i 90. številka.
Ljubljana, petek 22. aprila.
XIV. leto, IHSI.
SLOVENSKI NAROD.
(zbuja vnuk dan, izvzemši ponedeljku in'dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemati za a v str »-o gor s k e dožtle za celo leto 16 gl., za p.»l leta S gL,
za četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo loto M gld., '/a četrt leta    gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanju na d« za
topne pt
UopiBi Daj se izvole traiikirati. — Rokopisi se ne vnuajo.   -   Uredni fltvo je v Ljubljani v Pran« Koliuanovj hiSi _gledališka stoiki".
O prav ni št vo, na katero  eaj se blagovoUjo pošiljati naroeuine, reklamacije, o/,HMiiila, t j. administrativno stvari, je v „Narodnej  tiskarni" \» Kolninuovej bili.
ia četrt leta 4 gl. — Za  Ljubljano brez pošiljanja na dem za celo  loto l.s   Ki., v:i četrt leta a gui. ->u Kr., za  en  mesec i gui. io  kv.   /m po.suj.Mnu na lom se računa 10 ki. za mesec, 'M kr. za četrt leta. — Za tujo d e "'.c 1 i toliko več, kolikor poštnina ,ziia5a. — Za gospodo učitelje  na  ljudskih  šolah in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano m oetrt leta 52 pl<l. BO kr., po poftti prejcnum za četrt leta 8 gold. — Za oznanila se pla'uje od Četiristopnr petit-vr*re fJ kr., če se oznanilo enkrat tiska, i kr., ee se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali wrkvat tiska.
Meščanje!
NI uši kandidatje za volitve v mestni zbor so:
Za III. razred, ki voli v ponedeljek l&S. aprila: Dl*. Karel IMehieis. primarij bolnice. VllSO PctrlciĆ, trgovec in hišni posestnik. Peterca FrailCC, hišni posestnik in trgovec.
Za II. razred, ki voli vtorek 2<». aprila:
OorŠIČ FrailCC, hišni posestnik, stupica Igliacij, prodajalec moke.
Potočnik France, stavbeni svetovalec v pokoji. Girasselli Peter, deželni odbornik in hišni posestnik
za I. razred, ki
Fortlllia France, trgovec in hišni posestnik.
Ha.fer Alojzij« c- kr. računski revident in hišni posestnik.
Kleniencic Ferdinand, Ingenienr,
voli v .sredo 27. aprila: I        A llons Jflošc, odvetnik.
Narodni centralni volilni odbor.
Ogrinčev odlok.
ii.
Včeraj bilo je poudarjano, da se odlok metliške okrajne sodnije v zakonu opravičiti ne da, ker je ravno ni j oblasti na svetu, katera bi v okraji metliškem slovenske vloge prepove ti a ti smela.
In mi moramo naglašati, da bodemo upili, in pomoči prosili toliko časa, dokler se take abnormne prikazni, kakor je odbitje slovenske vloge, popolnoma ne izgube, dokler Čisto ne izginejo.
Ker po našem mnenji prelomi vrak sodnik, ki je vendar tudi na ustavo prisegel, s tem. da odbije slovensko vlogo samo zategadelj, ker je sestavljena v slovenskem jeziku, to svojo prisego, ali pa je tako nezmožen, da nij sposoben več za daljno u radovanje. V jednem in drugem slučaji pa bi se moral dejati v disciplinarno preiskavo, ter kazniti s penzijo, ali na kak drug pa vendar oster način!
Kdor stvar objektivno preišče, mora takoj primati, da je mej lodnijskimi vlogami in mej pismi bistven razloček. Če uže sod ni j a slovenske vloge slovensko rešiti neče in če je celo zavrne, tako se v tem primerljaji Se vedno dobi kaka senca, v katero se početje zaviti da, češ, da je „der gang der rechtspfiege" v ne varnosti.
Ali če pa se pred sodnijo ne pozna slovensko pismo, je to vse drugačna stvar!
Potem je to pač tako, kot bi se mi pri sodniji prepovedalo slovensko govoriti, potem je to odločno kratenje ustavne pravice, vsled katere ima naš jezik pred sodnijami ravno tiste privilegije, kot nemški.
Odlok okrajne sodnije v Metliki involvira torej jasen, vsakemu objektivnemu čl o v ek u vi dl j iv prelom ustave, katero je, kakor je znano, premilost-
ljivi car z lastno prisego izpolnjevati oblj ubil.
Na drugej strani pa pomenja ta odlok nevarno negiranje dveii pravnih inštitutov, katerih važnost je tako veiika, da je priznana po celem olikanem svetu.
S tem odlokom napadena je v prvej vrsti tudi javna knjiga v našej kronovini, in ako se bode početje metliške okrajne sodnije posnema lo po deželi, o m a j a 1 se bode glavni steber zemljiAčnej knjigi, to je zavest v njo. Da je odlok metliške okrajne sodnije eminentnega pomena za javni kredit, katerega brez dvombe pospeševalne bode, je tako jasno svitlo, da nij treba na to še posebe opozorjevati.
Kdor pa kali javni kredit, kdor se pregreši tako daleč, tla gloda celo na tako koristnem zavodu, kot je javna knjiga, tu si nakoplje na se odgovornost, pod katero bi moral zdihovati, kakor v sredi noči pod napadom smrtne more! Mi izrekamo takoj, da nam ne pride v misel, okrajno sodnijo metliško ohdol-ževati, da hoče pomanjšati korist javne knjige, ali vendar si štejemo v publicistično svojo dolžnost, opozoriti tudi na nevarne nasledke, kateri sedaj nijso bili nameravani, ki pa bi ne izostali, če bi se našu. kronovina preplula s takimi odloki, kot je v govoru stoječi.
Drugi zavod, proti kateremu je obrnen uže mnogomenjeni odlok okrajne metliške sodnije, pa je zavod javnih beležnikov, kat t; rim se po nadsod ni J j dovoljuje, da smejo javna svoja pisma sestavljati tudi v slovenskem jeziku.
Kdo bode Se poiskal beležnika, če se mu pove, da slovenska njegova pisma ne veljajo nič, in da jih sodnije ne sprejemajo brez nemškega prevoda. V istini, vsi beležniki morali bi vstati kakor jeden mož, ter odločno se izreči proti takej praksi, katera je silno nevarna be-ležniškim interesom. Tedaj ko so narodni od-
vetniki v vojvodini Kranjskoj na justienega ministra zavoljo znane najvišje-sodnijske določbe spomenico odposlali, ter v njej na veliko nevarnost opozor jevali, katera hi iz te določbe pravosodju nastati utegnila, tedaj BO kranjski beležniki trdo sp.tli. in piti prstka nijao ganili,  da hi bili združili   svoj glas / odvetniki.
