavski svet kar se da naj- bolje izvedli. Prva dva odbora, ki bosta dosegla najboljše rezultate po točkah tekmovalnega programa, bosta prejela denarne nagrade. »Kovinar« iz Štor bo priredil 28. in 29. aprila na kegljišču Betona v Celju keg- Ijaški turnir, ki se ga bo udeležilo 6 klu- bov iz Celja. Kmetijsko nadaljevalne šole v konji- ški občini te dni zaključujejo s poukom. Prvi so zaključili z izpiti v Vitanju in jih dobro opravili. Pri poslovni zvezi v Konjicah so za- ključili prvi del tečaja za traktoriste, ki je trajal tri mesece. Tečaj je obiskovalo 25 fantov in deklet. V STORAH 700 ČLANOV RDEČEGA KRIŽA Pretekli teden je bila v Štorah raz- širjena seja odbora Rdečega križa. Raz- pravljali so o organizacijskih vpraša- njih, o vlogi in nalogah Rdečega križa ter o pomoči, ki naj bi jo nudile razne organizacije in društva tej humani or- ganizaciji. Ugotovili so, da imajo v or- ganizaciji vključenih že 700 članov. V .bodoče bodo posebno skrb posvetili raz- nim sirotam, le-teh imajo na svojem po- dročju okrog devetdeset. Letošnja prva akcija za odvzem krvi je lepo uspela. Kri je oddalo 61 delavcev iz Železarne Store. ZAHVALA DAROVALCEM KRVI V prTi polovici aprila je darovalo 58 prosto- ▼oljccT 9230 ccm krvi za tukajšnjo transfuzij- sko postajo. Med njimi je bilo 20 članov ko- lektiva Cinkarne, in sicer Franc Prekoršek, An- ton Steble, Ivan Žvegler, Jože Hrastnik, Rade Stojakovič, Adolf Radič, Matilda Cerinšek, Vla- dislar Pilih, Marica Počkaj, Mihael Oglajner, ki so dali kri prvič, Jože Kovač, Avgust Novak, Ivan Cokan, Franc Kovic, Anton Lipovšek, An- ton Omerzel, Viktor Dobrišek in Alojz Kos, ki so darovali kri drugič ter Franc Gaberšek in Blaž Novak, ki sta darovala kri tretjič. Kolek- tivu Cinkarne se zahvaljujemo predvsem za- radi tega, ker je z razumevanjem priskočil na pomoč predčasno, ko akcija za dajanje krvi v Cinkarni sploh še ni bila na programu. Poleg navedenih naj prejmejo našo zahvalo tudi vsi oni, ki so v tem času že ponovno da- rovali kri kot sledi: petnajstič: Frančiška Ka- menšek, trinajstič: Marija Brglez, desetič: Ru- dolf Podpečan, devetič: Stanko Felzer, Antonija Regoršek, sedmič: Marica Žerjav, Oskar Kodrin, Ivan Vrabl, šestič: Vinko Krašovic, Neža Bre- celj, četrtič: Jože Zamadič, tretjič: Jožefa Fi- deršek, Hedvika Pušnik, Anica Zlebnik in dru- gič: Marjan Gobec. Transfuzijska postaja Celje, Organizacija Rdečega križa CELJSKI ŽIVILSKI TRG V TEM . TEDNU Zakasnela pomlad tudi na živilskem trgu. V lanski sredini aprila smo lahko gospodinje na trgu kupile že prvo be- ri vko, kmalu za njo je prišla redkvica, v prvih dneh maja pa že glavnata »maj- ska kraljica«. Letos v teh dneh pa je od zelenjave večjidel na mizi le motovileč in regrat. Tega je na trgu dovolj in se gospodinje čudijo, da prodajalci še ve- dno trmasto vztrajajo pri istih cenah kot pred dobrim mesecem dni. Zeleno solato tudi vidimo za spremembo na trgu, kupi pa jo lahko le malokatera gospodinja, tako »dragocena« je. Sicer pa je na celjskem trgu živil še kar v ?adostni količini. Pri socialistič- nem kot zasebnem sektorju pa so cene še vedno visoke. V tem tednu so se gi- bale takole: (Cene t oklepaju veljajo za privatni sektor). Krompir 13 (15—18). Čebula 40-50 (50-80). Česen 150—200 (160-200). Fižol v, 80-100 (70 do 90). Fižol n. — (50). Solata 160—250 (300—400). Cvetača 90 (100). Spinača 100—150 (150—200). Motovileč 100—120 (150—200). Radič 100—120 (200 do 30»). Regrat — (100—200). Zelje gl. 80 (—). Zelje rib. 40 (35—40). Pesa 40 (40-60). Ohrovt 50 (—). Kis — (40). Peteršilj — (100-120), Ko- renjčck 30 (30-60). Koleraba — (30-40). Hren — (150-200). Por 40 (50-60). Redkev - (40). Red- kvica 100 (100). Sadje suho — (100). Slive suhe 280 (—) Orehi celi 250 (—). Orehi luščeni 800 (—). Rozine 440 (—). Mandeljni 1400,(—). Limo- ne 2r0 (—). Orašidi 360 (—). Jabolka 110 (90 do 130). Mleko — (36). Skuta — (160). Smetana — (240). Maslo - (500). Med - (400). Kure - (500 do 680). Jajca 15 (14-15). Koruza — (45—50). Pšenica - (50). Rž 38 (40). Kumare kisle — (120). Paradižnik kons. 120 (—). Gobe sivke — (100-120). kronika nesreč Pri izletu na grajske razvaline v Vitanju je padla po skalovju Zofija Ratej iz Peska pri Vitanju. Zlomila si je Ključnico in dobila po- škodbe na glavi. Rozalija Dolinar iz Zabnkovca je padla in si zlomila nogo. Ko je mož sekal drva, je padla iver v oko ženi Angeli Podlesnik iz Pongraca pri Grižah Prepeljali so jo v mariborsko bolnišnico. Ivan Zvegle iz Lahovne pri Škofji vasi je padel 8 kolesom. Dobil je težje poškodbe na glavi in obležal nezavesten. Franc Bačovnik iz Šmihela nad Mozirjem je rezal krmo za živino. Slamoreznica mu je odre- zala štiri prste na roki. Kovača Jožeta Cenclja iz Polzele je udaril konj v glavo in mn prizadel težje poškodbe. T tovarni Metka je zgrabil stroj delavko Ma- rij« Rozmaa ia ji poškodoval roko t zapestja. Avtomobil znamke »Nova uredba« .. .brzina »100 dinarjev na km iz lastnega žepa« ... Olepševalno turistična, tribuna TRG MUCENIKOV ALI TRG BRATOV VOSNJAKOV Ali oboje? Tako se upravičeno spra- šuje tisti, ki gre čez trg za Starim pi- skrom, kajti na stavbi žalostnega spo- mina stoji Trg bratov Vošnjakov, na nasproti stoječih hišah pa Trg mučeni- kov. Ali si torej ta skromen trg deli spomine na žalostne dni okupatorjevih grozodejstev in spomin na zadružnika Mihaela ter pisatelja in politika Josipa Vošnjaka!? Morda gre tudi za spremem- bo prvotnega haziva v novega, le s tem pridržkom, da stare napisne tablice ča- kajo na ustrezno povelje, da jih nekdo sname in zamenja z novimi? ? Prosimo za pojasnilo! ODSTRANITE ŠUPE IN BARAKE Na dvoriščih mestnih hiš in lepih vil je vse polno šup in barak, večinoma v razpadajočem »tanju. V večini primerov so te podrtije že odslužile in zato niso niti potrebne; tako so leglo navlake, ne- snage in golazni. Estetska in higienska načela narekujejo, da bi naj take po- drtije odstranili. In končno, ali ni tudi z mestnimi predpisi določeno, da se mo- rajo šupe in barake odstraniti? Zato pozivamo ih prosimo vse hišne lastnike in hišne svete, da v najkrajšem času