Leto IX., it. 31.
Poftnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, 7. oktobra 1922.
V organizaciji Je mo?, kolikor moli — toliko pravtae!
t
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokra;, odbor GDSJ.)
Politika in strokovne organizacije.
Vukovarski kongres Komunistične stranke Jugoslavije je s svojimi sklepi resno ogrožal samostojen obstoj delavkah strokovnih organizacij.
Pravilnik, ki ga je ta kongres sprejel 'je vseboval celo vrsto določil, ki so spravljale strokovne organizacije v popolno odvisnost te stranke.*
Takrat so bile vse naše strokovne organizaciej resno vznemirjene nad takim početjem, ki do tedaj ni bilo nikdar v navadi. Že pred vojno ko je obstojala samo ena delavska razredna stranka (Socialni demokrati) niso strokovne organizacije dopuščale, da bi se politična stranka vmešavala v njihove notranje zadeve. Tem bolj so bili pa ti sklepi nevarni še sedaj, ker so se v povojnem času pojavile kar dve delavski stranki.
S tem smo hoteli ugotoviti, da smo bili mi listi, ki smo z največjo težavo in s težkimi žrtvami preprečili, da ni bila strokovnim organizacijam vzeta njihova neodvisnost.
Zadnje čase se pa pojavljajo ist? ljudje, ki so se bojevali z nami in nam razdirali organizacije zato, ker se niso udale političnemu pritisku — in ti ljudje so nam pričeli pridigati naj za božjo voljo ne vlačimo politike v strokovne organizacije. Ob istem času pa ko zopet skušajo razbijati naše organizacije, ter ustanavljajo svoje »neodvisne« za to, ker je baje v naših politika, pa pišejo po svojem listu »Delavskih novicah«, ki so glasilo neodvisnih »strokovnih« organizacij izključno o sami politiki.
Kdor to satansko delovanje opazuje, si bo takoj na jasnem, da so vse njihove besede o politiki le zagrinjalo, za katerem se skrivajo vse drugačni nameni. In kdor bo šel s svojimi opazovanji do kraja, bo konečno ogorčen vprašal: Kakšno plačilo dobivajo ti ljudje za razbijanje naših organizacij?!
Težak je boj s takim nasprotnikom, kii ne pove svojega programa, ki ima zakrinkan obraz. Tudi ni čudno, če zmeša tega ali onega priprostega delavca, ki si v svoji priprostosti niti domisliti ne more takega satanstva.
Če bi naši nasprotniki prišli pa bi povedali jasno kaj hočejo, bi ne bilo treba nič druzega kakor primerjati njihov program k našemu, treba bi bilo le utemeljiti, da je njih načrt slab, če mislijo, da čim slabše se bo delavstvu godilo tem .prej bo revolucija. Treba bi ne bilo druzega kakor s par zgodovinskimi dokazi podpreti naš izrek: kolikor boljše — tem
Izhaja vsako soboto.
Uredništvo in uprava:
Ljubljana, Selenburgova nlica štev. 6/IL
Stane posamezna št. 50 p, mesečno 2 Din, celoletno 24 Din. — Za elane izvod po 40 p.
Oglasi: prostor 1X55 mm 1 Din.
Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije.
Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste.
*	Če bo treba, bomo dotične točke tega pravilnika ponatisniti.
boljše pa bi bila vsa polemika z njimi končana.
Tako smo pa prisiljeni vedno znova odkrivata laži, ki si jih sproti zmišljujejo, povrh moramo pa pojasnjevati ne samo naš, temveč tudi še njihov program. Mi smo že mnogokrat povedali, da ne dovoljujemo nobeni politični stranki, da bi se vmešavala v naše notranje razmere. Ugotoviti pa moramo, da se tudi nobena razun komunistične ni vmešavala, zlasti ne socialistična stranka, čeprav je najmanj 80 odstotkov naših članov socialističnega prepričanja.
Naše organizacije so strokovne in bodo vršile vedno le svoje strokovne naloge. Nikomur pri nas ne pride niti na misel, da bi naše organizacije pri volitvah v občino ali parlament sestavile svoje volilne liste. Le v one korporacije, ki spadajo v njihov direkten delokrog, kakor delavska zbornica, bolniška blagajna itd. le tam bodo nastopile s svojo listo.
Pri drugih volitvah, ld spadajo v področje političnih organizacij bodo pa naše organizacije kvečjemu podpirale listo one stranke, ki nam je po programu najbližja.
Samo en zgled bo zadostoval, da bodo naši člani razumeli kako to mislimo.
Če' vzamemo vprašanje draginje ali stanovanjske bede je jasno, da to vprašanje zadeva v prvi vrsti politične organizacije, a trpe pa pod temi zli člani strokovnih organizacij ravno tako kot oni iz političnih organizacij.
Če pridejo volitve bo treba našim članom povedati, kdo je zakrivil to draginjo. In, če bomo povedali, koga naj v bodoče ne volijo, bo treba seveda tudi napraviti korak naprej in povedati kdo je boljši in koga naj volijo.
Za primer naj navedemo tole: Meseca februarja so zborovali zastopniki vseh ljubljanskih strokovnih organizacij (22 po številu). Vsi ti zastopniki so tožili,
o	neznosnem pomanjkanju stanovanj. Konečno so nastopili zastopniki naše Strokovne komisije, kako naj se stanovanjska mizerija odpravi.
Predlog je šel za tem, da se obdavči vsa luksuzna stanovanja. Kdor ima večje stanovanje naj plača davek in sicer čim več sob ima pri enakem številu družinskih članov, tem več naj plača. Tako na primer pri tričlanski družini bi za 1 sobo ne plačal ničesar pri dveh sobah (in isti družini) bi plačal 5 din. mesečno, pri treh sobah 20 din., pri 4 sobah 50 din. mesečno itd. Računali smo, da pridemo na ta način najlažje do stanovanj. Kajti kdor bo imel mnogo sob bo moral mnogo
plačati in bi se s tem denarjem lahko gradile nove lidše, če mu pa ni mogoče plačati, naj pa vsame še koga' k sebi ,vj stanovanje.
Vsi pametni ljudje so ta predlog odobravali in tudi vse strokovne organi-« zacije so ga sprejele.
Ko smo pa ta predlog poslali bivši koaliciji! v ljubljanskem občinskem svetu so se pa gospodje mestni očetje smejali, in ga niso stavili niti na dnevni red ob-> črnske seje.
Mislimo, da ne bo nihče vprašal, kaj imajo strokovne organizacije storiti, če bi pri novih volitvah kandidirale zopet iste osebe, ki so tako sramotno vrgle ta predlog strokovnih organizaoij v koš.
Mislimo, da se bo vsak zavedal, da je dolžnost vsake poštene strokovne organizacije, 'da ob taki priliki pove naj njeni člani takih ljudi ne volijo.
Naše strokovne organizacije bodo podpirale ono politično stranko, ki bo podpirala njih.. Strankarske politike pa ne bodo delale, po nalogu njiti od ene niti od druge stranke, temveč bodo delale svojo politiko.
Kdor bo pa skušal našim organizacijam škodovati, naj pa pričakuje naj-brezobzirnejšega boja.
V	lice nam nihče ne bo pljuval!
Nepričakovani udarci.
Že večkrat smo poročali, kako resno grozi beda uničiti vse delavsko časopisje. Naž .»Delavec« se mora stalno boriti z največjimi težavami in že na zadnji plenarni seji Strokovne komisije je uprava poročala, da bo treba naročnino zvišati najmanj na 50 par za izvod.
Kakor smo pa računali z težkočarm, vendar se nismo nadejali, da bodo tako hitro prišle in povrh še tako velike.
Ker smo naklado onim organizacijam,' ki lista niso plačale, morali zmanjšati, so je že s tem sam podražil, kajti čim manj se lista tiska, tem več stane posamezen izvod.
Nenadoma se je Pa 25. septembra pch dražila še pošta, in sicer za celih 100 adk stotkov.
Na ta način se je list že v sami tiskar-* ni podražil, da stane že tam 7 par več, kot dobimo mi zanj. če seštejemo še dru-i ge izdatke, ki jih list ima in katerim sef ne more zogniti, potem bomo morali z vi-. Sati ceno izvodu najmanj od 40 na 60 par. Veliko vprašanje pa je. koliko časa bomo mogli na tej višini vzdržati, kajti pomisliti ie treba, da stane že skoro vsak me«* ščanski listi ki ima polno inseratov in bog; ve kake podpore pa stanejo že skoro vsi'
1	dinar.
' »Delavec« h imet ‘do secfaj samo en upoštevanja vreden inserat. in sicer od Komsumnega društva.
Ta inserat. za katerega smo spreje-jtttali okoli 300 dinarjev, je pa Konsumno društvo, ne vemo iz kakšnih razlogov odpovedalo, tako. da bomo sedaj tudi ob ta dohodek.
Toliko udarcev na enkrat je list zadelo. da bomo morali vsi napeti vse sile, da vzdržimo to naše skoro edino orožje. y rokah.
Strokovna komisija bo v najkrajšem času sklenila povišanje, in sicer tudi že
Delavski
, ’■ Ze v zadnjem članku, ki je bil objavljen v »Delavcu« dne 30. septembra, je bilo naštetih več nalog, ki jih po zakonu sme. v interesu delavstva pa mora vršiti delavski zaupnik.
Sodrugi. če ste preči tali zadnji zadevni članek, ste li razmišljali, razpravljali o tem. kako se boste teh zakonitih pravic .posluževali, kako boste te posle vršili?
Znova vas opozarjamo: industrijci in idbrtniki odkanjajo zakon o zaščiti delavcev. Industrijci. obrtniki so povedali na enketi o delovnem času na vsa usta. da je izjavil zastopnik ministerstva za trgovino in industrijo, da je bil zakon o zaščiti delavcev v zakonodajni odbor »prošverco-van« in da je protizakonit. S tem so povedali. da bodo imeli dovelj razlogov, da bodo zakon o zaščiti delavcev vrgli, da bo vlada in njen parlament zakon o zaščiti delavcev razveljavila. Z razveljav-jljenjem zakona o zaščiti delavcev pa bi jpadel tudi delavski zaupnik.
In, če se to zgodi, se bodo vrnili zo-jpet časi, ko se bo podjetnik premišljal, če |in kedai naj posluša delavčeve tožbe in Izahteve.
Delavski zaupniki bodo morali s strokovnimi organizacijami braniti zakon o ;zaščiti delavcev pred napadi industrije, obrti. kapitalizma.
Toda branili bodo z zavestjo, prepričanjem in srcem le takrat, če bodo vedeli, kaj zakon nudi.
V	zadnjem članku smo našteli le del nalog, ki naj jih vrši delavski zaupnik. Danes si oglejmo, kaj nalaga delavskemu zaupniku zakon še poleg naštetih nalog.
Po zakonu o zaščiti delavcev naj: 6. posredujejo delavski zaupniki pri določanju akordnih tarif povprečnih in minimalnih zaslužkov, kolikor niso regulirani s kolektivnimi pogodbami, ob sodelovanju delavskih profesionalnih organizacij in delodajalcev, istotako posredujejo pri deljenju akordnega dela in
7. streme za tem da se strogo uporabljajo vse odredbe, ki jih predpisujejo zakonodajna in administrativna oblastva za zaščito delavcev glede delovnega časa, zdravja, življenja in socialnega zavarovanja, kakor tudi za tem. da obveščajo in podpirajo pristojna nadzorstvena oblastva v vseh vprašanjih, ki se tičejo uporabljanja veljavnega zakonodajstva o zaščiti delavcev.
Kdor je sodeloval v mezdnih gibanjih,
; sodeloval v mezdnih sporih, je moral in 'mogel spoznati eno: da ie bil delavec vsekdar pri akordnem delu najbolj tepen. Dasi organizirano delavstvo akordno de-:lo kot prekomerno izkoriščanje delavne sile odklanja, Vendar so danes mnoga podjetja, ki delajo v akordnem delu in v [vatah teh podjetjih, obratih vidimo eno
za današnjo številko. Icajtl lisi rte sme delati dolgov, ki bi jih ne mogel plačati. Zato. opozarjamo vse sodruge zaupnike in vse organizacije, naj ukrenejo vse potrebno, da se bo list vsaj na 60 par podražil.
Upamo, da se bodo vsi zavedali važnosti tega orožja in da bodo storili vse ne samo, da ga obdržimo, temveč da ga še spopolnimo.
Na delo sodrugi!
Uprava-
zaupniki.
najžalostnejših slik:	akordne	postavke
postavljajo in določajo podjetniki tako nizko da delavec, ki dela v akordu, redko zasluži več, kot če b> delal urno mezdo. Če pa se posreči delavcu, da s podvojeno, trenotno nadčloveško silo zasluži prilično v akordnem delu par kron več, je gotovo, da bo podjetnik prihodnji teden te akordne postavke znižal, zmanjšal in — delavec bo moral garati kot črna živina, da bo zaslužil v akordnem delu svojo urno mezdo. Zakaj vse to? Ker je le malo obratov, v katerih bi podjetnik predhodno določil akordno postavko in sicer določil sporazumno z delavci odnosno zaupniki. Niso redki slučaji, da reče sodrug: danes še ne vem koliko bom za izvršitev tega in tega dela zaslužil, ker pisarna (podjetje) še ni izračunila tarifa. Mesto, da bi podjetje vzelo za podlago določitvi akordne postavke povprečno storitev delavčevo, počaka podjetnik, koliko bo storil delavec ob najhujšem naporu, potem pa računa: v urni mezdi' bi zaslužil toliko no, v akordu pa naj zasluži 5% več. Na ta način je delavca dvakrat oškodoval, sam pa spravi dvojni dobiček. — Zato bo delavskih zaupnikov važna naloga, da bodo sodelovali pri določanju akordnih postavk, upoštevaje vsekdar povprečno storitev v dotične stroke v urni mezdi. Kolikor pa bo delavec storil v akordu več. toliko naj dobi tudi plačano, in to brez vseh odtegljajev. Seveda moraj odelavski zaupniki stremeti povsod za tem. da se akordno delo opusti. Naše delavstvo dela toliko, da si življenje pošteno prisluži in sicer dokaj boljše življenje, kot je živi danes!
Pri akordnih postavkah prav tako nevarna stvar na ie vrsta dela. ki ga vrši delavec v obratu. Vsi vemo. da daje obra-tovodja mnogokrat najraje krumirjem, stavkokazom najlažje stvari v akordno Izvršitev dočim pa mora delati organizirani delavec težja akordna dela. Delavski zaupniki so ooklicani. da pazijo na to. da bodo vsi delavci v obratu enako deležni vsaj prilično enakega zaslužka pri akordnem delu. Le pomislite, sodrugi. če se to v vaših obratih ne dogaja!
Delavski zaupniki naj streme za tem, da se strogo uporabljajo vse odredbe In strogo izpolnjuje v obratu zakon. Sodrugi. danes je vse polno slučajev, ko goljufa podjenik zavestno in prevdarno delavca tudi v tistih stvareh, ki jih določa zakon. Goljufa pa ga zato. ker delavec često niti ne ve. kai mu zakon dovoljuje in kaj zakon podjetniku nalaga. Baš sedaj je položaj sila resen: Izšel je zakon o zaščiti delavcev, zakon o zavarovanju delavcev zakon o inšpekciji dela. — Sedaj mora delavstvo nemudoma proučiti vse usodnosti zakonov, ker le potem se bo lahko teh ugodnosti posluževalo in poslu-žilo, če bo za te ugodnosti vedelo. Povej-.
'te konico jfe obratov v Kaferffi so Že ustanovljena dečja zavetišča! Na prste jih lahko seštejemo še danes, dasi je zakon o zaščiti delavcev že skoro 4 mesece razglašen in veljaven. In, predvsem zaupnikov naloga bo. da bodo vse te zakone proučili, potem pa skrbeli, da se bodo točno in brezpogojno izvrševali. Na krožniku ne bo prinesel podjetnik ničesar. Preje pa se bo zgodilo to da bo vzel še to. kar delavstvo, že ima. Novi zakon o zavarovanju delavcev določa nove. dajatve, odreja nove Drisoevke in ponovno slučajev je da podjetniki nepravilno in protizakonito odtegujejo bolniške, nezgodne prispevke. Delavski zaupniki bodo morali posvetiti temu pažnjo in videli boste, kako hitro bodo poznali podjetniki vse zakone. — V prihodnjih številkah »Delavca« bomo še in še govorili o nalogah delavskih zaupnikov. Bomo dali tudi navodila, kako bodo najlažje vršili svoje posle. Potom organizacij pa bomo skrbeli, da bo dobil' delavski zaupnik lahko vsak čas vsa pojasnila in navodila, ki jih bo potreboval. Toda: kdor bo držal danes roke križem, kvečem še zabavljal bo sokriv slabemu položaju delavčevemu in sokriv, če ga bo podjetnik delodajalec goljufal in pehariL
Strokovno gibanfe.
KOVINARSKA STROKA.
Brošura »O zdravstvenih nalogah socialnega zavarovanja«, Ker nekatere podružnice še niso odračunale za poslane jim navedene brošure, se tem potom poživljajo da store to s prvim mesečnim obračunom, da bo mogoče iste plačati pri bolniški blagajni. (Glej »Delavec« Št. 16 z dne 24. junija.)
Stavka kovinarjev v Štorah končana. Stavka katero so započeli kovinarji v Štorah dne 13. septembra je vkljub vsem poskusom od ravnatelja, da jo razbije, končana z zmago delavstva. Ravnatelj je po svojih agentih najprej zagrozil da je vsak. kdor ne pride do 18. septembra na delo odpuščen. Ob enem je delavcem v oddelkih, kjer ni bilo stavke, povišal plače za 15—20%. Ko to ni nič pomagalo je pričel vabiti posameznike, nai se zglase pri njemu, da se dogovori o mezdi, katero je nekaterim pripravljen zvišati. Nekaj nezavednežev se je temu odzvalo* (deloma pod pritiskom žena) s katerimi pa o kolektivnem povišanju plač ni hotel razpravljati, ter zahteval, da vsak. kdor hoče na delo, pride posamezno nro_siti za zopetni sprejem. Končno je razposlal ženam onih ki so odpotovali dopise, v katerih ie naznanil, v koliko mu ie kot po-<^rw*niku nrioravlien zvišati mezdo. Ko tudi to ni nič izdalo, ter so hoteli še zadnji profesionisti odpotovati, je podpisal kolektivno pogodbo s katero se zvišajo temeljne mezde vsem stavkuločim za 30% in izplača 500 K nabavnega prispevka. S tem so dosegli stavkujoči lep uspeh in obenem pridobili tudi nestavkujočim 15—20% zvišanje mezde.
Kamnik. Nezavedneži in nahujskani elementi raznašajo vest. da se je centr. tajnik s. Golmajer in ss. zaupniki, ki so pri zadnji mezdni razpravi zastopali delavstvo tovarne »Titan« se pustili od podjetnika podkupiti. Opozarjamo vse naše člane, da take obrekovalce prijavijo tako! svojim zaupnikom,, ki bodo to javili centrali katera bo proti vsakemu takemu obrekovalcu sodnijsko postopala. Najpod-lejši obrekovalec je pa bil neki ključavničar Anton Schrumpf, ki je pa potem, ko
so fca zaupnik? opozorili, da naj svoje of>-rekovanje dokaže popihal. NRadi tega prosimo vse naše podružnice, da njegovo sedanje bivališče takoj javijo centr. tajništvu kovinarjev, ki ga bo pozvalo, da svojo lažnjivo trditev dokaže. Baje se nahaja sedai v Mariboru.
KOVINARJI POZORI
Zadnje čase se dogaja, da podjetniki pošiljajo prošnje na ministrstvo, v katerih prosijo za priselitev inozemskih delavcev specialistov, seveda z motivacijo, da istih v naši državi ni. Res je, da je pri nas pomanjkanje boljših profesionistov in nimamo nič proti temu. ako dobi pri nas ■tudi inozemski delavec kruh. Podjetniki vabijo inozemske delavce le za to, da bi si s tem ustvarili rezervni kader orofesio-nistov. s katerimi hočejo izvesti operacijo “na že itak nizke mezde. Z naše strani mo-.ramo seveda gledati na to. da to nakano podjetnikov preprečimo s tem, da bomo imeli točen pregled čez delovni trg. To nam bo mogoče le tedaj če bomo naše podjetnike navadili na to, da se bo posredovanje vršilo le potom naše organizacije. Radi tega opozarjamo vse sodruge, ki iščejo službe, ali pa žele premeniti mesto. da se obrnejo na podpisano tajništvo.
Centralno tajništvo.
OBLAČILNA STROKA.
V	Ljubljani in Celju se nahajajo krojaški pomočniki v mezdnem boju. Zahteve ki so se stavile gg. delodajalcem niso pretirane, ker hočemo s tem samo izenačiti tarifo s plačilnimi razmerami kroj. pomoč, v Mariboru, kjer niso obleke čisto nič dražje kot v Ljubljani in Celju. Upamo da bodo gg. delodajalci vendar uvideli mizerno stanie svojega delavstva, ter mu privoščili (saj ne od svojih ust) ta košček kruha, ki bi mu ga morali po vsej pravici že .zdavnaj pripoznati. Opozarjamo vse pomočnike, da ne sprejemajo dela v Ljubljani in Celju dokler se zadeva ne reši, kar bomo pravočasno poročali.
Centralni odbor.
25 letnica delovanja organizacije kroiiašk h pomočnikov v Mariboru slavi delavstvo te stroke v nedeljo dne 8. t m. ob 3. uri pop. v dvorani Ljudskega doma. Po govorih predstavnikov raznih organizacij. bo israla tudi godba in delavski pevski zbor »Frohsim« bo zapel par proletarskih pesmi. Vabimo vse razredno zavedne organizacije, da se tega slavja udeleže. K temu slavju in neumornemu 25 letnemu delovanju se v enih prihodnjih številk »Delavca« povrnemo.
*
Centralni odbor osr. društva oblačilne stroke ie na svoji seji sprejel sklep podružnice Maribor, da se dosedanji član Ploj Franc zaradi pregreška discipline in tarife izključi iz organizacije. — Tajnik.
.
Krojaški pomočniki naj ne potujejo v Sarajevo ker se vrši tam boj za izboljšanje gmotnih razmer.
Celje. Občni zbor tukajšje podružn. Osred. njega društva oblačilnih delavcev, kateri se je vršil dne 24. t. m. je uspel jako dobro. Za pred-sednlka Je bil Izvoljen sodr. France Špesa, blagajnik sodr. Horvat, preglednika ss. Wernlk ln Kaiserberger.
KEMIČNA STROKA.
Vodstvo Osrednjega društva kemičnih delavcev opozarja vse svoje podružnice zlasti blagajničarje nai takoj odpošljejo zaostale obračune, ker brez teh centrali ni mogoče zgotoviti letnega bla-
gajniškega' žaSfuSS. Spfoi! naj oŠSkB podružnic skrbe, da bodo obračuni za vsak mesec točno odposlani.
Oni člani, ki bodo zaostali s svojimi prispevki preko časa, Id je določen v pravilniku. bodo brez nadaljnega črtani iz organizacije.
Glede korespondence je pa treba pripomniti, da se je poštnina za celih 100 odstotkov podražila in je potrebna da podružnice na dopise centrale točno odgovarjajo. da ne bo treba prosjačenja za odgovor. Štedimo!
Članstvu ln vsem zaupnikom kov. podružnice na Jesenicah! K predstoječi mezdni borbi kovinarjev na Savi. Javorniku in Dobravi, ie skupina organizacijskih in obratnih zaupnikov — zbranih na zaupniškem sestanku dne 27. sept. 11. — razmotrivajoč položaj kov. delavstva pri Kranj. ind. družbi — izjavila da odklanjajo vsako odgovornost zlih posledic, katere zamorejo nastati vsled brezbrižnosti članstva kov. org. podruž. Jesenice. Članstvo poživljamo, da stoj! na straži, da se odzove vselej in vsakokrat, kadar ga kliče organizacija na zborovania ali kamorkoli, ter da sodeluje pri vseh akcijah s pozitivnim delom v organizaciji. —« Kdor čaka dremajoč v senci — dobi plačilo lenuha. Zatorej vsi na delo — ker od nas vseh je odvisen ugoden uspeh.
26. mednarodni rudarski
kongres.
(Poročilo je vsled premajhnega prostora zakasnelo .)
V času, ko se zabeležavajo črni dnevi V, zgodovino nemške republike, se je sestal v Frankfurtu na Meni, 26. mednarodni rudarski kongres, da prouči in obravnava vprašanje glede socialnega in kulturnega razvoja rudarjev celega sveta.
Kongresa, se je udeležilo 10 držav, Nemčija z 32 delegati, ki sp zastopali 460.000 organiziranih rudarjev, Nemška Avstrija potom 1 delegata — 30.000 rudarjev, Francija 9 delegatov z
100.000 rudarjev, 12 delegatov je zastopalo
98.000 belgijskih rudarjev, iz Anglije je bilo 38 pooblaščencev, kateri so zastopali 800.000 organiziranih rudarjev, Amerika z 2 delegati — 500.000 rudarjev. Luksenburška 2 delegata — z 2400 rudarji, Madžarska 2 delegata — 17.000 org. rudarjev, Cehoslovaška je bila zastopana potom 17 delegatov, ki ima 116.000 organiziranih rudarjev, Jugoslavijo je zastopal tajnik »Unije slov. rudarjev« — 2900 organiziranih rudarjev. Skupno je bilo 118 delegatov, ki so zastopali skupno
2.128.000 organiziranih rudarjev.
Na predvečer kongresa, dne -6. avgusta so sijajno sprejemali delegate in goste z celega sveta. Sodrug Miesbach, je v imenu 112.000 organiziranih delavcev mesta Frankfurt prav prisrčno pozdravil došle delegate in goste. Njemu je sledil pozdrav uprave mesta Frankfurt. Nemška državna vlada je kongres pozdravila potom sodruga Ostrratha, ki je obenem zastopal ministrstvo dela in ministrstvo državnega gospodarstva, sledilo je še celo vrsto pozdravnih govorov raznih delegatov iz tujih držav.
Kongres Je otvoril dne 7. avgusta predsednik angleške zveze rudarjev, ter v svojem govoru, spominja! navzoče, na rudarsko intematio-nalo ter njen kongres, ki se je vršil leta 1920. v Oenevi. Sledila Je volitev tajnika mednarodne zveze rudarjev, katerega mesto je zasedel sodr. Franc Hodges, ki je tudi tajnik rudarske organizacije v Angliji.
Ruski rudarji, so se na kongres obrnili s prošnjo, da bi jih sprejel v mednarodno zvezo, ter dovoli prisostvovanje na kongresu.	Prošnll
pa vsled strogega pravilnika, ki ga ima	medna-
rodna zveza rudarjev kongres ni ugodil. Kongres je odločil, da jih sprejme v zvezo, ako priznajo pravilnik, ter če se mu bodo pokoravali, kakor vse druge včlanjene organizacije.	Ako to
izpolnijo, so jim tudi vrata na kongres	odprta.
Odgovora, od strani ruskih rudarjev kongres ni sprejel, kar Je znak, da se nemarajo zediniti
Nato se je pričela razprava 1. točke dnevnega reda:	Mednarodno lzednačenje delovnih
pogojev, Referiral je o tej točki sodrug fctodges.
TfeSata Je fifra SVaffihFfe	Sprejo?	Je	Ijjfi
sledeči predlog:
»Predsednik mednarodne rudarske zvezei se pooblašča, da izdela enotni načrt, katerega, cilji in zahteve bodo lahko izvedljive v rudarskih podjetjili vseh držav, kod temeljna podlaga naj se po možnosti poslužuje sklepov, ki bodo sprejeti v teku zborovanja mednarodnega rudarskega kongresa. Mednarodni rudarski zvezi, priključene centralne organizacije se poživljajo, da v svojih državah, v svrho uresničenja teh ciljev) i in zahtev narede prve potrebne korake na potiski bi vodila k izenačenju mednarodnih rudarskih delovnih pogojev.
Posamezne države se zavezujejo, da bodOjs po možnosti podpirale tudi rudarje vseh drugih držav, pri dosegi teh ciljev in zahtev.«
Proti tej resoluciji, so glasovali delegati: Francije, ki so proti temu, da se važna vprašanja prepuste posameznim državam samim, njihova zahteva je bila, stvar takoj od začetka urediti mednarodna Drugi nasprotniki so zastopali zo-j pet mnenje, da je mednarodno izednačenje rudarskih delovnih pogojev le tedaj izvedljivo, akaj so v posameznih državah napravljeni tozadevni predpogoji, pri čemer bi izdelavanje predsednikovega načrta zaenkrat odpadlo, pač pa bi vsakaF država zase uredila potrebni načrt. Vse to, ka-j kor v sprejeti resouciji razvidno, se Je poteuti po možnosti spojilo v eno.
Druga točka dnevnega reda je bila rudarskfj “O^stL Referat o tej stvari je imel sodrug Lom3
Tozadevno je bila sprejeta sledeča resolo-1 oja:	7
,	»P0« 7. do 12. avgusta v Frankfurtu zbortH
loči 26. mednarodni rudarski kongres, potrjujefi resolucije, prejšnjih kongresov, ki se tičejo vpra-l šanja rudarskih dopustov.
Z ozirom nato, da se Je vprašanje Že obJ ravnavalo na mednarodnem kongresu pred ra ji ,,s? Pfincipielno izrekel za vsakoletni1 delavski dopust, in ker se je to vprašanje obravnavalo ta preizkušalo ob vseh prilikah nadalje« ker je dovoljenje vsakoletnega 14dnevnega pla* čanega dopusta le naravna izpopolnitev zako-
naslednje-6116*3 delavnega *»• ^javlja ko^r^
1. Vsaka nacionalna državna sekcija (orgaki Mzacija) ima do prihodnega kongresa izdelati zal svojo državo načrt, kateri bo vseboval način, i katerim bi se praktično organizirala uvedba le5 nega plačanega dopusta.
i Zveze nal skušajo to zahtevo, bodisi za-* konitim potom, aJJ sporazumno z podjetniki nve-j
teadfvS	P°r°&a	"f
,	s0	zahtevali	francoski	delegatft
da se stvar, mednarodno rešL Resnica je, da ima? samo Nemška Avstrija in Cehoslovaška tozadev-i ni zakon, ki predpisuje delovne dopuste, zraven) tega ima pa tudi Nemčija glede dopustov urejeno sporazumno z podjetniki, še madžarski n3 darji so si tozadevno uredili nekaj, vkljub temo, da vlada tam največje nasilstvo nad delavskim/ razredom.
Sodr. Zwelner (Nem. Avstrija) Je bil prW moran, da kongresu stvar nekoliko bolj natanko! pojasni ter je koncem izjavil da naj vsaka drn žavna organizacija rudarjev, skuša stvar gledat dopustov urediti zakonitim potom. Nemško-AvJ strijski proletariat mora glede tega, ker ima saJ mo Nemška Avstrija ta Ceholovaška tozadevni) zakon, voditi veliki obrambni boj, kateri bo tra^ jal gotovo tako dolgo, dokler $e dopusti j vseta državah zakonito ne urede.
,	^ Izvajanjem sodr. Zweinerja so se Franco^
zi strinjali ter konečno tudi oni glasovali, za rov solucija	y
(Dalje prihodnjič).
V službi kapitalizma.
Takoj ko je bfl razsrlašen zakon o ščit! delavstva so pričele naše strokot organizacije borbo, da se uveljavijo piši tes:a zakona.
A komaj so napravile Par korakov vjj te« smeri že so naletele na organlzJiarf odpor podjetnikov.
S	kako trdovratnostjo se fcfpltaflsi branijo priznati določbe tesra zakona nami najjasnejše kaže slučaj v Pollakovi tovarv* ni v Ljubljani, ki ne dovoli izvesti volltevH zaupnikov če prav je to v zakona zanka-* zana
Pa to je še razum ji vo, da kapftalls branijo svoje interese, nerazumljivo je to. da OmJjudstvo ari toodooat -to;
maga. Ravno tfri Pollaku, Kjer se nahaja
naša usnjarska organizacija v najtežjem boju za izvedbo tega zakona se je pokazalo. kakšne zaveznike ima kapitalizem v boju proti nam.
V	tej tovarni je organiziranih tudi nekaj krščanskih socialcev. Mimogrede bodi omenjeno, da je tudi gosp. Pollak krščanski »socialec«. In ti krš. socialci mesto. da bi pomagali naši organizaciji v boju za pravice, ki so že uzakonjene, nam pa streljajo v hrbet. V najhujšem trenot-ku, ko .stoje delavci naše organizacije skoro pred stavko, da izvojuje vsaj nekaj pravic in ravno v tem težkem času so izdali krščanski socialci okrožnico pa ne proti kapitalistom, temveč proti lastnim tovarišem, ki so organizirani v naši oorganizaciji.
Ta okrožnica katero priobčujemo popolnoma neizpremenjeno — popravili smo nekoliko le slabo slovenščino, kaže vso zahrbtnost teh krščanskih ljudi.
Glasi se:
Oklroižn ica namenjena samo članom Jugoslovanske Strokovne zveze, skupina tovarniškega delavstva tvrdke Indus (Pollak) v Ljub-. Jjani.
SociaJdemokratična stranka* vrši po tovarni agitacijo, da bode ona zastopala interese tudi onih delavcev ki ne spadajo v usnjarski oddelek. S tem hoče pridobiti člane Jug. strok, zveze, da glasujejo za blagor njihovih delavskih zaupnikov in potegniti tudi ono delavstvo izven usnjar-ne za nos.
Zato jim izreka Jugosl. strokovna zveza, skupina tovarniških delavcev nezaupnico. ter se nikakor ne da ujeti na limanice onim, ki s svojimi lažnjivimi besedami in laskavim jezikom prigovarjajo, a za ostale oddelke še nikdar niso in ne bodo ničesar štoriji. Jugosl. strokovna zveza, skupina tovarne »Indus« pa je že parkrat v tem letu z uspehom posredovala pri ravnateljstvu tovarne in je dosegla kar je bilo mogoče, o čemur se lahko vsak. če je bil član naše organizacije ali ne, sam prepriča, ako ni hinavec in lažnivec. med tem ko »demokrati« niso niti
6	prstom ganili in tudi ne odprli ust, kar tudi v bodoče ne bodo.
Naša organizacija, k! temelji na načelih katoliške ideje, ne sme nikakor z njimi. Zelo se motijo ako mslijo da nas bodo- s tem upognili, ali pa celo utopili, kakor so že večkrat , sami sebe.
Dolžnost in ponos vsakega našega člana ?e. "da nasprotnemu agitatorju odkrito pove pod nos. naj šmira določene ura stroje v tovarni pa bo boljše, kakor ipa da namenoma šmira naše člane.
Okrožnica kaže način boja, katerega ge naši nasprotniki poslužujejo. Ne kaže pa samo njihove zahrbtnosti, temveč, razgalja tudi vso duševno revščino tega telesno in duševno zasužnjenega proletariata,
Ta okrožnica je krik' po izobrazbi! Naši zaupniki nai smatrajo za svojo dolžnost. rešiti tudi te reveže iz verig mračnjaštva. r—------ —*—
*	Kakor je iz te okrožnice razvidno klerikalci sploh ne znajo ločiti politične stranke od strokovne organizacije. Pod imenom Socialnodemokratska stranka mislijo »Osrednje društvo usnjarjev«. Potem pač ni čudno, če kriče venomer nad nami: Ven s politiko iz strokovnih organizacij.
Tedenski pregled.
Ljubljana, 3. oktobra 1922.
Homatije v Mali Aziji in na skrajnem koncu jugovzhodne Evrope so povzročile v Ameriki še večjo nezaupnost napram evropskim državam. Amerika je zaprla svoje blagajne in se udeležuje dela za vzpostavitev Evrope le še potem zveze narodov, kar pa je le postranskega pomena, ker se gospodarstvo ne rešuje s frazam mi in toplimi besedami sanjačev, temveč s smot* renim naporom poštenih realistov, ki dokazujejo prav s tem, da so tudi idealisti.
Spor na Bližnjem vzhodu je vzbudil na Angleškem prav resne skrbi in mogotci so jeli rožljati s sabljo; ker pa rabijo svoje vojaštvo doma, da krote z njim nepokorne Irce in neza* dovoljne delavce, so hoteli pognati v ogenj vo* jaštvo iz kolonij. Zadeli so na odločen odpor, tako da ni misliti, da bi se kolonialno vojaštvo še dalo izkoriščati za pustolovščine svojih zasuž* njevalcev.
Treznejša politika Japonske na Daljnem vzhodu je dovedla do tega, da japonske čete iz* praznjujejo zadnja ozemlja severne Mandžurije. Ko se to zgodi, bo udušena zelo nevarna iskra, ki je pretila vneti silen požar med obema sosed* njima državama in morda povzročiti svetoven vihar.
Ko se je Rusija tako otresla omenjene skrbi, je usmerila svojo zunanjo politiko na ustanovi* tev takozvane »Vzhodne velike antante«, ki bi obsegala poleg Rusije še Kavkaško republiko, Turčijo, Perzijo, Buharo in Afganistan. Vsekam kor je ta veliki načrt nastal pod vidikom soda lovanja s Turčijo.
*
V	Ženevi je bilo dne 30. septembra zaklju* čeno tretje zasedanje zveze narodov. Kakor o prejšnjih dveh moremo trditi tudi o tem, da je uspelo le, kar se tiče formalnosti in malenkosti. Govorilo se je silno mnogo o pomoči za AvstrU jo, a ostalo je pri besedah. Nadalje je zveza nas rodov uredila vprašanje beguncev. Značilno za avtoriteto zveze narodov pa je, da je ravno v trenotku, ko se vrše njene plenarne seje, izbruh nil požar na Bližnjem vzhodu in da se prepira* joče države ukrepom zveze narodov le smejejo.
Zveza narodov je nadalje sklenila, da izpo* polni svoj odbor po nestalnih zastopnikih. Kot zastopnika male antante so imenovali dr. Be* neša, nato pa dr. Ninčiča. Pri volitvi pa je mala antanta pogorela. V odbor so bili izvoljeni po* leg dosedanjih članov zastopniki Belgije, Brati* lije, Kitajske, Španije, Švedske in Uruguaya.
Spor na Bližnjem vzhodu neprestano menja svoje oblike. Dočim se je včeraj govorilo, da Turki zasedajo nevtralno cono in osvajajo nove postojanke, kaže stvar danes pomirljivejše lice. Vesti, ki prihajajo iz Carigrada, vedo povedati, da so Turki jeli izpraznjevali nevtralno cono, vsled česar so postali londonski in pariški poli* tični krogi bolj optimistični pri presojevanju po* Mičnega stanja. Angleški vrhovni poveljnik ge* neral Harrington je odgovoril Kemal paši, da ga veseli stremljenje po miru in da tudi sam iskre* no želi, naj se sovražnosti ustavijo. Antantni generali so se dogovorili z zastopniki Kemal paše, da prirede konferenco v Mudaniji. Pred to konferenco pa nameravajo antantni zastopniki prirediti predkonferenco, na kateri bi se posve* tovali o skupnem nastopu in o nadaljni taktiki. Tu se je pojavil zopet političen kaveljček. — Francija je ljubosumna na Anglijo in zahteva, da se po umiku Turkov od Dardanel odstranijo tudi angleške čete. Sicer pa se še ne ve, ali od* nehajo Turki s svojimi zahtevami po posesti Tracije in Carigrada.
Nezadovoljnost z obstoječim vladnim reži* mom in z nezmožnim kraljem na Grškem, ki je tlela pritajeno že dolgo vrsto let in izbruhnila semintja v revolucijskih poizkusih tudi na dan, je povodom turškq*grške vojne pvikipela do vrhunca. Zmagal je duh bivšega ministrskega predsednika in revolucionarja Venizelosa. Ljudt
živo Je vstalo th pognalo Iz ctrHave 'kralja Kort* stantina z družino vred. Tako imamo v Evropi novega kraljevskega zvandrovca«. Kralj baje na* merava bivati v Palermu na otoku Siciliji Po padcu kralja se je ustanovila na Grškem nora venizelistična vlada, na katere listi čitamo skoro sama nova imena. Venizelos sam osebno ne ma* ra posegati v politiko, pač pa izdatno podpira' grške težnje pri vladah antantnih držav, pri ka* terih uživa precej zaupanja.
V Italiji so sestavili zanimivo statistiko, ki govori o tem, koliko je imela Italija l. 1921. stavk. Statistike o umorih, požigih, vremenskih nezgo* dah itd. smo navajeni čitati, presenetila pa nas je statistika o stavkah, in sicer še bolj po svoji vsebini kakor po obliki. Statistika nam pove, da je preživela Italija l. 1921. nič manj ko 11.004 stavke. To je grozeča številka in najjasnejši do* kaz, da po tem potu ne gre dalje; ali propade gospodarstvo v državi, ali pa pride do krvolitja. Po starem gospodarskem redu se ne da več de* lati, ker ni le krivičen, temveč tudi neporaben. Poleg vse te mizerije se fašisti še niso spameto* vali. Kakor blazni divjajo in požigajo delavske domove. Vlada pa gleda in čaka. Ne bomo se Čudili, ako lepega dne doleti g. kralja Emanuela usoda Viljema, Karla in Konstantina, ki si bodo nato lahko uredili skupno gospodarstvo.
Dne 30. septembra se je vršil v Pragi slav* nostni kongres v proslavo 50letnice obstoja čehoslovaške . socialistične stranke.
*
Brezumna politika naših državnikov je do* vedla do nove krize, ki preti biti ena najtežjih. Demokrati in radikalci zavijajo oči in obetajo revizijo svojih strank. Kongres radikalne stran* ke v Somborju bo odkril marsikaj, kar bodo skušali zakriti in utajiti, toda javnost se ne bo dala varati. Ljudstvo zahteva že enkrat zdrave in poštene politike, dovolj ima izkoriščanja. Vlada je na tem, da že jutri odstopi. Demokrati in radikalci očitajo drug drugemu brezvestnost in nezmožnost, ter skušajo drug drugemu napr* titi odgovornost za krizo in za posledice. Zna-čilno pa je, da se hoče Pašič otresti vseh skrbi in poslov v vladi, dočim se drži dr. Ninčič svo* jega ministrskega stolčka kakor klop, češ da noče nositi posledice za še večjo nesrečo.
Vlada je pozvala vse poslance, naj se ne* mudoma vrnejo v Beograd, ker zahteva resnost položaja, da se takoj skliče narodna skupščina. Kolikor je doslej znano, se sestane parlament že 5. t. m. — Njegova naloga prav gotovo ne bo lahka. Izvleči iz blata tako polomljen državni voz, bo pač prava umetnost.
V strankarsko*političnem življenju je opa* žati veliko brezbrižnost javnosti, kar je seveda posledica brezglavih političnih voditeljev. Dr. Korošec in dr. Kukovec sicer romata po politič* nih shodih, a ne najdeta mnogo odziva.
Pravijo, da se v Beogradu že dolgo niso tako iz st-ca nasmejali, kakor takrat, ko so mu povodom posvetovanj o imenovanju velikih žu* panov povedali, da je cesar Janez obogatel za nov naziv, in sicer Janez Poslednji.
Pošljite naročnino!
V	imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odgovorni urednik:
Ivo Meznarič.
== regisiro« ni roga z oljeno zavezo
sprejema	vsak	delavnik	od	8-	do 13 ure
m jih obrestuje po Sistib
47«
Rentni davek plača druStvo Iz svojega. Obresti na kapitalizlrajo polletno. Večje in stalne vlogo se obroatujojo no dogovoru. Posojil*,daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na oeebni kredit proti poroStvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Monfce se eskomptnjejo po bančni obrestni mori.
mr EM res itoKi deoarai zavod tss