81 JftvilRo. • Dninam v Mfeljo iS. aprila HZ3. Uto L01. Izhaja vsak dan popoldne, iintitil aadalja la praaalka. Inserati s do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 peti t vrst i 1 D 50 p, večji Inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženltne ponudbe beseia 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov na) se priloži znamka za odgovor. rJptavnUtvo „Slov. Naroda4' ta ^Narodna tiskara a*1 Saa flora oUea it 5, pritlično. — Telefon *t. 304. Uredaiatvo „Slov. Naroda^ Knafiova aUoa it I, L nadstropje Telefon stav. 34. Doalas saroloma lo podpisane ta zadostno frankovane. ■■aap- Rofcoadaov sa na vrata. -«J8 ■aaf Posamezne Številke: V v Jugoslaviji vse dni po Din V— v Inozemstvu navadne dni Oln 1, nedelje Din 1*23 Poitnina platana v gotovini. „Slovenski Narod" velja: v" JngosIaT?]r" t LJubljani | po pošti V Inozemstvo Din 120-— Din 144*— Din 216*— BO- . 72 — . 108- - SO*— 36 — . 54- • 10*- . 12— . is— Pri morebitnem povišanju se Ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno ŠLMF"" P° nakaznici' Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Ivan Mennoija, bivši poslanec: VSI NA BRANIK DRŽAVE! Stara narodna skupščina je bila razpuščena v trenotku, ko bi morala sprejeti in rešiti uradniško pragmatiko in invalidski zakon. Kdor pazno motri razvoj političnih dogodkov in uvažuje, da nobena država ne more uspevati brez dobrega uradništva, ve, da je rešitev uradniškega vprašanja za našo državo žlv-Ijenske važnosti Gmotno stanje državnih uslužbencev je danes tako neznosno, tako obupno, da se ni Čuditi, da so se tudi med uradništvom, ki je bilo do-sedaj in mora biti tudi v bodoče steber države, jele širiti ideje, ki so državi škodljive, ako ne naravnost nevarne. V eminentno državnem interesu je torej, da se čim najpreje temeljito in vsestransko uredi uradniško vprašanje in se zasigurajo državnim uslužbencem vseh strok takšni službeni prejemki, da se bodo lahko z vsemi svojimi silami posvečali svojemu poklicu ,ne da bi jih pri tem, kakor je to sedaj, morile skrbi za vsakdanji kruh in za svoj obstanek. Takisto je treba rešiti i invalidsko vprašanje in celo vrsto drugih zakonov, ki niso nič manjše važnosti za državo kakor uradniški in invalidski problemu V zvezi s temi nujnimi zadevami, ki čakajo Čim najprejšnje rešitve, pa nastaja takoj vprašanje, od kod dobiti potrebne denarna sredstva, da se oživotvori vse ono, kar smo zgoraj navedli? Treba bo torej skrbeti za nove vire državnih dohodkov. Predvsem bo treba zjednaČiti davke po vsi državi. S tem se bodo sicer znatno povišali državni prejemki, vendar pa dvomimo, da bi zadostovali za pokritje vseh potrebščin. Treba bo vsekakor poleg izenačenja davkov skrbeti še za nove vire dohodkov s tem, da se uvedo novi davki Nova skupščina bo to laglje storila, kakor stari parlament, kjer so poslanci Že računali s skorajšnjim razpustom in zato niso hoteli tik pred novimi volitvami spravljati z novimi davki v slabo voljo svojih volilcev. So pač tudi pri nas, kakor povsodi pri politikih, v prvi vrst! merodajni egoistični in strankarski ozi-ri, ne pa državni interesi Invalidskega vprašanja smo se že dotaknili. Država mora skrbeti za Invalide, to je tiste ljudi, ki so radi ran In bolezni, dobljenih v vojni, nesposobni za vsako delo in se sami ne morejo preživljati. Za take naj država, t. j. ce-lokupnost brezpogojno skrbi. Napačno pa bi bilo, ako bi država podpirala takšne, ki si še lahko sami služijo kruh s svojim delom, ali pa so sicer gmotno tako dobro situirani, da jim ni treba skrbeti za svoj vsakdanji kruh. Država ni kralj, niso ministri ali poslanci, država je ljudstvo, država smo mi sami Država je, rekel bi, velika, ogromna družina. Kakor je družina moralno vezana, da skrbi za vse svoje člane, ako so bolni, prav tako mora tudi država skrbeti za tiste svoje člane, ki si radi bolezni in telesne nesposobnosti ne morejo z delom prislužiti kruha, ki je potreben za Življenje. Ostanimo pri prispodobi z družino: Kakor uspeva rodbina v gmotnem ozira samo, ako dobro in trezno gospodari prav tako je tudi za državo življenske važnosti, da ima svoje gospodarstvo, to je svojo upravo v najlepšem redu. Uprava pa dobro funkcijonira le, ako so ji na čelu možje, ki se zavedajo svojih dolžnosti, ki imajo potrebne državniške sposobnosti in tudi dovolj jeklene volje, da izvedo to, kar se jim zdi potrebno in koristno za državo. Teh državnikov ne smejo nikdar voditi kakšni zasebni, stanovski in strankarski oziri, njim mora biti zvezda vodnica v njihovem dejanju in ne-hanju samo interes skupnosti, blagor celote in korist celokupne države. Takšnih državnikov je malo, pri nas manj, kakor kje drugje. Zato so tudi pri nas razmere tako žalostne. Te razmere moramo skušati izboljšati, jih ozdraviti V to svrho se je nam treba lotiti pametnega gospodarstva v vseh panogah našega državnega življenja. Predvsem moramo skrbeti za aktivno bilanco v naši izvozni in uvozni trgovini Prvf korak k temu bodi stroga kontrola nad uvozom. Blago, ki ga ne potrebujemo, naj se ne uvaža. Drugi korak bodi skrb za ustvaritev domače industrije, ki naj dviga bogate zemeljske zaklade, ki so nakopičeni zlasti v Bosni in v Dalmaciji. Vsi ti zakladi naj se izrabljajo in podelujejo doma. Poljedelca je treba prepričati, da si lahko preskrbi stalen vir lepih dohodkov, ako prideluje surovine za tekstilno in sladkorno industrijo. Ustvariti v državi cvetočo industrijo je seveda težka, vendar pa ni nemogoča stvar. Nimamo sicer posam-nih kapitalistov, ki bi razpolagali z velikimi denarnimi sredstvi, imamo pa dovolj močnih In podjetnih delniških družb, ki bi, zasnovane na široki podlagi, lahko snovale potrebna industrijska podjetja, pri katerih bi lahko prišli na svoj račun tako država, kakor naši kmetje, predvsem pa naši delavci. Vse to bi se dalo izvesti ako bi bile na krmilu jake osebnosti, v državni politiki pa bi imeli vplivno in odločujočo besedo možje, katerim bi bil blagor drŽave nadvse, strankarski in lastni interesi pa postranska stvar. Toda takšnih mož nimamo in zaman se oziramo naokrog, da bi našli v naših vrstah kakega Mussolinija ali dr. Beneša. V naši državni politiki zaenkrat igrajo glavno vijolino Radić, Korošec in Spaho, katerim je blagor države hekuba, osebni in strankarski interesi pa vse. Zato tudi gre vse rakovo pot. Ce ne ustavimo tega plazu, ki drči navzdol in ogroža naš državni organizem, je nevarnost, da ta plaz pokoplje pod sabo tudi državo. Toda v to Je treba velikega, morda naravnost prevratnega Čina. Ako ne bo Šlo od zgoraj, bo treba poskusiti od spodaj. Od spodaj navzgor smo hoteli to akcijo izvesti z zemljoradniškim pokretom. Ako bi nam ne bil Radić s svojo brezumno politiko skočil v hrbet, bi morda izvedli vsaj del tega načrta. Toda Radič je zajadral v močvirje separatistične politike in je s svojim demagoškim nastopom povzroči!, da je za nedogleden čas potisnjena v ozadje ona ureditev države, ki smo si jo zamislili poborniki zemljoradniškega pokreta. S svojimi načrti in s svojo potfko smo torej zaenkrat propadli Vkljub temu pa hočemo biti dobri državljani, zvesti služabniki državne misli, zato hočemo posvetit;.* vse svoje sile veliki nalogi, da se naša država nredi, da se na znotraj konsolidira in postane mogočen faktor v mednarodnem koncertu. Pri zadnjih volitvah so ljudske množice, zavedene po demagoških geslih, zdrknile v plemenski separatizem. Ako bi nam ne bil blagor države in našega naroda pri srcu, bi si želeli, naj bi prešla vsa oblast na Hrvatskem v roke Radiću, vsa oblast v Sloveniji pa v roke Korošcu. Naj bi Radić in Korošec ustvarila vsak svojo liliputanske republiko. Že v nekaj mesecih bi se zapeljanim ljudskim množicam odprle oči, ker bi videle, da sta jima Radić in Korošec pripravila s svojimi demagoškim! gesli pravi pekel na zemlji. Ker pa ne moremo riskirati takšnih eksperimentov, ki bi pokopali pod sabo ne samo državo, marveč tudi narod sam, zato moramo zastaviti vse svoje sile, da obvarujemo državo pred takšnimi pretresljajl, narod pa pred takšno katastrofo. Pot, po kateri moramo hoditi, ako hočemo državo in narod očuvati pred katastrofo, je nam jasno začrtana. Vsi, ki ljubimo to državo, vsi ki hO" čemo, da se ta državni organizem razvije v krepak mednaroden faktor, vsi v eno bojno falango/ Vse stranke, vse organizacije, ki jim je blagor tn bodočnost države najvišji zakon, se naj zlijejo in strnejo v eno mogočno bojno vrsto ter stopijo združene v nove volitve. V teh novih volitvah pa mora zmagati državo potrjujoča, nc zanikajoča ideja/ Stvar poslancev, ki izidejo iz teh volitev, pa bo. da si za voditelja tega novega, državo vzdržujočega, v resnici narodnega pokreta poiščejo jngoslo-venskega Mussolinija! Majniška deklaracija. O »majniški deklaraciji« razpravljajo v dveh člankih »Jutranje Novosti«. Ne na posebno srečen način. Napram historičnim dogodkom — in to je bila majniška deklaracija — se ne smemo postavljali na visoki piedestal, ako jih hočemo kritično premotriti. Cisto drugačni izgledajo v očeh zanamcev, nego v mišljenju sodobnikov. Ni treba ravno desetletij, da dobi zgodovinski dogodek Čisto drugo lice, nego ga je imel ob svojem postanku. Povestnica nam je v zadnjih letih nudila tolike izpremembe, živimo tako naglo historično življenje, da zadošča že nekaj let, da se nam kažejo dogodki v drugačni, nego v resnični podobi Ako torej hočemo ostati zvesti resnici in hočemo biti pravični, se moramo predvsem vživeti v milieu, ko Je bil nastal kritični dogodek in moramo točno preiskati vse tedanje njegove vzroke. Brez olepševanja, brez grdenja, pa tudi brez najmanjše fantazije. Samo na ta način ostanemo pri resnici, ki mora biti temelj zgodovini inače je le-ta popačena potvorba brez vrednosti in cene. Naš list se je že mnogo pečal z majniško deklaracijo, a to takrat, ko smo stali pod nje neposrednim vtisom in ko smo bili v položaju, da isto lahko kritično presodimo, ne da bi se nam bilo moglo očitati, da smo napisali kako netočnost. Člankar v »Jutr. Novostih« gre predvsem s te napačne premise, da je bilo ob času majniške deklaracije spomladi I. 1917 že gotovo, da zmaga antan-ta in da ji podležejo centralne sile. Še dolgo ne. Nasprotno, ta gotovost je bila zelo problematična. Samo proučite tedanja situacijska poročila prav na strani antante. Pri tem prihaja v poštev še ena valna okolnost: separatni mir z Avstrijo, ki je bil prav blizu svoji izvršitvi in ki bi bil takrat Avstriji nudil največje ugodnosti, samo da bi se ločila od Nemčije. Pravilna orijentacija je bila torej pač na strani nas nemnogih naci-jonalistov, — a še tu je bila Želja mati tvojih misli, — ne pa na strani široke množice. Zategadelj ima Člankar prav, ko pravi, da je deklaracija plod kompro- misa. Kakšen je bil takrat položaj v dunajskem parlamentu pri jugoslovenski delegaciji? Veliko večino je tvoril slovensko - hrvatski klub s svojim klerikalnim jedrom. Kako je bil ta in ž njim vse ljudstvo, ki je stalo pod njegovo desetletno vzgojo, usmerjeno, je znano. Popolnoma v avstrijskem duhu, v najboljšem slučaju na temelju trialističncga programa Franca Ferdinanda, pa sevc zvesto udano svojemu katoliškemu monarhu in njegovi rodbini. Zunaj tega kluba stoječi poslanci, med njimi dva Srba, radlkalno-nacijonalistično in pro-tiavstrijsko orijentirani, so si bili popolnoma na Jasnem glede položaja. Nika-kega dvoma ni, da bi bila deklaracija izgledala drugačna, ako bi jo oni narekovali. Gotovo pa je tudi da bi se ji v tem slučaju ne pridružil slovensko-hr-vatski klub. V tem slučaju pa bi deklaracija, ki bi ne bila podana od vseK jugoslovenskih poslancev, izgubila svoj učinek. Treba se je bilo torej zediniti na formulo, ki bi ne odbila večine, ki pa bi nacionalistični manjšini dala možnost In priliko, da jo uporablja kot najuspešnejše sredstvo za izrevolucijonira-nje in končno preokrenitev mas. Se v višji meri pa naj bi izpolnila svojo nalogo napram zunanjemu svetu, ki bi mu jasno pokazala, da je dobila antanta neprecenljivo pomoč v notranjosti monarhije. In res je, da od tedaj dalje pričenja sabotiranje in razkroj v notranjem njenem organizmu. Pod masko deklaracije so šli poslanci med ljudstvo ter tam na znamenitih shodih pričeli svoje razkrojevalno delo. V dunajskem parlamentu se je vršilo to delo povsem sistematično. Dunajska vlada je kmalu spoznala, ne toliko pomen, kakor namen deklaracije. Prepovedala je shode ter jih razganjala z žandarmerijo. Bilo je že prepozno. Mišljenje in čustvovanje naroda je bilo povsem na naši strani. Mogli smo mu govoriti čisto odkrito, za kaj gre ter ga pripravljati na trenutek osvobojenja. Nobena sila ne bi mogla več ustaviti plazu, ki ga je bila izprožiia baš majniška deklaracija. Ob sestavi deklaracije seveda se še ni smelo z barvo na dan, ker bi se A. E. VV. Mason: 58 KLIC NA POMOČ. Romali. »Ali smo vsi pripravljeni? Ali ste prijeli levo roko gospe Dauvrav, Helena?« »Da, madarhe,« je odgovorila služkinja. »In jaz imam njeno desno roko. Dajte ml svojo in tako smo v krogu okoli mize.« Celija si je v svojih mislih predstavljala, kako sedijo okoli mize; gospa Dauvrav je med obema ženskama, ki jo trdno držita. Sama pa ni mogla klicati na pomoč, ni mogla niti mišice zgenitl, da si pomaga. Wethermill je šel brezslišno k oknu, zaprl lesene oknice in pritrdil zapahe. Da, Helena Vaucruier je bila soudeležena pri zaroti. Zapahi in tečaji ne bi bili delovali tako brezhibno, če ne bi bila ona tega prej uredila. In spet je bila tema v prostoru mesto polmraka. V tem trenotku pa je lahen pih zavel čez Celijino čelo in vedela je, da je mož odgrnil zastor in zlezel v salon. Celija je čutila, kako ji glava pada na rame. Bila je bolna od strahu in groze. Njen ljubimec je bil tudi soudeležen, ljubimec, ki ga je tako zelo čislala, radi katerega je sama sebi toliko očitala. Bil je v zvezi z A delo Rossignol in Heleno Vauquier. Njo, Celijo, je pa uporabil kof orodje za svoj zločin. Vse njihove skupne ure v vili des Fleurs — so se končale v tej noči Krt je šumela v nienih ušesih in tolkla v žilah njenih senc. Pred njenimi očmi se je vrtela tema in mešala z ognjem. Hotela je pasti, pa ni mogla. Nato se je pa čul v temi tamburin. To noč bi morala biti seansa in seansa se je začela. V strašni neggtovosti je čula glas gospe Dauvray. Poglavje XIX. Helenina razlaga. Kri ji je zledenela, ko je začula glas. Gospa Dauvray je govorila šepetajoče, a s spoštovanjem: »Prikazen je v sobi« Strašno je bilo Celi ji, da govori uboga ženska z istimi besedami, katere jih je sama naučila. »Hočem jo ogovoriti,« je dejala gospa Dauvray In nato je malo dvignila svoj glas in vprašala: »Kdo si ti, ki prihajaš k nam iz sveta duhov?« Odgovora ni bilo, toda ves čas je Celija vedela, da je Wethermill tiho stopal po parketu proti glasu, ki je govoril te navadne besede s tako slovesnostjo. »Odgovori!« je dejala. V naslednjem trenotku pa je od navdušenja rezko zakričala: »Prsti se dotikajo mojega čela — sedaj se dotikajo mojih lic — sedaj se dotikajo mojega grla!« Nato pa je glas prenehal. Toda začni se je kratek, zadušen zvok ?n strašno brcanje in teptanje z nogami po tleh, naravnost strašen ro-oot. Umorili so jo — umorili staro ženico v temi. č*sto tiho in met^čno. Dokle se ie Hivie zvijalo in vleklo za steber kot ujeta žival- Toda vozli so jo držali in šal jo je dušii Teptanje je postajalo krčevito, vmes so bili presledki, nato je pa popolnoma prenehalo. Neki glas je začel govoriti — moški glas — Wethermillov. Toda Celija ga nikoli ne bi bila spoznala, tako rezko in strašno je zvenel. »To je strašno,« je dejal in njegov glas je naenkrat postal hreščeč. »Pst!« je dejala Helena Vauquier ostro. »Kaj pa je?« »Padla je name — z vso svojo težo. 0!« Vi se je bojite!« »Da, da!« In v temi je WethermilIov glas jadno vzdihovaL »Da, sedaj se je bojim!« Helena Vauquier mu je odvrnila zaniče-valno. Govorila je glasno in čisto brezobzirno. Človek bi mislil, da se ni pripetilo nič važnega. »Privila bom luč,« je dejala. In skozi zareze v zavesi je zasijala svetla luč. Celija je čula glasen ropot na mizi in nato isti zvok, samo malo bolj tih je bil. Kot soremljevanje se je čulo razburjeno sopenje moža, ki so ea tu in tam pretrgali vzdihi. Oropali so gospo Darrvray biserne ovratne verižice, zapestnic in prstanov. Celija je imela nenadoma nenrijetno vf-riio debele roke stare žene. ki ie bila polna briljantov. Žvenket ključev je sledit. »To ie vse,« ie dejala Helena Vauonfer, kakor H bila pravkar obrnila žene stare obleke. Nekaj te*ke°-n in trdeea je nacflo z votlim treskom na fh*. Cul se je ženski nasmeh. In spet je bila to Helena Vauquier. »Kateri ključ je od safea?« je vprašala Adela. In Helena Vauquier je odgovorila: »Tale.« Celija je cula, kako se je nekdo z vso težo vrgel na stol. Bil je Wethermill. Pokril si je obraz z rokami. Helena je stopila k njemu, mu položila roko na ramo in ga stresla. »Idite in vzemite dragulje iz safea,« je dejala s surovo prijaznostjo. »Obljubili ste mi, da boste dekletu zavezali oči,« je zavpil hripavo. Helena Vauquier se je smejala. »Res?« je rekla. »Dobro, čemu pač?« »Ni bilo treba, da bi bila--« In nenadoma je prnehal. »Ne? Kaj pa medve — Adela in jaz? Gotovo je vedela, da sva tukaj. Idite in vzemite dragulje. V času, ko vas ne bo tu, bova medve uredili tole punčko tukaj.« Pokazala je v smeri oboka: njen glas je bil zaničljiv. Wethermill je stopal po sobi kot pijan in držal ključ s tresočimi se prsti. Celija je slišala, kako je odklenil in zabil vrata. Wc-thermill je odšel gor po stopnjicah. Celija se je naslonila nazaj in srce ji je bilo od strahu. Urediti! Sedaj je prišla vrsta na njo. »Urediti« jo hočejo. Ni dvoma, kak temen pomen vsebuje ta nedolžna beseda. Kratki, zadušeni zvok, strašno teptanje nog po tleh ji je še zvenelo po ušesih. In trajalo je tako dolgo — tako strašansko dolgo! Ibilo lahko vse pokvarilo. Parlament Je M sicer sklican, a ni dosti manjkalo, da so poslance zopet poslali domov ter jim na ta način vezali roke In noge. Z barvo na dan se tudi ni moglo zaradi klerikalne večine v snujocem se Jugoslovanskem klubu, ki bi kake radikalne formule čisto gotovo ne prenesla. Gotovi člani tega kluba niti slutiti niso smeli, kam meri vsa akcija. Saj so njihovi govorniki Še par mesecev pred prevratom proslavljali Avstrijo ter podčrtava!! udanost slovenskega ljudstva in junaštva njegovih vojakov. Resnici na ljubo je ugotoviti, da dr. Korošca ni bilo med njimi, njemu se je tedaj lahko popolnoma zaupalo. Drugi zopet so govorili — tako negotov je bil Se položaj — da ne smemo stavljati vsega na eno karto, namreč na morebitno zmago an-tsmte. Ako se je torej hotelo vse jugo-slovenske poslance pridobiti za enotno formulo, in tak enoten proti lastni vladi demonstrativen nastop so pričakovali zlasti tam — zunaj, tedaj se je moralo sestaviti besedilo, ki je prijalo večini, ustrezalo pa intencijam one manjšine, ki je bila točno poučena o stvari ter je vedela za prave namene. Še več, manjšina se je morala celo toliko zatajiti, da niti ni bilo videza, kakor da inicijativa izhaja iz njene sredine, kajti že to je bil povod za onemogočenje enotnega postopanja. Odstavek b hrvatskem državnem pravu je pripisati istotako tedanjemu razpoloženju večine kluba. SLS je ta- krat (letala odločno slovensko - hrvatsko" politiko — brez Srbov — ter videla uresničenje svojega političnega Ideala v trializmu na temelju hrvatskega državnega prava. V ta ideal so bili zaverovani tudi nekateri Hrvati pravaži, tako da je eden Izmed njih, dr. Tres!