očistijo dvorišča in odstranijo šupe in barake. PODRTE OGRAJE in nekultivirane krpe zemlje v Gledali- ški ulici nasproti gledališke hiše, oziro- ma na oglu Linhartove in Gledališke ulice bi se menda že lahko nekdo usmi- lil. Okrasno grmičevje bi bilo tam naj- bolj primemo. Z njim bi do neke mere retuširali še nelep izgled, ki ga tam za- pušča že odslužena hišica. Vitanjski kovači dobro gospodarijo Delovni kolektiv v tovarni kovinskih izdelkov in livarni Vitanje je pred vo- litvami delavskega sveta pregledal bi- lanco enoletnega dela in gospodarjenja. Poročilo delavskega sveta je pokazalo, da so bili v proizvodnji dokaj dobri, prav tako pa tudi v prodaji njihovih iz- delkov. Z ozirom na naravo dela mora- jo v tem podjetju skoraj vse delo opra- viti ročno, posebno pri dokončni izdelavi in oblikovanju. Svoje izdelke prodajajo preko združenja kovaških podjetij ši- rom po naši državi, bilo pa je tudi že govora, da bi delali za izvoz. Največji odjemalci so v južnih republikah, prav tako pa pravijo, da imajo v železarni Zenica dobrega dobavitelja potrebnega železa. Na skupnem sestanku so se pomenili tudi o nalogah v tem letu. Letni načrt je letos za li% višji od lanskega, ven- dar menijo, da ga bo mogoče doseči. Najboljši znak za to je, da so načrt prve- ga tromesečja presegli za okoli 20%, ta- ko da imajo skoraj enomesečno proiz- vodnjo že v dobrem. Visoki proizvodnji je sledila tudi visoka prodaja, saj je za njihovimi izdelkj zlasti spomladi veliko povpraševanje. Kolektiv te tovarne bo letos slavil tu- di deseto obletnico, odkar je dobil nove prostore v nekdanji tekstilni tovarni na Fužinah. Zgodovina podjetja pa sega še dosti dalje nazaj, saj so prvi začetki vi- tanjskih kovačij bili že pred kakimi 130 leti. Močneje pa se je podjetje lahko razširilo seveda šele leta 1948, ko je do- bilo druge prostore, v katerih je bila pred vojno tekstilna tovarna, med vojno pa je bila požgana in je ostalo le golo zidovje. L. V. NOVICE IZ DOBRNE Prosvetna dejavnost v Dobrni je pre- cej živabna. V okviru KUD uspešno de- luje folklorna skupina, tamburaški i& harmonikarski orkester. Dramatski od- sek je v letošnji sezoni naštudiral »Na- vadnega človeka« (s katerim je tudi go- stoval), zdaj pa pripravljajo »Bele vrtni- ce«. V društvo je vključenih največ de- lavcev in nameščencev, vse premalo p« je kmečke mladine. Toda ta se je v jem številu vključila v pevski zbor. Društvo ima tudi vzorno urejeno knjižnico, le da imajo vse premalo knjig in stalnih čitalcev ne morejo več zado- voljiti. V programu imajo, da bodo ic lastnih sredstev obogatili knjižnico e novejšimi knjigami. VESTI IZ VITANJA Pred nedavnim ustanovljeni otroški vrtec so zdaj lepo in sodobno opremili. Malčki zaposlenih staršev imajo prijet- no zatočišče v njem. Sredstva za uredi- tev je prispevala občina, nekaj pa tudi krajevni odbor, ki se živo zanima za vse probleme kraja. Nedavno so v zgornjem delu trga ure- dili javno razsvetljavo, v kratkem pa bodo razsvetlil tudi cesto v . spodnjem delu. Cesta skozi Vitanje je ob deževnem vremenu skoraj neprehodna. Cesto kva- rijo z lesom težko natovorjeni avtomo- bili. Vitanjčani želijo, da bi cesto skozi trg uredili. Radi bi tlakovano cesto in pričakujejo, da bodo podjetja, ki zvo- zijo največ lesa z njihovega pohorskega predela tudi nekaj prispevala. Vitanjski pionirski odred ima 200 čla- nov. Posebno pridni so člani lutkarske in šahovske sekcije. Najboljši v občini je smučarski odsek, ki je v ugodnih teren- skih pogojih pridno vadil. Na občinskem tekmovanju so bili drugi. Učitelj stvo, čeprav obloženo z mnogi- mi funkcijami, se močno posveča izven- šolski vzgoji otrok, iposebno pa še upra- vitelj . šole tov. Rejc. VOJAKI POZDRAVLJAJO »Vsi Celjani, ki služimo kadrovski rok v Somboru, V. P. 3065, se spominjamo lepega Celja ter prijateljev (najbolj nam misli uhajajo k našim dekletom) ter jih vse skupaj prav lepo pozdravljamo. Po- sebej pozdravljamo tudi svoje domače.« Tekavec Maks, Založnik Janez, Kovač Tine, Lesjak Oton, Jurše Slave, Novak Stane, Beljakovič Alojz. VOJAKI — SAVINJCANI ČESTITAJO »Fantje iz Savinjske doline, ki sliiži- mo vojaški rok v Donjem Milanovcu, V. P. 8396, želimo vsem čitalcem Celj- skega tednika in svojim domačim pri- jetno praznovanje delavskega praznika — 1. maja.« Savinjski fantje: Edi Svet, Alojz Pe- los, Jože Zmrzlak, Anton Obreza in Jože Jazbinšek. Plodno delo mladih zadružnikov Aktiv mladih zadružnikov pri dobr- niški KZ šteje 40 članov. V preteklem letu je aktiv častno izpolnil vse svoje naloge in si vzorno uredil lastno dre- vesnico. Za pospeševanje hmeljarstva so organizirali filmska predavanja iz hme- ljarstva, organizirali razne tekme in razstave plemenske živine. Na nedav- nem občnem zboru so sklenili, da se bo- do kolektivno vključili v KZ. Škoda je le, da se v aktiv ne vključi v večjem številu mladina iz okoliških vasi, kjer je še precej gospodarske zaostalosti m zato tudi revščine. 17 NOVIH TRAKTORISTOV Te dni je končala s poukom kmetij- sko-gospodarska šola, ki je imela 25 slu- šateljev. V okviru šole je bil organiziram traktorsko-strojni tečaj, katerega je uspešno končalo 17 mladih fantov. Ta- ko so se mladinci seznanili z upravlja- njem najmodernejših kmetijskih stro- jev. V Velenju so ustanovili stanovanjsko zadrugo 33 Velenjčanov se je te dni zbralo na ustanovnem občnem zboru Stanovanj- ske zadruge Dom. Ko so se člani sezna- nili s pravili zadruge, je v razpravi pri- šla do izraza tudi samoiniciativa posa- meznih zadružnikov pri gradnji enosta- novanjskih hišic. Rudnik lignita bo v te svrhe posodil občini 7 milijonov din, 4 milijone pa bo prispevala občina. Tako bodo že letos začeli graditi 20 enostanovanjskih dru- žinskih hišic. Rudnik bo poleg imeao- vane vsote gradnjo stanovanjskih hiš podprl še dinigače. Obljubil je dati med osnovna sredstva zadruge tovornjak ia betonski mešalec. Z U milijoni in z lastno delovno ml» bodo lahko zadržuniki že letos opravil* precej dela. KLJUB USPEHOM NA DRUGIH PODROČJIH OBRT V gOŠTANJSKI OBCiNI ŠE VEDNO NAZADUJE Medtem ko so v šoštanjski občani lani dosegli