ŠT'JDIJSKA BIBLIOTEKA
LJUr? T * A
St. 173 Poštnina porafcunjena (C. C. con la posta)
V Trstu, * soboto. 21. lullla. 1928. - Leto VI.
Posamezna številka 30 cent.
Letnik LIH
Bice,
j razn pco®d«Jika. Naročnina; za 1 meaec L 38^-s celo lato L 75.—, t moc^natro tue*c<n> 30 al — Oglasoma za 1 mm pnttoa trgovske in obrtn« oglase L 1.—, za L lJO. o|Um dtBfaih ifQdo» L nt prvi strani L 1
EDINOST
Uredništvo in npravniitvo: Trst	ulica S. Franccsco (TAssiei 20. Te-
lefon 11-57. Dopisi naj m pošUjajo izkljvteo orednUtvu, otflasi, rakkM Dtacijt in denar pa upravmitvu. Rokopisi m aa vračajo. Nafrankirsoa pisma se ne ■fjamajo. — Last. založba m tisk TtAarnc « Edinosti Poduređniitvo v G o rl« i : idka Giosn* Čardaci It. 7, L o. — Tal«! iL 321 Glavni in odgovorni ■redniki prof. V Up Perfa.
Mleta tragičnega epiloga
k zpodovliil roškega carlzma
(Piše J. E. Šrom, Moskva}
Dne 17. julija 1918. se je vršila v Kremi ju, v dvorani co-vjeta ljudskih komisarjev tedaj običajno vsakodnevna seja sovjeta ljudskih, komisarjev, t. j. sovjetskega ministrskega sveta. Ob času seje, ravno ko je ljudski komisar !za prehrano čital svoje poročilo, so se tiho odprla vrata in v dvorano je Vstopila nizka postava predsednika centralnega izvršilnega odbora, energičnega in hladnega S ve ixl lov a s špičasto brado. Sverdlov se je na prstih približal Leninu in brez nobene besede mu je izročil košček papirja, na katerem je bilo ne kaj v maglici napisano. Lenin 'čita, a .Sverdlov stoji nepremično za njegovim hrbtom. Ko je komisar za prehrano sivoje poročilo končal, Lenin, preden da besedo komu drugemu, malo pokašlje, skomizgne z rameni, dene palec leve roke v o&-prtinu telovnikovega rokava ter začne z navadnim glasom čitati vsebino koščeka papirja, ki ga je držal nad mizo v desni roki:
«Jekaterinburški sovjet delavskih, kmetskih in vojaških zastopnikov je z oeirom na to da je položaj mesta nesiguren enoglasno sklenil 16. julija, da se Nikolaj Homanov z vso družino in z vsem spremstvom obsodi na smrt. Obsodba je b.ia izvršena v noči od 10. na 17. julija.« Z istim glasom je Len n dodal: «Cbveščam vas, tovariši, o tem dejstvru itn pre«dlagam da se preide n.i dnevni ied.» Nato je dobil besedo ljudski komisar za prevoz.
Na tak n-čin je sprejela revolucija na najvišjem mestu in potom svojega najvišjega poveljnika in voditelja žal o igro, ki se je začela 1. 1917. v glavnem stanu v Mogiljevu m v palači v carskem selu tei je dosegla svoj vrhunec v Jekate-rinburgu v hiši meščana lpa-tjeva. —
Usoda carske družine ob času februarske in oktobrske revolucije je v ^iavnern iznana. Car se je na zunaj popolnoma ravnodušno o»drekel dne 3. marca zase in za Mojega sina prestolu ter izročil akt o svoji odpovedi načelnim monarhistom Šuljginu in Gučkovu v prisotnosti generala Ruzskega, ki je bil tudi monarhist, vse to v vagonu dvornega vlaka na železniški postaji v Pskovu. Nato je odpotoval Nikolaj II. z družino v Carsko selo, kjer so bili vsi internirani. Medtem se je začasna vlada trudila, da bi nastanila vso družino na varnejšem mestu, in jih je vprašala, ali bi ne hoteli iti na Angleško. Ker se je Anglija v s\o jem odgovoru obotavljala in sc se valovi revolucije radi prihoda boljševiške emigracije začeli peniti, so odpravili car&ko družino — stariše, štiri hčerke in sina — v Tobolsk, nedalet od mesta zloglasnega Rasputi-na.
Carska družina je živela tam v relativnem miru v družbi še štirih njej vdanih oseb, katere so se trudile, da ublaže vojaško grobost, ki je postajala čedalje hujša, in brezobzirnost krajevnih vladnih činiteJjev. Car je vsak dan cepil drva, živel je v miru in brez posebnih zahtev v krogu svojih dragih ter se je relativno apatično pokoril vsemu, kair je ukazoval revolucionarni režim. Toda ponižanj je bilo z vsakim dnem več, in to čim bolj so se pristaši carizma trudili dokazati carju z raznimi obzirnostmi, predvsem pa s pismi, da dan osvoboditve ni daleč.
Ko so prišli holjševiki in je zavladal njihov režim, so se razmere zelo poslabšale. Carska družina, tedaj seveda samo Romanovi, je bila premeščena v središče uralskega delavstva, v Jekaterinburg. Že to je bil dokaz, da se izvaja načelo, da se ima naklonjenost monar-histov izr č 'jati za razlago strožjega rosopanja. In res je bilo bn^nje v Tekaterinenbur-gu, v en on a d stropni hiši Ipatje-va. ncT aka priprava za zadnjo pot.
Ni še ugotovljeno in morda ne bo nikdar ugotovljeno, ali je
naredba, da se Ima Nikolaj Romanov z družino vred usmrtiti prišla jekaterinburškemu sovjetu od zgoraj ali se je ta misel porodila spontano kot skuajna obramba proti nevarnosti, da bi bivši car prišel v roke čeho-slovaški armadi, katera se je bližala. Seja sovjeta je bila krai^ ka, pod predsedni-štrvom Bjelo-borodova je bil sestavljen •kratek akt s sklepom, da se ima družina Romanov fizično odstraniti. Izvršitev te obsodbe je bila poverjena oddelku rdeče straže, ki je bil sestavljen iz mednarodnih elementov. Trije člani tamkajšnjega sovjeta so obvestili carja z zamolklim glasom o sklepu sovjeta in sc mu pustili le toliko časa, da je mogel izreči te-le zadnje besede: «Brez sodbe ?...» Noč in ropot tovornega avtomobila sta potlačila vse drugo. Enajst trupel je
bilo natlačenih v en grob, politih z lahko gorljivimi tekočinami in sežganih, a pepel razibr-can, tako da se ne ve niti za mesto, kjer se je to godilo. Izvršitev obsodbe je bila naznanjena jekaterinburškemu prebivalstvu z zasebnimi lepaki, medtem ko se je po drugih mestih in v Moskvi vedelo že en dan prej.
Ta epilog cariztma ni izzval nikjer v Rusiji niti najmanjšega protesta niti novih protire-valucijskih demonstracij. Deset let je natovorik> na revolucij-sko osveto ogromno breme novih skrbi, trpljenja, porazov težkoč, zmag in izkušenj. V tem natezavanju se do sedaj carsk ideja ni nikjer pokazrJa, tako da bi se moglo v Rusiji lesno misliti na njeno obnovitev. Akc bo to odvisno od notranjega razpoloženja Rusije, je najverjetnejše, pa celo tudi gotovo da se Rusija nikdar več ne povrne k cari-zmu. Carizem je prenehal nekako popolnoma naravno, nekam tako, kakor pade od drevesu pretrniJa veja. Carizem je vrže-n nekam v temo, kakor je bil razpršen pepel njegovih zadnjih predstavn kcv kateri so morali na tako tragičen način izpiti grenko Čošo katera se je bila napolnila v teku več stoletij in je prišla v dobi brezmejnega sovraštva.