Radovedni smo, kaj bodo počeli ti gospodje sedaj, ko pada sekira ne samo na veje, temuč nar&VHOBt ha deblo njihovega zavoda. Ako bode Se nekaj takih metliških odlokov / igledalo beli dan, potem bodo morali beležniki po deželi zapreti svoje pisarne, ker bode ljudstvo pravna svoja opravila raje sklepalo na golo besedo, kot pa na beležniško pismo, katero pred sodnijami nikake veljave nema!
Dr. I. T.
t Lord Beaconsficld.
Dne 10. aprila t. 1. o petih zjutraj je v Londonu umrl Benjamin Disraeli, poznejše earl of Iieaconsfield. Mož je bil jeden tistih svetovnih talentov, katere mora spoštovati prijatelj in tudi nasprotnik, (ienijulen jo bil politik, kakor tudi pisatelj. On in sedanji liberalni voditelj (Jladstone bila sta zadnja zastopnika tiste zgovornosti, ki se je nahajala od 1830. leta naprej jedino le v angleškem parlamentu, In o katerej mi, ki moramo poslušati fraze naših liberalcev, niti pojma nemarno. —
Po sklepu berlinskega kongresa čutil se je Disraeli na vrhunci svoje slave, in njemu se je v prvej vrsti pripisavalo, da so se prekrižale ruske namere in da Rusija nij mogla doseči vsega, kar je nasproti zmagonosnim svojim armadam in nasproti preli tej krvi svojih sinov po vsej pravici zahtevali smela. Tedaj je tudi bilo, ko je Disraeli raznenadil svet z znano pogodbo, katera je prepustila Ciper Angležem v last, ter jim dodelila protektorat črez Malo Azijo.
Kakor v romanih, hotel je genijalni politik voditi scene v svetovnej politiki. Ali romane pisati je ložje kot svet vladati.
Tudi lord Beaconsfield je Bedel le malo (asa na vrhunci svoje slave; potegnila je sapa ter ga vrgla iz visočine, na katero je bil priplezal. Konec svojih dnij je doživel, da je aura popularis povzdignila največjega političnega mu nasprotnika do vladnega krmila in doživel, da so vsa tista zidanja, s katerimi je bil obdal slavo angleškega imena, razpadla. Ciper in protektorat črez Malo Azijo nij sta prinesla tistega sadii, katerega so pričakovali in v Aziji morala se je zapustiti pozicija v Afganistanu, katero si je bil lord Beaconsfield kot jez — proti ruskemu navalu z denarjem in krvjo pribojeval! Disraeli, ki je svojej kraljici diadem indijskega carstva pritisnil na čelo, moral je končno doživeti, da so čete raztrganih južno-afrikanskih kmetov strahovale orožje angleško ter z vspehom v bran se stavile vojaštvu tiste carinje, katero moč so lehkovernim Indijcem do nebes povzdigovali.
Nam Slovanom bil je Beaconsfield jeden najljutejših nasprostnikov in vse moči svojega življenja posvetil je v to, da bi se na nogah ohranila Turčija in da bi se zastavile steze slovanskemu napredku. Njegove smrti obžalovati nemarno torej nikakega vzroka.
0 rabi slovenskega jezika po uradnijah.
Iz prijateljske roke smo dobili naredbo od 20. aprila 1872 izdano za Dalmacijo o rabi deželnih jezikov pri politično-opraviteljskik obla-stnijah, sodnijah in državnih pravdništvih v Dal maciji. To naredbo je izdala vluda Auerspergova in podpisala sta jo „Lasser" in „Glaser". Kar sta smela tedaj storiti Lasser in Glaser za Dalmacijo, mislimo, da smeta storiti za slovenske pokrajine tudi grof Taaffe in dr. Pražak. Dajte nam čisto  enako postavo in zadovoljni bomo. Postava za Dalmacijo se glasi tako le: Deželni zakoniaki list (Landes-Gesetz- und Verordnungsblatt) za Dalmatinsko. VI. del. (VI. Stuck.) Izdan in razposlan dne 20. maja 1872. 17.
Naredba ministerstva notranjih zadev in pravosodja
due 20. aprila 1872 o rabi deželnih jezikov v vnanjem službovanji pri politično opraviteljskih oblastnijah. sodnijah in državnih pravdništvih v Dalmaciji.
§ 1. Opraviteljske oblastni je, katere so podredjene ministerstvu notranjih zadev, c. kr. sodnije in državna pravdništva v Dalmaciji, so dolžne reševanja pismenih vlog ali ustmenih prošenj strankam ali občinam izdajati v enem tistih dveh deželnih jezikov, v katerem je bila uloga pisana ali pa se je ustmena prošnja vložila. Prilog pisanih v deželnem jeziku nij treba prelagati.
§ 2. Zapisniki se strankami ali občinskimi organi se imajo v enem tistih dveh deželnih jezikov pisati, v katerem se je ustmena izjava storila
§ 3. Odpravnice, katere oblastnije ali sodnije brez vlog strank izdajajo, se imajo izda jati v tistem deželnem jeziku, katerega govori osoba, katerej se. izdajajo.
Take odpravnice, ki se izdajajo občinam, se imajo pisati v tistem jeziku, v katerem do tično občinsko zastopništvo uraduje.
Ako iezik, katerega se stranka poslužuje,
nij znan ali pa nij deželni jezik, rabiti se ima jezik notranjega uradovanja.
§ 4. V kazenskih zadevah se imajo zakljuČbe in obsodbe z razlogi, ki se morajo proglasiti, zatožnice, katere se morajo strankam dostaviti, in zapisniki o končnih ali glavnih obravnavah, v istem deželnem jeziku pisati, katerega se poslužuje obdolženec.
V ravno istem jeziku se imajo tudi končne ali glavne obravnave vršiti.
Ugovori državnega pravdnika ali osobnega tožitelja in zagovornika se pa smejo, ako za-toženec dovoli, v drugem deželnem jeziku vršiti.
§ 5. Pri končnih ali glavnih obravnavah proti zadolžencem, kateri se ne poslužujejo ravno tistega deželnega jezika, imajo se njihove izjave, kakor tudi izjave zaslišanih prič sicer vsakikrat v jeziku zaslišanega v zapisnik zapisati (§ 2); toda zapopadek zapisnika se ima v tistem deželnem jeziku popisati, kateri se po razliki okolnost i j sodniji v prospeh namena pravdnega objavljenja koristneji zdi.
V takih slučajih se ima obsodba z razlogi vsakemu obdolžencu v istem deželnem jeziku razglasiti in na zahtevanje tudi izročiti, katerega se je posluževal, če nij sam privolil, da se mu izroči v jeziku  notranjega poslovanja.