na vseh področjih gospodarske dejavnosti lex>e uspehe, obrtna dejavnost še vedno nazaduje. V primerjavi s pred- vojnim stanjem je kar za 40% manf obrtnih obratov, čeprav je število pre- bivalcev naraslo za 139 odstotkov. Sta- nje v trgovini pa se je izboljšalo. Lani je začela v Novem Velenju poslovati veleblagovnica Ljudskega magazina ic Celja, prav tako je podjetje Mesnina ir. Celja odprla mesnico, podjetje Varaždia pa prodajalno konfekcije. HRANILNICA IN POSOJILNICA Hranilnica in posojilnica pri KZ Nova Štifta se iz leta v leto bolj uveljavlja, saj hranilne vloge zavidljivo naraščajo. Konec lanskega leta so znašale že blizu 5 milijonov dinarjev — med letom so narasle kar za 1 milijon 260.000 din. Lani je bilo skupno 91 vlog in 211 dvigov. Hranilnica in posojilnica ima tudi do- bro organizirano hranilno službo na ta- mošnji šoli. V LJUBNEM EN POTROŠNIŠKI SVET ZA TRI PODJETJA V Ljubnem ob Savinji imajo dva po- trošniška sveta — pri trgovini »Radu- ha« ter klavnici in mesariji. Potrošni- ški svet pri trgovini se je že dobro uve- ljavil, medtem pa je delo sveta pri klav- nici in mesariji zelo slabo. Svet ni iz- polnil naloge, katere so mu potrošniki zaupali. Da bi se to stanje popravilo in družbena kontrola razširila tudi na pe- karno, bodo v kratkem sklicali zbor vo- livcev, na katerem bodo predlagali sa- mo en ix>trošniški svet za vsa tri pod- jetja. DROBCENA POMANJKLJIVOST? Oni dan smo se vozili dvakrat ool Šempetra do Vranskega gor in dol, iev iskali odcep ceste proti Taboru. Nič^ Nikjer nobenega napisa, nobenega sme- rokaza. Zakaj? Čemu je potrebno tak* zapravljanje bencina in časa? Mar res na mednarodni cesti prvega reda ne sme biti smerokazov za manjše občin- ske ceste? Taki smerokazi pa ne manj- kajo samo v primeru Tabora, temree domala za vse stranske poti v manjše kraje ob glavnih cestnih žilah. Komisija za sklepanje delovnih razmerij podjetja »Mleko«, Celj9 razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: srednješolska izobrazba z nekajletno prakso. Plača po ta- rifnem pravilniku podjetja. — Pismene ponudbe pošljite na naslor »Mleko« — Celje, Kocbekova ul. 1. Upravni odbor Kmetijske zadruge Celje razpisuje mesto UPRAVNIKA Pogoj: agronom ali kmetijski tehnik s prakso ter NAKUPOVALCA za odkup kmetijskih pridelkov in živine. Nastop službe takoj! — Ponudbe pošljite na Upravni odbor Kmetij- ske zadruge Celje, Stanetova ulica 29. OBVESTILO Na podlagi čl. 69 in 70 Uredbe o plačah delavcev gospodarskih organizacij. Uradni liist št. 18 z dne 1. 5 .1957, pozivamo vse delavce, ki jim je prenehalo delovno razmerje v Železarni Store in ki izpol- njujejo predpisane pogoje, da uveljavijo osebno ali pa pismeno svojo pravico do izplačvla plače nad tarifno postavko po zaključnem ra- čunu za leto 1957. Pri pismenem uveljavljanju je navesti točen na- slov upravičenca. Po preteku tromesečnega roka od razglasa izgubijo delavci, ki se niso zglasili pri gospodarski oranizaciji, pravico do plače nad tarifno postavko po zaključnem računu za leto 1957. ŽELEZARNA ŠTORI 18. APRILA — ŠTEV 15. 7 Šport * šport * šport * šport * šport Alifii^nosf v društvih Partizan se mora vsMaditi a splošnim družbenim razvojem Med najpomembnejše dogodke zadnjega tedna spada brez dvoma zvezna skupščina Partizana Jago«lavije. Okrog 250 delegatov iz vse Jugo- slavije je tej skupščini ugotovilo pomembno ra«t te vselj«dske organizacije za telesno vzgo- j«, ki šteje danes 138? društev z 292.557 član- stv*. Društveni delavci in prednjaki so v za- ^■jik desetih letih, od kar obstoja samostojna telovadna organizacija, žrtvovali na milijone prostovoljnih ur za vzgojo svojih pripadnikov. Glavni referat o nadaljnih nalogah organiza- cije Partizana j imel tov. Milivoje Radovanović, v katerem je med drugim poudaril, da je teles- kultura ustvarjalna družbena dejavnost z valiko vzgojno, zdravstveno in gospodarsko fuBkcijo. Telesna vzgoja predstavlja danes učin- kovite preventive, zdravo zabavo in razvedrilo za nladega človeka, skrbi za dvig telesnih in Moralnih vrlin. Naša družba je zainteresirana pri Badaljnji rasti te organizacije, saj preko te- leMc vzgoje najbolje razvijamo zdravje naših Jj«di, delovne in obrambne sposobnosti. Težiti pa bo treba v bodoče, da bo ta dejavnost za- jela večje število naših ljudi, saj je ugotovlje- mo, da se v Jugoslaviji načrtno ukvarja s teles- *• vadbo le 3.14% prebivalstva. To je vsekakor j^orazBo dejstvo in narekuje partizanski organi- zaciji, da bo v naslednjih letih z večjim pole- tom in elanom razširila svojo dejavnost v indu- strijska naselja, tovarne in na podeželje, na ■ašo vas. Ogromne so možnosti razširitve te organizacije. Treba pa bo seveda načrtno pri- stopiti tudi vzgoji prednjaškega kadra m iz- boljšati vsebino dela, ki še marsikje ni bila vsklajena s splošnim družbenim razvojem ter željami članstva. Zato bo treba v bodoče ures- Hičevati osvojen program po premišljenem na- ■«rt« in po naprednih smereh. T nadaljevanju je skupščina zasedala po ko- misijah: nrogramsko-zletni, organizacijsko-sta- tutarni, gospodursko-finančni. propagandni m zdravstveni. V vseh omenjenih komisijah je bi- la bogata razprava, sprejeti pa so bih obsežni sklepi. Tako bo leta 1959 veliki zvezni zlet Partizana v Beogradu, za katerega je ZIS ze odobril 150,000.000 din, tu je nov Statut Partiza- na Jugoslavije, v katerem so v bistvu sprejete vse spremembe, ki jih je predlagal Partizan Slovenije, nov program in vrsta priporočil s področja zdravstva, propagande in gospodarstva. Skpuščina je za požrtvovalno delo v 10-tih letih v organizacijah Partizana izrekla nesebič- nim delavcem priznanja, med njimi tudi večje- mu številu iz celjskega okraja in izvolila nov 43 članski UO, v katerem so iz LRS zastopani tov. Ribičič, dr. Rus, Pavličič, Šavnik in Pohar. Organizaciji Partizana Jugoslavije bo v nasled- njih dveh letih predsedoval tov. Milivoje Rado- vanović Farbin. KONSTITUIRANJE OKRAJNE ZVEZE PARTIZAN CELJE Pred dnevi je bila v Celju I. seja UO okrajne zveze Partizan Celje. Za predsednika Okrajne zveze je bil soglasno izvoljen tov. Ančik