Ć - Pavi-čič, kakor smo nekoč že ugotovili celo odrekel podpis na deklaracija ako bi ne bilo v njej tega odstavka. To pa ni motilo dragih, da ne bi podpisali, zlasti ne obeh srbskih poslancev. Saj so dobro vedeli, katerim daljnim ciljem naj služi konstatacija, da so se v dunajskem parlamentu ob najbolj kritičnem trenutku za centralne sile v najskrajnejšo opozicijo proti vladi ta njenim vojnim ciljem združĐl poslanci vseh treh plemen jugoslovenskih. Majniška deklaracija Je bila forejf po svojem bistvu brez kakega konstitutivnega pomena. Razen če vidimo ta pomen v tem, da se je prvič naglašalo narodno edinstvo vseh treh jugoslovenskih plemen. Vse drugo je služilo samo maskiranju njenega resničnega namena, ki ga je tudi — kakor se je na sijajen način izkazalo — v polni meri izpolnila. Le čitajte antantino časopisje iz one dobe. Majniška deklaracija ni bila, kakor smo že svojčas ugotovili, nič več in nič manj nego odlična taktična poteza, ki je izborno služila svojemu namenu. Ne smemo je podcenjevati v vrsti činjenic, ki so približale narod njegovemu osvobojen ju. stinkte nasprotujočih gmotnih interesov, se mora ubiti Na severni narodni meji vlada sedaj po volitvah poparjenost Dravinjski ral se Se z večjo silo zasanja v obubožano mestno prebivalstvo, predvsem v nesrečno tiradni-štvo. Demagogi se pa smejejo. Odnesli so zmago, njte se dobro godi. Kaj zato, ako jih sedaj kolnejo mariborski meščanski pristali, ki so pričakovali od njihovih sladkih obljub odrešenje In novo dobo. Politične vesti APEL 12 ČEŠKOSLOVAŠKE. Danes, ko vlacla' povsod! ostra gospodarska kriza, danes, ko je Slovanstvo z izločen jem Rusije izločeno od sodelovanja v svetovni politiki, je najnujnejša potreba, da bi se vsi Slovani brez razlike na stranke in prepričanja združili, da znova dvignejo Slovanstvo na ono mesto, ki mu pripada na svetovnem poprišču. Rnsija je začasno razkosana in razbita, zato sta poklicani na njeno mesto Češkoslovaška in bratska Jugoslavija kot edino sposobni, da vodita slovansko politiko. Češkoslovaška nima sedaj takšnih' notranjih borb, kakor Jugoslavija. V |teh časih, ko je treba zbirati vse razpoložljive sile in jih koncentrirati v močilo in strnjeno falango, pa prihaja g. Ra-vdić s svojo zahtevo po — republiki. Pričel je borbo za stvar, ki je v sedanjih razmerah postranskega pomena. Ozrimo se na Anglijo: tam vlada kralj, v resnici za vladata obe zbornici, vendar pa Angiičanora ni ležeče na tem, Icako obliko ima država, marveč na tem, da bi cvetela trgovina in da bi bila bogata In srečna domovina in ž njo njeni prebivalci. Vprašamo' vas naravnost, ali nimate vi Jugosloveni nekaj podobnega? Ali ni vaš dobri kralj Aleksander Irri vaše krvi, ali ni izpostavljal svoje življenje v vojni za svobodo Srbije, za svobodo Jugoslavije? Zakaj nastopa torej danes Radič z idejo republike? Poznam g. Radića iz Prage; vzlju-iffl sem ga ob njegovem govoru meseca rnaja 1918. na Vaclavskem namesti v Pragi, ko je težko obdolževal in junaško napadal Avstrijo; spominjam se ga, &a je oznanjal Češko - jugoslovensko jvzajemnost ter že takrat pri nas govoril p Jugoslovenih kot zavezniškem narodu . In VzpriČo njegovega genfJemensrVa še nadejam, da bo deloval z vsemi silami na to, da se konsolidirajo razmere v Jugoslaviji, ter postopal v vseh vprašanjih, ki se tičejo naroda SHS, v V Pragi, 11. aprila. sporazumu ti v soglasju z g. ministrskim predsednikom Pašićem, o čegar državniški modrosti, prevdarnosti in poštenem delu je pri nas prepričan vsak Čehoslovak. Zato kličem g. Radiću: »G. poslanec Radič, pojdite v n&> rodno skupščino, delujte za obnovo raz-oranih razmer in napravite s tem prvi korak k uresničenja sanj, ki jih nosi v duši vsak prepričan Slovan. Jugoslavija, ojačena v svojih 'temeljih, prevzame skupno s Češkoslovaško v svoje roke vodstvo vsega Stovanstva. Obe državi privedeta nato Slovanstvo na mesto, ki mu pripada v svetovni politiki. Ako podate svojo desnico k spo-razumu in spravi, boste zmagovalec, nikdar pa ne poraženec in z zlatimi črkami bo v zgodovini stovanstva zapisano Vaše ime! Mi Čehoslovaki bomo ponosni na to, da je prišel ob veljavo stari pregovor, ki govori o večni slovanski neslogi, in naša prsa bo navdalo prepričanje, da zasinejo lepši in boljši časi za vse Slovane. Težko pogrešamo mi in vi kot svojo zaščltnico in svoje zavetišče Rusijo, strto po boljševizmu, ako pa bomo sedaj Čehoslovaki In Jugosloveni nastopali kot nositelji slovanske politike, zažari v doglednem Času Slovanstvu, o tem smo uverjeni, svetlejša zvezda bodočnosti! Zaklinjam in rotim vas, gospod po* I stanec Radič, ne delajte še nadatjnih j težkoč, marveč nastopite, kakor se spo- j dobi narodnemu borcu, v narodni skup- j ščinif Že Vas zrem na potu v Beograd tutacijo imenuje »Preporod« pogajanja kako podajate roko v spravo. Verjemite j radikalov z revizijonističnim blokom. =ss Demokrati in sporazum a Hr» vati. Po poročilih iz Beograda sta v demokratskem klubu dve struji: ena za sporazum s Hrvati, druga za dikta* turo. Za diktaturo se izraža Pribičević z nekaterimi svojimi pristaši, za spo* razum pa Davidovićeva skupina. Davi« dovićeva skupina pa je principijelno proti diktaturi zato, ker je mnenja, da bi diktatura samo povečala ob* stoječi kaos v državi in silno poostrila spor med Srbi in Hrvati. Diktatura bi bila umestna v slučaju, ako bi bilo tre« ba odstraniti kak malenkosten pokret nezadovoljstva, ki nima globokih ko* renin v narodnih masah. Hrvatsko ne* zadovoljstvo pa ima svoje korenine globoko v hrvatski psihi. Borba med Srbi in Hrvati ni borba med dvema nacionalizmoma, kakor to nekateri dokazujejo, vendar pa je zelo dična takšni borbi. Ako bi tudi bila diktatura edino na mestu, vendar bi jo v današ* njih razmerah i! o težko izvesti, ker nimamo za to sposobnih mož. Davi do« viceva skupina se zavzema za to, da se hrvatsko vprašanje reši s sporazumom, vendar pa je mnenja, da čas za to še nI ugoden. Mnenja je, da bi bilo najbolje, ako bi so sklenila nova koalicija med radikali ha demo« krati katere glavna naloge bi naj bila skleniti spravo in sporazum s Hrvati Ta koalicija bi seveda morala sloneti na popolnoma drugih temeljih kakor stara. Ne smela bi biti več Paši&Pribičevićeva, marveč Pašić« Davidovićeva koalicija. — Kakor je položaj sedaj, je težko verjetno, da bi prišlo do koalicije Pašić«Davidovid. Ako se ne posreči sporazum z Radi* čem, je verjetno, da se obnovi koali« cija med radikali in Pribičevićevimi pristašu = Razdelitev "države v oblasti — opuščena? »Preporod« piše: »Potrjuje« jo se naše informacije, da se vodijo pogajanja med radikali in Radićevci na tej*le podlagi: Obnovitev banske časti, vzpostavljanje tn stabiliziranje avto* nomne pokrajinske uprave v Hrvatski, Sloveniji in Bosni; pridržanje starega administrativnega aparata z razširjeno kompeteneo pokrajinskih uprav. Pri* stavljajoč na te stvarne spremembe vidovdanske ustave, bodo radikali sku* šali vse to spraviti v sklad z določbami ustave, ne da bi je bilo treba formalno revidirati. Med radikali pa obstoji močna struja, ki je za sporazum z Ra* dićem brez ozira na vidovdansko usta« vo. Ker se s tem izreklo soglasje z revizijo ustave, bi se pričelo s pripra* vami za revizijo šele v gotovem roku. Čim bi bile priprave končane, bi se sklicala velika narodna skupščina, ki bi naj izvedla revizijo.« = Nepotrebno in Škodljivo kapi* mi, ako se to uresniči, bo to slavnostni dan za celokupno Slovanstvo in v radosti bomo takrat vsi zaklicali »Liepa naša domovina...« Prišla je spomlad, priroda se ode-va v cvetje, naj z vigredjo sedaj pride tudi spomlad Slovanstva, iz katere vznikne cvetka medsebojne ljubavi! Milan Štrobach. Mariborsko pismo. Sedanjo splošno krizo Je opažati tudi jini nas. Ta kriza pa je tako globoka, da jo •more razrešiti samo oster operacijski nož [kakega dogodka. Položaj le posebno kriti-Icen v nižjih plastev ljudstva, ki se pod težo 'razmer člmdalje bolj udaja apatiji ali pa — božji volji. Temu pojavu nasprotno se kakor v iposmeh vsemu jadikovanju o neznosnih razmerah radi naraščajoče draginje in .pomanjkanja denarja vedno bolj polnijo hrami alkohola. Izumrl je vsak socijalni čut *surov egoizem je popolnoma prevzel ljudske mase na zdole} m na zgorej. Mesto Iskrenosti fn možatosti se je razpaslo intri-'gantstvo Fn z topim} frazami maskirano hinavstvo. Redki posamniki, ki se v tei splošni krizi Se niso okužili, se eamanj trudijo plavati proti struji. Upanje, da bodo volitve prinesle rešitev iz tega močvirja se ni fz-polrrilo. Vse kaže, da se rudi v dogledni dobi ne bo. Posebno grenko čutijo to na lastni koži tist? meSčanl, ki so klerikalcem ver-lell In nasedli nHhovIm obljubam. Kako so klerikalci oznanlevalt, da bodo premostili nasprotja med mestom In deželo In da bo draginja ponehala. Le vkup, le vkup, le vkup so klicali hi mamili volilce, da se združilo v enotno volilno fronto. Kako pa Je danes s to fronto kaže primer zadnjega živinskega semnja v Mariboru, na katerem so .deželam zahtevali nič man) kot 60 kron za kg žive teže. Kam ie splaval strankarski solidarizem? Kako je mogoče, da zazija ko-Bug teden po skupnem ta soglasnem volil* mam opravilu tako nasprotje med V Maribora, 12. aprila 1923. nimf sloji? To je pač dovolj jasen dokaz za to, da so gmotni in slojnl interesi veliko večji, kakor pa strankarska in volilna skupnost. Za meščansko prebivalstvo je ta lekcija zaslužena in (poučna. Bo vsaj v bodoče vedelo, koliko Je ceniti obljube klerikalne stranke, kf ima ravno med deželskfm, kmetijskim prebivalstvom svoje glavne opore. Drug! pojav v našem mesto, ki zasluzi pozornost, Je razdvojenost ki vlada med na rodnim delavstvom. Nauki, ki propovedujejo med gospodarjem In delavcem razredni bol fn borbo na življenje rn smrt, so po splošnem prepričanja trobil hi v realnosti neuporabni. Delavec fn delodajalec sta navezana drug na drugega. Imata končno gotove skupne interese, katera treba braniti proti nevarnosti drartajskfh valov. Ha vseh poljih kaže življenje kompromise. Pri cenah, pri produkciji, pri zaslužkih. Srednjo kompromisno pot mora iti tudi mezdno razmerje m delavska plača. Posebno pa Is potrebna politična sloga med narodnim delavcem in narodnim gospodarjem to na državni meji, kjar motilo mirno meščansko življenje nesmiselni nemikonacHonalal bofl. Narodna inteligenca nora med narod. Tamkaj le treba razčistiti pojme trn ■stvar-lati resnično solidarnost stanov. Demagogija, ki le zvarila nasprotja med mestom in deželo« med delavcem in gospodarjem samo za kratke dni volilne borbe ta ki je češ da se je »gora napotila h Mona* medu, mesto da bi Mohamed prišel k gori. Današnja situacija je dobila po« pol no m a drugačno lice kakor smo jo bili vajeni do sedaj gledati. To bistve* no spremembo je povzročilo nepriča« kovano in spremenjeno stališče g. Pa« šića in njegove strenke. Danes se je celokupna notranja situacija prenesla v Zagreb, in sicer na teren revizije ustave.« Svojo sodbo izreka list z vzidi* kom: »Nenadno in nepričakovano«! ■as Kaj piše Radićev »Slobodni dom«? Radićevo glasilo »Slobodni dom« piše med drugim: »Odličen pri« jatelj Hrvatov poroča iz Londona, da se v angleških političnih krogih živah* no razpravlja o skupščinskih volitvah v Jugoslaviji in da so vsi prepričani, da v Jugoslaviji brez federalizma ne more biti ne miru ne napredka. Do« tični prijatelj Hrvatov priporoča, naj ie vendar enkrat v Beogradu prene« hajo rožljati s sabljo in govoriti o amputaciji, ker se v Evropi v mirnih časih določajo meje samo na medna« rodnih konferencah, a to bodo beogradski sabljaci takoj videli, da prizna« va Evropa v mednarodnem slučaju s a« mo Jugoslavijo, ne priznava pa na eni strani Srbije in Crna gore, a na drugi strani jugoslovenakih zemelj bivše A v« stvo-Ogrske,« — Brez federalizma to« rej ni miru in napredka v Jugoslaviji! Kako pa to. da aedaj Radić pri pogajanjih nič več ne govori o federalizmu? Dum. 14- aprila« TELOVADNI NASTOP obeh naraščafer in dece ljubljanskega Sokola ▼ Narodnem doma. j, ZačeteK ob osmih zvečer« pozvala y to za to kompetentne urad- Borba med Beogradom m Zsgrebom. Pred važno odločitvijo. SEJA RADIKALNEGA KLUBA__PARLAMENTARNA SITUACIJA V ODLOČILNI FAZL — TAKTIKA DEMOKRATSKEGA KLUBA. — Beograd, 14. aprila. (Izv.) Par- lamentarna situacija 2 današnjim dnem stopa v odločilno fazo. Videti je, da bo seja narodne skupščine v ponedeljek prinesla v marsikaterem oziru velika razočaranja in iznenađenja, Odločilni moment pa bo v nedeljo, ko radikalni klub objavi svoje oficielne komunikeje. Že danes dopoldne vlada v parlamentu živahno življenje. Dva velika parlamentarna kluba, demokratski in radikalni, se danes sestaneta na plenarno sejo. da razpravljata o parlamentarni in politični situaciji, v glavnem o taktiki, ki ro ima-ta zavzeti na seji narodne skupščine v ponedeljek. Videti pa je že sedaj, da je glavna točka političnih debat usmerjena za tem, kako pridobiti novih potov v državni politiki. Danes zjutraj z brzovlakom sta prispela iz Zagerba radikalna delegata minister n. r. in predsednik radikalnega parlamentarnega kluba Marko G j u r i -č i ć ter tajnik dr. Vojislav J a n j i č. Oba delegata bodeta na današnji dopoldanski seji. ki prične ob 10. dopoldne, radikalnemu klubu poročala o uspehih posvetovanj in pogajanj z revizijonisti. Radikalna politika stremi za to smerjo, da najde gotovo sporazumno formulo med zastopniki Hrvatov, Slovencev in muslimanov, da prouči njihovo državnopravno stališče in da se končno stavijo konkretni predlogi. Ker Radićeva delegata za časa bivanja v Beogradu nista imela zadostnih navodil in pooblastil, da dasta Jasne odgovore na mnoga važna vprašanja od strani Ljube Jovanoviča in Pašića, zato so bili potrebni razgovori v Zagrebu. Na današnji dopoldanski seji radikalnega kluba bo najpreje poročal šef stranke g. PaŠiĆ o celokupni notranji in zunanji situaciji države in o položaju radikalne stranke, kakor tudi o njenem razmerju napram ostalim strankam oz. političnim skupinam. Temu sledi poročilo Ljube Jovanoviča. Fikspozeja Pa-šića in Jovanoviča bodeta trajala gotovo ves dopoldan, na kar predložita klubu svoji poročili Marko G j u r i č i ć in dr. J a n j i ć o rezultatih svoje misije v Zagrebu. Politična debata v radikalnem klubu bo trajala gotovo ves dan in je že sedaj pričakovati, da se definitivno stališče radikalne stranke odloči šele na nedeljski dopoldanski debati. To je nujno potrebno, ker je skrajni čas. da se do ponedeljka jasno in brez odlašanja razčisti situacija. Tudi demokratski klub ima danes zelo zanimivo in važno plenarno sejo. Skoraj vsi demokratski poslanci so že navzoči. Na današnji seji bodo razmo-trivali politično situacijo s stališča državnega in narodnega edinstva in z vidika strankinega programa. Glavna dis-skusija pa se bo osredotočila na dosedanje razgovore radikalne stranke z revizijonističnim blokom v Zagrebu. Taktika demokratske stranke sedaj obstoja v tem, da opredeli svoje stališče šele tedajq, ko bodo znani rezultati politične debate v radikalnem klubu. Tudi jutri bodo najbrže demokrati še dopoldne diskutirali o parlamentarnem in političnem položaju. Splošna situacija v Beogradu je sedaj še vedno nejasna in negotova m se danes absolutno Še ne more točno reči. kako smer dobi naša notranja državna politika. Nekateri krogi še vedno ne izključujejo okolnosti, da pride do gotovih iznenađeni, da pride eventualno do demisije vlade. Nocojšnjemu velikemu koncertu na dvoru pripisujejo politični in parlamentarni krogi gotovo važnost, ker ga smatrajo kot nekak preludij za nadaljuj mirni razvoj parlamentarne situacije. RADIČ 0 POGAJANJIH. RADIKALI NE POVEDO, ALI POSE2FJO PO NASILNIH SREDSTVIH. -RADIKALNO-DEM. KOALICIJA — PROVOKACIJA HRVATOV. — IDEJNI SPORAZUM ZP DAVIDOVICEM JE LAŽJI- — PRIBICEV1C MORA BITI IZKLJUČEN IZ POLITIKE. — Zagreb, 14. aprila. (Izv.) V palači lesnega veletrgovca g. Prpjca so se včeraj dopoldne nadaljevala konference zastopnikov radikalne stranke Marka GjuriČića in dr. Janjica najpreje s predsednikom HRSS g. Stjepanom Radićem, za tem so se vršili razgovori med njima m zastopniki SLS ter končno z delegati JMO dr. Spabom, K u -le novicam in Ajanovićem. Dopoldanske konference so trajale do 11.45. Sledil je nato skupen obed, na kar so se konference popoldne nadaljevale do 18. zvečer. Po končanih konferencah je g. Stjepan Radić sprejel v Prpičevi palači na Akademskem trgu zasopnike zagrebškega tiska. Najpreje jim je radostno in žjarečih oči razdelil oficijelni komunike ter jim na to podal zelo obširne, mestoma vesele informacije. Stjepan Radić je med drugim omenjal: Takoj pričetkom razprav smo se hotel i prepričati o tem. Če radikali smatrajo, da je za nas in za njih dobro, da v slučaju, če ne pride do sporazuma, treba uporabiti silo ali ne, hoteli smo se prepričati, ako je za radikale slabo, da se ne vlada s sUo. Oba delegata radikalne stranke sta izjavila, da so radikali vedno imeli svobodna načela In parlamentarne principe, da le vsako nasilje nesreča, nista pa nam Izjavila, da nasilja radikali ne bodo vporabilt Nato smo mi oba poslanca opozorili na to-le: Ako bi prišlo do obnove radikalno - demokratske koalicije — oba poslanca sta izjavila, da ima Priblčević v demorkatsik stranki večino — bi mi Hrvatje smatrali to ca veliko provokacijo, zbog česar bi se naša opozicija poostrila do skrajnih meja. Nadalje smo jima izjavili glede demorkatskih levičarjev brez ozira na njih število, da je z njimi naš sporazum Idejno lažji nego s radikali, stvarno pa težji, ker so oni v Srbiji v manjšini in drugič za to, ker Ljuba Davidović zameri Pašicu, da Je za tri narode in da ima pred očmi srbski narod, logično Je tedaj, da moramo mi imeti pred očmi hrvatski narod in da je pri Ljubi Davidoviću nastopila recidiva na slabše. Tekom razgovorov smo povdarjali, da Svetozar PribičevkS absolutno ne sme prevzeti t državni politiki one vloge, ki jo |e Imel dosedaj, ker je narod o njegovi politiki pri volitvah Izrekel svojo besedo. Vnovič smo se razgovarjaH o Is* premembi režima v smislu človečanstva, ustavnosti in zakonitosti ter o izpre-membi režima v smislu samouprave. Slovenci, muslimani in Hrvatje so navedli delegatoma tudi nepobitna dejstva, čine nasilstva in brezzakonitosti, kar Je radikalna delegata popolnoma osupnilo. Na primer smo navedli postopanje orožništva, ki je zlorabljalo svojo službo ter fungiralo kot administrativna, sodnijska In finančna oblast ne da bi nike, v kojih resort so spadale dotične1, zadeve. Ta navedena dejstva so vzbudi*! la pri radikalnih delegatih pravo zgražanje in obžalovanje. Zelo presenečena pa sta bila, ko smo jima navedli dogodek v Topuskern, kamor je prišlo okoli 16 orožnikov pod vodstvom oficirja. Ta patrulja je iz 15 hiš odgnala okoli 100 oseb, jih slekla, jim molila pod nos bajonete ter jih prisilila, da so te bajonete poljubovali, s pdpombo, da so jim i Bog* i kralj i republika. V nadaljnih razgovorih so prSla v?, razpravo tudi vsa gospodarska in pri*! dobltna vprašanja, ki se tičejo Hrvatske,; Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine ter Slovenije. Posebno obširno smo obravnavali vprašanje Izpolnitve železniške mreže v smislu programa, ki ga je izdelal kongres jugoslovenskih Inženirjev v Sarajevu lanskega leta. Predsedstvo hrvatske republikanske! seljačke stranke Je ta program sprejelo kot svojega, kot sestavni del aktivnega: našega programa, V razpravo o kulturnih in gospodarskih vprašanjih so posegli tudi Slov venci, muslimani in poslanec Bunjev-cev, katoliški duhovnik Božidar Rajid, Glede otvoritve narodne skupščine dne 16. t m. in udeležbe revizijonistio-nega bloka je bil sprejet predlog za-* stopnika dr. Vladimiria Mačka in ta predlog tudi sigurno sprejme in odobri; jutrišnja glavna skupščina HRSS. Na naše izjave sta radikalna delegat ta, posebno dr. Janj£ vselej mirno In stvarno odgovarjala, tolmačila, raz jas-nje vala, deloma sta se Čudila ter končno izjavila, da |e mogočo medsebojno* zbližanje. Radić je daUo e poteku konference^ izjavil: Morem reči, đa Je sftuacrja bfla zjutraj zelo napeta, toda oči vidno po do« brem obeda so se pozneje duhovi umirili. Jaz sem bil zjutraj besen kot rta. Vsi udeleženci smo po obedu obiskal! na Mirogojn grobove hrvatskih prvo* boriteljev, ki so bili obenem boritelji hrvatskega kmeta, grobove Preradovicav Senoe, julijskih žrtev in Račkega. Miro-goj Je dr. Janjić zelo občudoval ter Je pripomnil, da takega pokopališča nima; niti Genova, niti Milan, niti celi svet Z Mirogoja so se vsi udeleženci konference odpeljali v Šestine, kjer so se poklonili manom Ante Starce vita na tamošnjem pokopališču. Nato so obiskali vilo Radić. Njena okolica In vila sama sta napravile na vse velik vtis. Popoldne ob 16. se Je konferenca nadaljevala ter Je bila nato zaključena ob 18. Radikalna kandidata sta z večernim brzovlakom odpotovala v Beograd. PUNKTACUE SPORAZUMA — Zagreb, 14. aprila. (Izv.) Po končani konferenci so bile podpisane punk-tacije, ki jih predložita dr. Janjii* In Gju-rićić radikalnemu odbora s odobrenje, j tašt* -č*'**'1 • '"tj- -w~ — ^t, •na kar se bodo pogajanja nadaljevala. Vsebina teh punktacij še ni znana. Oficijelno poročila o zagrebških posvetovanjih. r EVIZIJONISTICNI BLOK DA NA LOGO ZA REŠITEV DR2AVNO-PRA V-Nlfl ZADEV HOMOGENI RADIKALNI VLADI. — BLOK PRISOSTVUJE SEJI NARODNE SKUPŠČINE. — Zagreb, 14. aprila. (Izv.) Po končanih razgovorih in po daljši debati o političnih razmerah in o metodah režima na Hrvatskem je snoči Izročilo predsedstvo HRSS zastopnikom zagrebškega tiska kratek, mnogo pomemben komunike, ki veli: Predsednik poslanskega kluba in tajnik glavnega odbora NRS gg. Marko G j u r i č i 6 in dr. Vojislav J a n j i ć sta se danes najpreje sestala na poldru-gouren razgovor z zastopnikom HRSS g. Stjepanom Radićem, na katerem se-ttankn se je ugotovilo, da tako Narod-noradtkalna stranka kakor tudi Hrvatsko republikanska - seljačka stranka smatrate za potrebno in možno, da se vsa medsebojna sporna vprašanja med Srb? in Hrvati rešijo potom medsebol nega sporazuma. Nato sta imela oba delegata s predsedstvom HRSS, s četvorico delegatov SLS in tremi odposlanci JMO dva daljša razgovora, tekom katerih je bilo konkretiziranih več točk, ki bi se imele izvršiti kot predpogoj sporazuma in katere more radi narave stvari same, ker se tičejo izpremembe režima v duha ustavnost! in zakonitosti ter popravka uprave v duhu samouprave, najlažje Izvršiti homogena vlada NRS. Po sporazumu v tel glavni toSkf Je opredeljeno rudi postopanje vseh zastopnikov omenjenih strank povodom otvoritve narodne skupščine dno 16. aprila t L Sklenjeno je dalje, da se pogajanja nadaljujejo v svrho deflnitivnega sporazuma. NEKATERE PODROBNOSTI IN ZANIMIVOSTI ZAGREBŠKE KONFERENCE. — Zagreb, 14. aprila. (Izvir.) Današnji zagrebški Usti prtobčujejo zelo Izčrpna, zanimiva m mestoma dellkrna poročila o poteku razgovorov med revizijonhrtl ta radikalnima delegatoma, Rad!