/Ameriška Domovi ima
p/ojoz:mc ^8
h /vfr ‘lne d
AJVIJE RI
&0!!We8Wc
AH IN. SPI RTF
LANGUAGE
NO. 51
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 12, 1968
*LOV€NtAN
MORKINO N€W$PAJ*»
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Šludesilje v Varšavi, Pragi demonstrirajo
Gladina na Poljskem in na Češkoslovaškem se upi r a stalinizmu in zahteva več svobode.
. 'CLEVELAND, O. — Pomlad ima že stoletja sloves, da je čas nemire, posebno politične, tudi letošnja hoče biti zvesta t°.i tradiciji, vsaj v nekaterih dr-avah za železno zaveso. Tam je fiarnreč najlažje najti razloge za Manifestacije, ki se kaj hitro prelevijo v demonstracije, nemi-re in izgrede. Povod zanje nima Praviloma nobenega političnega ^načaja, pa vendar je od študen-°vskih demonstracij do politič-11111 Prask le kratka pot.
V Varšavi so na primer štu-entje demonstrirali že v janu-^•Pi, ko je režim ustavil predajanje igre Adama Mickiewi-*jZa ‘Predniki’. Policija je 2 vo-ltelja demonstrantov zatožila jMiverzitetni upravi. Oba sta bi-a izključena. Sedaj študentje 2ahtevajo, da uprava svoj odlok Prekliče. Torej tipično študentske skrbi, pa vendar so štu-ntje hitro pozabili na to in na Svojih demonstracijah, ki so jih Prenesli z univerzitetnih tal na tšavske ulice, nosili napise: «f!v^° Češka, živijo Praga!” sivijo svoboda!” “Živijo de-Mukracija!” Solidarizirali so fie s meškimi študenti, ki v Pra-. Zahtevajo rahljanje politič-jt:	-področ-:
N he samo na kuturnem.
Praške študentovske demon-1 ,ac>je so pa nekaj hujšega varšavske. V Pragi je nam-_ Prišel v krizo ves komuni-j.Jtj režim. V glavnem odbo-nj nobene prave sloge, Med ostanki starega stali-
Pistič
zahj
hega sistema in reformi-.)e zmeraj hujši, javnost pa
evu vsak dan nekaj nove-
h! ^odaj so se na primer o-as*N nekdanji socialisti in
2ahtei tla v f
^žim; ^uha da bi
tla 'Va'10 svojo stranko, seve-v okviru sedanjega rdečega
kr i-^ko bo iz te moke kaj "h, bi se utegnilo zgoditi, vse stranke, ki so danes
Vel
hhjene v Narodni fronti, pa aJo nobene politične pravi-
so torej le režimske tro-bn ,fe ' ’ dobile vsaj nekaj sa-]Co^S 0Jhosti, morda celo več, 'Majo poljske nekomu-Cj-jlllne stranke, ki so v koali-stp. 8 PhlJsko Komunistično oj.' in veljajo za vladne
Novi grobovi
David J. Denis
Včeraj je nenadno umrl na svojem domu na 2196 Fulton Rd. 62 let stari David J. Denis, ki je preje živel na 970 E. 72 St., rojen v Pennsy Ivani ji, od koder je v mladih letih prišel v Cleveland, mož Marie, roj. Scarlosh, oče Wiiliama Rosier, Mrs.. Clifford (Florence) Thornton in pok. G 1 o r i e Bukovac, 6-krat stari oče, brat pok. Ann Wyman, pok. Philipa Worona, Josepha Woro-na, Mrs. Clarence (Sadie) Smith polbrat Teda Lyzan in Wiiliama Lyzan (vsi v Toledo, O.), sin hnn Denis (Teledo). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v četrtek. Cas še ni določen. Pokojnik je sil nad 25 let zaposlen pri Cleveland Twist Drill Co.
Charles Klun
V Polyclinic bolnici je umrl včeraj 79 let stari Charles Klun ■ 7505 Aberdeen Ave., roj. v Dolenji vasi pri Ribnici, od koder je prišel v Ameriko 1. 1907 v Minnesoto, leta 1929 pa v Cleve-.and. V Milwaukeeju je zapustil nečaka Kuga Kluna in nečakinjo Paulino Stiglitz. Pokojnik je: bil član Društva Kristusa Kraja št. 226 KSKJ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v četrtek ob 3.15, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo samo v sredo zvečer od 7. do 9. ure.
ve^a^°dna Nemčija še n° proti A-dogovoru
Netm^’	— Zahodna
Cj d3 je v posebni spomeni-jih ^02orNa na nevarnosti, ki bi od Amerike in Rusije di ^ Zen' sporazum o prepove-t°ms]P0Van3a in prodajanja a-^.?eSa orožja držav, ki te-per .. N«, za razvoj atomske e-0rož-1JC V ^hžsvah, ki atomskega 'Ja hirnajo.
Vrcmenskt
& se Asiseiilea h Tmlmma	.«.
LONDON, Vel. Brit. — Vodnik b r i t a n s ke konservativne stranke Edward Heath je v par-lamentu pretekli teden opozarjal na posledice, če bi se Amerika odločila za opustitev sedanjega napora v Vietnamu.
“Če bi ameriška volja popustila, bi prišlo v Južnem Vietnamu še do večjega klanja, toda vpliv na jugovzhodno Azijo bi bil prav tako velik,” je razlagal Anglež, nato pa pripomnil, da bi morali v takem slučaju računati takoj Ludi s povečanjem ruskega pritiska na Srednji vzhod in Berlin.
Umik Združenih držav iz Vietnama bi sprožil tudi hudo notranjo borbo v samih ZDA in dolgotrajno dobo medsebojnih očitkov in obdolževanj. “To bi osla-' ilo ameriški vpliv v Evropi,” je ugotovil vodnik britanske konservativne stranke.
“Tu je, kjer prihaja vprašanje nazaj pred naša vrata ... To je 'ažnost tega, kar se dogaja da-eč na Daljnem vzhodu, da ne bo /plivalo le na one . .., ampak tuli na to deželo,” je dejal Heath.
prerok
pravi:
^blačn
9o Ve|L °’ vetrovno in mrzlo, cev St^la ulegr>e pasti par pal-hkoii •uf9- Naiviš.ia temperatura
(i.l»drugalm.HobalJSS«];8,«, RUIK BRANI VIETNAMSKO
študija za National Institute!_ZDRUŽENI NARODI, N.Y.- pQyjJ^Q	^ SEf^HTU
Of Mental Health O lanskih i Posredovanje posebnega odpo-nemirih v Detroitu vitli' Manca U Tanta švedskega diplo-vzrok za nje v “rastočem ponosu in samozavesti” črncev.
DETROIT, Mich.
Nova neodvisna država v Indijskem oceanu
ST. LOUIS, St. Maur. — St. Mauritius, 720 kv. milj obsegajo či otok v Indijskem oceanu kakih 100 milj vzhodno od Madagaskarja, je postal danes neodvisna država po 159 letih britanske o-blasti. Na otoku živi okoli 740,-kOO prebivalcev, ki se ukvarjajo oretežno s pridelovanjem sladkornega trsa riža, kave, in aloe.
Prebivalstvo je mešano, veči-o tvorijo Malajci in mešanci, o-koli 25,000 je kitajskih priseljencev, okoli 10,000 pa pravih belcev, ki so se tam naselili tekom prancoske in njej sledeče britanske oblasti. Bpori 'zaradi vere in rase so postali v zadnjih mesecih tako hudi, da je moral guverner zaprositi za vojaško pomoč, ko je med izgredi bilo več ducatov mrtvih.
Med tem ko je predsednikova komisija ood načelstvom guv. Kernerja iz Illinoisa v svojem dolgem poro-Hlu prišla do zaključka, da je glavni vzrok črnskih izgredov in nemirov v ameriških mestih ‘beli rasizem’, ki grozi razbiti ame-riško družbo v strogo ločeno belo in črno, je prišel dr. Elliott Luby, pomočnik direktorja tukajšnje Lafayette Clinic in procesor prava ter dušeslovja na Wayne State University, do popolnoma drugih'zaključkov.
V študiji, ki jo je izvedel s skupino sodelavcev za National Institute of Mental Health, poudarja, da črnski izgredi lani v Detroitu niso bili “izraz apatije, brazupja' in obupa”, ampak preje izraz črnske “rastoče samozavesti, ponosa, znamenje, da črnci ne merijo več sebe po merilih belcev”.
Dr. E. Luby in njegovi sodelavci so zaslišali preko 400 oseb, ki so bile lani v juliju prijete zaradi sodelovanja pri izgredih, na se razgovarjali tudi z belci in črnci v predelih, kjer so se izgredi vršili. Študija je pokazala, da ;o bili izgredniki zaposleni in da io povprečno zaslužili na teden cd $1!ri do $120	kar lepo in
nemara nič manj kot njihovi be-'i tovariši. Priznali so, da se je njihov položaj v zadnjih 3 letih močno iziboljšal in da imajo tudi '.a bodoče dobre izglede.
Izgredi in nemiri v naših velemestih so po dognanjih dr. E. Luby j a znak
mata Gunnarja Jarringa za ne- _ ^	• -i	i •	~	„	,
posredne razgovore med pred- Državni tajnik Dean Rusk je včeraj sest ur odgo-
Stavniki Izraela in arabskih dr- varjal na vprašanja članov zunanjepolitičnega žav ob sodelovanju ZN na Ci-	odbora Senata o Vietnamu in bodočih ameri-
Pm, kjer ima Jarring svoj glav-	ških načrtih in izbirah tam. Izjavil je, da vlada
proučava vse možnosti od A do Z, tehta vse izbire, da pa trenutno še ni prišla do nobene končne odločitve Danes se bo Rusk vrnil pred odbor za odgovarjanje na nadaljna vprašanja, ozemlje ne bodo več imenovali	x	,
‘sovražno ozemlje”	I WASHINGTON. D.C. — Včeraj je državni tajnik
G. Jarring je ponovno posre- Dean Rusk P° dveh ,etih Prvič odgovarjal na javni seji se-doval V Kairu, pa ni uspel in je natnega odbora za zunanjo politiko na vprašanja o Vietna-nato sporočil v Jeruzalem da rnu’ ameriškem vojskovanju tam, o ciljih in načrtih, o no-Kairo ni voljan začeti nobenih vonastalem položaju po veHki rdeči ^ofenzivi v preteklem razgovorov z Izraelom ne neposredno ne posredno.
ni stan. je propadlo. Egipt je načrt zavrnil, čeprav' je v začetku že kazal pripravljenost za njegov sprejem, ko so v Jeruzale- [ mu odločili, da zasedeno arabsko
Kairski list Al Abram je zapisal. da je egiptsko zunanje ministrstvo izjavilo tujim diploma-!
mesecu in ukrepih, ki jih ima vlada Združenih držav v zvezi s tem v načrtih. Rusk je v glavnem ponovil vladno stališče o Vietnamu, navedel znova vzroke in razloge, ki so Združene države privedli do tega, da so šle Južnemu Vietnamu pomagat branit njecovo neodvisnost pred rdečim na-tem' da”odklanja ra7govorerker! Padom’ Priznal, da je položaj v Južnem Vietnamu trenutno vztraja Izrael na stališču, da je '''-sen, pa ne brezupen, ni pa hotel dati nobenega jasnega resolucija ZN o Srednjem vzho-! odŠovora 0 tem’ ali ima vlada res namen poslati v Južni du od preteklega novembra sa- Vietnam novih 205,000 ameriških vojakov, za katere naj bi
bil baje prosil gen. Westmoreland.
