Poglejte na Številke poleg naslova za dant ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
SA NFRAi VEf KOT
NA DAN DOBIVATE j.
cuGLAS NARODA'" M
PO POŠTI NARAVNOST NA 5» SVOJ DOM (izvxemtf wtot. f#. nedelj in praaUwr).	^
, kar Vas zanima ::
Citajt«

elephone: CHclsea 3-1242
Reentered as Second Class Matter September 25th, 1940 at the Post Office at New York. N. under Act of Congress of March 3rd, 1879.
o 18. — Stev. 18.
NEW YORK, MONDAY, JANUARY 27, 1941 —PONEDELJEK, 27 JANUARJA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX
Lord Halifax pri Cordell Hullu
Churchillov! vojni cilji
Poročilo o nemirih prihajajo iz Londona in Beograda in k^r gre vsaka vest po Italiji zelo naglo, l/. moral tudi Rim vet.eii o nemirih.
Kar se tiče nemškega voja-siva, zatrjuje uradno naznanilo, da se nahaja v Italiji samo en nemški letalski zbor, ki o-perira v Sredozemlju, i
Beograd dalje poroča o aretacijah
Iz npkega visokega diplomatskega vira je prišlo uz Italije v Beograd poročilo, da je italjan-ska tajna policija s pomočjo nemške Gestapo policije aretirala o<l 20 do 30 oseh v Milanu in Turinu. Poročilo pravi, da je med aretiranimi tudi nekaj častnikov in fašističnih u-radnikov.
Policija je celo noč in ves dan preiskovala liiše, ko se je raznesla vest, da so nemški vojaki vs-trelili tri laške generale*In poročila, ki prihajajo z italjanske meje v Beograd, pravijo, da se nemiri v Milanu in Turinu še vedno nadaljujejo.
Nemiri v Milanu so dosegli svoj višek v soboto [»opoldne, ko so italjanske oblasti pokli-icalc na pomoč nemške vojake in mornarje, da m> pomagali .vzdrževati red.
Nek litft v Zagrebu je iz Italije prejel sporočilo, da je b k j v nemirih v severni Italiji u-bitih okoli 200 oseb. Isto poro [čilo pravi, da so nemiri splošne razši rjeni po dolini reke Po in da se nemški vojaki proti de monstrantom poslužujejo orožja.
Nepotrjena poročila z ita ljanske meje pa pravijo, di prihajajo nemški vojaki v Go «rico in Videm.
Poročila, ki z italjanske meje prihajajo v Beograd, pravijo, da »o bili zadnjih 24 ur veliki nemiri v Turinu in Milanu ter po nekaterih drugih mestih heveme Italije. Tekom pouličnih bojev so bik! v Milanu tudi ubiti trije visoki italjanski častniki.
Po milanskih ulicah patruli-rajo netnški vojak:: ter skušajo zatreti vstaje in preprečiti poulične boje. Poročilo pravi, tla bo bili "trije visoki častniki" generali uUti.
Poznejša poročila, ki so prišla diplomatskim krogom v Beogradu, pravijo, da so nemiri v severni Italiji slični nemirom na Rumuns-kem in da so se borli med seboj fašisti in ne-fašisti, italjanski vojaki in civilisti in nemški vojaki.
'Mnogo jo mrtvih in šo več ranjenih.
Diplomatski krogi v Beogradu so pozneje prejeli poročilo, da so tri italjanske generale v*>trelili nemški vojaki. Nemško vojaštvo je zasedlo vsa važnejša poslopja, kakor postno palačo, telefonsko in brzojavno poslopje in več industrijskih naprav v Milanu in po drugih mestih severne Italije. Okoli važnejših tovarn so bile postavljene nemške vojašk" straže.
Nemško vojaštvo je prevzelo pod svojo eecizuro vse občeval-ne zveze v južni Italiji in na Siciliji in odpošiljatev pisem, telefonov lin brzojavk po celi Italiji mora dovoliti nemška cenzura.
Rim zanikuje nemire
Včeraj je bilo v Rimu uradno naznanjeno, da v Milanu in Turinu ni bilo nikakih nemirov in da nemško vojaštve ne prihaja v Italijo.
italjanski bombnik pristal v Zagrebu
Kot prav* neko j>oročiIo iz Beograda, je včeraj na letališču pri Zagrebu pristal italjan-ki bombnik s polno zalogo bomb. Jugoslovanske oblasti so vseh pet letalcev internirale. Letalci so povedali, da so v <*osti megli zgrešili pot in da jim je pošel beno n.
Parnik "Saturrtla" potopljen
Kot pravi poroči lo iz Šibe-nika v Dalmaciji, je v tam«>-snji bližini morje »plavilo na obrežje truplo italjan<kena mornarja, iz čegar listin, ki >>► jih našli pri njem, je razvidno, :la se piše Alfredo Distagna, i loma iz Napol ja in da je bil kuhar na parniku "Saturnia".
Iz tega oblasti sklepajo, je bil parnik "Saturnia" tor pediran in potopljen, ko je v<> zil italjanske vojake iz Italije v Albanijo.
Pred nekaj dnevi je bilo po-ročano, da je grška podmornica Proteus torpedirala parnik "Saturnia" in sedaj j' prišel dokaz, da je bil tudi potopljen.
Pa tudi podmornica "Proteus", ki je še prej potopila več itljanskih parnikov na .Jadranu, je bila najbrže medtem potopljena, kajti do sedaj še ni vrnila v svoje pristanišči?.
prijateljsko pogodbo med Madžarsko in Jugoslavijo. Na povratku v Budimpešto se j«/ peljal skozi Ljubljano, kjer j..* bil prepeljan v bolik šnico. ker se mu je stanje v vlaku poslabšalo. Vendar pa je kmalu odpotoval v Budimpešto. Od tedaj pa ni nikdar več popolnoma •>-kreval. Po mnenju zdravnik »v je v Beogradu vžil kako pokvarjeno jed, vsled če-sar .-<• je zastrupil.
Haile Selassie v Abesiniji
Ne neki visoki-gori v Abesiniji je včeraj izgnani abesinski cesar Ilaile Selassie ponosno razvil abesinsko rdeče-rumeno-zeleno zastavo. Okoli sebe ima nekaj svojih nekdanjih podanikov, ki so oboroženi z anglc-šk in orožjem in se bojujejo na strani Angležev proti Italja-nom.
V svojem ''cesarskem raz glasu" je pozval vse A besi we, Ida se naj dvignejo z orožjem [proti sovražniku in da ga naj i"iztrebijo s površja Abesini-jo."
Haile Selassie, ki so ga Mus. solinijeve legi je leta 1936 vrgle s cesarskega prestola, se je z angleškim aeroplanom pripeljal iz Sudana v Abesini jo ter sedaj razdelujejo me«l A-besince angleško orožje.
Ž njim so nek visok abesinski častnik, njegov bivši vojni minister Ras Kasa in nek visok cerkveni dostojanstvenik-.
V petek dopoldne je velika' g iva angleška bojna ladja po- I asi plula po Chesapeake zali-1 ~ :u in se zasidrala 4 milje od >brežja, nekaj ur zatem pa se e vstavila poleg nje jahta a-neriškega .predsednika Poto-nac in predsednik Roosevelt je lozdravil novega angleškega1 joslanika lorda Halifaxa. I
S tem, da je šel naproti ka- P temu poslaniku, je predse in i k Soosevelt prelomil vse doseda- ^j1 ije običaje.
Bojna ladja, ki je pripeljala 11 orda Halifaxa, jc- najnovejša mgleška oklopnica "K iug~ jeorge V.", ki je najmočnejša ^ jojna ladja na svetu in jo na- P sivljajo "plavajoči Gibraltar". Iv rov je pokrit z ta'vo močni- ^ ni jeklenimi ploščam:, da ji IJ K>mba, vržena z aeroplana mi j nore škodovati. Ob straneh je V zavarovana s 16-palčniiri je-denimi ploščami.	°
Odkar je bil pred dvema r; tednoma lord Halifax in.eno- v t an za poslanika v Washing-tonu, pa do njegovega prihoda'v ? Ameriko, ni blo o njem ni-1^ '•esar slišati. Lord Halifax se ^ je na bojni ladji peijai 7 dni ^ !-ez Atlantik, toda nikdo ni o tem ničesar vedel m predsednik Roosevelt je časnikarskim I poročevalcem naznanil njegov I prihod v Ameriko šele nekaj jr pred njegovim prihodom. •
Novi angleški poslanik Lord Halifax ni navajen izgubljati 'asa ter je komaj 24 ur za tem, r ko je dospel v Ameriko, že bih*1 v razgovoru z državnim tajni-kom Cordellom Hullom. Ž njim je bil v razgovoru nad ono uro |^ ter je po razgovoru časnikar- ^ skim poročevalcem v diplo- ^ matski dvorani nasproti ura- ^ dom državnega tajnika povedal, da skupno s Huliom sodi- s ta politični položaj na isti na- \ čin. Poročevalcem je tudi rekel, da so Nemci imelii prilnž- ^ nost vpasti v Anglijo v juniju ^ lanskega leta, ko se je Franci-!*1 ja podala in ko se je angleška i2 armada umaknila iz Dunkirka. Sedaj pa je lord Halifax pre- 1 pričan, da bo mogla nemški « napad, ki bo najbrže prišel 1 zgodaj letošnjo pomlad zadr- j žatf. Vendar pa je rekel, da 1 morajo Združene države An- * gliji pomagati z ladjami, aero- i plani in orožjem.	<
Lord Halifax je tudi časnikarskim poročevalcem izrekel veliko občudovanje predsednika Roosevelta, ki se mu je pripeljal naproti do Annapoli-sa in od tam z jahto Potolnac do bojne ladje King George i V., s katero se je pripeljal v | Ameriko. Poslanik je z bojne' ladje stopil na predsednikovo;' jahto, kjer sta imela prvi dip- ! ■ lomatski razgovor. Nato pa je, predsednik Roosevelt lorda', Halifax s svojim avtomobi lom j peljal v angleško poslaništvo
v	Washingtonu.
vi	Železni gardisti, tedaj se kaznujte s pravo legjonarsko kaznijo in sicer s tradicionalnim samomorom, ali pa bodite uverjeni, da vas bom dal vse [ skupaj kaznovati."	,
Konec nemrrov v Rumuniji
vojno sodišče. Neko poročilo i celo pravi, da je bil Širna ze vs tre I jen.
, Na kak način je bil Sima
■	prijet, ni znano. Neko poročri-1 lo pravi, da je bil aretiran izven Bukarešte v železniškem vlaku, ko je nameraval pobegniti čez mejo, najbrže v Ru-
. sijo. Pri njem so baje našli j 80,000,000 lejev.
^Antonescu svetoval
■	samomor
L Ministrski predsednik gene . ral Ion Antonehcu, ki je izdal zaporno povelje -za ministrskega podpredsednika Horijo Simo in druge upornike, je pozval vse Železne gardiste, ki
-	po vprizorili vstajo, da se naj
-	sami usmrte, ali pa bodo i vstreljeni.
-I Njegov oklic se glasi: V "Vi, oporniki! Ako ste pra-
ištiri dni so se bili krvavi boji [lo po celi Rumunski, najbo;j pa je tekla kri v Bukarešti. V teh bojih je bilo na obeh stra- j neh ubitih okoli 4000 oseb, U-nited Pre** pa celo pravi, da jih je bilo ubitih 6000.