č sam Je povedal novinarjem več anekdot m podrobnosti Med drugim Je omenil, da ta bodo pogajanja o deflnrrrvnem sporazumu nadaljevala m da morajo od radikalne strani na ta pogajanja prtt! ljudje, ki bodo hudi popolna pooblastila kot Radič sam m da ne bo treba vedno hodftj v Beograd referira: fn tskatf novih navodil. Treba Je, da pridejo ljudje, ki se bodo znali razgovar-Jati, k! bodo kompetentni za rešitev spora lu ki bodo zastopali vlado, stranko, državo In dvor. Treba Je, da bodo popolnoma odgovorni državniki Moram naglašatl — Je dejal Radič — da le spoiajuiut s nami državen problem, Iraterega je treba z nafvečfo resnostjo rešiti Začetkom zahtevamo, da se življenje v državi normalzlra Mnogo Je bilo nam do tega, da smo protokolarle-no dali konstatirati, da se z nasiljem v nobenem slučaju ne bo nastopalo. Vprašanje federacije res nI lahko reliti, toda treba Je proučavanja razmotri van j a, treba Je znanja m rešiti ga more dober državnik, ki bo za to kompetenten. Tekom pogajanj Je Radič nagtaSal, da Hrvatje to Srbi ne morejo več bit! neprijatelj!, pa tudi če napove boj. »Gospoda! Mislim, da nI za nas Hrvate več velikega petka in da ga ne boU — le dejal Radfč na konferenci. Na to pripombo Je padel vzkffk: »Danes Je petek In Se 13!« »Kar se tega t!če. Imajo Angleži svojo vero. Vse kar se odloči v petek 13. ob 8. popoldne, to je srečno. Ml smo svoje razgovore zaključili ba3 ob 5.« Poslanec RaJIC: »Petek ni nikakor nesrečen dan, ker Je tega dne Jezus odkupil človeštvo.« Radič: »Pop si! Pa kaj bi drugega rekel!« Mi smo dalje razgovarjali fn naglasali, da radikalni delegatje naj v Beogradu poročajo, kako prepričanje vlada v naSih vt-stah In da naj imajo tudi pamet: Nekaj danes znati, nekaj Jutri! Treba etapnega sporazumevanja!« Na konf. Je dalje prišlo tudi v razgovor vprašanje imenovanja pokrajinskih ministrov v radikalni vladi. O sedanjih ministrih se Radič ni kdovekaj laskavo Izrazil. Naglasali pa so na konferenci, da nI mogoče tekom štTrlb mesecev popraviti vsega tega, kar se Je v Štirih letih zagrenilo. Splošno pa Je Radič zelo ostro nastopal proti politiki Svetozaria Prfbičevlča O voditelju SLS Je Radič sarkastično pripomnil novinarjem: »Dr. Korošec Je bil sllafen, govoril je malo, poslušal je vse in nauči! se Je največ. Na njegovem obrani sem čital: »Vi hrvatski klerikalci ste huncvoti. ker ste mi RadtČa drugače slikali, kakor ie v resnici.« KAJ PRIVITO DELEOAT.TE ZAGREBŠKE KONFERENCE. — Zagreb, 14. aprila. (Izv.) Današnji jutranji listi priobčujejo mnogoštevilne interviewe z delegati političnih skupin, ki so se udeležili konference za sporazum. Tajnik glavnega odbora radikalne stranke dr. Vojislav Janjić je z rezultati razgovorov zadovoljen. Izjavil je: »Mi smo Čuli mnogo in se iskreno razgovarjali. Informirali smo se o vsem in smo čuli o stvareh, katerih nismo mogli veneti. Omenjam slučaj Topusko. Med nami Srbi bi tak slučaj izzval silno reakcijo. Glede sporazuma je dr. Janjić kratko izjavil, da pride lahko do sporazuma in da je ustvarjena prva etapa. Marko Gjuričić se je izrazil v istem smislu in naglašal, da so bili razgovori dejansko povoljni. O uspehih bo danes poročal radikalnim poslancem, ki bodo končno odločili smeri za sporazum. Dr. Janko Brejc je izjavil: »Slovenci smatramo te razgovore kot prvi korak na polju realnega političnega dela. V svoji izjavi pa je dalje tudi ome- nil, da so sporazum med Hrvati, Slovenci in muslimani ustvarile volitve, čeprav med temi strankami ni bilo nika-kega volilnega dogovora, toda narod je imel eden in isti realni cilj. Zastopnik Bunjevcev posl. R a j i ć soglaša popolnoma s stališčem revizi-jonističnega bloka ter smatra dosedanje rezultate za važen političen fakt. Bunjevci se pridružujejo v vseh točkah revizijonlsrJčnemu bloku. tero ima na razpolago. Michelis je radi tega T nimiv ter popolnjen z najnovejšimi statis- vložil tožbo radi žaljenja časti proti don Mazzoniju, katerega je označil za hujskača mladih fašistov v Nerezinah. Pri razpravi v Puli je bil don Mazzoni radi žaljenja Časti javnega funkcijonarja obsojen na 250 lir globe. Telefonska fn brzolauna oorccila UPOR KITAJSKE MORNARICE. — London. 12. aprila. (Wolff.) Iz San-haja poročajo: Prvi švadron kitajske mornarice, ki je bil tu ukrcan in obstoji iz ene križarke in štirih topničark. ie v manifestu proglasil svojo neodvisnost in pozval tudi ostalo mornarico, naj se pridruži revoluciji. Svadron se je pridružil južno-kitajski republiki na Čelu s Sunjatzom. FRANCOSKO-FELGIJSKE KONFERENCE. — Pariz, 13. aprila (Havas) Belgijski ministrski predsednik Theunis in zunanji minister Jaspar sta danes ob 13. prispela v Pariz. Ob 15. se je pričela konferenca. — Pariz 13. aprila. (Izvir.) Kakor javljalo Usti francosko-belgljska konferenca ne namerava podrobno razpravljat! o novem reparac. načrtu Francija in Belgija stojita na stališču, da mora dat! Nemčija točne m sigurne garancije za svoja obvezna plačila. Položaj v Ruhru. POOSTREN NEMŠKI ODPOR V RUHRSKEM OZEMLJU — Esten, 13. aprila. (Izvir.) Za prihodnji teden napovedujejo poostren nemški odpor proti francoskemu postopanju, ker so Francozi sopet zasedli 25 rovov. Nemcf so pripravljeni na skrajna sredstva sabotaže (pri transportih premoga m koksa, v rudnikih m tovarnah. Več peči v tovarnah koksa so sklenili pop^noma ugasniti. — Berlin, 13. aprila. (K. B.) Listi poročajo: Delavski voditelji so po svojem sklepu glede odločnega pasivnega odpora vprašali vlado, da-U namerava uveljaviti ugodno stanje pasivnega odpora rudi v zunanji politiki. Dr. Cuno Je odgovoril da in naglašal. da je kabinet na temelju enakopravnosti pripravljen še na nadaljnja pogajanja, čim bodo dani tozadevni predpogoji. Vendar pa smatra za svojo dolžnost opozoriti delegate Iz Porurja, da bodo morali v tvojem odporu vztrajati bržkone še dolgo m sicer dotlej, dokler se situacija tudi v zunanjepolitičnem ozira ne razjasni. V včerajšnji debati so voditelji strank prišli do zaključka, da mora Nemčija nastopiti s strogo opredeljenim predlogom, ki bi se tikal točne reparacijske vsote. V nasprotju s tem naziranjem pa Je kancelar Izjavil, da le bila nemška vlada Šele pred 14 dnevi pripravljena sprejeti predlog državnega tajnika Hughesa. Če Je torej kabinet deloval v tej smeri, ne more seda) iz lastnega nagiba predlagati točne vsote. Poleg tega pa sedaj tudi nI mogoče številčno povedati, kakšen- vpliv bo Imela okupacija Porurja na plačilno sposobnost Nemčije. O vprašanju varnosti, ki ie ga ie dotaknila Francija, se Je podrobno razpravljalo že v mirovni pogodbi. Vendar pa Je mogoče govoriti o tem, seveda v kolikor ne gre tu za kršitev su verenosti Nemčije In 'državnega eđlnstva. kakor tudi pravice do samoodločbe njenih pokrajin. Stališče socii al -demokratov v teh vprašanjih" ni popolnoma enotno. Misel. 2a b! morali socijal-demokrati v svrho ojače-čenla vladinega stališča vstopiti v kabinet Je pretežna večina frakcij odbila. NOVI SVETNIKI. — Rim, 13. aprila. (Izv.) Posebna deputacija poljskih katolikov iz Rusije Je v Vatikanu zaprosila, da se od boljševikov umorjeni ButkJewicz proglasi za svetnika. — Berlin, 13. aprila. (Izv.) Po poročilu »Vosslsche Zeltung« iz Rima nameravajo kardinali predlagati, da se papež PIJ X. pro. glasi za svetnika. W NEMČIJA PROTESTIRA. — Berlin. 13. aprila. (WoIff.) Nemški odpravnik v Parizu je bil pooblaščen, da izroči francoski vladi protestno noto, ki se tiče dogodkov ob priliki pogrebnih svečanosti essenskih žrtev. Bivgi minister pošte Giesbert in pruski ministrski predsednik Stegerwald ter državni tajnik Hamm, vsi trije člani nemškega parlamenta, so hoteli 9. aprila odpotovati k pogrebni slavnosti v Essen, toda zvečer so jih Francozi v S ch a ruti o rs t u aretirali in držali celo noč v Kast-ropu v zaporu, ne da bi jim dovolili spati. Nota protestira proti takemu postopanju In naglasa, da odredbe francoskih poveljnikov, Id zabranjujejo članom nem. vlade in deželnih vlad bivanje v Porurju nimajo nobene pravne obveznosti, kajti Giesbert in Stegerwald nista več v državni službi in državni tajnik Hamm ni Član nemške vlade. USTANOVITEV KLERIKALNE INTERNACIONALE. _ Donal 14. aprila. (Izv.) Kakor poročalo dunajski listi odpotuje tajnik Italijanske ljudske stranke don Smrzo takoj po končanem kongresu katolikov v Turinu na Dunaj, kjer bo s katoliškimi, osobito krščanskosocijalnirni krogi vodil posvetovanja o nstenovtvi velike katoliške Inter-nadjonale, ki b! lahko paralizirala v vseh svetovnih problemih rdečo mternacijonalo. Naslov te Internacij on al e naj bi bil »Bela internacfjonala«. Po načrtu Italijanskih klerikalcev naj bi ta tnternacijonala obsegala Italijane, fcemški centrum. avstrijske krščanske socijaliste m bi se po možnosti tudi razširila na druge države, tako tudi na malo antanto Na Dunaju se za načrt zelo ogrevajo. PROTESTIPROTIUSMRTITVI KATOLIŠKIH DUHOVNIKOV. — Varšava, 13. aprila. (K. B.) Na včerajšnji seji Je parlament razpravljal o načrtu zakona, ki se tiče politične amnestije. Ta zakon |e bil odklonjen. Pač pa le bil z ogromno večino sprejet protestni predlog glede usmrtitve prelata Budklewlcza. Ta predlog izraža v Imenu poljskega naroda protest proti moskovskemu zločinu In poziva vlado, naj nadaljuje akcijo v prid aretiranih katolikov v Moskvi. — Ženeva, 13. aprila. (Havas.) Tu se Je vršil velik protestni shod proti usmrtitvi katoliških duhovnikov v Moskvi, zlast! proti usmrtitvi Budkiewicza. VELIKA ZRAKOPLOVNA KATASTROFA. — Krakovo, 13. aprila. Včeraj se Je pripetila tu strašna katastrofa, ki je zahtevala 3 človeške žrtve In 7 ranjenih ter uničila dvonadstropno hišo. V vojaškem zrakoplovu Je eksplodiral bendn, aparat Je pal na neko hišo, prebil streho In prodrl v stanovanje nekega pekarja. V stanovanju Je eksplodirala posoda z becinom, nakar se Je vnela vsa hiša. Gospodar stanovanja in avijatik sta zgorela, častnik, ki je spremljal pilota Je še pred padcem aeroplana skočil na ulico, kjer Je obležal mrtev. Hiša Je težko poškodovana. VREMENSKO POROČILO- — Dunaj, 13. aprila. (Uradno vremensko poročilo.) Radi nizke atmosfere na Angleškem vejejo v srednji Evropi Južni vetrovi. V Avstriji le bilo včeraj Jasno. Temperatura Je prekoračila opoldne 20*. Danes zjutraj Je bilo nekoliko oblačno. Ponekod Je znašala temperatura že zjutraj nad 10*. Lepo vreme se bo bržkone kmalu izpreme-nilo. Pričakovati Je slabo in čimdalje bolj oblačno vreme. Morda že jutri, najkasnje pa pojutrišnjem. Temperatura bo padala, vetrovi pa bodo pihali od vzhoda. Julijska krajina. h. Kulturno delovanje v Julijski krajini se nadaljuje kljub raznovrstnim tež-kočam, kar priča o pravem srčnem stremljenju Slovencev po napredku. V Podgori pri Gorici ponove v nedeljo 15. t. m. Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«, v Planini pri Vipavi prirede ta dan ša-loigro »Kdo je mrtev?« in v Sv. Ivanu pri Trstu uprizori dramatični odsek »Zastave« Finžgarjevo dramo »Razvalina življenja«. — Glasbeno dramatična turneja. Dne 14. tm. nastopijo igralci Ivo Gaberščik, Stane Melihar in Anton Subelj v Postojni, 15. tm. pa v Ilirski Bistrici. Program je ves zanimiv. Dosedanji nastopi so bili uspešni. — Češki violinski umetnik Kubelik v Opatiji. Kubelik ie bolan in se zdravi v Opatiji. 2 njim se nahaja tam njegova žena Ku-belik-Szell, ki je priznana madžarska pisateljica In sedaj prevaja nekatere svoje reči na italijanski jezik. _ Fašlstovskl poslanec Albanese proti kolonljalnemu sistemu v novih provincah. V Puli se je vršil shod županov, na katerega so bili povabiieni tudi poslanci. Na tem shodu se je vzdignil istrski fašistovski poslanec Albanese in je vehementno rohnel proti sedanji vladi, ki upravlja nove province po kolonialnem sistemu. Naglašal je. da je prišel čas, ko je treba z ministri govo- 1 riti odkrito. Zaradi tega govora so fašisti vsi iz sebe in za nedeljo je sklican sestanek fašistovskega deželnega sveta v Pulo, kjer obsodijo poslanca Albanese in ga vržejo iz organizacije. _ V Idriji ie podporno društvo za dijake v tekočem šolskem letu razdelilo denarnih podpor, obleke in čevljev v vrednosti 5ono lir. Društvo je vredno izdatnega nodpiran'a. — Slovenski duhovnik — fašist. V Vidmu se je vršil kongres furlanskih fašistov, na katerem so bili zastopani tudi slovenski kraii: Podgora, Renče, Bflie. Miren, Prva čina, Šrurje, Ajdovščina, Dornberg. Ri-hemberg, Števerjan, Ko'sko. Podsabotm, Cerovo, Tolmin, Kobarid, Podbrdo, Kanal In Idrija. Na kongresu se je govorilo o posebni nalogi fašijev ob mejah, ki morajo delati z vso silo za raznarodovanje. Italijani in njihovi Usti so imeli posebno veselje s slovenskm duhovnikom Franom Koče-varjem, ki je zastopal fašiste iz Rihember-ga. — Orožniškl poročnik proti bivšemu vo-faškemu kaplanu. odTkcvanemu z zlato kolajno. Fnš*sti v Nerezinah v Istri so izgnali na nasilen načm tri hrvatske duhovnike. Ob tei priliki je govoril don Mazzoni, bivši vojaški kaplan, odlikovan z zlato kolamo za hrabrost, s poročnikom orož. Petrom de Mlchellsem fn mu prepovedal še kedai rab;ti njegovo ime telefonskim potom, ker bi se v takem slučaju poslužil orožja, ka- Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDA L1ŠČA V LJUBLJANL OPERA. Sobota 14. aprila: Janko in Metka Red C. DRAMA. Sobota 14. aprila: Heda Gabler. Gostovanje ge. Marte Vere, članice Narodnega gledališča v Beogradu Red B. Nedelja, 15. aprila: Sirota Anka, spevoigra. Pevski zbori malih Slovenk. Prireditev »Splošnega ženskega društva«. Začetek ob pol II. dopoldne. Izven. Nedelja 15. aprila: Ob 8. zvečer Heda G"b-ler. Gostovan e Marije Vere, članice Narodnega gledališča v Beogradu. Izven. Ponedeljek 16. aprila: Meda Gabler. Gostovanje ge. Marije Vere, članice Narodnega gledališča v Beogradu. Red C. * • m — Šentjakobski oder v LfuMJan!. V četrtek 19. aprila: Razvalina živi en:a. — Iz pisarne Šentjakobskega gledališkega odr.a V ponedeljek 16. t. m. ob 8. zvečer v gledališki pisarni nujen sestanek vseh igralcev. Radi volitve nove uprave je udeležba vseh članov obvezna. — V četrtek 19. t. m. Finžgarjeva drama Razvalina življenja. Zasedba najboljša. — Večer opernega baleta, ki se le vršil v petek 13. t. m. Je uspel slabo. Zanimanje Je bilo minimalno, gledališče prazno, umetniška zamisel posamnih točk pa uborna. Naš operni balet je globoko padel. Kaj so včerajšnje drobtine proti lanski Šeherezadi ali Labodjemu Jezeru! Vtis imamo, da manjka baletu dobra volja, da ga tare malodušje. V glavnem pa se čuti odsotnost strokovnega vodstva, ki bi znalo združiti temeljito šolo z globokejšim umetniškim smislom. Včerajšnji večer je to opazovanje znova potrdil. Kjer so naše baletke nastopile samostojno, so prav zadovoljile. Na pr. gdč. Vav-potlčeva v vlogi pastirčka s piščalko. V njenih kretnjah, mimiki, likih, peresno lahkih skokih, sploh v zaokrojeni sliki njenega razposajenega rajnanjj le bila estetika. Kakor metulček. ki se premetava na samotni livadi po solnčnih žarkih in talnih vetrovih. Z vsem tem združena naivna, otroška Igra s piščalkami. AH pa polnokrvna mazurka gdč. Svobodo ve In Špirkove. Tzrazit karakterni ples, vzžgan po razposajenem Izrazu. Zdi se, da se gdč. Špirkovi dobro prilegajo karakterni plesi, kakor znani v Carmen. Razoračata nas Je nova pridobitev gdč. Kriška. Vemo, da daje skupno z gosp. baletnim učiteljem Poggioiesom prednost naravni, natumi umetnosti In da posnema v tem oziru nemško plesalko VViesenthal. Toda za tako specifično smer jI nedostaja predpogoj. Nima tehnike, njena postava ie sicer vitka ,toda za intimnejšo ritmiko neprikladna. Morebiti se precej trudi. Njeni samostojni plesi niso Izvali nobenega dojma. Reči moramo naravnost, da so bili primitivno zasnovani in v plastičnem oziru neokretni. Priznamo ji galantno dvorljivcst. ki jo pa že srečujem tudi pri naših domačih modnih ma-nequinih. Treba je namreč odgovornim činiteljem vedeti, da smo v Ljubljani že marsikaj videli. Najprvo naš domači balet, nato zagrebški Fromanov. ruske plesalke, zastopnico šole v Wellerru. ki je še v svetlem spominu, končno tudi naše domače talente Wlsiakovo, Vavpotičevo, ki hodijo svoja pota. Kajti le kjer krešejo originalne sile, vidimo vrednoto, ki naj vstopi v hram umetnosti. Včerajšnje pantomine z nevesto In plesalko so morebiti mtčne dogodbice za j bare, nikakor pa za resno baletno umetnost. | S včerajšnjim večerom gosp. Poggiolesi ni pokazal, da je mož ra naš operni balet. K. — Gledališke predstave v nedeljo, dne 15. t. m. Ker je g. Le var že toliko okreval, da bo mogel nastopiti, se poie v nedelio dne 15 t m. v opernem gledališču Izvirna domača opera »Gorenjski sfavčefc«. Isti dan bodo v dramskem gledališču tri predstave fn sicer: ob polu enajstih dopoldne spevoigra »Sirota Anka« m pevski zbori malih Slovenk. To predstavo priredi »Splošno žensko društvo«. Ob treh popoldne bodo igrali zabavno veseloigro »Ugrabi2. popoldne. sameznih pokrajin in krajev je točen In za- i Motocikli z društvenimi prapori. Odbor. wSL O VENSKI N ARO lic dne 15- *Pnla l923- Štev. 87. Dnevne vesti. ■ ■■>*■ z — Pred novo strankarsko grupa* tih v Sloveniji? Mariborski »Tabor« jpriobčuje že nekaj časa članke, v ka* Serih zagovarja združitev slovenskih naprednih strank, ki so se nedavno morale, skupno premagane, ukloni* ti veliki klerikalni zmagi. Tem član* kom se je d nes pridružil zaključni uvodnik izpod peresa dr, P. St.f zna* nega kulturnega in političnega delavca v Mariboru. Z bistrim umovanjem pri« kazuje, kako so razredno orijentirane napredne stranke propadle, ker se je tiasprotnik postavil na nasprotno, iz* ključno politično platformo. Delo za gospodarske interese se mora izvršiti Iz notranjosti velike, skupne politične Wtranke, sicer je sploh nemogoče. Vpo* tttevajoč mariborska napredne stranke, predlaga Člankar, da prideta za z dru* jtitev v prvi vrsti JDS in SKS v poštev. iMed obema ni niti političnih, niti go* "Jspodarskih nasprotstcv. Demokratska "stranka je v Srbiji povečini kmetijska Istranka. Ljudstvo samo čuti potrebo in •zahteva združitev slovenskih napred* nih strank. Želi pa, da bodi častna in jpoštena. Mariborsko demokratsko glo« ;silo predlaga celo, da se naj taka zdru* ^žitev omogoči na ta način, da obe stranki likvidirata in izbereta popolno* Ima novo ime. V tem oziru pravi do* jslovno: »Vsi današnji bojevniki v raz* !nih naprednih strankah so zrasli iz i Častitljive Narodne stranke. Iz nje so j prišli, vanjo se naj povrnejo. Obe j stranki morata, kolikor se tiče naših jkrajev, likvidirati, da ne ostane niti 'ime, ki bi služilo za vir novih sporov. 'Takoj pa se naj pozida iz obeh delov [nedelj eno in nedeljivo novo poslopje. i ki bo moglo in znalo čuvati skupna politična načela in hotelo gospodarska vprašanja reševati v organiziaciji sami, naj bo tudi veljava in moč pravično razdeljena: poljedelec naj bo tako od* ločilen faktor v stranki kakor to za* služi po svojem Številu, kar je povsem •samoumevno. S tem pa bodo izginile itožbe o pomanjkanju voljnih delavcev, začelo se bo zopet resno in plodovito delo«. — Tudi mi smatramo, da je za veliko in pošteno koncentracijo slo* ^venskega naprednega življa prišel pra* jvi čas. Ozka združitev bi bila ne samo apolitično, temveč tudi gospodarsko in ;kulturno največja pridobitev za našo pokrajino in njeno napredno prebival* fctvo. Pripominjamo, da je v bistvu Isto misel sprožil naš list takoj po volitvah. [K stvari se še povrnemo, da previzi* Varno svoje stališče. ' — Gospodarski bojkot proti Slovencem? Beogradski dnevnik »Bal-tan« je priobčil dne 5. t m. notico, ki fce glasi: »Uprava Ljubljanskega velesejma nas nadleguje s prošnjami za ob-ifavo raznih notic o Ljubljanskem vele-Jsejmu. Bilo bi bolje, da opusti brezplodna prizadevanja in da na svoj se« Imenj vabi KoroŠčeve pripadnike, ki hr> jtejo nekako republiko pod protektoratom rimskega papeža« a ne Srbijance, 3d imajo pametnejšega posla, nego podupirati prireditve onih, ki so se 18. marca izjavili proti narodnemu in državnemu edinstvu.