Janko, za njegovega namestnika tov. Šega Franjo, /.a tajnika tov. Vitanc Franc, za predsednike ko- misij pa: organizacijsko-propagandne tov. Jug Karel, tehnične tov. Kokot Slavko, gospodarske tov. Divjak Ivan in zdravstvene tov. Cink, Po konstituiranju so zasedale posamezne komisije, ki so po 2 urnem delu sprejele okvirne progra- me dela za letošnje obdobje. Več o zaključkih posameznih komisij pa prihodnjič, KEGLANJE: ŽENSKO PRVENSTVO SLOVENIJE Betonovo kegljišče je bilo 2 dni prizorišče republiškega prvenstva, ki se ga je udeležilo 58 kegljavk iz vse Slovenije. Do devetega me- sta pa ne srečamo nobene Celjanke! Zmagala je Novakova (Br) z odličnim rezultatom 830 kegljev. Mariborčanke pa imajo do 9. mesta še dve svoji zastopnici. SKGAJMO PO STROKOVNI LITERATURI! Večkrat slišimo negodovanje našega učitelj- stva in prednjakov v Partizanu, da nimajo ustreznih strokovnih knjig za priprave na pouk telesne vzgoje. To negodovanje je bilo več ali manj v zadnjih letih deloma tudi upravičeno. Danes pa so taki izgovori povsem odveč. Na knjižnem trgu je že dovolj literature, iz katere lahko vsakdo dobi dovolj materiala za pestre vadbene ure. Strokovna revija Ljudski šport, ki jo izda- jajo skupno Višja šola za telesno vzgojo, re- publiška zveza Partizana, Športna zveza Slove- nije in Društvo učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, je brez dvoma koristen pripomoček vsem učiteljem in prednjakom tudi v našem okraju. Izšle so že 3 številke v letošnjem letu. Celoletna naročnina znaša 480 din, naroča pa se pri založbi »Polet«, Ljubljana, Cankarjeva 4, Pret kratkim je izšla bogato ilustrirana knji- žica »TELOVADNE RAZNOTEROSTI«, ki jo je napisal znani strokovnjak tov, Marjan Jeločnik, Na 134 straneh obravnava pisec različna noše- nja, vzroke, razovke, stoje na rokah, skoke in preskoke čez telovadce, vzdigovanja bremen, prevale naprej in nazaj, prevrate naprej in nazaj, premete in drobne raznoterosti za pio- nirje. Snov je metodično odlično urejena in jo ponazarjajo okusne ilustricije Mirka Lebeza, Jeločnikova knjiga je močno potreben pripomo- ček za vse učitelje(ice) v naših osnovnih sred- njih in strokovnih šolah, odlično pa se jo bodo lahko posluževali tudi prednjaki in inštruktorji Partizana in športnih organizacij. Obravnavana snov je prikladna za vadbene ure na prostem in v telovadnicah. Ceiia je 350 din, naroča pa se pravtako pri založbi Polet v Ljubljani. Že danes pa opozarjamo vse šole in društva Partizana, da so v tisku strokovne knjige tudi celjskih avtoric. Tov, Zorko Majda je s tov, Sraerdujevo iz Novega mesta avtorica novega priročnika za osnovne šole in učiteljišča, v katerem bodo zbrana poglavja iz metodike te- lesne vzgoje in vadbeno gradivo za osnovne šole. To bo vsekakor bogata knjiga ca, 500 do 550 strani, ki smo jo močno pogrešali na naših šolah. Knjigo bo izdala Državna založba Slove- nije, Tov, Trdina Nina pa pripravlja izdaje dveh strokovnih knjižic - 80 štafetnih iger in Vadbeno gradivo s kolebnicami. Tudi za ti 2 knjižici je material že obdelan in upajmo, da jih bomo kmalu videli na knjižnem trgu. Vse omenjene knjige so predvsem namenjene za pouk telesne vzgoje na vseh vrstah naših šol. pravtako koristno pa se JKjdo lahko uporabljale pri i^ionirski m mladinski vadbi v društvik Partizana NEDELJSKI .ŠPORl.M SPORED: !Va Glnziji ob 15.3« ZAGORAC r KLADIVAR (K lil" I JI, Na igrišču Olimpa ob 15 Sloga (Hrastnik) : Olimp POHOD OB ŽICI OKUPIR.\NE LJUBLJANE Letošnji »Pohod ob žici okupirane Ljbuljane« h« zbral brez dvoma tudi številno zastopstvo iz celjskega okraja. Društva Partizan so se že «bvezala na okrajni skupščini, da bodo poslala ■ajmauj po eno ekipo, PD Celje, bodo zastopa- li med drugimi tudi alpinisti Debeljak Cic, Ve- ■inšek Stane in Gradišnik Dušan, AD Kladivar pa bo poslal kar 3 ekipe - eno iz vrst starejših Immkcionarjev, dve pa tekaški iz vrst najboljših atletov in atletinj. Tako bodo nastopili v štafet- «em teku Važič Simo, Vipotnik Andrej, Gajšek Ivo, Male Rudi in Verk Emil na dolgi progi 35 km, atletinje pa na krajši progi 12 km in to •Grabar llilda. Slamnik Ančka, škornik Milka, Belaj Amalija in Sovinek Erna, Vse kaže, da se bo pohoda udeležilo tudi več ekip iz celjskih srednjih šol, ki bodo nastopile dan poprej na krajši progi 12 km, ki bo organizirana v obliki orientacijskega pohoda. Poleg navedenih ekip pa se za pohod marljivo pripravljajo tudi de- lavci iz Celjske cinkarne, ki so že v preteklem letu dosegli na tej prireditvi izreden uspeh. Tu so zbrani preizkušeni stari atleti Štajner Talter, Grabar Franc, brata Kranjc itd. — Crlavna priredštev bo v nedeljo 11. maja, sred- aješolci pa bodo nastopili v soboto 10. maja. Sok za prijave je do 20. t. m, zbira pa jih 2B NOV, okrajni odbor v Ljubljani. NOG6MET: BOGATA BILANCA Tadi zadnja nedelja je bila zelo uspešna za aogometašc iz celjskega okraja, Kladivar nas je prijetno presenetil z zmago na mariborskih tleh proti Mariboru z 2:1 (2:0), Maribor je sicer T začetku imel iniciativo, odlični Bencik pa je prestregel vse njihove strele na celjska vrata. Po 15-tih minutah igre je Hribernik dosegel vodstvo za Kladivarja, nakar so Celjani pre- vzeli pobudo v svoje roke, V 55, min. je Kvartic povišal na 2:0! V II. polčasu so Mariborčani ta- koj v začetku znišali na 2:1, nakar se je pričela «stra borba med obema tekmecema, ki je tu in item presegla mejo fair igre. Najboljši so bili Bencik, Marinček in Posinek. Dragoceni tocki sta Kladivarja zopet potisnili na 2. mesto v TCM ligi. Vrstni red na vrhu tabele je nasled- «ji: Rudar 22 točk, Kladivar 19, Maribor in Slo- boda (V) 18 itd. Pripomniti pa moremo, da ima Kada^ tekmo manj in bo brez dvoma še po- večal razliko za nadaljni 2 točki, ci i • Lepo so presenetili s svojo zmago na Skalni kleti nogometaši ŽŠD Celja, ki- so s 4:2 odpra- vili vodilno moštvo Brežic, Zmaga je bila za- služena in plod požrtvovalne igre celotnega ■loštva. Mladi nogometaši iz Štor so bili tudi ♦o nedeljo uspešni, saj so s pretendento za na- »lov prvaka z Bratstvom iz Hrastnika igrali ne- odločeno 2:2. Velenjski Rudar — Partizan je 4oma z Rudarjem iz Hrastnika dosegel neodlo- čen izid 2:2, Tudi Šoštanjčani so se doma z istim izidom — 2:2 — razšli s Slogo iz Trbovelj. Na domačih tleh je Brastvo iz Rogatca kapitu- liralo pred Proletarcem z 0:4, Olimp v Trbov- ljah proti Svobodi z 1:2, Tako je zadnja nedelja bila kar bogata na doseženih rezultatih: Kladivar je pobral 2, Celje 2, Usnjar, Kovinar in Rudar — Partizan Vele- ■je pa po eno točko — to je skupno 7 točk, prav toliko pa je bilo tudi zgubljenih v pod- zvezni ligi. Moštvo Celja se je sedaj že močno približalo vrhu tabele, ki je do naslednje ne- delje takole: Brežice 25, Bratstvo (Hr,) 23, Pro- letarec in Celje 20 itd. Vsa ostala moštva iz celjskega okraja so še vedno v strnjeni skupini •a koncu lestvice,.. Prijateljsko srečanje — pionirji: Kladivar Celje 5:«, mladinci - Celje : Olimp 5:1, že- lecaičarji »proga« : »postaja« 2:0, KOŠARKA: ŽENSKI TURNIR V CELJU T počastitev Dneva železničarjev je bil v ne- deljo v Celju košarkaški, turnir ženskih ekip Ljbuljane, Maribora in Celja, Zmagale so Ljub- ljančanke, ki so tesno premagale Celjanke z l»:lfc (8:7), Mariborčanke pa z 19:12 (11:4), V srečanju z ekipo Maribora so bile Celjanke boljše in »o zmagale z 19:14 (*:4), Srečanje mladinskih ekip Celje : Murska So- bota je bilo 5 minut pred regularnim zaključ- kom tekme prekinjeno ob stanju 33:52 za Celje, ker izključeni igralec Celja ui hotel zapustiti igrišča , . . CELJSKI TEDNIK — IZDAJA OKRAJNI ODBOR SZDL V CE- LJU — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI URED- NIK TONE MASLO — URED- NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE, TITOV TRG 3 — POSTNI PRE- DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA 24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA- ČUN 620-305-T-1-266 PRI MEST- NI HRANILNICI V CELJU — IZHAJA VSAK PETEK — LET- NA NAROČNINA 500 DIN, POL- LETNA 250 DIN, ČETRTLETNA 125 DIN — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA CELJSKA TISKARNA V CELJU PRODAJA DROBILCA V zvezi z uredbo o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospod, organizacij, čl. 50, 51 in 52 (Uradni list FLRJ, št. 52/53), razpisujemo prodajo čeljustnega drobilca s sortirnim bobnom v rabljenem stanju. Interesenti naj se javijo pri KZ »Po- horje v Zrečah do 26, 4. 1958, RAZPIS SLUŽBE Upravni odbor Dečjega doma v Celju razpisuje mesto stalnega ali honorarne- ga računovodje. Plača po uredbi in po- godbi. Pogoji: Računovodja s prakso. Ponudbe z opisom dosedanjega služ- bovanja posalti na naslov: Dečji dom Celje, Bernekerjeva uL 14, Kakšna bo delitev dobičha na državnem posestvu v Vrbju Preteklo soboto so člani delovnega ko- lektiva Kmetijskega gospodarstva v Vrbju pri Žalcu izvolili nov 13 članski delavski svet. Volitve delavskega sveta so pKDtekale kar se da na svečan način. Pred začetkom volitev so prisostvovali komemoraciji ob obletnici smrti Borisa Kidriča, predsednik dosedanjega delav- skega sveta ing. Dolinar je v svojem ob- širnem poročilu nakazal tudi program gospodarstva za naslednje leto. I^lektiv je sklenil, da bodo zgradili odprt hlev za 60 glav goveje živine, zgradili bodo silos s prostornino 300 ku- bičnih metrov za silaže ter 3 hmeljne sušilnice s prostornino po 16 kvadratnih metrov površine. Za vzrejo mlade živine bodo uredili tekališče, razen tega pa 14 hektarov pogonskih pašnikov. Da bi re- šili stanovanjsko vprašanje, so sklenili zgraditi stanovanjski provizorij za hmeljske obiralce in sezonske delavce ter stanovanjsko poslopje z upravnimi prostori. Glavna gospodarska panoga kmetij- skega posestva v Vrbju je hmeljarstvo, saj imajo pod hmeljem 42 ha obdeloval- ne zemlje. Od tega imajo 12 ha mladih nasadov. Vložena sredstva in trud bo bogato poplačan že čez nekaj let. V plodni razpravi so se zedinili in sklenili, da bo v bodočem letu osnova za delitev dobička razlika med planirano in doseženo lastno proizvodno ceno. Ce bo kolektiv uspešno delal in zmanjševal proizvodne stroške, bo lahko delil tudi dobiček. Cim več 'bodo skupaj prihra- nili, temveč bo ostalo kolektivu in vsa- kemu posameznemu članu. Razlika iz- tržka pa se bo uporabila za gospodarski razvoj posestva. Kolektiv kmetijskega posestva v Vrbju dosega vsako leto večje uspehe. Kljub temu, da so precej vlagali v izgradnjo gospodarskih poslopij, so poslovno leto zaključili z dobičkom. Vpeljano je do- sledno nagrajevanje delavcev po storje- nem učinku, pK) proizvodu. To in i« smotrno gospodarjenje je porok za uspe- šen nadaljnji razvoj posestva. JG OGLAS V ČASOPISI/ fe fiafbolrša reklama v PREBOLDU SO USTANOVILI STRELSKO DRUŽINO Na iniciativo okrajnega strelskega odbora so v Preboldu ponovno ustanovili strelsko družino. Sicer je strelska družina že pred leti obstajala, zaradi slabe organizacije pa ni mogla zaživeti. Zato so družino razpustili. Za pomoč pri delu in za čim večjo množičnost bodo zainteresirali kar največ predstavnikov množičnih organizacij, V doglednem času bodo pripravili strelišče. 27 aprila bodo izvedli krajevno tekmovanje. Ka- sneje pa bodo napovedali tekmovanje že obsto- ječim družinam v občini in okraju. Okrajna gasilska zveza Celje razpisuje mesto ADMINISTRATORJA Pogoji: samostojno obvladanje admini- stracije in plačilnega poslovanja; in INŠTRUKTORJA Pogoji: strokovno znanje gasilske stroke (častnik). — Ponudbe pošljite na OGZ Celje do 26. 4. 