V ustavnem osnutku je popolnoma jasno določen razredni značaj oblasti v razmerah samoupravne socialistične demokracije pri nas Iz predavanja predsednika republiške ustavne komisije Sergeja Kraigherja na nedavnem seminarju za predsed- nike in sekretarje občinskih, obalne in mestne konference SZDL Ob opredelitvi položaja de-lovnih ljudi v družbenopolitič-nem sistemu in problematiki temeljnih rešitev tega sistema naj poudarim, da so te ustav-ne rešitve zaradi zagotavljanja enakega družbenopolitičnega položaja delovnega človeka v vseh republikah oziroma avto-nomndh pokrajinah v predlože-nem zveznem osnutku vsebin-sko enake. Zato se pri teh ne bom zadrževal. Opozorim naj le na pomembne spremembe v političnem, posebej pa še v skupščinskem sistemu, ki so posledica doseženih rezultatov in potreb nadaljnjega razvoja samoupravnih socialističnih od-nosov in položaj delavskega razreda in vseh delovnih ljudi v združenem delu. V njih so uresničena idejnopolitična izho-dišča, ki so določena v akcij-skem programu druge konfe-rence ZKJ, v katerem je po stavljena kot posebna naloga to, da se v bližnjih spremem-bah družbenopolitičnega siste-ma zagotovi vodilna vloga de-lavskega razreda in delovnih ljudi v celotnem političnem sa-stemu in tako popolnoma jas-no določi razredni karakter ob-lasti v pogojih samoupravne socialistične demokracije. Mislim, da je prav, da se pred prehodom na obravnava-nje sprememb v političnem si-stemu na kratko zadržim še na specifičnosti krajevne skupno-sti, še prav posebej zato, ker so pri diskusijah okrog položa-ja krajevne skupnosti bile v ustavni diskusiji v delovnih te-lesih prisotne dileme, s kateri-mi se bomo verjetno srečali tu-di v javnd diskusiji. Tako kot v zvezni ustavi tudi tukaj krajevno skupnost uve-ljavljamo kot obvezno samou-pravno skupnost, v katero se morajo občani In delovnl ljudje združiti. To pri nas ni posebna novost, ker imamo krajevne skupnosti v glavnem organizi-rane na celotnem območju re-publike, vendar za celo vrsto re-publik oziroma področij posa-meznih republik ni tako. Poleg tega krajevno skupnost opredeljujemo predvsem kot družbenoekonomski odnos, ki torej kot tak ni vezan na ka-kršnokoli teritorialno omejitev, bodisi v občini bodisi v repub-liških mejah, pa celo v držav-nih mejah. Gre skratka za skupnosti, kjer delovni Ijudje rešujejo ne-katera svoja temeljna vpraša-nja — vsa tista vprašanja svo-jega ždvljenja in dela, ki so po svojem značaju in naravi taka, da jih lahko najučinkovitejše rešujejo sami na področjih, kjer so združeni po mestih pre-bivanja. Na drugi strani opredeljuje-jo krajevno skupnost tudi kot skupnost TOZD oziroma vzpo-stavljamo njeno družbenoeko-nomsko povezavo s tistimi de-lovnimi organizacijami, katerih delavci živijo na področju kra-jevne skupnosti in celo vrsto svojih potreb, od katerih je od-visna njihova družbena produk-tivnost dela in ustvarjanje do-hodka, uresničujejo v tej skup-nosti, čeprav se dejavnost teh organizacij sicer opravlja na področju izven krajevne skup-nosta ali celo izven občine ali republike, vendar so zaradl te-ga občine, v katerih so ti delav-ci zaposleni, ravno tako pa tu-di republike dolžne razvijati to sodelovanje s svojimi sredstvi in z drugimi ukrepi v reševa-nju življenjskih pogojev in po-gojev dela, od katerih je odvis-na družbena produktivnost de-la delavcev, ki so v njih zapo-sleni. In še tretji element: krajevno skupnost opredeljujerao tudi kot skupnost tistih TOZD ali pa delovnih organizacij, katerih družbena fnnkcija je, da zado-voljujejo potrebe občanov v tej krajevni skupnosti ali pa na ob-močju več krajevnih skupnosti. Zato tudi predvidevamo zdru-ževanje krajevnih skupnosti v manjšimi spremembami dolo-čila o izvorih sredstev, s kate-rimi se zagotavlja krajevni