MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Ur*am&tvo In uprava: Maribor, Goapoaka ul. 11 / Talaton uradnlitva 2440, uprava 3408 lahaja razen nadalja in praznikov vaak dan ab 16. uri / Valja maaaCno prejeman « upravi ali po pošti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglaal po eenlku > Oglaae •prejem« tud) oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani « Poitnl čekovni račun H. 11.408 99 JUTRA 99 „Naša rešitev je v zadružništvu.. Te dni smo mogli v naših, zlasti v beograjskih listih citati zanimivo poročilo o zborovanju čevljarjev-obrtnikov v Beogradu, ki se je vršilo v nedeljo 10. tm. v kongresni dvorani palače uradniške zadruge. Zborovanja so se udeležili čevljarski mojstri in delavci iz vse države po zastopnikih svojih organizacij. Po kongresni dvorani so bili nameščeni razni napisi, kakor: »Smrt tovarniški obutvi!«, »Organizirajmo se v čevljarske zadruge!«, »Samo zadružništvo nas more zaščititi pred navalom tovarniške obutve!« itd. »Naša rošitev je v zadružništvu«, je pa dejal v .svojem govoru predsednik zbo ra. mojster Tr.kanovič. »Organizirajmo se v zadruge«, je dejal delegat Jugoslovanske delavske zajednice, čevljarski delavec Stankovič, »da se rešimo. Samo potom zadrug bomo premagali tovarniško obutev.« »Mi ne zahtevamo bogastva, ampak kruha!« je deja! vodja čevljarskih mojstrov v Beogradu. Šušakovič. »V tem cilju so ustanovljene zadruge po vsej državi... Celokupno naše gospodarstvo mora vstati v obrambo čevljarjev.« Kongres je končno sprejel resolucijo, v kateri izjavlja med drugim, da smatra zadružništvo za uspešno sredstvo v borbi proti industrijski konkurenci, in poziva obrtnike in delavce, da pristopijo k čim živahnejšemu snovanju čevljarskih zadrug. Obenem pa zahteva od Narodne in od Privilegirane obrtniške banke, da u-smerita svojo politiko v pravcu jačjega kreditiranja čevljarskega zadružništva. Vem. da je večina naših čitateljev, prepričan sem, da tudi večina obrtnikov šla brez zanimanja mimo in preko teh časopisnih poročil. A zmene nedeljsko zborovanje v Beogradu in na njem izgovorjene besede o potrebi zadružne organizacije našega obrtništva niso brez zanimivosti in ne brez pomena. Zakaj spomnil sem se ob tej priliki na dvoje obrtniških zborovanj v Celju, katerim ..eni prisostvoval. Eno se je vršilo pred priMčno 25 leti. drugo pa prva leta po prevratu. Na obeh zborovanjih sem tudi govoril in predočeval obrtnikom, da prihaja čas, ko iih bo kapital začel uničevati s pomočjo moderne tehnike, ki bo pocenila industrijsko proizvodnjo skoro vseh predmetov obrtniškega značaja tako, da posamezni obrtnik na noh i najin ne bo oj:el vzdr žati nava'a kapitalistične konkurence, ampak bo rešitev obrtništva samo v zadružništvu. Takrat seveda nevarnost še ni bila tako na dlani, zato so se nekateri obrtniki pri mojih izvajanjih muzali, češ kaj pa ti o teh stvareh razumeš, drugi so morda podzavestno čutili upravičenost 'n utemeljenost mojih trditev, vendar pa iih tudi oni niso vzeli resno, smatrajoč še vedno svoja obrtna društva, obrtne zadruge in obrtne zbornice kot zaščitnice, Preko katerih ne bo mogel kapitalistični naval. !'mies uvideva — vsaj v Beogradu! — tudi obrtništvo, da je samo v zadružništvu spas. Upam, da tudi naše obrtništvo ne bo še naprej zakrkneno stalo ob strani in pričakovalo rešitve pred navalom industrijske konkurence samo od države in °d svojih interesnih korporacij, namesto da bi šlo vase in uvidelo že končno -~ uPam, da še vedno ne prepozno! — da je Drvo in glavno iti edino rešilno: samopomoč v obliki zadružništva. Naj bi glas iz ^ograda proroško šel med obrtništvo Vse naše države, ki mora ven iz okvira Mentalitete srednjeveških cehov in kapitalistično - individualističnega pojmovala gospodarskega življenja in mora zadeti razumevati, da živimo res na prelo- Opna oborožitev Mm v zraku V Londonu ne pričakujejo uspehov od obiska v Berlinu — V Parizu so vznemirjeni — Nemčiia ima 11.000 pilotov — Zračne file sosedov Nemčije LONDON, 14. marca.,Tu vse bolj zmaguje prepričanje, da ni mogoče mnogo pričakovati od Simonovega potovanja in pogajanja v Berlinu. Gotovo pa je, da bo sir Simon na vsak način vztrajal pri tem, da Nemčija točno izjavi, kaj v vojaškem oziru prav za prav hoče in kaj je že storila. Na ta način bodo vsaj odstranjeni elementi negotovosti in mednarodne diskusije. Lord Eden bo spremljal sira Simona v Berlin in sodeloval pri vseh razgovorih. Šele nato bo odpotoval dalje v Moskvo in Varšavo, dočim se bo zunanji minister vrnil v London, Na ta način bo Eden pri pogajanjih v Rusiji da so na ta način na minimum zmanjšani izgledi, da bi se pogajanja z Nemčijo mogla uspešno zaključiti. Naglasa se, da je francoski vojaški ataše v Berlinu po nalogu svoje vlade vprašal no moči in obsegu nemških letalskih čet, ni pa dobil nobenega odgovora. Zaradi tega se zatrjuje, da bo še pred Simonovim potovanjem v Berlin izvedena izmenjava misli med Parizom in Londonom, kakor tudi Rimom, čemur bo sledila skoraj gotovo skupna izjava zahodnih velesil. Glede nemškega vojaškega letalstva se izve, da bodo ustanovljena štiri poveljstva. Šte- sija 2000, Italija 1500, Poljska 1300, Jugoslavija 900 in Češkoslovaška 700 letal. Zaradi tega mora biti nemško vojaško letalstvo vsaj tako močno, da se bo moglo uspešno boriti proti temu ogromnemu * številu letal sosedov Nemčije. PARIZ, 14. marca. Po zanesljivih vesteh šteje nemška športna letalska zveza pol milijona članov, izvršujočih članov pa ima 80 tisoč, ker so ostali le podporniki. Od teh jih bo 1. aprila prevzetih 30 tisoč v novo formirani letalski korpus. Doslej je že izvežbanih 6 tisoč prvovrstnih pilotov, izpit pa vilo članov nemške športne zračne zve; ?ih je napravilo tudi nadaljnjih 5 tisoč, in na Poljskem že točno informiran I ze znaša pol milijona, mimo tega pa | take, da razpolaga Nemčija zdaj že z so postali častniki tudi dosedanji od-j 11 tisoč piloti. Šef tega korpusa je delčni. četni in drugi voditelji. Vsi ti i minister general Goring, ni pa še go-novi častniki bodo hastrpili aktivno j tovo, ali bo letalstvo spadalo rw>d voj-vojaško službo 1. aprila. Po vesteh iz j no ministrstvo ali bo tvorilo samostoi-Angliji, Italiji in Franciji delovala skraj j Berlina, računa Nemčija, da ima Fran- ni resor, no neugodno in se splošno ugotavlja,'cija 5000, Anglija 2000, sovjetska Ru-I o rezultatih Berlina. PARIZ. 