§ G. V pravdah državljanskega prava se ima obsodba z razlogi, ako so nijsta stranki v porabi jezika notranjega poslovanja sporazumeli, v istem deželnem jeziku izdati, v katerem je bila tožba vložena ali pa se je v zapisnik narekoval.
§ 7. Ako se stranki v pravdi državljan skega prava nijsta posluževali enega in istega deželnega jezika, se ima, ako se nijsta sporazumeli, da izide obsodba z razlogi v jeziku notranjega poslovanja, izročba sicer tudi v jeziku, v katerem je pisana tožba, izdati, vendar se ima nasprotniku, ako je z«to poprosil predno da se je obsodba objavila, dodati prevod obsodbe z razlogi.
§ 8. Ako bi se natankej izpeljavi teh na-redeb pri posameznih uradih ali sodnijah začasno zarad obstoječih osobnih okoliščin nepremagljivi zadržki protivili, ima se to naznaniti predpostavljenej oblastniji, da se kolikor mogoče pomaga.
§ 9. Naredbe ministerstva notranjih zadev od 20. februarja 18G9 d. zak. št. 7 in naredbe pravosodnega ministerstva od 2G. februarja 1869 d. zak. št. 9 izgubite z začetkom veljave te naredbe vsako veljavo.
§ 10. Notranje poslovanje c. kr. oblastnij in sodnij, kakor tudi njihovo dopisovanje mej soboj se s to naredbo nikakor ne predrugači.
§ 11. Ta naredba postane 1. oktobra 1872 veljavna.
V Beči, 20. aprila 1872. Lasser m. p. Glaser m. d
Politični razgled.
^Oliaii   C «14**4*14*.
V Ljubljani 21. aprila.
Cesarjevič ltu<l<»lf je prišel 19. t. m. popoludue ob štirih v Zader, kjer je bil od Tsega tamošnjega dostojanstva navdušeno sprejet. Od tod se je peljal v Trst, kamor je včeraj dospel. V Trstu so cesarjeviča pozdravili vsi duhovenski in posvetni dostojanstveniki. Z večernim br>,ovlakom se je odpeljal na Dunaj.
Prihodnja seja državnega zbora se prične 28. t. m. ob 10. uri dopoludne. Na dnevnem redu stoji proračun in finančna postava za 1. 1881.
Pred državnim »odi&čem na Dunaj i se je ponedeljek pričela obravnava o pritožbi grofa Auersperga in 28 tovarišev glede volitev iz zgorenje-avstrijskega veleposestva, ki
so se vrSile lansko poletje. Vtorek se ie so~ dišče za kompetentno proglasilo, da more 80" diti v tej zadevi. Vlada je namreč ugovarjala zoper kompetentnost sodišča
„1 »i<av(»v<Tiii>" novine kar ne vedd, kaj bi naredile s kmetskim shodom, ki je bil zadnji ponedeljek na Dunaj i. Nižjeavstrijski kmetje so močno prijemali ustavoverske vodje, zato „N. fr. Pr.u malo laskavo o njih shodu poroča, a „D. Ztg." pravt, tla shod nij imel nobenega zntčaja, dasi vendar ve, da je vsak govornik samo to naglaSal, da se ima kmetstvo rešiti in njega obstanek zagotoviti. Usta-voverci so mislili, da bodo kmetje kar k njimi pobrisali, — zato jeza.
O rešenju češkega vseučlliščnega vprašanja piše „Prager Abendblatt" : „Poročila o načelnem rešenji praškega vseučiliščnega vprašanja, bilo je ugodno sprejeto v vseh krogih, ki bistro vidijo, ker od vlade predložen način rešenja tega vprašanja daje obema narodnostima na Češkem polno svobodo gibanja na vednostnem polji. Če pa opozicijski listi obirajo vladno naredbo, tako obirajo zato, ker hočejo opozicijo na vsak način delati.
[Vloravftlil deželui odbor je tudi y rokah Nemcev: ta deželni odbor je zdaj dal službo primarnega zdravnika dr. Brennerju in službo domačega zdravnika v moravskej dežel-nej bolnici nekemu dr. Sterzu — oba ne znata ni besedice češki. Nij čuda, da so Čehi silino razdraženi, ker se le tujcem oddajejo službe, a domačini se povsod odrivajo — prav tako kakor pri nas.
VlitailJ«* dr/aive.
Evropski   poslaniki  v Carigradu so
19. t. m. izročili turškej vladi od vseh poslanikov podpisano skupno noto. V tej se naglasa, da so vlasti, ker se določbe berlinskega kongresa nijso mogle mirno izvršiti, svoje poslanike v Carigradu pooblastile, da poiščejo tako mejo, ki bi vgajala zdanjemu položenju. Nota omenja zdaj one mejne črte, katero so vlasti uže Grškej predlagale in pravi, da, ker bo jo vse vlasti odobrile, se ima ta nova meja smatrati kot evropski sklep, ter vabi porto, naj jo tudi ona odobri.
Griika vin da je poklicala domov iz Carigrada svojega tamošnjega zastopnika, zato, ker je brez dovoljenja porti obljube delal. Grška vlada še na dalje zbira ob Epirskej meji vojake.
V Ruiiiniiijl je nastala ministerska kriza, ker dozdnnji ministerski predsednik Bra-tianu hoče na vsak način odstopiti. Kralj je brzojavno vprašal brata Bratijanovega, ki je rumunsW zastopnik v Carigradu, Demetra Bra-tiana, je-li hoče on novo ministerstvo sestaviti. Ta še nij odgovoril.
Vsled smrti BeacoiiMfieldove nastaja vprašanje, kdo bode zdaj vodja angleških konservativcev ? Imenujejo se trije kandidatje vo-jevoda R i c h m o n ti, earl of S a 1 i s b u r y in lord Cairns; najbolj se imenuje Salisburv, da bode Disraelijev naslednik.
Domače stvari.
— (Uradna „ L a i b a c h e r Z t g. u o ljubljanskih volitvah.) Izpregovorila je tudi naša vladna „Laibacher Ztg.", organ deželne vlade, o ljubljanskih volitvah. Iz njene izjave se vidi, da vlada ne podpira nemške ustavoverne strauke, ravno narobe. Dotični članek v listu od 21. aprila se glasi: „Unsero localon Bliitter beschiiftigen sicb nun angelegentlichst. mit den bevorstehenden Ergiinzungs-wahlen t'iir don Laibacher Geineinderatb. Wir nnserer-aeits sehen uub nicht veranlaaat, den Standpunkt, den wir in diesor Angolegenbeit cinuchmen, naher ZU kenn-zeichncn, kOnnen aber etne Bemerkung, die wir in dem derselben Angelcgenheit gt'\vidiii<'teii Artikel des „Laibacher VVochenblatt" linden, \voil sie die Regierung betrifft, nicht iinenvulert laaaen. Daa Organ der Ver-fassiingapartei in Krain gesteht z\var ein, dass sicb dieBe Partci, \vas.ilie Laibacher Geuieindfraths\vahlen anbclangt, in der gunatigsten Lage befiudot; solbos kanu aber, indora es dics ausapricht, doch nicht uinhin, seutzend auszurufeii, dass „die Stollung der liberalen Partoi, \vie iiborall, so auch in Krain, im Augonblicke keine bcneidenB\verte sei".   Solbstverstandlich isi es
mir die gegenvviirtige Regierung, welche dieser Partei ihre Stellung zu ciner nicht bencidenswerten gemacht hat! Wir forschen vergeblich nach Grilnden, welche diesen Ansspruch rechtfertigen wiirdeu; denn una ist nicht Ein Pali bekannt — und der Verfassungs-partei wahrscheinlich auch nicht, — in welchem sich dieselbe liberhaupt durch eine Verftigung der Regierung in ihren Rechten verletzt erachten kOnnte. Und was die Laibacher Gemeinderathawahlen insbesondere betrifft, so k■ -niKii auch wir dem gedaehten Organe nur bei-stimmen, dass Bich die von ihm vertretene Partei dies bezugiich in der gtinstigsten Lage befindet. Denn einer-seits bleibt es ihr unbenommen, auf ihr bisheriges Programui und die d ara us resultirenden Erfolge hinzuueisen, andererseita braucht sie nicht zu besor-gen, daas die Regierung Schritte unternehmen werde, um sie in ihrer Wahlaction irgendvvie zu storen. Die Regierung wird auch bei dieser Gelegenheit auf dem Ktandpunkte der Objectivitat beharren und es des-halb vermeiden, durch ein Eingreifen in den Wahl-kampf die Parteien gegen einanđer zu hetzen, sich wohl bewusst, dass sie damit nur das Vertrauen der B e v <"> 1 k o r u n g, das sie doch nicht entrathcn kann, ver\virken miisstc. Wenn sich aber die Sacho so verhalt, wie kommt das Organ der liberalen Vcrfassungspartei dazu, anliisslich der Gemeinde-rathswahlen wieder den Scufzer auszustossen, dass die Stellung dieser Partei auch in Krain im Augeu-blicke eine wenig beneidenswerte seiV Wie dem auch sei, wir gonnen dem Organ und seinen Anhiingern den Trost, es werde vielleicht in dem niich s ten Augenblicke besser werdenu.
Torej gospodje nemški uradniki volilci naj si dobro zapomnijo, kar vlada tu pravi: ona neče posezati z njimi v volilno agitacijo, ker vlada neče izgubiti zaupanja pri ljudstvu. Vlada torej sama želi, da zmaga stranka ljudstva, t. j. narodna stranka, ne pa ona klika, ki je Se le pred malo časom v konstitucijonalnem društvu po dr Schrevju napovedala obstoječej vladi boj do noža. — Sicer je pa ta ofieijozni članek tudi nekoliko hudomušen in zbadljiv. Ustavovercem svetuje naj delajo s svojim programom in svojimi vspehi! S temi samimi pa dobro vedo, da ne zmagajo!
— (Volilna agitacij a) je na nasprot-nej strani baje v tretjem razredu živa. Nem-škutarji hote na tihoma letos v tem razredu kaj opraviti. Zanašajo se, da mi ne bomo v svojej zmage-gotovosti v tem razredu dosti delali in pa, da bodo tudi neki socijalni demokrati našo stranko cepili in tako nemšku tarjem koristili. Upamo, da se bodo v jednem in drugem varali. Najmarljivejša agitatorja sta baje kandidata Detter in Edvard Mahr.
— (Penzij onir an je in odlikovanje.) Nj. veličanstvo cesar je okrajnemu sodniku Janezu Koširju po povodu njegovega upokojenja v priznanje njegove mnogoletne in izvrstne delavnosti v službi podelil naslov in značaj deželne sodnije svetovalca.
— (Vreme.) Do stalnega lepega vremena menda letos ne pridemo več kali! Spet imamo (v četertek ko to pišemo) obilo dežja in snega.
— (Letošnja velika noč,) katero smo praznovali dne 17. aprila, je po učenja-škem preiskovanji umršega škofa špeierskega dr. Ha neb erga (kakor je v razlaganji evangeliju sv. Janeza k. 13. poglavju opomuil) ravno v tist dan, kakor za Kristove smrti. Četrtek, ko je bila zadnja večerja, bil je tedaj dne 14. aprila, kakor letos, petek, ko je naš Izve-ličar trpel na križi in umrl, dne 15. aprila, in dan slovesnega njega vstajenja je bil dan 17. aprila.
— (Požar.) Iz Cerkelj se nam piše: Pretečeni ponedeljek nas je v kratkem uže v drugič zadela grozna nesreča. Lepa vas Pšenična Polica je pogorela. Ogenj je nastal skoraj gotovo po nerodnosti v nečem hlevu.   Sapa je
piha'a in ker vas razen enega vodnjaka nema ni kake vode, nij bilo mogoče ognja ustaviti. Pogorelo je 16 hiš z drugimi gospodarskimi zgradbami vred. Da nij pogorela popolnoma vsa vas, se imajo rešeni posestniki zahvaliti edino le srčnemu zidarju Šimnu Bolku iz Šmartina, ki je v največej, da reči smem, smrtnej nevarnosti pogasil ogenj prijemajoč se uže dveh hiš ležečih tako, da bi bilo vse pogorelo, ako bi se ne bilo posrečilo vrlemu zidarju ondi ognja zadušiti. Pač zasluži zahvalo. Da bi se mu le tudi dejanski skazala! Zavarovani so bili razen dveh vsi pogorelci.
— (Ljudsko Stenje v Vipavi.) Trg Vipava ima 250 hiš in 1108 prebivalcev; leta 1869 je imela 233 hiš in 1250 prebivalcev, tedaj se je prebivalstvo znižalo za 142 duš. Ves vipavski sodnijski okraj s trgom vred in 42 vasmi ima 12.043 duš, 1. 1869 pa 12.485, tedaj manj 442 duš zdaj.
— (Utonila) je Ana Zupančič iz Pod-boršta pri Trebnem na Dolenjskem, ko je 8. t. m. zjutraj zgodaj šla k potoku po vodo. Ker je dolgo časa nij bilo domov, šlo je nekoliko vaščanov, katere je sestra naprosila, iskat jo, ter so jo res po dve uri dolgo trajajočem iskanji izvlekli iz vode. Nesrečnica je zapustila osem let staro dete.
— (Ujeta tatova.) Iz Mokronoga ae nam piše : Tatova, o katerih sem vam piBal pred 14 dnevi, da sta Ant. Pemetu v Stattenbergu ukrala dva „šimelna", so uže dobili. Jednega so pripeljali uže v Mokronog v zapor, doma je iz radeškega okraja in se piše Sladic, bil je uže zaprt 12 let, večinoma zaradi tatvine. Pri njem so dobili v denarjih 141 gld. a v., 2 laška bankovca po 50 centiinov in 1 bankovec za 5 lir. Drugi tat je v Krškem še v zaporu. Konja sta boje oba poslala v Gradec po železnici. Bila sta vredna okoli 400 gld.
— („Zgodovinaslovenskega slovstva), spisal in založil Julij plem. Klein-mayr, v Kopru; natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovci 1881. se imenuje šoli in domu ter sploh zavedajočim se Slovencem namenjena knjiga, koja se je ravnokar dona-tisnila. Obseg na 226 straneh je: I. O jeziku in delitvi po narečjih, II. Razdelitev slovstvene zgodovine. III. Temelj slovanskej vedi, IV. O azbuki, V. Staroslovenščina, VI. Slovstvo slovensko in sicer A. Staroslovensko: 1. Brizinsk: spominki, 2. Glagoliško slovstvo, 3. Cirilisko slovstvo, 4. slovenščina pred Trubarjem B. Novo slovensko slovstvo, od strani 45 do 226. Knjiga se dobi naslovom: Julij plem. Klein inayr, c. k r. profesor v Kopru proti poštni nakaznici (Postunvveisung) franko a 1 gld. 20 kr. — Ako kdo več iztisov naroči (vsaj deset) se zniža cena, posebno gg. učiteljem, dijakom srednjih šol in učiteljskim pripravnikom, a j e-den goldinar. Naroči se lehko tudi (z znese-kom vred) p r i t i s k a r n i c i družbe sv. Mohora v Celovci. Delo, ki je zahtevalo mnogo truda in veliko stroškov uljudno priporoča: spisovatelj.
— (Učiteljem slovenskim.) V Zagrebu obstoji društvo pod naslovom „Hrvatski pedagogijsko-književni Sbortt, kateremu je zadača širiti mej učiteljstvom občno in strokovno naobrazbo izdava joč pedugogijske in občne poučne knjige. Sbor sprejema podpirajoče članove, koji plačajo 1 ior. n:i leto. On je namenil letos, ako bode dovoljno članov, izdati sledeče knjige: „Slike iz hrvatske cvjeta ne" od Drag. Hirca s 112 slik, „Po-viest pedagog i j e1' od St. Basarička, „Uzor
djevojka od J. Galla, „Male basne" in „S p o me n s p i s", od M. St. slaveč letos svojo desetletnico, A ker Hrvati čitajo in razumejo slovenske knjige in ker Slovenci razumemo zopet in čitajmo hrvatske knjige, zato toplo priporočamo slovenskemu učiteljstvu in drugim rodoljubom, da pristopijo kot podpirajoči članovi za leto 1881 z neznatnim prinosom od 1 goldinarja.
— (Iz Ptuja) smo prejeli sledeči popravek : V navedenem dopisu se bere, da sem bil „primoran v zapisnik staviti obvezo, ka se odpovem zastopstvu". To nij istina. Mene uihče nij primoral; jaz sem se prostovoljno odpovedal zastopstvu. A. Devičnik c. kr. okrajni sodnik. —
Rafciie vesti.
* v Češkega kraljevstva glavno mesto „zlata Praga",) bode našemu na-stolniku Rudolfu o priliki njegu poroke poklonilo prekrasno skrinjico od ebenovega lesa, okrašeno s češkimi drazimi kameni z udela-grbi dežel češkega kraljevstva, in sicer bodo ti narejeni od čistega srebra. Poleg tega dohode album s fotografijami praškega mesta in njega znameni tostij.
* ( J usti i na palača na Dunaj i), to prekrasno poslopje našega cesarstva glavnega mesta, je malo ne po šestletuem gradenji dovršena. Cesar sam bode zadnji kamen uzidah Vsa palača pokriva ;$470 □ sežnjev zemlje ter stane, z notranjo upravo vred tri milijone goldinarjev. Vanjo se bodo v kratkem preselili tile uradi: Najvišji sodnji dvor, deželna nad-sodnija, deželna sodnija za civilne stvari in trgovinsko sodišče. Na sredi glavnej veži stoji božica „Pravica", tri metre visok kip od dražega marmora. V poslopji bode okolo sto ur, katere bodo vse jednako šle, ker bodo v hidro-pnevmatičnej zvezi z veliko osrednjo uro. Ta justična palača se sme po pravici šteti mej obile zanimivosti dunajske.
* (Podsulo je v peščenih jamah) za dvornimi vrati na Hradšinu v Pragi dne 14. aprila izmej sedmih dva vojaka, ki sta ondi kopala pesek za domačo rabo. Najprej se je zemlja nad njimi začela tresti in zibati se ter je jednem u kepa peska priletela na nogo. Ta zakliče brž: „ Tovariši, rešite se!u — takoj potem se se strašnim hučanjem udore pesek v jamo. Jednemu vojaku je popolnem strlo glavo ter mu jo odtrgalo od telesa, dražega je pesek kar pogoltnil in smrtno ranil. Glava mu je na množili krajih razbita, roke, noge in rebra zlomljene, oni, katerega je pesek na nogo zadel, je tudi še nekoliko šve-past. Ostali vojaci so se samo prestrašili, ker so se nesreči umeknili še za pravega časa. Ranjence so prenesli v vojaško bolnico.
* (Štirje veliki kron diamant je) so baje pri pogrebu umrlega ruskega carja Aleksaudra II. izginili iz prekrasnega, dragocenega državnega ščita, ter jih dosle še nijso mogli zaslediti.
* (Rumunski novci.) S parnikom „ Wosteru se je na veliko soboto z Dumija v Rumunijo odposlalo 500.000 leiev (rumunsk novec, ki je vreden okolo našega pol goldinarja). Novce je napravila dunajska cesarska denarnica ter nosi vsak podobo novoimenova-nega kralja Karla.
* (Umor zaradi odbite s n u b :> t. v o.) V nekej vasi na Ogerskem ie -[tt]ii{\ mož, Ker-tess po imenu, zaljubil 89 vnatakareo, katero so na kratko nazivali Zsoti. Osem let je hodil k njej in jej izkazoval svojo prijaznost, dasi je ona bila lehke vrste ženska. Nedavno jo je navzlic vsem njenim slabostim resno snubil, a njej je bilo razuzdano življenje draže, nego zakonski jarem, zatorej ga je kar na kratko odbila. Mladi mož sklene še poslednjič skušati, je li mu bode moči pregovoriti lehkoživega dekleta za zakonski stan. Pnšedši k njej, je vpraša, če hoče biti njegova nevesta, a ona inu brzo odvrne, da se ne misli nigdar možiti. Zdajci razžaljeni snubač potegne revolver in pravi: „Zsofi, ti moraš biti moja". Ona odgovori: „Nikoli!" Zatim ljubeč ustreli vanjo,
„aujBJisn 9Hp<UV&u ^si* ni Bumi8Bq
./iuijV os^tijv jpupvuii ai fja^ppz]
xxxxxxnxxxxxxxnxxxxnxxxx
zu/
J0qz hi.» \ LBAti.ipz  p|v,»|.^in: «/
'1881 «'JBn.iqoj "i lnopuoq *q«oiuinfupojd m5fl"q qoBA a 08 ofitAiqo(i ■Ofi*8    u        u      «  •   ■ « ■       u     qi5Ul0A   " I
•oo'i *pis mvf|oa s    u; x '?9 oifrn^s qnBni Jwrt i
ipqiz od i^it5f«i3ad ofouipiArz ui «aou z otioud oe uif ui \x\ ob psi? '\qtAiupz      oftq«j os o3jy S!u'/0I0tl fon«SA ijo-izti oi.\iqii 4ia>i
«U0fa«A3IOcI<'   : ^OAW)8 [UAKjS «4 UU wfui!|Bi:U OB UIOJBIB AOlIOSMOft
p)i p4! i|.».»o ni r/<»i| »mi iiis.»|o<| OSA JOđoz 'r/i.i'i A nii.».»| -«q *op> o|ii|v -ipt.i|,»l imi iii/.»|<"I *o.»iii.»|«|-j; 'm i/|H!ui\...l III ot|;|imI JOliOZ *ip.>\ia A .»\t»a.»| III ,»|(>7 JOd()Z 'isip .»ii |>.»l ll »|.» » «|,»   .».»   1 |so \ 111 itiq.t.l<l,»u JOđoz iMiis.l.\/l <)|'|'/li|k 0|ld ■>,!
•ofmtipp kii BAipIn oufopojqop 494 ojbz jHiiii ui fpupi 'ofnefiniuio 'aiiijor qiqvpj ofin:Aofuiu48po ofngftqo ipud \u.}$\\,v/
'UpIlU) ZI pOJA   IA0 3WS lilMH.ij' -JWA3Jod lit liniOO^Od  'jIIIlUOpOA Z o(vf|.\l!.ldpO OAOlfOS 04 £ '48 opd
v 'oao5|08 opuq ui ouqo|z ojhonj -po !>j 'ojiAijjpz or»oPuAqdn ouzou ui 01140 jud osprf os j -45 opj
•qv.id [ll^fllOI 40H 4i.m>hi.) 111 'č -45 111 x '49 ob vuuaouiuuzvz 'pBoii.upln u; lomu ouoqzir.i opđ 40 4iu>pnAQ
romotm i.ij vit os 1:1 i. 11".t.i[.1,1 •oora onhpA^jpz oiqodod olvuii ui nr/op»q SfOJID opfuu os iq>  lOA4BpoJH 08l'0AO4(>iflVii os .104  'tqiAtupzo !"!P"!l ouofipiu im ozn ob ,t05j 'nt04 8 «iiTtziop>p goru n^spAiupz qtfu ui 4041404AV ipuspiAVjpz oSouut po mutuzodud '1140A8 atoa.i;v' od 111 iuo>jb!'|o,] 'luojpmji taBHfOl? -uy vu ttooAopi Miuopuo'T a tuoqz ui.Hio.\4SAiupz uiojjk41.1H a liiiojbaud
x
X
u
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
(l—oZ) 'aujouou'v |AwI|AA
•3JaiqoA|   y |s>lllA«l»»*M a  *|IO«»l^  (1 a "?8U9H
1 <» (• ■fm 1  a  HtuAws 'M ll™«-1!! a   <n-">AA T ifMPI a
-omi) ji j« iu.»m^M a o u u 11j j[ {* lfA»?oh a Xzoo jj u j x |d-f 111 joA'uiv j& l!lo00!J *Đ  l«p»4OAS T *Sa ud |n«|'|qnl| a
:o!'iiuii vd aflopiz onA«if>   oa«?jp 010.1 qilLn^ei qti8A a tifoptz a
oBo|bz ouabio — poja oounsojq z j* ge b[|oa pBiuo)f uepef
ispp ouij ao^ imuooiii? °/0<jg ooofout!
'eioms po oiita-nuoon? OAafi^g
i7i1|H  pitlJ   (,>l'«f lip^ftlHA   Ud 0|llU4lO?t  Uf  »flIWA Jf1™. W5B °I!fm
Oliril}.HUB03|   OUZOSOjdOU 405J   111   5(OJ4<)   izoij   ui   l\V\S   WU   ohl.^IHlz; JOdoZ
giiotl i; 11 f||so|S|.K>u
qosA ofuoj'u«a4Bpo uz 9|oniN po onfni OHfaifin
'o^rnn oii>>.\jK.n; \ ommz mi prad ob fvu .104 .»i.....s i\ «>|||m <► *1.1 .*rr
ouoo|po 08 fwu «A04q«z »vniStoati ufu,»|'iiM>i,»a«l os v(j — 'nfni|;|zv.i 'vfitipru ;iii.\4)>fj4 a* ob \y\ 'o[oitis z| t!|!!m ita.r/.u.ip «9o9A po OtUVA^fl *>s aoi it .»101UH M4iin;)iio>[ °/0Of voz) .»|om« i.\ onfm o\.)|'.i.»".i.tji —
•ilou oiii,t4od 'oitil'|qozo 'bou oopj '.ninpiz 'oiJod 'nMuq 111 iAi!|i< tm !'i;l'm.id .1.)<*(»•/ t048it.iq OAifizo|i!ii '(tofU !4M;up|ttii| \\\ iio.HiIOJ>i 4048iuq aodoz 0)|C|OIO
C94S.IA 9>[^SA njOA[!Z 9pe«3Sll(Ir/l
Jodoz hiohoiIba nnufi!!'!« oh ip:\l!/.ip l{l>JBdojA0 OOAfttU a os lipu 'ip^t! j u ao^o.ijb -oipoui od OUODOJodl.ld
(MI,)|ll|,)lj)dUI ()A,)j'.ldii.ld}|
omt['ppijvj vi .ivoiipBOf) -— •vj'i!iui(| '/ iun:ut"ti|>| 'H4TIAUOU : n?io|w u,|
•«480.tH>piJi i] B009r| — '£>|0j zt qosiq» : itd04,t[{
■■■■■■■iHinvi^
i:!'iMili(-[ Z .lOUllOJ I ..MD; «d
:i?[udi: "(jj;
mi:l;<|!U'|  A i   ■ c  im.li lUOU)Baul 1)U
iUi90ioix '(d *f „nSojouitK ui" w%\9\
(CC—Zl) 0U1VS 9f«pOJlI t^f.lA
i'i'i •••'.7 ov <• Mii.-n-'.* i ' "''"■"""" •'".»