Mknistruki predsednik general Ion Antouescu je izdal proti ministrskemu podpredsedniku in voditelju Železne garde Horia Sima zaporno po-j velje ter ga obdolžil, da je zakrivil vstajo Železne garde. Pod strogo kaznijo je tueti za-povedal vsem onim, ki vedo za njegovo bivališče, da ga izda-
Hori. Sim. prijet
Iz Bukareftte prihaja poročilo, ki pravi, da je foil vodja ru-munske Železne garde Horia /Šima aretiran in da bo z dru-| girai »pomiki postavljen pred1
Angleški ministrski predsednik je izjaviL da svet že davno ve, čemu se Anglija bori proti nacijskemu tiranstvu. — Vesti o dogovoru z Italijo je odločno zanikal.
V poslanski zbornici je več. parlamentarcev vprašalo mini-1 strskega predsednika Churchilla, kakšni so vojni nil ji angle- | ške vlade in kakšne so njeni načrti za mir.
— Vsi pravomisleči ujudje, — je odvrnil Chifreliil, — v tej deželi, pa tudi v inozemstvu, j predvsem seveda v Združenih državah, že zdavnaj vedo, iz kakšnih razlogov se boju jenu prot nao jskeinu tiranstvu.
Ministrski presednik je zanikal govorice, da sta se Anglija in Italija dogovorila glede j odprave italijanskih žena in o-trok iz Afrike. Dejal je, da morajo dati povod takemu dogovoru sami; Italijani ter da spada to v področje armadnega poveljstva na licu mesta. Sploh pa hi ntti mislin,"" da bi zara.ii tega in na željo Italijanov prekiniti vojaške operacije.
Churchill je bil že pre j več- 5 krat vprašan o vojn h in mi | jrovnih ciljih Anglije ter je dne 1 15. oktobra med drugim izja- 1 vil:	jJ
— Mi vojn jemo to vojno za 1 naš obstoj, in ko bo svet 1h>1j ' 'in bolj prepričan, da jo zamo-.< reino izvojevati. bomo po naši (I zmagi odločili, kaj naj se zgo- r 1 da.
Po tistem času je Churchilli! še dvakrat poudaril, da se An- ^ glija ne bo odpovedala svojim J ( j vojnim ciljem, dokler se bo bo rila za svoj obstoj.
Dne 5. novembra so zastopniki neodvisne delavske stranke zahtevali v pailamentu, na j | vlada natančno pove, kaj namerava doseči in naj vojro čimprej konča
Predlog je zbornica zagrnila j s 342 prott 4 glasovom.
Bullitt pred odborom
V soboto je bil pred odborom za vnanje zadeve poslanske zbornice zaslišan bivši poslanik v Parizu William C. Bullitt, ki je »izjavil, da ste Francija in Anglija napovedali Nemčiji vojno v popolni vednosti, da Združene države ne bodo šle v vojno.
Bullitt je zavrnil trditve, da so Združene države sklenile z Anglijo in Francijo kako "gentlemansiko pogodbo", po Ikate^i bi mogli Anglija in Francija pričakovati, da jima bodo Združene države v vojni I z Nemčijo pomagale.
Bullitt je rekel, da so vse take govorice razširjali nemški agenti ter je pri tem iz svoje listovke izvlekel pismo, kii ga je 4. aprila, 1940. pisal tedanji francoski ministrski predsednik Edouard Daladier predsedniku Rooseveltu in ki se med drugim glasi.
"Drag moj predsednik: "Ravno sem bral o trditvi
nacijske vlade glede nekaterih izjav poslanika Bullitta.
"Nikdo ne more vedeti, kako daleč bo šla nemška propaganda s svojimi lažmi. Ravno tako se mi zdi, da Vam moram povedati, da mi je poslanik Bullitt tekom zadnjih dveh let, ko sem bil ministrski predsednik, vedno rekel, da se naj Francija v slučaju evropske vojne odloči z vednostjo, da po mnenju poslanika Bulli t t a 'Združene države ne bodo stopile v vojno.
" :Z globokim obžalovanjem
sem izvedel, da ste zboleli za
i . '
jhudo liri po. Upam, da Vas bo : to pismo našlo pri popolnem i zdrav ju, in pošiljam Vam za-Igotovilo svojih najiskrenejših pozdravov."
| Pri vsem tem pa je Bullitt J izrazil svoje osebno mnenje, da preti Združenim državam vpad, ako bo Anglija premagana in sicer potom Južne Amerike.
Iz Jugoslavije
JUGOSLOVANI OVIRAJO PREVOZ
RUMUNSKEGA PETROLEJA
Že skoro tri mesece se doga-i jajo sabotaže pri prevažanju'I rumunskega petroleja v Nem- I-čijo in Italijo. Včeraj pa je j prišlo iz Slovenije poročilo v Beograd, da so 'bili v zvezi sjl tem aretirani trije železničar- s iji, ki pa so po rodu Cehi. Za- s] ' posleni so bili na vlakih, ki vo-jt jzijo z Dunaja, skozi Maribor s na Rumunsko. Pri sabotažnem ' 1< delu so se posluževali zelo že- P I nijalno kemične spojine, kate- j ( ro so skozi ventile pri železniških vozovih spuščali v petro- ] Jej, vsled česar se je petrolej -'zgostil in je bil vsled tega ne-! j vporaben. Tako pokvarjen pe-1 trolej je poškodoval ali pa u- i 'liičil na tisoče nemških in ita- š j ljanskih motorjev in strojev, 'c predno so veščakfi dognali i vzrok, nakar so natančno pri-'j čeli preiskovati vsako pošilja- <■ tev petroleja iz Rumunske.
Tak petrolej so morali v nem- i škili in italjanskih čistilnicah j zopet pre<lelati z veliko zamu- j I do časa in z velikimi stroški, 2 da je bil zoi>et vporaben.
Največ te sabotaže se je do- j gajalo na progi ;Maribor-Špi-! 1 ' Ije in tudi na železniški progi i Ljubijana-Trst.	^
> Kaj se je zgodilo s tremi a- 1 retiranimi železničarji, ni zna-j i no, toda znano je, da je Nem-1 čija od Jugoslavije zahtevala njihovo izročitev.	'
~ ™—■• i
Vesti od vsepovsod
Mikado čestital
; Rooseveltu
i
I Japonski cesar (mikado) Ili-rohito je čestital predsedniku Rooseveltu k njegovi tretji; inauguraciji ter je med drugim izjaul:
44Resno želim, da bi bili prijateljski odnošaji med obema deželama še bolj utrjene tekom idobe vašega odličnega urada." | Izmed držav v osišču je bila samo Japonska, ki je predsedniku poslala čestitkf.
Čestitke mu jih je poslal tudi maršal Peta in in čestitke so prišle še od naslednjih vlad: Argentina, Brazilija, Chile, , j Colombia, Costa Rica, Domi-i nica, Ecuador, Finska, Honduras, Jugoslav ja, Liberija, Mehika. Nizozemska, in tudi Nicaragua, Uruguay, Poljska, Venezuela, Peru in Kitajska.
Grof Csaky umrl
| Poročilo iz Budimpešte na-, znanja, da je včeraj popoldn? , umrl madžarski vnanji mini-j ster grof Štefan Csakv in sicer I vsled zastrupi jen ja v želodci:. . | Grof Csakv je nenadoma Obolel v Beogradu, kamor je prišel, da je podpisal novo
: --
preurediti svoje naprave. Zna-) čilno je, da vojni department i ni nič oporekal, ampak se je . zadovoljil s težjim izdelkom. - Thomas je rekel, da bodo • United Automobile Workers i zahtevali o tem slučaju poseb-3 no kongresno preiskavo,
"VOJNI DEPT. JE FORDU NAKLONJEN" .
R. J. Thomas, predsednik United Automobile Workers | (CIO) je povedal časnikarjem, da vojni department ugo j di Ford Motor Company, če mu je le mogoče. Včasi jii ceic ] ugodi na stroške narodno-obrambnega programa. | — Četudi je Fordova družba ponovno kršila Wagnerjevc postavo, — je rekel Thomas , — se vojni departement za tc prav nič ne zmeni, dasi postava izrecno ' določa, naj dob« i vojne kontrakte le tiste dru -.žbe, ki točno izpolnujejo vsv določbe Wagnerjeve delavski. ! |,postave.
t — Tako je naprimer vojni
department naročil For d u 5 zgraditi za 1 milijon 4(H) tisoč
-	dolarjev takozvanih "Midget" 11ruckov. Ta truck naj bi pod
3 nobeni ni pogojem ne tehtal J več kot dva tisoč funtov. Spo-
-	četka ^o hotele vojaške oblaki imeti celo trucke po tisoč fun-
1 j tov, da bi mogel v slučaju po-J jtrebe oddelek vojakov tak ^ truck dvignifi in prenesti.
-1 — Ford se ]>a za to določbo e sploh ni zmenil in izdeluje za i- armado trucke po 2160 funtov, e Menda ima za tako težo že pri-ij merne stroje in pripravo, do-čim bi za izdelovanje lažjih i1 truekov moral že vsaj nekoliko
[Nemške čete skušajo oblastim pomagati [zatreti krvave nemire v Turinu in Milanu
(VELIKI IZGREDI V ITALIJI
r
L A S H A B O D A" - New York
Monday, January 27, 1941
VSTANOVLJEN L. 18931
99
GLAS NARODA
_(VBIll Of TH» PKOPLI)_
mm* P-Mi.h-t Bimlt PoMi^Ing C—iff. (A Corporation).
; J. Lopata*. 8«c. — Place of traslneaa of the of above officer«: 218 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. T.
rwpoNttoa and add
48th Year

"Glas Naroda" la lwued erery day except Saturdays, Sunday* and Holidays.
Subscription fearly 96.—. Advertisement on Agreement.
Za ealo leto velja Ust sa Ameriko In Kanado $0.—; za pol leta $3.—; aa Astrt leta $140. — Za New York as celo leto $7.— ; sa pol leto $3.00. Za taoaemstvo sa celo leto $7.— ; sa pol leta 98-50.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dsn IxvzemSl sobot, nedelj In praznikov.
"GLAS NARODA," 210 WEST 18th STREET. NEW TORE. N. X. Telephone: CHelseo S—1242
2»
TEDNI ODLOČITVE
V stilih tednih so Hitlerjevi generali okupirali Francijo. Kakšnih šest tednov bo poteklo, predno bo ameriški koli «rres sprejel takozvano poobla»tLlno predlogo.
Hitler je bil trdno prepričan, da bo tistih šest ttnlnov v Franciji odločilo vojno. Pa se je motil.
Polit;'"na odločitev v Washingtonu bo zapečatila uso-Jo vojne.
Pred l!4. leti, meseca januarja 11117, je bila prejsnjri vojna odločena in >icer tistotako v Združenih državah. Kaj-zerjeva brezobzirna vojna s subniarini je spravila to deželo v vojno vihro, nakar je padla odločitev.
Danes se proce* nekoliko drugače razvija, dočim je v Listvu isti. .
Tukaj, v postu joči demokraciji, gre vse korakoma. Narodi, kii sklenejo planiti v vojno, zastavijo pri tem svoje tbla-go in svojo kri. Amerika bo zastavila le svoje blago in sicer v tako ogromni meri, da bo Hitlerju zmaga onemogočena.