1958. objave in oglasi*objave in oglasi RAZPIS za pripravljalni tečaj za dopisno eko- nomsko srednjo šolo Slovenije Februarja 1959 se bo pričel nov prvi letnik Dopisne ekonomske srednje šole Slovenije za bivše borce in aktiviste ter za otroke padlih borcev in aktivistov. Dosedanje skušnje so pokazale, da ima veliko kandidatov nezadostno osnovno izobrazbo. Nekateri imajo sicer formalne pogoje za vpis, nimajo pa potrebnega znanja. Zato organizira šola DRUGI PRIPRAVLJALNI TEČAJ iz slovenščine, matematike, zemljepisa in kemije. Po končanem tečaju bo za vse kan- didate izpit iz vseh štirih predmetov. Vsi interesenti, ki želijo vstopiti v pri- hodnjem šolskem letu v ESŠ naj se pri- javijo do 15, maja t, 1, Prijave bodo sprejemali samo Okrajni odbori Zveze borcev NOV do 15, 5. t, 1. Obrazce za prijave lahko dobite na okrajnih in občinskih odborih ZB od 25, aprila dalje. PRODAJA INVENTARJA KMETIJSKA ZADRUGA GOTOVLJE, p. Žalec, proda od svojih osnovnih sred- stev 2 traktorja (15 in 30 KM), razne pluge, sejalnik za krompir, brane, kul- tivatorje ter druge manjše stroje, nadalje več sodov in razen droben inventar ter govejo živino. Interesenti naj se zglasijo pri KZ Go- tovlje 22, APRILA 1958 ob 8, uri. Pred- nost nakupa ima socialistični sektor. Upokojenko, ki bi štiri ure dnevno pa- zila na sedem mesečnega otroka na domu, iščemo. Vprašati v upravi lista pod »ugoden stranski zaslužek«, IŠČEM mesto telefonistke. Naslov v upravi lista. SLUGO za trgovske posle sprejme »MERKURc, trgovina z železnino, Celje, Gubčeva ulica. TRGOVSKA POMOČNICA s 5-letno prakso išče namestitve v Celju. Gre tudi za blagajničar- ko. Pondube na upravo lista pod šifro »ZVE- STA«. IfCEM inštruktorja matematike za 8. razred gimnazije. Naslov v upravi lista. I6-LETNI DIJAK srednješolec bi se rad zapo- slil za 3 tedne pri kakršnem koli delu. — Naslov v upravi lista. FRODAM enodružinsko hišo z velikim vrtom im gospodarskim poslopjem blizu Celja. Naslov v upravi lista. PRODAM šivalni stroj — pogrezljiv. Naslov v upravi lista. PRODAM vseljivo enodružinsko hišo s 54 ari zemlje. Začret 22, Ljubečna. PRODAM ugodno enodružinsko hišo z vrtom v Celju, deloma takoj vseljivo. Hodžar, Celje, Teharska 22. PRODAM zazidljivo parcelo ob Ljubljanski ce- sti. Naslov v upravi lista. PRODAM ugodno dvostanovanjsko hišo z ve- likim vrtom v Celju, 10 minut od železniške postaje, uporabno tudi za gostinski lokal. Eno stanovanje takoj vseljivo. Naslov v upravi lista. PRODAM parcelo 20OO m« ob Mariborski cesti. Kobula Štefan, Celje, Delavska 27. PRODAM parcelo 15 arov v Sp. Trnovljah. Re- goršek Ivan, Začret 28, p. Škofja vas. KUPIM globok otroški voziček. Naslov v upravi lista. KUPIM traverze 9 in 5 metrov ter 300 kg betonskega železa (12 ali 10 mm). K. J. Me- gojnice 102, p. Griže. KUPIM dobro ohranjeno kopalno banjo. Naslov v upravi lista. NAGRADO din 10.000,— dam tistemu, ki mi preskrbi prazno sobo v bližini Celja. Naslov v upravi lista. Kdor mi preskrbi dve sobi in kuhinjo, dobi za nagrado radio. Naslov v upravi lista. PROSIM najditelja črne zapestne ure s črnim trakom, da jo vrne proti nagradi na naslov, ki ga dobi v upravi lista. ^no * kino * kino * kino KINO UNION, CELJE Od 17. do 20, 4, 1958 — »Pony express«, ame- riški barvni film. Od 21, do 24, 4, 1958 — »Prišel iz Laramija«, ameriški barvni cinemascope film. Od 25, do 28, 4. 1958 — »Mister Roberts«, ame- riški barvni cinemascope film. KINO METROPOL, CELJE Od 20, do 23. 4. 1958 - »Džubili«, ameriški barvni mladinski film. Od 24, do 27, 4, 1958 - »Umberto D«, italijan- ski film. Od 28, do 50. 4, 1958 — » Mala čaša piva«, mad- žarski film. radio 202 m Nedelja, 20, aprila 1958 12,00 Pogovor z državljani 12,10 Poje moški pevski zbor »Bratov Ipavcev« iz Šentjurja p. v. Ernesta Rečnika. 12,25 Radijske beležke 12.40 Za naše podeželje 13,00—14,15 Prenos sporeda RL 14,15 Zabavna glasba, vmes objave 14.20 Želeli ste — poslušajte! Ponedeljek. 21. aprila 1958 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17.15 Plesne melodije v izvedbi Celjskefa ples- nega septeta 17,35 Športniki o športu 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek, 22, aprila 1958 14,35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Mladinski zbori pojo 17.35 Kulturni obzornik 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sreda, 23. aprila 1958 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17,15 Igra tamburaški orkester »France Pre- šeren« p. v, Janka Hočevarja 17,35 Reportaža 17,45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek, 24, aprila 1>58 14.35 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15.00—17.00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17.15 Od melodije do melodije 17,40 Gospodinjske beležke 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Petek, 25, aprila 1958 14,55 Želeli ste — poslušajte! 14,50 Zabavna glasba, vmes objave 15,«0—17,00 Prenos sporeda RL 17,00 Domača kronika 17,15 Poje moški pevski zbor KUD »France Pre- šeren« iz Vojnika p. v, Marjana Lebiča 17,35 To bo zanimalo tudi vas , , . 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Sobota, 26, aprila 1958 14,55 Želeli ste — poslušajte! 14.50 Zabavna glasba, vmes objave 15,00—17,00 Prenos sporeda RL 17.00 Domača kronika 17,15 Zabavna glasba, vmes objave 17.25 Stane Terčak: D« ne pozabim« , , . (Ob odkritju spomenika padlim borcem in žrt- vam fašiatičnesa terorja v Celja) Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju » AVTOOBNO VA«, CELJE razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORJA(KE) za tehnično pisarno z znanjem strojepisja — Plač,a po tarifnem pravilniku — Nastop službe takoj — Prošnje pošljite na upravo podjetja Komisija za sprejemanje in odpovedi delavcev pri »AVTO-MOTO SERVIS« CELJE razpisuje izpopolnitev praznih delovnih mest MATERIALNEGA KNJIGOVODJO(KINJO) z m'^O'polno srednjo šolo im vsaj dveletno prakso v istem svojstvu AVTOELEKTRICARJA — avtoelektričarski pomočnik z vsaj dveletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje s kratkim življenjepisom dostavite na gornji naslov. Nastop službe s 1. majem, oziroma po dogovoru. KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. DRAMLJE PRI CELJU razpisuje naslednja delovna mesta UPRAVNIKA ZADRUGE Pogoj: kmetijski tehnik ali večletna praksa v kmetijstvu in dober organizator dela KMETIJSKEGA TEHNIKA Pogoj: dovršena srednja kmetijska šola ali večletna praksa ▼ kmetijstvu TRAKTORISTA Pogoj: izpit in veselje do kmetijskih traktorskih del Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Interesenti z opisom dosedanje zaposlitve naj se javijo na upravo Kmetijske zadruge Dramlje. RAZDRTA ZAROKA (Resnična zgodba) Betka je bila polna življenja, nekoč doma v trgu nekje pod strmim hribom, zdaj laborantka v nepremajhnem pod- jetju. Včasih je pasla celo kravice in je skakala bosa po parobku oh gozdičku, danes pa nežne nožice prav mehko ovi- ja v perlon in nosi salonske čeveljčke z ošiljenimi privzdignjenimi petami. Toda že takrat, da ne bomo krivični, že takrat je sanjala o salonskih čeveljčkih in mestu in svetlem avtomobilu, ki prav tiho šviga mimo jablan, gozdov in vasi. Srečna! Uresničile so se njene sanje, ko je končala šolo in se je spoznala z direktorjem Bosim, ki jo je zaposlil v »svojem« podjetju, kot je včasih rad poudarjal. No, direktor Bosi je bil do- ber človek in še je danes, če le more. Večkrat je bil s krasnim avtomobilom na uslugo podjetnim študentkam in taj- nicam in šele, ko se je seznanil z ognje- vito Betko, je nekoliko omejil uslužnost. Neverjetno, toda ob neki nedeljski vož- nji z avtomobilom (ki je bil last pod- jetja, a ga je vendar smel uporabljati zgolj tovariš direktor), je že blizu Opa.