Dean Rusk je dejal, da vlada
mo točka za razpravo z Arabci. V Kairu smatrajo, da resolucija
, , .	,	. preudarja in tehta vse možnosti
določa neke mere, tako umik iz- ,	, '
,,	„ od A do Z. vposteva vse izbire
raelskih cet z v juniju lam osvo-	’	^
jenega arabskega ozemlja.
Poslanik ZDA zapustil Švedsko
STOCKHOLM, Šved. — Nara-
in vsa pota v zvezi s položajem v Vietnamu. 1'riznal je, da so zavezniške čete doživele v komunistični ofenzivi pretekli mesec nekaj “resnih porazov”, pa trdil, da je vojaški položaj zopet ščanje nerazpoloženja in pol-j boljši, ker pridobivajo znvezni-uradnega nasprotovanja ameri- f ke čete zopet iniciativo. Vojsko-ški politiki v Vietnamu je zateg- vanje je doseglo svojo odločilno
nilo običajno dobre odnose med Washing tonom iti Stockholmom. Ko se je zadnji teden celo en član vlade udeležil protiameri-ške demonstracije in je predsednik vlade Erlander izjavil, da je bilo po njegovem to “odlično”, se je Washington odločil in pozval svojega poslanika W. He-rasnega ponosa, atha domov.
mak spremenjenih odnosov med! Ko je švedska javnost to zveznici in belci v Združenih drža- dela, je opozicija vlado trdo privali”. On vidi v novem razvoju jela, da krši dolgoletno vodilo
točko in uspeh zavisi' od tega, katera stran bo mogla hitrejše prevzeti inciativo. Opozoril jc, da je treba pričakovati še hude boje, ki bodo preskusni a za voljo in odločnost Združen in držav.
Odbor, ki je bil v zadnjih letih ves čas precej kritičen glede vojskovanja v Vietnamu in Johnsonovega vodenja tega vojskovanja, je včeraj šel v tem pogledu še korak naprej. Neka-
možnost bodočega največjega švedske o nevtralnosti insepo-’teri senatorji so kar naravnost doprinosa črncev k ameriški daja v nevarnost prekinitve sti-J nastopili proti vojni, med njimi kulturi in življenju”.	|kov z Združenimi državami za- že znani trije W. Morse iz Ore-
Ugotovitve Johnsonove komi- radi svojih strankarskih koristi, gona, W. Fulbright iz Arizone uje dr. E. Luby ne smatra za Trdijo namreč, da vlada javno in Mansfield iz Montane. Vsi stvarne; sociologi v njej so ho- podpira protivietnamsko gonjo v trije so že stari kritiki predsed-teli svoje poročilo uporabiti za upanju, da ji bo to koristilo pri mika L. B. Johnsona zaradi ame-
parlamentarnih volitvah. Socia- [riškega posega v Vietnam, listi so izgubili pri volitvah na | Sen. Frank J. Lausche je poz-Danskem in Norveškem, švedski val načelnika odbora W. Ful-bi se radi temu ognili, vprašanje t brighta, naj konča zasliševanje o je, če je pot, ki so jo zdaj ubra- vojskovanju v Vietnamu v od-la, res prava.	Iboru in predloži resolucijo s
oodporo socialnim reformam, ki iih oni smatrajo za neobhodne.
Tri bilijone nas je
Na svetu je trenutno po cenitvah okoli 3 bilijone ljudi.
Pred vojno in pred votivno vihro
CLEVELAND, O. — Človek dobiva vtis, kot da so se politične sile domenile, da je treba ta teden vprizoriti začetek pomladanskih akcij na vojaškem in političnem polju.
General Westmoreland pravi, da pričakuje, da bodo rdeči začeli obširne napade v dveh gornjih vietnamskih provincah, kjer naj bi se radi za stalno zasidrali. O tem rdečem načrtu je bilo že nekajkrat dosti govorjenja, kajti vietnamski komunisti ne tajijo, da je njihova vroča želja, da bi' okupirali vsaj nekaj Južnega Vietnama za stalno, kar bi jim strašno prav prišlo pri mirovnih pogajanjih. Westmoreland je verjetno hotel s svojo izjavo podpreti svoj predlog, da mu Washington da še 206,000 mož na razpolago. Politiki pa mislijo tudi drugače. Pravijo namreč, da v Pentagonu niso ravno prepričani, da se bo Westmorelandu izpolnila njegova želja in da je radi tega treba začeti misliti le na o-
brambo gosto obljudenih predelov v spodnjem Južnem Vietnamu in na ravnini vzdolž morja, ne pa drugod, kjer so kraji redko naseljeni. Gledana v tej luči dobiva seveda West-morelandova zahteva poseben pomen, ki gre preko morebitnih bojev ob demilitarizirani coni. Sicer je pa to odvisno od komunistov, ali bo do bojev res prišlo.
Domača politična fronta je pa tako hudo zaživela, kot da smo že sredi kampanje. Naj-prvo je senator Fulbright napovedal načrt, naj Kongres začne debato o Westmorelan-dovi zahtevi. Danes pričakujejo odločitev, kako naj se to izvrši. Fulbright je že izbral bojišče, kar naj bo njegov odbor za zunanjo politiko, tam bi namreč lahko določal tako senatno taktiko, kot to odgovarja njegovim političnim interesom. Mož je namreč v državi Arkansas ponoven kandidat za senatorja.
Glavno bojišče so današnje
primarne volitve v državi New Hampshire. Tam so volitve res zanimive, oba kandidata R. M. Nixon za republikance in sen. McCarthy za demokrate nimata nobenih prijavljenih uradnih tekmecev, pa Vendar vsa politika ve, da se borita proti nevidnima tekmecema republikancu Rockefellerju in demokratu Johnsonu. Vse zanimanje je zgoščeno na McCarthyjevo kand idaturo. Vsi golobje širom dežele so prihiteli McCarthyju na pomoč, da bi dobil čim več glasov. Na republikanski strani ni tako vnetega zanimanja, pa vendar vedo politiki, da bo od tega, kako bodo te primarne volitve izpadle, odvisno, ali bo guverner Rockefeller že sedaj sklenil, da prijavi svojo kandidaturo, ali ho čakal še dalje.
Današnji politični dan se je torej začel z ugibanji: Koliko glasov bo dobil McCarthy, kako bodo volitve vplivale na Rockefellerja in kakp se bo politika sukala v Kongresu.
svojim predlogom rešitve vietnamskega spora v glasovanje odboru in vsemu senatu, da se bo pokazalo, kje ta vendar stoji.
Fulbright je odgovoril, da utegne predlog Lauscheta upoštevati.
Zdi se, da bi bil za to skrajni čas. Vlada in ameriška javnost bi tako vedeli točno, kako senat gleda na vojskovanje v Vietnamu, koliko senatorjev dejansko podpira kritiko načelnika odbora Fulbrighta in koliko jih podpira stališče vlade. Ker je sen. Fulbright načelnik odbora in ker se vedno znova oglaša s svojo kritiko, dobiva javnost vtis, da je večina odbora na njegovi strani, Rojstni dan— kar pa zagovorniki vladnega, Ga. Pepa Mišmašš iz Ambrusa stališča odločno zanikavajo. Gla- na Dolenjskem, ki se mudi v sovanje bi bilo torej na mestu,' Clevelandu na obisku pri sestri je nujno potrebno za razčiščen je iMrs. Rose Stimec, 19608 Mohican
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. ima svojo sejo jutri, v sredo, ob dveh popoldne v običajnih prostorih Slovenskega doma. Vse članstvo vabljeno, novi člani vedno dobrodošli in z veseljem sprejeti!
Za stalno v Cleveland—
Iz Buenos Airesa v Argentini so preteklo soboto, 9. marca, za stalno dospeli v Cleveland g. Franc in ga. Zofija Gričar, s sinovoma Rudijem in Francijem. Gospod in gospa Gričar sta bivala v Argentini 19 let, kamor sta odšla iz taborišča Spittal na Dravi v letu 1949. Osemnajstletni Rudi in štirinajstletni Franci sta bila rojena v Argentini. G. Franc Gričar je nečak poznanega g. Alojzija Vrtačnika, 6612 St. Clair Avenue, in bratranec g. Jožeta Vrtačnika z zahodne strani našega mesta. Spoštovani slovenski družini izrekamo prisrčno dobrodošlico z željo, da bi se prijetno počutila med nami!
Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v navadnih prostorih.
Lepa starost—
Mrs. Mary Gombaeh, 22300 Arms Avenue, bo dopolnila jutri 83 let. Čestitamo in ji želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva!
Danes je dopolnil Joseph Drobnič, 917 E. 73 St., 80 let. Čestitamo in mu želimo še mnogo zdravja in zadovoljstva!
položaja.
Zadnje vesti
VARŠAVA, Polj. — Včeraj je prišlo do novih velikih demonstracij na univerzi in v njeni okolici, več tisoč demonstrantov pa se je zbralo tudi pred glavnim stanom Komunistične partije. Prišlo je do ostrih spopadov med demonstranti in policijo. Kardinal Wyszynsky je odpovedal pridigo v stolnici, da se ne bi “položaj še poslabšal”. Napetost jc pora-stla in demonstracije zadnjih dni so narasle v največjo od leta 1956, ko je moral stalinist Bejrut odstopiti vodstvo Poljske W. Gomulki. Ta je v zadnjih letih začel omejevati svobodo in se delno vračati k stalinističnim metodam, kar je naletelo na hud odpor. Demonstranti zahtevajo med drugim tudi, da časopisje objavi njihovo stališče in vzroke njihovih protestov.
KINSASIIA, Kongo. — Močan usad v vzhodnem Kongu v bližini mesta Bukavu, je pokopal pod seboj okoli 200 ljudi.
SAIGON, J. Viet. — Ameriška letala so napadla radijsko postajo 10 milj južno od Hanoia in vrsto vojaških ciljev v okolici Hanoia. Eno letalo Phantom je bilo izgubljeno in oba pilota pogrešajo.
PARIZ, Fr. — Tu se je razširila vest, da bo predsednik L. B. Johnson imenoval za novega poslanika v Franciji R S. Shriverja, direktorja Urada za gospodarske priložnosti, kot se uradno imenuje “vojna proti revščini”.
Avenue, praznuje danes svoj 63. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo let!
K molitvi—
Člani Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti so vabljeni nocoj ob pol osmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Josephino Klun.