Ako hočemo danes k tej je-katerinburški aferi kaj dodati je to le želja, da bi podobne surovosti ljudske zveri izginile iz zgodovine in da bi se nik^.n več ne ponovile, dasi se maščevanje, t. j. revolucionar, maščevanje v zgodovini le more razumeti. Žal je ta želja danes \ Rusiji še vedno le akademične-ga značaja. Duh zelo počasi zmaguje materijo...
Celovasje Umata delaras laske
Zastopnik zavoda poroča on. Mussoliniju o delovanju v novih pokrajinah
RIM, 20. Načelnik vlade on. Mussolini je danes sprejel v Vi-minalski palači glavnega ravnatelja Nacionalne delovne banke (Banca Nazionale del Lavo-ro), ki mu je poročail o delovanju zavoda. Ravnatelj je podal podrobnejše poročilo o delu, ki ga vrši omenjena banka v treh Benečijali, pred vsem pa med tujerodnim prebivalstvom. Trdil je, da prinaša to delovanje prebivalstvu novih pokrajin velike koristi. Kmečke posojilnice, zadruge in sploh vsa društva posestnikov in poljskih delavcev da se zbirajo okrog Delovne banke, ki jim nudi finančno pomoč in izvršuje vse bančne posle pod najbolj ugodnimi pogoji.
kgRo le s Mjnml,
ki so jih plačali krešnjarji in drugi revnejši trgovci?
RIM, 20. Nacionalna konfederacija sindikatov je opozorila ministrstvo za nacionalno gospodarstvo, da mnoge občine nočejo predložiti pristojnim občinskim komisijam prošenj za povrnitev trgovskih kavcij, ki so jih predložili potujoči in drugi revnejši trgovci, kateri so v prvem hipu vplačali jamrščino zato, da dobe potrebno trgovsko dovoljenje. Mnogi med njimi so se morali celo zadolžiti, ker sami niso imeli denarja. Pozneje pa so prosili, naj bi se jim kavcije vrnile, in so prošnje utemeljili s svojim slabim gospodarskim položajem.
Minister za nacionalno gospo-
darstvo jo danes razposlal vsem
prefektom kraljevine okrožnico, vkateri nagla&a, da morajo občine sprejeti vsako tako prošnjo in jo proučiti, ker bi nikakor ne bilo pavično, da bi po zakonu dovoljenih ugodnosti tie smeli urživati vi*rav oni trgovci, ki so najbolj revni in potrebni in ki so se prvi* pokorili zakonu.
M itiMM srslai Ea M
Vtisi v Rimu
RIM, 20. Ob ogromni udeležbi občinstva iz Avstrije pa tudi iz Nemčije so se včeraj otvorile na Dunaju velike slavnosti v proslavo glasbenika Schusberta. Zanimivo je, da je proslava zadobila precej izrazit politični značaj — kakor naglaaajo tudi v rimskih diplomatičnih krogih — saj se je cela vrsta slavnostnih govornikov, in med njimi celo kancelar dr. Seipcl, potegovala in navduševala za priključitev Avstrije k Nemčiji.-
Tukajšnji krogi sodijo, da bodo Schubertove proslave za-mcgle imeti še važne politične posledice.
Načrt za direktno železniško
zvezo med Rimom in Carigradom
RIM, 20. Kakor poročajo Iz
Angore, je skupina italijanskih in angleških finančnikov predložila turšiki vladi načrt za zgradbo železniške proge, ki naj bi vezala Rim s Carigradom. Proga naj bi šla iz Rima preko Soluna in Dedeagača do bivšega turškega glavnega mesta.
Priprave za evharističai kongres v Sidneyu
RIM, 20. V nedeljo, 29. t m. bo odpotoval iz Rima kardinal Cerretti skupno s papeško misijo proti Sidneyu v Avstraliji kjer se bo udeležil mednarodnega evfcarističnega kongresa. Od-poslanstvo bo pred odhodom sjprejel papež v posebni avdijen-ci in bo ob tej priliki izročil kardinalu pismo, naslovljeno na avsUralijske škoife. KardinaJ Cerretti se bo šele čez par mesecev povrnil v Rim.
iimundsencvo tetulo
'je padlo tekom viharja v m©rje?
STOCKHOLM, 20. Pilot «Up-landa» Milsson, ki se je po nalogu svoje vlade povrnil danes v Stockholm. je zanikal vesti, ki so jih bidi razširili nekateri listi, o pretveenih nesporazum-tjenjih med Italijani in Švedi glede reševanja članov Nobile-jeve ekspedicije.
Izjavil je tudi, da je po njegovem mnenju padlo letalo «Latham», v katerem se je vozil Amundsen, tekom viharja v morje. Glede skupine ponesrečencev pa, ki jih je bil zrakoplov odnesel dalje proti jugovzhodni smeri, je Milsson izrazil upanje, da jih bo mogoče rešiti.
OSLO, 20. Norveška braojuv-na agencija poroča, da so nekateri ribici sporočili, da so našli v snegu na Medvedjem otoku sledove nekega letala. Spričo te vesti so naznačeni kraj nemudoma preiskali, a sledovi so izginili in tudi od drugod prihajajo poročila, da je vse iskanje letala «Latham 47» zaman.
«MaligUfc» so vrača v Arhaiv* getsk
MOSKVA, 20. Agencija «Tass» je iizdatla poročilo, da je ruski ledolomec «Maligin» preiskal vyo okolico fjorda Štora. Povsod je naletel samo na. ledovje, ki je segalo do 3 metro pod morsko globino, o letalu «Latham 47» in o njegovi posadki pa ni nadel nikakega sledu.
Spričo tega in pa da se na novo založi s premogom je ledolomec včeraj od$tlul nazaj proti Arhangelsku.
Zahteva o mednarodni preiskavi polarno ekspedicije in norveška vlada
OSLO, 20. Danes opoldne je izdala norveška brzojavna s-gencija naslednje poročilo: «Na Švedskem in Norveškem se je sprožilo vprašanje o preiskavi nesreče zrakopdova «Italia», ki naj se izvede na podlagi norveških zakonov, ki se nanašajo na incidente na morju in v zraku, to pa radi tega, ker so Sval-bardski otoki v norveški posesti. Norveška vlada se je bavila podrobno s to zahtevo. Ker pa
je ugotovila, da bi preiskava naletela na mnogo težkoč v pogledu mednarodnega prava, ni o tej zadevi ničesar sklenila. Vlada je mnenja, da Norveška ne bo mogla pričeti s preiskavo, ne da bi jo zahtevala Italija.®
Rimski „Tevere"
o protiitatijanki gonji inozemskega časopisja
RIM, 20. Današnji opoldanski «Tevere» se spet vrača k gonji ki so jo bili začeli mnogi inozemski listi proti Nobilejevi polarni ekspediciji, ter jo spravlja v zvezo z od čađa do časa sc ponavljaj c čimi napadi nekate-rili lrancosKih, nemških in drugih listov proti Italiji in faši-stovskemu režimu.