- tije zaprosil Betko za roko. Prav rdeč je bil, ko ga je Betka pogledala z za- čudenimi očmi, v katerih se je za hip ukresal nekam čuden plamenček. »Misliš resno, Bosi?« ga je ljubko- valno vprašala. »Ne morem verjeti?« »Da, vsekakor!« se je oddahnil di- rektor. »Mislim, da je pametno.« »Pametno? A tako? Pametno?* je ne- kako posmehljivo pomišljala Betka. »Hm, ljubček! To je resnično potrebno premisliti? Pametno. Veš, pa me boš kot ženko, če hi do tega prišlo, tudi še vozil okrog? Veš, na smrt rada se vo- zarim z limuzino.« »Seveda, ljubica!« je hitel direktor, »samo obljubi mi, da se nikoli ne hoš vozila z učiteljem Mitjo, s tistim nje- govim Fiat 600!« »Beži, beži! Ljubosumen? Smešno? Ti, direktor, pa ljubosumen nanj? Ha, ha! Ce me boš ti dovolj vozil, potem se že ne bom z njim« in pobožala ga je mačje po bradi. »Vidiš, da tvoj Mrcedes tako lepo teče.« In resnično! Cez nekaj časa sta di- rektor Bosi in laborantka Betka potr- dila svojo zaroko. Veselila sta se živ- ljenja in vozila sta se zdaj v Ljubljano, zdaj v Zagreb, zdaj v Opatijo in celo preko meje sta nekajkrat zdrknila, se- veda, vse službeno. Stari in nergavi knjigovodja v podjetju je nekajkrat godrnjal, da so toliki računi za bencin in službena potovanja, toda pred direk- torjem je umolknil. Potem pa se je nekaj čudnega dogodilo pri nas. Bosi je kar zelenel od jeze. Na vrat so mu obe- sili nekakšni delavski svet in še neke preklemane uredbe so mu omejile pra- vico nad Mercedesom. Oni dan ga je Betka že jezno priganjala, da bi rada šla v Zagreb in končno je le privolil. »Kam pa, tovariš direktor?« ga je vprašal predsednik delavskega sveta, ko je vlekel avto iz garaže. »Da, strela, da bi...« je blisnilo direktorju po glavi. »Moram, moram na pot! Službeno.« »Si že gotov?« je tisti trenutek za- zvenel mačje mehak glas od vrat. »Za- mudila bova ples.« »A tako! Na svidenje!« je dejal Janez. Cez nekaj dni je knjigovodja beležil račun za službeno potovanje v Zagreb, toda tovariš Janez, DS, ga je prijel za roko in dejal: »Tega poravna direktor Bosi sam!« Čudno! Pravijo, da se je zato razdrla zaroka z Betko. Direktor Bosi se je se- daj redkeje prevažal in tudi ostali so za službene opravke že lahko sedli v »direktorjev« avto. Betko so pa največ- krat videvali v zelenkastem Mitjevem »Fiatu 600«. Ne vem, če se je znova zaročila. Sotelski "PRISTANIŠČE ZA OTROKE" Sicer je v pravljicah mnogo tega, da bogati razdajejo svoje bogastvo med si- romašne, v resničnem življenju pa je taka gesta zelo, zelo redka. Zlasti v za- padnih deželah in kolonialnem svetu je skrb za mladino še vedno pomanjkljiva, zato pride tam, če sploh pride do takih primerov, toliko večja hvala na človeka, ki se loti samaritanstva. Tony Duke je leta 1935 preživel leto dni kot vzgojitelj v taborišču za siro- mašne otroke. Pozneje je dobil milijon- sko dediščino, ki mu jo je ustvaril stari oče s prodajo tobaka. In Duke je začel okoli sebe zbirati zapuščene dečke iz najibolj siromašnih četrti New Yorka. Kupil je manjše posestvo, sezidal sodob- ni dom in zbral v njem nekaj desetin otrok. Ti otroci hodijo v šolo, doma pa pomagajo na posestvu, stražarijo in ob- delujejo polja, večji, pa hodijo tudi v so- seščino sekat drva, pospravljat dvori- šča, čistit pota itd. Za svoje usluge do- bivajo plačilo. Pol ostane njim, pol pa dajejo v skupni sklad »otroškega prista- nišča« kot je Duke imenoval svojo usta- novo. S tem denarjem in z dohodki od posestva se kolonija vedno širi in spre- jema nove siromašne dečke. Duke je za »Pristanišče za otroke« razdal vse svoje premoženje. Zdaj je odvisen prav tako od dohodkov svoje kolonije, kot vsi njegovi posinovljenci. Res je, da nima več milijonov, ima pa zato vedno večji ugled. Bil je tudi iz- bran za člana Odbora za skrb za mla- dino in je potoval tudi v druge dežele, celo na Daljnji Vzhod in na Japonsko, kjer je izmenjaval svoje izkušnje pri delu z mladino. V »Pristanišču za otroke« ima Duke zbrane dečke različnih starosti in vseh (NEW VORŠKI BOGATAŠ — DOBROTNIK) barv. Tu so mali črnci, rdečelasi Irci, Na sliki, ki jo objavljamo, je Tony mali rumenopolti Kitajci, beli dečki Duke, kot oče med svojimi ščitenci ob vseh narodnosti. proslavi rojstnega dne enega izmed njih. ROTTERDAM PREROJENO MESTO (Pred dnevi je nizozemski visok funkcionar pred parlamentom iz- javil, češ, v Evropi bi radi čim manj slišali o takoimenovani »čisti bom- bi«, kajti mi dobro vemo, da vojna ni nobena drugačna kot umazana.) Rotterdam — ponos Nizozemcev — je bi pred vojno pristaniško velemesto, po- dobno drugim mestom ob obalah morja. Potem pa je prišlo leto 1940 in z njim 14. maj. Nemško letalstvo je neusmilje- no in zahrbtno udarilo na mesto. Od takrat je z besedo Rotterdam povezan pojem vojne katastrofe, kakršno si je težko predstavljati.. . Ljudje so ravnokar pojužinali, ko so nad njihovimi glavami zlovešče zabr- neli avioni. Tako nizko so leteli, da so lahko meščani razločno videli kljukaste križe na krilih. Toda v Rotterdamu ni bilo niti lovcev, niti protiletalske artile- rije. Bombniki so letali nad mestom v peklenskem redu sem in tja, kot težki traktorji pri oranju. Štirideset minut IX)zneje so letala odletela, toda Rotter- dam