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v navadnih prostorih. Po seji bo zabava.
K molitvi—
Članstvo Marijine legije in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti je vabljeno nocoj ob 7.30 v Zakrajškov pogreb, zavod k molitvi za pok. Josephino Klun, staro mater Rev. R. Ho-barta.
K molitvi—
Članstvo Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je vabljeno v sredo, ob sedmih zvečer v Zeletov pogreb, zavod k molitvi za pok. Charles Kluna.
Italijanski parlament razpuščen
RIM, It. — Včeraj je predsednik republike J. Saragat razpustil parlament in razglasil nove volitve za 19. maj.
V razpuščenem parlamentu je bila najmočnejša krščansko-de-mokratska stranka z 260 od 630 poslancev in s 134 od 322 senatorjev. Komunistična partija, druga po moči, je imela 166 poslancev in 83 senatorjev.
Vlado sta sestavljali stranka krščanskih demokratov in socialistična stranka, ki se je lani zopet združila in je tretja najmočnejša v državi.
mtem
«;i7 st Clair Ave. — HEnderson 1-0628 —■ Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Fnibiiibed daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Ju.y
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
&E Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« '4a Kanado in deželo izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5 50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months C ansdo and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 tor one year
previdno in počasi. Udarnost je v takih slučajih najslabši njem, kako pa hi slišali, če bi Vse te nagrade so bile razde- Nelo, Katarina Salvilo, Dian o svetovalec. Potemtakem ne sme tudi narodna obramba po- jim nihče ne oznanjal! Mi vsi	ljene	v	nedeljo, 3. marca,	na	na-	vies Ana,	Bascsan	Tereza,	JcS
lagati preveč važnosti ravno na pospešeno udarnost. Lep smo poklicani, da oznanjamo	šem ‘Bowling	Party’	v	Slov.	do-	Terezija, Tratnjek	Veionika,	e
primer pospešene udarnosti smo imeli na primer v naši Stal- ime Najvišjega narodom zemlje,'mu na Holmes Ave. Nagrade je rics Ana, Husta Ana, Tornar a ni atomski zračni obrambi proti Rusiji. Vsak trenutek se je nam vsem je Kristus dal naroči-	^	^
nahajalo na poletih določeno število medcelinskih bombni- lo: Pojdite po vsem svetu in uči-kov, naloženih z atomskimi bombami. Vse je bilo urejeno te vse narode, učite jih izpolnje-tako, da bi bombniki lahko stopili v akcijo v večjem ali vati vse, kar sem vam zapovedal, manjšem številu minut. To obrambo je sedaj Pentagon na Vsi narodi zemlje so nam name-1 1	'	' • -	^---’• ---------------------------njena žetev, vse dežele sveta so
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 51 Tuesday, March 12, 1968
Johnsonovo povele ukinil. Pravijo, da radi težav, ki so nas -m--------- --------------
doletele blizu letališča Thule, kjer so padle na polarni led naše polje, sv. Cerkev ne pozna 4 vodikove bombe. Verjetno je pa pri tem igrala svojo vlogo drugih meja kakor so meje sve-tudi zadeva z ladjo Pueblo, ki je prav nazorno pokazala, (tov. Nekultivirani narodi ob vej kako potrebna je ponovna kontrola vseh poročil, naj bodo” ’ na prvi pogled še tako alarmantna.
Važnejša je druga skušnja: ako dela v administrativnem aparatu na milijone ljudi, ako vse telekomunikacijske veze vkljub svoji moderni prirodi še vedno niso v vseh slučajih zanesljive, potem se je treba vsaj v zunanji politiki vrniti na staro diplomatsko pravilo, da se v diplomaciji ne smemo nikoli prehiteti. To se pravi: čim večja in močnejša je Amerika, tem opreznejša mora biti v svojih zunanjepolitičnih akcijah in podvigih. Navadno je, toda ne zmeraj.
I. A.
liki reki Ohio kakor Indijci ob reki Ganges so naši bratje, vstvarjeni po isti podobi, poklicani k istemu cilju, da spoznajo
XIIC v X X CA X •a.vyxxxxv.u XXV%*. x i	v* ^ v, j ■w --7	/
razdelil nas navdušeni športnik ra st., Mr. in Mrs. Martin Lutar,
Lojze Mohar in nam podal nekaj predlogov in načrtov za prihodnje leto z željo, da bi se jih še več priglasilo, posebno naša mladina, ki mu je z burnim aplavzom pritrdila. Popoldan je potekel v prijetni družbi in v veselem razpoloženju. Za lačne je poskrbela Stanonikova mama, ki je najbolj spretna v kuhinji. Zato gre naj večja zahvala njej za tako okusno kosilo. Hvala dram.
Horvat Bara R
Mr. in
---- --    — J —7 —— —X 	«'     
Očeta v nebesih in njegovega Si- društvu Lilija za finančno pod-
na, ki ga je poslal. Kako neiz-
Naša federalna administracija
Slučaja naših rušilcev v Tonkinškem zalivu in ladje Pueblo ob severnokorejski obali sta zopet postavila na dnevni red vprašanje, kako dela naša federalna administracija. Vprašanje je zato važno, ker od ustroja federalne administracije odvisi naša zunanja politika, kar nam le redkokdaj pride na misel.	i t,,
V naši federalni administraciji je zaposlenih okoli
3 milijone vojaških in civilnih uslužbencev. Točnega števila ne ve nihče, niti sam ravnatelj federalnega proračunskega urada, ki sestavlja predloge za osebne izdatke federalne administracije. Predsednik ZDA je torej najvecji posloda-vec na svetu, obenem po tudi najbolj nesrečen, ker podrejenega mu administrativnega aparata ne more niti v grobem obvladati. Že milijonsko število federalnega osobja zahteva da je federalna administracija avtonomizirana do skrajnosti le podobna ogromnemu stroju, ki se vrti čisto avtomatično po predpisih, ki izvirajo iz zakonov in predsedniških nalogov, največ pa se opirajo na tradicijo in navade.
Tak administrativni sistem sili predsednika, da omeji svoje usmerjanje federalne administracije le na načelne naloge. Akti, ki jih podpisuje za poslovanje v administraciji, samo odločajo, kaj mora administracija delati in narediti. Nekaj osebnega imajo njegovi podpisi samo takrat, kadar nastavlja federalne uradnike na najvišji ravni. Predsednikovi odloki so torej le glavno gradivo za tiste njegove sodelavce, ki v njegovem imenu sestavljajo podrobna navodila ki jih pa predsednik velikokrat sploh ne vidi. Zato se je na primer predsednik Truman kar zgrozil, ko je parki at ugotovil, kakšno zmaličeno vsebino so dobila njegova neštetokrat predelana navodila čisto na dnu administrativne lestvice, pa si ni mogel pomagati. Kot vsak predsednik je bil tudi on plen sistema, ki ga je ustvarila največ tradicija.
Kot je komplicirana pot predsednikovih odlokov navzdol, tako je zapletena tudi pot, po kateri mu najnižje administrativne plasti sporočajo, kaj mislijo, da je treba poročati “navzgor”. Pot navkreber je še zamudnejša in nevarnejša Naj se osnovna stopnja federalne administracije še tako trudi, da bi poročala jasno in stvarno, zmeraj se dobijo višje stopnje, ki taka poročila po svoje razumejo, analizirajo in razlagajo v svojih komentarjih. Ker to delajo oblasti “višje vrste”, se rado dogodi, da razlage postanejo važnejše od prvotnih poročil, četudi se rade oddaljijo od stvarnosti, kot je naslikana v prvih poročilih.
Pa tudi prvotna poročila so lahko pomanjkljiva ne ravno po krivdi njihovih avtorjev. Vzemimo kar konkreten slučaj! Kapitana obeh rušilcev v Tonkinškem zalivu sta bila bogato opremljena z navodili, kaj smeta in ne smeta delati. Vprašanje je, ali sta jih tudi tako razumela kot na primer “tam gori v Pentagonu”. Čisto gotovo sta jih izvrševala po najboljši vesti in previdnosti, pa vendar sta morala pri izvrševanju tupatam odločati kar po svojih glavah, seveda le v malenkostih. Kdaj pa malenkosti lahko ne postanejo nepričakovano trenutno izredno važne? To se rado zgodi. Izvrševanje vsakega naloga je torej povezano tudi z osebnostjo, recimo, obeh kapitanov, akoravno sta gotovo skušala biti le izvršilna organa in nič drugega.
Ko sta opravila svoje delo, sta poročala. Gotovo stajse potrudila in sestavila poročili jasno, pa vendar ni izključeno, da so jih nadrejene oblasti razumele drugače kot avtorja.'To vodi do telekomunikacijske debate med kapitanom in višjimi oblastmi. Ako je za debato dosti časa, je to v redu. Ako ga primanjkuje, kaj pa potem r' Zdi se, da je časa primanjkovalo ravno v aferi 4. avgusta v Tonkinškem vu ko je Washington zahteval hiter postopek iz političnih razlogov. Iz tega bi sledilo, da je bil sklep o bombardiranju Severnega Vietnama narejen, predno so bila do dna pre-kontrolirana poročila o dogodku v noči 4. avgusta.
V slučaju ladje Pueblo se to ni zgodilo, ker ni hotel Johnson ničesar ukreniti, dokler ni bila zadeva pojasnjena od vseh strani. Zato je postopek glede ladje Pueblo značil-nejši in stvarnejši in bo verjetno veljal za primer, ki ga je treba posnemati. Zakaj?
Gradivo za akcije v zunanji politiki nudijo navadno le konkretni slučaji. Kaj se je v njih godilo konkretno, je treba šele dognati, kar se ne da zmeraj kar na mah. Treba je slučaje pretehtati ne samo z osebne strani, to je, kdo je pri njih udeležen, kako je postopal, kje se je morda motil, kje je postopal napačno itd. Treba jih je tudi osvetliti od tehnične strani, posebno, kadar je treba oceniti, ali so telekomunikacije res pokazale pravo sliko. Kdo se more na primer zanesti na radar, ako so se tam nenadno pojavile motnje? Ali ni v takih slučajih treba temeljito prekontrolirati vse podatke, ki izvirajo iz radarskih poročil?
Vse to svetuje le eno: pri presoji slučajev, ki lahko rodijo konflikte v zunanji politiki, je treba postopati skrajno
S LOMfKO VE nOBT/NKE
FATHER VAtGAVKEPOSTULAToZ
Letos obhajamo Baragovo leto. Ne bi bilo prav, da se Slomškove “Drobtinice” ne bi spomnile tega velikega in svetniškega moža, ki ni bil le sovrstnik Slomšku, ampak tudi borec za kraljestvo božje na zemlji. Naj nam ta članek pojasni kako sta bila ta naša duhovna velikana povezana in kako je Slomšek mislil in govoril o Baragi!
Baraga — Slomšek
Baraga in Slomšek se iz mladih let osebno nista poznala. Slomšek je postal pozoren na Barago, ko je kot Spiritual v Celovcu izvedel, da je Baraga odšel v Severno Ameriko misijo-narit in da ga bo podpirala Leo-poldinen Stiftung na Dunaju. (Leopoldinova ustanova.)