skupnosti finančna in material-na osnova za uresničevanje njenih funkcij. To, kar smo mogoče v prvi fazi ustavnih sprememb nekoli-ko pozabili, ko se je v enem de-lu občinskih kadrov in občin pojavilo stališče, da so določi-la ustreznega amandmaja nere-alna, moramo zdaj glede razči-ščevanja odnosov, ki bi se mo-rali vzpostaviti med krajevnimd skupnostmi v okviru občine in krajevnimi skupnostmi z obči-no kot sestavnim delom občin-skega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema ter kot sestavnim delom ob- skupnosti krajevnih skupnosti, tako da bodo občani preko svo-jih organov krajevnih skupno-sti tudi lažje neposrednejše vplivali na razvoj in delo ter zadovoljevanje njihovah potreb od strani teh delovnih organi-zacij, katerih družbena fnnkcija je ravno v tem, da zadovoljuje-jo te tekoče življenjske potre-be delovnih ljudi na njihovem področju. To velja predvsem za široko področje komunalnih dejavno-sti, trgovine na malo, gostinst-va itn. Skratka, tiste dejavno-sti, ki so bistvenega pomena za norraalno življenje občanov, ki so danes v preveliki meri odtu-jene oziroma ločene od vpliva občanov, osamostaljene in se do neke mere tudi v mnogih slučajih zlorabljajo, kar se spreminja v zlorabljanje njiho-vega upravljanja z družbenimi sredstvi v monopolnem in sku-pinskolastndnskem smlslu. Prav zato tudi v poglavju o družbenoekonomskih odnosih povzemamo v celoti z nekoliko čine kot družbenoekanomske skupnostd, hkrati pa tudl med krajevnimi skupnostmi različ-nih občin, na vsak načln dopol-niti, izpopolniti in tudi poiska-ti mogoče še ustreznejše rešit-ve, tako da bi krajevna skup-nost kot ena izmed temeljnih samoupravndh skupnosti našla tudi ustrezno materialno osno-vo v samem procesu družbene reprodukcije, skratka, da bo na ustrezen način zasidrana v celotnem sistemu družbenoeko-nomskih odnosov in še posebej proizvodnih odnosov. V zvezi s tem smo v predlo-ženem osnutku tudi v izgradnji družbenopolitičnega sistema in skupščinskega sistema izhajali dosledno iz načela delegacije in načela, da se morajo delegacije oblikovati pri vseh temeljnih samoupravnih skupnostih in or-ganizacijah. To se pravi, da se v vsaki temeljni organizaciji združenega dela oziroma orga-nizaciji združenega dela, ki opravlja po tej ustavi funkcije temeljnih organizacij združene- ga dela, mora organizirati de-legacija in da se delegacije or-ganrizirajo prav tako pri kra-jevnih skupnostih. Hkrati smo tudi opredelili, da se organizirajo delegacije pri tistih organizacijah delov-nih ljudi in skupnostih delovnih ljudi, kd delajo s sredstvi v za-sebni lastnini, bodisi na po-dročju kmetijstva ali obrtništ-va ali drugih dejavnosti, tako da pridejo tudi njihovi intere-si do izraza v celotnem druž-benopolitdčnem sistemu od ob-čine do republike in federacije. Predloženi osnutek tudi po-drobneje opredeljuje, na kate-rih področjih samoupravne in-teresne skupnosti soodločajo s skupščino drnžbenopolitične skupnosti. Sprejeli smo namreč načelo, ki ga predvideva zvezni osnutek, da se z republiško ustavo določijo samoupravne interesne skupnosta, ki na po-dročju njihovega dela enak<> pravno soodločajo z drugimi zbori v občinski in republiški skupščini o določenih zadevah iz njihovega področja. Izhodišče za oblikovaiije zbo-rov skupščine družbenopolitič-ne skupnostd je torej to, da vsaka delegacija ali več delega-cij temeljnih samoupravnih skupnosti in skupnosti delegi-ra iz svojega sestava delegate v skupščino družbenopolitične skupnosti. V osnutku so določe-ni tudi kriteriji, po katerih de-legaoije temeljnih skupnosti pošiljajo delegate v zbore skup-ščine. Zaradi omejenega števila de-legatov v zborih skupščine ne bo mogoče, da bi vsaka delega-cija temeljne samoupravne or-ganizacije in skupnosti pošiilja-la