Nemčija zaenkrat še ni izgnbila vojne, pa jo bo. Kajti 1-akor leta 1917, so tudi zdaj i>osamezne zmage brez pomena. Politični mazači in nezmožni šarlatani v Berlinu so namreč . ajvažnejši del vojne, politično odločitev v svetovnem obsegu, ?e izgubili.
Leta 1917 je trajala stvar še nadaljnih 21 mesecev, fopot utegne trajati še tri leta. Toda o končnem izidu ni nobenega dvoma več.
Za nemški narod je ta vojna že izgubljena. Nemški narod v splošnem tega še ne ve. Le bistrogledi in bistrooki Nemci mogoče slutijo poraz, dočim široke plasti naroda naj brž še vedno verjamejo, da so zmagale. Ne poznajo nemreč Amerike in sredstev, s katerimi ta dežela razpolaga.
Kdo bo povedal nemškemu narodu resnico? V dob; radija ne bo težko odgovoriti na to vprašanje. Čimprej izve nemški narod, da so njegovi mogoeniki izguhli igro, temelje zanj in za ves svet. V interesu »veta je in v interesu Združenih držav, da pride nemški narod čimprej do tega s-po-znanja.
Vojn* bo namreč tistega dne končana, ko se bo nemški narod uveril, da ne more zmagati.
f z Jugoslavija
Zaradi raznih kriminalnih dogodkov
ki so se zvrstili zadnji čas v Zagrebu, je priredilo policijsko ravnateljstvo veliko racijo, v kateri je nastopilo več ko sto stražnikov in kakih 70 detektivov. Preiskali so vse bežnice, nočne lokale in ra-zna skrivali-š-ča. Na policijo so prignali več ko 400 osumljene:v in jih je policija takoj pridržala čez 60 v zaporu. Podobne racije se 1 ndo odločno nadaljevale, do-k er ne bo Zagreb očiščen številnih sumljivih in kriminal-urili tipov. .
Truplo lastne hčerke ukradel.
Pred dnevi je pripeljal .'Ki letni čevljar Mile Ivšič iz S!u-nja svojo hčerko Marico v Kar-lovee v bolnišnico. Deklica, ki je obiskovala četrti razred l judske šole, je zbok-ia za teta-iiu.-om in zdravniška pomoč jt žal prišla prepozno. Ko so o četu spcročili, da je hčerka u-mfrla, je bil neutolažljiv in je zahteval, da mu izroče truplo hčerke, da jo bo pokopal na < tolmačem pokopališču. Ker ji Marica umrla za nalezljivo boleznijo, njegovi želji niso mogli ustreči. V svoji glo1>oki žalosti je oče prišel na misel, da bi ukradel truplo hčerke. Pono či jc vdrl v mrtvašnico, vzel i i krste golo truplo hčerke in si j< naložil na ramena. Z vrečo j« pokril hčerko in je skušal priti iz mesta. Sreča'1 ga je pa neki znanec, takrat mu je pa vreča [zdrknila na tla. Znanec se jc flirznil ob pogledu, ki se mu ^ nudil. Obvestil je takoj policijo. Tje s tcžkiim trudom se jc posrečilo obupanenm očetu iztrgati truplo. Ivšič je dobil hud živčni napad in neprestano joka..
Opeko je dajal med mast.
Mesar Nikola Zupčič iz Osje ka je dobavljal trgovcem mast Neki trgovec pa je mast preložil iz kant v zaboje in pri ten I našel v vsaki kanti j>o eno ope
I	ko; vse opeke pa so tehtale [kg. Trcrovec je ovadil gol ju jfivega mesarja pdliciji. ki j< mesarja takoj internirala v Ud bin i, obenem pa se j > začel t ud proces pred sodiščem. Mesarjj je policija takoj odvedla v lid bino, ne da bi smel počakat na odločbo sodišča. V Donj T^apac. pa je bil poslan veletrgo vec Herschler iz Koprivnice ker ni hotel prodati nekemu ir goveu olja, čeprav ga je ime tedaj na zalogi nad 500 kg.
70 metrov visoko stavbo
l>o zgradila v Beogradu znam veletvrdka Vlada Milič. Stav ba bo imela 12 nadstropij ter št osem metrov vi^ok steklen stolp. Načrte sta naredila neki berlinski in neki beograjsk inženir. Stavba bo stala sred Beograda. Pri zgradbi bodi poralbili poldrag milijon kg že leza. okrog 3 milijone kg ce menta in 10,000 kubičnih me
II	rov peska. Stavba bo služi

NAD DVA MILIJONA SUŽNJEV GARA ZA HITLERJA
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno

Peter Zgaga
55^
Z(iODBA O RAZSODNI ŽENSKI
la za poslovne prostore veleblagovnice, stanovanja pa za! ttrdkine nameščence. Palača} bo najmodernejše urejena in o-j preiuljena z vsem, kar mora /uoderna me-tna hi-ša imeti.
Žalostna posledica uživanja » alkohola.
-1-"letni Ivan Maljevae iz Ma-| le Soline pri Petrinji je bil po opravkih v Glin.i Tam se je napil in ko se je vračal, je vzel na svoj voz nekega soseda, ki je bil tudi pijan. Pijanca sta z vso silo podila konje. Med vožnjo pa ji; veter odnesel klobuk sosedu in Ivan je hotel skočiti z voza, da bi pobral klobuk. V pijanosti pa je izgubil ravnotežje in padel z voza, ko so konji najhujše dirjali. Fri-je z glavo na kamen jn obležal nezavesten. Konji so dirjali naprej proti domu. Ko so naš!i nezavestnega Ivana, so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer pa je čez par ur umrl.
Pred poroko mu je ušla nevesta.
Persida Petrovič iz Sto j 11 i-ka pri Arandjelovcu je lepo dekle in poleg tiga tudi bogato.
Zato ni čudno, da so se dan za dr.eni ogiaišali snubci, ki bi se radi poročili z lepim 111 premožnim dekletom. Per>ida pa ni nobenega izmed teh marala, ker je iz vsega srca ljubila postavnega fanta Radenkoviča, ki je pa imel to napako, .la j« bil reven. Starši so prisilili Persido, da vzanv? nekega Mar-koviča. Vse je bilo dogovorjeno za poroko, toda 11a predvečer poroke jc Persida poklicala Radenkoviča in ž njim pobegnila. Ko je Markovič zvedel, da mu je nevesta pobegnila, si' je s svojimi prijatelji, ki so bili vsi oboroženi, |>odal za ke2?uiic< ma In ju našel v Ra-denkovičevi hiši. Toda tudi Radonkovič je zbral svoje prijatelje in ti so Markoviča in njegove pomagače pognali v beg. Seveda je pri tej priliki prišlo tudi do streljanja, vendar psi k sreči ni bil nihče zadet. Stansi Persido so se končno vdali in privolili, da se Persida poroči 7. Radenkovičem.
Nekateri i>odccujujYjo šte vi lično moč nemške armade, češ, toliko vojakov pa tudi ne more imeti Hitler, saj je vendar polovica moških v vojaški starosti zaposlenih v nemški vojni industriji.
Isti ljudje so v začetku vojne govorili in pisali: — Hitler ne more zmagati. Kako naj bi zmagal, ker mu manjka ipotrebnejšili stvari, namreč živeža, premoga, olja in de-
n&'"ft.
Kmalu se je izkazalo, da ima vsega v precejšnji meri.
Resničen položaj je precej dobro razsvetlila Sigrid S< molž, berlin.ska dopisnica "Chicago Tribune", ki je pred dnevi poročala:
— Nemške oblasti ne povedo, koliko delavcev je zaposlenih v vojni industriji, priznavajo pa, »la je bilo samo lani nameščenih v raznih tovarnah 2 milijona 400 tisoč novih delavcev. V municijKkih tovarnah je zaposlenih mnogo žensk. Moški in ženske se v posebnih tečajih uče novega dela.
Sigrid Schultz je pozabila povedati, da nacijska vlada kouškribira mlade ženske za delo v vojni industriji ter da morajo v tovarne tudi žene in včasi tudi matere. Ženam in materam nemških vojakov plačuje vlada podporo. Ce delajo v toviiamah, pa to podporo izgube.
Ženske morajo delati po deset ur 11a dan. Vsak teden imajo en dan prost za nakup potrebščin in za hišno delo.
Kakcrhitro završi mlad fant ljudsko šolo, mora v tovarno, in v tovarno morajo stari vpokojenci, če jim je mogoče le količkaj gibati. Vpokojenec, zaposlen v tovarni, ne dobi vec pokojnine.
V tovarnah delajo kaznenei, katerim je obljubljeno znižanje kazni, če bodo dosti producirali.
Veliko večino municijsikih delavcev pa tvorijo vojni ujetniki in konšk ribi ranči iz zasedenega ozemlja.
Fried rich Svrup, državni tajnik nemškega delavskega ministra, poroča, da jc v nemških industrijah zaposlenih 1 milijon 100 tisoč tujcev in 1 milijon vojnih ujetnikov.
Lani je bila uveljavljena postava, da je mogoče za delo draftati \ sako Osebo, živečo v okrilju meja Velike Nemčije.
In tako dela danes v nemški vojni industriji 300 tisoč Poljakov, 400 tisoč Čehov, 85 tisoč Holandcev, 70 tisoč Dancev in Norvežanov in 2 tisoč 500 Lirbsemburžanov.
Trditev, da mora Hitler pošiljati vojake s fronte v municijske tovarne, potemtakem ne drži.
I	if uničijo in orožje mu producirajo sužnji.
Osem žrtev zaradi podedovane njive.
V Cardačanih pri Banjaluki je družina Ilije Jasiča sovražila v>e člane družine Rista Petkoviča. Neki kmet. ki je! bil v sorodu z obema družina-j nia, je zapustil majhno njivo, za katero so se potegovali vsi. Sodnijska komisija je priznala njivo hišni skupnosti Ilija Jasiča. Naslednji dan se je podal Ilija s > v o jo hčerko Grozdano na njivo, da bi jo ogledal. Po končanem \ielu sta prišla skupaj s svojimi nasprotniki in tunutek kasneje se je že razvil hud pretep. Pokali so samokresi, koli so švigali, bliskali >o se noži. Boj je trajal celo uro. ko se je nekaterim kmetom posrečilo, da so ločili vročekrvne pretepače. Hijrt Jasič je plačal s svojim življenjem. Marko Jasič in Rasta Petkovič sta tako hudo ranjena, da v bolnišnici, kjer so ju prepenjali, nimajo upanja, da bi ju ohranili pri življenju. V bolnišnico so morali prepeljati •-e nadaljnjih pet udeležencev pretepa.
Brezumna ljudska sodba.
Zc pred kakšnimi 10 leti ?o bili kmetu Marku Perekoviču v Viduševeu pri Glini ukradeni konjski komati. Marko je osumil svojega .soseda Adama Gaj-deka, poklical je tu. li orožnike, da so preiskali njegovo hišo. toda komatov niso našli. Leta so minevala. Marko pa je še vedno premišljeval, kako bi soseda prisilil k priznanju. Ne-< davni večer je Marko s petimi •vojinri prijatelji vdrl v neko hišo. kjer je bil Ga;dek na gostiji. Izvlekli so ga iz hiše, tepli so ga in ira skoraj do na-iroga slekli. Vsa šesterica, ki je bila -oborožena, jm odgnala Gajdeka na pokopališče. Privezali so ga k drevesu in ga izpraševali, komu ie prodal 11-kradene komate. Čeprav močno krvaveč in ves prenVražcn, s< Gajd-ek ni vdal. Po daljšem času se je mučenje nehalo in je Gajdek o-fal privezan na pokopališču. Gotovo bi bil zmrznil, da ga niso redili znanci, ki so skrivaj opazovali, kaj so ž njim poče i mučitelji. Sodišče v Petrinji je uvedlo preiskavo. .
SMRTNA KOSA.
•Pretečeni četrtek jr nagloma preminila na operaciji naša rojakinja Mrs. Marv Sedmalk. Zapušča poleg žalujočega soproga več bratov in sester, in sinov in hčera iz prvega zakona, med temi tudi nam vsem dobro znanega njenega sina iz prvega zakona M>. Joseph J. Kluna. kateri je član in poročevalec društva sv. Jožefa štev. 57, K8KJ, ter bivši večletni tajnik tistega.
Pogreb bo danes ob 10. uri z sv. mašo na pokopališče sv. Trojice. Naj ji bo lahka svobodna ameriška zemlja! Ostalim pa izrekam moje najuskre-nejše sožalje.
Antlionv Svet.
Veliki Atlas sveta
Vojujoči se narodi v Evropi bodo prizadete vsled mirovne vstvarjajo zgodovino. Svetov- pogodbe, in jih boste prejeli te-nih vesti pa ne morete razum- kom 60 dni po zaključku vojne no zasledovati brez velikega in in ko bodo podpisane mirovne zanesljivega zemljevida, kot je pogodbe. (Listek, ki je treba napruner Hammond's New Era izpolniti in poslati naravnost Atlas of the World. "Res," na zalagatelja, je v vsakem at-boste rekli, "toda po končani lasu.) Ti dodatni zemljevidi vojni zemljevidi, ki so sedaj vam bodo do zadnje natančno izdani, ne bodo več dobri." To-J sti izpolnili vaš svetovni ze-da vse drugo je res, kot ta tr- j ml jevid, ki bo natančno kazal ditev, ako vpoštevamo ta atlas. Evropo pred vojno in po vojni In tukaj pride poglavitna • v celi knjigi. Ta atlas velja ša-stvar. Z atlasom boste prejeli mo $2.75 za Združene države izkaznico, s katero boste proti in $3.— za K a n a d o. Ta plačilu 25 centov dobili dodat-. veliki atlas dobite pri KNJI-ne zemljevide, ki kažejo pre- ! GARNI14 GLASA NARODA' \ men jene meje vs^b irJav,	18& St, Nf»r tort
Marsikatera, ki bo prebrala-ta naslov, si bo na tihem mi-' »lila:
— Aha, že spet nas ima v zobeh! Le zakaj nam ne da miru, saj 11111 nismo nič hudega storile!
Tako sem se namreč ženskam zameril, da nimam pri njih no-ibenega kredita več ter ne ver jjamejo moji hvali, če jih liva-|lim, so prepričane, da ne mi-
-	slim resno, če opevam njihovo krepost in lepoto.
Odkritosrčno priznam, da i sem jim storil precej krivice v I svojem dolgem življenju, če (pa pravim, da bom danes pisal
>	o razsodni in pametni ženski, »Jbom zare?> pisal o ženski, ki je l bila pametna in razsodna. Kaj i je ž njo danes, ne vem.
i| Pred leti je živela v >lo\cn-l sketu Downtownu, in ko se je -|to godilo, kar bom zdajle po-I vedal, je imela moža, dva o-
-	troka, punčko staro dve leti, in 1 štiri letnega fantka. Moža je i-
>	mela, ki je bil celih deset let -.starejši od nje; pa deklo je i-i mela—živahno sedemnajstletno
>	dekle iz Pennsvlvanije, ki ji je
>	bilo Francka ime.
>	Bila je namreč slamnikari-
-	ca, in je morala imeti nekoga,
•	da ji je otroka "merkal", kajti njen mož ni bil—tako je sama pravila—prav za nol>eno rabo na svetu. Delal je, kadar
i
UMRLA. ; MOŽ IN ŽENA SKUPAJ
Najprvo vam moram nazna-j niti, da je umrl vaš dolgoletni f naročnik "Glasa Naroda" Mr. _ Anton Gu-Iey in tudi njigova t žena, oba v eni noči. Po nesre-. či kakor sodijo, se jima je od-i .vil plin, katerega je najbrž že-. jua sprožila, ko je padla po pe-■-jči, ker je bila že stara in onc-. mogla in tako sta se oba zadu-. šila.
.j Šele čez par <ini jih je ena I izmed hčera našla, ko je prišla -|za praznike na obisk in sicer i j 10. decenibra. Pogreb je bil 21. \ | decembra. Zapuščata .*? hčere -j in enega .sina, druiri mi ni>o i znani.
Frank Skok,
i	West AI lis. Wis.
r ———————
'l | SIVALKE,
izvežbane, dobe delo na slamnikih pod zelo dobrimi pogoji
*	pri: The NEW SCHAOUTER ~ HAT CORP., 1. W. nmh ST.,
NEW YORK CITY	(Jx)
j se mu je zljubilo, največkrat je ! bil pa IxiJan in je ob takih pri-1 ložnostih rad kaj j>o kevdru pokoniandiral.
Francka pa ni bila samo lepa, pač pa tudi pridna, da malo takih. Ko se je gos|x>dinja vrnila zvečer vsa > trpi jen a do-mov, je bilo vse le|>o ])Os7>rav-ljeno. Otrokoma je dala že prej večerjo in ju položila spat, stanovanje je bilo lepo pospravljeno, perilo oprano in zlikan.j, |jed na mizi.
Gospodinja ni mogla pre-h vali t i svoje Francke, kako je pridna, delovna, varčna, ^kr'o-1 na. čista snažna—in kdo ve, . kakšne dobre lastnosti ji je že ' naštela.
I Bilo je pred pustom.Sani ne vem če je tistega dne v šop ■ elektrika nagajala, ali je bilo kaj drugega, da je go*podai-
*	delavce malo prej plačal, in tako j«, prišla gospodinja že
1 zgodaj ]x>]x>fdne domov.
Pri veznih vratih ni zvonila, [ kajti otroka sta takrat jMina " vadi počivala. No, pa saj je i-' mela ključ od veže in stauo-' vanja.
Odklene in >topi v kuhinjo. Vse razmetano in v največjem
*	neredu. Po prstih stopi v spalnico. Otroka sta mimo spada.
-	Toda kje je Francka.' Iz ' front ruma zasliši pritajen r smeli i n šepetanje. Previdno jjodgrne zaveso pri vratih.
Ni dosti manjkalo, da je ni vrglo vznak. Na zofi sta se<le-Ja njen mož in tista nedolžna, svetniška Franca ter -e kot .nora objemala in polujubova-:ia.
j Zdaj se pa začne zgodba o " njeni razsodnosti, i S topi v^: na prag, je zaklicala z močnim glasom: — Franc-" ka!
i Dekle se je skoro sese<lla, tako se je ustrašila. Mož je pre-bledel, planil k oknu in ga začel odpirati. Molče je gospo-, dinja pristopila, odprla okno in itiii velela: — No, kar sko-
J či!
Pa ni skočil. J Objokanemu in trepetajoče-r> mu dekletu je pa rekla: — Obleci se, Francka!
Pomagala ji je najti čevlje, ob led. zimsko .-uknjo in ji je m posadila skromen klobuček na glavo.
.— Z menoj! — je za po veda-" la. Dekle je bolj mrtvo kot ži-1 vo sledilo njenemu povelju, ^ misleč, da jo pelje najmanj v •» klavnico, ali pa že v>aj na i»o-
*	lieijo, pač pa naravnost h Klei-
-	mi v Štirinajsto.
Tam ji je pomerila kakšnih dvajset plesnih oblek, predno ji je izbrala primerno. Od Klefna ji je šla čevlje kupit, nato pa klobuk. In k frizerki jo jt» peljala, ki ji je pristri-gla in navila lase. Več kot petnajst dolarjev je plačala za vse skupaj.
Vc> čas pa ni spregovorila ž njo niti besede.
Šele ko je dekleta posadila v veliki pekariji na stol ter naročila kave s smetano fin najboljši kek, je ubogo, na smrt preplašeno revico polmžala po licu ter ji materinsko rekla:
— Francka, ti še sama ne veš, kako si lepa, v novi obleki se boš pa še bolj postavila. Jutri zvečer je v Brooklvnu slovenska veselica. Tja boš šla. Vse te bo gledalo, vse občudovalo. Ni vrag, da bi ne dobila kakšnega fest fanta, da ti ne bo treba oipletati za takimi pc-kvekaini kot je moj dedec. Tako! Zdaj pa domov, in niko mur nič ne povej!
Pa naj reče kdo, da tista gospodinja ni bila pametna in razsodna.
Škoda, velika škoda, ker je le malo takih . . .- •>
Ir	~ l!
J	DARILNE POSILJATVE
|j|	v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
|	100 DIN ............... $ 2.00
A' (I 200 IHS. ------------ $ 3.95
| :ll 300 DIN................ % 5.75
i 500 din............... $ 9.oo v dinarjih
r [j 1000 DIN. ______________ $17.50	|
I I 2000 DIN. .............. $34.00
lil j 5000 DIN................ $82.50
|i!l	50 LIK ----------------- $ 2.85 i|
! "] «	100 LIK _________________ $ 4£5 [lil
I J	200 liB ----------------- $ 9JS0
1 TT T T T? A TT	300 LUE ---------------—• $13.50 l|
i!i v	-	500 LIR __________________ $21.75
IL3	1000 LIR ________________ $43.00 1
I	2000 LIR ................... $85.00 ||
j	Ker zaradi položaja v Evropi parniki ne-
|	redno vozijo, tudi za izplačila denarnih
H	pošiljatev vzame več časa. Zato pa oniin,
I	ki žele, da je denar naglo izplačan, pri- i
I	poročamo, da ga pošljejo po CABLE '
f	OBDER, Za kar je treba posebej plačati J
I	fi—.
i j	Vsled rawer v Evropi ill mogoče v Jugoslavijo in i|
|11	Italijo nakazati deuu-Ja t DOLARJIH, Unvei bwbo |ij|
R	v dinarjih oz. lirah. Isto velja tmM1 sa Vse drago oo- 11
I .	ropske driave.
I	SLOVENIC PUBLISHING CO. |
111	s: : P O T N I« ■ I ODDBLBM t t: il
II	216 West 18tb Street.	Hew York N
LAS NAROD A" — New Tori
Monday, January 27, 1941
VSTANOVLJEN L. 18W
H Kratka Dnema Zgodba IJ
Srečanje z idealom
Prerod sveta po Slovanstvu ji
ovirali harmonije ter kalili odnos Rusov do Evrope. Predvsem je Rusijo zajel bizantinski čut oblasti. Prodor Tarta-rov na vzhodu in Germanov na zapa-du v prvi polovici 13. stoletja je drugi faktoir. Z intenzivnim duševnin^ in kulturnim stikom z Evropo z dobi Petra Velikega se je začela velika usoda Rusije. Začetkom 18. 19 in 20. stoletja je pi omete j-ski nanin mišljenja poskušal prevladati slovansko dušo in to evropizacija po Petru Velikem, francoska meščanska in pozni-je sovjetsko boljševistična revolucija.
»Na tipičen način reagira Rus na vsiljevanje prometejskc kulture vedno z niesijanst voin. Pravi Rus ni nikdar izgubil stika z večnostjo, ker nosi v sebi vidno čisto »liko OdreNenika. Mesijanizcm je v Rusiji čustvo poslanstva.
V Rusiji nastaja danes nov tip ljudi kot rezultat dolgoga izriščevanja med vzhodno in zapadno kulturo. Edino Rus bo naslednik večnih vrednot zapadne kulture, ker bo novi človek z vzhodno dušo, ki bo postala odpornejša s prehoden« -ko-zj zapadno kulturo. To bo tiprčna slovanska mesijanska duša. ki bo iz**?.šila pomirit: v
■Marija Ledecka se je ozrla na ■ zitko. ki ji jo je bila prinesla ■Jbarica, rekoč: **Že zopet je li, ta fant, milostiva!" Bilo je I tretjič ali četrtič v zadnjih Inch, da jo je vztrajni baron ■adim Zvoirlkv, čigar ime je li'o igralki pov«tm neznano, lonibardlral z pismi in jo vabil »j gre |Ki gledališki predstavi ■ečerjat ž njim. In dvakrat je ■ireinljaSa njegovo vabilo volila košara, polna dragocenih
v
■>z.
I 41 Kakšen pa ie piav za prav. Jlera?" jo vprašala igralka »o-larico. Olga ^e je zaničljivo lasmchnila.
I "Čedno ob'eeen gizdalin je, Irlo^tiva, ki ;e najbrže še ne-lavno trgal hlače po šolskih klopeh."
'Marija je poznala to vrsto mladih idealistov. V splošnem ni bilo pos bito težko <>d kri žali se jih. Dve ali tri odklonitve so navadno zadostovale, da pO opn-tili svoj trufl. in se jeli nsrrevati za drnge ideale.
"Povejte um torej, da niti danes, niti prihodnja «Ini zanj |/al ne bom imela časa."
Sobarica je odhitela in se [kina u vrnila z vestjo, da je [prejel gospod baion odklonitev z m irn j m nasmehom. «V*. da bo [sedel zvečer v prvi virsti na sedežu številka sedem in da bo tam čakal vsak večer, tdokle-r •mnpodiena Tx»decka končno ne bo imela cn-n, da bi večerjala ž njim. .
Igralka je skomizgnila z rameni.
"Kakor mu drago, naša blagajna gotovo ne bo imela pomislekov proti dobremu namenu tega mladega gospoda."
Meni predstavo se je iz radovednosti ozrla na 7. sedež v prvi vrsti. Radim Zvolsky je Vil rec tak, kakršnega si ie mislila. Imel »o lepo narejeno večerno obVko in o1>raz sanjavora mladeniča. V* o pridat a vo ni end vrni i od nje i»oixle<la. Xie-<rove oči so jo gledale tako hrenoneče in nepremično, da jo je spravilo to malone iz rav-nete^if.
Drugi dan je dobila od .njega dolgo, sladkih besed polno pisnio, v katerem je bi'lo med drugim rečeno: Že štirinajst dni vas občudujem vsak večer ko nastopate na gledališkem od ni. Out im, da ste ženska mojih sanj, in vso na >vetu bi dal za to. da ibi vas mogel osebno spoznati. — V tem patetičnem delu se je na-Jaljcvalo pismo še nekaj časa, potem se je pa zaključilo z izrazom brezmejnega spoštovanja, in vdanosti Marija je zmečkala pismo in ira brezbrižno vrgla v koš.
Toda baron Radim Zvolsky ii bil mnogo bolj žilav, kakor je mi-lila. Visak večer je sedel v prvi vrsti na sedmem' sedežu in ves čas nepremično gledal Marijo. Mladi igralki jo tudi redno pošiljal vizitke, toda sobarica jih ni hotela v «" izročati svoji gospodarici. Včasih je -poslal tudi rože.
Toda nie«rovi vsakodnevni nepren^ični poarledi so jo začeli polatroima razburjati in dražiti Naveličala -e je bi'a tudi odpirati njegova pisma, prihajajoča redno po pošti. .
Toda nekega več ra je bilo gledališče malone . prazno. Ljudje so bili ostali raje doma, ker so poslušali radio, ki je prenašal priljubljeno opero s slovečo isrralko v glavni vlo-iri- In tako se je %irodilo. da je bil mrš sanjavi fant na sedf-.žu številka 7 v prvi vrsti kakor oaza sredi praznih sedežev. Tn kakor vedno je zrl nepremično in vztrajno na -voj ideal na odru. Marija se je pri tem zasačila, da je sama vračala njegove poglede. Dvakrat se ji je zareklo in bila jo vedno bolj nesigurna v svoji vlogi. Bila je srečna, ko se je predstava končala in prosila je ravnatelja naj vsiljivega mladeniča ne posti več v gledališče.
•"Znlo mi je žal, toda kaj naj storim! Saj mu vendar ne morem prepovedati gledanja na odor. Kidor ne prene-e nogi« lov ,naj si ivjbere primier-nejši poklic.'*
•	j*-	-'"»"j"
nočeš priiznati in po daljušean razmišljanju se je odločila za dejanje. In zgodilo se je, da Radim Zvolsky ni hotel verjeti svojim očem, ko je dobil drugo jutro pismo, glaseče se: ki Dragi gospod baron — zelo mi je žal, da vašega vabila doslej nisem ntogla sprejeti in zelo me vedeli, da vam lahko obljulbim sestanek za jutri. Morda bi me počakali po predstavi pri izhodu z o<lra.
Vdana Marija Ledeeka." (Radim je hodil ves dan kakor v sanjah in večera kar dočakati ni mogel. Tn komaj je paelel zastor. je tekel k izhodu za igralce. Vratar, ki se je tistega v<*čera izredno prijazno smehljal, mu je dejal:
"Oos-podiena Ledenika pride vsak hip."
Radim je potrpežljivo čakal. Tn ko je čez četrt ure nekdo izgovoril njegovo ime v zvezi z opravičilom, <da je trajalo tako dolgo, so je naglo obrnil. Vratar jo dejal:
"To je gospodična Lrdeeka. Trajalo jo nekaj časa, preden je nloirel irtladenič zbrati svoje misli in spraviti iz sebe prve besede. *4Zelo sem vam. hvaležen. da ste prišli, gospoelič-na."
iZdaj jo je spoznal. Da, te potoze obraza ko nuu bile do-bro znano. Tenia doslej jo je videl -amo na odru. Komaj je prikril svoje razočaranje. Na rslru bi ji bil prisodil kvečjemu dvajset let, toda žena ki je
Lani je napisal ugledni protestantski teolog dr. W. Schu-bart poKo.nost vzbuja joče delo z naslovom-: "Europa und die Seele dee Ostens.". S svojim ogromnim znanjem vodi avtor čitalea skozi zmedo današnjih kaotičnih svetovnonadzorskih razmier ter v jasni analizi svetovnih bor<b in izravnavanja med Vzliexlom in Zahodom kaže svoje poglede v bodočnost, ki bo po pisateljevem mnenju preporojena po Slovanstvu. Ne eia bi »zavzemali elo njegovih izvajanj svoje načelno stališče in mnenje, prinašanj) tukaj zanimivi izvleček iz njegovega dela.
V teku zadnjega ti-očletja je Evropa doživela dve važni raz-d6bji: gotsko in prometejsko. Tz duhovnih pretresov 11. stoletja je vzcvetelo gotstvo s sliko hamiemičnt ga. navzgor str-nvečega človeka. <<!ovek gotike je poln ideje večnosti, njegove katedrale se spenjajo visoko v nebo. Vse v tem človeku je polno hrepenenja t »o Bogu, po rešitvi -vojo duše. Gotika pade v Ifi. stoletju.
•Meni 14-50 in 1550 propada irotski tip človeka in se pojavlja .doba herojskega " pravzora " s pronietejskim človekom ki je delal naprej načrte in se boril proti avtoriteti botrov., i Na zvit način je odkril pri rodne tajne ter hotel preobličiti svet po lastni vol ji. Prometej-s4ki človek ne priznava nobenega Boga in naelrealnega. Njegove misli so na zemeljski krogli. ki jo hoče preiskati in ji zavladati.
Po poltisočletni elobi stojimo danes zopet na križršču. Temni oblaki, grom in blisk ru&ijo pronvetejsko kulturo. Evropa se približuje krvavi katastrofi, ki se ji ne more več izoiniiti. Že št i stoletja traja začetek
VA2NO ZA NAROČNIKE

Poleg uaulora j« razvidu? do kdaj imate idačaoo naročnino. Prva itertlka pomeni mettec, druga aun in tretja {ia leto. Da nam prihranite ne|Httri?l>u«*icn deia iu sUo^kor, Vas primimo, da slcufiate naročui-no pravočasno |««r*vD*ti. roAlJite naročnino nnravaoat nam aU Jo pa idačajte nagemu saaiopn^ar t VadeiL kraju ali pa kateremu lamel uatopaikor, kojih Imena eo tiskana s debelimi črkami, ker so upra> l-Cfiil obiskati trnu dru«» naselbine, kjer Je kaj aaHh rojakov nasn-ljenlb. Zastopnik bo Vam izročU potrdilo aa plačano naročnino.
CAI.IFOUNIA:
Kan Pranciaco, Jaeab Laushin
exnUJILALKJ:
Poeblo, 1'eier Culi*. A. Salti« Walsenburg, &L 4. Bajafc
INDIANA:
Indlaua|tolU: Prank Zupančič
ILLINOIS: Chicago. J Uerčfe Gteero. J. PaMnn ICblmgo. (Tmro
In llll»o>a) JoUet, Jennie Unmblcb La Halie. J. Spelicb Miacoctab. Frank Augustln Nortb CbUagu In Wsakefcan, Mik
taM
MARYLAND :
KltmUier, Vt. Vodoplva*
MICHIGAN:
Detr jlt, L. Plaster
If INNV380TA:
Chlsholm. <1. Lukanlch BIJ, Jon. J. Peabel Bvalech, Louls Ooofls
.. GUbert, LotUs Vessel RIKblng. J oba Povto ▼Vqrlnta. Prank Hmtks
MONTANA:
Bnnndnp. M. M. Pan Us Wasboe. L Champa
NVBIUflKA:
Omaha. P. Bradcrtcfe
iraw TOBX:
OHIO: Barber ton. Prank frafea Cleveland. Anton Bobek. Oma. Kar linger, Jacob Beanlk, Jo»— 8tapnls Ulrard, Anton Nagode Lorain, Ixmis Balaut. John Kumie Toungatown, Anton KlkaU URBUON:
Oregon City, J. Koblar I'KNNHTLVANIn:
Bessemer, Jobn Jevnikar Coaemcugb. J. Brezsrec Coeerdale In okoUca. Mra. Ivana
Export, IAn* Z^mHk
Ftrrrll, Jerry Okom Posest City. Math Knasln
Ft. Blodnlkar .Oreensbcrg, frank Norsk Homer City. Pr. Perencbak
Imperial, Vence Palcich
Johnstown, Mm Psl—to Krayn, Ant. TaotelJ Ijnaerne. Prank Balloeb Midway. Jouj 2nst Pittsburgh In okolica, Philip Pragar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Pr. 8eMfr«r
West Newton, Joseph J*ran......
WISCONSIN. Milwaukee, West AUU. Pr. Bhafc Sheboygan, Jaaspk "r^t*
WYOMING:	_
DlamondTlIle. Jos Both«
▼sak znatapnJk Iste ptršlU trn r»a ta^tete^ ja »rajal. Zastopnike tapk
zdaj sprejela njegovo roko, je bila stara petinštirideset let, če ne več. Neprestano jo je gledal. Ne, nobenega dvoma ni moglo biti. To so bile njene poteze, njeni tizianovski rdeči lasje. Ni bila tako «*loka kakor na odru. Toda to je znana gledališka prevara, in to je bil njen" božajoči topli glas.
Toela v splošnem je bil to večer gldbokega raze>Čaranja. Radim je bil nekam trd in okoren, sram ga ie bilo, ela je tako plah in *ze med večerjo je trdno sklenil, tla nikoli več ne pojde v gledališče. K sreči se je zdelo, da tudi ona ne misli na to, da bi se še keiaj sestala. Radim se je globeiko odelahnil, ko jo jc pripeljal elo njenega doma. .
" Ali spiiš drago i lete?" Marija je priagaia luč.
"Oren»ala sem že, mamica. Toda pripovexhij, kako si »e zabavala."
Mamica je najprej glasno za-zelobala oel utrujenosti. Obe sta si bili navzlic veliki razliki v starosti poelobni. Tn exlirovo-rila je:
ktTo poslanstvo je bilo zelo dolgdčasno. Tenia Vsa n«ati ne stori za svojo ljubljeno hčerko. Mislim, tla ti tvoj mlečno-7.(*bi ča-stilec ne bo več izkazoval pe>zornosti. Tz vsakega njegovega pe>gleela in iz vsake njegove besede je odsevalo strašno razočaranje.**
Tn od srca sta se zasn»ejali.
konca in ne šele od leta 1914.
Na obzorju -e pojavlja zora: "Janezovska eloba" (pe> Janezu Evangelistu), flevek se be> zopet divil gotiki in srednjeveškim idealom. Slovani, predvsem pa Rusi bi naj bili po nmetiju avtorja nos.itelji nove dobe. ki l>o prenesla svoje težišče iz evropskih držav na Vizhod. 4 4 Velik i de>irodek. ki se pripravlja, je dvig Slovanov elo višine, ki bo odlevčevala o kulturnem razvoju Kvrope." Prava karakteristika Ru-ov in sploh Slovanov je veliko stremljenje po svobexli, <lo tega prepričanja je prišel dr. Scliubart ob proučevanju niske zgodovine in dtrševnosti.
Trije eleiibentarni faktorji so
ZALOGA TEH KNJIG JE POSLA
Tem potom naznanjamo, da nam je potekla zaloga sledečih knjig:
Cvetje v Jeseni (spisal Ivan Tavčar.)
Hči cesarja Montezume (spisal M. Ridder Haggard.)
Tunel, spisal B. Kellermanr.
Pjotr Rasputin (p. Klabund)
Bogovec Jernej (I. Pregelj)
Samosilnik, (A. Novačan.)
Quo Vadiš (Sienkiewiez.)
Potop (Sienkiewiez.) Živi viri (I. Matičič.)
Sužnji (Karol May.)
V Gorah Balkana (K. May),
Po divjem Kurdistanu (Kari
May)
Morski volk (spisal London)
Poslednji dnevi Pompeja,
(»pisal Bulver)
Dekle Eliza (Conconrt).
Zgoelbe brez gTOze (D. Rav-
ljen).
Umirajoče duše (lika Vaste).
Kakor hrasti v viharju — (Strachwitz)
Illustrated World's History, (v angleščini)
Tr nlyAvn ioni i«ynA/l ♦ i*n4- a	_
med Vzhodom in Zapadom.
Boi.loea Rusija l»o ona. ki bo utnijenenim življenju človeka elaia nov zalet in notranji pre*-porod. Avtor, ki je kljub protestant izmu na katoliški strani pozitivno ocenjen, je uver-jen, da imajo Ru^i vse možnosti biti najvemejši sinovi Kristusa, a rim-ka cerke v ima važno nalogo, tla jih pridobi med svoje najlmljše sinove.
'Približuje se epoha nove Apokalipse, spU|šne sodbe in vistajenja. Človek prometej-ske kulture ji obsojen na >nrit. Sedaj se naj rodi janezov-'ki človek — zaključuje dr. Scliubart. Janez Evangelist je imel namreč v izvanreelni meri sposobnost i>oniirjevnnja in ljubezni ter goreče n^oli: <4tla bodo vsi eno". Borba za edin-stvo. bo 'bistvena oznaka dobe, ki bo prerojena po slovanskem mesija-niziHu.
Knjiga je pe»lna globokih H-lozof>k?h razmotrivanj in analiz ter zanimivi dokaz upov in nad, ki jih polagajo neslovan-sk misleci že od Tferderja dalje v pe»slanstvo mehkih slovanskih tlllš.
IGRA NA OSMI.
jSinoni jt društvo sv. Ane v dvorani na O-mi cesti priredilo veselico z igro "Polona.*1 Ijrra je zelo zabavna in smešna. Posamezne vloge so bile v zelo spretnih rokah in sicer Polona — Mi-ss Mihaela Zore: gospa Kopriva — Miss Fran-ces Siv.1 n: Luiza — Miss Anic« I Sršen; baronica Vršan — ^Prs, Ana TuŠek; Etna Dolinar — [Miss Ana Zaletel: Neži k a — j Miss Ema Tončič Al i lica — Miss A. Curel in Liziki— Mrs, Veronika Kunz.
Dejanje je zelo zapleteno, kar povzie»či sicer nerodna, toda zelo preiinetena Polona. In wtvariti tak značaj služkinj«' zna samo ^Lis- Zore, ki je bila v resnici .iaborna v svoji težki vlogi.
>Za tako lep uspeli igre pa gre poleg rjrralk tudi velika hvaUi Mrs. Jennie Tončičevi, ki jc igro naučila.
(Nai^mejali smo se dovolj in j hvala vam!
Pore>čevalec.
nesreča Rojaka.
V soboto opoldne*, ko je šel v trgovino nekaj kupovat, je pc ledenih stopnicah, ki peljejo u hiše, paelel Mr. Andrew ganja tako nesrečno, da si je zlomil ko>t v členku. Prepeljan je bil v Bellevue bolnišnico, kjer se nahaja v Ward OT in kjer ga morejo njegovi prijatelji obiskati.
Iv/il !.mn Ti rvn /lo CA l-oi l-mol,-
!!
i
S
Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 1941, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1.
Hitler ne namerava osvojiti sveta
Na nemški akademiji v Pragi je predaval o " Duhovnih temeljih nove Evrope" dr. O. Dietrich, načelnik nemškega državnega poročevalskega urada ter rekel med eirugim:
— Zadnji čas se širijo govorice, da namerava Nemčija za-gospodovati vsemu svetu.Verje te mi, da bi jaz slišal in vedel, če bi imel Hitler kakšne take načrte. Take gervorie?e so le zato moge>£e, ker je na svetu Se vedno de>sti praznovernih ljndi.
PESMARICA
"Glasbene Matice", Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pe-mi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenic Publishing
Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
pa j ve>elili svoj' ga in njenega uspeha. To naj velja za va-sloven-ki nar«.d širom Kanade.
Torej ne pozabite na 2. fobr. 1!>41 na veselice), pridite vsi brez izjeme, ker tam bo nekaj inipozantn ga, ker naše društvo šteje v sedanjem času največ e!an>tva e»d svojega obstoja.
Pozdrav VM'in Slovencem in S oveiikam širom kontinenta ]>oši!ja tajnik ods. ka št. 1. SI. Podporne Zveze "Ble-d",
Frank Mele.
Življenje in smrt v Parizu
V Parizu je bilo od l(i. pa do 31. decembra lanskega leta L'OI.'i smrtnih slučajev, meti njimi 25 samomorov. V istem času pa je bilo rojenih 1370 o-trok, med temi 240 nezakonskih.
The
Moden, Encydopedia
KNJIGA VSEBUJE:
22,000 RAZLAG in 1200 SLIK
Najnovejša svetovna EKCYKLOPEDIA, v kateri more vsakdo kakorftnegakoU pakltem najti razlago vsake besedo spadajoče v njegove
CENA SAMO (PoStnlna plačana.)
KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI in JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE. DA JE MO«e>ČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJieio DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO.
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
2X6 West 18th Street,	Hew York, K.T.
SIdvqmjL
v JfcuutdL j
VESELICA V KIRKLAND j LAKE ONT.
i< Msck st. 1. VzajtMirue l*«>il-porik.' Zveze "I'led'* v Kirk-land Lak.e (Int., Can., priredi veselico na '2. feburarja I04O v proste>rih rojaka (ieorira .Metlo-}
na S7 Woeal St. Začetek ve-' se lie i ob U. zvečer. Ker j<* loj piva diustvena vt-elica v t«»m J letu, se vljudno vabi v-a naša, javnost na veselico, posebno pa <"Iaui in članice, da se -kupno zopet enkrat razveselimo in »la se vidimo, koliko nas je v naši armad..
'V-eni onim pa, kateri niso1 v naši Podporni Zvezi, pri po 'orani in jih vabim, da pristopijo čin* prej v pr dporno zvezo. ker čas kampanje se bliža : koncu. Xe>ben Slovenec :ili ' Slovenka ne bi siifr> (a) o<tati izven Slovenske Pod]>onn- Zve-1 ze. ker to je nase pristno slovensko društvo. .
Slovniska Podporna Zveza j vas kli«V in vabi pod svoje o-i ktilje«. in pazile, da se ne boj morala zjokati nad vami. ka-| kor -e je Kri-tus zjokal nad j J ri^zalemom. Pazite, da ne postanete razvaline slovenske-ua naroda, pri-topajte v Zvezo. katera vas bo ščitila v težkih. Inevili in vas tolažila v nesreči in s katero .se bodete sku-
SLOVENSKe) - AMERIKANSKI
| 7" "I	I	:: ZA LETO ::
Koledar 1941
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh deb in de!ov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek:
"O LOVU IN LOVCIH,"
ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenic Publishing Company
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
Vsoto lu'iku |jušljete v znamkah ih> '2 trn. S cento, <V prebivate v Zalrnionili državah.
Posebna priloga:
Trijp z<*fn!je\i<li v barvali: EVROPA	^^^
LETA 191L; EVROPA PRED SE-
1»\NJO VOJNO; EVROPA I>- 1910 NAROČ ITE GA -----------SE DANES
-d; vm
H
"C LAS NARODA"- New Tori
Monday, January 27, 1941
V 8 T A N O V L J E N h. 189
Mož Simone
£	m
s
I:—: ROMAN :—:
Francoski spisal: OHAMPOL. — Preložil: LEVSTIK. |
■ttinMiisiHii'""r...m:ii;iiWB5WHi.t 2
Koristni ljudje pa niso welej prijetni, in ko je gospa d* Avron nocoj vide'a odločnost, s katero se je Osmin vgnezdil ob peči, si ni mogla česa, da ne bi polprikrito zazdeliala.
Zanjo je Osmin predstavljal "opravke", vsakdanje in dolgoča-ne stvari, s kate rimi ženska nikakor ne pride v dotiko, n ki je nikoli niso zanimali. Nervozno, rahločutno in silno šibkega zdravja, so jo tako čuvali in negovali — k čemur je pri pomagal tudi njen položaj in premoženje, — da je vzrastla v mislih ,in navadah razvajenega otroka, navajena računati na druge. Očividno trudna, napol ležeča v svojem fotelju, se je uničila z vprašanjem, kaj je neki nadležnežu, da podaljšuje že itak tako dolgi večer in skrivaj je namignila soprogu na atensko uro. ki je kazala dve.