Leopoldinova ustanova je bila organizirana leta 1829 na Dunaju. Slomšek je to ustanovo stalno imenoval Družbo sv. Leopolda. Ustanova pa je dejansko nosila ime po Leopoldini, cesarjevi hčerki, ki je v tem času umrla. Državna oblast namreč ni dovoljevala, da bi podporniki misijonov pošiljali denar iz domovine v tujino. Da bi pa vendar le dobili pristanek državne oblasti, so prosili cesarja, če smejo to ustanovo napraviti v spomin na njegovo umrlo hčerko Leopoldino. To dovoljenje so dobili in sedaj jih državna blast ni mogla več ovirati pri podpiranju misijonov. Zato se je tudi ta ustanova imenovala Leopoldinen Stiftung.
Slomšek je v letu 1831 postal poverjenik te ustanove v Celovcu, posebno še zaradi tega, da bi mogel podpirati misijonarja Barago. To leto je imel pridigo na god sv. Ruperta in je v njej o-menil Friderika Barago, ki je odšel misijonarit v Severno A-meriko. Pri tem je Slomšek dostavil:	“Vera bo našim krajem
odvzeta in drugim narodom dana, ako se bo brezversko življenje tako širilo.”
V	istem letu je imel Slomšek svojim bogoslovcem meditacijo (št. 10) to je premišljevanje, v katerem je dejal:
’‘Tisti Duh božji nam primanjkuje, v katerem so nekoč delovali Franc Ksaver, Vincenc Pav-lanski, Franc Šaleški in kakor sedaj Baraga. Ta vzgled naj vzbudi v nas apostolskega duha!”
Še v istem letu — meditacija št. 12 — je dejal: “Kako ganljivo je, ko beremo, v kakšni apostolski revščini živijo in delujejo misijonarji. “Nobenega groša nimam,” piše misijonar Baraga. V cerkvi vidiš divjake, toda kristjane, lesene svečnike, toda zlate duhovnike! Tako gredo duhovniki iz naših krajev, zapustijo vse, kar jim je drago in ljubo, preplovejo prepade oceana in zasadijo križ med divjaki A-merike in obnavljajo čudeže prve krščanske dobe!” Leta 1832 je v meditaciji (št. 21) dejal: “Baraga dela z Bogom brez tega sveta, zato ima take uspehe.”
V	tem letu je
prvi dar iz Celovca in sicer ci-borij. To je objavilo tudi Poročilo Leopoldinen Stiftung na Dunaju IV (1832). V letu 1833 je Slomšek priredil zbirko za Barago med bogoslovci, nabral je 84 goldinarjev, rekel pa je, da to ni veliko, pač pa je ta denar nekaj vreden, ker so ga darovali ubogi iz čiste ljubezni. V tem le tu je Slomšek nagovoril eliza-betinke v Celovcu, da so napravile dva mašna plašča, oltarno in mašno perilo in pripravile še druge potrebščine za Barago. Slomšek je namreč že kot bogo-slovski duhovnik hodil k eliza-betinkam maševat in zato so ga tudi sedaj rade postregle. Ta dar je potrdilo tudi Poročilo Leopoldinen Stiftung v zvezku VII 1834.
Kako se je Slomšek zanima za vse, kar je bilo v zvezi z Barago, dokazuje tudi njegovo pismo z dne 2. nov. 1834, ki ga je pisal stolnemu proštu Francu Fridrihu:
“Kakor mi pišejo iz Ljubljane, bo dobra sestra misijonarja Barage z enim hlapcem šla za svojim (bratom v Ameriko in se bo posvetila vzgoji mladine. Tudi znameniti homolog župnik Pirc v Brezju na Gorenjskem je že prejel sprejemnico od škofa Rese v Detroitu in se je že odpovedal miznemu naslovu (domači eksistenčni pravici) kot duhovnik za p°goj, da mu dovolijo izselitev. Vsi trije bodo šli skupaj na potovanje.”
V	letu 1834 je Slomšek nabral med bogoslovci 89 goldinarjev za Barago. V svoji pridigi na god sv. Martina v župniji sv. Martina blizu Celovca pa je v tem letu dejal:
“Glejte, kaj vse storijo pobožni duhovniki! Zapustijo svojo deželo, svoje znance in prijatelje, gredo čez široko in globoko morje v strašne boste divje ljudi učit. Tudi Slovencev eden, bogaboječ duhovnik Friderik Baraga, sc se pred 4 leti iz Kranjske dežele v iste daljne kraje podali in zdaj gre tudi njihova pobožna sestra iz Ljubljane tamkaj mlade deklice učit, ki nobenega poučevanja nimajo.
V	tem letu je imel tudi posebno premišljevanje za bogoslovce
o z n a n j evalci sv. evangelija v pragozdovih Amerike. Žetev je velika, delavcev pa malo! Ta pogled je ganil pobožnega duhovnika Barago in njegove sodelavce, da so zapustili drago domovino, ta visoka misel jih je kakor na perutih ponesla preko širokega oceana med tiste, ki še sedijo v temi in smrtni senci. In že veje vesela zastava sv. križa med rodovi Otave, ob rekah A merike cveti mlada Cerkev. Kdo med nami, dragi bratje, ki živi za sv. vero, ko Boga in svoje brate po Jezusovem nauku ljubi, kdo ne bi imel pobožnega ganotja, ko sliši ali bere o velikih de-:.ih, ki jih Bog po svojih zvestih služabnikih in po svojem ne-skončem usmiljenju opravlja med divjimi narodi, kdo ne bi imel pobožne želje: O, ko bi tudi jaz bil eden tistih srečnih božjih odposlancev, ki jih je Gospod izbral, iz ljubezni do Njega,' ki je dal za nas življenje na križu, iz ljubezni do tistih, ki so naši
poro. Veseli in ponosni smo, da
memo polje se razprostira pred (imamo društvo Lilija, ki še ved-
no tako pridno deluje na kultur-jnem in športnem polju. Mi bomo pa skrbeli, da bodo vse priredit-;ve še boljše obiskane kot do sedaj.
(Slovenski dom na Holmes Ave. tudi iz leta v leto lepo napreduje. Letos bodo modernizirali tudi _ - T_. -spodnjo dvorano. Ponovno izvo- so, Mrs. Mary Plasko Ijeni predsednik Edi Grosel se Ralph Progar $1.
Fercsak Bara; družina $4.
Po $3: Ošlaj Magda,
Mrs. Jožef Kraosse.
Po $2: Antonija Gerlec, Mr. in Mrs. Alex Zlatar, Mary Lagoja> Bara Csizmarsija, Pavla Litrojs, Fartel Marija, Horvath Marinka, Parker Marija, Zsalig Barbara, Kociper Ana, Rodek Ana, Sisko Roza, Pozvek Marija, Sumen Julija, Dominko Barbara, Markoja Ana.
Iz Aliquippa, Pa., nam je po-slala Frances Gentile, tajnica tamkajšnjega društva sv. Družine KSKJ naslednje prispevke: (Skupna vsota $32.)
$7: Mrs. Alex Gentile.
Po $5: Mrs. Sam Evans, Mrs. Michael Gaydos, Mrs. Frances Derglin, Mrs. Albert Ciccone.
Po $2: Mrs. Nello Di Tomma-in Mrs.
trudi, da bi dom napredoval in tako postal eden naj lepših do-jmov. V bližnji bodočnosti bo ipreskrbljeno še za večje parkali-;šče, da ne bo treba ljudem iskati miljo na okrog, kje bi parkirali. Sedaj vsak petek servirajo ’pečene ribe po $1.25 za odrasle, 75c za otroke. Tonny in Eleanor Bokal bosta preskrbela, da kdo ’ne bo žejen. Sedaj v postu, ko v 'petkih ne smemo jesti mesa, se to izelo prileže, gospodinjam pa Sni treba skrbeti, kaj bodo kuhaje. Poskusite, ne bo vam žal!
Naj omenim še našega dolgoletnega Kalinvudčana, sedaj živečega v Euclidu, Stepčevega
bratje in sestre, da bi jim prine- j ata, ki bo 13. marca praznoval sel veselo oznanilo o božjem kra- svoj 84. rojstni dan. Vsi iz Kalin-Ijestu, veselo luč zveličavnega vuda Vam želimo, da bi Vam nauka, ki bi jih rešil iz zmote Bog naklonil zdravja, da bi do-
Mrs. Mary Otoničar iz Clevelanda nam je zopet poslala ček za $134; prispevale so:
Po $10: Mr. in Mrs. J. Kadunc, Mrs. Sophie Kadunc, Mr. in Mrs. A. Strojin.
Po $5: Mrs. Frances Bolah, Mr-Frank Zobec, Mr. in Mrs. A. Zak, Mrs. Rose Levstek, Mrs. Jennie Žele, Mr. in Mrs. Joe .Laurence, Mr. in Mrs. L. Cimperman, Mrs. Josephine Cimperman, Mrs. Mary Korenčan, Mrs. Mary Prijatel v spomin soproga Louisa, Mrs. Frances Macarol v spomin soproga Adolpha, Mrs. Korenčan iz E. 55 St., Mrs. Jennie Suhadolnik.
Mary Langenfus $4 in Anne Mihelič $3.
Po $2: Jennie Heglar, 72nd St.. Mrs. Mary Kuhar, Bonna Ave-,
in nevednosti, v kateri se naha- j čakali vsaj 100 let! Dne 19. mar- Mrs. Mary Bond, Mary Maglic>
jajo, kdo med nami ne bi želel biti božji odposlanec med tistimi, o katerih velja:
(Dalje prihodnjič)
ftekaj novic iz Kaiimda
CLEVELAND, O. — Zaključili smo letošnjo sezono ‘bowlinga’ pod pokroviteljstvom dram. društva Lilije. Bila je to kratka se-
ča, na dan sv. Jožefa, pa kar oba, ata in mama, praznujeta svoj god. Vse najboljše obema! Bog naj Vaju živi še mnogo let!
G. C.
Serovi za SSovsnsko kapelo v Washington y
CLEVELAND, O. — Prav žal mi je, da se mi je v enem zad-
zona, samo 6 tednov. Ker je nav- njih poročil vrinila neljuba po-dušenje postalo večje, smo skle- mota in sem izpustil imeni dveh nili, da prihodnje leto podaljša- darovalcev in to so Jennie Beber mo vsaj na deset tednov.	jn sjn John iz Jolieta, 111., ki sta
Letošnje nagrade smo razdeli- darovala $25, in prav tako tudi li v tri dele. Pri ženskah je od- društvo Blessed Virgin of Help nesla prvo nagrado Julka Zalar. No. 176 KSKJ iz Detroita, ki je Julki kar ni šlo v račun, da bi tudi darovalo $25. Oprostite mi! bila slabša od moža, ki je dobil! $500: A.M.L.A. (ADZ) Cleve-prvi pokal lansko leto. Le tako land, O naprej, Julka! Pri moških je odnesel prvo mesto Slave Milar, ki se .je res boril, ko je videl, da so mu drugi že za petami. Pripravil si je kar pol ducata krogel v vrsto in tako preskušal, katera bo boljša. No, in res, metal je tisto, ki je najlepše podi-^ rala. Za ves trud je le dobil po- rer Sr. kal. Tretji so bili pa naši ‘Juniors’. Letos jih je bilo samo šest, za drugo leto se jih pa obeta cel bataljon. To pot je odnesel prvo
Iz Chicaga sem prejel naslednje prispevke:	(Skupna vsota
$223).