«Fašistovska Italija,* piše «Tevere», «se bo tudi od tega slučaja nekaj naučila ter bc končno spoznala prijatejje in sovražnike ter orožje, ki ga sledfiji rabijo proti njej. Z aJar-mističnim podpihovanjem proti slehernemu njenemu zunanjepolitičnemu činu. s slepim in trdovratnim obrekovanjem njene finančne politike, s tem da je skušala svoj čas zmanjšati vrednost njenega vojnega napora, s tem, da je pred kratkim ob rekov al a junaške mornarje «Mafalde» — sJalierni dan skuša tolpa med narodnih zločincev zadati udarec, in ko ne zadene, pripravlja drugega.«
List pravi, da Italija ne bo več mirno gledala tega početja, ker je velika politična in moralna sila v «evrc»pski igri» in da bo treba p<rej ali slej delati z njo račune.
upiia
najdeno v Rokavskem. zalivu
LONDON, 20. «Times» poroča, da je napravila v Calaisu sinoči globok vtis vest, da je majhna ribiška ladjica pripeljala v tamkajšnje pristanišče truplo finančnika Lowensteina, ki je, kot znano, izginil z letala, ko j.e letelo preko Rokavskega zaliva.
Lastnik čolna Beaugrande in njegovi ljudje so včeraj popoldne ribarili blizu rta Gris-Neza. Nenadoma je BeaugTande videl plavati neko truplo na morski gl'ajdini. Truplo je bilo že precej razjedeno in spočetka se pomorščakom ni posrečilo spraviti ga v čoln. Ko pa so opazili zlati zapestni gumb in na njem označbo: «kapetan L6wenstein, Brusetj», so poskusili še enkrat z vso previdnostjo, dvigniti truplo na ladjo. Takrat se jim je to posrečilo. TrupAo je imelo na sebi le kos srajce in nogavice.
Ko so se pomorščaki okrog 19. ure vrnili v Calais, so nemudoma naznanili policijski oblasti svojo najdbo. Truplo belgijskega finančnika je bilo nato prepeljano v mrtvašnico in zdravnik Boulfroy ga je takoj preistkal.
PARIZ, 20. Zdravnik, ki je še tekom včerajšnjega večera pregledal truplo belgijskega fi-nrjnčnika, je našel na njem več ran, m sicer dolgo in globoko rano na levem boku1 in dve razni na rami in prsih. Ugotovil je, da je ostalo zobovje še nedotaknjeno. Na podlagi tega bo mogoče končno prav gotovo določiti, ali je najdeno trupAo res Lowensieinovo.
Kopalno obleke
RIM, 20. Vatikansko glasilo «Os-servatore Romano« žigosa v daljši bedežki razuzdanost, ki se je začela vkoreninjati po raznih letoviščih. List zahteva, naj oblasti izdajo predpise za čuvanje dostojnosti in ot«zarja pret vsem na kopalne obleke, ki jih je moda začela v zadnjem Času vedno bolj krčiti.
ftevaren zavoj
MILAN. 20. Nenadna, precej močna eksplozija je davi vzbudila pozornost meščanov na korzu Vittorio Emanuele. Kmalu se je izkazalo, da je nekaj eksplodiralo v hotelu «Vittoria». Vodja hotela 34-letna. Rus Vladimir Štefanov je bil prejel po poti manjši zavoj. — Ko ga je začel odpirati, se je zavoj nenadoma razletel; nahajal se je v njem peklenski stroj. Veliki plameni so švignili na vse strani in oplazila Štefanova po obrazu in po rokah. Hujše nesreče pa ni bilo. Policija je uvedla preiskavo. Ugotovljeno je, da je bil zavoj odposlan iz Parme in da jo bil naslov pisan v madžarskem jeziku. Gre po vsej priliki za kakšno o-sebno maščevanje.
za rešitev vladno krize
BEOORAD, 20. Beograjska javnost, ki je z vso gotovostjo pričakovala, da bo današnji dan prinesel odločitev v vprašanju, ali in kako bo general Hadžič izvedel svojo misijo, s^ je prevarala. Danes ie namreč general Hadžić na novo pričel s posvetovanji.
Najprej je imel krajši sestanek z rimskim poslanikom Ra-kičem, nakar je odšel na dvor. Po avdijenci pri kralju se je sestal z ljubljanskim vseučili-škim profesorjem dr. Pitami-com, ki je davi -dospel iz Ljubljane. Opoldne pa se je vršila že včeraj napovedana ko^nferenca s prečamskimi ministrskimi kandidati. PO konferenci je general Hadžić izjavil novinarjem, da še ni nič gotovega in da bo jutri nadaljeval razgovore, nadalje da se kot mandatov še ni opredelil ne na eno ne na drugo stran.
General Hadžič je nato ponovno odšel na dvor, kjer je ostal do 13. ure. Popoldne je imel sipet več konferenc s poedinimi osebnostmi. Danes dopoldne je dospel v Beograd Aca Stanoje-vić, ki ga bo kralj sprejel tekom jutrišnjega dne. Njegovemu prihodu se pripisuje poseben pomen.
izlros dr. KarinKcuiča
o vpraSanju ratifikacije nettan-skih konvencij
BEOGRAD, 20. Danes je zunanji minister dr. Marmkovic z ozirom na razne izjave Sveto-zarja Pribićevića, ki je zanikal potrebo ratifikacije nettunsk.h konvencij, izjavil novinarjem med drugim naslednje: «Večkrat sem naj odločnejše demontiral trditve, da sem preuložil nettunske konvencije v svrho ratifikacije na kogarkoli zahtevo Tega ni zahtevala od nas nobena tuja vlada, še manj pa kakšen bankir. Radi tega je povsem umljivo, da se Italija ali Anglija ne bi protivili od-goditvi ratifikacije teh konvencij. Kar ni bilo zahtevano, temu se tudi ne morejo protiviti, če bi se odgodilo. Če pa gospod Pribićević to vendarle dokazuje, hoče s tem reči, da nekdo zares radi pritiska od tzunaj o-pravičuje nujnost ratifikacije.
Verjamem, da bi rimska vlada ne delala nikakega vprašanja iz odgoditve ratifikacije. Zanjo so merodajni interesi njene države in ona dela svoje sklepe temu primerno. Zame pa so merodajni interesi naše države in ti interesi po mojem globokem prepričanju in po proučitvi vseh dejstev, ki so mi znana, zahtevajo, da se ratifikacija nettunskih konvencij iz nobenega razloga ne sme več odlagati.
Eventuelno podaljšanje odpovednega roka rimskega pakta po 27. julija t. 1. nima s tem vprašanjem nikake zveze. Rimski pakt velja es ipso do 27. januarja 1929. Če se do tega roka sporaaumemo z Italijo o obnovi tega pakta, lahko to storimo brez podaljšanja odpovednega
roka.»	/	_
SPLIT, 20. Te dni so dobfli državni uradi v Dalmaciji nalog, da se morajo pri občevanju z italijanskimi optanti posluževati izključno le italijanskega jezika- Nekateri tukajšnji krogi smatrajo ta odlok kot nekako zamolčano izvajanje nettunskih konvencij, še preden jih je ratificirala narodna skupščina.