14. marca. V tukajšnjih diplomatskih krogih se naglaša, da je Goringova izjava glede letalstva v Senca mona^hltma nad Grčilo DRŽAVLJANSKE VOJNE JE KONEC, MED ZMAGOVALCI PA NI SOGLASJA. ATENE, 14. marca. Grška držav- [spremeni sedanjo grško ustavo itd. Ob- liko senzacijo. Grški poslanik je zahte-ljanska vojna je sedaj dokončno zaklju-jsedno stanje velja, dokler se ne izvrše; va! od vlade, da postopa s »Kerkiro« čena. Voditelji vstaje so ali pobegnili | vse razprave proti upornikom. Venize-! kot razbojniško ladjo. Med tein pa je GRŠKE MANIFESTACIJE V EGIPTU KAIRO, 14. marca. Grška vstaška ladja »Kerkira«, ki je dospela v Aleksandrijo, je vzbudila med aleksandrijskimi Orki, ki so večinoma venizelisti, ve- preko meja, ali pa so bili prijeti in zaprti, da pridejo pred sodišča in dobe zasluženo kazen. Venizelisti priznavajo svoj poraz, vendar pa še vedno trdijo, da niso uničeni. Prestrašil jih ni niti zakon vlade o zaplembi premoženja. Nasprotno pa je vlada prepričana, da je sedaj definitivno konec vseh notranjih nevarnosti. Obsedno stanje z izrednimi sodišči ostane še nadalje v veljavi, vendar pa se je demobilizacija vojske že pričela. Zaradi likvidacije revolucije so bile izdelane mnoce zasilne odredbe. Tako se je razveljavila uradniška stalnost za tri mesece. Razpustile so se vse politične organizacije. ki zagovarjajo nasilne metode v po los in ostali, ki so pobegnili, bodo so-j vsa grška kolonija priredila Kerkiri jeni v kontumaciji. Škoda in stroški re-1 manifestacije v dokaz simpatij. Prista volucije znašajo baje dve miliardi dra-! niška oblast je ladji naročila, da mora hem. Tako trdi vlada, gotovo pa je, j zapustiti egiptske vode, kar pa ladin da obstojajo sedaj velika nesoglasja' sc ni sto* ^ tudi med zmagovalci samimi. Nad zma govito Grčijo vstaja nova senca, senca menarhizma. Caldaris je tudi sam monarhist, je pa proti obnovi monarhije sedaj, kakor zahtevajo nekateri ministri, zlasti Metaksas, general Kon-dilis je pa odločen nasprotnik monarhije. Monarhisti hočejo vrnitev bivšega kralja Konstantina, ali pa podelitev krone angleškemu princu, vojvodi Kentskemu, možu princese Marine. Monarhisti mislijo, da je seda! napo-litiki. Razpisale se bodo v kratkem j čil njih čas. Grčija stoji tako pred no-nove volitve v konstituanto, ki naj'vimi težkočami. Generalni trening v Planici PLANICA, 14. marca. Na ogromni skakalnici v Planici je trening za nedeljske tekme že v polnem razmahu. Da-nes so nastopili tudi že Norvežani. Andersen in Sorensen sta z lahkoto preskočila 80 m., junak pa je postal Poljak Maruszarz. ki je davi skočil 90 m daleč. Sorensen je skočil 76 in 80 m, Andersen 86 in 87 m, Poljak Czech 67 m, Avstrijci 58. 65 in 72 m, naša Novšak in Priboršek sta pa skočila 57 m. Danes je prejela IZSZ iz Osla obvestilo, da je norveška zveza preklicala svoj prvotni sklep in dovolila svojim članom start v Planici. Popoldne prispeta brata Ruud. Daseda- mu dveh velikih gospodarskih sistemov: kapitalističnega in zadružnega. I udi obrt ništvo se ne bo več mog’o in smelo upirati razvoju dogodkov, ki gredo neusmiljeno svojo naravno pot, ako hoče, da ga ne bo kolo razvoja gospodarskega življenja zagrabilo in pomendralo. V. S. nji trening zagotavlja, da bo v nedeljo presežen lanski svetovni rekord v Planici na 92 m. Angleški nasvet Grilji LONDON, 14. marca. »Times« razpravljajo o grški revoluciji in pravijo med drugim, da sta Caldaris in Kon-dilis lahko hvaležna sosednim državam. ki so se vzdržale vsega, kar bi moglo povzročiti zunanje težkoče. Sosednje države so tako postopale, dasi so imele dovolj razlogov biti vznemirjene. Upravičena je nada, da bosta Caldaris in Kondilis le v umerjenih me jah izkoristila izvojevano zmago v osebne namene, več naporov pa bosta imela s tem, da zadržita v takih mejah tudi svoje pristaše. Dasi je njuna zasluga za Grčijo velika, bo še večja, ako državo sedaj tudi nomirita in odstranita strasti, namesto, da bi jih še bolj razpalila. MACDONALD GRE? LONDON, 14. marca. V zvezi z Mncdo-naldovo boleznijo so se spet pojavile vesti, da namerava odstopiti. Vendar se nanaša, da namerava še nadalje ostati v vladi, in sicer na ta način, da bi zamenja! svoje mesto z. Baldvvinom, to je, da bi postal ta predsednik, Macdonald pa njegov namestnik. Zatrjuje se, da je Macd" nald zelo utrujen. TAJNI KONZISTORU. RIM, 14. marca. »Osservatore Romano« poroča uradno, da bo sklican letos tajni kozistorij prvega aprila. Na tein konzisto riju bodo menovani novi kardnali in škofi. Nato se bo pa proglasila kanonizacija riju bodo imenovani novi kardinali in škn Mora, velikega kancelarja Anglije. NEMIRI NA KUBI. PARIZ, 14. marca. Po vesteh iz Havane, se tam nadaljuje teroristična akcija. Skoraj po vseh mestih pokajo bom be. V prestolnici je bilo pri spopadih ranjenih 20 ljudi. Vendar zatrjujejo, da se splošna stavka naglo bliža koncu. Državni uradniki in uslužbenci so se že skoraj vsi vrnili na delo, morajo jih pa braniti pred stavkujočimi še vedno oddelki vojske. Posamezni voditelji opozicije so že pobegnili v Zdru ne države. ANGLIJA PROTI BREZPOSELNOSTI. LONDON, 13. marca. Iz vrst vlade se izve, da bo še tekom tega tedna začela proučevati načrt o pobijanju brez poselnosti, ki ga je izdelal bivši ministrski predsednik Lloyd George. Baje bo nekatere odstavke svojega načrta tolmačil vladi sam Lloyd George. Dnevne vesti Koncert Glasbene Matice KRASNO USPELA PROSLAVA STOLETNICE MUSORGSKEGA. Včeraj zvečer je bil y» veliki unionski dvorani, ki je bila še precej dobro zasedena, koncert tukajšnje Glasbene Matice. Skozi ves spored sta prevladovala duh in lepota ruske glasbe, saj so bile, akoizvza memo Bruchov violinski koncert, v reprodukciji skladbe treh znamenitih ruskih skladateljev Čajkovskega, Čerepina in Musorgskega. Izbor izvajanega glasbnega materiala ima na sebi pečat nečesa sistematičnega in medsebojno povezanega, tako da je naše mariborsko glasbeno občinstvo imelo priliko doživljati Čar skladateljske tvornosti treh izrazitih predstavnikov ruske glasbe. S predvajanjem Musorgskega (Poraz Senaheriba) pa je Matica hkrati proslavila 100-letnico enega največjih in bogonadarjcnih glasbenih tvorcev. Prvi del sporeda je obsegal Čajkovskega V. simfonijo, kjer je matični orkester v eksaktni izvežbanosti in uglajenem podajanju reproduciral vso tisto bolestno otožnost, ki je osnovna nota te mo gočne simfonične skladbe, porojene v letih skladateljeve odmaknjenosti in melanholije. Po tej peti simfoniji bi imel slediti Griegov klavirski koncert v a-molu, ki pa te zaradi nenadne težke obolelosti naše odlične pianistke ge. M. Rusy.ievc moral izostati. V nadomestilo se je uvrstil v spored Bruchov violinski koncert, pri katerem je sodelovala kot solistka naša violinska -niojstrinja in umetnica F. B r a n d l o v a. V tej praznični in zanosni muziki je, spremljana po orkestru, dokazala svoje znane interpretacijske vrline, ki se pričenjajo pri osnovnih obrisih in zaključujejo pri najelementarnejših drobcih. V drugem delu koncertnega sporeda je bilo izvajanje Musorgskega »Poraza Senaheribe« in Č e r e p n i n o v e »Stare pesmi«. Prava pristna ruska glasbena folklora je v podajanju matičnega mešanega zbora, spremljanega po matičnem orkestru, stopala sveže in krepko v ospredje. Elementarnost ruske .muzike je vzvalova-la v vsej svoji silovitosti. Sozvočju med orkestrom, ki je bi! za matični zbor vendarle malce premočan, in preizkušenim ter odlično pripravljenim zborom je dajal enovito smer naš mladi talentirani dirigent prof. Marjan Kozina, ki mu ob lepem uspehu drugega koncerta gre prizna nje. Kontakt med občinstvom in izvajajočimi je bil ves čas najtesnejši. Koncert so počastili tudi mariborski odličniki, tako mestni predsednik dr. F. L i p o 1 d, sreski načelnik dr. Senekovič, kanonik dr. M i r t kot škofov zastopnik, predstojnik mestne policije S. Rado še vic, upok. minister dr. V. Kukovec, ravnatelj dr. J. Tominšek in drugi. Koncert se je prenašal po radiju. Tragična smrt služkinje Odprla je najprej plin, nato se pa še obesila. Pri ženi odvetnika dr. Macarola, stanujoči v palači Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu, je služila 22-letna Marija Ribezeljeva iz Vojnika. Marija je bila za delo silno pridna, po svojem temperamentu pa zelo živahno dekle. Gospa ji je že pred 5 meseci odpovedala službo,'vendar je svojo odpoved iz usmiljenja do ubogega dekleta preklicala ter jo obdržala še naprej. Sinoči je bila Marija'z nekim svojim znancem v kinu In se je vrnila v poznih urah. Ves prejšnji dan je bila zelo vesela in zato gospodinja niti zdaleč ni mogla slutiti, kaj Orel«, zvečer pa bodo nastopili v union ski dvorani. Po koncertu bo družabni večer, na katerega so vabljeni vsi Mariborčani in prijatelji bratskega bolgarskega naroda. V nedeljo dopoldne si bojo ogledali zanimivosti Maribora, popoldne pa bodo odpeljali proti Beogradu. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en- do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice. Snirt dr. Mihajla Pupina. V Ameriki je umrl včeraj sloviti učenjak in univerzitetni profesor dr. Mihajlo Pupin. Pokojnik je bil jugoslovanski rojak in ni bila na njegova dela in njegove izume ponosna samo dežela dolarja, marveč tud: naša država. Pupin je izumitelj najrazličnejših praktičnih elektrotehničnih pripomočkov, ki se jih danes poslužuje ves svet. Pridobil pa si je ob prevratu velike zasluge tudi za našo državo, ko so ji krojili meje. Naš narod ga pozna po njegovi avtobiografiji »Od pastirja do iznajditelja«, ki jo je izdala Vodnikova družba in po intervenciji pri pokojnem Wi!sonu, ki nam je rešila Bled in zahodni del Gorenjske. Velikemu možu večen spomin! Kandidatura g. Mihe Vahtarja. G. Vah-tar nas obvešča: »Izjavljam, da notica o mojem namestništvu pri kandidaturi dr. Jančiča, drž. prav. v p., ni točna, ker sem podpisani imenovan po »Zvezi obrtnih društev za dravsko banovino« sporazumno z »Obrtnim društvom« v Mariboru za obrtniškega kandidata na listi ministrskega predsednika g. Bogoljuba Jevtiča, za srez Maribor levi breg. Miho Vahtar, prvi podpredsednik Zveze obrtnih društev za dravsko banovino. Za olepšavo našega mesta. Stari kostanji na mariborskih ulicah in cestah so doigrali svojo vlogo. Posekali jih bodo tudi v Razlagovi ulici med Cankarjevo in Prešernovo ter v Aškerčevi ulici od Ciril Metodove do Prešernove ulice in v Maistrovi ulici od Ciril-Metodove do Prešernove ulice. Namesto njih bodo nasadili tipe. Naš promet in naša prometna politika, je naslov predavanju, ki ga bo imel drevi v radiu naš prometni minister inž. Vujič. Njegov govor bodo prenašale vse tri naše oddajnice. Bratstvo pravoslavnih Slovencev v Mariboru poziva vse svoje članstvo in vabi tudi vse prijatelje bratstva, da se v čini večjem številu zanesljivo udeleže duhovne proslave pravoslavne nedelje, ki bo 17. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v dvorani Ljudske univerze. Mariborski smučarji na pohodu v Planico. Spričo številnih prijav za udeležbo pri skakalnih tekmah v Planici je zimskošportna zveza definitivno naročila posebni vlak iz Maribora. Kakor čujemo pripravljajo naši smučarji impozanten pohod v Planico, ki se ga bo udeležila tudi znana pohorska godba s svojim kapelnikom Otmarjem Ovirnom na čelu. Pri nagnjenju k maščobi, protinu, slad- I koseonosti, izboljšuje naravna Franc Jo- -žefova grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o pre-osnavljanju zatrjujejo, da so dosegli a Franc Jožefovo vodo sijajne rezultate. Franc Jožefova grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Podružnica Narodne strokovne zveze v Mariboru naznanja, da bo 6. in 7. aprila 1935 kongres Narodne strokovne zveze v Celju in poziva članstvo, da se kongresa udeleži v čim večjem številu, da bo Maribor v Celju dostojno zastopan. Pokroviteljstvo nad kongresom je prevzel minister za socialno politiko g. Drago Ma rušič, ki je obljubil, da pride osebno na kongres. Zagotovljena je polovična vožnja in bo stala samo 21 Din tja in nazaj. Kosilo se bo dobilo po 8 Din. Velika udeležba na kongresu naj pokaže javnosti, da stoji nacionalno delavstvo v strnjenih vrstah za svojim pokretom, ki hoče izvoje-vati izboljšanje socialnih prilik delavnega ljudstva. Zato vsi na kongres, da pokažemo svojo moe s tem, da nas bo zbranih v Celju v impozantnem zboru in da bomo pri volitvah v narodno skupščino primerno upoštevani. Prijave sprejema tajništvo podružnice Narodne strokovne zveze v Mariboru, Sodna ulica 9, III. nad stropje nied uradnimi urami, najdatje do 20. trn. Studenška sokolska mladina vabi! Studenški sokolski naraščaj in deca imata zadnje čase polne roke dela. Pripravljata •se na svojo akademijo. Prejšnji teden je bila tekma slikarjev in risarjev za najboljše plakate, ki so sedaj izobešeni po studenških ulicah. Prvenstvo je dosegel naraščajnik Menih Branko. Sedaj je vse delo usmerjeno na to, da bodo vse točke bogatega sporeda čim lepše uspele. Saj bomo videli telovadbo, igrico in slišali poseben mladinski orkester ter izbrane pevske točke, da bo vsak prijatelj mladine prišel na svoj račun. Orkester so naraščajniki sami sestavili, kakor so sploh vse priprave v rokah .mladine same. Ta svojevrstna akademija bo v nedeljo 17. trn. ob 19. uri zvečer po najnižjih cenah. Prijatelji sokolstva, pokažite ob tej