-•'/••I«   tlMU.lt   X  ..;...»y»»jc '»•/   ■tu nll.t)
.i.nlii: 11/ '■!■>■ OUIHa ob 11:11 r\..|i|i:-/ |r.U|r/ oU||(|o tifn/tmo]! .nm 'ol'mTHjj uiou[0<lo(t ouiiu «d 'i<i«j ob 0.7 ni.y • o[tiiu ''pit -;'v ui w/m 01.1tt1l.no •<»"»/.vj;» 'f/jj.ij? joj
''/>/"» 0» •tfut'/t.i) • in,tzui>iii.i.>.i 11
111)11.lit    l."ln/ m:j|i/    ..,.|(. m|I 1:11   < 11 i Hl I I M > .lf
'ofn^jj jođoz pao
♦ ♦
•|fd0J48p8U 'J A 'U4SOIU KaO3J0OpwjIX ^jođ J
mo 1 j im.»ni km 11 |o Ii.hI s
uioop>q zojq moujodod oj'iig.iAZ! ofioBjodo ouqo-/
•p4| iii4»i«iz z «'.iM|iiio|.|   -uioo|oq zoaq "i........ " M« nmiwj|inA «ni«|z a nmo4BiB
Ui .1 >| k 11 1; ?| I .1    hi 1:    UIOSJbAOUpBU    od 8f|A«4B0d
I T3rAoqoz ui 8qoz
(n—ot9)
♦♦♦♦♦♦♦♦♦4
(V. — ?Z?,) 'OgJAZI
oj4pi ui 011904 ob  Oq0OJKU ofu«UA — *| *| ti lit 111 •¥
op of|wpjiru ofisodA vpgojvu «apnop ob Ivu 'oh |8oj \
'SVIOVNT
OAirjdo ougpi 00A0SJ4 !fu8fi!qii4 OfBpOJd
ejp>pn>[ W.?|AOf.IB80O   0>JOJod   IJptud O   0fut{AB8đ0|O wz
^ATI^SI?^
1881 '3\udv. %i oup
'W\W\1 A JBJlSjBBffl P9I
p?o|A npwjn uarupf'u^n) i.ul
iuojsij ui;iiv)Oj«z ui ufnT?zjpt?z »Sadof 111 psou -zoqn mo|BAa;ujds s afugojđ f^u p(}SOJ«f'
Ojopzuj 11 u u > >| *: s a pjg 09 ođ 9i|suo}fi?z ouKpBiinj aupud wi auzoqn auaoo.inz 1881 *10| W foui as «p lj}30iop p|S OQI Joqz itrisaui af «jpopn>i BpoAfoApuu B^iAoD^sao ris -onaAK -jji ui ■? -ju aj^ojod afuBA0iiz«id \
•0|»,»S,M|   OII|Klt.»   H    ll|.M|l»   9N fHOIlf'UJ,
-...■o«i!.iii|4 '.))iui)koj O46od •«_•! j: -|s • |vioii.>.isoif.i>n»4»»* OI.l!9 I""' •Pwn l n,IP °P omitB of»j|iBod 08 ji:u 'oj'ijKjao4q4 B BOOSpui o^ 'tuusij
■if|WAOjBAitz opoq os vd 1140AB «40411}! M1UA040S A 'Pl# OOO'OT Op 0009 P° f«P^ 'ufuozouiojd z«f uniuii .ioijip)}| 4o>|qo4 oojAO[od 04op vo;|>|op wm| jim -\
ui  4BOfu«UA  1!U40flJci •£
•VAjBJuipodeoa B^ofooA op 48011011^1511111 ofiosoA
■48ouoz«jqozi *x
(7—\ZZ>) :os tJA04ipt7
•401 ^ op KX OJB4B <>->!|>|->|i  Z   'oAUJSOd 0U40l*j.ld Of J04 .»III.r/um.i.ul  TiUll 1>J
l(u«jjio4V3i) ait4B 401 gf, 'ooaoSj4 pupu* loT|tt| pn.i oš iq
ITHOZO
(e-iiz)
09   u B^nim ouahz.iq
<j9    "     C........1111 >|,i.i   J5( *f)
68   u 6" *|odflM
—   "    —..........oaqojg
91   " 811uopuo^
09   " 881o(*i;)3iii ,ni)iji.i.i\|
u    £gg.....ojju«q oupojim ofi05iy
91   " S8Iopjbsod "zap"o98l
95   a    81   '   *   *   iuqojs a Sjop zjp 104003 '•"I     06 'PI^ LL   '   '  q|0AO3pi«q a %\oy -jap IU40U3
('o[l0OJOd <ni._.i|i:.iJ1.i|,») oujiazj)
iq}.id« iz l3ZJioq •Biisf,Bo:nQ
•of4so<pqB «z l(j -45 qnoqn ijiiibaouj^ a 'pip f 'iou BJJTsfi
-AOJO 'SUAJI Kl'i —  Bj4U04J!P wz '9 *48 I4S0D OUZOJ0X
ofi.iu|\i «u '40| 8/i9I 'ijudnis ufilHO* :B|iJd* 'Kl
•of4B8fzoq bz
'48 HBA UUJf)   '"SOm g   'UIB   AOf.lBflAOJO   'ZOU^j JO?Of
— •mopn4Jra itz 'g 48 14800 jonBJtiuiifi bu '401 ptj la«4 -osom *O3ig0|,[ zoiiBf — 'uiopiujiu tiz '<j '49 puoo fOJJH
-AOU«>i  «11  l40J  89   'OttfoJU 'OOAUdO^ JOZOf — 'Qf '4g
ndjutui iuojj8it«l|oj «u 'i?40| g 'uis oi(a«[op o^suqiij c04«jji outtjj — 'i -45 q«;)ipi tpJjBAOJjitjji a 'som 1 'ms v>|iMjs.tKod i:^oiiwu| 4it40nq«j\{ aopoojy — -.»u.um ojjsunfzoui moJ43UA «z 'gp, -48 [4800 l',»>|nh:iiii( 1 va '1401 B',{5 'uiB A9}j045ittpuo}i '.i.ifvjv pOJJJV :«|uđn 9X
•9 49 i|):.»!|ii qiAo3oA a 4B4oi g 4;oq tJJJOBOjoad  '^osnpo^ vjuviv  :w|udw -f[
•mopti4jra 8z 'fi rjs ofuo^s pojd '491 g9 'jbjojj 'loe.iojv ?ao4«i\j  :«i!Jd« gx
: llltllmilf ■ a «»M UJiin B
-|i!.!u>| u.il |:im,».i(|,oi ||(» j .iad0Z I|i:ao js,i |(».nl 0U)0[
-po n^T»uas a os 1 GI81 tnsnŽAi? zi »"P '«P 'psndo ojiafpod oujbaou oug^m as fwu 'i|Uiias iiJjiajod nliaAjd zi a^jn qi?joui^3[ qaqo a Uiai8[y iJliudo^HBz os "Bp 4a§ »f uinu p;uuiodQ -3001 -od ;nqsođpo oupnuiau 'ooiaou ou^sopri o|ioa/i 4os n^tinqSi?'3 a v/aknii!j.[ ipnx afpipodsjia ai Aopn qiuaf|03iqo i[t? q;Aiz o§ os !§oj wp 'iui?oiu oot as l'ni.ipo ?.iq af uo^rj} 'njip;>f nmoJis -iJ[Sjbn ^so.\ 0; '83 ?UP  os  ii^011!^  'HB° 08
vp loi;;}a.isod niuasA ojjzaiju ol* os iui.i9^«n lua^ _n3l9N iu{'|aiiip z n|dn.i4S0 uiguu ^spUupzi tm os j|a[9ppo iSn.ip es jsApnds Saq a ui 'afjp uo ui^4 l'aui 'al'joipodsJia 3|0[oppo uapaf jaad i'hii iAopo.i urziUAOs os i|iqod 'OllUOO.IOtl jo^i?>i Miy azuo njop uiou.ioAas a  lmj|wqynx a jiiiii*
-Od SJO^Bfj jpUA03|[0d af Up  4||siu1 nSlB^uv.!^"
■isiq •al'unsnd ipoas Aal'tu^ ipu'ifAopoa j',)iuzi uapaf ipm al ijo^uji lnuy nuiouol'nippo tq>oq lup uj^s i^oacl }'4iu.tqo iqan| lilpipads^a of as po^po •Ičiji ig.r^aj bjiSiv po aojjouioiiji 009S lnissy a i|§iad Bf.i«njqoj oup -f\ a ui i\v\ -ajjBpuu ^od os ifjiminjf ui njqmooap a *Aopo|q
|0A   .1.1.\   i:|lilll}|    ,)v    ipuO Ol .13)   lMi|U! »AOU ()«■:
oup t!li.!!pods>|,j itiadsiad af inu.».i.))i:>( q v.r,,)\ -ouA ojaz azoauoj^ uz ti^oui 'Tuini^ «8a3f8iq^aiin i^iiuuz oifui op ufiCAO.10 lopupaspaad ouisid ou|j3ojodjjd foqos ipn^ uSozn.ip Saiod [auij <*f sjajniji    Aosojijn)  ui  Aa(iqnds gaAfuu 'Aomq
-o/op qifUJ}'OUIin gy Uj AOJHJfOA qi}(SOOUBJJ B[IA •ri|H l!^.)|i.MU  po 0U8f[AW)SaS 0|K|  oi  0|>»|>.1>1    >i 1U
-Ar.ip/ ^nfoA uo u; il'.i.tiio'/iii      j m.i.ii.mj■< i.-.\p
: o!i.ii|v<|s>p> dR  OS   i|i:A.»/.i|.»jin   rs.io|)»:[ ,| i.'^iii
-AOJiiođ m.»'/»!('[ -ajjsiuSouag op oawqi?g jzojjs oaiuzaja? i.iouiz «p  ^unqSur[ afi^sod ajfsBfoA
03|Kjp1[t?  /i    Bl^ USJa^UI^  «5JjUA0J|[0(i u10a)8fiaA
od pod "i 0881 ujquiaAOU '8i pup af tho)«}! 'afpipods^a ifuagiun qo (i^soa qiyfdu;,»um«u oi^jioijau a^n oJB^u;.id psu i^soauB.it»i ("OJvq -Bg a  Bfioipadsjja b^boouvj^) *
BUii aqnuj
efgaA uia; 'podsoS ifgoA uiig :^jq{BU "b|i[siui iI'[oa -au faloAS a is ui 4nuouia.iA uiou^afudou oi|«!) a riBAiq ofjaAZ ofAip bz 'uiajjasaA uiiupn? iipup -ođso8 BSafoAS p-ou as v||pJS fRAij^s Bui0Ji?q zi BUIBp Buzau tij^bjjisjbui af o^jqoso 'JtoiiN i^iz -w3 oufjoAopBz o|uiu fB5i oijq al ofupoisoj ao| 1:11 iu(»a (siu.i.nls/i m.»sa z af puupo ifJiiq |o|/.hu u; nJaus oi[zabjsj 'aaSj) mpajsuz n^nja^)B?Q ud ipiAoa uiajjsAO[ uiaAoifafii a os vp l|apjAZ BDOsaui b9o|ou!Ui oj (qB§ tJfsfjzaaj)^
•|SI'((p»   1!>|s('lUp0S   O.Kl V^,K\0.)
-ijijap «9A)(t9đVZ uiajJJi bz jn o>p|03iau ajsod o|.mui ..j,i|i af .ii:pn.»\ Au.ip/ uiaiqodod ip|.».i/i ui0A0>jiUABjpz od pq at Ja) 'AO'iunj B/x£ iB^qa) af ijo^bij 'vitfdp bS^^sjaj oijpo.iod Ao;>asaui uioso u 1 ^ai !)aAop o^ofauii 'ai^op of 'ajp^sjjJOA fBjJio 'nuo^uiiji^j a ("I'Jbui TipwiJV) *
•paju Bi)Uj3
-ojz v8«ii3aqQ "i?apqo ba^iui fojp?) Bp l^tUA a ip».i jsn ol 'vil vjozA las v|;iiBjq oupUAop.ij oupoA as "buo af 03| ui '„uipjuisn a^ 'go^ajpo iui 9q : i.nsAsod '.ufupBz ok aauBđnqo b^oisjop rS^n ^saABzau mOtj '0>|oj bu iubj o^qoi ouibs o{ c
3963