Izjave Radićevejja pristaša fra-eoskemu novinarju
PARIZ, 20. «Echo de Pariš* objavlja dolg interview, ki ga je imel njegov poročevalec z nekim predstavnikom HSS. Radi-čevec, čigar ima list ne imenuje, je francoskemu novinarju na dolSgio in široko razlagal s svojega vidika notranji polo&aj v Jugoslaviji in mu obrazložil želje, ki jih goji opozicija glede preuredlbe ustave.
Kongres
čehoslovaško-poljske časopisne zveze
PRAGA, 20. V kopališču Lu-hačovicah je bil danes o tvor j en prvi delovni kongres čehoslo-vaško-poljske časopisne zveee. Kongres je otvoril ravnatelj Šmihovsky.
toni dosodKInoBolsorskeni
rodi razkola med makedonstvo-jn&čiml?
RIM, 20. Po vesteh, ki priha^ jajo isz Bolgarske, izgleda, da so notranji »pori zadobili že nevaren obseg. Nekatera poročila govore celo o pravcati meščanski vojni. Meja med Jugoslavijo in Bolgarsko je baje zaprta.
PoS&i&a preti sejni
Odgovori na Kellof^ov predlo* prihajajo v Wa*,h±ntfrton
WASHINGTON, 20. Do sedaj so prispeli semkaj odgovori Velike Britanije, Avstralije, Ka^ nade, Indije, Nove Zelandije, Juižne Afrike, Irske in Japonske na Kelloggov predlog za sklenitev posodibe proti vojni.
Kellogg je prosil pirzadete vlade, naj same določijo kraj, kjer naj bi se vršila konferenca za odobritev pogodbe.
Odgovor cehcsiovaška vlade na Kellog^ov proti vojni predlog bo objavljen jutii
PRAGA, 20. Zunanji minister dr. Beneš je izročil danes dopoldne ameriškemu poslaniku odgovor čehoslovaške vlade, v katerem ta poslednja izjavlja, da je pripravljena podpisati Kelloggovo protivojno pogolbo. Besedilo dogovora bo objavljeno v nedeljo.
Po otentaiu na Obredna
Proglas predsednika Cnllesa
MEKSIKO, 20. Predsednik Cal les je dal objaviti proglas, \ katerem pravi, da je morilce novoizvoljenega predsednika mehiške države generala Obrego-na priznail, da je povzročil njegovo dejanje verski fanatizem. Calles zagotavlja, da mehiške viaxie ne plašijo razni napadi na njene in sploh na državne ustanove in da bo on z vso energijo obnovil in poirddl liberalna načela, ki so se proglasila pred 18 leti in ki se ne sinejo zavreči. Revolucija, je ponovno nagilas»il v tem svoijem proglasu, bo morala ostati zmagovita kljub vsem napadom. Končno je pohval zvezo revolucionarnih skupin, naj vneto sodelujejo za dobrobit mehiškega naroda.
Atentator je bil šele včeraj i-dentificiran. Imenuje se Josč De Lentural in je dijak na visoki sodi lepih umetnosti. Pri njem je našla policija sliko duhovnika Miguela Augustina, ki je bil lani, meseca novembra, usmr-čen. Atentator je izpovedal, da ga nihče ni napeljal k zločinu in da mu ni nihče pomagal pri atentatu. Sinoči sta bili aretirani tudi njegova mati in sestra.
Calles bo ostal še dve leti predsednik države?
MEKSIKO, 20. V političnih krogih se je razširila govorica, da bo imenovan za ministrskega predsednika Saeniz, bivši zunanji minister, ki je bij eden najbližjih Obregonovih prija teli j ev. Med tem je stalni parlament. odibor sklenil, da je treba sklicati mehiški kongres na izredno zasedanje. Vse kaže, da bo ostal Calles še za debo dveh let državni predsednik.
V mestu se je danes razburjenje že nekoliko poleglo.
Egiptovski Dsrlarcent rnzpuJčen
za dobo treh lot
KAIRO, 20. Vlada je pripravila kraljev ukaz o razpustu poslanske zbornice in senata in ga že pred dnevi predložila kralju Fuadu v podpis. Po tem u-kazu se imata razpustiti obe zbornici za dobo treh let. Nato bo ministrski svet ^sklepal o razpisu novih volitev. Med tem časom pa bo vdadal kralj s pomočjo vlade. S<voiboda tiska bo ukinjena. Volilni zakon bo spremenjen, pa tudi zadevni členi ustave bodo preosnovani. Vlada je medtem prepovedala zborovanji dveh strank, nacionalistov in ivaldoivcev, ki sta bili že napovedani in sta se imeli vršiti 20. julija v Tanti.
Kralj Fuad je ukaz o razpustu parlamenta že podpisal.
SUBOTICA, 20. Davi ob 3. je na subotiški postaji izbruhnil silen požar. Vnelo se je 50 železniških vozov. Ogenj se je nagla razširil na vso okolico postaje. Policija sumi, da je b!l ogenj podtaknjen in vodi v tej smeri najstrožjo preiskavo.
n.
«EDIVQST»
V Trstu, dna 21. julija 182S.
Pogodba o romunskem stabilizacijskem posojilu podpisana
BUKAREŠT, 20. Sinoči so ministrski predsednik Bratiaaiu in zastopniki inozemskih posojilodajalcev podpisali pogodbo o velikem posojilu, ki se bo uporabilo za stabilizacijo romunskega leja. Posojilo angleških, ar-meriških in francoskih finančnikov ma&a 250 milijonov dolarjev. Vsi zakonski načrti o j posojilu, romunski narodni ban
ki to o stabilizaciji leja bodo predloženi zbornici.
Ostavka Cefaoslovitšktp finančnega ministra ni bila sprejeta
PRAGA, 20. « Pravo Lidu» poroča, da predsednik Masarvk ni sprejel ostavke finančnega ministra dr. Engliša. Odgovor na njejrovo ostavko se bo dal Šele jeseni m takrat bo imenovan za, novega ministra brikoiie dr. \Vlassak.
DNEVNE VESTI
Posolilo tržaSke občine
Bogiaš&aje mir: istrskega predsednika
Kot nam poročajo iz Rima, je načelnik vlade on. MussoJini včeraj dopoldne sprejel tržaškega občinskega načelnika senatorja Pi utcca in težaškega fašistovskega tajnika inženirja Cobollti-Giglija. Poročala sta mu o sporazumu, ki f© dosežen te dni o posojilu GO milijonov lir za tržaško občino. O-brazložila sta mu tudi, da bodo krili zadevne obveznice v znesku $0 milijonov tržaški finančni zavodi, ostale pa Nacionalni zavarovalni zavod. Posojilo se bo uporabilo za zgraditev vodovoda in druga važna javna dela.
Načelnik vlade jima je izrazil sroje zadovoljstvo, da se je sklenil važni dogovor, s katerim bo tržaška občina lahko izpolnila in večala svoja javna dela. Povprašal ju je 1udi o raznih važnih perečih vprašanjih in je pohvalil pobude, ki jili jc dalo tržaško mesto v pogleda socialne pomoči ir; obmorskih etovžč za deco.
Vsžnar ^a Kg sciishegasodišča no p5:!!agi listine (feia
Vsi listi omenjajo nedavno razsodbo kasacijskega sodnega dvora v Rimu o prizivu firme Scaramol-la-Manetti-Bellegrand iln Deitalla, ki ima občinsko iztirjevalnico v Palermu proti KleLiji Massim, vdovi Lignori v stvari pravne veljavnosti listine dela glede spornega vprašanja, ali pritičo v slučaju smrti nameščenca drugemu zakoncu in potomcem odškodnina, kot jo določa zakon o zasebnih uradnikih slučaj odpustitve.