priliki, da se za delo naših Sokoličev dejansko zanimate! Obiščite prireditev v čim večjem številu! Z gostilničarskim kongresom, ki bo 16. marca v Zagrebu, bo zvezana razstava in poskušnja hrvaških vin, kakor tudi vseh potrebščin, ki so gostilniškim podjetjem neobhodmo potrebne. V soboto popoldan po kongresu in v nedeljo 17. marca pa bo revija pomladanske mode. Polovična vožnja po železnicah je dovoljena, legitimacije se dobe pri železniških blagajnah. Ljudska univerza v Mariboru. Danes v četrtek ob 20.15 predava francoski pisatelj g. Albert Leon iz Toura o Lafontai-neu. Najlepše njegove basni bo ricitiral in prikazal kot prave drame človeških Nabosti in strasti. V petek ni prireditve. V sredo 20. marca bo predaval priznani celjski alpinist g. Andrino Kopinšek o svojih pohodih na Pireneje ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. S tem predavanjem zaključi zimskošportni odsek SPD Maribor letošnjo izredno pestro predaval no sezono. Redni letni občni zbor Protituberku-lozne lige v Mariboru bo v petek, dne 15. t. m. ob 18. uri v sejni dvorani mestne hranilnice z običajnim dnevnim redom. Člani in prijatelji lige dobrodošli! Zveza Maistrovih borcev ustanovi pri Sv. Bolfenku pri Središču odsek zveze. Ustanovni občni zbor bo 17. marca ob 9. uri. Maistrovi borci, posebno oni iz bližnje okolice, se vabijo k obilni udeležbi! Predsednik. Pevsko društvo »Luna«, Košaki, ima v nedeljo 17. marca 1935. ob pol 15. uri svoj redni letni občni zbor v gostilni Babič, v Krčevini. Po občnem zboru družabni večer. Vsi člani in prijatelji petja vabljeni! Cena je merodajna za kakovost. Zlasti vidimo to pri testeninah. »Jajnine« na pr. so najdražje, zato pa je njih kakovost izredno odlična. To vedo naš egcfspodinje, a tudi vsi oni, ki jih uživajo. Tonfilm »Bosanci«. Že lani v avgustu in prve tedne v septembru so snemali film iz življenja Bosne in Hercegovine, ki ga bodo pod imenom »Bosanci« predvajali v vseh kinematografih sveta. Film je najboljša reklama za naš narod, njegove Narodno gledališče REPERTOAR. Četrtek, 14. marca ob 20. uri: »Blodni ognji«. Premiera. Red B. Petek, 15. marca. Zaprto. Predstava v ptujskem ledališču odpovedana. Mariborsko narodno gledališče je nameravalo gostovati jutri, v petek zvečer v ptujskem gledališču s »Stambulsko rožo«. Gostovanje pa je zaradi tehničnih zaprek odpovedano. Drevi je v gledališču premiera z velikim zanimanjem pričakovane drame dr. I. Šorlija »Blodni ognji«. Drama načenja prav sodobne probleme ter je zato današnjemu človeku prav posebno blizu. V Ljubljani so jo sprejeli z odkrito simpatijo. Režija je Skrbinškova, vodilne uloge igrajo Kraljeva, Severjeva, Furijan, Skrbinšek in Grom. Kaj pripravlja gledališče? V glasbenem repertoarju bo naslednja premiera Offen-bachova nesmrtna opera »Hoffraannove pripovedke«, vedno sveže in privlačno delo, ki se stalno drži na repertoarju gledališč. Zasedbo javimo te dni. — Za »Hoffmannovimi pripovedkami« pride na vrsto krstna predstava nove slovenske o-perete »Prebrisani amor«, delo režiserja in igralca mariborskega gledališča Pavla Rasbergerja. Obe navadeni deli režira J. Kovič. Drama pripravlja »Kvadraturo kroga«, izredno zanimivo veseloigro so- vjetskega dramatika Valentina Ratajeva s Kraljevo, Severjevo, Skrbinškem, Stupico in Gorinškom v vodilnih ulogah. To bo prvo sovjetsko delo na mariborskem odru. Režijo vodi inž. arh. Stupica. — Milan Skrbinšek, eden najmarkantnejših stebrov slovenskega gledališča, bo proslavil 25-letuico svojega umetniškega delovanja tudi v Mariboru ter bodo v ta namen naštudirali Farrerejevo dramo »Bitka«. KINO GRAJSKI KINO Danes v četrtek svečana premijera Ncd- halove operete: POLJSKA KRI Anny Ondra, Hans Moser, Svetislav Petrovi?- Pripravlja se Bosanska rapsodija, Bosujaki. Kino Union. Danes uajnovejši originalni ruski film »Pesem na Volgi«. ' navade in običaje, za njegov značaj, njegovo vokalno folkloro bodisi v preprosti, bodisi v umetniški obliki. Avtor libreta jc mlad dunajski književnik Franc Tancler, ki je sporazumno z našimi najboljšimi poznavalci Bosne in Hercegovine izdelal fa-bolo, ki je naslonjena na znani motiv o dveh prijateljih in neki lepotici, torej boj med prijateljstvom in ljubeznijo. Glavni junaki v filmu so Mirko in Bojan ter lepa Mara. Posamezna dejanja so prepletena z dramatičnimi dogodki, ki so povezani s patriarhalnostjo in primitivnostjo našega naroda. Tonfilm »Bosanci« pa ni izdelan samo za nas in našo državo, marveč za ves svet. Opremljen je tudi zelo okusno z glasbo, ki je zajeta iz naše narodne pesmi, iz globoke duše našega človeka. »Quo vadiš?«, film napete vsebine, krasnih posnetkov in zanimivih prizorov sc bo predvajal 16., 17. in 19. trn. v »Grajskem kinu«. Preganjanje in mučenje kri' stjanov, boj mučenikov z divjimi zverinami v areni, žive baklje, požar v Rimu.. Bogu vdano prenašanje muk itd. itd. prikazuje ia film, in ga občinstvu toplo priporočamo. Cene nizke. Radio Ljubljana. Spored za petek 1> t. m. Ob 11: šolska ura; 12: narodne pesmi na ploščah; 12.50: poročila; t3; čas, glasbene slike na ploščah; 18: kulturno življenje starih narodov; 18.20: radio-orkester; 18.40: literarna ura; F-F radio-orkester; 10.20: čas, jedilni Hst. program za soboto; 19.30: nacionalna ura; 20: tamburaški orkester; 21-13- Straussova ura; 22: čas, poročila; 22.20-radio-orkester. Vremensko poročilo mariborske orološke postaje. Davi ob 7. uri je kazm toplomer 3 stopinje C nad ničlo; nrinimah na temperatura je znašala 1 stopinjo -nad ničlo; barometer jc kazal pri 18 stopinjah 745, reduciran na ničlo pa 742; relativna vlaga S4; vreme je oblačno in h' ho; vremenska napoved pravi, da sc vreme pooblačile Razgovor z Ivom Šorlijem K NOCOJŠNJI PREMIERI NJEGOVIH »BLODNIH OGNJEV« V NAŠEM GLEDALIŠČU. Za Golouhovo grotesko »Od zore do mraka« bomo videli drevi v našem mariborskem gledališču drugo letošnjo noviteto mariborskega avtorja, dr. Iva Š o r 1 i j a dramo »Blodne ognje«. Navada je, da spregovorimo pred vsakim takim pomembnim dogodkom, ali »domačim praznikom«, ako hočete, nekaj besed, zato sem poiskal avtorja in ga pobaral, kako je s tem njegovim delom, ki 'je doživelo nedavno v Ljubljani prvi krst in vsestransko lep uspeh. »Saj to ni potrebno, bo že občinstvo samo videlo,« je menil spočetka, naposled se je pa le vdal in mi pričel pripovedovati: »Pred vsem bi rad poudaril, da si nikakor ne domišljam, kakor bi bi! s svojo dramo — baje je res to — kakšno zvezdo z neba sklatil. Tega tudi niti nameraval nisem. Želel sem edino postaviti na oder živ kos živega življenja. (Neki ugledni ljubljanski kritik me je pri tej priliki menda prav zato, spet imenoval naturalista. Dobro — samo, da je meni tu in povsod »natura« tudi duhovno življenje; vsaj kolikor je »moralno«, torej »naravno«). Ne bom pa tajil, da.me uspeh pri premieri ne bi bil prijetno —; presenetil. Zakaj tega uspeha Si, kakor pravimo, ne dam jemati. Ne toliko. zaradi močnega aplavza, ki bi bil naposled delno lahko samo izraz kakih simpatij in prijaznega bodre-nja,-temveč zaradi tiste napete pozornosti, s katero je občinstvo zasledovalo potek dogajanj na odru in je bila tanko-slušnim igralcem, kakor so mi potem povedali, gotovo jamstvo, da bo zastor sprožil tudi primerno ploskanje. Še eno bi pri ti priložnosti rad odkrito povedal. Ko je tudi po tretjem in zadnjem dejanju hiša pokazala, da je stvar pred njo obstala, sem dejal intendantu Otonu Župančiču: »To je vse lepo, a sedaj pride šele — kritika!