Grof se je nenadoma prestrašil.
"To je no-paniotno, draga n*oja, da tako dolgo bediš! Siimona. brž spremi mater spat in pazi zlasti, da se na potu v spalnico ne prehladi. Kje je njen šalj?"
Našel je na stolu topel in lahek #bel ogrinjač, ki ga je imela gospa d'Avron vselej pri roki. ter jo zamotal vanj z ravnotako
Mesto na zlatu
Popotnik, ki gre v Južno-1 višine. Ker je mesto nepresta-afriško Unijo, pride iz Kap-j no ra-slo, dobiček iz zlatonos-stadta v Johannesburg po ne- nih polj pa je privlačil vedno skončno dolgi in utrudljivi po-'nove in nove ljudi, je bilo tre-ti skozi ozenvlje nekdanje svo-:ba že vaičevati s prostorom in bodne države Oranje. V tre- graditi v višino namesto v ši-nutku, ko pride iz monumen- rino, kot je .bil doslej običaj v talnega poslopja nove postaje, Afriki. Ta potreba je povtzro-ga objemajo neštevilni čudni čila neverjetno eprememlbo no-vtisi. Razlika med mirnim,Itranjih četrti. . popolnoma mrtvim ozemljem,! Ko je bilo leta 1933 izdanih po katerem se je vozil, in med za izrednim: teiifpom velikega me- fu sta, ki >e razvija z nevidno na- ta glico, ta razlika je tako velika ni in tafko nepričakovana, da ga pr ka<r dirne. Še močneje deluje ši mesto na obiskovalca, ki je po- t^. znal Johannesburg iz prejšnjih h< časov in ki ga sedaj obišče po kt odrtih ali devetih letih. Brez n< sape opazuje labirint večnad- m stropnih palač, prometno gnečo č< velikega mesta, vse modem«? ul instalacije, samouki ne promet- p< ne signale, tramvaje z dvema ol nadstropjema, brezzvoene elek- st trične onrnibuse in nebroj pri- te vatnih avtomobilov, ki nikjer st i v mestu ne morejo najti pro- st štora za parkiranje.	d
sranljivo kakor nepotrebno previdnostjo. Navajena njegovega negovanja, mu ni branila; še radova a se je. Dasiravno za dvajset k t mlajša od njega, je bila postala njegova žena iz ljubezni, in ta ijnbezen je bila še danes ista kot prvi dan.
Dočim sta se s SiniKono odpravljali, ji je sledil gospod d' Avron z nemirnim pogledom. Nato se je obrnil k Osminu.
Izraz njiju ofbojih se je bil izfpremenil. Velika usta Osmi-nnva so se nabrala v nezadovoljne gutbe, poteze gospoda d'Avrona pa jo za-eučil raliel nemir..
"Torej,*' je Lapregovoril z naglico, "kaj je^še takšnega f Zato m,e pač nisi Obiskal, da prisostvuješ večeru, ki te je dolgočasil do smrti, in radost nad mojo družbo te sama na sebi ne tulore zadrževati do ure, ko se pošteni ljudje podajajo spat."
"Iskati ti* mlorum, kjerkoli te najdem," je dejal Osmin z mračnim gla»oni.i "Gre za resne stvari."
"Oh, o tem ne dvonutft*" jc vzdiihnil gospod d'Avron s potrt » vdanostjo, sedel in si v tolažbo zapalil cigaro.
<ksmiu je bil potegnil iz žepa tisto zoprno malo črno be-Icžnico, o<I katere >c ni ločil niko'i, poiskal neko beU žko in iz-pregovoril:
*4 Pred vsem tvoje menjice. Upniki jih nočejo^obnoviti." d iospod d' Avircn je skomizgnil z ramama. * * Al i ni nič drugega? Plačal jih bom. — Izposodim ri denar j>o l.j odstotkov, niesto ]>o 10, to je vse."
"In potem 1k>š vračali posojilo tako, da si izposodiš .po 30 odstotkov mesto po 15."
"Te pa ni drugega sredstva?" "In to bo trajalo . . ." " Dokler moje zadeve ne IhhIo v redu." Osmin je obupno dvignil roke.
"Kdaj pa prav za prav misliš urediti ~voje zadeve?" "Eli. — Kakor hitro bo mogoče. To ni odvisno od mene. Ljudje mi delajo neverjetne težave. Najmanj šest ali sedem pravd imam. Ne vem, <" mu se vsakdo vselej loteva mene, najmiroljubnejšega bitja na svetu!" ■
Zasmejal se je, a njegova veselost je menda podvojila Osmi novo -lnbo vol jo, ki je povzel z ostrim glasom;:
'"Razlaga je celo enostavna. Ljudje se te lotevajo, ker nikdar in z niko i ur nisi v redu, ker nimaš nikakega spomina, i'ikake previdnosti in nobene razsodosti niti glede opravkov, niti glede ljudi, ker -o kakor v svojo zabavo zapletaš v vse na-pačn« korake in vedno nekoliko verjameš tistim, ki tc varajo, nikdar pa ne popolnoma njim, ki so ti vdani. Napo-led ni-imaš do mene niti zaupanja, ker mi priznavaš stvari šele v <krajnem trenutku takrat, ko je že prekasno, in me še takrat Je zategadelj vprašaš z;' svet, da ga ne izpolniš."
Ta očitanja so morala pasti na prava t a, kajti gospod d'Avron je pokazal toliko nevoljo. kolikoršna je bila spričo njegovega izbornega značaja sploh mogoča.
I*4Ako me zadržuješ tukaj zato, da mi pripoveduješ tak šne prijetnosti . . .*' je izpregovoril nestrpno, k Nenadoma se je pomiril.
Vrata >0 se odprla in Simona je smliknila v salon. ! Gospod d'Avron se je zopet nasmehnil. Smehljal se je, kolikorkrat je gledal svojo hčer..
"Ali še nisi legla spat, Simonka moja?" je vprašal nekoliko presenečen. .
7* največjo preprostostjo ntu je odgovorila: "Pozaibila sem zaliti cvetlice, ki jih hočem prihraniti." "Dete moje, prinesem ti drugih. Kupovati cvetlice, to* je moje veselje!"
Navzlic tej obljubi -i je štela deklLca v dolžnost, da izvrši svoje opravilo. IS karofo v roki je šla drobnih, raldih korakov po sobi naokrog ter obstajala pred košarami, cvetličnimi mizicami in šopki, ki so bili z prikupjivo razsipanostjo nastavljeni vsepovsod. .	; Gospod d'Avron so je bil zopet obmil k Osmjnu: 14'Kaj! ali. še vedno nisva gotova za nocoj?" je rekel ptre-plaišen. videč da zopet bivka po beležnici.
Svečo so dozorevale; pri eni je počila manšeta, in ura je za-donela. . Osmin pa jo bil gluh za te opomine; obsedel je kakor priraščen in nadaljeval:
"Včeraj, dne 3. grudna se je imela rešiti tvoja pravda v Vannes. Kakšne so novice?"
''Bogme. da ni novic, kolikor ven<! Da povem po pravici, uspeh me tako malo vznemirja, da .sent pozabil na cibrok; niti nocojšnje pošte nisem pogledah Kje je neki ta pošta?"
"Na jo. pma," r? dejala Simona, vzela z vogala mize kup pisem in časopisov in ga prinesla očetu.
•"Moja tnala ve za v e stvari," je vzkliknil gospod d'Avron z občudovanjem..	*
' i, {NadfPjeranjt prihodnjih) v
Obisnovalca ne iznenadi toliko amerikanski videz mesta, kolikor izredna brzina njego-vesra razvoja. Pred pol stoletjem je bi!a tu samo puščava, ki ni bi'la ne za poljedelstvo ne za živinorejo. L. 1885 so našli Buri jjoro zlata, in že v decembru naslednjega .leta je bil položen teonlelj danatšnienrti mestu Johannesburgu. Takrat je bilo še sto in sto kilometrov oddaljeno od najbližje železniške oostaje. Toda od tistega časa, ko je predsednik transvalske republike Paul Kiruger oznanil v svet odkritja bogatih zlatih rudnikov, se je pričel pritok kopalcev zlata, trgovcev, pustolovcev in finančnikov, ki so iz Haj-Velta hoteli nanraviti novo Kalifornijo. Ležišča zlata so se odkrivala druga za drugim, IV ve t let po Kru-gerjevi proklamaciji so bila zemljišča plačana no 22.000 an-cfseških funtov. Pa niti ni o-stalo pri tem. Cene so rastle dalje vsako leto. pozneje vsak iiv>sec in vsak dan. Kvadratni meter zemlje v središču mesta stane danes 150 funtov šter-1 in »rov.
(V začetku je bilo kopanje zlata edina gonilna sila v razvoju v e dežele. Brez vsakih tehničnih naprav je bilo leta 1885 izkopanega zlata v vrednosti 10,000 funtov. V 13 letih je proizvodnja narasla na 13 milijonov, leta 1907 na 27 milijonov in preteklega leta na 80 mi ijonov funtov. Približno tri četrt te vsote je ostalo v Južnoafriški Uniji kot dnevni-1 ce. plačo, dividende in investi-| eijjo. Industrija zlata je do-j segla velik napredek lota 1932,' ko jo bi1 a izvršena devaluacija angleškega funta, kar je izzvalo velik narastek v ceni zlata. Južnoafriška Unija je obdržala zlato valuto še eno leto in se je.šela tedaj odločila, da svojo valuto prilagodi ang'leski. Nastal je tak razmah špekula-Hj, kakršnega doslej Johannesburg še ni doživel. Cene parcel so poskočile do neverjetne
za nove zgradbe 9.7 milijonov funtov, so mislili, da je ta vsota izredna. Kajti takrat ni še nihče pričakoval takega napredka mesta Toda v poznejših letih so izdatki za nove wgradtbe še bolj narasli. Prihodnji razvoj Tnesta se danes kar ne more pregledati. Novi nebotičniki se dvigajo v vseh mestnih četrtih. V nekaterih četrtih obstoje danes Še cele uliee nebotičnikov. Največje poslopje je Eskomte House, v obliki zvonika, ki ima 18 nadstropij in je vi-oko 80 m. Ob teh nebotičnikih pa Še vodno stoji veliko hiš z dvema nadstropjema. Te hišice so že davno postale bre<z vrednosti in padajo polagoma pod udarci kladiva, ki delajo prostor za nove nebotičnike. Kmalu ne bo iti sledu o starem Johannes-/burgu, tako da bodo morale ustanove za zaščito starin braniti le zadnje hišice. Te bodo še edine priče časov, ko je bilo freba vsak kos železa za zgraditev prvih naselbin pripeljati več tisoč kilometrov po morju.
•Gost iz Evrope, ki se ne more prilagoditi brzemu razvoju Johannesburga, se spominja, da bi ohranil duševno ravnotežje, nekdaj mrke, gole ravnine Haj-Velta, ki se je pričelo takoj za zadnjimi hišami. A ležišča zlata so ogromna. Nič za to, če se zlato nahaja tako globoko v zemlji. V iskanju zlata so se ljudje že spustili v globino 2000 ni, pa bodo šli gotovo še globlje. Razen tega so našli ze o bogate žile, ki pa jih hranijo kot rezerve za najhujše čase. Vsi prebivalci so ponosni na svoje mesto in jih veseli, da ostane Johannesburg s svojimi 520 tisoč ljudmi še vedno prestolnica Unije in za Kairom in Aleksandrijo tretje največje mesto črnega dela zemlje. Po številu belega prebivalstva pa je celo prvo mesto v Afriki.