Z gori omenjeno razsodbo se je izreklo najvišjo sodišče v smislu določb tistine dela, katera proglaša v svojem XVII. členu, da v podjetjih s stalnim delom ima delavec v sruča}u odpustitve brez lastno krivde pravico do odškodnine v razmerju s številom službenih let in da podjetje dolguje enako odškodnino tudi v slučaju smrti nameščenca.
V utemeljevanju svoje razsodbe, pravi najvišje sodišče, da je listina dela, dasi ni državni zakon, temeljna listina, ki dolcfia med drugim dolžnosti in pravico vseh proizvajalnih sil, je živa ustava, ki vsebuje svoto načel in norem, s katerimi se morajo navdihavati glede te stvari zakoni nove dobe. Sodijo navaja potem okrožnico načelnika vlade od 16. junija 1927, v kateri je rečeno, da ona načela listine dela, ki še niso uzakonjena, so vendar v skladu z načeli in splošnimi smermi, ki jih namerava država spremeniti v potitivne norme; ter pripominja, da listina dela, ki zasleduje cilj moralne in materialne povzdige najštevilnejših slojev nacionalne družbe, ne more Liti brez upliva na razlago že obstoječih zakonov, katere je marveč treba staviti v zvezo z njenimi načeli. Radi tega je mnenja, da je v skladu sodobnega pravnega prepričanja glede delovnih odnošajev neopravičljiva razlaga v tem smislu, da bi se glede enega samega podjetja s stalnim delom, kot je to v iztirjevalnicah, ne izvajala načela morale in pravice, po katerih imajo tudi sorodniki, kateri so živeli od pokojnikovega dela, pravico do odškodnine s strani delodajalca po njegovi smrti.
Tej razsodbi se pripisuje tem večji pomen glede učinkovitosti listine dela, ker je isto sodišče pred proglasitvijo listine obravnavalo več takih prizorov ter jih zavrnilo. Sedanje drugačno presojanje istih predmetov je torej posledica listine dela.
Za Jfevilns družine
Poleg oprostitve od davkov, ki jo določa zakon od 14. julija 1928., o katerem smo že poročali, je izdal tržaški poteštat posebno odredfco, ki odreja olajšave v prid številnim družinam tudi preko določb ome^ njenega zakona. Nova odredba vsebuje sledeče določbe: 1) delna ali popotna oprostitev od občinskih davščin razen užitnine vseh onih številnih družim, ki so že pet let v Trstu in so vsi njihovi člani italijanski državljani; ?) oprostitev od Šolnine po materinskih šolah; 3) brezplačne knjige v ljudskih Šolah; 4) bolniške stroške prevzame občina, ako bi jih morala številna družina sama nositi; 5) prednost ,pri počitniških kolonijah; 7) 5000 lir da občina za podpore revnim roditeljem številnih družin, 8) za leto 1929. se postavi v občinski proračun svota 10.000 v isti namen; 9) en mesec najemnine se odpiše stanovalcem občinskih hiš za vsakega novega otroka preko petih o-trok; 10) olajšave pri plinu in e-lektriki; 11) olajšave glede stanovanj v občinskih hišah; 12) občina si pridržuje pravico, da razsoja o gmotnem položa ju družin z ozirom na te ugodnosti.
Žsivs^i izglacH
Po dosedanjih poročilih bo letošnja žetev dosegala lansko. Beležiti ie si« < * °
zadnja vročina je pomagala k popolnemu razvoju pšeničnega klasja. Iz Jugoslavije iin Madžarske poročajo o izborni kakovosti' letošnjega pridelka, ki v nekaterih izjemnih slučajih dosega celo 8C kg na hektoliter. Posledica dobre žetve omenjenih držav bodo precejšnje ponudbe blaga. Iz Jugoslavije se že ponuja 80/81 kg težka pšenica. Din 300 franko Postojna tranzit. Na isti se gibljejo tudi madžarske ponudbe. Zacarinjeno blago bi bilo za 3 do 4 lire dražje od domačega pridelka, ki se giblje na bazi L 127—129 franko furlanska ali be-nečanska postaja. Položaj v izgledih bodoče koruzne letine so se mnogo izboljšali. V Jugoslaviji in Rumuniji je padlo precej dežja ki je razpršil posimizem zajdnjih dni, ki je gnal cene romunskega blaga za 20 in laplatskega za 13 sh pri angleški toni navzgor. Izboljšani izgledi in povečanje argentinskih tovorov za okroglo pol milijona metrskih stotov pomenja zastoj v delovanju mednarodne špekulacije, ki se ie bila ponovno spravila na koruzo.
Rojstva, smrti Im poroke v Trst«
dne 19. julija 1928. Rojeni: 12 (eden mrtev); mrtvih: 13; poroke: 3.

(z tržaškega življenja
Velika avtomobilska nwreža
na cesti med štorjami in Sežano
Včeraj ob 18.35 so sežanski kr. orožniki teleionično obvestili tukajšnjo rešilno postajo o veliki avtomobilski nesreči, ki se je »godila na cesti mod Storjaini in Sežano. Koj za tem se je odpravil na kraj nesreče voz rešilne postaje, ki je v dveh vožnjah prepeljal ranjence v tržaško mestno bolnišnico.
Nesreča se je pripetila nekaj po 17. uri. Ob tem času je vozila velika kori j era goriške avtomobilske družbe Ribi & Co iz Postojne proti Gradežu. V njej se je vozilo poleg šoferja še enajst potnikov, po večini inozemski letoviščarji, ki so se bili zjutraj odpravili iz GradeŽa proti Postojni, da si ogledajo tamkajšnje podzemske jame. Na svo-
jem povratku je vozila kori j era po lepi cesti s hitrostjo 75 km, ko je
med Štor jami m Sežano šofer nenadoma zapazil dva vozova, ki sta vozila vštric. Šofer, ki je šele v M-dnjem hipu zapazil' nevarnost, so je hotel vozovoma umakniti, nesreča pa je hotela, da je ob cesti bil tudi drog telefonske napeljave, v katerega je korijera neizogibno zavozila. Sunek je bil tako silen, da se je korijera prevrnila, medtem ko je potnike vrglo na cesto. Sreča, da se ob cesti nahajajo obrambni kamni, tako, da se korijera ni prevrnila v jarek, ki je ob cesti, ker bi bila nesreča zahtevala lahko tudi človeške žrtve. Tako pa so vsi potniki le več ali manj ranjeni. Ponesrečenci so bili prenešeni v bližnjo Sežano, od koder je bila poklicana pomoč tržaške rešilne postaje. V tržaški bolnici so bili vsi ranjenci obvezani. Dvoje težko ranjenih je bilo pridržanih, drugi je medtem že zapustilo bolnico ostali pa so še v opazovalnici.
Ponesrečenci so po večini Nemci ali Čehoslovaki, ki se nahajajo na letovišču v Gradežu m sicer: Marija Gottwald, stara 73 let; njen sin Arnold, star 31 let, z ženo El-r •zo, staro 28 let, in hčerko Ano, staro 5 let; vsi iz Limbacha na Saškem. Berta Buli a in njen sin Haus, star 16 let. z Dunaja. Marija Hassek, stara 34 let, iz Moravske Tribave. F rida Schoeffer, stara 33 let, iz Moravske 1Viba.ve. A-dalgisa Mansanti in njen sin Rino, star 12 let iz Milana.
Izmed teh sta težko ranjeni: Marija in Elza Gottwald. Izpuščena sta bila Arnold in Ana Gottwald. Edina, ki ni zadobila nobene telesno poškodbe je Adalgisa Mansanti, ki pa je bila pridržana radi živčnega napada.
Šoferja, ki je za dobil tudi lažje poškodbe, so aretirali sežanski orožniki v s vrh o ugotovitve odgovornosti za nesrečo.
Vroča kri
Zaradi navadnega kladiva sta se včeraj zjutraj prav pošteno skregala dva delavca mehanične delavnice tukajšnje ladjedelnice Sv. Marka. Dva in tridesetletni Franc Mk*aglia, stanujoč v ulici Punta del Forno štev. 5 je bil namreč posodil svoje kladivo tovarišu, o katerem pa ne ve, kako se imenuje. Ko je čez nekaj časa zahtevaj kladivo nazaj, mu je tovariš odgovoril, da je kladivo njegovo. Pričela sta se »pričo tega prerekati in med prepirom je »tovariš* udaril Miraglio s kladivom močno po glavL Miraglia se je zatekel v mestno bolnišnico, kjer so mu rano iz prali in obvezali. Zdraviti se bo moral kakih petnajst <toi.
Vesti zjioriškega
Goriške mestne vesti
Posledica su&e
Letošnja vročina, ki j« — kot pravijo — že 55 let ni bilo take, in tej sledeča suša ne zahteva samo človeških žrtev na solncu in v vodi ter uničenje poljskih pridelkov. Njena posledica je tudi priman/-kovanje vode. Na Krasu primanjkuje že pitna voda, v Gorici pa je Soča tako upadla, da zmanjkuje celo vodna. sila prt električni napravi V Podgori. Zato je tamkajšnja predilnica primorana krajšati delovni čas in ustavljati tudi delo med delovnimi urami.
KmetU trg v zadnjem tednu
Na splošno se trg razvija zelo slabo. Vzrok temu je vedno bolj pritiskajoča suša. Zato pride na trg prav mak> blaga. Izvaža se le na bližnje avstrijske trge in na Dunaj.
Breskve so v zadnjem času zeto drage, ker zelo veliko povprašujejo po njih. V nekaterih dneh so so plačevale cek> po 4.50 do 5 lir za kg. Dnevno jih prihaja na trg od 19 do 21 kvtntaiov. Vidita se dve vrsti: «Axnsden» in «Triumf». Največ se povprašuje po vrsti «Ams-den», ki jo nekateri imenujejo «prajz*>vka» Do sedaj se ne čuti iz ostalih pokrajin Italije nobena konkurenca, morda bo to opaziti šele v kakih 10 dneh.
Cena marelicam gre od 8.50 do 4 lire kg. Na trg jih pride dnevno Se vedno dosti. Do 30 kvintalov.
Največ pride sedaj na trg hrušk različnih vrst. Od 35 do 50 kvintalov dnevno. Takozvane formentin-ke gredo od 2.50 do 3.50 za kg.
Radi suče jih je pa letos prav malo. Veliko je takozvanih kodiljk (po nekod dunajske ali ftmtarce). Te hruške se tržejo Že zelene in se uvažajo v večji množini na Dunaj, kjer jih cenijo zlasti za vkuhava-nje. Cena 0.90 do 1.10 za kg. Takozvane cukranke se prodajajo od L. 2 do 2.20 za kg. Največ se privaža-jo iz Vipavsko doline.
Jabolk prihaja na trg mak). Cena od 1.30 do 1.80 kg.
Smokev pride na trg dnevno čez 10 kvintalov. Cena od 1. do 1.20 lir za kg. Se jim pozna suša.
Cena slivam, takozvanim cim-berjem, je po 1.20 za kg, renglcti pa se predajo po lir 3 za kg, pa jih je še zelo malo.
Cena krompirju je okrog 30 lir za kvintal. Inozemstvo ne povprašuje po njem.
Zelenjave je malo na trgu, kar jo je je slaba, vso to radi suže. Veit-dar je draga. Fižol stotnik in klju^ kec 2.40 do 2.80 kg domači paradižniki po 1.20 do 1.30, koče in kumarice po 120 do 1.30.
Smrtna nesreča rojaka aiptoca na Triglava
Preteklo soboto se je ponesrečil na Triglavu in sicer na Bamber-govi poti dvajsetletni vojak alpd-nec Ivan Campagnol iz kraja Bas-sano Veneto. Služil je pri 9. alpin-skem polku. Omenjenega dne je imela napraviti kompanija, pri kateri je služboval imenovani vojak, ekskurzijo na Triglav in sicer po zelo strmi in nevarni Bambergovi poti ob jugoslovenski meji. Ze v soboto so se napotili naprej, kapetan E. Torreri, neki alpinec in Campagno, ki je bil kapetanov sluga. Ko pa so plezali po strmi poti, se je nenadoma odtrgala pod rokami vojaka Campagnola velika. 2 m* obsežna skala in ga pokopala pod seboj. Vojak je padel kakih 300 metrov navzdol. Žalostni imaroa!» se je iwlrl iz vojakovih ust in ničesar drugega ni bilo več slišati kot bobnenje skale. Celo noč so ga tovariši! zaman klicali, proti jutru pa so odšli v dolino in javili nesrečo. Takoj se je sestavila skupina vojakov, ki so odšSi v hrib in po večurnem delu s težavo našli truplo ponesrečenega vojaka ter ga prenesli v Kobarid, kjer so ga potem z vsemi vojaškimi častmi pokopali.
Rebro si fe zlomil
Devet in štiridesetletni Franc Zgubin iz Podgore je bil z avtom Zelenega križa prepeljan v Goriško bolnico, kjer se bo zdravil 30 dni. Zlomil si je pri nesrečnem padcu rebro.
Skozi okno }e skočil
Zeleni križ je prepeljal včeraj v bolnišnico dvajsetletnega Riharda Tirela iz Koprive v Furlaniji. V noči med četrtkom in petkom je pričela goreti v Koprivi hiša. last Tirelovih. Požar se je nenadoma razširil m objel vso hišo. Da si reši življenje, je Rihard Tirel skočil skozi okno ter si pri tem zlomil ključnico.
Ranila sta se aa dela
Zeleni križ je prepeljal včeraj v boPnifcnico nekega Alfreda Lon-gherinija, starega 29 let in stanu-j Oče ga v ulici Sv. Antona št. 4, ter Emanuela Carto, starega 26 let in stanuj o čega na Kornu. Oba sta se rtnila v neki delavnici ,kjer se je razletela parna cev.
Izored sodIKa
Obtožen, da se je opiral vojakom, Ufl vojaiko nniformo In italijanskega kralja
Včeraj dopoldne je moral sedeti na zatožni klopi goriškega kazenskega sodišča 32-letni Anton Fur-lan iz Gradišča nad Vipavo. Obtoženec, ki sta ga privedla pred sodnike dva orožnika, je dolg in precej »lok.
V <rEdkKOstf» smo svoj čas že pisali o tem, kako so ga aretirali radi tega, ker so ga nekateri vojaki sasearskega polka, ki se nahaja v Vipavi, obdolžili, da je žalil italijanskega kralja. In res pravi sedaj obtožnica, da se je Furlan na nedeljo. dne 12. junija, okrog Štirih popoldne v prepiru z domačinom Prancom Durmom upiral vojakom, ki da so prišli mirit in ga hoteli odgnati v zapor, žalil nato njihovo uniformo, ker da je vrgel nekemu vojaku čepico na tla in jo pohodil, , ter končno žalil kraPja z besedami: «Jaz sem Slovenec in nisem ItaHjan, zato naj tudi hudič vzame vašega kralja, vašo kraljico in vajo domovino! Kaj mi hočete, bil
sem že prej vojak kot vi in sicer avstrijski*
Kako se zagovarja Fnrlan
Obtoženec se zagovarja čisto na kratko. On da ni pohodi) in vrgel na tla vojaške Čepice, da ni žalil kralja in kraljice, ker sploh ni izgovoril omenjenih besed. Le ko so prišli vojaki in ga hoteli odpeljati s seboj, jim je rekel: «Kaj md hočete, pustite me na miru, saj sem bil še prej vojak kot vi. Nimate pravice odklanjati me, pojdite po orožnike, če hočete! Oni me lahko odženejo!« Pove tudi. da so mu vojaki že v gostitoi grozili z bajonetom.
ŠtJrje rojaki pričajo proti obte-ženen
Ko zaključi predsednik Thermes zasliševanje obtoženca, pričajo Štirje vojaki sassarskega polka, kateri vsi potrdijo to, kar stoji v obtožnici. Da se jrm je namreč obtoženec upiral, zasramoval njihovo uniformo poteptal, češ: kaj boste vi, jasz sem bil prej vojak kot vi in celo avstrijski. Rekel da je besede, navedene v obtožnici. O kakem bajonetu pa oni nič ne vedo, da bi ga bdi kdo izmed njih potegnil iz nožnice.
fe'hje don: ini pa priiajo za Fuzlana -
Predsednik zasliši nato štiri domačine itz Gradišča, ki vsi pričajo, da je Furlan nedolžen. Prvega zasliši predsednik Franca Durna iz Gradišča, ki se je tisto popoldne prepiral s Furlan om na križ po tj u v bližini gostilne «ePri Andlovco-vili». Prepir se je bil med obtožencem in njim vnel iz čisto brezpomembnih vzrokov in je bil čisto malenkostnega značaja. Priča pravi odločno, da on, dasi se je nahajal prav bifeju obtoženca, ni videl, da bi bil ta vrgel1 vojaku čepico na tla in jo pohodil tudi ni izrekel onih žaljivih besed. Le z vojaki ni hotel iti, čes da naj gredo po orožnike, ako ga hočejo odpeljati, ker edino oni da imajo pravico to storiti. To pa je rekel, da je bil on prej vojak kot oni, ki so stali takrat okrog njega.
«Preden se je začel med vama prepir, ahL je res vojak dvignil bajonet ?»
«To je bilo že prej. Slišal sem tudi drugega vojaka, ki je rekel, da ni treba rabiti orožja.»
«Kako ste mogli to slišati, ko ne razumete italijanščine. Govorite resnico, drugače vas dam zapretil» nastopa ostro predsednik proti priči, ki govori pred sodiščem potom tolmača.
«Saj razumem kako italijansko besedo!»
Vnovič ga predsednik poživlja, naj govori resnico. Priča pa odgovarja vedno enako.
Štefan Petrič pove, da je bil zraven, ko so pristopili k Furlanu vojaki.
<fAli je res, da je Furlan vrgel vojakovo kapo na tla?
«Ne, ni res.»
«Torej se je vojakom to le sanjalo!«
«Tega jaz nisem videl!»
«V zapisnik: ni videl!»
«A!i je res rekel Furlnu , da na i hudič vzame kralja, kraljico in domovino?«
»Ne, tega ni rekel! Pač pa le to, da jo bil on prej vojak nego oni!»
<cSt-e gotovi, da ne!»
«Da, lahko prisežem še enkrat!»
Francu Andlovcu je rekel le e-den izmed vojakov, da je Furlan govoril proti kralju, sam pa ni nič sliša!.
Tudi Friderik And l ovec izpovo odločno, da obtoženec ni vrgel kape na tla in ni žalil kralja. Državni pravdnik Leoni predlaga 2 leti in 7 mesecev ječe in 4000 lir kazni.
Državni pravdnik trdi v svojem govoru, da je obtoženec kriv vseh treh obtožb. Upiral se je vojakom, ki so bili takrat, ko so prišl'i, da razdružijo prepir, organi javr.e varnosti. Žalil jo uniformo štirih vojakov, ki pripadajo k enemu izmed najslavnejših regimentov Italije. In žalil je kralja. Ta žalitev je izvirala iz onega sovraštva proti Italiji, ki ga je izkazal že s svojimi besedami. «Nisem Italijan, zato ... itd. «In vse to se je zgodilo na mejah Italije in tam je žalil italijansko domovino. Zato predlaga za obtoženca 2 leti in 7 mesecev ječe in 4000 Kr kazni.
Sodišče obsedi Fnrlana na 2 leti ln 5 meseoev ter 20 dni Ječe In na 3790 lir globe
Sodišče je nato — po besedah I «Mi rimetto», ki jih je izrekel urad- i
ni zagovornik — obsodilo Furlan* na 2 leti, 5 mesecev in 20 dni ječe in na 3700 lir globe.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Kdo Je BabuSJdn?
Sodelovanje ruskega letalca Ba-buškina pri akciji za rešitev Nobi-lejeve skupine je povzročalo, da je postalo njegovo im« znano po celem sve*u. Sicer uživa Babuškin v ruskih letalnih krogih vc-Uk u gled že dfje časa. Babuškin sedaj 38 let star. Svojo pilotsko karijero je začel kot instruktor vojne letalske šole, kjer se je koj izkazal njegov letalski in pedagoški talent. Učenje letalstva pri Babuški-nu je velika čast in sreča. Biti pri njem diplomiran pa je že samo na sebi veliko odlikovanje.
Babuškin ne priznava letalske akrobacije. Za nalogo in dolžnost letalca smatra izpopolnjevanje normalne letalske tehnike in po-veičanje sigurnosti zračnega prometa.
Ko so pričeli izbirati člane ruske rešilne ekspedicije, je bil koj izbran Babuškin, ker razpolaga z vsemi pogoji za tako težko nalogo: hrabrost združena n umerjenostjo, sposobnost hladnega razmišljanja in nagla orientacija v zraku.
Slovo od Faraonov
Največje zanimivosti slavnega muzeja v Kairi, mumije pred tisočletji umrlih Faraonov, so dobila drugo zatočišče. Sedaj so mumije, ki so odkrite ležale v svojih krstah, odstranili in jih prenesli v drui, zapri prostor; samo one miunije, pri katerih je bil pokrov krste zaprt, so se pustile v muzeju, ker že tato ni mogoč nobeii vpogled \ notranjščino krste. Enajst slavnil vladarskih mumij st. je na ta način odtegnilo radovednim pogledom. Obiskovalec muzeja, ki m t je* bilo še dano gledati mumije preden, so se prenesle v poseke*, prostor, popisuje slovo od teh mumij. Kajnzes II. Ramzee III, Ram-zes V., Seti I., Meneptah so bili neverjetno dobro ohranjeni. Mnogi tisoči obiskovalcev niuztja so občudovali posebno poteze Faraona Mcneptaha. Meneptaiia imajo za Faraona iz svetega pisma, ki jo zasledoval Izraelce tja do Kdečeca morja. Obraz Seti-ja 1. je videti tako kakor bi bil vladar pravkar u-mrl.
BORZNO PORG6ILO
Trst, 20 julija 1028. Amsterdam 76t>-772, Belgija 2G4.5 208.5, Francija 74.GQ-74.90, London 92.74-92.94, N e vv-Vork VA02-19.08, Španija 312-3tfc>, Švica	3G87/«.
A ten o 24.5G-&3. Berlin 452.50-458.50, Buk are št 1150-11.90, Praga 5G.42J4-5G.72M;, Ogrska 330-330, Dunaj 26x25-272.25, Zagreb 33.47 33.77/4.
Uradna cena zlata (19. 7.) L 368.23; vojnoodskcdiiinske obveznice L 75.—, Liktorsko posojilo L 81.—.
Ksrožajff „Edinost"
EBE 3 3 II 15 22 B2 II 8" B9 II 31 IBC3
OCH i!
z i!*
DENTIST | jE
= 1 VIA !/fiLDIB!l?Q ŠT. 33 |
E JE ODPRL NA NOVO E
l SOGJ AHBULATORIJ =
fcfeiillllllllllllll IBBRE8 BI9
Automobilska proga
Tist-Lokev-Divača-Senožeče
PODJETJE BRUNELLI Odhodi s trga Oberdan Vozni red od 15. junija do 30. septembra Delavnik: Odhodi iz Tr ta: 12. in 17.30. Dohodi v Senožeče: 13.30 in 19. Odhodi iz Sem žeč: 7. zjutraj in 18.30 zv
Nedelja: Odhodi Iz Trsta : 7J&, 14 3<> in 16. Dohodi v Senožeče: 9., 16. in 17.30. Od?K>di iz Senožeč: 7., 18.30 in 18.35. Listki za tj& in itBzsj : 1 iit-Uiviča in nazaj L 13*—. Trst-Senožeče in nazaj L 16'—
Avtomobilska proga
Ghiozza-Villa Revoltella-Cacciatore Vsako nedeljo in prtpoznan praznik od 15.30 do 20.30 neprenehoma. Navadna vožnja L 3.— s povratkom L5w—
PODLISTEK
V. J. KRIŽANOVSKA:	=
Pajčevina
Roman t itirlh delih
Iz rušCine prevedel L V.
—	A, to je moja druga sobarica, Tina. Ona Jte priseljenka, zato grovorim z njo nemški.
—	Čemu držite v hiM vohunko?
—	Veruj mi, draga Milica, — da Če bi imeli <¥>ravila s takimi «?ohuTii», kakor je Tina, bi mogli mirno spati. Prvič ne more ona vohuniti, fcer ena plabo ruski in komaj se z na izražati poljski. Toda izvrstna služabnica je: krotka, uslužna in delavna; pri tem pa spretna in bistroumna, da je čudo. Nameravam jo celo vzeti *a sobarico namesto Aksinje, ki je vedno bolna 4n hoče v uobočnico.
Milica je zmajala z glavo.
—	Zakui bi odirerovali kruh svoiim ter £a
dajali tujki, pa celo taki, ki neče govoriti ruski. To ni dobro.
—	Dete moje, Tina ne govori ruski, ker so jo še otroka odvedli v Nemčijo k sorodnikom. Tam so jo tudi vzgojili; no, zdaj se pridno uči rufičine. Kot služabnica pa ti je pravi biser. EVo ti primera: prejšnji mesec so bržkone popravljale! poda razbili Platonu Aleksandroviču njegov priljubljeni, krasno izdelani ustnik in Tina je imenitno zlepila; pred nekaj dmevi pa je popravila pisalno mizo mojega moža...
—	Morda pa je tudi izborna ključarnlc&T — jo je posmehljivo prekinila Milica.
—	Pfuj, matuška, — napačno sodS in krivična si. Njen stric, pri katerem je Živela, je bil mizar in bila je praktično vzgojena. V tem bi bilo dobro posnemati Nemce.
Generalov prihod je prekinil pogovor, uro pozneje pa je Milica Že porabila prerekanje z generalko zaradi nemške sobaiice.
Docela drugre misli a> ji rojile po glavi. Njeni prijateljski odnošaji z Rostislavom so se na novo utrdili, toda v teh odnošajih je bilo še nekaj drugega. Vedela je, da je on gojil do nje pod plažčem
bratovske ljubezni Se drugo čuvstvo, ki se mora Še bolj ra^goreti v njih intimnem občevanju. Ta okolnost bi mogla dovesti -do kakega resnega zapleti jaja. Kot ženska je Milica vedela, s kakšno nevarno silo se igra, in ko je bila sama, si je večkrat očitala svoje lahkomiselno ali celo zločinsko ravnanje; pomislila je, da bo morala zar-deti pred možem, katerega zaupanje je varala, ker je sklepala prijateljstvo s Človekom, ki je va-njjo zaljubljen. Milica je sklenila postati s Kroniskim zdrznejša, previdnejša in celo hladnejša; v skrajnem slučaju pa se je odloČila oditi, da napravi konec odnošajem, ki bi si jih utegnili drugi ljudje napačno tolmačiti.
Toda na vse te glasove vesti in dobre namene je pozabila, kakor hitro je bila v družbi Krom-skega, ki ni v svojem občevanju nikakor prekoračil mej spoštljivega prijateljstva. Milici je bilo prijetno v njegovi družbi: v okusih in nazorih sta se popolnoma strinjala; nikdar nista trčila ob rezka, neprijetna nesoglasja, kakor se ji je to dogajalo z možem. Pred grofom je morala biti vedno na straži in večkrat je morala proti volji molčati. Rostislav pa jo je takoj razumel, napram njemu je bila odkritosrčna. Povedala mu je vse
neprijetnosti, katere je morala prenesti od Nemcev, tudi zgodbo o mantil ji in o Ludu lf ove m. padu mu je zaupala. Toda ta reč je liostislava tako razsrdila in vzbudila v njem tako nevoljo, da je bilo Milici potem žal, da mu je to povedala.
Čas pa je mineval. Rostisiav si je tako razdelil delo, da je imel več časa na r«^ipolago, naučil je Milico fotografskega posnemanja in ji r n-nesel lep aparat in kukalo, ki ga je nosila ved o s seboj na izprehodih.
Nekega jutra je pojezdila na izprehod v Dže-maldinovem spremstvu. Po dolgotrajnem izpre-hodu se je na povratku domov povzpela na hrib, odkoder se je odpiral pogle<l na trdnjavo. V zela je v roke kukalo in se začela razgledova.ti. Daleč, daleč, komaj vidno, se je pasla čreda krav, a blizu nje, v senci pod drevesom, je le>:ul neki človek; pred njim je ležal odprt zvezek, v katerega je nekaj črtal ali risal. V obiičje ga ni videla, ker je imel klobuk na oči. Njegova rok.L je bila sicer zagorela, toda ni bila kmetska. V tem hipu je človek vstal in obris niegove postave se je odražal v nebni sinjini; ogledoval se je okrug sebe in si nekaj zapisoval v zvezek.