« On pa s svojo znamenito kretnjo tja čez vse to morje glav: »Kritika? Kaj to ni kritika?« No, jaz sem pred vsem mislil na — antipode. .Vsak ustvarjajoč človek jih ima, ker jih s svojim delom se posebno draži, zlasti če niso niti oni krivi niti ti; hrana, ki si jim jo ti skuhal, jim pač r.c tekne. Seve, človek bi pričakoval, da jo vsaj drugim privoščijo, a ker je proti njih »prepričanju«, niti tega ne moreš zahtevati. (Jaz bi jim edino zameril, da ne spoznajo najmanj toliko: »Tega pravičnika ali krivičnika vsaj jaz ne morem pravično sodili in ga zato rajši ne bom.«) Ampak zdaj bom res že povedal: jaz sem že kmalu doumel in pretehtal svoje poslanstvo in si iskal prijateljev pred vsem v tistih širokih plasteh našega izobraženstva, ki ima tudi svoje pravice. Pravice ljudi s čutečim srcem in zamišljeno glavo. In ki jim je naposled umetnost uteha v bridkostih življenja, kakor je morala biti tudi meni. Bog ne daj, da bi komu branil iti in iskati globlje in više in širje, a pustite, da živi- i mo in se po svoje zveličamo tudi mi! Tako občinstvo sem imel v pretežni me-; ri, se mi zdi, tudi v Ljubljani, pred seboj. ; in ko je tako toplo pozdravilo moje delo, sem bil tega pač vesel. Bog pomaga: meni in njim! Ali so mi od mojega teksta veliko črtali? me vprašaš. Ne mnogo, a kar so, sem iz vsega srca odobril. Kakor še nikoli, sem zdaj doumel, da je dramsko, delo plaz, ki ga niti z zlatimi koli, še manj diamantnimi iglami ne smeš zatikati in na njegovi poti ovirati. (Gledališka igra je kruta zadeva, bi rekel prof. O. Šest). Res, da je tujim avtorjem — bi brez hudomušnosti ali že celo osti dejal — dovoljeno malo več modrovanja, lepobese-dičenja itd., a naposled nič ne de, če domačini producentom od zgoraj in od spodaj malo bolj na prste gledajo. Kakega sprejema pričakujem v Mariboru? — Od cenjen epublike, meniš? — Na to moram pa odgovor celo dolžan ostati, Saj bi bilo drugače videti, kakor da ga hočem že »vnaprej pridobiti«. In mene njena svobodna sodba preveč zanima, da bi ji poskusil bistre glave tako ali tako obračati. Pač pa lahko že vna- Ko boste PRALČ S Sahorad zahtevajte oa povsod . Izdelano na podlagi olivnega olja. prej izrazim svoje zadovoljstvo nad zasedbo z g. režiserjem Vladimirjem Skrbinškom na čelu vred. Ko sem prebral imena — tudi v to sc nisem vtikal — sem imel občutek, da sem v dobrih rokah. Škoda samo, da hripa rohni tudi po našem Talijinem hramu, ker drugače bi bila ta mučno-prijetna zadeva, oziroma prijetno-mučna zadeva, že v soboto 9. t. m, za mano. Zakaj je bila krstna predstava v Ljubljani in ne v Mariboru? Tudi to bi rad vedel? Rokopis sem izročil našemu gledališču nekaj ur celo prej ko ljubljanskemu, zato ni moja krivda, da »Blodni ognji« ne bodo krščeni najprej v Mariboru. Bile so menda tehnične ovire, da stopajo na oder šele sedaj.« R. Rehar. Proti novi UČITELJSTVO ZA OBSTOJ Učiteljsko društvo’ za Maribor mesto je na svojem zborovanju dne 14. februarja 1935 soglasno sklenilo sledečo resolucijo: Pri razmotrivanju vprašanja reorganizacije naših učiteljišč se pojavlja ne le v merodajnih, temveč tudi v naših učiteljskih vrstah pesimistično naziranje, da je dovolj, ako so učiteljišča le v banovinskih središčih. To naziranje pa je pogrešno že v svojem jedru, saj so 1. banovine izrazito različne po svoji velikosti in številu prebivalstva (savska— primorska); 2. pa tudi po svojih kulturnih potrebah (dravska in zetska); in 3. bi po gornjem naziranju znašalo število učiteljišč le 10, namesto sedanjih 37 (31 državnih in 6 zasebnih), kar je daleč premalo. Neljube posledice: prenapolnjenost razredov in neupoštevanje pokrajinskih posebnosti. Zato naj se zavzame naša stanovska sekcija in vsa naša kulturna javnost v mariborskem okrožju z vso energijo in z dosledno vztrajnostjo na vseh merodajnih mestih in pri vseh odločujočih činite-Ijih, da ostane v Mariboru neokrnjeno demonfaži UČITELJIŠČA V MARIBORU. ohranjeno učiteljišče. Razlogi: 1. Mariborsko učiteljišče je znano po svoji pedagoški tradiciji vsemu slovenskemu učiteljstvu; 2. Njena ukinitev bi izzvala soglasen odpor vsega mariborskega prebivalstva, ki bi zopet izgubilo važno kulturno postojanko, pa tudi oster odpor vsega ljudstva bivše mariborske oblasti, ki mariborski zavod oskrbuje z učiteljskim naraščajem. To tembolj, ker so preko trideset let obstojala v Mariboru tri učiteljišča (dve ženski in eno moško). 3. Upravičeno pa bi tudi zavrnila tako namero vsa nacionalna javnost, ki se zaveda namena in pomena še vedno narodno ogroženega obmejnega Maribora. 4. Do normaliziranja sedanjih razmer se naj vpelje na učiteljiščih numerus clausus z enakim proporcem sprejemanja obeli spolov. * Pa tudi iz zgolj pedagoških vidikov bi bila ukinitev učiteljišča v Mariboru usodna in obžalovanja vredna. Razlogi: 1. Sodobni učitelj mora dobro poznati svoje okolje, obvladati domače narečje, poznati ljudske šege in navade ter se vglobiti v ljudski duh, s katerim naj bo organski povezan. To pa je možno le, če je izšel iz domače pokrajine in je živel dovolj dolgo v njej. 2. Po načelu do-morodnosti naj temelji vse delo na domačih tleh, kar pa je uspešno izvedljivo le, če je učiteljišče v središču takega pri-rodnega in kulturnega okolja, in to je v naših razmerah le Maribor. Zato o ukinitvi učiteljišča v Mariboru ne more biti in ne sme biti govora. Spor Prvi mednarodni table tenis turnir v Mariboru ISSK Maribor bo priredil v dneh od 23. do 25. marca t. 1. pod pokroviteljstvom mestne občine mariborske v unionski dvo rani I. mednarodni table tenis turnir m prvenstvo Maribora. Igralo se bo v naslednjih disciplinah: mednarodni single gospodov, double gospodov, klubska moštva, single juniorjev, handicap, mariborski single gospodov in mariborski double gospodov. Turnir bo po pravilih JTTS in po pravilih 1TTF za mednarodna tekmovanja. Prijave je poslati do petka 22. t. m. tia naslov: S. Senekovič, Jugoslovanski trg 5. Žrebanje bo v petek ob 20. uri pri »Orlu«. Točen razpored tekmovanja bomo še objavili. Okrožni odbor LNP, službeno. V Murski Soboti bo v nedeljo 17. t. m. ob 14.30 prijateljska tekma SK Jugoslavija (Celje): SK Mura. Službujoči odbornik g. Peterka. Mariborski nogometni sodniki bodo so-1 dili! Na včerajšnjem sestanku mariborskih nogometnih sodnikov se je sklenilo, da ne bodo pristopili Zvezi neodvisnih sodnikov ter bodo na razpolago LNPju, To gesto mariborskih sodnikov iskreno pozdravljamo! Napačna seštevanka. Učitelj: Jožko, tvoja seštevanka je napačna. Pri vseh računih imaš večje vsote. Kdo ti pomaga pri nalogah? Jožko: Moj oče. Učitelj: Kaj pa je tvoj oče? Jožko: Plačilni natakar. M. Kovačič: Prosvetar in njegovo delo Znano je, da se s telovadbo razvijajo tudi posebna duševna svojstva kot sprem-lievavni pojavi. Ker pa z vajo postajajo gibi in funkcije človeškega mišičevja avtomatične, postajajo tudi spremni duševni pojavi takorekoč avtomatični, to se pravi, da se utrjujejo ter postanejo nekako človekova druga narava. Taka svojstva, ki jih razvija smotrena in redna telovadba, so: pogum, odločnost, vztrajnost, duliaprisotnost, trdna volja, možatost ali značajnost, iskrenost. Od prosve-larja .tedaj pričakujemo po vsej pravici, da v vsem svojem nastopanju, v vsem svojem udejstvovanju dokazuje neu-strašenost; da se pri delu, kakršnegakoli se loti, ne preplaši pred ovirami, ki se mu postavijo naproti. Zoper vsako zapreko, na katero zadene, postavi svoj: hočem! In če so s početka težave še tolike, odnehal ne bo prej; dokler jih vztrajnost njegova ne bo premagala. Ta žila-vost v hotenju, doseči to, kar si je začrtal v svoj program, jc dokaz trdne vo-tie, tako potrebne za dosezanjc uspehov v življenju. Te lastnosti so tudi osnove onega kompleksa psihičnih dispozicij, ki hh zgrinjamo pod skupno ime »karakter« »značaj«. Prosti naš človek pravi o osebi, ki je karakterna ali značajna, da je »mož-beseda«. Možatost torej je, kar mora dičiti prosvetar ja; ona je, ki mu dela vsako zahrbtnost, vsako neodkrito-srčnost zoprno. Nobenega intrigantstva, nobenega spletkarjenja, nobenega čenčanja ne mara človek, ki je vreden, da se mu poveri važna funkcija sokolskega prosvetarja. Vsa ta svojstva, katera so bila tu omenjena, pa so pojavi notranjosti človekove. Ker jih cenimo, ker nam ugajajo, jih z vso pravico imenujemo lepe. Tvorijo torej sestavine one kalokagathie, ki si jo jc tako želel antični Človek: lepote, ki pa ni več zunanja, nego notranja. A ta notranja lepota ima še drugo ime: dobrota — agathia. Tudi te je torej treba prosve-tarju, da je vreden, biti nosivec te funkcije. Ne le trden, ampak tudi plemenit značaj mu je tedaj potreben. K plemenitosti pa spadajo razne nravstvene kakovosti, kakor nepokvarjenost z ozirom na spolnost, vzdržnost v različnih užitkih, katere nudi človeku življenje (torej n. pr. zmernost v jedi, v pijačh v kajenju, skromnost v načinu oblačenja), premagovanje raznih strasti in razvad (n. pr. jeze, izbruhov surovosti, preklinjanja, psovanja i. pod.). K plemenitosti spada tudi primerna mera »usmiljenosti« (po domače rečeno) ali (drugače rečeno) soci-jalnega čuta, čuta za pravičnost napram sodjalno šibkejšim in čuta ga pravičnost vobče —■ ne le za tisto pravičnost, ki se javlja v dejstvu, da se ne pride v nasprotje z obstoječimi državnimi zakoni, ampak za ono po naravi sami človeku vrojeno pravičnost, ki ni zapisana v nobeni postavi in nobeni prepovedi ali zapovedi, nego se javlja — kakor pravimo — človeku v njegovi vesti. Iz tega vidimo: velike so zahteve, ki se stavijo prosvetarju, vendar niso pretirane; morda jim ne more posameznik ustreči v celoti, vendar naj se trudi in stremi za tem, da ustreže tem zahtevam vsaj po možnosti. »Plemenit bodi človek, pripravljen pomagati in dober!« je dejal neki velik pesnik: kakor da je imel na mislih osebnost sokolskega prosvetarja. Nizajoč tako misli iz misli spoznavamo, da jc Tyrš, gradeč svojo eklektično življensko filozofijo, nujno vnesel vanjo tudi zahtevo, ki jo je prvi oznanjal Kristus. Ta je postavil, kakor nas uči sv. Pismo, dve najvišji zapovedi. Prva je: Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše! Druga pa je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Tyrš o vsebini prve zapovedi ni nikoli razpravljal. Samo v enem spisu, namreč o Mohamedu in njegovem nauku, je razpravljal o verskih zadevah. Vendar ni najti v tem spisu niti besede, s katero bi Se pridruževal onim, ki verujejo, da živi transcendentalni Bog, kakor ga učjjo n. pr. vere krščanske ali mohamedanska ali mojsijevska, niti se ne najde tam beseda, s katero bi bil tajil eksistenco Božjo: Iz Tyrševih spisov se torej ne da dokazati, niti da je bil Tyrš teist, niti da je bil ateist. Saj pa njemu za to tudi ni šib — njegova filozofija je praktična življem ska filozofija. Gre mu le za to, kar je na tem svetu. Nikdar ni razpravljal o tenu kaj in kako je na »onem svetu« in ali ta-kozvani »oni svet« sploh obstoji, t. j. ali veruje v posmrtno življenje duše ali ne. Priznaval je pač — in to ve vsak, kdor le malo misli in se zna opazovati— , da obstoji poleg materijelnega, telesnega življenja še drugo, namreč duševno življenje. Ali odkod to dušno življenje — preko tega vprašanja je Tyrš prehajal in se vanj ni spuščal. Vsaka trditev torej, da je bil Tyrš bodisi monist, bodisi dua-list, je izvita iz trte in neutemeljena, ker se ne da podpreti iz nobenega Tbrševegsj spisa niti iz nobene njegovih sentenc, ki so jih sicer tako bogati njegovi spisi. Toda za vse to — kakor omenjeno — Tyršii tudi ni Slo. V Sokolstvu, s katerim je hotel svoje nauke udejstviti praktično, ni videl organizacije, ki bi služila pripravi za »onostransko življenje« — ne glede na to, ali obstoji ali ne — ampak je vso svojo filozofijo namenil le pozemskemii življenju. (Se -bo uadaljevaloj) GREM ZEME ROMAN. 33 >Kje sta ona nesrečneža? To mora ta človek vedeti najbolje! On ve to po onih na Grosbourgu, a naša Rosina ve zopet po njem.« In ko je tako korakal po razgreti cesti, je njegova kratka senca še povečala njegove jezne gibe. »Kakšna zvirca sem, da nisem že preje mislil na to in sem brezplodno izgubljal čas pri poštnem predalu! Samo da ta ženska spregovori! Ah. spregovorila bo, sicer . . .