svoje delegate na zasedanje zborov. To velja še zlasti za skupščino SR Slovenije. Zara-di tega se bodo morale delega-cije povezovati v konference de-legacij, ki bodo ob upoštevanju določenih kriterijev pošiljale delegate v zbore skupščin. Seveda bo to predmet poseb-nega zakona, ki bo moral po-drobnejše opredeliti kniterije za povezovanje delegacij v konfe-rence delegacij kakor tudi sa-mo vlogo in funkcijo delegacij tako pri oblikovanju stališč ka-kor tudi pri dajanju ustreznih navodil oziroma smernic dele-gatom, ki jih bodo te konferen-ce poSiljale v občdnsko oziroma republiško skupščino in njiho-ve zbore. Opozoriti hočem tudi na tem mestu na dilemo, ki se je po-javila že v koordinacijski sku-pini ustavne komisije, pa se bo verjetno pojavila tudi v jasnd diskusiji, ali je namreč ustrez-nejše, da se delegacije povezu-jejo v konlerenco delegaclj in da te izoblikujejo stališča in av-tentične interese tistih podro čij združenega dela, po katerih so interesno, po delovnem pro-cesu aM kako drugače te dele-gacije oziroma temeljne samou-pravne skupnosti In organizaci-je povezane, ali pa da se kot take konference delegacij sma-trajo že ustrezni zbori občin-ske skupščine. Ustavna komisi-ja in pri tem tudi vsa delovna telesa so se postavili na stali-šče, naj ne bd v javno diskusi-jo šli s predlogom za to, da se oblikujejo skupna stališča na zborih skupščin, ker smo zaen- krat v razpravah in proučeva-nju tega problema smatrali, da konference delegacaj kljub vse-mu dajejo vendarle večjo mož-nost za to, da pride neposred-ni interes delovnih skupnosti iz temeljnih samoupravnih skup-nosti in organizacij bolj nepo-sredno dn bolj avtentično do iz-raza in da se tako zagotavlja večja možnost, da se delegaci-je in delegati ne ločijo od sa-moupravne baze oziroma nepo-srednega vpliva samoupravne baze na delo delegacij in dele-gatov, ki jih bodo delegacije iz svoje srede pošiljale v skup-šine. , ^ Seveda pa bo podrobnejse de-16 na zakonu, o katerem sem prej govoril, verjetno pa tudi diskusije v občinah o konkre-tizaciji tega problema v statu-tih občin in drugih ustreznih aktih vezanih na statute, mogo-če pokazalo, da je morda kaka druga rešitev ustreznejša. V tem slučaju bo pač javna di-skusija prispevala svoj delež h končni opredelitvi o tem pro-blemu v predlogu teksta, ki bi ga predložili skupščini kot predlog nove ustave. Sestava skupščin dmžbeno-političnih skupnosti temelji na načelu, da sestavlja skupščino več zborov, ki so sestavljeni iz delegacij s posameznih podro-čij dela. Na ta način smo sku-šali zagotoviti eno od nalog, ki se postavlja pred nas pri na-daljnjem usklajevanju skup-ščinskega sistema in družbeno-političnega sistema s sdstemom družbenoekonomskih samou-pravnih odnosov, kakor smo jih opredelili v poglavju o samou-pravnih družbenoekonomskih odnosih. Tu stojijo pred nami tri kom-pleksne naloge. Na eni strani moramo zagotovitl to, kar sem že deloma omenil, da mora prifci v skupščini do izraza čim-bolj nepopačen, avtentičen in-teres delovnih skupnosti te-meljnih samoupravnih skupno sti in organlzacij. Smatramo, da to rešujemo s temi tako imenovandmi elegat-skimi zbori, ki naj bi se po na-šem mnenju obLikovali po posa-meznih področjih družbenega dela v občinah in tudi v repub-liški skupščini. Za tiste proble-me, ki so skupnd v našem druž-benoekonomskem sistemu in v politiki družbenega in ekonom-skega razvoja na vsem področ-ju družban^a dela, pa se zbi-rajo delegati v posebnem, enot-nem zboru delovnih skupnosti. Problem je, kot sem že ome-nil, vloga konferenc in tu bo — kar še enkrat poudarjam — posebnega pomena delo na sta-tutih občin, ki bodo morali na podlagi zakona določiti krite-rije, kako se združujejo konfe-rence z namenom, da bi dejan-sko prišel neposrednejše do iz-raza