$50: Mr. in Mrs. Jakob Stražišar.
$30: Theresa Miketich.
$25: Franko Family.
$20: Mr. in Mrs. Martin Shif-
Po $10: Mr. in Mrs. M. Bunsek, Pavla Music, Clara Vrasich, Mr. in Mrs. George Camalick, Miss Mary Gortz & Mother, Albina mesto naš navdušeni kegljač Pe- Novak (darilo Gizele Hozjan), ter Dragar. Za prvenstvo sta se Charles in Julia Pintar.
Mary Jereb.
Po $1: Mary Stefančič, Rose Polšak, Frances Strnad, Stefi6 Arko, Elies Meglich, Jennie Krašovec, Sophie Falcone, Jen" nie Strnad, Helen Poklicki, Ka' ■rolina Mramor, Vera Rigler, J°' sephine Palk, Angela Drobnič-Mary Steklasa, Anna Smrekar-Mary Ivansek, Frances Sketch Frances Kovačič, Frances Li°' pold, Angela Svetonovic in FraO' ces Hribar.
Mrs. Anna Godlar nam je izrO' čila $62, kar so darovali:
Po $10: Mary Gerže, Clarence Rupar.
Po $5: Mr. in Mrs. F. Zickar .v spomin Mary Jalovec, Mary ^ Ronald Wayne, James Gerity’ Mary Hrovat v spomin soprog Louis Hrovat, Mrs. Robert R*' mes (Euclid), Anna Godlar v spomin soproga Frank Godlar-Mary Vodičar v spomin Joe man; Mollie Krall (Euclid)
Po $1:	Neimenovana, Ann3
Godlar v spomin Joe Deznaar1' Mary Hochevar (Euclid) in Jerl nie Feme.
G. Mate Roesmann nam Je ročil $20, darovala sta Will'alT1 Bitenc in Jože Dovjak vsak P° deset dolarjev.
V tem poročilu vidite
nared>
borila s Petrom Grdinom, a zmagal je Dragar. Ker sta oba tako dobra, bosta drugo leto pristopila k odraslemu oddelku. Kakor prve naj omenim še zadnje nagrajence. Pri ženskah je dobila Agnes Sodja. Bila je nekaj časa dobra, a krogla ni vedno tako letela, kakor je ona želela in Agnes je padla na zadnje mesto in to zadnjič, ker prihodnje leto se bo borila za prvo mesto. Moški so imeli dva kandidata za zadnje mesto. Ker se je Kastigarju
nerodno zdelo, da bi dve leti za- Luigi Marocchi.
Po $5: Anna Borsnik, Emil Lesa, Angeline Lesza, Miss Mary Putzell, Mr. in Mrs. J. Kamer in Erna Lesza $3.
Iz Bridgeport, Conn., sta nam poslali Agatha Antolics in Ana Stefanec naslednje prispevke, ki sta jih nabrali med takmajšnji-mi rojaki: (Skupna vsota $272.)
$50: Agnes in Greni Caspar.
$25:	društvo Krščanskih ma-
ter.
Po $10: Mr. in Mrs. Stefan Vi-rag, Nemet Barbara, Mr. in Mrs.
.ezn6
Po $5: Mr. in Mrs. Martin Hor-
no premišljevanja	poredoma odnesel zadnje mesto, -ru yo. j.»n. m	m*
za podporo Leopoldinine ustano-1 je to čast prepustil Petru Trpi- vath, Mr. in Mrs. Andrew Kiss, ve, kjer pravi:	' v - jnu, ki jo je z veseljem sprejel in j Mr. in Mrs. Stefan Petek, Mr. in
“Kako vzvišeno delo je, pone-; je ponosen, da je dobil pokal, če-. Mrs. Martin Zadravec, Verona j sti ime Jezusovo do krajnih mej tudi bolj majhen. Tonček Haupt-1 Berden, Frances Bankovitch, A-sveta in oznanjati božje kralje- man je odnesel pri‘Juniors’. Tu-! na Stefanec, Mr. in Mrs. Ivan stvo med neverniki! Kako pa naj di Tonček je bil vesel te časti, J Zadravec, Agatha Antolics, Kati narodi kličejo pravega Bogq, pa četudi je bila zadnja. Drugo ta Potravi, Ana Horvath p., Ana
______ pa ga ne poznajo, kako pa ga leto se bo že tudi on boril za Horvath g., Karolina Fartel, Pi-
prejel Baraga naj poznajo, ce niso nic slisali o prvo mesto.	cko Bara, Mr. in Mrs
vzgled, koliko se lahko za dobro stvar, če se posam osebe zavzamejo in potrkajo dobra srca naših rojakov in r°', kinj. Čeprav niso debili ve^j!lI-vsot, ampak vsak najmanjši šteje in če dobite en tisoč ^ brotnikov, ki bi darovali P° dolar, pa bo končno tisočak s paj ... ali ne?! ^	ti'
Dosedaj imamo že skoraj sočakov skupaj — nismo šc polovici, ampak če bo šlo ta naprej in kot prispevki prihaJ3^ s pošto vsak dan, pa bomo krna prekoračili polo vico doloc6 vsote. Vsak, ki želi kaj P13'^., vati, naj napravi ček na SLG _ NIAN CHAPEL FUND in oošlje na naslov tajnika:
Frank A. Turek,
8*
986 Bryn Mawr Wickliffe, Ohio
AVČ'
44092
------ ------ . • ie
— Samo 13 držav Unij^
imelo pravne predpise o obve Arthur nem vpisu rojstev.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
vidijo
V času darovanja
V postnem času živimo. Cer-^ev je odpravila zapoved posta, spoved pokore je pa ostala. Zapoved je pa malo važna, kjer ni ^uha pokore. Tudi pri pokori je tisti, ki oživlja; ta išče nači-nei kako delati pokoro ter kaže nattiene, za kaj se pokoriti.
Postni čas je za nekatere čas dajanja, za druge pa čas daro-vanja. To so dnevi velikih na-'birk denarnega značaja. Pravijo, da naj bi dajanje denarja nado-^ostilo pokoro. Letos so tudi Slovenci-emigranti nabir-e- časopisi pišejo o velikih vso-ki naj bi jih dajali posamez-^dti, družine in ki naj bi jih 2drala skupnost. Za pokoro, da naj bi vzeli te dajatve, tako nas VzPodbujajo. Obletnico pokri-atjanjenja naj bi tako praznova-1- Spomenike, da bi zgradili s etoi nabirkami, ki bodo pričali 0 naši veri: v Washingtonu, Ri-in Buenos Airesu. In težke si°tisočake naj bi zbrali za te imenike.	•
Kako pretrese človeka, ko be-Pisma jezuita g. V. Kosa, ka-. ar oipisuje bedo ob robu Tokija kadar prosi za vsaj malo mo-’iov za trpeče milijone na azij-ski ploskvi. Kaj pa ljubezen se-k ^ ^^vesi'er> ki sredi Afrike °Pije vodnjake za žejne in šiva ° ^eke za nage. In oče Pirc v Si-iarnu in ge in |e rfam s0 prosto-
'> kjer naj bi stali spomeniki Paše vernosti. Reševati in ohranjati življenja je več kot postav-
puščen; vse naše nabirke za ve-ike načrte ga ne bodo zbrisale. Odpuščen nam bo šele takrat, ko Domo z naj večjimi osebnimi žrtvami povrnili bogastva, ki jih uživamo na račun življenja in zdravja naših bratov. Ti ljudje potrebujejo novih šol, strokovnih delavcev, inženirjev, znanstvenikov. Naša dolžnost je, da vse to damo. Če je ne bomo spolnili, odpove krščanstvo. Tedaj se je sol spridila, tedaj zaslužimo da nas pohodijo in zavržejo. Cerkev ni zbirka kulturnih spomenikov, marveč živi Kristus, ki hoče živeti v naših srcih, razdajati z našimi rokami in biti dober v naši ljubezni.”
Torontski nadškof je odgovoril z dejanji zahtevam današnjih dni. Vsako leto torontska nadškofija zbere okoli $400,000 ali še več za semenišče, ki ima še $1,400,000 dolga. V vsakoletni nabirki je všteto tudi vzdrževar nje tega semenišča. Letos je nadškof odločil, da bo za semenišče pridržal samo $225,000, vse o-halo bo pa poklonil v poseben fond, ki so ga ustanovili kanadski škofje in se imenuje “Development and peace”. Iz tega fon-
Vidi
ki
Partve spomenike iz kamna °Peke. Ni velike važnosti, kaj
svet, temveč kaj vidi Oče, Je v nebesih, to je, kar nosi večnosti.
. a lažjo odločitev, da bi post-^ aas spremenili v čas darova-^J3! samo nekaj podatkov, ki godijo o grozi, na katero niti ne šilimo, a smo zanjo odgovorni.
Neznan avtor v domovini je ^ni tole objavil:	“30% člove-
ka zaužije 80%, vse hrane na .ernlji. v nekaterih deželah po-j°vica prebivalstva ne doživi 15 eta. DVe tretjini ljudi na našem ^ anetu strada. Mi pa smo iz-%anci, ki imamo zajtrk, kosilo v- Ve^erjo, se navdušujemo za ^scke cilje in delamo velike na-Ne mislimo pa na to, da 2aaj0 Pewyorški papagaji šolo Sv ^OVorjenje, ko je istočasno na x 600 milijonov otrok brez
šol;
Pred
ne mislimo na to, da pride Pašo hišo vsak teden dva-
2“ v°2'd£
nelc Jedi, ko v Kalkuti pride
v North Yorku James Service
ima $23,000. Županu velike obči-
krivi, da ne vidijo v naši veri ne Etdbicoke dajo letno $22 600
resnice in ta greh nam ne bo od- j žuPanu v S C a ^ ™ ^lbert
Campbell-u pa $21,400. Gospa
županja iz East Yorka True De-vidson pa se mora zadovoljiti samo z $15,000.
z
Tako morajo davkoplačevalci torontske metropole plačati samo za plače svojih županov 195,000 dolarjev na leto. V to vsoto pa niso vštete vsote za druge stroške, kot oseben avtomobil in razna potovanja. Uprave javnih poslov postajajo drage ...