« Prav v tistem trenutku se je pojavila Rosina Chuchinova — ki je imela enako suhljat, samo malo lepši in finejši obraz kakor njen oče, ribiški čuvaj — na malih vratih parka, na onih dveh stopnicah, s katerih je nedavno skoraj ubila svojega gospodarja z vestjo o Lydijinem begu. Služkinja je nosila gosposki klobuk, male čevlje in v rokah je držala pozlačen molitvenik; gotovo je nekoga pričakovala. Napotila se je proti Richardu z onim praznim, ponižnim smehljajem, v katerem je mogoče najti vse, kar človek hoče; toda on jo je prijel za obe roki ter jo stisnil k vratom, ki jih je z enim udarcem noge zaprl. »Kje je gospa? Ti to veš . . . povej takoj ... kje je gospa?« Sirovo jo je tresel. Nedoumevajoč njegovo vprašanje je vsa začudena zajecljala : »Ne, gospod Richard, ne vem, kje je gospa ... Ko se je vrnila od velike maše je našla doma neko brzojavko . . .« »Govorim ti o tvoji gospodarici . . . . o moji . . . moji ženi . . .« To besedo je izrekel s težko muko. — »Da, kje je ona?« In ko je opazil, da mu hoče lagati: »Nikoli se nisem mešal v tvoje posle, toda vedi, da vem vse . . . Ako misliš, da vaju ne slišim, ko ti ljubimec prihaja v pralnico . . . Treba mi je reči le eno besedo, pa te mati takoj vrže na cesto in oče Chuchin te . . .« »Oh, gospod Richard . . .« »Torej ne laži! Kam jim piše Alexan-dre; na kakšen naslov odpošilja pisma?« Nehote trepetanje vsega močnega telesa vaščanke je jasno pričalo o njeni negotovosti in neodločnosti, a vendar je naposled šepetaje izdala ime kraja in ho- tela. Richard je bil presenečen. Mislil je, da sta daileč preko morja, izven vsakega dosega. Mu mar niso pripovedovali o nekem potovanju v Indijo? Ali namesto, da bi skočil in zdivjal, ko je naenkrat izvedel, da mu je maščevanje tako blizu, je nenadoma postal tih in docela miren — vendar zaradi tega ni opustil svoje namere, ker je čisto mimo ukazal Rosini, naj mu pripravi potni kovčeg: »Saj veš, oni mali kovčeg, ki ga na vadno jemljem s seboj kadar grem na lov na ribnik de Merogis ... Ali pred vsem, moji materi niti besedice! . . . . Praviš, da je odšla?« »Da, s kočijo na kolodvor v ViHeneti-ve.« »Mati je odšla v Villeneuve! Kaj hoče tam?« Gospa Feniganova ni nikoli hodila drugam kakor k maši. »Ne vem, gospod Richard, a izkoristila bom njeno odsotnost, da vzamem kovčeg, ki je ostal v dvorcu.« Napotila se je proti drevoredu. Poklical jo je nazaj: »Pojdi tudi v mojo sobo in prinesi mi . . .« Ni vedel, kako naj ji naroči prinesti samokres, ki je ležal v predalu njegove nočne omarice. Povedati ji to tako odkrito bi pomenilo izdati ji skrito namero; zaradi tega se je malo zmedel. »Ne, nič; šel bom že sam tja.« Ko je ogledoval orožje, je bil sam nase jezen zaradi tega svojega nepričakovanega in neraztolmačljivega miru. »Čemu to? Zakaj me je misel, da bom, ako bom samo hotel, že jutri ob tem času lahko izvršil svoje maščevanje, tako ohladila in umirila? Sem mar zares strahopetec, ali sem pa samo nesposoben za končni sklep?« Da se znova vznemiri in se mu vrne spet ona prejšnja srdita jeza, je poiskal Charlexisova pisma njegovi ženi, ki jih je hranil v svoji torbici, da jih je imel vedno pri roki in pred očmi. In to je bilo storjeno zelo naglo. Ker mu je bil razum nekoliko uspavan in polenjen od velike soparne vročine, je bilo treba šele zunanjih dražil, da mu podžgo domišljijo. Tako se v časih tudi blodneži zatečejo k knjigam in slikam, da predramijo njihove zamrle živce. Ta pisma je znal že na pamet, ko pa jih je bral, so dobivale besede življenje in so žarele ko pogledi. Iz premišljevanja ga je prebudilo drdranje kočije po pesku. Njegova mati . . že! Naglo je spravil pisma, jezen, da ni odpotoval že prej. ko bi mogel to storiti ne da bi videl matere. Sedaj je potreboval kakršenkoli izgovor, da ji raztolmači svoje potovanje ter se ogne solzam i" joku. (Se bo nadaljevalo ‘ izsleditev medvomeoa morilca mJK-l SENZACIJA V PTUJU IN OKO LICI. UMOR. PO 17. LETIH POJASNJEN Za časa svetovne vojne je bilo v Ljutomeru in njega okolici nastanjenih mnogo primorskih družin, ki so bile iz vojnega območja južne fronte evakuirane. Člani teh družin so se često zatekli v bližnjo ljutomersko okolico iskat življenjskih potrebščin. Tako se je nekega jesenskega dne v letu 1918. pojavil v neki hiši v Veščici blizu Štrigove vojak v avstrijski uniformi in zahteval masti in drugega. Ker pa gospodinja ni bila doma, služkinja njegovi želji ni mogla ustreči; ponudila mu je sicer kruh, s katerim se pa vojak ni zadovoljil; nastal je med njima prepir, v kateremi je vojaik potegnil svoj bajonet in zabodel služkinjo 23letno Juiko Makovčevo v prsi, da je v nekaj trenutkih izdihnila. Storilca so baje orožniki takrat nekje v Stročji vasi pri Ljutomeru sicer izsledili, vendar pa se mu je v takratni splošni zmedi, ki je ob polomu nastala, po- srečilo neopaženo izbrisati sled za seboj in jo popihati v svoj rodni kraj Brestovica pri Sežani. Ko so Italijani te kraje definitivno zasedli, se je storilec zopet vrnil v naše kraje, in sicer si je nakupil na Hajdini pri Ptuju posestvo in gostilno, katero vodi neovirano že več let. Med tem so oblasti, zlasti iz sosednje Hrvaške, bile stalno na zasledovanju storilca. Končno, in sicer po 17. letih se je oblastem posrečilo storilca izslediti m ga aretirati. Aretiranec je ugledni posestnik in gostilničar Jožef Antonič iz Hajdine. Aretacija Antoniča je napravila precejšnjo senzacijo v Ptuju in okolici, kjer je bil dobro poznana oseba. Svoj težki zločin je že priznal, zagovarja se pa, da je bil od omenjenega dekleta z burklo napaden. Njegovo aretacijo je odredilo državno tožilstvo v Varaždinu. Oddali so ga v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. Pravda za pol milijarde frankov SPOR MED FRANCOSKO IN POLJSKO UNIVERZO. Pariško sodišče bo te dni sklepalo o ..sodi 500,000.000 frankov, ki jih je zapustil poljski velikaš grof Potočki, ko je lani jeseni umrl, Tožiteljica je poljska vlada, toženec pa ruski emigrant Aleksander Rosenberg. Če bi poljska vlada pravdo dobila, bi izgubila pariška medicinska fakulteta pol milijarde frankov. Grof Potočki je pobegnil leta 1916. iz zasedene Poljske na Krim. kjer se je seznanil z Rosenbergom, ki je bil tudi zelo bogat, ker se je bil oženil s hčerko ruskega sladkornega kralja, i ostala sta prijatelja in med revolucijo je Rosenberg pomaga! Potockemu pobegniti v tujino. Od leta 1922. je upravljal Rosenberg o-gromno imetje grofa Potockega v veliko gospodarjevo zadovoljstvo. Rosenberg, naturaliziran Francoz, je igi.tl v Parizu pomembno družabno vlogo. Bil je vitez reda častne legije in mecen sevreskega muzeja, ki mu je podaril dragocene zbirke ruskega porcelana, vredne nad milijon frankov. Na Rosenbergovo pobudoje zapustil grof Potočki v oporoki pol milijarde frankov pariški medicinski fakulteti. Ta denar naj bi se uporabi! za ustanovitev znanstvenih nagrad, podobnih No-blovim nagradam. Tik pred smrtjo je pa grof Potočki svojo oporoko iz premeni! in zapustil vse premoženje lvovski univerzi. za kar je dobil od maršala Pilsudske-ga najvišje poljsko odlikovanje. Bilo je jasno, da so ga pregovorili p ‘ ki rodoljubi. V zastopstvu lvovske univerze stoji poljska vlada na stališču, da je napisa! grof Potooki prvo oporoko pod Rosen-bergovim vplivom. Poljska vlada celo zahteva izročitev Rosenberga, češ, da je poneveril del grofovega premoženja, kar ixi francoska vlada odločno odklanja, skli cujoč se na Rosenbergovo francosko državljanstvo. Nasprotno pa dokazuje Ro-senbergov zagovornik, da je druga oporoka Potockega neveljavna, ker jo je napisal grof v času, ko ni mogel več jasno misliti, ker je strastno užival morfij. Parižani se seveda zelo zanimajo za izid te pravde. Naraščanje ruskih mest Moskva šteje že 3,663.000, Petrograd pa 2,776.000 prebivalcev. Moskva je štela leta 1923. še 1 milijon 54Z000 prebivalcev, zdaj jih ima pa že 3,663.000; prebivalstvo Petrograda se je pomnožilo v istem času od 1,037.000 na 2,776.000; Sverdlovska (prej Jekaterinburg) od 97.000 na 462.000; Novosibirska od 74.000 na 287.000, Staljina (prej Juso-vo v Ukrajini) od 38.000 na 273.000, Ba-kuja od 335.000 na 709.000, Harkova od 230.000 na 654.000, Perme od 68.000 na 269.000. Zadnje čase se selijo velike množice prebivalstva in tudi uradi v Kijev, ki je postal lani glavno mesto Ukrajine. Takoj po revoluciji je bilo glavno mesto Ukrajine Harkov. Število mest z nad 100.000 prebivalci je naraslo na 46. Naglo naraščanje ruskih mest ima pa tudi slabe posledice, združeno je namreč z velikimi težavami glede prehrane, stanovanj, komunikacij itd. V Moskvi je dobilo v zadnjih treh letih stanovanje 500.000 ljudi, število prebivalstva je pa naraslo za 900.000. Pri takih razmerah je seveda razumljivo, da čutijo ljudje vso težo stanovanjske krize, o kakršni se nam niti ne sanja. Če hočeš dobiti v Moskvi v hotelu sobo, moraš globoko poseči v žep. Obeta pa se Še nov dotok podeželskega prebivalstva v mesta, kajti v poljedeljstvu se propagira čim manjša zaposlitev človeških delovnih moči, ki naj jih nadomeste stroji. Po nedolžnem v ječi. Leta 1909. se je preselil v Ameriko delavec Jože Vendlik. Tam je dobil službo cerkovnika. Nekega jutra so našli pred cerkvijo truplo dekleta, ki je bila umorjena na zverinski način. Na podlagi nekih indici j je bil obtožen umora cerkovnik Vedlik in obsojen na smrt, pozneje pa pomiloščen na dosmrtno ječo. Njegovi do mači v domovini so bili prepričam, da je končal svoje življenje na električnem stolu. Minilo je 25 let, odkar je bil cerkovnik v ječi, ko je pred kratkim na smrtni postelji priznal neki čevljar grozen zločin in dejal, da je on morilec dekleta, zaradi katerega sedi po nedolžnem v ječi cerkovnik Vendlik. Cerkovnika so takoj izpustili na svobodo. Sodišče mu je izplačalo znatno odškodnino. Z denarjem se je povrnil v svojo domovino, kjer ga je z veseljem sprejela njegova še živeča mati. Pozabil pa je cerkovnik v tem času svoj materni jezik in je govoril samo angleški. Idealen zakonski par. V nekem mestecu na Madžarskem sta se vzela .35 letni pritlikavec Jak in 21-letna posestniška hčerka Milret Montije-va, težka 200 kg. Ženin in nevesta sta pre pričana o svoji lepi zakonski sreči. Bos jima jo daj! Pragersko Elektrifikacija postaje Pragersko. Za elektrifikacijo postaje Rakek se je sedaj elektrificirala tudi postaja Pragersko. Pri ključek je napravljen na falski vod pri transformatorju, odkoder vodi potem posebni vod na postajo. Vsa zadevna dela so že končana, čaka se le še na pošiljko žarnic. Do sedaj sveti po postaji še vedno acetilenska razsvetljava kolodvorske plinarne. Za enkrat je električna napeljava v Pragerskem postajnem poslopju, v skladišču in v poslopje, kjer so do sedaj črpali za stroje potrebno vodo potom parne lokomobile. Od sedaj naprej pa bosta opravljala to delo dva elektromotorja. Poleg naštetih del so še pred postajo montirane štiri helioforke v zameno dosedanjih petroplinskih. Kaikor ču-jemo. je kredit za elektrifikacijo nadaljnjih poslopij drž. železnice todi že odobren in se začnejo zadevna dela že spomladi. Nadalje bo montiranih še petnajst heliofork in železnica si bo postavila na vrtu pred pošto lasten transformator. — Zopet malo tolažbe za naše brezposelne. Sokolski oder na Pragerskem. V nedeljo 10. t. ni. je pragerski Sokol ponovil ljubko mladinsko igrico v 3. dejanjih »V kraljestvu palčkov«. Igrica je bila v režiji učiteljice gdč. Voduškove in je v vsakem pogledu nad pričakovanje dobro uspela. Kar igralce same tiče, sta najbolj ugajala mali Hergan v vlogi norčka in pa Brunfli-kerjev Erih v vlogi kralja. — V nedeljo 17. t. m. pa nastopi na odru dramatski odsek z veseloigro v 3. dejanjih »Pajek ali skok v zakonski jarem«. Nova trgovina. Ta teden otvori na Pragerskem novo trgovino z mešanim blagom vojni invalid in trafikant gosp. Josip Repnik. Razno SPREJMEM ABONENTE na domačo hrano. Razen drugih jedil nudim spccijalitete: ribe, bržolo, ražnjiče, čevapčiče. vse vseže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Večkrat v tednu primorske »meneštre«. rižoto, makaroni s fižolom. Točim črno. pristno dalmatinsko vino do Din 8.— liter, dobro štajersko po Din 12.—. Gostilna »Rotovži, A. Vice!, Rotovški tre 8. 501 V nalem Posest Poceni na prodaj HIŠA Z VRTOM. Vprašati Ptujska cesta Tezno, popoldne. Sobo odda 122, 1034 DOBROIDOCO gostilno v Mariboru vzamem takci v najem. Ponudbe na upravo »Večemika« poti »Gostilna«. 1036 SOBO. mebiirano. takoj oddam enemu ali dveni gospodom. Stritarjeva ul. 5, prvo padstr. 1032 Sluibo dobi MLADENIČ, ki govori slovensko in nemško dobi stalen zaslužek. Samostojno, dobičkanosrto cc-lo. V poštev pride inteligenca in kavcija Din 2000.—. Na slov v upravi Večernik.t 1035 Službo Išče SLUŽBO SKLADIŠČNIKA. sluge ali kaj sličnega iS;';e pošten in zanesljiv mali hišni posestnik. Vprašati v upravi »Večernika«. ;039 Izdaja konzorcij »Jutra« v LjiMjjmi: predstavnik irdajateli- !r| urednik: RA Dl VOJ REHAR STANKO DETELA v Majdubotu. Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih » Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik UČENCA z dobrimi spričevali sprejme j trgovina Jakob Lah, Maribor 972 I