je kot mesto prenehal obstajati. Narodi, ki takih katastrof niso nikoli doživeli, bi obupali. Toda Nizozemci, ki jim je morje že tolikokrat preplavilo plodno zemljo, so bili močno prizadeti, toda ne uničeni. Takoj po nesreči, pa vse do dni, ko so Nemci postavili izda- jalca za župana in odvlekli moške na delo v Nemčijo, so meščani čistili ruše- vine. Leta 1944 so Nemci pognali v zrak še pristanišče. Toda Nizozemci v pregnan- stvu so začeli že tedaj zbirati material, izdelovati načrte in pripravljati vse za obnovo. Doma odstranjene ruševine, eplaniran prostor, v Angliji pa toliko da niso bile že ladje pripravljene z materi- alom za odhod. Leto 1945 je prineslo svobodo. Domala točno ob obletnici katastrofe so v Rot- terdamu začeli. Najprej pristanišče, po- tem vse ostalo. Danes je Rotterdam naj- modernejše mesto na svetu. Glavne ce- ste so široke tudi po devetdeset metrov. V središču mesta ni prometa. Trgovske četrti so popolnoma nove. Mesto ima največja skladišča v Evropi na površini 120.000 kvadratnih metrov. Letališče za helikopterje je sredi mesta. Praktično je središče Rotterdama presneto malo po- dobno predvojnemu. Le porušeno gotsko katedralo so obnovili na osnovi starih posnetkov, vse drugo pa je novo, lepše,, bolj zdravo in večje. Zdaj pa spet. Blizu, morda zelo zelO' blizu, so skladišča druge sorte. Morda, je nedaleč proč spet polno takih novo- tarij, ki lahko nov, močnejši Rotterdam spet v sekundah spremenijo v nič. Nem- čija postaja atomska velesila. Ameri- kanci govorijo o čisti bombi. Nizozemci pa imajo slabe izkušnje z Nemci. Kdcs. jih pa v Evropi nima? Ob katastrofi je ostalo samo zidovje gotske katedrale sredi ruševin in velik mlin na veter. Danes je katedrala obnovljena, Rotterdam pa je popolnoma nov» a Itaj, ko se spet zbirajo črni oblaki...— MISEL — Bodi zmeren in varčen v vsaki stvari. Cim pogosteje kakšno reč upo- rabljaš, tem hitreje se obraba — tudi prijateljstvo! — — Kam prijatelj? — — V ambulanto v generalno... — — Hm, izrabljen si res, toda amortin- ran še nisi... — Pohod za mir Na Zapadu opravičujejo ekstremno tekmo v oboroževanju kot želje svojih narodov, ki se bojijo »komunistične eks- panzije«. Toda to je zelo žaltav izgovor, posebno pa še po zadnjih dogodkih: Pred dnevi so v Angliji sredi Londona priredili zborovanje. Trafalgar Square je bil nabito poln, ko so zborovaJcem govorili vodje laboristov, pa tudi drugi javni in kulturni delavci. Potem se je s trga razvila povorka, ki je štela 1250 ljudi. Toda to ni bila kakšna izmed krat- kotrajnih demonstracij na mestnih uli- cah. Razvil se je pravcat pohod v pri- bližno 80 km oddaljen atomski center angleške armade. S seboj so nosili gesla proti atomski oborožitvi in atomskim poizkusom. Vzklikali so gesla, češ, naj vlada že enkrat začne pogajanja s Sov- jetsko zvezo za razorožitev. Za Londončani niso zaostali niti Nev7 Yorčani. Sprevod s podobnimi gesli v rokah je korakal po Prvi aveniji. Druga kolona je šla na pot s Philadelfijskega pristanišča. Obe koloni demonstrantov sta se blizu Trga Združenih narodov združili in priredili pred palačo OZN ve- liko demonstracijo za mir, za prepoved atomskega orožja in atomskih poskusov. Tudi časopisi vse bolj očitajo svojim vladam, da so okorne, da so pretirano nezaupljive do Sovjetske zveze in nje- nih miroljubnih sklepov. Ljudje na Za- padu ne verjamejo več, da je tako obo- roževanje zgolj obrambnega značaja. Se več, perpričani so, da je atomska vojna — vojna brez zmagovalcev — vojna pre- magancev, katastrofa za človeštvo. Posledica te močne volje delovnih lju- di in miroljubnih sil v svetu je, da so zapadne države pred dnevi pristale na razgovore o bodoči konferenci za raz- orožitev in bržčas tudi na konferenco na najvišji ravni. Zaenkrat sicer le na rav- ni veleposlanikov, toda za začetek je to precej. Na gornji sliki vidimo New Yorške demonstrante na Dvainštirideseti aveniji, ko so se pomikali proti zelo prometni in eni najlepših ulic — Prvi aveniji. Po- dobne demonstracije pa so bile tudi dru- god. V Hamburgu so demonstrirali z na- pisi »Pozor« Atomski teater smrti!« in »Zdramite se«! Atomska smrt grozi«. bodice »bodice-J)C)dice NA MUZEJSKEM TRGU To ni več hladna vojna, ne! Tu borba se zares že vodi, ko poka in se ogenj žge že skoraj po atomski modi! V konservne škatle je smodnik nasut, ki z bliskom eksplodira, v nebo odmeva divji krik, da skoraj že se zid podira. Kaj mar je tukaj nov Alžir? Spet kje se v svetu vžgal je plamen? O j zbogom, ljubi celjski mir! Ves svet ho le še prah in kamen! Muzejski trg je včasih pač torišče dečjega veselja! Ves hrup je le odmev igrač! Zato naj strah ne ho še Celja! MED HMELJARJI »Samo za nekaj kilogramov hmelja mi je premajhen hektarski donos. Zato je moja prošnja in pa želja, pomagaj, sosed, mi, da speljem voz do premije, ki rad bi jo dosegel, in mi posodi hmelja nekaj kil!« Sosedu sosed je zares ustregel, da bi pomagal priti mu na cilj. Ko zemljo trda noč je že objela, poromala je vreča hmelja koj k sosedu na skedenj. Tako docela je ta izpolnil k premiji pogoj. Dobrota je sirota! star pregovor že dolgo te resnice nas uči. Odnesel sosed premije je lovor, a na vračilo hmelja mislil ni. Tajil celo je vzeto posojilo, misleč, da skrito je pod plašč noči. A vendar je sodišče vse razkrilo: prevaro s premijo, dolg in laži. Tovarištvo je lepo med hmeljarji, ki se pošteno za donos bore. Savinjski roži spet v pomladni zarji kali iz tal se v novo rast hude. POTNIKI NA LUNO? V neki ameriški vojaški bazi so ne- davno priredili »pKDlet na luno«. Nekaj pilotov so stlačili v takele kabine, ki po- polnoma odgovarjajo pogojem v brez- zračnem prostoru. Ti piloti so ves čas živeli v pomanjkanju težnosti, lebdeli so v zraku, zraven pa so morali opravljati vse mogoče operacije z aparaturami, da bi lahko kontrola zunaj ugotavljala, če so ljudje v kabinah vedno toliko pri za- vesti in razumu, da morejo upravljati z zapletenim mehanizmom bodočih raket. Poizkusni »lunjani« so bili v teh ka- binah pet dni. To je po mnenju strokov- njakov toliko, kolikor je potrebno za pot na mesec.