Slovenski zavod v Rimu -vez slovenskih rojakov širom sveta
WILLOWDALE, Ont. — Iz zadnjega poročila Vodstva slovenskega zavoda v Rimu je vedno bolj razvidno, da slovenski zavod v Večnem mestu postaja osrednja vez naših rojakov širom sveta. Vedno večje število naših rojakov se odzivlje klicu slovenskih škofov k pomoči in gradnji slovenskega zavoda. Tako tudi zanimanje za slovenski zavod vedno bolj raste med našimi rojaki širom Kanade. Ko se je tukajšnji odbor za slovenski zavod odločil izpeljati denarno
goj, tajnica je Ivanka Levstek, odborniki so naslednji: Mara O-sredkar, Janez Muhič, Štefan Serec in Anica Resnik.
V bodoče bomo objavili tudi imena zastopnikov odbora po drugih delih Kanade. Tako bo zadeva Slovenskega zavoda postala naša skupna zadeva in naša medsebojna vez.
France Turk
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
XLIV
la bo šla pomoč za zgoraj ome-^nakirk0 v letošnjem postnem ajene potrebe sveta, ki strada in1'asu smo	malo s strahom
umira od vsega hudega. Nadpa->tir nam je dal zgled, kako naj bo naš postni čas ČAS DAROVANJA.	Por.
atih^ V0Z’ ba odPel.ie trupla ti te ■’ ^ s° ponoči umrli od lako-
Nsa*1 bede' Ce tam kdo P°vozi bled ^ 0''roc^ stepejo, da dobe Alj	k°aček mesa ali kost.
sli? ^ b*aznt svet na to kaj mi-ho r, eveda ne, ker bi bilo straš-reVev0rnisliti, da je vsak od teh a2jj ,GV' jih pustimo gniti na Saj	eiri	srnetišču, sam	Kristus,
hja	G	bi	rnoSli prenesti	spozna-
Sao'v	Smo se hoteli	rešiti o-
torene krčanske dolžnosti in obSo. akko pričakujemo strašno ste •)0' 'Načen sem bil in ni-da ^ dah jesti!” Zato je bolje, Vodp6 ^imo neštetih kolib brez kjer6'- 'irez higijenskih naprav,
Vsak teden ena v pomoč
modernim staršem
Zakaj je danes toliko nereda va svetu? Verjetno zato, ker je ';ako zelo padlo spoštovanje avtoritete. Komunizem, fašizem in nacizem so oblast tako zelo zlorabljali in v imenu oblasti zagrešili toliko zločinov, da je spoštovanje do oblasti padlo tako nizko, da danes tisti, ki se ne u-oirajo oblastem, ne veljajo več za napredne, ne za sodobne. Spoštovanje do oblasti bo treba zo-oet privzgojiti.
Phillis McGinley pravi: “Otroci v svojih srcih spoštujejo zakon in ga imajo radi. Oblast jim oomeni urejen svet. Kjer velja zakon, tam je red, tam je svoboda. Kjer je preveč popustljivosti, tam se otroci čutijo zgubljene.” Tako trdi ta pisatelj.
Isto govorijo razmere okoli nas. Otroci, ki jim je vse dovedeno in vse dosegljivo, niso srečni; njihova pot v življenje je ta ko negotova, brez samozavesti in poguma. Zato pa starši, ki o-trokom vse dovolijo in vse dajo m ne izvajajo nad njimi nobene avtoritete, puščajo za seboj svojemu rodu doto pogube.
Vedeti pa je treba, da avtoriteta staršev ni krutost. Blagodejna avtoriteta se izvaja pametno in z doslednim ravnanjem. Odločitve staršev naj bodo blagohotne, naj jih otroci razumejo, vendar pa odločne in dosledne. Starši naj s svojimi odločitvami nikdar ne izzovejo pri otrocih jeze, temveč naj jih vzgajajo v disciplini in Gospodovem nauku. (Christopher.)
gledali v bodočnost. Toda že pri pripravi in organiziranju kampanje se je pokazalo, da je vsak strah neupravičen. Dobro slovensko srce zna razumeti potrebe časa in je pripravljeno za to potrebo tudi žrtvovati. Zato smo lahko prepričani, da bo uspeh letošnje postne denarne nabirke med našimi rojaki res izraz njihovega trdnega prepričanja o potrebi tako važnega zavoda v Večnem mestu, kakor tudi izraz zahvale za dar svete vere, katero smo prejeli po posredovanju Cerkve med slovenskihm narodom.
Za razvoj našega slovenskega zavoda v Rimu se ne zanimajo samo Slovenci, marveč tudi sam sveti oče. Ko je letošnjega 2. februarja nesel po rimski navadi podravnatelj Slovenskega zavoda msgr. Janez Vodopivec z gojencem E. Škuljem sv. očetu svečo, se je sv. oče zelo zanimal za delo slovenskega zavoda. Vprašal je, kako delo napreduje in podelil poseben blagoslov vsem dobrotnikom in sodelavcem. Prav tako je sv. oče poslal Slovenskemu zavodu kot božično darilo zbirko znanstvenih knjig, ki bodo krasile bodočo knjižnico Slovenskega zavoda.
vidite dragi rojaki, da,
Ker se ravno pri bratu naj nekoliko še o njem povem: Kot u-čenca dobrovske šole ga je nadučitelj Rant spoznal, da bi bil fant še za kaj drugega zmožen, kot tepke tresti in orehe klatiti. Nagovoril je starše, naj ga dajo v šole. To je bila že davna želja materina, ker je že kot pastir izglodal, kot bi bil iz nekega drugega testa. Bil je zelo rad v knjigah in nekako bolj gosposko je zgledal. Mati so bili zelo ponosni nanj in želeli so, da bi bil gospod. Oče so bili drugega mnenja in so se šoli nekoliko upirali. Upali so, da bodo imeli kmalu pomočnika za v naše bregove. Vendar so na nadučiteljevo in še na materino prigovarjanje kmalu popustili. Vseh podrobnosti ne vem, ker sem bil še mlad, saj sem 3 leta mlajši od njega. Vem le, da je bil sprejet v Marijani-šče, odkoder je nekako po poldrugem letu odšel v privatno stanovanje. Bil je skozi vsa leta do mature odličnjak. Kmalu je začel poučevati druge študente in si s tem zaslužil marsikak groš. Dobil je tudi štipendijo po nekem prastricu župniku. Nekaj so ga podpirali od doma, tako da ni bil ravno v kaki večji revščini.
Po maturi ob velikih počitnicah ni nič povedal, kaj ravno namerava. Zdi se mi, da še sam ni tečno vedel. Odšel je na Dunaj, se vpisal na univerzo in študiral arhitekturo. Ko je pa odšel po prvih velikih počitnicah nazaj na Dunaj, je pa kmalu pisal domov, da je presedlal in se vpisal na medicinsko fakulteto. Zapisal je: “Sprevidel sem, da sem toliko za arhitekta kot Podganovc za škofovo kapo.” (Podganovc je bil naš sosed, ki je nosil precej dolgo brado. Njegova žena je pa morala vlačiti brano po njivi in če na koncu njive ni poskočila, jo je dobila s preklo po hrbtu. Naj omenim še to, da je kot akademik na Dunaju izdal “Dijaški almanah” v slovenščini, v katerem je bil kratek članek napisan
odgovor in v vseh spisih je dobil oznako P.V. (Politisch Ver-daechtig so dejali.) Zato je bil v začetku prve svetovne vojne aretiran in nato poslan h kadru slov. reg. 17, kot pomoč zdravniku. Ker pacijentom ni dajal samo aspirine, pač pa tudi krajša in daljše bolniške dopuste, so ga prestavili na Dunaj v vojaško bolnico za malarijo, kjer je potem dočakal konca vojske. Pri teh boleznih pač ni mogel biti škodljiv. Pozneje se je specializiral za otroške bolezni in je bil v Ljubljani vodja otroške klinike. (Nova stavba v začetku Jugoslavije na bolniškem prostoru za Št. Petrsko vojašnico.) Ko je nekoč obiskala Ljubljano kraljica, jo je brat povabil na ogled te klinike in ji potožil, kaj še manjka ter po prosil, naj podpre tam doli v Beogradu njegovo prošnjo za denar v ta namen. Če je bila ta prošnja uslišana ali ne, ne vem, vem pa, da je prav kmalu po tistem, obisku dobil od kraljice pismo z vprašanjem, če bi hotel on priti v Beograd in tam ustanoviti tako ali nekaj večjo kliniko za otroke, kot jo je videla v Ljubljani. Obljubljena mu je bila seveda vsa pomoč in seveda tudi dobra plača. Ni se dolgo pomišljal in je odpisal, da ponudbo sprejme. Morda je stavil še kake pogoje, ne vem.
Kmalu nato se je selil z dru-
od družine. Ni bil kak zabavljač ali kaj drugače deloval proti in tudi kadar je prišel domov, je hodil k maši, to mislim, iz spoštovanja do staršev. Drugače pa se je cerkvi popolnoma odtujil. Pač se je pa poročil cerkveno in tudi otroke dal krstiti in jih pustil tudi k drugim zakramentom. Vse to je hotela ona, žena, ker je bila verna žena in tudi verske dolžnosti je ves čas splonjevala, kar ji brat ni branil. Kdaj se je vpisal v framasonstvo, mi ni znano, vem pa, da je bil popoln framason, vpisan v “Orient” s sedežem v Parizu, in kolikor mi je znano, je bila to najhujša, najbolj nestrpna, najbolj sovražna velika loža in. izmed vseh drugih lož najbolj sovražna Cerkvi.
Včasih sem že slišal in mislim, da je res, da je framasonstvo veliko pripomoglo, da se je komunizem tako naglo razbohotil po Evropi. Ker komunizem ne trpi nobene druge organizirane skupine poleg sebe, je tudi frama-sonske lože takoj vse razpustil. Tudi njim je komunizem fige pokazal kakor vsem, ki so mu pripomogli do takega razvoja in tolike oblasti. Vendar za brata ne vem niti za en slučaj, da bi v kateremkoli oziru pri tem sodeloval. Kar mi je znano, da poleg tistih njihovih sestankov, v kolikor se jih je udeleževal, ni sodeloval nikjer. Ker za to tudi časa ni imel. Imel je v oskrbi Veliko otroško kliniko, bil je vseučiliški profesor in bil osebni zdravnik kraljevih treh sinov, ki jih je, če prav vem, moral dvakrat tedensko na domu preiska-
na
•	- |ti in poročati o zdravju. Bil je
zrno v Belgrad. (Oženil se je ze zejo (jeioven) njkdar ni lenaril in Dunaju, predno je popolnoma! di y kako iavno politi,ko se ni
Vzel Je stu‘|nikdar podajal. Izdal je par orna ^ knjig 0 otroškem zdravju; eno v *me * slovenščini, eno ali dve pa ”
dokončal študije. Vzel je ^^-in^ar dentko, tudi iz medicine, doma iz Stubice. Njeni starši so graščinsko posestvo, katerega je | srbskem jeziku ZanimiVo je pri tik pred drugo svetovno vojno j ^ bilo ^ da je hotel-imeti ona podedovala. Nova oblast je^^ yse ,bolničarke v otroški nato zaplenila, a ker je bil brat, njen mož, prijatelj novega režima, so ji posestvo vrnili. — Brat se je takrat nastanil v Beogradu, v ulici Koče Kapetana in je v tem stanovanju ostal do svoje smrti, pred enim letom. Zapustil je ženo, hčerko in sina.)