Johannesburg nima preteklosti. Njegova zgodovina je sedanjost. V njem živi še danes mnogo ljudi, ki se spominjajo. da je njegov teme-lj se-ftojal le iz šotorov. Ti ljudje so bili priče vsega njegovega razvoja. Temu motu nihče ne more zameriti, da nima tradicije-. Saj nobenemu Evropejcu ta tradicija tudi ni potrebna. On l)o tu nalšel univerzo, krasno knjižnico, celo nftiogo dobrih koneeitov bo lahko slišal. V resnici ga pa prevzaane le mestna atmosfera "Johannesburg je samo borza in nič več." je dejal neki trgovec obiskovalcu, ki ga je vprašal, kako mu je tukaj všeč.
IGledališča? Tu lahko vidite le nekaj diletantskih predstav, ki dosegajo po nun n ju kritičnih obiskovalcev razen pomanjkanja potrebnih sredstev zelo dobro raven. Prebivalstvo očividno raje .hodi v'kino, kjer se z uspehom prikazujejo povprečni ameriški filmi. Zato tu ni kavaren kot v Evropi. Tu ni znano večerno in nočno življenje kot v Evropi ali v Ameriki, razen nekaterih nočnih klubov, v katere hodi le majhno število bogatašev.
IVeba pa je. seveda, takoj naglasiti, da Johannesburg ni merilo za oceno razmer v vsej Uniji. V Johannesbnrgu velikokrat zgodi, da prebudi človeka ponoči podzemeljsko grmenje. Jr.sno se čutijo valoviti potresi, od katerih se trese vsa hiša. Tistemu, ki je to prvič doživel in ki vpraša za vzrok, odgovore domači stanovalci, da je to popolnoma o-bičajen pojav. Potresi nasta-
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1941
Cena 25c
• poštnino vred. KNJIGARNA
"Glas Naroda"
216 West 18th S treat Hew York. N. T.
MITE 7A KI.AV1R Ali H Al M0NIK0
1. SLOVENIAN DANCE
\ ANDA POLKA ____________ -
Z. PO JEZERU
KOLO ______________________ .3
3. BARČ1CA
MLADI K A PETANE _______ J
1 OHIO VALLEY
SYLVIA POLKA ___________
5.	TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ_________ ^
6.	SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ _______ _______ X
7.	DEKLE NA VRTU
OJ, MARIČKA. PEGLJAJ.... X
8.	ŽID ANA MARELA (polka) VESELI BRATCI (mazurka) ^
SPAVAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ ___________ Jit
DEKLE NA VRTU
OJ. MARIČKA. PEGLAJ___?5«
ŽI DANA MARELA (prika) VESELI BRATCI (uvurkm)--- 3r«
IZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, kateriic smo znižali cene:
tmcri&ka slovenska lira, (Ilslmmr) M
Orlovske himne (Vodopivre) ...... M
Slovenski akordi, 22 mefcuiib in
moških zborov (Kari Adami«) .75 Trije mešani zbori (Glasbena Matica) ______________________________________ J«
V pepeinitni noti, kantata za sole,
zbor in orkester. (Sattner).... JS4 Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adami«) ________________ JB9
Ove pesmi, (Prelovee) sa moftki
zbor in solo____________________________.2i
Vaši himni, dvoglasno .................. .2S
tiorski odmevi. (Laharnar), II.
zvezek, rooAki zbori __________ J«
ZA T AM BUR ICE:
N"A GORENJSKEM .TE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Bajnk...............75
Slovenske narodne pe*mi za tamhu-
raški zbor (Bajuk) .............. .75
Bom 6ei na planinee, (Bajnk),
podpnrl _____________________________ M
ZA CITRE: i Poduk za ritre. — 4 zvezki —
(Koieljski) ___________________ 2.—
ZA KLAVIR:
Buri pridejo. — Korafnlea —......2t
fosip Pavčič: NAROD POJE
(za mlade pianiste)
R4 slovanskih narrxIniTt r**«an! za
I	*
klavir lu z besedilom ...... S) Si
PESMARICA GLASBENE MATICE
103 moški zbori, urinlll A. fvrin $1.85 Slovenske narodne pesmi, Janko Žlrovnik
I.	zvezek. 1'Sl (»esnji za tnoSkl
ali Ženski zlmr ............ 1 tj
II.	zve»»k. 77 iiesmi za mo&kl In
, mešani zttor ................i »j
100 narodnih pesmi za moški in
1 mešani zbor, Kmll Adamič ____L—
FANTJE NA VASI. 18 narodnih i ta. moški zbor. Ciril Pregelj.. 6»
»čilo pofiljlte na:
jajo zaradi notranjega vlega-nja zeiiieljskih plahti, ki so razrite v irmožice rudniških rovov. .	i
V teku desetih let je bilo na tem ozemlju izkopanih mnogo milijonov ton zemlje, ki je vsebovala zlato. Danes še brezvred ni ostanki leže okrog kot sive lise in tvorijo brezkončne vence hribov, ki se jasno odražajo v mrki dolini. Zaradi pritiska gora se notranje razpoke tekom časa celijo. Pri tem se javlja votlo grmenje, ki neobveščetiega obiskovalca več krat prestraši.
!Na takem temelju stoji največje mesto Unije. Njegovo gospodarsko življenje je odvisno od zlatonosnih žil, ki se nahajajo pod zemeljsko povrtši-no. Kaj pa se bo zgodilo tistega dne. ko bodo te žile izčrpane ali človek ne bo mogel več do njih? V svojem uradnem govoru je neki minister omenil nevarno-1, ki preti tem rudnikom. Povišanje cene je omogočilo proizvodnjo zlata tudi iz takih rud, iz katerih se prej ni izplačalo. S tem je zagotovljena bodočnost luduikov še za nekaj let. Razen tega so bile najdene še nekatere nove žile. ki se ntzširjajo ve- kilometrov da!eč. V glavnem se zlato koplje na prostoru 60 kilometrov. Po najnovejših proračunih strokovnjakov govorijo, da je produkcija zlata v Južni Afriki zagotovljena še za dve generaciji, ne bodo nastopile kake posebne okoliščine. Johannesburg je v vsakem primeru poln optimizma, morda s pravico. Podedice. ki bi nastale, če bi se rudniki zaprli, se ?»ploh ne morejo pregledati.
Vendar pa se dozdeva, da so mračne fantazije o zapuščenem mestu za nekaj časa Ramo nepo-trobni strahovi, ki naj nikogar ne vznemirjajo. .
ZARADI PRIPRAV ZA ŽE
NITOVANJE JE NASTAL POŽAR.
Iz Tiibovelj poročajo: Pri Zu perlovih poti #»v. Planino — polog kfmcta Jurharja — so v peči veliko kurili, ker so se pripravljali za noroko najstarejšega sina. Hiša je bi'a še po starem preprosto zidana in imela čez podstrešje menda še lesen (liiimik. Zato se je ob tej priliki vse vnelo in opoldne je izbruhnil požar. Ker je bila na podstrešju celo krma, je ogenj kmalu vse zajel. Kar je bilo spodaj v hiši,, so rešili. . Pod streho pa je bila tudi ženska obleka in denar, kar je vse zgorelo. Trboveljski gasilci so bili v najkrajšem času na mestu in so požar zadušili, a na hiši ni bilo kaj več rešiti. Par metrov proč pa je stal Jorharjev s slamo krit kozolec, in vsa sreča je, da je ves čas veter vlekel v nasprotno smer, drugače bi tudi vse Jurharjevo posestvo zgorelo. Zuperlova je bila zavarovana za 15,000 din. Skoda pa je seveda dosti večja.
SAM SI JE ODSEKAL LEVO ROKO, DA BI SE POBOLJŠAL.
VPodgorici si služi svoj 1bor-ni kruh Dušan StankšiČ z raz-naSan.'em. K'jnb temu, da se ni star, ima za seboj že burno
PEVSKIM : ZBOROM ;
POSEBNO PRIPOROČA * MO NASLEDNJE MUZI- 6* KALI JE.	7.
Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ra moški 8. zbor.........................M
Sest narodnih pesmi »m- s
ški zbor ....................M C
ŠEST NARODNIH PESMI za me- L
toni ibor ♦«•••••»•••••••••*••	^
j
Zorko Prelovee—15 SAMOSPEVOV	J
za glas s klavirjem..........1.25
ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLA-	i
VIR ........................L—	n
ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za gtaa in klavir	^
»rane Venturlnl—ŠEST MEŠANIH
IN MOŠKIH EBOROV .......«5 8
I
ferdo Juvanee—Ifc MLADIH LET,
moški zbori .................Jb %
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (mo- ^ ški in mešani) ..............M
_____ _ _ t
Moški zbori
OSKAR DEV: 2 Barčlea; OJ, moj Socel Sov; ] Kam ml, fantje, drer v vaz poj-demo .......................20
OSKAR DEV:
j .Srečno, ljuhca moja; Ko ptičl-
ca na tuje gre; Soči; MoJ očka • *ma konjička dva; Dobiv sem pl-se>nce; Slovo: Je vpihnila luč .40 '
EMIL ADAMIČ:	3
Modra devojka (belokranjska. ..20 i
V bo noč pri p->toci ............20
Jnrjeva .......................25 *
Hodi Micka damo; Kaj druge- I ga hočem: Zdravica .........2« .
VASILIJ MIRK in A. GROBMING: Vetrič; P« gradiDl ...........30
FERDO JUVANEC:	j
Zjutraj.......................&
Slovanska ...................f
PETER JEREB; Pelin roža; VASILIJ MIRK : Podoknli*.........2«
ZORKO PRELOVEC:
Ko so fantje proti vani šli.....2»
Le enkrat Se ................zo j
Slava delu ..................jsn
HR. VOl.ARlC: Roimarln; JOS 1 PAVČIC: Potrkan ples ......J5
Naroči
LJUDSKA KUHARICA
N<*jnovej5a zbirka navodil za Kuhinjo in dom. Cena 50c.
NaroČite pH:
KNJIGARNI • SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
21< WEST Utk STREET NEW YORK, N. Y.
ft
Glas Naroda
99
21« WEST 1Mb STREET
NEW YORK. N. V.
je levo roko. Soda j rtdno o-pravlja >vojo službo kot raz-našalee, vedno se pa boji, da ne bi .-pet zašel na kriva pota.
SIVALKE —
za zelo fine ženske klobuke v svetli delavnici in za dolgo sezono drrbe delo pri:
BERWICK IIATS 54 W. 39th STREKT NEW YORK, X. Y.
1—17. 2S. -JD.
trok revne dekle .je imel žalostno i^ladost. Ko je bil star 15 let. se je zaradi tatvine že seznanil z zaporom, od takrat pa je do nedavnega večino svojega življenja v jeri. Konmj je prišel i7. zapora, je že moral zaradi novih tatvin romati nazaj.
Ko j? bil spot obsojen na ."i let. je v jeoi trdno sklonil, da se bo poboljšal in je svoj sklep tudi držal. Da bi v bodoče nr zaprosil spet kakšnega zločina, se je sam pohabil, odsekal si
Pošljite nam |
$i1
i in mi vam bomo pošiljali j	2 meseca
j "Glas Naroda" j
in prepričani smo, da boste potem I |	stalni naročnik.	j j