« Ml obžalujemo, da more beogradski dnevnik podpirati gospodarski bojkot proti Sloveniji, kakor to kaže citirana notica. Vidi pa se, da so posledice umetno razpaljenega boja čim dalje jfaiostnejše, in če v poslednjem trenot-kii ne prevlada razsodnost, bo kmalu otrovano tudi vse naše gospodarstvo Slovenije. Razumemo, da je protisrbska ■demagogija klerikalnih politikov ob izadnjih volitvah razburila srbsko Jav-"nost, ki takega postopanja gotovo ni pričakovala od Slovencev. Vendar mo-jramo konstatirati, da volitve 18. marca nikakor niso podale prave slike mišljenja vsega slovenskega naroda. Na izid "tonih volitev je največ vplivala nerazsodnost mase, ki dolga stoletja ni smela svobodno misliti in ki vsled tega še "danes ne more prosto razpolagati s svojimi možgani. Velik del naroda pa, zlasti pretežni del inteligence, h kateri moramo prištevati tudi zastopnike gospo-Jtorskih krogov ter zasebne nameščence in delavce, se nahaja izven tabora separatistov. Priznati mora tudi naš stanovski tovariš »Balkan«, da je slovenska inteligenca po ogromni večini orijentirana v smeri najožjega ujedinjenja Z brati Srbi, in da se ta inteligenca 'pgorčeno protivi prizadevanja demago- Bvf ki hočejo poglobiti plemenske mrž-i v našem narodu. Slovenska inteligenca se odkrito in pošteno bori za JDzdravlienje naših žalostnih notranje-jpolitičnih razmer In gospodarski napre-jdek vse države. Uverjena pa ie, da se Ud tako ozdravljenje doseči le z intenzivnim pozitivnim delom v narodni skupščini in ne s praznimi državoprav-niml frazami Gotovo pa ie strastna pisava nekaterih sicer uglednih listov povsem škodljiva. Z izvedbo gospodarskega bojkota, kakor ga zahteva »Balkan«, bi bili prizadeti v prvi vrsti oni kojih srca so že pod avstrijskim režimom bila na strani bratov Srbov in ki |e danes neomajno prisegajo na zasta-jro narodne edinosti Nadejamo se. da g* »Balkana itvidel tvojo V Ljubljani, dne 14. aprila 1923. • *'■•»»■ ■ > ne bo s propagiranjem gospodarskega bojkota spodkopaval stališča iskrenih prijateljev državnega in narodnega edinstva. — Odhod kraljice Marije v Dubrovnik. Kakor javljajo iz Beograda, odpotuje v ponedeljek dne 16. t m. s posebnim dvornim vlakom kraljica Marija v Dubrovnik v spremstvu prvega kraljevega adjutanta generala HadžiČa, dvornih dam in vseučiiiŠkega profesorja zgodovine Tihomirja Gjorgjevtća. V Vin-kovcih počaka Jia prihod svoje matere-romunske kraljice Marije, na kar nadaljujete obe pot v Dubrovnik. Kraljica obišče tekom svojega bivanja v Dubrovniku, kejr ostane več mesecev, razne slikovite kraje Dalmacije, izlet po dalmatinski in hrvatski obali do Bakra in Sušaka napravi na eni izmed vojnih ladij. Poveljeval bo na tej ladji Slovenec Klinar. — OdTčen gost V LJubljani se uradi prijatelj našega naroda gospod Norman Drooke Jopson, profesor slovanskih jezikov na londonski univerzi (King's College). Profesor Jopson, rojen i 1890 v Leedsn v severni Angliji, je študiral od 1. 1908. do L 1913. romanske in germanske jezike na univerzi v Cambrldgeu. V letih 1913 In 1914 se je bavil s slovanskimi Jeziki na Dunaju In v Pe t r ogradu. Med vojno je bil zaposlen v londonskem Foreign Office, od koder so ga leta 1920 poslali v britsko delegacijo plebiscitne komisije na Koroškem. V Celovcu se je seznanil s člani naše delegacije ter se z izredno marljivostjo v najkrajšem Času priučil slovenskemu jeziku, ki ga gladko in z lepim naglasom govori Po plebiscitu je bil imenovan za izrednega profesorja slovanskih jezikov v Londonu, kamor se po kratkem bivanju med nami te dni zopet povrne. Bodi nam Iskreno pozdravljen! — J. — Nerednost v državni opravi Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se za mesec marc zopet izostale plače za honorarne nastavnike. Ali je res izključeno, da bi se v naši državni upravi kdaj dosegel vsaj oni minimum reda, ki se zahteva od na&rimitivnejšega privatnega podjetja. —T. — Srbski ln potiski dijaki V LJubljani V Četrtek Je prispelo v LJubljano 54 dijakov in dijakinj realne gimnazije v Kragu-je ven Dijaki so na hrani v Akademskem kolegiju, stanujejo pa na ii deški šoli fn na liceju. Danes so odpotovali na Bled, od koder se vrnejo domov. — Včeraj popoldne le prispelo v LJubljano 41 dijakov Iz Lvova. Pripeljali so se semkaj iz Postojne, kjer so si ogledali Postojnsko jama Popoldne so imeli v Akademskem kolegiju skromen obed. Popoldne so si ogledali LJubljano ter se zvečer odpeljali v svojo domovino. — Predavanje o Roman!?!. Bodočnost bo pokazala, kako veliko vlogo bo igrala v razmerju naše države do Rusfie Romunija. Veliko Romunijo, državo s velikanskim! zemeljskim? zakladi m zmožnostmi za napredek ln z njentm! prebivalci bo opisal v nedeljo, 15. aprila, ob 10. uri dopoldne v Kino Matici asistent dr. V. Bohfcec, senior »Geografskega društva«. Njegovo predavanje spremlja Čez 50 skioptičnih slik. Ako hočemo »poznat! sami sebe, spoznavajmo sosede, ter poselimo to predavanje, ki ga priredi Jugosiovenska Matica v zvez! z Geografskim društvom. Vstopnina 2 Din. Predor odala vstopnic v Kino Matici v soboto od 3. are pop. najprej. — Smrtna kosa. Pogreb pokojnega g. Lan dr a se vrš* Jutri ob pol 14. popoldne na Stemarjih v Škof?! Loki ter se zemski ostanki prepelje:o v Ljubita no. kler bo pogreb Isti dan ob 17. popoldne od Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. — V Spodnji Šiški Je nenadoma umrl g. Julče J n c h a r t, strojevodja drž. žel. Pokojnik Je bil simpatičen mož. ki je imel mnogo priiateljev. Bil je delaven m vesten nameščenec. Pogreb v nedelio ob 14. Iz Šiške k sv. Križu. Blag mu soomin! — Smrti«* kosa, V Kraniu Je umrla po-sestnlca gdč- J os Žpin a P a v š 1 a r, v Ljubljani dimnikarski mojster g- Jurij ffa-banek in ga. Terezija Bogat a i Naj v miru počivalo! — Delavska visoka šola. V nedeljo, 15. t m. ob 9. dopoldne se vrši v zbornični dvorani univerze predavanje dr. K. Oswal-da: »Kulturni pomen dela.« — Jurfevanfe na llubflanskem gradu orfrede ob priliki cerkvenega proščema Šent'nkobsko-trnovsk? ter Šenrpetersk! moški fn žensk! podružnici družbe sv. Cirila ln Metoda. Ta nafbo!! demokratična ljudska prireditev v našem mestu obeta biti letos nalvečja od vseh tovrstnih dosedaj prireienih. ker sodeluje pri n*ej nad 300 oseb. Tekmovanje med podružnicam! ?e veliko v vzvišenem cflm. kdo bo več pridobil naš; potrebni fn koristn! 5o!skt dm**!. — Mestni komandant v Slovenski Bistrici podpolkovnik Ferdo Koncili a |e razrešen svojih dolžnosti. — Pontino vprašanje. Ta teden se le pela t nafi nrvH zor»et opera »Tosea«. Zo« pet polno gledišče. Temu oaf se nihče ne čudi, ker Rukavinovo »Tosco« v Ljub« ljani si lahko pač vsakdo ogleda. Stoji osi* roma se igra ▼ at-»sol»»tnetn smislu na pravi umetniški višini Videl in slišal sem marši* katero »Toaca« tudi v Italiji na različnih prvih odrih, tudi ie dandanes »Tneea« po* ♦*tfne prav tako kakor pri nas w LmMjoni Dasi te znane arije n. pe. »Loeeanle stene ete.«, ki so jih svoj Čas peli žvižgali In mrmrali Itd. vsi sloji za vsakim oglom v Trato, — te kar udarijo In tepo po nieslli, vndar «nad* »Tosea« vsaVo sezono na oder. Zategadelj naj se pa pri vlogah, kolikor more. skuša «fv**t! kolikor mogoče fepre* nemb v zacedhfth. kar se je deloma obneslo tudi že v Liublfanl. Le g. Betetto. Vi se je na Dunaju odlikoval s svojim mežnarjem. Ljubljani ne pride do te vloge, daet bi se ne bo smatralo tm vmešavanje ▼ uradne operne posle, če ti usodim vprašati zakaj se si in zakaj se ne bi včasih* po tur« ousu, ta lična ulogica oddala tudi g. Bete rtu, in sicer brc- vsakega prejudica. Po naših mislih sistem takozvane Intabulacije na posamezne vloge ni po volji občinstva, ki rado posluša enega pevca, rado pa sliši tudi drugega — mojstra iste vloge. Mislim tedaj, da bi bila prav lepa in tudi zanimiva varijacija, de bi v kratkem imeli priliko po* slušati in gledati Betettovega mežnarja tudi v ljubljanski »Tosci«. Dr. V. — Dijakom medi crncem! Medicinska fakulteta beogradskega vseučilišča le objavila razpis za dijake ln dijakinje medicine, ki žele za časa velikih počitnic prakticirati po naših bolnicah. — Seja celjskega občinskega sveta bi se bila morala vršiti v sredo zvečer. Bila pa je vsled nesklepčnosti odložena. Odborniki se zadnji čas sploh malomarno udeležujejo občinskih sej. Mestni magistrat namerava vsled tega v bodoče proti malomarnim občinskim svetnikom nastopiti z vso strogostjo po § 10 občinskih statutov, ki .predvidevajo denarne globe in celo Izgubo mandata. Odpovedana sela se vrši v ponedeljek 16. aprila. —. Novo stanovanjsko hišo zgradi v Razlagovf ulici Pfva hrvatska štedionica. Posloo'e bo moderno in večnadstropno. Z gradbenimi deli se prične ž e prihodnji mesec. — Kap Je zadeta v Cohovi gostilni v Kovaški ulici v Celju 69 letnega Antona Zureja, kolara v Bežigradu v Spodnif Hudinil. — Aretiran je bil radi golmfHe in v preiskovalni zapor v Cel'e izročen 24 letni mesar Ivan PungerSek te Ostrove. ker Je kupil od pos. Volkarla iz Kastova nad Laškim drva. ne da b! Jih bil plačal. Prodal Jih Je potem tvrd-kl Kodre in Batič v Celju ter dobil zanje 21.000 kron. Zagovarjal se bo pred celjskim okrožnim sodTščem. — Kaznovan je bi! pred celjskim okrožnim sodlSčem radi tatvine na 8 mesecev težke Ječe J. Kostan5-2ek, ker Je dne 4. marca v Breznem ukrade! Antoni i! Jakob 2 ovci ter poneveril vsoto 2800 K. — Matek Valentin, ie radi tatvine \-ečkrat kaznovan. Je ukradel Aloizijn Šribarju v Sav. dolin! harmoniko, vredno 10.000 K. Dobil Je 3 mesece leče. — Rad! težke telesne poškodbe je b?! obsojen na 3 mesece delavec Žlender Iz Pllštanja, ker je v Jazbecovf gostilni v Pilštanm z nožem snnll v rebra dne 19. febnrarla ti nekega Mavricr* rllrša in ga teZko poškodoval. — Antlalkoholično predavanje v Celju. V torek zvečer je v cel'skl trgovski Šolf predaval medlcinec g. Pedor Mikič »o učinkovanju hroničnega alkoholizma po objavljenih statističnih rezultatih v dr. Ber-tholetovt kniigl. Predavatelj Je !z te kniige povzel, da abstinent povprečno 20 let dalje živ! kakor alkoholik m da povprečno za toliko let opešajo telesne moči alkoholilcu kakor pr! abstinentu. Predavanje je bilo precej dobro obiskano m so poslušalci s pozornostjo sled!!! izvajanjem predavatelja. Ravnatelj g. Marfnček Je na šolskem skiop-t ikon u kazat slike In statistične tabele o raznih posledicah alkoholizma na spolne organe. Takih za ljudstvo koristnih predavani bi bilo umestno, prirelatj še* več. mm CeUske nov'ce. Ferijalni &a-ves priredi v nedeljo, dne 22. aprila v Cellu cvetlični dan z nabiralno akcijo. -— Idejna šola celjskega Sokola se prične v soboto 14. t. m. ob pol 20. v re-IovadnJei Razpored obsega gradivo za izpit pri žtipni tekmi 1923. Obisk je obvezen za članstvo do 26 teta. Aretiral! sov Llbojah pri Celju dr. Emanuela Friedricha, ki je osumile« več tatvin. Oddali so ga v zapore okrožnega sodišči v Cel hi. — Okoristit! se Je hotel Slavko Povše, pekovski pomočnFk pri Vo-šnlaku ob prilik! požara pri Ravnikarju. Hotel ?e ukrasti več stvari, prinesenih v shrambo k Vošnjakn. Oddan ie v zapor. — Druge aretacije. Marila Klenov5ck Iz Dola pri Hrastniku Je bila od celtske policije aretirana ker ie v Javni bolnic! hotela okrasti neko sobotnico. — Mariia Polz false Herman, rojena ln pristo'na v Gradec le bfla v Celju aretirana ker !e Izvršila tatvine na škodo uprave lavne boln'ce fn neke priiateJTlce v Zagrebu. — Majhen Ana. pristojna v Gom*o Pristavo m Mel-zer PHomena Iz Maribora ste bili radi v!a-čuganja oddan! okrajn! sodniii. — Celjska policija Javlja, da se nahaja v zapor'h okra'ne sodnHe v Laškem neki Anton Zupan rolen v Kozjem in pristojen v Podsredo. Osumi ien je tatvine raznega blaga, k! se te našlo pri nJem. Našlo se Je pri n?em: 1 volnen namizni prt. 1 rjuho iz domačega platna, razne brisače in drugo. Zupan se zakovana, da je te stvar! kupil na cest imed Vojkom m Cellcm, kar pa naibrže ne bo resn;čno. r3v. oškodovane! se na! prravf»o. — Direkcija pošte fn telegrafa v LJubljani razpfsuie ustno dražbo za vzdrževanje enkratne dopoldanske dostavl'alne vožn-e (razen ne-de!"> pri pošti v Celin. Dražba bo dne 10. maja t i pri mestnem magistratu v Cellu. — Gremij trgovcev Celje Ima svo! rednf Jetn! občm rbor v petek, dne 20. aprila ob 19. url v mali dvoran! Narodnega doma. -—Hišo na kralja Petra cesti v Celju, kjer le bi! mlnuii petek požar, k! Je cničfl streho, namerava trgovec g. RavnHcar dvignit! v dvonadstropno. Pripravljalna dela so se že pričela. — Ogenj Je uniči! v Četrtek dopoldne gospodarsko poslopje posestnika Josipa Ba-Hsa v Vrb Ju pri Žalcu. Požar !e nastal sredi vasi med s slamo kritimi hišami ln le bila velika nevarnost, da se razširi na sosednja poslopja. Prihitele so bližnje požarne brambe. katere so omejile požar in preprečile večjo katastrofo. — Dostavno podrečje vsake pošte ie glede stanovanje adresatove ln glede dostave: ožje al! širše. Za ožje dostavno področje se smartra kraj, kjer le pošta, a v to ožje dostavno področje spada praviloma vsaka hiša, ki od zadnje v nepretrgan! vrsti zgrajenih obljudenih hiš ni oddaljena več kakor 500 metrov, ostal! del dostavnega področja spada pa v širše dostavno področje. V ožjem dostavnem področju se vrši redna dostava t. J. vse dn| v tednu. Ker je po novem poštnem pravilniku ožje dostavno v razširjenem dostavnem področju bivajoče občinstvo, naj zahteva od dotične pošte, da se mu pošiljke redno dostavljajo na dom. — V nastalih sporih, aH spada kak del dostavnega področja v ožji ali širše dostavni področje, odloči pristojno postno ravnateljstvo. — Pošte ne sprejemajo poškodovanega denarja. Za poškodovan se smatra tak kovani denar, pri katerem se na prvi posled vidi, da je z namenom poškodovan (s pre-laknianjem, toprenjem, pilenjem, stružen:em lomljenjem. Izpiranjem v kemičnih tekočinah itd.: ne pa z redno obrabo. Papirnate novčanice se smatrajo v obče za poškodovane ter za promet nerabne, če jim manjkajo posamezni, tudi manši deli podobe (ne samega roba), ako so napisi in podobe izlizane in nečitljive, ako so s tinto ali z drugo tvarino zamazane, ali če so raztrgane na več delov, pa ti deli niso zlepljeni s prozornim papirjem. — Pomnfti pa Je, da tc odredbe veljajo tudi takrat, kadar dobi stranka denar od pošte. — Urad Ljubljanskega velesef'ua naproša vsa kulturna, pevska :3 dr i?a društva, stanovske organizacije, 'potene klube itd., da prirede svoje kongrese, koncerte, športne tekme itd. za čas letošijaga velesejma od 1. do 10. septembra ter da Izvolilo to pismeno sporočiti uradu LUb- ljanskega velesejma v Ljubljani, jr»«;po-svetska cesta (Tivoli) Telef. intentrb. 140. oziroma posetitl v prihodnjih dneh vele-sejmsko ravnateljstvo v svrho medsebojnega dogovora. — Novi poštni vagoni Novosadska poštna direkcija Je prejela iz Nemčije na račun reparacij 20 modernih poštnih vagonov, ki so razsvetljeni z električno lučjo. — Nenavaden vremenski skok. Izrednim hladnim dnem tudi na Štajerskem je sledil v četrtek in petek brez normalnega prehoda izreden skok na krasno skoro poletno vreme, toplomer Je kazal v petek že 26 stopinj C v senci, torej skoro kakor v sredi poletne vročine. Zato pa Je barometer zopet v radipnem padanju. Pričakovati je že za nedeljo zopetne občutne vremenske spremembe. — H o fr teh fer v češkoslovaški armadi. NaSi čitatelji se gotovo §e dobro sporni* njajo avstrijskega častnika Hofrichterja, o katerem ee je trdilo, da je poslal strup svo* jim višjim kolegom v generalnem štab«, da bi si tako pospešil svoje avanziranje. Bil je obsojen in vržen v ječo, iz katere je pri* §el po prevratu. Zatrdil je, da je bil obsojen zgolj na temelju fndicijev in ne po dokazu krivde, ter zaprosil pri češkoslova* škem volnem ministrstvu za sprejem v ar# rnedo. Ministrstvo je Izbralo posebno ko* misijo, ki je Hofrichterjevo zadevo natan* čno preiskala in prišla, kakor se poroča, do zaključka, da je Hofrichterjeva čast nedo* taknjena, na kar je bil Hofrichter pripu* Scen v češkoslovaško armado ln služi sedaj v Pragi. — Zločin ali samomor v Hačtriku. Slučaj obešenega kočarja Alojza Skerbin-ka, katerega so našli v torek obešenega v Gačniku pri Mariboru, še sedaj ni pojasnjen. Le v toliko Je ugotovljeno, da se Je z ženo razumel, n! pa se razume! s hčerama Iz prvega zakona. Kratko pred zagonetno smrtjo se !e vršil v rodbin! prepir m pretep, na katerem se Je udeležil baje tudi ljubfmee ene hčere. • —- Roparski napad? Tesarsld pomočnik Prane Cankar se je vrača! 12. t m. is LJubljane proti domu na Studenec Na cesti ga Je nekdo napadel in ga udaril z nekim topim orodjem po glavi. Cankar Je padel v nezavest In so ga drugi dan na§ll ljudje v krvi ležečega. Prepeljan Je bil takoj v ljubljansko bolnico, kjer lež! še vedno v nezavesti. Dosedaj se še ni ugotovilo |e-!l bil Izvršen nanj napad« ali se le morda ponesrečil. — Razne nesreče. Anton Nemanič, posestnikov sin iz Zelebej Je razstreljeva! ka-menie. pri Čemur Je dinamit predčasno eksplodiral In mu puhnil v obraz. Nemanfč |e bil Je težko poškodovan. V Zapogah pri Kna-nju sta se sprla dninar Vogemut in posestnik Franc Jenko. Med prepirom Je Jenko udaril prvega tako močno po glavi, da Je padel v nezavest — 2ena uradnika Pranja Srobotnjak ie padla z voza In se težko poškodovala po celem telesu. — Vs! poškodovanci so bili prepeljani v Unbljansko bolnico. — Slabost? Sli bo spanje? Nervoznost? Nevesel'e do deto? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh ie pravi Fellerjev Eizaflutd! Dobro služi za umivanje in cbloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatneiši in boli delujoči kakor francosko zgrabe! S pakovanjem In pošteno 3 dvojnate aH 1 specijalna steklenica 24 dinarjev: 36 dvolnatih ali '2 Specialnih steklenic 208 dlnariev in 5% doplatka razpo-šflie: lekarnar Eugen V. PcLLer, Stanica Donja, Flzatr gšt. 238, Hrvatsko. — Čevlje kupujte od domaČih fovaren tvrdke Peter Kozina & Ko. z znamko »Peko«, ker so isti priznano na'boljši In na'« ceneiši. Glavna zaloga na debelo In drobno Ljubljana. Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. 1. _ Čipkarice: Gospođraie! Dva rodova se nosilo kleklane čipke kupljene pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani Pod Trančo št. 1, garantirano samo lepo deto Iz trpežnega, pristnega lanenega sukanca. V prometu so tud! enake čipke iz bombaŽaste-ga sukanca (Glanzgarn) na videz lepe a trpe le nekaj let ter zgube po prvem pranju svoio oblika Te se nikakor ne morejo z našimi primerjati. Za slabo blago ie vsaka cena pretirana. Dobro blago pa ni nikdar predrago. Čipke se dobe, dokler traja sedanja zaloga sukanca, primeroma še po nizki ceni zato na! nobena gospodinja ne zamudi prilike ugodnega nakupa. Prodaja se tudi lepo konfekcijsko blago. Gospe to Čipkarice dobe vse potrebščine za klektanle ta vštvanje konfekcije po najnižji ceni. Oddala se tudi delo na dom (dober postranski zaslužek). Sprejemajo se tudi naročila za izdelovanje čipk in konfekcije po zadružnih aH zadrugi izročenih vzorcih. Glej tudi da-> J PETNAJSTLETNA TATICA j OKRADLA NAD 30 STRANK. i Zadnji čas so se po Ljubljani silno množile drzne tatvine po stanovanjih, ki so bile izvršene vse pri belem dnevu. Policija je bila navzlic ostremu opazovanju In kontroliranju sumljivih elementov brez moči. Policijski agent Hauptman pa ie v sredo dopoldne pred kinom »Matica« opazoval neko mlado dekle, ki se je jako sumljivo obnašalo. Videč, da je opazovana, jo ie mahnila preko »Zvezde«, Šelenburgove ulice ln Aleksandrove ceste na Bleivveisovo cesto, kjer le Izginila v pritličju neke hiSe, Detektiv je bil v trenutku za njo ln jo aretiral. Bila je privedena na policijo in ker so našli pri njej več sumljivih predmetov. Je okrajni nadzornik g. Habe takoj zaslutil, da mora dekle biti nevarno tuii lastnini. Po dolcem napornem zasliševanju Je g. Habe izvi Iz nje priznanje, da se Je tekom treh mesecev profesljrnalno bavila s tatvinami po stanovanjih. Naravnost neverjetno ie, da Je mlada komaj 15 let stara Alojzija G. tekom tega časa okradla nad 30 strank v Ljubijo nL Svo?e manmulacHe je izvršila na sledeči način. Potikala se Je po rršah, prežeč na ugodno priliko Tn se prikradla v razna stanovanja, kier je potem Iz preda v pobrala razne dragocene predmete, poraveČ zlatnino in pa tudi denar v gotovini, če je bila zasačena. se ie ponavadi Izcovarlata, da išče gotove osebe, ali pa je Iskala stranišče ali vodo, ali ka! slične^a. Vse ukradene predmete Je nesla v zastavljalnico in denar zapravila. ZanlmhrO ;o pr! tem. da nI Imela nikakih sokrivcev ter Je vse Izvt-Sevala »solo«. Glavne tatvine je poleg drugih izvršila pri sledečih strankah, pr! dr. Korunu sod uradniku Raiku Stolcu, Jerici Scbat trgovcu Siferju. Mariji Radi. Veri vršeč, Zofiji Pire živnozdravnlku Pestot-nlku, Antonij! Repič, trgovki Tvankl I.es-kovlc, Martmu Polacku. Mari}? flisen. frldl Kališnik, Tink! Balon, Blažu Rupe. krojaču Korentu !n nadalje poskušala prt dr. Krelčf-Ju ln Mariji Levčak, kar pa Ji je bilo preprečeno. Pri vseh teh strankah Je napravila okoli en čert milijona škode, kar pa I« ni definitivno precenjeno. Dekle Je zelo majhne postave in nosi belo čepico na glavi. Je precej polnega zagorelega obraza iS črnih las. Stranke, pr! katerih se Je slično dekle pojavilo ln ki so bile tudi morebitno oškodovane* se naj Javijo na policiji soba štev. 17. Motivi, ki so dekle zapeljal! k tatvini niso popolnoma znani. Dekle sama pravi, da ie tako delala, kot Je videla po kinematografih. Glavna krivda pa sigurno lezi aa zanikerni odgoll od strani matere- Društvene vesti. «•» Poziv nižjim državnim uslužbencem! Društva vseh organizacij drž. in žel. nameščencev so sklenila, da skušajo na vsak način odstraniti kritični položaj, v katerem se nahaja sedal vsak drl. In želez, uslužbenec Ker pa Is to mogoče doseči ts potom dobro organizacije« apelira podpisano društvo na vsakega posamnega državnega nameščenca svoje organizacije (nižjih uslužbencev), da se vpiše ako še nj član, v nase društvo, zakaj edino tako se bomo lahko rešili Is našega budnega stanja. Vsi članf se resno opominjajo, da tako! poravnajo as-' ostalo članarino! — Akademsko socijalno pedagoški krožek ipiiredj v ponedeljek 16. t m. ob S url zvečer sestanek na moškem učiteljišču. Vspored. 1. Umetnost in vzgoja (tov. čibej) 2.) Pogovor Dostop dovoljen vsem. — Tovariši Triglav a ni! DrugI redni sestanek kulturnoznanstvene sekcije S. a. d. »Triglavac se vrši v ponedeljek 16. aprila ob % 20. zvečer na verandi gostilne »pri TiŠlerJu«, vis-s-vis Akademskega kolegija. Referira tov. fil. Baš Franjo o »Svetovni volni ia njenem vplivu na razvoj gospodarstva.« — Slovensko zidarsko bi tesarsko društvo v LJubljani praznuje dne 5. avgusta ti svojo 25 letnico. Ker je na slavnostnem vsporedu tudi velika veselica v hotelu Tivoli, se naprošajo vsa narodna društva, nal blagovolijo to vpoštevati ln ne prirejajo v ta dao slične veselice. — Zappotskl kazino v Gdansfra. Stav«' ka« ki je pri tej družbi Izbruhnila , ie že Izza 1. t m. končana in se obratuje zopet v polnem obsegu, Z dozidanjem se precei povečata oddelka za baceara In rouletta In je zaradi lepe lege in krasne opreme kasina pričakovati velikega dotoka tujcev-Nove dvorane se otvori jo že 15. maja. — Društvo za promet tujcev v Zagrebu, i priredi v času od 10. maja do 22. maja tL Izlet v Dalmacijo od Bakra do Bara z plm in udobnim pamikom »Salona«. Natančni program potovanja, kakor tudi cene za potovanje, kabine ln hrano so v pisarni trgovske (n obrtniške zbornice v Ljubljani teresentom na vpogled. Borzna poročila. — Zagreb, 14. aprila (Izvir) Daaea borza ni poslovala* — Čarih. 14 aprila. (Izv.) Današnja pred borza: Zagreb 5.60. Berlin 0*0261, Amsterdam 215.15. Newyork 5.495, London 25.18, Pariz 36.75, Milan 27.37, Praga 16.385 Budimpešta 0.12, Varšava 0.0125, Dunaj 04)077, avstr. žig. krone 0.0077, Sofija 4.25. — Curlh, 13. aprila (Direktno) Zagreb 5.65, Berlin 0.0263, Praga 16.399. Milan 27.3749, London 25.58. Newyork 5.485- — Trsi 13. aprila. Zagreb 20-60, Berlin 0.97. Praga 60.30 Pariz 134.60. London 93.65, Newyork 204)2 Curlh 367. Poizvedbe. .7- Dotični mladi gospod, kateri Je v nedeljo dne 8. t m. v kavarni »Emona« v Jfarderobi vzel napačni klobuk in se odpe* Jsi se naproša, da pride po svoj klobuk sli pa naj pošlje avoj naslov. — Našel Je nekdo aanosnlk. Lastnik ga dobi aa mestni stražnici pri Pranje Merta- k»». -M _. štev. 87. • - Gospodarstvo. Dr. Konrad Vod usek. K OBČNEMU ZBORU »ZVEZE OBRTNIH ZADRUG« V LJUBLJANI* Naše obrtništvo ima jutri tvoj občni zbor, svojo obrtno nedeljo, namenjeno zelo važnim posvetovanjem. Važen je ta sestanek že radi tega. ker le ni povsem jasno, Je-H obrtni stan v naši državi v obče in posebej v Sloveniji gospodarsko pravilno orijentiran, je-li njegova iz prejšnjih držav kolikor toliko prevzeta organizacija in manipulacija sedanjim razmeram primerna. In končno se tudi lahko vpraša, Jc-li smer, v kateri se razvija ali bi se vsaj moralo razvijati naše obrtništvo, zadostno določna in jasna za vse to po našem mnenju zelo važno gospodarsko delovanje. Obrtništvo, obrtno delo se v naši državi od vsega početka gotovo ni zanemarjalo. Seveda pa nočemo — ker ne moremo — trditi, da se ie v dosedanji Jugoslaviji tudi storilo vse. kar ie bilo nujno potrebno. Potrebno zlasti že radi novih naših razmer, katere so zahtevale nacijonalno pa tudi strokovno organizacijo v ustroju in poslovanju. — Kakor je znana katastrofa L 1873 v Avstriji izzvala dalekosežne in principijelne preosnove v prvi vrsti v svrho zaščite »malega moža« in v smislu markantne utesnitve obrtne svobode, obrtnega liberalizma vobče, tako se je sedaj po vojnem alarmu in razbijanju v obrtni regulaciji predvojnih razmer marsikaj zaprašilo in postalo zastarelo, če ne povsem mrtva preostalina pokopanih sistemov, ki so poprej pač skrito ali očito gospodovali v političnem pa tudi gospodarskem društvenem življenju. To vprašanje, to dejstvo stoji mogoče tudi Še danes na dnevnem neredu, v petem letu končnega sistematizirania mirovne ureditve, ki je na raznih poliih !e dandanes neizvršena, ker nemogoča. Saj si moramo pač priznati, da Živimo in se vrtimo še vedno v nekakem povojnem vrtiljaku. In tu se pač vse izvanredne težave morajo nekako sproti premostiti, včasih seveda s kaj šibkimi brvmi m sredstvi Vse to delo pa se vrši v trdni nameri in tendenci, da se iz danega položaja sčasoma, Čim prej mogoče razvije novi red novih razmer v svrho novopotrebnega dela. Doba od L 1859 pa do prevrata 1. 1918 ie bila v obrtnem oziru zelo Živahna. Ena izmed najznačilnejših potez tedanjega obrtnega delovanja, kateremu Je odgovarjala, če tudi sukcesivna, zelo podrobna m skoro težko pregledna zakonodaja, so bile brezdvomno obrtne zadruge. Deloma lokalno, deloma strokovno osnovane spajale in spojile so tudi slovensko obrtništvo v višje ali večje enote, v znane zveze. To velja za strokovne ravno tako kakor za kolektivne zadruge. Zlahka torej opustimo navajanje in opisovanje takozvanih specijalnih, kakor tudi lokalnih ali deželo m a ločenih in opredeljenih zvez. Vse so se rodile iz tedaj umljivega, ker od zgoraj zaželjenega, slovanski splošnosti pa gotovo kvarnega separatizma. Sicer pa delitev tega dela obrtni stvari sami, ni mogla in —- to radi priznamo — tudi dandanes ne more dosti škodovati, če Še celo v marsičem ne koristi, seveda ob strogi, edino umestni enotnosti vodil* nih in stvarnih principov in vsega strokovnega usmerjenja. Omenili smo to krajevno ločitev le mimogrede, ker je pač dvakrat važnejša strokovna delavnost sama, strokovna uspešnost obrtnega zadružništva v obče. V tem oziru nam Je »Obrtni vestnik« v zadnji svoji številki prinesel precej zanimiva razmotrivanja, nekako za uvod in za podlago jutrišnjega zveznega zborovanja v Ljubljani. Značilno je. da strokovno obrtno glasilo poudarja povsem pravilno veliko važnost včlanje-nja vseh zadrug v zvezi Zajedno pa, očitno in deloma Ie bolj med vrsticami ugotavlja, da naše zadruge, članice zveze, ne kažejo pravega smisla in razpoloženja za skupno to velevažno organizacijo in delo. Je pač zopet mrtvila ta nesrečna beseda, ta prikazen, ki je ne moremo prav pregnati iz naše srede. Organizacija, solidarnost in disciplina, to trojno geslo naj velja obrtnemu delu In vodi naše obrtništvo. Priznamo .da Je dandanes ravno obrtniku kaj težko držati se vsevprek tega ali onega gesla. Kakor povsodi. tako se pač tudi pri nas počasi začenja boj obrtništva, obrtnega delavca zoper velemoč industrije, boj ročnega dela zoper strojni sistem, zoper uvoz proizvodov tuje fabrikaciie in konkurence, s katero ie vkljub vsem, zlasti vspričo trenotnih valutnih kombinacij težko in nevarno korakati na domačih tleh in truditi se za dvomljive uspehe v domaČih naših delavnicah. Toda pridne roke še vedno najdejo zadosti dela in uspeha. In čez noč se pač še ne sezida hiša in ne premaknejo temelji vsega gospodarskega ustroja. Potrebno pa je vkljub vsem tolažbam te vrste upreti svoje poglede v bodočnost in v svet in pripravljati se sproti na moderno - praktično preurevanje obrtnega dela, na bodoče metamorfoze v vseh posameznih kategorijah. če uvažujemo, da je na pr. bilo 1. 1922 v Sloveniji obrtnih prijav 5934, odjav 5638 in izprememb 570, v tekočem letu do 31. marca 1256 prijav, 2821 odjav in 124 obrtnih izprememb, pač vidimo in uvidimo, da se naše obrtno delo v Sloveniji vkljub vsemu kolikor toliko mirno razvija, da se povojni obrtni razvoj, ki je imel marsikatere izvanredne znake, vrača v normalni tir, da ljulka odpada in odletava, da pa z d r a-vo jedro ostaja pri svojem delu in življenju. In še nekaj naj omenimo, kar mogoče ni brez vsake važnosti. Naše obrtništvo naj se v prvi in zadnji vrsti posveti edino le gospodarskemu delu. Naj Je vrši z vso potrebno zavednostjo in s tolažilno zavestjo, da je pošteno delo dandanes še vedno najlepše orožje v ne lahkem boju za obstanek. K e d o r je vajen tega orožja, po znanem pregovoru ne pade, ne podleže zlepa raznim sovražnim silam. In takih bodrilnih vzgledov imamo pri nas še vsepovsod obilo. Radi tega smo in ostanemo vkljub sedanjemu gotovemu ro-govUjenju prepričani, da se naše obrtništvo ne da in ne bode dalo podjarmiti od nestrokovnih, pač pa političnih za-peljivcev, ki ti slikajo pri vsaki priliki blaženi raj na tej zemlji, v resnici pa uganjajo pod raznimi vabilnimi krinkami najgršo, ker neumestno strankarsko politiko tudi v gospodarskem delu. Naj bi se naše preudarno obrtništvo otreslo vseh teh in takih vsiljivih in večinoma kričavih in lažnjivih oznanjeval-cev in političnih trobačev lepše obrtne sreče in usode. V tihem, pravem delu je moč. ki sčasoma prema g a v s e i e ž a v e in prinese plačilo v najlepši valuti! • • • —8 Zagrebški trg. Zagreb. T3. aprila. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja noti rajo: Pšenica (76—77 kg) 460—470, rumena koruza 260—280, rž (72—74 kg) 562.50—400, Ječmen za pivovarne 325—350, za krmo 300— 310, oves 295—200, pisani fižol 480—650, beli 450—500, pSenlčna moka »0« 687.50— 712.50, »2« 662.50—687.50. »4« 637.50— 662.50, za krmo 225—250, drobni otrobi 160 —180, debeli 250. Tendenca mirna. —g Beogradska blagovna borza 13. aprila. Beograd, 13» aprila. Danes borza ni delovala. —g Kmetijski pouk po dežen. Oddelek za kmetilstvo priredi v drugem tednu aprila sledeče poučne tečaje tn predavanja: V nedeljo, dne 15. aprila: 1. V Št Lambertn pri Litiji, po maši v Šoli, o poljedelstvu In živinoreji. Jereb. 2. V Podgori pri Slov en j-gradcu. o Izboljšanju pridelkov z pravilnim obdelovanjem. Wernig. 3. V Gor. Polju, po večernicah, o delu v vinogradu in sadov- njaku, o krmljenju. Kafol. 4. V Dobu, ob 14. url, o sadjarstvu, Marinček. 5. V Logatcu, ob 11. uri. o Dokončevanju majnikovega hrosca. Matjašič. 6. V Cešnjlci v Bohinju, ob 15. urf, o živinoreji in planšarstvu, Su-stič. 7. V Selnici ob Dravi, o gnojenju. Štre-kelj. 8. Pri Sv. Juriju v Prekmurju, ob 14. uri. o sadjarstvu in o živinoreji, Pavlica. 9. V Draš čh v Soli ob 14. url, o zadružništvu. Konda. 10. V Boh. Bistrici ob 11. uri. o izboljšanju bohinskega sira, Pevc. U. V Do. brovi pri Podnartu, o delovanju živin, odsekov. Hladnik. 12. V Vnanfegorlcaij, o naprednem Čebelarstvu, Okorn. —C Svinjski sejem v Mariboru 13. aprila. Prignalo se Je 185 svinj. Cene: 5—6 tednov starj 800—1000 K, 7—9 tednov stari 1200—1400 3—4 mesece 1800—2300. 5—7 mesecev 3600—4000, 8—10 mesecev 4500 —6000 1 leto 6500—7000, 1 k? žive teže K 85—100 I kg mrtve teže K 105—110. —g Novi konzulatL Argentinska vtada hoče pretvoriti svoj konzulat v Beogradu v generalni konzulat In ustanoviti korzulata v Zagrebu in Novem Sadu. Nemčija hoče otvoriti konzulat v Osijeku. —g Nemški konji. Te dni pride Iz Nemčije še nekoliko transportov konj, ki se pora zdele kakor Je določeno za vojno odškodnino. Razne stvari. • Statistika o ljubezenski Izjavah. Statistiki so nevarni ljudje. Neki številčni fanatik podaja nam celo v odstotkih obnašanje moških In žensk pr! ljubezenskih lz:avah. Nnjprvo moški: 36% )fh pritisne Iz-voHcnfco z navdušenjem na prsi, 24% za-pečati izjavo s poljubom na usta, 4% pa na lase, 2% poljubita roke, 20% Jih jeclja. 10% sploh ne sprav! Iz sebe nobene besede. 2% molčita. Ženske so premetene ?e: 60% jih pade brez glasu v objem viteza, 20% jih za-rdi In zakrije obraz, 1% pade brer zavesti na tla, 47o so silno presenečeni, 14% jih pogleda ljubemu molče pa dovolj zgovorno v oči In 1% beži nemudoma sporočit mami veselo novico. • Conam Dovle o smrt! lorda Camazwo-na. Iz New-Yorka prihajajo zanimiva poročila, k! so v zvezi s smrtjo znanega arheologa lorda Carnarvoua. Angleški pisatelj Conan Dovle je namreč izjavil zastopnikom tiska, da Je po njegovem prepričanju Car-uarwona usmrtila tajna zagrobna sila faraona Tutankhmena, kl se je poslužila strupene žuželke da se maščuje za to, ker so bile svetinje In grobnice odkrite ne glede na opomin in na zakletvo, ki je bila vklesana na steni grobnice. Izjava Conana Dovla vzbuja senzacijo. Z nestrpnostjo pričakujejo, kdaj se uresniči domneva, da bo v grobnici z ostanki faraona najdena še per-gamentna listina, kjer je napisan opomin, da bo oni, ki se dotakne faraonovih ostankov, poginil od žuželkinega pika. Iz zgodovine so znam nekateri slični slučaji s poto-valcl aH arheologi, ki jim je bila nenadna smrt tudi vnaprej določena. Znano le tudi, de Je več profesorjev, ki so se pred Sesti- I mi leti polastili redkega dragulja z starega egiptovskega groba, sistematično zasledovala nesreča. Poleg omenjenih okoliščin, ki so povzročile smrt Carnanvona, pa so znane sedaj 5e druge zanimive podrobnosti; malega kanarčka, ki ga Je lord Canarwon zelo ljubil in ga je vzel tudi s seboj, je našel v faraonovi grobnici napol požrtega od velike kače. Ta okoliščina vzbuja tem večje začudenje, ker je v okolici izkopnin te vrste kača zelo redka prikazen. Kmalu nato Je Carnarwon opazil, da ga je ugriznila strupena žuželka, kar je povzročilo zastruplje-nje krvi in vnetje pljuč. Tej bolezni je lord v navzočnosti žene, lorda in lady Porche-ster In svoje edine hčerke lady Herbert v četrtek 4. tm. podlegel. Skeptiki pa smatrajo to zadevo za navaden slučaj. Vendar pa je važno destvo, da z mnenjem Conan Dov-lea soglašajo tudi nekateri zelo ugledni egfptologt Tako n. pr. zastopa to naziranje slavni francoski egiptolog Mardrus. Poročila iz Egfpfa potrjujejo, da so nekateri so-trudniki takoj po bolezni svarili lorda, naj ne nadaljuie začetega dela. upoštevajoč te skrivnostne pojave in res je bila otvoritev shrambe s faraonovimi ostanki odločena do jeseni Po teoriji francoske okultlstke Fr»y so se Starj egiptovski kralii po smrti lahko zadrževali v bUžini zemlie. O tem pričajo starodavni spisi, ki so jih naSli egip-tologi. Duh. ki so ga zakllnali z m*gfčnlmi formulami, je obstoja! iz vtisov In predo-čevanja umrlega In je bil nekak dvoiček pokojnega. To nevidno bitje, ki je reagiralo na posebne formule zakletve, pa so časriH prijatelji In sorodniki, ki so polagali temu duhu v grob različne stvari, kot hrano, da-Save Itd., češ, da po smrti telesa ne bo lačen. • 50 nr plesa. Iz Netvvorka poročajo* da Je plesala miss Alma Cummlgs nepretrgoma 50 ur In sicer je pričela na velikonočno soboto ob 19.10 ter končab na velikonočni ponedelek ob 21.10. Cela vrsta ple-plesalcev je opešalo, dva orkestra sta se naveličala In gramofon, k! Je nadomestil orkester, bf bil že kmalu opešal, tako vstrai-no se je vrtela mfss Alma. Tekom plesa |e vrgla od sebe več parov čevllev In hitro nataknila nove. Zadnjih 6 ur Je plesala s ovito glavo; z ledeno vodo so namočili brt-salko in ž n'o ovil! glavo. Jedla ie ves ča» samo nekoliko sadja. ReKi..d plesa. —g V Banatu ne vedo kam z vinom. Trgovina z vinom v Ban; ^ !e popolnoma zastala. VeliKe količine nalline:šega vina. se ne dajo prodati. Nekateri vinogradniki pravijo, da se jim ne splača več obdelat? vinograde. * Lord Carnarwon v filmu. Lord Car-narvoti, k{ |e noSel grob kralja Tutankha-mona in kmalu na to umrl vsled zastmp-IjenJa že tiči v filmu. Berlinska filmska družba pripravlja nastopni senzacjskl film: Faraon v svojem sijaju, tajfnstveni pogreb, zakletve duhovnikov, predrzni arheolog, kil kljubuje tem zakletvam m podleže. Fflat nosi naslov: Faraonovo maščevanje. ■ - * ■ *: ' ; V.jv' BERSo? GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE cenej« In trajnije) so kakor osnanal m Najbolje varstvo proti vlagi I mraza I Na hrano in stanovanje SE SPREJMEJO GOSPOD. JE. — Peče, Rimska cesta št. 2, L nadstropje. 38/3 Kupi se dobro ohranjena OMARA ZA SLADOLED (Eiskesten). Po* nudbe pod »Omara/3020« upravo »Slov. Naroda«. na I 5000 kron nagrade Hobi, kdor odda eno veliko ali dve manjši nemeblovani sobi. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Šepa* ratni vbod/3870«. I Seno in slamo, idravo, prešano v balah, nu* di proti takojšnji dobavi po najnižjih dnevnih cenah tvrdka PUKL & VERCE, ŠOŠTANJ. 3851 Parna žaga ali ŽAGA NA TURBINO SE VZAME ZA VEČ LET V NAJEM. — Ponudbe pod Lesna industrija/3799 na upravo »Slovenskega Naroda«. oizitiie m Koverte priporoča irna v Ljubljani. NAPRODAJ NOVA enodružinska hiša z vrtom, električno razsvet* Ijavo v Vodmatu, a takoj« šnjo vselitvijo. — Poiave se: Župan-tvo Moste. 3876 Mesečno sobo, če mogoče s posebnim vho* dom, ISCE GOSPODIČNA. Plača do 1500 kron. — Po* nudbe na upravo lista pod »Mefclovana soba/3915«. Vila v Ptuju s petimi parketi ranimi sobami, velikimi stranskimi prostori, zidano stalo, sadnim vrtom. SE RADI PRESELITVE POCENI PRODA. VpraSati: Hoffmann, Zagreb, BoŠkovieevs ulica št. 8, ali Ptuj. Trubarjeva c. 4. 3918 Elektrotehnično podjetje. Izvršuje po zmernih cenah vse naprave za električno luč, pogon, telefone, elek* trična zvonila, naprave stre« lovodov, popravila itd« IVAN MIHELČIC, Lepi pot št. 12, Ljubljana. 3792 Turbina ta vodni pogon sistem Gerard, v dobrem stanja, sedaj ie v porabi, 68—80 HP. s ca. 4*20 m padca in maksimalno 1*5 m* količine vode, kompletna z 2 konopcema (Seilscheiben) vodnimi grabljami in zatvorniacami se radi preselitve ceno proda. Ponudbe pod „Turbina 65—80 HP*4 na upravo Slov. Naroda 3817 Šivilja išče službe KJE NA DE2ELL — Na* slov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 3884 Oddam takoj sobo Z 2 POSTELJAMA. SPREJ MEM TUDI GOSPODA. — Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 3935 Fotograf ični aparat, v velikosti razglednic, dobro ohrarj-n, KUPIM. — Po* nudbe na upravo »Slov. Na« rodi« pod »Foto/3922«. Gospodična, veS&a slovenskega, nemškega In italijanskega jezika in vseh pn sarniških del, SELI PREMENI* TI SLUŽBO. — Ponudbe pod »Pridnost/3921« na upravo lista. Kocijaz, vtič in zanesljiv, srednje sta* rosti. oženjen in brez otrok, ISCE SLU2BE pri boljši dru* zini ali podjetju. — Ponudbe pod »Majhno stanovanje/3751« na upravo »Slov. Nar.«. 3751 Gospodična želi mesta v konfekcijski trgovini v Ljubljani*; je iz* urjena šivilja, zmožna tudi kot prodajalka ali blagajni* čarka. —- Ponudbe na opravo »Slov. Naroda« pod »Pridna in pošten«/3872«. Sadike ŠPARGLJA slovite francoske vrste »sgodnjl d* Argenteuil«, komad po 1 Din. nudi tvrdka JEGLIČ. Selo, po* Sta Žirovnica. Gorenjsko. 3931 Razložna okna, VRATA, STELA2E m LESENO STENO BI KUPIL CERAR, trgovec v LUKOVICI. 3914 Dvema gospodoma ODDAM SOBO s hrano, eventualno samo z zajtrkom. Naslov pove uprav« Ust*. 3877 Zaprt šivalni stroj, popolnoma nov in še nerab* Ijen, SE PRODA. — Fran Kavčič, Bohoričeva ulica 4. 3905 Prodam gozd, zaraščen z bukovino, kateri meri po zemljiški knjigi 32 hektarov in je blizu kolo* dvora ob lepi cesti. — Na* slov pove uprava lista. 3910 Stelaže in mize (pudel) ZA TRGOVINO CENO NAPRODAJ. — Na* slov pove uprava lista. 3923 Boljše službe išče ŠOFER, MEHANIK in AU» TOMONTER. — Ponudbe se prosi pod »šofer 901«, po* štno ležeče, Ljubljana. 3925 Zahvala. Za srčno sočutje, izkazano povodom smrti naše nepozabne matere Ovokolesa, motorji, OTROŠKI VOZTCKT. ŠIVAL* NI STROJI, PNEUMATIKA NA DEBELO IN DROBNO POCENI. »TRIBUNA«, tovarna dvoko* les, otroških vozičkov in delov. Ljubljana. Karlovska c. 4. 3611 Vinograd z vilo, moderno investiran, oddaljen 15 minut od kolodvora Semič v Belokrajfni, v najboljšem stanu, orvovrstni pridelek do 70 hI, krasna lega, vodovod itd. SE TAKOJ PRODA Cena 300.000 dinarjev. — Naslov pove npra« v a»Slov. Naroda«. 3881 PRODA SE 50 metrov šahih bukovih drv po K 650 za nr, ako vzame celo množino. — Naslov po* ve uprava »SL Nar.«. 3878 Stanovanje, obstoječe iz Štirih do petih sob SE ISCE PROTI VISOKI NA* JEMNINI pod Rožnikom ali v Rožni dolini, event. Mirju. — Ponudbe pod »K 20.000 nagrade 38S3a na upravo »Slov. Nar.«. kakor tudi vsem ki, so jo spremili na zadnji poti, izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. Železniki, 12. aprila 1923. Žalujoča rodbina Dennota. Pozor! Originalne NOVA PUCHOVA DVOKOLESA s torpedo in do* bro pnevmatiko po Din 1900.— Več najnovejših MOTORJEV, novih In rabljenih hi različnih OTROŠKIH VOZIČKOV SE POCENI PRODA »TRIBUNA«, Ljubljana* Kar* Ugodna zamena! ZAMENJAM GOZDOVE v približni Izmeri 50 johov, dve uri oddaljene od Ljubljane ZA HISO S TRGOVSKIMI LO. KALI IN SKLADIŠČI ali DO* BRO VPELJANO TRGOVI* NO Z ZALOGO. — Ponudbe je poslati ped »Gozd/3933« na upravo »Slov. Naroda«. Promenatfne čevlje ZA DAME, boljše, lepše In ceneje kakor v trgovinah dobite pri JANKO KOSU. eevljarju v Rožni dolini pri Ljubljani. ?--*«s* ^- \ 3670 t Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je naša ljuba, skrbna sestra ozir. svakinja, teta in sestrična, gospodična Josipina Pavšlar posestnica v Kranju danes 13 .aprila ob četrt na 6 popoldne, previđena s sv, zakramenti, mimo v Gospoda zaspala. Pogreb predrage pokojne bo v nedeljo 14. aprila ob 5. url popoldne Iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče, S?, maša zadušnica se bode brala ? sredo 18. aprila ob pol 8. uri v tukajšni župni cerkvi. Blago pokojno priporočamo ? blag spomin in molitev. V KRANJU, dne 13. aprila 1923. Žalujoče rodbine Pavšlar, Hubad, Golia. aaaaam 30 36 Stran 6. »SLO VERSKI NAROD« dne 15 aprila 1923. Stev 87. Injerirajte o ..Slov. Narodu" Potrti globoke žalosti javljamo tužno vest, da je naSa dobra, Iskreno ljubljena mama, stara mama sestra* teta in tašča, gospa Terezijo Basato] včeraj ob deveti uri zvečer, po težki in mukapolni bolezni, previđena s svetimi zakramenti preminula. Pogreb nepozabne ranjke bo v nedeljo dne 15. aprila ob peti uri popoldne iz hiše žalosti Hrenova ulica 14, na pokopališče k Sv. Križu. LJnbliana, 14. aprila 1923. Žalujoče rodbine Bogata]. Prosenc, Spltzko, Potočnik Potrti neizrekljive žalosti javljamo pretužno vest, da je naš presrčno ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod Juchart Julče atroievodia driavne ieleanloe v 42. letu nenadoma preminul. Pogreb nam nadvse ljubljenega In nepozabnega bode v nedeljo ob drugi uri popoldne iz Lepo dvorske ulice v Spod. Šiški na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi oo. frančiškanov. LJubljana, dne 12. aprila 1928. F a nI Juonart, soproga. — Fančl, Julček. hčerka in sinek. — Llaota in Rosa, sestri. — Mlhaflo Boiman, ravnatelj, Friderik Ifedogg, fin. nadz. v pokoju, svaka. Potrti globoke žalosti javljamo, da je naš predragi soprog, oče in stari oče, brat, tast in stric, gospod Lunder Gašper davčni ualuibenee v pokola danes ob 5. uri po dolgi, trpljenja polni bolezni v 77. letu starosti zaspal večno spanje. Pogreb bo v nedeljo, dne 15. apr. 1923 ob Va 2 uri popoldne v Škofji Loki na Štemarjih in se truplo prepelje v Ljubljano, kjer se vrši pogreb ob 5. isti dan od Sv. Krištofa k Sv. Križu. Rodbini laisder-Golob. Mestni pogTebnt zavod v Ljubljani. + Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric in svak, gospod Juri] Hobunek dimnikarski mofster v petek, dne 13. t. m. previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 15. t. m. ob 4. pop. iz hiše žalosti, Kolodvorska ulica štev. 28 na pokopališče k Sv. Križu. V LfaMJaiili 14. aprila 1923. Amalija Babnnek soproga. Ivica, Antonija hčeri. Vsi ostali sorodniku Proda se parcela NA LJUBLJANSKI PERI* FERUI ob državni cesti. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3691 Trstjezastropc Izdeluje in prodajo na debelo in drobno po najnižjih cenah. Pri večjih množrah znaten popust ANTON 3TEINER, Ljubljana, Jeranova ulica 13/ Trnovo. Krasno posestvo NA GORENJSKEM (letoviščni kraj) SE PRODA Deset ure« jenih sob. električna razavet* I java. vodovod in vse druge ugodnosti; čez 20 oralov zem» lje. — Naslov pove uprava lista pod »Raj/3579«. Minka Karo, DAMSKA KROJACICA, LJUBLJANA Sv. Petra c. 58 se priporoča za delo cenj. da* mam v mestu in na deželi. — Izvriuje vsa v tvojo stroko spadajoča dela. — Potstrežba točna, cene solidne. 3718 Trgovci, domačini in Primorci! PRODA SE dobro idoča velika TRGOVINA na prometnem industrijskem kraju s krasnim stanovanjem za 400.000 Din — TAKOJ. — Ponudbe pod »Srečna bodočnost/3493« na upravo »Slov. Naroda«. Industrijsko podjetje IŠČE SPRETNO in popol, n tu perfektno STENOGRAFIJO IN STROJEPISKO za -lovensko in nemško korespondenco. — Ponudbe pod »Spretna/3618« ta urravo -*S1rsv. Naroda«. Lep vinograd naprodaj. Devet oralov velik, dva orala prima vinograda, najlepša lega. t>o1 ure od postaje Slivnica pri Mariboru, tri hiše z močno prešo, lepa klet z vinom in posodami, sadonosnik, travniki, polja in gozd. — Natančneiša po* Tasnfla daie Marija Koprivnik, Maribor, Badlova ulica št. 15, T. nadstropje. 3586 Naprodaj TOVORNI AUTO znamke »Fiat« (dunajski) s polnimi gumijastimi obroči ter priklopnim vozom in AUTO znamke »Biissing« z železni* mi obroči. — Pojasnila daje tvrdka Florjančič, Ljubljana 3787 Soba. TSČE SE ena ali dve prazni *obi za pisarno s separatnim, direktnim vhodom v pritličju, eventualno v I. nadstropju v blizini pošte proti dobri nagra? di. — Ponudbe pod »Soba za nisamo na Anončni zavod Dra* go Beseliak in drug, Ljubljana. Sodna ulica 5. 3762 JbMfki sfrafešter upokojen, 45 let star, oženjen, s 4 otroci, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, obvlada tudi srbohrva* ški in italijanski iezik, TSČE PRIMERNE SLUŽBE. — Gre tudi kot oskrbnik na kako večje posestvo. — Naslov po* ve uprava »Slov. Nar.«. 3758 Amerikanci pozor! PRODA SE trinadstropna trgovska, dvakrat vogalna hiša v sredini mesta, na najbolj prometni točki, z mnogoletno vpe* lianimi trgovskimi lokali. — Le resni direktni reflektanti pride* i o v pošte v. — Ponudbe pod »Cena Din 700.000« na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Sodna ulica 5. 3761 fanm t?esestvo rj periferiji mesta Ljubljane SE POD ZELO UGODNIMI POGOJI PRODA — Obstoji iz dveh enonadstropnih hiš Z vsmi pritiklinamim. Dalje je nrostorna trgovina s pisarno, obširno skladišče, lep, velik hlev, prostor za spravljanje sena in vozov in nekaj vrta. — Prostor je zelo ugoden za kako večjo obrt. Prodasta srn tudi pa* samezni hiSi. — Naslov se Izve v upravi lista. 3509 UgUanjem ter popravljam I glasovirje In harmonije, Spedjeino strokovno in ceno! G. F. Jurssek Ljubljana WMfan iL 12. Teod. Kom. Ljubljana Poljanska cesta it. S« Krevsc, stavbni, galanterijski hi stresni Mas ar. Instaiacf}n vn dovodov, hpifi ibilmalti. IffptJ $tt ii kasttntuprart Izdelovanje posod iz pločevine za firnei, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve. Manufaktura Krisper PRIDELOVANJE VAIE LJUBLJANA ROŽNA ULICA 19. Prideluje in ima v zalogi vse vrste pamučne vate. Za odeje, krznarstvo, bandažiste in kon* fekcijonarje. 3687 Velika zaloga porcelana. Emajlirana In luksusna posoda. Priporoča se Ana Km 357? Ljubljana. Resijeva cesta 4. Primernega mesta 2ELI JOSPODIČNA s tri* letno pisarniško prakso, — Ponudb pod »Pridna/3822« na upravo »Slov. Naroda«. Vr ece, RABLJENA IN DOBRO OHRANJENE — KUPIM. Jos. BAHOVEC, Ljubljana. Sv. Jakoba trg št. 7. 410 Mir leslii itanU loisto ▼ LJubljani orevzame vsakovrstna tesarska dela, kakor strešne stole, kupole, stolpe, mostove, vrtne ulice itd. Parna žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa. 1141 Vel'ka zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri Frani Cerar drnba z o- z. tovarna v Stebli posta Domžale. Prevzemaio se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tršan v LJubljani, Prešernova ui ca št. 5. Sprejem a nje a sredo. Zaloga v Celiu, Gosposka nt 4. P. L KleliscU, Ptuj, Listomeraka cesta 4, kupuje vsako množino jajc po najvišji dnevni ceni. Brzojav: KLEP1SCH, PTUJ. Prostovoljna javna dražba . leg 5000 črnega istrskega brinja se vrši v ponedeljek, dne 16. aprila ob 3. pop. v Ljubljani, Slomškova ul. 11 Interesenti se vabilo SLOVENCI! Kupujte samo najboljši pisaći stroj na svetu: „UNDERW00DM Generalno zastupstvo: UNDERWOOO, ZAGREB, Mesnička ulica 1. Traži se agilan zastupnik za čelu Sloveniju. i .KORHIUT' ZejaatvcilO pravi eSDaSun sarai — »-««» ■ ■ H Rrrtia SITaa. Koranit ne prenoči, ne odzese, se ne lomi in ne trga, Je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m* samo 12 12 kg, je neomejeno trpežen, je bolj« kot vsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha, ker ne potrebuje nikdar popravila. Fran HoCeoar Lister!!! Vsem p. n. trgovcem in konfekdjonarjem se priporočam za nakup listra, katerega imam v vseh kvalitetah in barvah po najn"?jih tovarniških cenah v zalogi v Ljubljani, Dunajska cesta štev. t>5. Z odličnim spoštovanjem A. DULAR manufaktura en gros In komisijska zaloga tvrdka 3844 STIASSN7 & SCHLESIGEB ▼ Brnu. ho domače nitju! Strojno hljuoovoIcsFslio podjetje, družbo z o. z. v Rrenju šteu. !!5. Sprejema pod najugodnejšimi pogoji popravila vsakovrstnih strojev, motorjev, parnih strojev, montaže popolnih strojnih naprav in transmisij za tovarne, mlinov, žag i. t. d. Prevzame izvršitev raznih kovinskih predmetov in strojnih delov po lastnih in poslanih načrtih. 3909 Naznanilo. Naznanjam, da prodajam manufakturno blago: razno, sukno, hlačevino, kambrike, blago za zimnice po znatno znižanih cenah. Nakup ugoden! Oglejte si cene! IVAN KOS, Ljubljana Manufaktura: Colovika cesta 2 (Seidlova hiša) Šiška podružnica: trgovina manufakture in perila za delavstvo Sv. Patra cesta 23 St 225. 3813 Prodaja lesa. Iz gozdov mesta Kočevje se ponudbenim potom proda približno 1500 stoječih jelk v doprsnem premeru od 40 cm naprej, dalje približno 500 stoječih bukev, drevje polomljeno od vetra in pri sekanju poikodovana debla. Pismene ponudbe fa do 1. maja 1*23 vložiti pri tukaj-snem uradu. Za kavcijo je položiti 50000 kron (12500 Din) v gotovini. Pogoji se lahko med uradnimi urami (od 8 do 12 ure) v po gledajo pri tukaj Snem uradu, ali pa proti položbi 25 Din dobe popisi Premoženjska oprava v Kočevja« 4as 11* aprila 1923 Po nižji cm kakor v seziji sprejmejo se v popravilo in skrambo damski in moški kožuhi. — V zalogi vsakovrstna koinbovln*! Krznarstvo L. ROT, Ljubljana GradiSie Stev. 7. Ponikljanj Sprejmejo se v ponikljanje vsakovrstni predmeti kakor dvokolesa, otroški vozički i. t. d., ter brušenje vsake vrste zdravniških inštrumentov in enako. Dela se izvršujejo po najnižjih cenah. Se priporoča Aber&ek in drag« Ljubljana, Poljska cesta 13. 3624 Proda se posestvo pok. JOSIPA ROSSI v Zagorju ob Savi, obstoječe iz vile št. 82, z vinskimi kletmi in hiše št. 24, z gospodarskimi poslopji in mlinom z vodnjo močjo. Pojasnila daje g. Tomo Koprive, gostilničar v Zagorju. Ponudbe je staviti do 29. t. m. zastopniku dedičev notarju dr. Josipu Krevlu v Litiii. 3937 •IVrtv* -v:. Z ah vala. V dneh globoke žalosti, ki je sledila ločitvi r^5** nad vse ljubljene soproge in matere, gospe Antonije Tomšič roi. Moravet nadnčltelfeve soproga tolažili so nas vsi, ki so poznali njo in njeno žrtvovanje za svojo vroče ljubljeno družino. Tem — iskrena hvala! Predvsem smo dolžni hvaležnosti častiti duhovščini, gg. žalskima zdravnikoma, vsemu učiteljstvu in uradništvu ter sploh vsem, ki so blago pokojnico v tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. VRBJE-CELJE, dne 12. aprili 1923. Žalujoči oatali. Lastne hladilne naprave. Lastna prodajna mesta v največjih tržiiiih inozemstva. Vstreljeno dvjačino srne, divje koze, divje prešiče, zajce, iazane, jerebice, kljunače, divje race kupuje vsak čas in vsako množino po najvišjih cenah od oddajnih postaj E. VAJDA veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Telefon interurb. štev. 59, 4, 3. Brzojavi: Vsjda Čakovec. Večje love prevzamemo potom naših organov od lovišč. Soliden ln točen obračun. 3930 Zaradi elektrizacije se proda kompletna izborno ohranjena parna naprava obstoječa iz: En 250 HP Compound parni stroj s Collmann ventilskim krmilom Seiantpogon. En vodni cevni kotel 175 kurilna plošča, dva dvo-plamna cevna kotla vsak po 100 kurilne plošče. Mariborski poromlin Karel Scherbaum in sin. Maribor. redna vožnja v Severno ln Južno Ameriko % novimi, velikimi parelU. Posebno priporočljivo te HI kajnte s svofo Izvrstno prehrano, snago ln veliko udobnostjo. Hitra vožnja. Glavno zastopstvo: „Stvarno nemškega Uoyda" za Slovenijo ED. TAVČAR UbMIum, HlkteHtova msU 13, (za Mdaijol 6Z A6B PRODA SE skoraj nora napol pokrita kočija. Naslov pove uprava Usta. 3912 Iščem 50.000 K posojila PROTI VARSTVTJ. — Ponudbe Dod »Jamstvo/3906« na upravo »Slov. Narod a« Kupim državno posojilo. Ponudb? z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod »Kupec/3893«* Meblovano mesečno sobo s posebnim vhodom ali ne, po možnosti v centrumu mesta, IŠČE ŽELEZNIŠKI URAD. SIK. — Ponudbe ae prosi pod >1. maj/3900« na upravo lista. Kompanjona « crhnemo vsoto kapitala SPREJME TRGOVEC in po. sestnik v večjem trgovskem me« sto na Gorenjskem. — Naslov pove oprav« »Slov. Nar.«. 3928 Enodružinska vila j vrtom ob lepem potočku, 25 minut od mariborskega glavne« Ca trga. NA PRODAJ. — Cena Din 130.000. Kupec dobi stsno« vame. —- Maribor, Nova vas. Vrtna ulica 10. 3927 V AUTOGARAŽAH A* Thaler. Ljubljana-Glince se sprejmeta dva automehanika, (samostojna monterja). 3801 V preoblikovanje, BARVANJE, BELJENJE IN LAKIRANJE SE SPREJEMA. JO VSAKOVRSTNI DAMSKI IN MOŠKI SLAMNIKI — No* vi po zelo nizki ceni. J. STEMBERGER. Dunai. ska cesta 9. 3859 Klavir, dobro ohranjen, močan ton, SE PO UGODNI CENI (12 tisoč dinarjev) PRODA. — Kongresni trg 14, pritličje, levo. od 8.—10. in 14.—15. ure. 3880 Na stanovanje SE SPREJME GOSPODIC. NA. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3892 Meblovano sobo ISCE URADNIK. — Ponud. be s navedbo cene je našlo« viti na: V, Golob, Gospo« ska ulica 12. 3868 Moške obleke SE PRODAJO. — Naslov pove uprava »SI- Nar.*. 3864 Zamenjam sobo s pritiklinami ZA DVE SO-BI s pritiklinami. — Ponudi be pod »Mirno/3865« na upravo »Slov. Naroda«. Mlad uradnik LESNE STROKE s triletno prakso, vešč vseh pisarniških poslov, x znanjem slovenskega, srbohrvatakega, nemškega in italijanskega jezika, 2ELI ME. NJATI SLU2BO s 1. majem. — Ponudbe pod »Samostojen 3889« na upravo Slov. Naroda. Konditor-pateseer ISCE MESTA ZA LETOŠNJO SEZIJO V HOTELU ali slad. SčičamL Nastopi lahko takoj. Je v svoji stroki vsestransko irvežban in iS če posla predvsem v večjem obratu. — Naslov pove uprava lista. 3891 Izjava« Podpisi preklicujem te ob« žalujem, ksr sem žaljivega go* voril o zakoncih V i d i c iz Poljanske ceste 27 v trgovini Le* opolda Sega začetkom februarja t L ter se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Ljubljana, 12. aprila 1923. Vincencif Klanišček. Mlado, pridno dekle, po možnosti iz Šiške, SE IŠČE k manjši družini za čez dan s hrano za kuhinjska dela in k otroku. — Naslov se izve v pekarni Okom v Spodnji Šiški 33. 3913 IŠČE SE VEČ DOBRIH košarskih pomočnikov kateri so vajeni vseh v to Stroko spadajočih poslov (največ kn?o in pohištvo). Placa od komada; delo traj* no. — »Košaračij a«t Zagreb. Giglana. baraka br. 8. 3815 3815 Za izdelovanje najmodernejših oblek za gospode is dečke, kakor tudi raglanov, poTršnikov itd« se priporoča Jakob' SMERAJC, krojaški mojster, LJUBLJANA, Opekarska cesta 31. \"a željo c naročnikov fini če* Iki vzorci vedno na razpolago po tovarniški ceni. 3897 Mino mM! S LJablJaaa, Bohoričeva ulica 20 STEGU IH DROGI pisarna v LJubljani, v palači ljubljanske krtfttm banka, Dunajska c. 1 b< m. nad« Spretna modistinja SE I5ČE ZA TAKOJ ALI POZNEJE. — Pismene ponudbe pod »Ugodni nogo i i 3860« na upravo »SI. Nar.«, Na hrano in stanovanje SE SPREJME GOSPOD. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3893 Proda se posestvo z vinogradi v najlepšem kraju Dolenjske, ob železniški postaji. Cena 162.000 Din. — Pojasnila: J oso Z O RMAN, anoncno in reklamno podjetje, Ljubljana (nasproti opere). 3632 Soba se odda boljšemu gospodu srednjih tet, kateri bi spadat v dru* iabni krog gospodinje. — Naslov poslati upravi »Slov. Narodaa pod »Osamljenost 3887«. Začetnica. ABSOLVFNTINIA trgovskega tečaja ISCE PRIMERNEGA MESTA Gre tudi sa prakti-kantinjo. — Ponudbe pod »Za« četnici« n* Anončni zavod Drago BESELJAK in drug. Ljubljana, Sodna ulica 5. 3770 Na prodal 1 že rabljen, a dobro ohranjen parni kotel z nizkim pritiskom za centralno kurjavo ali podobno. 1 že rabljen, a dobro ohranjen earnl stroj 45 HP; 1 že rabljen, a dobro ohranjen paral pre-grefevalee; 3 Že rabljeni, a dobro ohranjeni biljardi, znamka .ScifertV Uprava hotela .Slon-. Kupimo vsako količiio ittiH in železi plngov. Obvezne ponudbe z navedbo količine na »ORBIS* d. d. Zagreb, Paromllnska cesta 1. 3842 Ventili in šoplii za birmance in neveste, rožni venčTd, masne knjižice in denarnice; dalie svileni m krep papir sortiran, žica za rože, perje, raznobarvni prašnikl, raznovrstne cvetlice itd. priporoča papirnica Uran LJUBLJANA, Mestni trg 11. Koncesijonirano podjetje za: vodovodne Inštalacije, parne In vročevodne kurilne naprave, popravilo in postavitev kotlov za visoki pritisk, parne napeljave, lastna delavnica za stavbno in strojno ključavničarstvo na Vlču-Glincab 5 ffpeoijalno podjetje za napravo In dobavo modernih ipg, rranamlcli ln stro lev sa obdelovanje lesa. ULGLLTRAflSATLA»TlQOE.FRA«COaiA U !UA f- Najkrajša Unija, mamo 6 dni Cez nwr]a Glavno zastopstvo Slavenska banka d. d.y Zagreb Vozna listke ta tozadevna pojainlla dala zastopnik IVAN KRAKER, LJUBLJANA KOLODVORSKA UUCfl ŠTEV. 41 Pleiilni stroj STE V. 8 SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«.______3861 Prodaše hiša f pritlična) s lepim sadnim vrtom v Šiški. — Naslov pove uprava lista. 3901 Prevodi iz iaščine, francoščine* en* gleščine, srbohrvaščine, če* ščine in obratno* trgovski in nrivatni, se opravljajo točno in po zmerni cenL — Ponud* be pod »Prevodi/3936« na upravo »Slov. Naroda«. Odstopi se stanovanje obstoječe iz treh sob, ku* hinje. PRODA SE TUDI VSA OPREMA ZA 50.000 dinarjev. — Ponudbe pod »Stanovanje F. G./3903« na upravo »Slov. Nar*.« 3903 Praktikantifija. ABSOLVENTINJA držav* ne dvorazredne trgovske So* le ISCE MESTA PRAKTIKA NTTN JE ali KONTO* RISTINJE (začetnica). — Ponudbe na upravo Usta pod »Praktikantinja/3902«. JVRDKA J3rata Sberl pleskarstvo Ln orkoaUkarafoo Bjubljanct, Jgrtška ul. 6 naznanja, da Je sprejeta svoja dolgoletna poslovodji gg. JOSIPA MAR' TJNCA in FRANCETA ChRSElA kot družabnika in da ss bo obrt vodila pod novo tordMo kot družba s o. m* Zahvaljuje ar sa dosedaj iskazano zaupanje ta naklonjenost in priporoča novo tvrdko cenjenemu* občinstvu. JVRDKA tzBrata Sberl nasl. Martino, Oerneg, Go pleskarstvo, ličarefoo in črkoeft-karafvc, družba m o. z* Ljubljana naznanja, da be obratovala v dosedanjih prostorih tordke Brata Eber% J grička ulica 6 as ar maj topleje priporoča občinstvu domačeg, zdravog 1 suhog, veću količinu prodaje uz povoljne uvjete Ivan BefićeC) SISAK. 3667 Potnik špecerijske ln materijalne stroke, ki obvlada slovenščino in nemščino, se išče za skorailen nastop za Celje. Ponudbe pod .Spreten prodajalce 3874« na opravo Slov. Naroda. 3874 Trgovski uradnik dobro izurjen knjigovodstva, ko-respondce in vseh važnih pisarniških del, slovenščina in nemščine, samostojen delaaec, se IftČe za tvornSko pisarno v Celju. — Ponudbe z navedbo dosedanjega poslovanja in referenc pod .Zaupno mesto 3875" na upravo Sloven Naroda. 3875 Kupujemo staino oren« crešnfo, hruško, (esen, hrast, gaber, bukev v lepih, ravnih rkljih, popolnoma zdravo brez grč, ne izpod 35 cm debeline. — Ravno tako rezano blago označenega lesa v različnih merah. Ponudbe z navedbo množine, cene ter dobavnega roka na tvrdko P» Blffereper^er« lesna trgovina, Celje. E 76—23 Dražbeni oklic One 19. aprila 1923 ob % se prodajo v Slovenjgradcu h. St 3 po javni dražbi sledeči predmeti: Reg strima blagajna, konj, kočija, voziček (Limervvagcn), fotografi-čen aparat 2 puški, železna blagajna in nekaj diuzib predmetov. Okr. sodišče f Sleveojgradco, odd. I., dne 1. aprila 1923. tO HajloljSe sredstvo (iHenje kovin SIDOL" rt Tet 3»—65. Palmotifeva SS Lepa meblavana soba SE ODDA samo boljšemu, sottdnemu GOSPODU. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3908 Gospodična IŠČE MESTA K OTROKOM od 3 do 5 let; govori same nemško. — Ponudbe se pros? na naslov Elizabeta Kapic, »TI« tane, Kamnik. 3805 Eiekromoior za enokomerni tok 220 V.. 9V3 HP. SE CENO PRO* DA. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3858 Proda se: 2 akvapija, 14 japonskih ribic, petelin in kokoš čiste pasme, oziatska brama in dve raci. JUSTIN, klepar, Glince pri Ljubljani. 3904 PRODA SE enonadstropna hiša r, velikim vrtom PRAV PO, CENI. Ravnotam SE PRO* DA dobroidoča GOSTLNA s takoj5njim odstopom in koncesijo. — Pismene po* nudbe je poslati na upravo !ista pod »M. J. 3862«. Gospodična, trgovsko naobražena, IŠČE MESTA KOT PISARNI* SKA MOČ v kaki veletrgo vina, oziroma gre kot DRU« ŽAB NIC A v kako manjšo špecerijsko trgovino. — Po* nudbe se prosi na upravo »Slo? ven. Nar.« pod »Praksa/3863« Anton Knechtel! BAUER EVA stanuje: Ko* odvorska ulica »Pri Tišler* u*. 3907 Stenografinja IN STROJEPISKA za slo* venski in nemški jezik, ve* šča tudi knjigovodstva, z nekoliko prakse. ISCE PRI* MERNEGA MESTA. Gre na deželo. — Ponudbe pod »Izvežbana/3839« na upravo »Slov. Naroda«. 3839 Sprejme se učenec boljših starše v, čvrst, ne pod 15 let star, s primerno šolsko izobrazbo, ki bi imel veselje do trgovine z mešanim blagom. Učenec, Id je v tej stroki ic nekoliko izveŽban in je Isto z 'pravičenim vzrokom zapustil, ima prednost. — ALOJZIJ REMIC Dravograd, Slovenija. 3810 imcar, oženjen, srednje starosti, nriden, pošten in zanesljiv SE SPREJME z boljšo me. sečno plačo v trajno službo na večjo vinogradno posest na Dolenjskem. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Viničar/3769«. Delofi'ca društvo ▼ Zagreba Prcradovičeva 2 TELEFON 23—88 BRZOJAVI: ASTRA Važno za industrijalce in poljedelce \ Kahtevajte Informacijo ln cenike I brez naplate drž. trošarine s i a banda » VrapZn prt Zagrebu. Ia. dop. rai. petrolej Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olja amerik. provenijencije Avto olja Tovotna mast Parafin po aajniajih dnevnih cenah. Otroški voziček SE CENO PRODA__Na. i!ov: Novi Vodmat 5t 4 a. 3607 A L0K0M0BIU sa skladišta Zaereb i Ljubljana. Woll-Lanx Poceni prodam OTROŠKI VOZIČEK IN SEST SRElRNIH 2LIC Z ETUUEM. Glince 220/1.—4. 3932 Idrijske čipke iz najfinejšega ianenega sukanca prodaja [Hoja tipkarska zadrssa Pod Tr&nco at I. HP 1910 10 20 HP 191? 90/45 1912 1918 1917 1918 1912 1917 1911 15 25 18 35 20/33 72/35 24 0 2-/35 28 45 1909 1913 1914 1909 1914 1908 1921 1907 1919 1910 1920 1916 1913 1912 1914 HP 85/120 90 125 100/130 100/150 130/180 145/199 170 235 260 330 31 49 3 V57 40 60 50/70 55/*2 70/96 70; 100 Vrtači i samohodni lokomobUL Lokomobllni kotlovi, jednogodišnje tvorničko jamstvo. Prvorai-redr >, generalno popravljeni. Sa« vjesno iskušani. Loženje svakim gorivom. MLINSKI STROJEVI Zagrebački zbor. paviljon 400 $raća fiseher 9. 8. Zagreb, Pantovčak 5 Wa drobno I Ua debsiol Radi preuredirve trgovine ia pomanjkanja prostorov prodajali se bodo vrvarski Izdelki vrvi vseh debelosti. aVtrlkl za perli o, Stran ge, uzde, Spaga, gurte, drefa. mreže za seno, ognjegasne cevi, bombaževe mrežice za otroško postelje, tržne torbe, kakor tudi pravi tržaški blčevnlkl biči, konjske krtače, žima, morska trava, I. t d. po znatno znižani cenL Se priporoča IVAN tt. ADAMIČ, Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. Telefon številka 441. 3355 Za cijelu Sloueniju tražimo solventnog, agilnog zastupnika, koji de razpačavati naše amerikanske pisaće strojeve m m i 1 Reflektanti obratite se odimh: Generalno zastup* sivo i skladište Unđerwood. Zagreb, Mesnička ulica broj U Lepota ženske je kot pomladna cvetoča cvetka in kakor se mora cvetka v bajnem, cvetju negovati in varovati raznih vremenskih neprilik I. t d„ takj se mora tudi lep obraz negovati in čuvati, da cvete ln se bliiči v naravnem čaru, v čaru, Id namah opaja. afnima 7#%P9i#l9 l'e aaipriljubfjenelse ms-IVlSniO sf»Ol9iaOf žilo za obraz ln telo. na* pravi obraz nežen in cvetoč, učinek pri prvi porabi presega vsa pričakovanje. Po'eg kreme Zoralda naj se porablja nenavadno fino dišeče milo Zoralda» one osebe pa, ki imajo zelo občutljivo kožo, naj porabljajo pasta milo Ifigenija. Kolonjska voda Louis XIV v malih, srednjih in velikih steklenicah, je nenavadno fino di§eča to kocina za sveženje obraza ln telesa. Posebne vrste je (1Rusk! Eaa do Cologne" radi svoje finostl in vonja, ki nadomešča vsak parfum. Nadalje priporočam razne vrste mil« tvrdk Kieihauaer. Calderara & Baknmann, Roger A Gal let, Piver, Bertin itd. Vsakovrstne brllantlne, tekoče in kristalizirane, Amerikanski Hair Petrol za rast las. Bay Rum za izpiranje las, vsakovrstne parfuma« samo fine, prvorazredne od prvovrstnih izdelovalcev. Parfumi na dekagrame v vsakem vonju. Steklenice Je treba prinesti seboj. Priporoča se DBAN-panruMERija, Ljubljana, Mestni trg 11. Vse leto odprto BACCARn-RULETTE Mitimra 1109 V0 In mam 600.8(10 M* Pojasnila glede železniških zvez (soatni vozovi), igralnih pravil itd d*ie obratni biro in zastopstveni krogi Kazine. Zveza s parobrodi brez posebnih potnik težko! t ponedeljek In četrtek *b 6S zvečat- odhod iz SwlnemQnde. Pojasnila daje obratna pisarna CVerfeelirsliiireae) KASINO ZOPPOT » 8801 9410 MAGGI -jeva zabela naknadno dopolnjena za 15 do 301 ceneje Ne zavrtite tore] Izpraznjene mHGGl-Jeoe steklenice, temneč salte si |o od soolega trgovca pa zatlanl cent zopet napolniti. Za to so piipraone samo mHGGI-leoe steklenice Stev, O, f, 2 in 3 Ženitna ponudba. Trgovec % lastnim pose* s tvom na deželi želi znanja z gospodično, katera ima veselje do trgovine in je dobra gospo« dinja. — Ponudbe pod »Bodoč* nost/3848« na upravo »Si. Nar.«. •Igralne karte vseh vrst priporočat HI* TlCar Ljubljana Josip Peteline LJUBLJANA, So. Petra nasip ?. Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojaške potrebščine. Nafniiie ceno. Postrežba točna. Največji davki katere plačate Vara nastanejo, ako ne gledate na to, kje kupujete, zgubite denar in imate poleg tega Se večkrat sitnosti. Poskusite enkrat z ilustrovanlra katalogom tvrdke N. Sattrver, {imetnik Henrl Malre), LJubljana sit. 4. Ta Vam svetuje resnično dobre ure, špecijal ne znamke ,IKO* iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre Žepne ure, zapestne, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhane, namizno orodje, krstna in blrmska darila ter vso drugo zlatnino in arebrnino. Pa tudi porabne predmete kakor: Škarje, nože, britve, lase-strižne in brivske stroja, steklorezce, doze 9& tobak, svalčicc !n smotke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pd tvrdki; H. Suttner, (imetnik HertH Malre), v Ljubljani st. 4- ti UUBUANA, Mirle 4. ■ajatarajta slovanska ile.hr.ta ii liMa dolavnlca e. te, se priporoča. Izvršitev točna zmerne. cene 2530 ter gre tudi na deželo Feliks „Alkadont" ZOBNA PASTA. USTNA VODA, ZOBNI PRAŠEK. Dobi se povsod. Glavne zaloga drogerija A KANC, Ljubljene. 7964 Strelno lepenko mm Rontioental (uitisBtnw-mi») dobavlja takol v vsaki množini n.joanefa 3os. R. p«h, Cjabljaaa, M. Tabfai 913. Ravnokar došlo: pomladanske = ===== no o osti AŠinkovitnati.K.Soss LJUBLJANA, Mil trs 10. Usodna prllilin! plešo seno obelnetra In es-pjenfna snrojlsn odjemalcem vljudno naznanjaai, do oo vrel volod pa'ossllteo trgovino razprodaja vsega manufaktur-nega blaga po znatno znižanih oenah Anton Schuster LJobljane. Stritarjevo olloo 7. ff Dl Ali AL T Pozor pekli .DIAMALT* tovarne Hauser in Sobolka, Dunaj-Stadlau, v predvojni kakovosti se zopet dobi pri glavnem zastopni ku za Jugoslavijo EOUARD DUŽANEC. Zagreb Skladišta: Strossmaverova etle. Za mesto Ljubljano dobi se .DIAMALT" v pekarni VILJEM BIZJAK, Goepo-svetska cesta T po originsl nI tvornlškl ceni. S123 Prava turska električno pržena i mljevena kava 3408 garantirano podpuno Čista, sa zlat nora medaljom odlikovana, dobije se dnevno svježa, najjeftinije jedino kod t t, efovo K* Jovaaovići (Tnale, Bosna) RazaSiljamo po S t paketima od 5 kg, te na vile, na doplatu (pouzeće). Prvovrstni laneni firnež svittormzeen in svlUernjav, sejaoi-čeno Cist v sodita ln ročkan, terpentinsko eije. Debalta Ib laneno olj s nndimo po najnilfih dnevnih cenr h. Hrovat & Comp., LJubljana. Tslsfoti lotemrtan aoi. 2939 Breojavhsi Horvatport. Smodnik (proti dovoljenju županstva), dinamon ter vžigalne \Tvice ln drugo vedno na zalogi pri tvrdki Fran Stupica v Ljabljanl, Oosposveteka cesta 1, trgovina s poljedelskimi stroji in železnlno. Nakup s'arcga železa ln kovin. VELIKA ZALOGA plugov, bran, mlatilnic, gepeljnov čistilnic, slamoreznic i. t. d. Trboveljski premog in drva stalno v zalogi vsako množino. Družba ILIRIJA LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. 2243 Nogavice, podnice! največja Izbira pri tvrdki 18 E. MA Jnr« „Čehojus « d. 2 0. z Ljubijo 1 Palača kreditne banke, telefon 339, priporoča obrtnikom, industrijcera In trgovcem Iz svoje tov. zaloge VVeiss & sy-nove Dviirkralov6 vsake vrste in Izdelujem nakoorstne Športne Cepiča d oseh oblikah kakor tadl Cepiče za gasilce In za osa draga draitua po najnižjih cenah ELIGIJ EBBERf te Kongresni tn. UUBUANA ♦ za moko, oglje, cement i. t. d. vseh kvalitet in velikosti ♦ * jutine rjuhe in alamnlco ter preproge (Laufer) po t I originalnih tovarniških cenah. 3673 ? Modni salon Stuchly-Maške Ljubljana. Židovska ulica 3 ■S [sj Hnznnnilo. Naznanim vljudno, da do preselitve v novi lokal, Solonbnrgova nliea 1, sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsake vrste, ako ravno čevlji niso pri meni kupljeni ali izdelani, v provizoričnih prostorih, to je POLJANSKI NASIP 40 II. ndstr. (star*, oukraraa), kjer se nahajam z delavnico in zMo^o Franc Szantner, Ljubljana, Specijalist za ortopedična in anatomlCna obuvala in trgovec s čevlji. Posestniki novih stavb se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer Velika izbira preprog oseh oral Iz volne, Inte, kokosovega vlakna In Hnoleja In nmetalSko Izdelanih zasforov na kose In metre. Ifloketi In gobelini za prevleko otoman In diuanoo. Platno za rolete ln verande. Različno posteljno perilo, kakor rjuhe brez Siva, gradi za Zlmnke In blazine, pernice, flanelaste In volnene odeje, šivane odeje Iz klota. kretona, volne ln svile. Cene primerne! Postrežba solidna! A. & E. Skaberne, ^;KQS/tr.Vo?S,om puch in Watf enrad najboljSe nemške znamke ter vse druge potrebščine po najnižjih cenah pri tvrdki pnematito IGM. VOK Ljubljana, Sodna ulica 7. Podrvivioa: Novo mesto, Glavni trg 73. 2> o 00 CM m Priporoča nainooelfie modele slani-I nlkoo, soflefllb hlobuboo In čepic. Priznano nizke cene. /s Prtporota svoja zalogo; novosti, pomladansko in letno sezijo, za ženske in moSke obleke, etamln, markizat, krep d« sin, delen, saten, belo In barvasto perilo, bele In barvaste bombažaste in platnene damast aiizne garniture za 6 -12 oseb, bele In barvaste mlzne prte, salonsko preproge, pliS, tapestrl, Jute, Hnoleum, kokos, vseh velikosti, čipkasta posteljna pregrinjala, zastore posteljne gobelin garniture 1.1 d. po nizki smerni ceni« Klat 3E 3G TI Fiat Model SOI Up iao «P« al 6/16 PH hltsMio* 65 km •716 PH „ 120 11 4- sedeten, naltnođernefSe oprezni fen poraba na 100 km 10 lii. bencina Najnižja nabavna cona — minimalni vzdrževalni stroški Pneumatika Reithoffer, najcenejša. Telefon it 461. O. ŽUŽEK, Uubiiana, Sodna ul. 11. Telefon št. 461. Fiat -ji 76 6 63 62 Dr. Ivan Bde: Hta — nomija. Ata Nomija je zelo čuden pojem. Ko se je pojavil prvič v politiki, elek-triziral je cofi narod. Navdušenje za njega pa je bilo bržkone tako veliko radi tega, ker ni nihče vedel natančno, kdo je pravzaprav Ata Nomija. Saj pri nas je navada, da se slavi in navdušuje za to, Česar se dobro ne pozna ali pa sploh ne pozna. Tako je bilo tudi z Ato Nomijo. Navdušenje je bilo velikansko, ko so nam politiki obljubljali, da pride tudi k nam, čeprav ravno oni, ki so bili najbolj navdušeni za njega, niso imeli pojma, kdo je to. Nekateri so trdili, da pride ta beseda od ljubljanskega »aute, auteta«, in sicer radi tega, ker je tako hitro elektriziral celo deželo. Drugi, ki so prepotovali malo več sveta, pa so trdili, da so Ata Nomija župan občine Polžev rog pod Gorjanci. To je edina občina v Sloveniji, ki ne plačuje nikakih davkov, ki ne daje državi nikakih vojakov, ki nima nobene osnovne šole, ida lahko otroci pasejo krave, kar bi sicer ne mogli, z eno besedo: edina občina, ki ima samo dohodke in nikakih izdatkov in, kar je glavno, vse to samo radi tega, ker ji županu je jo ata Nomija. Bila je miniatura velike hrvatske republike, kjer bodo po oficijelni proklamaciji in vsestranski sankciji približno ravno take razmere, V Polževem rogu so morali skleniti poseben zakon, po katerem je prepovedano priseljevanje v to občino. Odkar gospodari v občini gospodarski in kulturni sistem župana ate Nomije, je bil pritisk naseljevanja tujcev tako velik, da so morali občinski očetje na predlog župana določiti za priseljence po vzgledu notarske zbornice »numerus clausus«. Umevno, da si je radi takega blagobit-ja v Polževem rogu želela cela dežela prihoda in gospodarstva ate Nomije. Brat je bil pripravljen spoditi iz lastne hiše brata, samo, da bi se priselil k njemu ata Nomija in mu prinesel božji blagoslov. Ljudski govorniki so potovali po deželi in predavali o blagobitju župa-novanja ata Nomije, pri tem pa pov-darjali, da so njegovi uspehi mogoči samo radi tega, ker je sam svoj gospodar in neodvisen.. Tudi pri nas bi bile v celi deželi take razmere, če bi mi nc bili zasužnjeni ln prodani ljudem, ki nas ne razumejo in mi ne njih. Če jih ne moremo ali pa nočemo razumeti, o tem niso razpravljali, ker so smatrali, da je to vprašanje danes približno iste važnosti, kakor ob višku gospodarske krize, v kateri se nahajamo, profesorske debate o tem, smo li trije ali eden narod! No, pa naj že bb kakor hoče. Go-lovo je, da si je dežela zaželela ate Nomije radi njegove neodvisnosti, ker v tej Je videla možnost njegovih uspehov. Cela dežela, ki Je danes zasužnjena, naj pride pod žezlo ate Nomije, le v tem je rešitev naših financ in naSe kulture, to je bilo geslo vseh privržencev in občudovateljev umnega Župana iz Polževega roga pod Gorjanci. Stari politiki in slovenski diploma-tje pa, ki jim je bilo usojeno, da so bili že v materinem telesu obdarovani z diplomatičnimi talenti, kako se na tem svetu pošteno intrigira in spekulira, so izp revi deli, da smo za neodvisnost ,to je za vlado ate Nomije, ki je sicer dober župan svoji občini, s čimer pa še ni rečeno, da bo tudi celi deželi, ampak najbrže ravno nasprotno, vendarle še premajhni Radi tega je hotela Amerika takoj po prevratu nad Slovenijo prevzeti protektorat Saj je znano, da Je bivši predsednik Wilson samo radi tega obolel na živcih, ker mu ni bilo ilano, da bi kot predsednik Združenih držav Severne Amerike, bil obenem prvi protektor neodvisne Slovenije, Neki stari gospod, ki ima časa dovolj, da čita od jutravdo večera časopise — je torej dobro informiran — mi je celo zatrjeval, da je bivši predsednik Wilson že pripravljal zakon, po katerem nam bi Združene države zamenjale stare krone za dolarje v razmerju 1:3. _ Kratko: Amerika je hrepenela, da prevzame nad svobodno Slovenijo protektorat, oni, ki so dobro informirani, pravijo, da hrepeni še danes in jaz jim to verjamem! Samo oni, ki še ni slep aH pa prodan, lahko razume, kaj se to pravi, skupno gospodarstvo ate Nomije in Severne Amerike. Prvi nima nič davkov in vojakov, drugi pa ima same dolarje! Naše »tlačitelje« je po štirih letih našega suženjstva začela peči vest. Kajn, ki je ubijal svojega brata, se Je tzpreobmil in spoznal je svoje zlo. Boječ se roke pravice, je sklenil bratu vrniti tisočkrat vse, kar mu je vzel, ne samo to, kar mu je po bratovem mnenju vzel, ampak še več. Potegnil se je iz bratove skupne hiše, da ugodi njegovi želji in napravi v njej prostore za ato Nomijo, katerega si je brat želel. Ljudje so čakali in čakali celi dan po bratovem odhodu, kedaj se slav-itno pripelje ata Nomija. Tudi pred- sednik Severne Amerike se Je baje Se isti dan ukrcal in odpotoval v Slovenijo, da se pokloni suverenemu narodu, nad katerim mu je usoda naklonila veliko čast protektorja. Ljudje so čakali še en dan in postajali so nestrpni« Preko Dolenjske izpod Gorjancev ni bilo ni-kakega obvestila, da so ata Nomija Že na potu v prestolico Slovenije; pač pa so potniki iz Notranjske in Gorenjske prinašali čudne vesti, katerim ljudstvo ni moglo verjeti. Komaj se je po svetu razširila vest, da je Slovenija samostojna država — osvobojena za vselej, že je bila njena samostojnost in svoboda ogrožena. Ata Nomija si niso upali prevzeti vlade, ker so videli, da občina je jedno, država pa drugo, da je govoriti jedno, napraviti drugo... in ostali so lepo doma pod Gorjanci. Mesto njih pa se je privalila preko Longatica, Vindobonae, Lubiane, Ponte lastrico, Celleae, Morpurga, Petoviae, Pacieae in dalje tja v republikansko ozemlje okoli Zagabriae črna pošast. Vozila se je na velikem vozu, ki ga je vleklo osem konj iz Lipice. Za vozom je tulilo in mjavkalo nebroj Črnih mačkov, črnih, kakor so oni, ki pomagajo kopati zaklad. Se bolj zadaj pa so vozili osvobojeni kuliji — kar je bilo posebno odlikovanje za nje — signum li-bertatis t. j. sod ricinovega olja! Grozota je zavladala takrat in še dolgo po tem v naši deželi. Grozota, podobna prav oni iz let svetovne vojske. Bog je kaznoval prevzetno ljudstvo. Kaznoval ga je s tem, da se je v naši lepi Sloveniji mesto alkohola pilo ri-cinovo olje. Prva Človeška žrtev te pijače pa so bili ata Nomija. Naj počiva v miru! Da ste ni zdravi, dragi otroci! Podnaslov drobne knjižice se glasi: Deset poučnih povesti za zdravje naše šolske mladine. S tem je na kratko ->zna-čena vsebina dela, ki ga je napisal dr. Iv. Robida in ki bo poleg zdravstvenih nasvetov osvajala tudi z nežno čutečo Vs-bežni jo do otroka in otroškega zdravja. Povesti so prav lično izgrajene. ČItVio se naravno ter predstavljajo verne izrezke Iz vsakdanjega življenja. Nesreča s strupenimi gobami alf gadov pik itd. :'e opisana živo, neprisiljeno ter prilagođena otr >ške-mu naivnemu pojmovanju. Prav Je, da se je pisatelj lotil tudi te vrste mla ii tske književnosti, ki je pri nas prav b^rno zastopana. Spominjam se na leta, ko sem hodil v ljudsko šolo in nam je učiteljici od časa do časa pripovedovala aH prebirala pravljice o lisici zvitorepki, o zakletih kraljičlnab In o Indij] Koromandlji. S posebno otroško vernostjo smo poslušali in vsikdar smo bfli nekako notranje oživljeni. Ne dvomim, da je otrok enako dostopen poučnim zdravstvenim povestim, kakor-ine so pričujoče in da bo marsikateremu učitelju nudila priročno sredstvo za »diskusijske« poturice bi razvedrilo od težkih abecedarskOi vaj. Seveda, take pove-stice je treba spretno pedagoško izrabiti. Z naglico preči tane bodo šle mimo vseh brez vsakega haska. Učitelj bo vzel n. pr. posebno srečno prlgodeno povest o griži in jo bo jasno prečita!. Temu pa mora slediti kratek razgovor. Otroci imajo toliko misli! Vnela se bo debata, Žfva. nagla, naj bo tudi glasna. Učitelj bo sem ln tia spraševal po enakih otroških doživljajih. Z zdravstvenim poukom se bo obenem vadila koncentracija otroških misli na pojave m njih dobre ter slabe strani. Najboljše pa Je, da učitelj pusti otrokom, da se slobodno Izgovorijo. Pri tem se lahko pazi na disciplino »govornikov«, da si ne upadajo v besedo itd. V srečnih pedagoški rokah bo teh deset poučnih zdravstvenih povesti vsekakor storilo obilo dobrega. Vsebina (strupene gobe, gadov pik, steklina, koze, Jetlka. griža, rana, žganje daje moč, prijatelj alkohol, davlca) tvori nekak priročnik prvega, otroškega zdravstvenega pouka Tudi v rokah dobrih mamic bo knjižica rodila blagoslovljen sad. Celo odraslega utegne ganiti čustvovanje plemenitega zdravnika, ki polmuje svoj poklic kot ljubezensko delo. Kje pa je ljubezen do človeka tako čisto izražena kakor pri ljubezni do otroka in njegovega zdravja? Od pisatelja pričakujemo, da tudi v bodoče posveti svoje proste urice mladinskemu splsju m da nam podari še boljše, lepše in še z intimnejšo otroško psihologijo zasnovane povesti. Delce je bilo radi posušenih fondov od Zdravstvenega odseka v Ljubljani odlikovano s prlznalno nagrado. Najboljša nagrada pa bo pisatelju dobrorvornost, ki bo izhajala s stranic teh desetih poučnih povesti v nedolžna otroška srca. Naj bi knjižica ne manjkala v nobeni družini in šoli! Vila. V LJubljani 1922. Izdal VlSJl šolski svet Natisnila ln založila Učiteljska tiskarna. Čudili se rudi Vi bode te nUklm cenam, po katerih te proda-js osskasos \ vsleaplal i ns, ooflr, msdrovlna, Mateovin«, fhel in sploh vesi sneftsffatrtairtte) roba v veletrgovini R. STEN* BJECKI, Celj«, katera dobiva stalno velikanske pošiljatve rcbe direktno Iz prvih svetovnih tovaren. Zahteva/t* ceniki 2217 Jappnska pravljica iz 10. stoletja. — Po »Taketori Monogataric. Sanuki, stari nabiralec bambusa, se je prestrašil: na trstu, ki ga je bil privabil s čudovitim bleščanjem, je odkril ljubko, kake tri pedi veliko stvarico-deklico, ki je zrla nanj z lepimi otroškimi očmi in se mu smehljala. Nesel jo je domov in jo izročil svoji ženi v oskrbo. Na začudenje vseh je rastla zelo hitro in dosegla v par mesecih že velikost vseh odrastlih. Duhovnik Akita (iz rodu Imke) ji je dal ime »Nayotake (= vitki bambus) Kaguvahime«. Kakor vsem za možitev godnim dekletom, so tudi njej povezali lase, ln tri dni je odmevala godba in veselo petje iz nekoč tako tihe Sanukijeve hiše. Imel pa je tudi zadosten vzrok za veselje nad najdenčkom. Kajti odkar je bila ona v hiši, je vedno čula srečna zvezda nad njim in vsak dan je našel v ceveh bambusovega trstja zlata, tako da se je kmalu povzpel do sreče in blagostanja. Raznesel se je pa tudi po vsi deželi glas o Kaguyahimini lepoti in oglašali so se snubci drug za drugim. Sanuki pa je rekel vselej: »Ker Kaguvahime ni moj otrok, ji ne morem ukazovati. Pišite ji torej sami!« Deklica pa ni odgovorila na nobeno pismo in je pometala vse poslane pesmi v ogenj, ne da bi jih bila prebrala. Tedaj pa so se vsi snubci žalostno odvrnili od nje, razen treh:^ kraljeviči Itsisu, Kuromahi in Otomo, Ići je bil mi-kadov svetovalec. Vsi so na starca navalili s prošnjami, da se je končno ta odločil govoriti s Kaguyahimo. Molčala je na vsa njegova prigovarjanja in končno rekla: »Dobro, enega od teh treh bom vzela za moža. Ker pa ne vem, čigava ljubezen je najmočnejša, zato naj vsak izvrši kako veliko delo in s tem dokaže resničnost svojih čuvstev. Sanuki je stopil pred kočo, kjer so bili oni trije. Eden je plskal na piščalko, drugi je pel pesem, tretji pa je s pahljačo udarjal takt Ko jim je sporočil Kaguvahimino željo, so biii vsi zadovoljni in so ga prosili, naj jim razodene še naročilo. Prinesel je tri tablice, na katerih je bilo zapisano: »Kraljevič Itsisu naj mi prinese kožuhovino kitajska ognjene miši.« »Otomo naj si pridobi peterobarvni dragulj, katerega nos! zmaj na glavic. »V vzhodnem morju je gora. plavajoča na želvah. Na njej rasto drevesa, ki imajo srebrne korenine, zlato vejevje, a sadovi so dragulji. Od tega drevesa naj kraljevič Kuromahi odlomi vejico in mi naj jo prinese, če me resnično ljubi.« Ob tem poročilu so jim kar zamrla srca in le ljubezen do lepe Kaguvahime jim je podelila moč in odločnost, da prinesejo zažeJjeno, pa naj veha, kar hoče! , Kraljevič Itsisu je pisal trgovcu Okei-u, ki je bil ravno namenjen v Kino, da naj kupi tam zanj krzno ognjene miši. Okel je pač dobro vede!, da takega krzna ni moč dobiti niti v Kini, niti v Indiji, niti kje drugje, ni pa hotel žaliti princese in mu je poslal po nekai mesecih dragoceno modro kožuhovino, zaprto v skrinjici, obsuti z dragulji. Kraljevič je rade vol je izplačal zahtevano vsoto in je molil, obrnjen proti Kitajski, s prekrižanimi rokami. Nato je pohitel v Sanukln dom m prosil, da naj izroči darilo izvoljenki. Kaguyahime pa je dejala: »Poskusimo, je li res krzno ognjene miši: če v ognju ne izgori, je res in kraljevič 00 moj mož!« Ko ga pa je položila na ogenj, je je veselo vsplapolal kakor vsako krzno. Plosknila je z rokami in poslala skrinjico snubcu nazaj obenem z lističem, na katerega je zapisala zabavljico. Otomo je zbral svoje ljudi in obljubil, da izpolni vsako željo onemu, ki mu prinese dragulj iz zmajeve glave. Ker se ni nihče javil, je vse bogato opremil in jih poslal v svet z naročilom, da naj poiščejo zmaja in mu iztrgajo dragulj. Ti pa so kmalu spoznali, da Želje ne bo mogoče izpolniti; zato so denar porazdelili med seboj in se razgubili po tujih deželah. Med tem pa je Otomo dal zgraditi za Kaguvahime hišo, prelestno lakirano in vso prevlečeno s pobarvano svilo. Odpustil je svoje žene, živel samotno in gineval v hrepenenju po predragi. Ko je eno leto zaman pričakoval vrnitve svojih ljudi, se je sam vkrcal na ladjo in odplul za zakladom. Na odprtem morju pa je vstal strašen vihar, ki je grozil, da stre ladjo kot orehovo lupino. Z največjim naporom se je rešil in odnesel golo življenje. Tedaj je spoznal, da Kaguvahime zahteva od njega nekaj nemogočega. Zagrenjen in jezen je razdal vse, kar mu je še ostalo in se umaknil v samoto. i Princ Kuromahi je odšel v puščavo, si dal tam zgraditi delavnico in naročil najspretnejšim delavcem, da izdelajo zlato vejico z drasuljastiml sadovi. Ko je bila vejica dogotovljena, je v popotni obleki stopil pred starca in mu dejal: »Zastavil sem svoje življenje za to vejico in prestal tisoč nevarnosti, preden sem jo dobil. Daj jo svoji hčerki in jo prosi, da naj me usliši. Kaguvahime se je tedaj zelo prestrašila, ker je mislila, da je izgubila svobodo. Ko pa so se še razgovarjali na dolgo in na široko, je vstopilo v hišo šest služabnikov, ki so se poklonili Kuromahi ju. in najstarejši mu je dejal: »Glej, gospod, celih sto dni smo izdelovali ono vejico, toda tvoj zakladnik nam noče izplačati zasluženega denarja.« Osramočen je tiho odšel: Kaguvahime pa je vesela poslala za njim zlato vejico in bogato obdarovala služabnika. Med tem pa je že mikado izvede! o njeni očarujoči lepoti. Ukazal je, da naj pride na dvor in je za ta slučaj obljubil Sanukiju velika bogastva in sijajne službe. Toda deklice nI bilo mogoče pregovoriti. Ko so ji grozili z mlkadovo Jezo, je Kaguyahimc rekla: »Raje me usmrtite takoj, kajti tia ne pojdem nikdar!« Ta odklonitev je 5e bolj podžgala vladarja. Izmisli! s! Je zvijačo. Na nekem lovu po gorovju, ob čigar vznožju je stalo bivališče starca, je nenadoma vstopil v njeno sobo in jo ugledal vso ožarjeno s solnčniml žarki. Ko pa jo je drža! za svilene rokave, je ona zakrila svoj obraz In rekla: »Ne sili vame. če bi bila od tega sveta, bi že šla s teboj. Tako pa ne morem.« On jo je trdo prijel ln jo hotel odvesti v svojo nosilnico, tedaj pa mu je ona Izginila izpred oči. Tedaj je vedel, da je res nadzemsko bitje. Prosil jo je, da na! zopet zavzame Človeško podobo ln ni več silil vanjo, ampak odšel je žalostnega srca. Nekoliko dni pozneje jI je pioslal stihe, na katere ie odgovorila na poplr-nih trakovih, pritrjenih na razcvetenih vejicah. To dopisovanje Je bflo mikadu edina tolažba v njegovi boli m je trajalo cela tri leta. v Ko pa je zopet prišla pomlad in so vzcvetele češnje, je Kuguvahime postajala od dne do dne bolj žalostna. Često je vzdihnila in solze so ji drsele po licih. Zaman so jo njeni krušni starši svarili, da naj ne gleda v mesec, češ, da povzroča staranje; zaman so jo vpraševali po vzroku njenega joka. Ko pa je koncem osmega meseca vzšla luna, je ona rekla: »Iz usmiljenja sem skrivala pred vami to, kar vam sedaj moram razodeti: Jaz nisem rojena na zemlji, ampak na luni, Gor| imam v glavnem mestu očeta in mater in le sledeč zakonu naše države sem prišla za nekaj časa na zemljo. Ob Času polne lune je potekel moj rok. Moji me pridejo iskat in jaz se moram vrniti — čeprav grem z grenkimi solzami. Začel se je bridek jok. Bolest vsled bližnje ločitve je Sanukiju posrebrila brado, uklonila hrbet in pordečila veke. Končno pa je sklenil prav vse poskusiti, da jo le pridrži in je prosil mi-kada za pomoč. Petnajstega tistega meseca, ko bi se ona morala vrniti med nebeŠčane, je on poslal 20«j0 strelcev pod poveljstvom Takoma Okunija in jim zabičil, da morajo za vsako ceno odbiti napad njenih sorodnikov. V podzemeljski zaprti kleti Je sedele starčeva žena s Kuguyahime in Jo držala v tesnem objemu. Deklica se je seveda smehljala In je menila: *Z zemeljskim orožjem boste pač malo opravili; ko pridejo oni. vam bo upadel pogum. Tako me boli vaša žalost, da sem ob luninem vzhodu prosila za podaljšanje svojega zemeljskega bivanja, čeprav je mesto gori sijajno in prekrasno in ljudje brezskrbni in večno mladi .. Prošnje niso uslišali. In zato mi vedno iznova solze zalivajo oči.« O polnoči se je naenkrat razsvetlila vsa hiša, kakor da sijeta hkrati soln ce in mesec. Na bleščečem oblaku so priplavala z lune bitja. Njihova lepota je bila večja od vsake zemeljske. Samo zganil se je največji med njimi in vsa vrata so se odprla, kot da jih je odpahnila nevidna roka. Vojaki so kar otrpnili ob nilhovi prikazni in niso mogli niti geniti s orožjem. Eden od nebeščanov je nosil skrinjico, v kateri so bila krila in prašek nesmrtnosti. Kaguvahime ga je povžila, napisala mikadu pismo in mu priložila nekoliko praška. Oboje je Izročila Takomo Okuniju in še enkrat objela svoje krušne starše. Nato Je odložila obleka st nadela krila in stopila na oblak. Kakor strelica je odbrzela % dr* glml. Sanuki in njegova Žena sta bila vsa obupana: prazno se jima Je zdelo življenje, odkar je bila odšla Kaguyahi-ma. Kmalu sta legla, da ne ostanete' nikdar več. Tudi mikada Je obšla globoka žalost, ko je vse izvedel in je globoko gl-njen prebral pismo. Dolgo se Je postfll odslovil vse svoje žene in živel la v spominu nanjo. Ni pa zavžil praška nesmrtnosti ampak dal ga je obenem z pismom svojemu služabniku, da naj ga sežge na vrhu Fusiyame. Pravijo, da se Še danes vije od tam dim proti nebu. — Tajništvo Narodno - napredno stranke se nahaia začasno v Knaf* Ijevi ulici št. 5/1. Tam se sprejemalo vse pismene in ustmene prijave. — Uradne ure so v ponedeljek, torek in sredo od 3. do 6. ure popoldne, v četrtek, petek in soboto pa od 9. do 12* ure dopoldne. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEA Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR. >BUDDKA< [ .BUDDHA- traoe MARK C stran" 10. „SLOVENSKI NAROD" dne 15. aprila 1922. Stev. 87. Ljube jena, Stari trg 19-11 —— 1» Izdaja najmodernejše in naiuspainelia reklame. Točna postrežba. Najkulantnejši in najmoderneiii anoncni in reklamni zavod APOLLO' R. Golebiowski U«ft8 ^r>s, star. trg .9-11 Spral naroBla za vsa ta In inoaemilta Časopisa. — Kakor tudi naroČila za vsakovrstne tisk o. vltie ettlcot Hiia KonkurenCne cene. Brez lis, nt vlečsfo na črne aH »odra čisto bela Izdelujem pod amtvotn BRUŠENJE STEKLA „VlTRUM" Novi-SAD III, ftltoški put 48 OGLEDALA Domačo svinjsko mast la garantirano čisto v sodih a 200 kg v dežah a 50 in 100 kg v dozah po 1, 3 in 10 dobava dokler zaloga traja brezobvezno po Din 40*—, za kg pri večjem odjemu Din 39— za kg franko tovarna brez embalaže tvrdka »GLOBUS1 konz. tovarne. Vrhnika, Slovenija liolačne plošče 3282 Izolaono zmes Cereslt In Watproef Portfanol cement Živo apno Opeko zidno In strežno Alabaster-glp* Rubsroida hamburšfci Stresno lepenko Lesni cement (smolo) Stresni Is k Katran in karbolinej Asfalt naravni in umetni Bitumen (asfaltni kit) In druge stavbene potrebščine nudi LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA Ljubljana, Bleinrelsova eesta Štev, 18. Prevzema asfattovanja in Izvrševanja ksllolrtnega tiaka! T1 iiRtaiiiHRKaaaaicffBSHissHUlHSBCS7.-: :.r.tcs»aE!« i Pozor! Pozor! Registrirna blagajna SE PRODA. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3743 Bukovi hlodi, lepi, zdravi, debeli, od 230 metra naprej SE KUPIJO. — Ponudbe pod »Bukovi hlodi/3797« na upravo lista. KDOR ZELI NAROČITI deiraa vina IZ HRVATSKEGA ZAGORJA za ceno 14 do 20 K liter, naj se obrne na vojnika LONČAR« JA MIHA, Bolnička četa, Za* loskacest 5. Ljubljana. 3775 z večletnim izpričevalom SE TAKOJ SPREJME k trem ose, baro v Zidanem mostu. Meseci na plača 1200 kron. Potni stro* ški se povrnejo. Služba stalna. —- Naslov pove uprav lista pod »Kuharica !37$5«. „Vinarla" družba vinogradnikov v Ptuju priporoča svojo veliko zalogo priznano pristnih in prvovrstnih vin letnikov 1920 1921 in 1922 iz ljutomerskih, haloSkih in ormoških goric? Lasten produkt 1 3789 Cene zmerne ! od 4 do 5 letnih, porabnih za tek in srednje težke vožnje, 1 Športni enovprežni voz ter raz-, lična prsna vprega in komati, iozaliilta!iii;oced„?hpo ugod- tvrdka BREZNIK « FRITSCH, trgovina x železom v Ljubljani. 3578 2 para H ioni, 2 lolbiti t 2 težka plal PISALNI S T ZASTOPSTVO F I ROJ ZA SLOVENIJO I II M C BAR LJUBLJANA, CANKARJEVO NABREŽJE 5 TELEFON 407. PRODAM dobro ohranjen pomožni motor D. K. V. za ceno 16.000 K. Naslov pove uprava lista. 3765 Elektromotor ra isfosnseroj tok 13 PH. 300 V, 710 obratov ima NA PRODAJ MESTNA PLINARNA v Ma* ribom. 3747 Oofero sooiilo dobi, kdor izprazni samo sjoieo iz straniščnih greznic v Ljube liani, Rimska cesta IS in 20. — Ponudbe upravitelju E. Bohin* cu. Dunajska cesta 21. 3796 Prodani hišo blizu Ljubljane ob glavni cesti. Skladišče, sadni vrt, vc dovod, event. tudi nekaj polja. Stanovanje na razpo* lago. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 3744 Samostojen Žagar srednje starosti, oženjen, z več* letno prakso v rezanju vsako* vrstnih naročil, bodisi iz meh* ke«a ali trdega lesa, IŠČE STALNO MESTO. — Ponud* be pod »Žagar/3809« na upravo »Slov. Naroda«. ^"*heodollte, tachvmetre, niveladjske Instrumente, plsnimetre, pan-* tografe, nivelačne in trasime letve, merilne trakove, libele, tagaritm- računala, šablone za pismo, trioglats, pri»matićna in druga precizna merila. 3284 Risalna orodja, risalni stolovi, a svedotteic, svetlobne, prozorne In drage tehniške papirje ima stalno v zalogi Vili •Stavnica za precizno mehaniko Ljubi«ena, &e3enbnrgova ulica 4 (na dvorišču). Vsa ▼ stroko spadajoča popravila se izvrse točno in solidno! Akcijonarska družba za prometne in železniške potrebe L ubi Jana K ar lovska eesta 30. Lokomotiva« voz3£kl» prekuonlkl, platoakl tozovl, okolanja za poljsko železnice tor vsakršen drugi materijal za poljsko že« leznlce i o č n o In ceno a skladišča v Ljubljani ell Zagrebe. — Zahtavajto po* n u d bel ?arcde za fabrike ili industrije a Novom Sadu kraj željezničke pruge i domova. Za fabriku ili drvaru sposobna veća mesta* Jedno evefualno sa drvarom na prodaju. Pobliže kod LJUDEVITA REINERA, drvotržea, Novi Sad. 3572 Kupi se pripraven obleki za tovarno v Ljubljani ali na periferiji mesta, v poŠtev pridejo ie obstoječa tovarniška poslopja ali pa tudi hiše, katere imajo veliko dvorišče, kjer bi se lahko postavila dvoriščna stavba. Ponudbe naj se pošljejo pismeno z opisom in ceno na npravništvo Slov. Naroda pod šifro Tovarna 100/3773 11 s u zmožna, samostojnega knjigo* vodstva in korespondence, z znanjem nemškega in srbo* hrvatskega jezika, SE SPREJ* ME s 1. majem t. 1. Stanovanje in hrana v hiši. — Ponudhe na Šampanjske kleti Franc Cucek & Cie„ Ptuj. 3816 Popolnoma nova, kompletna spalna oprava iz trdega lesa z marmorna* tirni ploščami se po zelo ugodni ceni proda. — Na* slov: Berta Flander. Gospo* svetska cesta 90. 3824 Les na mmn ca. 15.000 m* mehkcaa in ca. 5000 m» trdega PRODA OO SPODARSKI ODBOR NA DOVJEM iz sol a st ninskih goz* dov v Belci. — Pismene ponud* bc sprejema do 1. maja t. L — Pogoji so na vpogled pri ime* novanem odboru. 3806 Prodalo !esa V INOZEMSTVO vsake vrste in množine (rezan, tesan, drva, oglje) PRE* VZAME PROTI PROVIZIJI LESNI STROKOV* NJAK. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod »Eksport lesa/3798«. Proda se nekaj še dobro ohranjenega POHIŠTVA IN KLAVIR. — Naslov pove uprava »Sto* venskegi Naroda«. 3855 tohroitfft&a pekarna SE VZAME V NAJEM T/ KOJ ALI POZNEJE. — Ponudbe pod šifro »Pekari* ja«, poštno ležeče, Ptuj. 3847 WMmm& soha z električno razsvetljavo SE ODDA TAKOJ "DVEMA GOSPODAMA. — Naslov pove uprava lista. 3852 Iščem posojila 20.000 Din proti garanciji na posestvo in 25 % obrestim za dobo treh mesecev. — Ponudbe do 15. t. m. na upravo »Slov. Na* roda« pod »Hvaležnost f$ 729«. Prodam motorno kolo najnovejše vrste s prostim te* kom, popolnoma v dobrem sta* nju. — Natančnejše se poizve in ogleda pri Antoniji SAD* N7K, Črneče pri Dravogradu. 3272 Službe išče perfektna nemška in slo ven* ska STENOGRAFIMA in strojepiska z večletno pra* k so in znanjem več jezikov, dalje knjigovodstva in ko? respondence. — Ponudbe pod Perfektna/3853 na upravo lista. Gostilniška koncesija SE VZAME TAKOJ V ZAKUP. — Ponudbe pod »Koncesija/3854« na upravo »Slov. Naroda«. Išče se KUHINJSKA BLAGAJNI* ČARKA za večjo restavra? cijo. Plača po dogovoru. —-Ponudbe pod »T. E./3722« na upravo »Slov. Naroda«. Trgovski sofnsdnik, prost voiaSČinc, 26 let star, IšČE MESTA v trgovini mešaš nr> stroke; tudi na deželi — BREZPLAČNO, da se vpelje. Naslov pove uprava lista. 3726 Enodružinska hiša Z VRTOM SE PRODA TAKOJ v Rožni dolini 106 (pri Mar jaku). Stanovanje nrosto. Ravnotam SE PRO* DA 651iterski KOTEL ZA PRESIČE. 3728 POZOR!! tel hi i krik I Prvovrstne žične modroce za postelje po najnižjih tovarniških cenah vsake željene velikosti. ZiČne pletenine za ograje, presipanje peska itd. v podrt* kani in žgani žici v vseh velikostih dobavlja šimen Sablatnik, nmz žičnih izdelKtm JSSENICE-niŽiNE uj pridnega, poštenega in energičnega, zmožnega samostojnega vodstva večjega oddelka »prejme industrijsko podjetje v LjnbljaaL POGOJI: temeljite strokovna naobrazba, teoretična in praktična v železarski btroki. Dobri rt s ar^ konstruktorji imajo prednost Nastop takoj, lahko tudi kasneje. Ponudbe s točnimi podatki glede Studij, praktične usposobljenosti, starosti, dosedanjega delovanja kakor tudi zahteve glede službenih prejemkov je vposlatf do 20* t= m. na upravo Slov. Naroda pod Samoatofno dalo S709. Kdo bi posodit 500 Din mlademu podčastniku s« dogo* j ▼orjen čas proti primernim j obrestim v svrho privatnega so* j lan j a. Na zahtevo pošljem opis > razmer. — Dobrotne ponudbe j na: Ivan SlemcnŠek, podnared..i poljska bater I. Art. podof. ako* . le, Kragujevac, Srbija. 3786 ! H DULAR, 111 mm Iti Specialna trgovina, velika, bogata Izbiri •nolkega In ionskega sukna ii tesiiMa nun Mt SMnSSttMei ? Mi se priporoča vsem p, n- trgovcem za v na kap. Samo an groe! Samo an groel Prvorazredno sladko z polu* sladko SIJENO, pšeničnu i zo* beno slamu, zob i kukuruc. s\-e zajamčeno suho i zdravo. PRO* DAJEM uz znatno snižene ci* jene u kompletnim vagonima JOSIP WEISS, Export sije* na i slame, ZAGREB, Hica fer. 82. Telefon 645. 3S37 Sfireime se uradnik (KNJIGOVODJA -BILAN CIST) z daljšo pralno v nekem denarnem zavodu. — ponudbc z referencami In za* htevo plače jc vposlati na Obrt* no hranimo in posojilno dru* štvo, r. z. z o. z. na Bledu. 3850 VODMETURBINE največje tvortltiostl, dobreta In cossOJsMtl. Pat. preciz. regulatorji TRANSMISIJE Stroji za izdelovanje leeenlne, celuloza In papirja. Specialna tvornioa svetovnaga alovoaa I. M. VOITH St. P6lten9 Austrija. HeidenheiftTl, WQrtemberg. Pisarna i WIEN, IV. Argentinleratr, 24. Železni sodi a 200 litrov, počinjeni, skoraj novi Bul prodal. Jaga Auto d. z o. z. LJUBLJANA, Dunajska cesta 36. PRODA SE 2500 komadov škatlic iz lepenke, lično izdelanih, različne ve* likosti od 8.5 X 3 X 4 cm do 133 X 8.5 X 4 cm. Na ogled med 9. in 11. oro v pisarni R. LUCKMANN. Ahac!je. va cesta 10. ^30 Poljoprivredne sprave, kolonijalnu, manufakturnu, gvoždzarsku, gradievinsku i s\>aku drugu robu prima u komisiju. — Kupuje nove i rabljene mlinove i motore na sesani plin — i traii raz* nu poslovnu vezu — dobro organižovanm Privredna Banica za Južnu Srbiju n Skoplju 3740 uteze is Ijevanog željeza, kao i sav trgovački lijev dobavlja uz najniže dnevne oijenei " tvornica strop D Pozor! Priliko! Ob tivolskem gozdu v Ljubljani ob Uroki cesti na Rožnik je proti gotovini naprodaj le vsled priličnih razsaer 6003 ta* velika alaoena p—eela v lepi proti severu in severosapada zavarovani, južni legi, pripravna posebno zs stsvbo sanatorij* aH večjo gosposko vilo, m noge izpod vrednosti po nfodnt atzki ceni, 50 Din za m*. Potoček teče misso, ob cesti kanalizacijo, vodovod ia elektr. napeljeva. StsvMHe prosto občin, dsvioae za nezMane parcele. Načrt 20 Dio. Resni Iranci naj pišejo as: LJubljana, glavne poŠta, poštni predal 135. Dobro invensti-rsna kupnina, pridelek krme obrestuje gUvnico. 3278 BREMEN rMi^sa^zvo^s^ ffodnM parnlkl. NopfOkoo-m Izborni prehrani. Hitre In varno iadlo, »Americar Mpresldent Hacdlng** UNITED STATES LINES Beograd, Palata 5cosradske zadruge 4Q AU 473281 61 5970 4