Dobil je nalog, naj si ogleda
režimu nevarna. Sedanji diktator Ceausescu se te nevarnosti ne boji. Misli namreč, da je vse sposobne uradnike obdržal v reformirani javni upravi in da bodo ti že znali krotiti vse nemirne duhove v romunskem socijaliz-mu.
Vsekakor se sedaj razvija romunska javna uprava prav v nasprotno smer od tiste v drugih satelitskih državah. Politični o-pazovalci se pa sprašujejo, ali se ne bi moglo zgoditi, da bo Ceausescu prenapel svojo oblast.
CLEVELAND, O.
Ženske dobijo delo
Izgotavljavkc ženskih oblek
Določen zaslužek, plačana počitnice, stalno delo, pri 28 let stari firmi na vzhodni strani. Od 7:30 do 3:30 pop. Kličite 881-2966.
(52)
kliniki vedno le — usmiljenke. Tudi ves čas med vojsko in revolucijo, kakor tudi po prevzemu oblasti po komunizmu. Službo na kliniki je obdržal namreč še tudi po upokojitvi. Ni se mogel odtrgati od svojih otrok na kliniki, dokler ga ni bolezen, ki jo je že dalj časa čutil, položila na
vse znamenitejše klinike po dr-' posteljo. Par mesecev je bil po-žavah Evrope, potem pa naredi j tem v bolnici, pozneje pa par let
načrt in bodo zidali. Podal se je z letalom po vseh večjih presto-licah Evrope in si ogledal take zavode. Potem pa je naredil sam načrt. To mu ni bilo težko, ker je eno leto študiral to stroko. Stavba je šla kar hitro pod streho in bila opremljena z vsem potrebnim. Stala je takrat 36 milijonov dinarjev. Brat je bil pa šef te klinike. Jaz jo nisem nikdar videl. Pravijo pa, da je nekaj res imenitnega.
Že kot mlad študent se je odtegoval cerkvi. Tudi je iz Aloj-zijevišča zato izstopil in že ta
tudi v cirilici. To je pa bil velik krat pokazal neko nasprotstvo.
Tako
zadeva Slovenskega zavoda ni | greh v Avstriji. Bil je klican na Čisto se je v tem oziru izluščil domišljija ene osebe ali majhne J
Vrf>v-S° V mrazu in zadušljivi i« tiskajo moški in ženske) |)0rj l0cb starci in bolniki, vse t0, ^ano' Tu ne ostane nič skri-^ nobenega sram, tu je vba ’ k°r *u Postanejo ljudje ži-
H d ^ jv^6 t0 dedo meni t-e"
kozp.,, 1 v njej kot v zrcalu pre-
zaala Jo,
svojo lastno duhovno troci^Vo;i° revščino ljubezni. O-3etibo 2^e’ sestradani otroci, za hocj ■ UmNi otroci, nerojeni o-hok 'n neštete grmade živih o-Vsi ti otroci Azije so zna-
r°k
die
‘■“Poj^g na;^e8a propada in zidani kocio^!.* naši vernosti nas ne esili tega propada. Mi smo
do smrti v domači oskrbi. Ves čas, tako v bolnici kakor doma je zahteval, da mu streže usmiljenka. In tako se je tudi zgodilo. Vsak dan zjutraj je prišla usmiljenka in bila čez opoldan pri njemu. Če pa je bila potreba, pa tudi več. In ob smrtni uri sta bili pri njem njegova žena Zdenka in usmiljenka s. Kamila. Poleg teh dveh je bil pri njem tik pred smrtjo tudi njegov namestnik na dimki prof. dr. Tasovac. In pa, tar je najbolj važno in razveseljivo — tudi duhovnik — č. g. Andrej Tumpej, ki mu je prinesel zadnjo popotnico — sv. obhajilo.
(Dalje prihodnjič)
skupine slovenskih duhovnikov, marveč je zadeva slovenske Cer-, kve, ki hoče imeti v središču ve-1 soljne Cerkve svoj lastni zavod za globlji razvoj teoloških ved slovenskih duhovnikov.
V imenu odbora za Slovenski zavod v Kanadi, bi znova prosil naše rojake raztresene širom Kanadske dežele, da izvedejo nabirko v času postnega časa. Za mnoge slovenske skupine bi bil morda najbolj primeren čas ob priliki obiska slovenskega misijona, ko Vas bo obiskal slovenski duhovnik. Odbor je že skušal vzpostaviti pismene stike s posameznimi rojaki v slovenskih skupinah, ki naj bi pomagali pri organiziranju in izpeljavi te nadvse važne denarne nabirke.
Ker mnogi izmed naših rojakov še ne pozna ali ne ve za imena članov odbora za Slovenski zavod v Rimu, zato je prav, da se predstavimo:	Glavni zastop-
nik za “Slovenicum” v Kanadi in predsednik odbora je profe-
Plače torontskih županov
Te dni so zvišali plačo torontskemu županu za $3,500 na leto.
Tako prejema sedaj William Dennison $25,000. Načelnik torontske metropole William Allen ima $28,000. V torontski metropoli so združene sledeče občine: mesto Toronto, mesto Borough York, North York, Etobicoke, Scarboro in East York.
Od vseh občin, ki sestavljajo torontsko metropolo, je torontski župan najbolje plačan. Žu- sor Lojze Ambrožič, namestnik pan v Yorku Jack Mould preje- predsednika je France Turk, ma za svoje delo $24,000. Župan podpredsednik je Stanko Suh-
V KARNEVALSKE^! SPREVODU — V Nici na Francoski rivieri imajo vsako leto za pusta velik karneval s sprevodom. Na sliki vidimo “Kralja karnevala”, oblečenega po vzoru “Asteriksa Galca”, znanega iz francoskih zabavnih risank in slikanic.
Help Wanted — Female
Telephone Order Clerk
Working hours from 9 A.M.—
1 P.M. Neat handwriting and good telephone voice. Call Mr. James 432-1000.	—(51
MALI OGLASI
Naprodaj
Prodam 15 akrov, z novo hišo ali pa samo zemljo. Madison, O. Kličite po 5 uri. Tel. 261-0065.
(51)
V najem
Oddamo 4 sobe, zgoraj, na E. 86 Place; prostor za zajtrk, kopalnica, furnez. Dvojica ima prednost. Kličite po 5:30 uri 432-3193.	(54)
V fari sv. Križa
Dobro zidana dvodružinska hiša, 8 let stara, v prvovrstnem stanju, garaža za 2 kare. Se lahko takoj vselite.
Zidana ranch hiša Priključena garaža za 2 kare, 3 spalnice, 1V2 kopalnica, polna predeljena klet, v Euclidu blizu Chardon Rd. $31,500.
UPSON REALTY CO.
RE 1-1070	499 E. 260 St.
(55)
Blizu E. 185 St.
Lake Shore Blvd., zidana veneer hiša, 4 spalnice, skoro nov, dobro zidan bungalow, 2 polni kopalnici, sončna soba, razvedrilna soba, zidana garaža za 2 kare.
Madison, O.
Lep, 4-sobni bungalow, 2 zaprta sončna porča, 2 akra dobre zemlje. Pametna cena.
JOHN KNIFIC REALTY IV 1-9980	820 E. 185 St.
Opremljene sobe
Oddamo opremljene sobe za 2 ili 3 ženske v fari sv. Vida. Kličite 431-4135.
12,14,18,20,22 mar)
Ceausescu izvaja brez obzira upravno reformo
BUKAREŠTA, Rom. — Nicole Ceausescu izvaja temeljito svojo upravno reformo, ki gre v drugo smer kot v ostalih satelitskih državah. Drugje so rdeči režimi opustili centralizem in šli na široko decentralizacijo kot na primer v Jugoslaviji, na Češkem itd. Ceausescova reforma pa pospešuje centralizem na vseh področjih.
V januarju je likvidirala 16 širokih pokrajin in 150 malih o-krajev, na njihovo mesto pa postavila 39 okrajnih uprav, ki so vse odvisne naravnost od cen tralne vlade v Bukarešti.
Radi upravne organizacije je prišlo ob službo na tisoče srednjih in nižjih uradnikov, ki sedaj ne morejo dobiti radi svoje pomanjkljive izobrazbe nikjer kruha. Režim jih hoče zaposliti kot navadne delavce v tovarnah, tja pa nočejo iti. Tako se nabira v deželi plast brezposelnih uslužbencev, ki bi utegnila postati'
V BLAG SPOMIN
OB DESETI OBLETNICI ODKAR JE UMRL USTANOVITELJ NAŠE POTNIŠKE PISARNE
August Kollander
Preminul je dne 12. marca 1958.
V	večnem spominu bo pravični.
V	Kristusu nam sije upanje blaženega
Vstajenja, da nas, ki nas žalosti usoda smrti, tolaži obljuba prihodnje nesmrtnosti.
Večna luč naj mu sveti.
Žalujoči:
MR. & MRS. AUGUST KOLLANDER
Cleveland, O., 12. marca 1968.
\

Sir Arthur Conan Doyle:
IZGUBUENI
SVET
"T
(THE LOST WORLD)
________________________________________..j
(Oh, brat moj po peresu, Mac-dona, čemu ta nadut uvod!)
“Pravico do vstopnic so imeli,
I'lakor navadno, samo člani ter po njih povabljeni gostje, a ta označba se je izkazala tako raztegljiva, da je bila Velika dvopolna že dolgo pred o se je morala pri-roka javnost, ki je aesga povoda zame-!o naklonili prostega
Jana nabil osmo uro., čeli seja, brez za do rila. da d -
športnika in mednarodnega nogometnega tekmovalca pri rug-byju, E. D. Malonet, se mu vidi, da je bil popolnoma kos vsem neprilikam; ko se je ozrl na brano množico, je preletel njegov prijazni, pogumni obraz navadni ljubki, dobrodušni smehljaj. (No, počakaj, Mac, da te dobim
k i e n Ko h ar n o
mem!)
so je pozd
že p
h
posl
Scoble oddelka II, ki
nspektor jo imel
nesrečo, da si je zlomil nogo. Po tem nedopustnem navalu so bili natrpani poleg vhodov in stojišča celo za novinarje določeni sedeži: vsaj pet tisoč ljudi je moralo pričakovati potovalce.
lednjič poleglo vi-vljanje potovalcev, sivo zopet usedlo, ir in vojvoda Dur-oril kot predsednik se jo. T)a ne mara več kakor za ■ em k: ’ je rekel, “zadržati temu mnogoštevilnemu zborova-nju namenjenih važnih poročil. Noče prehitevati stvari, o katerih bo itak govoril profesor Sum-merlee kot zastopnik Preiskovalnega odbora, a se vertdar splošno govori, da je venčal de-! lovanje raziskovalcev izreden
Raziskovalci so zavzeli po vsto- uspeh. (Ploskanje.) Še ni menda
pu v dvorano srvoje stole spredaj na odru, kjer so že bili zbrani poleg tuzemski tudi vsi francoski pa nemški vodilni znanstveniki. Tudi Švedsko je zastopal profesor Sergius, poznani zoolog na upsalski univerzi. Navzoči so izredno prisrčno sprejeli četverico junakov današnje slavnosti: vsa dvorana se je dvignila in jih več minut glasno navdušeno pozdravljala. Kljub temu pa le ni ušlo pozornemu opazovalcu, da so se slišali med ploskanjem tudi posamezni neaočutni klici, kar je vnaprej dovolilo sklepati, da bo seja prej živahna kakor skladna. Vendar ne bi mogel nihče prerokovati njenega poznejšega izrednega poteka.