avtentični interes teh sa-moupravnih skupnosti in da bi delovne skupnosti temeljnih sa-moupravnih skupnosti imele možnost stalnega nadzora in stalnega vpliiva na delo delega-cij in delegatov. V dosedanjih diskusijah so bile postavljene tudi določene dileme, ki se bodo verjetno po- javile tudd v javni razpravi in ki so deloma prisotne že sedaj NADALJEVANJE NA 4. STRANI NADALJEVANJE S 3. STRANI v občinah; ali en zbor ali pa so poleg enotnega zbora delovnih skupnosti potrebni še zbori po posameznih delovnih področ-jih, tako kot imamo y republi-ški skupščini predvideno za kulturno-prosvetni zbor, za so-cialno-zdravstveni zbor in za go-spodarski zbor. Za občinske skupščine smo predvideli dve možnosti s tem, da smo opozorild, da naj se v tistih občinah, kjer je — poseb-no velja to za mestne občine ¦ oziroma za občine z razvitejšo družbeno ekonomsko struktu-ro — struktura taka, da zahte-va neposrednejše izražanje in-teresov delavcev s posameznih področij družbenega dela, izob-Mkujejo posebni zbori delovnih skupnosti. Kjer pa je situacija drugafr na in se v statut.u občine ugotovi, da ne obstoji taka po-treba, naj se gre na ustanovitev enotnega zbora delovnih skup-nosti, poleg krajevnih skupno sti, ki mora biti prisoten v vsa-ki občinski skupščinl Tudl tu bo potrebna širša ustavna diskusija in nadaljnje proučevanje teh problemov; pri izdelavi statutov občine se bo-do verjetno nakazale definitiv-nejše rešitve. Glede tega so tu-di precejšnje razlike v primer-javi z osnutki ustav drugih re-publik, ker skoraj vse gredo na enoten zbor delovnih skupnosti s tem, da se v okviru enotnega zbora delovnih skupnosti v slu-čaju potrebe lahko izdvojijo delegati s posameznih področij v posebne delegacije. Proučevanje je pokazalo, da bi to pomenilo reduciranje za-stopstva takih področij kot so kultumo-prosvetno in socialno-zdravstveno na zelo majhno število delegatov in s tem na zelo posredno izražanje speci-fičnih interesov. Res pa je, da ustava predvideva, kot je bilo že omenjeno, da se posamezne samoupravne interesne skupno-sti, kot so skupnost otroškega varstva, kultuma skupnost, znanstveno-raziskovalna skup-nost, izobraževalna skupnost in stanovanjska skupnost izobli-kujejo v posamezni. vpraša-njih, ki so v ustavl in statutih posebej določena kot enako-praven zbor in v tem smislu tu-di do neke mere dopolnjujejo slabost, ki bi se pokazala ob ta-ki rešitvi problema zastopanja interesov posameznlh podrpčij združenega dela z izdvajanjem delegacij s teh področij v enot-ni zbor združenega dela. Kot re-čeno, gre za dllemo, argumenti so za in proti in ustavna komi-sija se je s svojimi delovnimi telesi odločila, da pride v jav-no diskusijo s takim predlo-gom. Druga naloga, ki stoji pred nami v zvezi z izpopolnitvijo našega družbenopolitičnega in skupščinskega sistema je, kako zagotoviti, da bo v celotnem delegatskem sistemu v skup-ščinah, ki so zgrajene na dele-gacdjah in kjer bo prihajal ne-posredno do izraza interes de-lavcev v združenem delu iz te-meljnih samoupravnih skup-nosti in organizacij, celoto družbenega razvoja v skladu z uresničevanjem splošnih druž-benoekonomskih in političnih ciljev družbenega ina nacional-nega razvoja, kako zagotoviti kontinuiteto nasproti parcial-nim in trenutnim interesom, kako zagotovitl s tem v zvezi tudl strokovnost in pa uveljav-ljanje znanosti v uresničevanju globalnih ciljev družbenega in političnega razvoja Slovenije kot celote in razvoja posamez-nih družbenih dejavnosti v funkcijah, ki jih morajo izvrši-ti v interesu skladnega razvoja republike kot celote in njenega skladnega vključevanja v raz-voj z drugimi republikami in pokrajinamd Jugoslavije kot celote. Tu se postavlja vprašanje konkretizacije vloge politično izvršnega tel^sa v smislu, kot je nakazano v osnovi, kot obve-zen, kot enoten in skupni dogo-vor v osnutku zvezne ustave in o katerem je zelo izčrpno govo ril tudi tovariš Kardelj v svo-jih razpravah, in zato o tem ne bi širše govoril. Hotel bd opozoriti le na to, da smo temu organu, ki vrši poli-tično izvršne funkcije, dali še nekatere druge funkcije, seveda na podlagi pooblastil, ki jih imamo v zvezni ustavi po skup-nem dogovoru prav zato, da bi se ta njegova funkcija jasnejše izrazila. OpredeliM smo ga iz-recno kot organ, ki mora zago-tavljati celovitost in kontinui-teto družbenega razvoja na podlagi strokovnosti in znano- sti. Določeno je tudi, da lahko v določenih primerih predlaga zborom skupščine družbenopo-litične skupnostd, da odložijo obravnavanje določenega akta, pri čemer smo precizirali tudl poseben postopek in procedu-ro, če ne pride do sporazuma in soglasja glede takega pred-loga med politiko tega organa in pa pristojnimi zborl skup-ščine. Tako koncipiran svet bi lahko v polni meri opravljal tudi funkcijo politično izvršil-nega organa, ki bo zagotavljal sintezo kratkoročnih in dolgo-ročnih ter posamičnih in skup-nih interesov delavskega razre-da in delovnih ljudi v celoto. V drugih rešitvah, ki jih pred-videvamo v našem osnutku, se postavlja problem, kako zago toviti osnovni politični kurs v" našem razvoju in jasnejše opre-deliti odgavornosti v celotnem spletu vseh faktorjev, ki deluje-jo v našem družbenopolitičnem življenju, kar se kaže zlasti v zvezi z opredelitvijo funkcije družbenopolitičnih organizaeij. Ta osnovna opredelitev je dana že v načelih ustave, o katerih sem prej govoril. Pri tem še po-sebej insistiramo na vlogi Soci- alistične zveze, ker nam celotna praksa v našem zgodovinskem razvoju kaže, da so Zveza ko-munistov kakor vse subjektivne sile bile toliko močnejše, koli-kor bolj so si znale neposred-nejše, ravno s svojim delom v Socialistični zvezi, v njenah or-ganizacijah in forumih zagoto-viti podporo najširših množic članstva Socialistične zveze in delovnih ljudi za stalrišča. Hkrati pa je bilo možno tudi oceniti ali so ta njihova stali-šča bila v organizacijah Socia-listične zveze deležna pravega preizkusa njihove realnosti in ustreznostd, pa tudi prvih na-potkov, metod, oblik, strategi-je in taktike, ki jo je treba za-vzeti za to, da se določen kurs v družbenopolitičnem sistemu in v praksi najSirših množic de-lovnih Ijudi tudl uveljavi. Prav zato tudi na več mestih jasnej-še opredeljujemo in zadolžuje-mo Socialistično zvezo za posa-mezne njene funkcije. Hkrati smo tudi določnejši v zahtevah glede vloge sindikatov in njihove odgovomosti za ustrezen razvoj in mobilizacijo subjektivnega faktorja v celot-nem sistemu družbenoekonom-skih odnosov v smislu uveljav- ljanja položaja delavca v skla-du s pravdcami, kl mu po tej ustavi gredo. Skratka smatra-mo, da bi tako zaokroženo de-lovanje politično izvršilnega sveta skupaj z delom družbenih organizacij zagotovilo tisto po-litično trdnost v celotnem si-stemu, zgrajenemu na samou-pravnih družbenoekonomskih odnosih in na delegatskem raz-merju, ki bo s svoje strani tu-di največja garancija, da bo ta delegatski sistem v polni meri z vso lastno logiko, pristojnost-jo in nepotvorenostjo zaživel in v celoti deloval in tako tudi dal pečat celotnernu našemu drnž-benopolitičnemu življenju in vsem organom samoupravlja-nja in organom oblastd tako v občini kot v temeljnd družbe-nopolitični skupnosti kakor tu-di v republiki in federaciji. Prav zaradi tega tudi občlno apredeljujemo bolj izrazitoka-kor v osnutkih nekaterih dru-gih republik kat samoupra-Fso skupnost s celotnim spletom samoupravnih odnosov, v kate-rih delovni ljudje neposredno rešujejo probleme svojega živ-ljenja in dela, in tudi kot te-meljno druzbenapolitic.no skup-nost.