O zunanjosti četverice raziskovalcev ni treba veliko govoriti, ker so žle itak priobčili vsi dnevniki njib slike. Izredni napori, ki so jih, kakor je znano, morali prestati, so zapustili prav malo sledov. Brada profesorja Challenger j a je morda postala nekoliko bolj razmršena, Sum-merleejev oibraz bolj suh, lord John Roxton je tudi nekoliko shujšal, in vsi trije so bolj ožgani, kakor pri odhodu iz domovine, sicer pa je videti, da so vsi popolnoma zdravi. Kar se tiče našega poročevalca, znanega
CHICAGO, ILL.
minila romantična doba, in so na svetu tla, kjer lahko seže v roko pisateljeva nebrzdana domišljija znanstvenemu raziskovanju strogega učenjaka. Dodati hoče samo, preden se usede, kako ga veseli, in tudi vse navzoče, da sc se povrnili ti gentlemani čili pa zdravi s svojega težkega, nevarnega potovanja, ker bi ned-vomno pomenila vsaka nesreča z raziskovalci nepopravno izgubo za zoološko nanost. (Viharno ploskanje, udeležil se ga je, kakor je bila opazovati, tudi profesor Challenger.)
Ko je vstopil profesor Sum-merlee na stolico, je izbruhnilo ponovno izredno navdušenje, ki je tudi potem večkrat prekinilo njegov govor. Nimamo namena in extenso (podrobno) ponavljati njegov govor v tem članku, ker priobčimo dodatno podrobno poročilo o vseh doživljajih raziskovalcev, ki ga je spisal naš posebni poročevalec. Omejimo se zato sedaj na kratke splošne podatke. Profesor Summerlee je povedal, kako je prišlo do tega potovanja, izkazal popolno priznanje svojemu prijatelju, profesorju Challenger ju ter se istočasno oprostil za nejevernost, s katero so poprej bile sprejete njegove, zdaj popolnoma dokazane trditve, potem pa je stvarno poročal o poteku raziskovalca, a skrbno se je izogibal po-
I1KLP WANTED
€!L?CAGO, ILL.
SW
Z a y r e
H!

partment Store, D e s Plaines. Full time—pax-t time, days. Pull company benefits. Paid vacation, insurance, sick leave. Contact Betty Choppie.	437-9710
REGISTERED-LICENSED PRACTICAL NURSES, Orderlies, aides. Training program. Modern nursing home. Good benefits. Must have transportation.
VE 5-4201
(54)
BUSINESS OPPORTUNITY
BARBER SHOP
3 chairs. Old established good business. North side, 3 room apartment.
281-0463
(53)
• OUSEUOLD HELP CHILD CARE
My home. Afternoons, evenings. .|15 week.
678-5968
(53)
HOUSEKEEPER—COMPANION For invalid. Mature woman. Live in. Hoffman Estates.
529-4086
(52)
GENERAL HOUSEKEEPER AND COOK
Congenial with children. Live-in. Nice home—must drive. Elgin area. Call Collect, D. James, Sr.
695-6975 or 741-1118
(55)
FEMALE HELP
SECRETARIES and CLERK TYPISTS
Rapidly expanding home office requires secretaries and clerk typists with arithmetical ability capable of proceeding to supervisory level within limited period of time. Starting salary in the $80 to $120 per week range.
CALL PERSONNEL DIRECTOR
478-0600
v	PRESIDENTIAL LIFE INSURANCE CO.
^	OF AMERICA
4301 W. Touhy	(52)
datkom, ki bi javnosti vtegnili pomagati ugotoviti lego skrivnostne planote. Orisal je na kratko pot od pritoka Amazonke do vznožja skalovja:	navzoči so
napeto poslušali, kake težkoče so srečali raziskovalci pri ponovnih poizkusih, povzpeti se na vrh stene j slednjič pa je popisal, kgko se jim je to posrečilo po obupnih naporih, ki so žal zahtevali življenja dveh mešancev, njih zvestih služabnikov. (Summerlee se je hotel pri zborovanju izogniti katerimkoli vprašanjem iz občinstva in zato je poročal o zadevi na ta čudni način.)
V mislih so sledili poslušalci govorniku na planoto, in morali z njim tam ostati, ko se je zrušil edini most. Na to jim je predočil profesor grozote in lepote čudne dežele. Malokaj je omenil o oseb-nih . doživljajih, tem bolj pa je poudarjal, bogato žetev, id jo je zbrala znanost pri opazovanja čudežnega živalstva, ptic, mi vosov in rasiiinslva na planoti. Posebno je bogata na hroščih (coleoptera) in metuljih (lepi-doptera), ker se je ugotovilo tekom nemnogih tednov šest in štirideset novih vrst prvih ter štiri in devetdeset vrst drugih. Najbolj pa sd sevčda zanimale občinstvo večje živali in med njimi posebno one, katere so se smatrale za davno izumrle. Profesor jih je navedel dokaj dolgo vrsto, ni pa dvomil, da to število še naraste, čim bo natančno raziskana vsa dežela. S svojimi tovariši je opazoval, dasi večinoma oddaleč, vsaj ducat bitij, ki niso slična nobenim, znanosti do sedaj poznanim živalim. Sčasoma jih bo nedvomno mogoče natančneje popisati in opredeliti. Navedel je med drugim neko kačo, katere živordeči lev je bil en in petdeset čevljev dolg, omenil neko belo zver, menda sesalca, ki je v temi izločala jasno vidno fosforescenčno svetlobo, ter orjaško črno veščo, katere pik smatrajo Indijanci za jako strupen. Razen tega popolnoma nepoznanega živalstva je bila planota izredno bogata na sicer znanih prazgodovinskih živalih, izmed katerih segajo nekatere v zgodnjo jursko dobo. Omenil je med njimi orjaškega, pošastnega stegosavra, ki ga je samo enkrat videl g. Malone ob napajališču poleg jezera in ki je bil tudi naslikan v risanki pustolovskega Amerikanca, kateri je prvi obiskal nepoznani svet. Popisal je potem še iguandone s pterodaktili, prva čudeža, ki so ju srečali raziskovalci. Na to so poslušali z grozo navzoči o hudem mesojedcu dinosavru, ki je ponovno preganjal posamezne udeležence raziskovanja, in je najstrašnejši izmed vseh nestvorov, ki so jih srečali. Slednjič je pripovedoval profesor o divjem, orjaškem ptiču, phororachusu, in velikanskem losu, ki še živi na planoti. A najbolj je zanimalo in navdušilo množico popisovanje skrivnosti Sredinskega jezera. Človek
se je kar moral vščipniti in se'^em sPore<^ zakl jučen ter ho '^nnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm,im,niiini,niiin,i„iiiiimiiiiiiiiil|liiiiiliilimlillmmiiin!liliil|lliimiiilim!:iiliiuiiii,r
prepričati, da ne sanja, če je poslušal treznega, vedno strokovnega učenjaka, ki je suho, brezstrastno pripovedoval o grozovitih trookih ribogasčericah in velikanskih povodnih kačah, prebivalkah tega začaranega jezera. Dodatno se je še pomudil profesor pri Indijancih in čudni naselbini človeških opic, ki se lahko smatrajo za višjo razvojno stopnjo v primeri z javanskim pithecanthroposom (pokončnja-kom), in se torej bolj, kakor vse poznane oblike, približajo domišljenemu bitju — pogrešanemu členu v razvojni verigi med člo-večnikom pa človekom. Naposled je povedal profesor Summerlee ob splošni veselosti o duhovitem, a jako nevarnem zrakoplov-nem izumu profesorja Challen-gerja ter sklenil svoje, nad vse pomembno predavanje s poročilom, kako se je odboru slednjič
samo sprejet pa pozdravljen predlog zastopnika upsalske univerze, profesorja Sergiusa o čestitanju in zahvali; toda kmalu je postalo jasno, da ni seji nikakor sojen tako miren zaključek. Že prej tekom vsega večera so se slišali odklonilni medklici, zdaj pa se je dvignil v sredi dvorane dr. James Illingworth iz Edinburgha. Dr. Illingsworth je vprašal, ali ne bi bilo umestno, preden se sprejme sklep, predlagati še neki popravek.
Predsednik: “Seveda, sir, če se vam sploh zdi popravek potreben.”
Dr. Illingworth: “Svetlost, popravek je potreben.” Predsednik: “Potem pa prosim da ga takoj predlagate.” Profesor Summerlee (plane na noge): “Dovolite pripomniti, svetlost, da je ta človek moj osebni sovražnik, od kar sva
„ ,	imela v “Quarterly Journal of
posreedo, povrniti se v civilizi- Science„ spor 0 resnični naravi
rani svet.
Splošno.se je mislilo, da je s
bathybiusa.”
fDalje, prihodnjič)
MULLMLY PSGREBHI ZAVOD
.c:
g JW If P_P	w
HULLPLLY g v IM
=£===._ funeral home p j
. Hii p
Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore BIvd.
365 E. 15Gth St.	KE 1-9411
★	Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi.
★	Vera, narodnost in privatni običaji upoštevani.
★	Parkirni prostor. Zračevalni sistem.
24 urna ambulančna posluga in aparat za vdihavanje kisika.
NA IZBIRO — Vzorca mode v modni trgovini v Londonu na Angleškem. Do srede stegna ali do srede meč? To je vprašanje.
LABODJE JEZERO — Tako bi lahko imenovali tole vodno površino v Stockholmu na Švedskem. Labodi se običajno radi drže vode, ledeni mraz jih je tu pognal na kopno. Mogoče jih je tja zvabila tudi krrr.a, ki jo jim jo prijazna žena prinesla.
K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
(K. S. K. J.)
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 ra dan;
* članom posodi denar po 5% obvesti za nakup doma.
K.S.K.JT. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averiki.
Premoženje----------------------$18,300,000.00
Cllanov - 45,000 ----------Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina__________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici Izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. S. K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ....................................
NASLOV ........................................
MESTO .........................................
DRŽAVA .......................... CODE ........

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov: .....................................
Moj novi naslov: ........................
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
Za vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba
NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS!
TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE