NAJBOLJŠI ČASOPIS = NAJČA
NAJCA, glasilo Osnovne šole Grm, Novo mesto Letnik XXII, januar 2010, št. 1,2
IZ VSEBINE:
Najboljši prijatelj - str. 10 Popotovanje po Skandinaviji - str. 14 Intervju z Robertom Erjavcem - str. 28 Mednarodni dan invalidov - str. 40 Mala Najča - str. 43 Moda - str. 83 Kviz - str. 84
Dragi najčani!
Pa smo jo dočakali. Prvo Najčo v tem šolskem letu. Pred vami je številka, v kateri smo poskušali kar najbolje zajeti vse, kar smo v teh mesecih doživeli, preizkusili, videli, slišali ... Je pa tokratna vsebina še posebej topla, prijetna ... prepletena s prijateljstvom. Gre za čisto vsakdanji pojem, pod katerim pa se skriva ogromno lepih čustev. Upam, da boste ob branju začutili, kako prav je, da negujemo takšne in drugačne prijateljske odnose, koliko nam pomenijo in kako jih ohranjati. V poplavi vseh tehnoloških naprav ljudje pozabljamo, kako pomemben je stisk roke prijatelja in pogovor, ko ga potrebujemo. Grmčani se tega dobro zavedamo in skušamo to vrednoto kar se da ohranjati. Pa vi?
Po odhodu naših devetošolk in bivše glavne urednice Taje Moro je
v	naše »uredništvo« z letošnjim letom prišlo nekaj novih nadebudnih novinark. Potrebovale smo čas, da smo spravile na papir vse ideje in želje, ki so nam rojile po glavi. A tudi me smo v času druženja spletle prijateljske vezi. Da pa bi tudi
vi	spoznali, pod čigavimi peresi so nastali tokratni prispevki, so pred vami kratke predstavitve naših novih novinark, od katerih morda ena že v naslednji številki napiše uvodne vrstice.
Pa ne pozabite: »Pravi prijatelj je oseba, ob kateri si upaš biti takšen, kot si.«
Tina Gačnik
Ivana Lora Kastelic: Za novinarski krožek sem se odločila, ker se mi je ta vedno zdel zanimiv, pa prej nisem imela časa ali poguma, da bi se pridružila Najči. Bila pa sem tudi radovedna, kako vse skupaj poteka in kaj je v ozadju. Pri Najči skrbim za kviz, z Anjo skupaj urejava članke o modi, včasih pa sva zadolženi tudi za kakšen intervju.
Ana Žibert: Da zelo rada govorim, to najbrž že veste, a dvomim, da veste, da tudi zelo rada pišem. Ker sem zelo zgovorna, mi pisanje člankov ne dela posebnih težav. Zato sem se odločila, da se pridružim Najči, saj si med drugim zelo želim postati novinarka. To je moja dolgoletna želja in upam, da se mi bo uresničila.
Katja Legan: Za Najčo in novinarstvo sem se odločila, ker so me stvari v zvezi s tem vedno zanimale. Vsakič, ko sem prebrala Najčo, sem si želela, da bi nekoč tudi sama urejala in prispevala članke za šolsko glasilo. In res, letos sem zbrala dovolj poguma in se ekipi Naj če tudi pridružila. Pomagam pri urejanju športnih novic.
Tara Pleško: Za novinarski krožek sem se odločila, ker rada raziskujem, pišem članke in me to veseli. Najraje delam intervjuje, ker veliko izvem o dogajanju po svetu, o ljudeh, njihovih mnenjih, pogledih na različne stvari...
Anja Medle: Za novinarski krožek sem se odločila zato, ker mi je zanimiv in se mi zdi, da imaš pri tem delu veliko svobode, saj lahko pišeš o stvareh, ki te zanimajo in so ti všeč. Sama sem k Najči prispevala 2 članka, skupaj z Loro pa sva prispevali članek o modi, prav tako pa sva bili zadolženi tudi za kakšen intervju.


UČITELJSKI PEVSKI ZBOR OŠ GRM
RAVNATELJIČIN
KOTIČEK
Ko sem bila pred dvema letoma na Finskem in si tam ogledala njihove šole, sem domov prišla z zelo mešanimi občutki. V meni so se menjavali občutki jeze (na naše arhitekte), žalosti (ker se nekaterih napak enostavno ne da popraviti) in upanja, da se nekaj pa le lahko spremeni, da bo naša šola vse nam s svojo zunanjo podobo nudila možnosti za kvalitetno delo.
Kaj pogrešam?
Pogrešam večje delavnice za ustvarjalno ročno delo. Pogrešam prostor za kulturne prireditve. Sanjam o svetlih hodnikih, o predavalnici za sestanke.
Kakšne učilnice za tehnični pouk, za gospodinjstvo, kakšno glasbeno učilnico so imeli v Helsinkih, da o dvorani za kulturne prireditve ne govorim.
A vedno se nekaj le lahko naredi. Letos bomo učitelji dobili dodatni prostor pri zbornici, ki poka po šivih. A to vas verjetno ne zanima. Vedeti hočete, kaj boste dobili vi. Mislila sem na to.
Denarju, ki ga boste zbrali z zbiral-
no akcijo papirja, bo nekaj dodala še šola in na hodnike bomo postavili počivalne, klepetalne kotičke. V manjših skupinah boste med odmori ali med prostimi urami lahko kulturno pokramljali. Za pokušino vam prilagam fotografijo omenjene finske šole. Da pa bo naša obveščenost boljša, bomo v avlo namestili TV zaslon, na katerem bomo objavljali novice in obvestila.
Do konca leta vam želim uspešno delo v šoli, zdravja in veliko smeha.
Vaša ravnateljica
Učitelji smo že od nekdaj radi peli ob različnih priložnostih - ko smo bili na izletih, ekskurzijah, na prireditvah in proslavah. Na sindikalnem izletu po slovenskem Primorju pa se je na avtobusu porodila misel, da bi, glede na to, kako lepo pojemo, lahko ustanovili učiteljski pevski zbor.
Ustanovitveni sestanek smo imeli 31. 8. 2009. Naša zborovodkinja Sonja Čibej, učiteljica glasbene vzgoje, nam je predstavila svoja pričakovanja in program dela. Zbralo se nas je 40 učiteljev, ki se srečujemo vsak ponedeljek ob 14. 15, ko veselo zapojemo.
Krstni nastop smo imeli 15.12. 2009, ko smo v jedilnici šole poskrbeli za presenečenje upokojenim delavcem OS Grm. Da pa smo bili bolj ubrani, sta nas spremljala gospod Slavko Rauch na harmoniki in učitelj Tomaž Koncilija na kitari. Bili smo zelo navdušeni in željni novih not za nove nastope.
Irena Strasbergar in Marjeta Ferkolj Smolič
Prejšnje leto je našo šolo začela obiskovati učenka Anisija Stojkovska, ki danes obiskuje 8. b razred. K nam je prišla iz Makedonije in se hitro navadila novega življenja, okolja in sošolcev. Hitro pa je o njej zaokrožila tudi novica, da jo zelo zanima literatura in da je že napisala svojo prvo knjigo z naslovom Sestri. Tako je takrat postala naj mlajša makedonska pisateljica. Po prijetnem pogovoru z Anisi-jo smo o njej in njeni knjigi izvedeli marsikaj zanimivega.
Od kod natančneje prihajaš?
V Novo mesto smo se preselili iz Sežane, kjer sem prej živela 3 leta. Drugače pa prihajam iz Skopja, glavnega mesta Makedonije.
Koliko časa si živela v Makedoniji?
Tam sem živela do 4. razreda, torej do 10. leta.
Zakaj ste prišli v Slovenijo?
V Slovenijo smo prišli zato, ker je moj oče zdravnik in so mu ponudili delo v sežanski bolnišnici.
Koliko časa si potrebovala, da si se naučila slovensko?
Slovenščine sem se naučila kar hitro, saj sem se jo učila že v Skopju. Že pred mojim prihodom v Slovenijo sem brala slovenske knjige in se tako pripravljala na učenje slovenščine.
Kakšna se ti zdi Slovenija? Slovenija mi je zelo všeč, še posebej njena raznolikost - ima morje, gore, zelene pokrajine in lepa mesta.
Kje vidiš bistvene razlike med Slovenijo in Makedonijo?
Slovenija je bolj gospodarsko razvita, ima višji življenjski standard, odlično geografsko lego in je članica Evropske unije. Makedonija nima vseh teh prednosti, vendar pa tam živijo moji sorodniki, kijih zelo pogrešam.
Ali se ti zdi slovenščina težka? Slovenska slovnica je kar težka, ampak z malo truda se jo lahko naučiš. Osebno mi je slovenščina zelo všeč, tudi zveni lepo.
Kako so te sprejeli sošolci?
Tako kot v Sežani so me sošolci tudi v Novem mestu sprejeli zelo prijazno, z odprtimi rokami. Tudi pomagajo mi.
Skopje
Sedaj pa k tvoji knjigi. Kdaj si jo napisala?
Knjigo sem napisala pri devetih letih, v 3. razredu - takrat je knjiga tudi izšla. S tem sem postala najmlajša makedonska pisateljica.
Zakaj si se odločila napisati knjigo? Ker sem veliko brala, ustvarjala - pogosto sem pisala pesmice in spise - ter potovala. Nato se mi je spontano porodila ideja o tem, da bi napisala knjigo.
Koliko časa si jo pisala?
Pisala sem jo približno 3 mesece, končala pa junija 2005 (na koncu 3. razreda). Takrat je bila tudi promocija knjige, na katero so prišli novinarji in dogodek zabeležili v nekaterih makedonskih medijih.
Kaj ti je v knjigi najbolj všeč?
To, da se konča srečno in da družina ostane skupaj.
Lahko pričakujemo izid tvoje druge knjige?
Upam, da bom uspela napisati še kakšno.
Ti je pri pisanju kdo pomagal in kako so nastale ilustracije v knjigi?
Ne, nihče mi ni pomagal, knjigo sem pisala na skrivaj. Niti približno nisem vedela, da bo nastal otroški roman in ko sem končala s pisanjem, sem vse najprej pokazala mami, kije novinarka. Ona je prva dobila idejo, da bi knjiga lahko izšla. Tudi slike sem narisala sama, ne da bi vedela, da bodo postale ilustracije knjige.
O čem govori tvoj otroški roman?
Govori o dveh sestrah, ki sta po svetu iskali svoje starše. Ta velika želja se jima tudi uresniči in zopet postanejo družina. V knjigi je omenjena tudi Slovenija, saj sem se nad slovenskimi kraji navdušila že pred devetimi leti, ko sem takrat poleti prvič obiskala Slovenijo.
Bo knjiga izdana tudi v slovenščini?
Upam da, saj si to zelo želim. Knjiga je do sedaj le delno prevedena in ko bo prevedena v celoti, vam to sigurno sporočim.
Odlomek iz Anisijinega romana v makedonščini ...
Koga vlegoa vo Slovenija, na av-topatot, na prviot što mu dignaa raka im zastana i gi preveze do Ljubljana. Toa bese glavniot grad na ovaa prekrasna, zelena država. Ljubljana bese mnogu ubav grad. Cist, ne mnogu golem i mnogu ubavo ureden. Vo nego imaše prodavnici, kulturni ustanovi, parkovi, apteki i ubava železnička Staniča. Na Endri-ca najinteresna i beše železničkata Staniča, bidejči vo nivniot grad Saniro nemaše vozovi. Tie dosega i se nemaa vozeno so voz ...
Dodeka taka bea zaneseni vo razgo-vorot i omaeni i relaksirani od pri-jatnoto sonce, Ksenija naednaš skokna, počna da se vrti na topliot siten pesok i najsilno vikna: »Na-jmilo i najubavo nešto na svetot e sekogaš da si zaedno so semejstvo-to! Sekogaš zaedno!!!«
Glasot na Ksenija se raznese duri do neboto.
in v slovenščini ...
Ko sta prispeli v Slovenijo, jih je že prvi voznik, ki je zagledal dvignjene roke, pripeljal do Ljubljane. To je bila prestolnica te prelepe, zelene dežele. Ljubljana je bila tako
lepo mesto. Cisto, ne zelo veliko, a načrtno urejeno. V njem so bile trgovine, kulturne ustanove, parki, lekarne in zelo lepa železniška postaja. Endrico je še najbolj zanimala prav ta, ker v njunem mestu Saniru ni bilo vlakov. Onidve se nista še nikoli peljali z vlakom ...
Medtem ko so bili tako vneti v pogovor in sproščeni ob prijetnih sončnih žarkih, je Ksenija nenadoma skočila in vrteč se na toplem, drobnem pesku močno zaklicala: »Nekaj najlepšega in naj dragocenejšega na svetu je, da si zmeraj skupaj s svojo družino! Za vedno skupaj!!!«
Njen glas je zazvenel skoraj do nebes.
Tara Pleško, 6. b
PREDSTAVITEV NAŠIH NOVIH UČITELJIC
Letošnje šolsko leto je na področju sprememb med učitelji/-cami zelo pestro, saj smo dobili kar 4 nove učiteljice: Polono Čelan, Anamarijo Menger, Andrejo Rahne in Sabino Ritonja. Dva učitelja na predmetni stopnji pa smo žal izgubili. Zapustila nas je dolgoletna učiteljica matematike, gospa Jožica Plantan, ki se je upokojila. Na novo poklicno pot pa se je podal učitelj geografije, Matjaž Stopar. Obema se zahvaljujemo za vse, kar sta dobrega storila na naši šoli. Želimo jima vse najlepše in upamo, da imata na delo pri nas veliko lepih spominov.
Novim učiteljicam smo postavili nekaj vprašanj, skozi katera jih lahko pobliže spoznate.
Kdaj in od kod ste prišli na našo šolo?
Polona Čelan: Na OŠ Grm sem prišla 1. 9. 2009. Pred tem nisem poučevala še na nobeni šoli, prihajam pa iz Maribora.
Anamarija Menger: Na OŠ Grm sem prišla ob začetku novega šolskega leta 2009.
Andreja Rahne: Na Osnovno šolo Grm sem kot učiteljica prišla sep-
tembra letošnjega šolskega leta, sicer pa sem to šolo obiskovala tudi kot učenka. Tako rada rečem, da sem se vrnila tja, kjer sem začela. Sabina Ritonja: Na OŠ Grm sem prišla letošnje šolsko leto, prihajam pa iz Novega mesta.
S čim ste se ukvarjali pred prihodom na našo šolo?
Polona Čelan: Pred prihodom na OŠ Grm sem študirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Anamarija Menger: Po izobrazbi sem socialna pedagoginja. Preden sem prišla na to šolo, pa sem opravljala različna dela. Bila sem pomočnica vzgojiteljice v dijaškem domu v Ljubljani, v okviru Društva za razvijanje prostovoljnega dela sem osnovnošolskim otrokom pomagala pri učenju. Med drugim pa sem bila zaposlena tudi v dveh trgovinah, v Novem mestu in v Trebnjem.
Andreja Rahne: Na tak ali drugačen način delam z otroki in mladostniki, vse od zaključka fakultete dalje. Zadnja leta pa sem poučevala na Osnovni šoli Trebnje.
Sabina Ritonja: Pred prihodom sem dve leti delala na OŠ Dragotina Ketteja, še prej pa eno leto na OŠ Jožeta Moškriča v Ljubljani.
Kako se počutite na svojem novem delovnem mestu?
Polona Čelan: Na svojem delovnem mestu se počutim odlično. V veliko veselje mi je delo z otroki ter pridobivanje novih izkušenj in znanj.
Anamarija Menger: Na svojem delovnem mestu se dobro počutim. To delo rada opravljam, všeč pa mi je tudi šolski kolektiv.
Andreja Rahne: Počutim se zelo dobro. Prišla sem v prijeten kolektiv, tako da so odnosi med nami, sodelavci, po večini prijetni in vzpodbudni. Kar se tiče učencev, je od nekdaj tako, da se eni veselijo tvojih ur, drugi sploh ne, tretji pa so nevtralni. Vsekakor je to leto zame pestro in dinamično ter polno izzivov in osebne rasti.
Sabina Ritonja: Na novem delovnem mestu se počutim super, klima je dobra, sodelavci pa prijetni.
Katja Legan, 9. b
Kakšna je vaša funkcija?
Polona Čelan: Na šoli sem zaposlena kot pripravnica v 3. b razredu, pri učiteljici Zdenki Mahnič. Delam pa tudi v podaljšanem bivanju. Anamarija Menger: Sem spremljevalka dveh gibalno oviranih otrok, dečka iz 1. razreda in deklice iz 4. razreda. Zjutraj pa skrbim za varstvo učencev 2. razredov. Andreja Rahne: Na predmetni stopnji poučujem državljansko in domovinsko vzgojo ter etiko. V popoldanskih urah pa moram malce preklopiti, saj se v podaljšanem bivanju ‘družim’ z nekoliko mlajšimi učenci. Lahko pa vas presenetim tudi v jutranjem varstvu.
Sabina Ritonja:	Delam v
podaljšanem bivanju in izvajam individualno pomoč.
OH, TO
PRIJATELJSTVO ...
Kaj si predstavljate pod pojmom ljubezen in kaj pod prijateljstvo? Kaj pa, če iz prijateljstva zraste močna ljubezen?
Kaj je LJUBEZEN?
Ljubezen je močna čustvena navezanost in naklonjenost drugim osebam, sicer pa ta pojem lahko povezujemo tudi z drugimi pojmi oz. živimi bitji (ljubezen do živali, ljubezen do narave, ljubezen do glasbe ...).
Kaj je PRIJATELJSTVO?
Prijatelj je človek, ki mu lahko zaupaš, ki ti pomaga in svetuje v težkih trenutkih tvojega življenja, ki ti odpušča ... Navsezadnje je človek, ki te ima zelo rad.
Vsak človek ima svoje mnenje in poglede na ta dva pojma, res pa je, daje med prijateljstvom in ljubeznijo zelo tanka meja. Z nekom si dlje časa dober prijatelj, potem pa ti kar naenkrat postane zelo všeč ... hm, težka situacija! Zanimalo meje, kaj o prijateljstvu in ljubezni mislijo učenci naše šole, zato sem jim postavila ne preveč lahko vprašanje:
ALI MISLIŠ, DA STA FANT IN DEKLE LAHKO DOBRA
PRIJATELJA?
Anja, 9. b: Mislim, da ne! Ker če postaneta dobra prijatelja, bo njun odnos prerasel v ljubezen.
Ana, 9. c: Menim, da sta fant in dekle lahko zelo dobra prijatelja. Skupaj lahko preživita zelo veliko časa, se pogovarjata ter si zaupata. Seveda pa obstaja možnost, da se iz dolgoletnega prijateljstva razvije zaljubljenost ali celo prava ljubezen. Pri večini pa se na žalost ne obnese, saj lahko samo en poljub pretrga in uniči še tako dobro in zaupanja vredno prijateljstvo. A takšne stvari se dogajajo vsak dan. In s tem po večini tudi strto srce.
Nataša, 9. b: Ja, ker ni nujno, daje v prijateljskem odnosu samo spolna privlačnost.
Rok, 9. c: Ja, če se dobro razumeta, sta lahko samo prijatelja!
Nina H. P., 9. c: Ja! Mislim, da sta lahko fant in dekle zelo dobra prijatelja. Dve dekleti se težko razumeta, saj smo dekleta zelo opravljiva in prepirljiva. Sama imam veliko moških prijateljev, saj so bolj odprti in iskreni kot dekleta.
Anja, 9. c: Mislim, da sta fant in dekle lahko prijatelja, saj lahko, medtem ko se pogovarjata, oba veliko izvesta o nasprotnem spolu in jima to pomaga bolje razumeti tudi ostale. Menim pa tudi, da je prijateljstvo fanta in dekleta na nek način bolj mimo, saj med dekleti hitreje pride do prepira in nesoglasij.
Ana Žibert, 9. c
MLADALUNA (NEW MOON)
Ja, in res je. Mlada luna je resnična senzacija v filmski in knjižni industriji. Tako Stephenie Meyer (pisateljica romanov) kot Chris VVeitz (direktor novega filma) sta v svoji deli vložila resnično veliko truda, veselja in predvsem ljubezni. Vidi se, da je v filmu Chris želel povzeti čim več ključnih dogodkov iz knjige, in se tako poglobiti v svet vampirjev in nam na novo spoznanih volkodlakov. Strinjam se s tistimi, ki so kritični do filma, in so nepotrpežljivi do dejstva, da v dvourni film ne moremo stlačiti romana s štiristotimi stranmi.
Res se vidi, da ponekod film zgreši bistvo knjige, vendar nam je že prvi del filma, Somrak (Tvvilight), dal dobro osnovo in tako nismo prikrajšani za katero od ključnih stvari. V filmu me je predvsem navdušil prikaz bolečine, ki jo Bella prenaša zaradi izginotja svojega vampirskega fanta. Odlično je prikazano tudi trpljenje, ko Bella skuša pozabiti Ed-warda, in se pri tem zateče k svojemu najboljšemu prijatelju, Jacobu Blacku, ki
pa Bellino potrebo po njem vzame na napačen način.
Ob Bellinem spoznanju, da je Jacob volkodlak, pride do velike težave, saj je njegovo pleme že stoletja v premirju z družino Cullen, ki pa ravno ne mara ‘pasje’ družbe. V prvem delu filma je Bella spoznala Cullenove in preživela smrtonosen spopad z vampirjem Jamesom, ki jo je želel ubiti. Na srečo se je vse končalo srečno, a mračne sage še ni konec.
Film je vsekakor vreden ogleda in ga priporočam vsem, predvsem tistim, ki ste že seznanjeni s čarobnim svetom Somraka.
AVATAR
Avatar, akcijska znanstveno-fantastična pustolovščina, je postal nov mejnik v zgodovini filmske industrije.
Film sem si ogledal in priznam, da me je popolnoma prevzel. Posnet je v 3D obliki, prizori človeka fascinirajo, počutiš se kot sestavni del scenskega prostora in komaj še verjameš, da je kaj takega sploh mogoče. Režiser James Cam-eron, avtor filmov, kot so Titanic, Terminator, se je resnično potrudil, tako pri ustvarjanju filma kot pri razvijanju tehnologije zanj. Film je najdražji v filmski industriji, zanj so menda porabili 300 milijonov ameriških dolarjev.
Zgodba govori o človeškem nasilju - kako nespametni smo in kaj vse smo sposobni uničiti za denar. Seveda je film tudi poln ljubezni, učenja in spoznavanja novega, magičnega sveta na Pandori, planetu, na katerem se zgodba odvija. Na Pandoro, kjer ljudje izkopavajo dragocene minerale, prispe glavni junak, invalid in bivši marinec Jack Sully. Ker je ozračje na planetu strupeno, so znanstveniki ustvarili program Avatar, v katerem človeško zavest povežejo z umetno ustvarjenim daljinsko vodenim telesom, ki ima podobo in biološke potenciale domorodcev. Jack v lupini Avatarja obiskuje domorodce Navije, velikanska, modra bitja, ki živijo v plemenih, so tesno povezani med seboj in s svojim planetom ter nasprotujejo izkopavanjem Zemljanov. Jackov odnos do domorodcev je sprva neiskren, ko pa se zaljubi v Navijko Neytiri, spremeni svoj pogled
na življenje. Odločno stopi na stran Navijcev. Zgodba je klasična, a nas pritegne, izvrstna je igra glavnih igralcev. Ne smemo pozabiti, da je imel režiser idejo za snemanje filma pripravljeno že pred desetimi leti. Zakaj tako dolgo ni posnel filma? Zato, ker je v tem času s sodelavci razvijal potrebno tehnologijo. Film zelo priporočam za ogled.
NAJBOLJŠI PRIJATELJI
Prijateljstvo je vsakdanja stvar, brez katere ne moremo živeti. Večina si ga predstavlja kot pozitiven odnos, vendar ni vedno tako. Velikokrat se moramo spopasti tudi s težavami ali problemi, ki ogrožajo naše prijateljstvo. Pa poglejmo iz prve roke, kaj so nam povedali prijateljski pari, za katere nam je prišlo na uho, da jim pravo prijateljstvo niti najmanj ni tuje. Prvi par sta Špela in Nataša iz devetega razreda, drugi pa Uroš in Ema iz osmega razreda.
ŠPELA IN NATAŠA
Kje sta se spoznali?
Hm ... v šoli ... v 1. razredu.
Koliko časa sta že najboljši prijateljici?
Od 4. razreda naprej sva neločljivi.
Kako bi druga drugo opisali?
SPELA: Nataša je ena super oseba, včasih malo preveč trmasta. Obe imava zelo močan karakter, zato se velikokrat tudi skregava.
NATAŠA: Špela je dobrosrčna, radodarna in vedno pripravljena pomagati. Vendar pa, kakor je pov-
edala že sama, se velikokrat tudi skregava.
Kako negujeta in vzdržujeta prijateljstvo?
Z vsakdanjimi pogovori, po mes-sengerju, z druženjem in seveda v šoli.
Kaj pa, ko bosta odšli v srednjo šolo - ali bosta obdržali stike?
Načrtujeva celo, da bi bili v istem razredu, saj se imava obe namen vpisati na splošno gimnazijo.
Česa v vajinem prijateljstvu ne bi mogli odpustiti ena drugi?
ŠPELA: Laži. Po navadi pa ji vse odpustim.
NATAŠA: Da bi imela dve osebnosti. S tem želim povedati, da bi meni govorila nekaj, za mojim hrbtom pa nekaj čisto drugega.
Kaj vama pomeni prijateljstvo?
ŠPELA: Vse (smeh). Brez prijateljstva bi bil svet zelo žalosten.
NATAŠA: Nekaj zelo posebnega, kar mora doživeti vsak človek.
Brez tega si življenja zares ne predstavljam.
UROŠ IN EMA
Kdaj in kje sta se spoznala?
Spoznala sva se v šoli (v drugem razredu - na poseben način), torej pred šestimi leti.
Katera je tista stvar, zaradi katere bi prekinila vajino prijateljstvo?
UROŠ: Najino prijateljstvo bi razdrla izdaja (npr. izdaja skrivnosti), ogovarjanje in zahrbtnost.
EMA: Prijateljstvo bi razdrlo, če bi Uroš izdal moje strogo zaupne skrivnosti, ali če bi za hrbtom govoril grdo o meni.
Bosta stike ohranjala tudi po končani osnovni šoli?
UROŠ: Definitivno. Mislim, daje stike vredno ohranjati.
EMA: O tem še nisem razmišljala. Resje, da ne bova šla na isto šolo, a sigurno se bova videvala.
Kako bi opisala drug drugega?
UROŠ: Ema je zelo talentirana, odločna, delovna, ampak občasno trmasta. Zato je zanimiva in predvsem visoka ...
EMA: Uroš je umetnik. To zelo veliko pove o njem. Rad ustvarja in vedno prisluhne mojim težavam (če jih imam), idejam in zamislim. Velikokrat imava podobne zamisli in jih kasneje tudi skupaj uresničujeva. Na sploh je zabaven in ima dober smisel za humor. Je iskren in razmišlja s svojo glavo.
Katera lastnost ti je pri njemu/njej najbolj všeč?
UROŠ: Pri Emi mi je najbolj všeč njena odločnost in prijateljska vez, ki jo želi ohranjati.
EMA: Vse! Morda najbolj ta, da razmišlja s svojo glavo.
Kako izgleda vajino druženje? Kaj najraje skupaj počneta?
UROŠ: Predvsem se druživa v šoli, pa tudi izven nje. Skupaj si rada ogledava film v kinu, hodiva drug k drugemu domov, igrava
računalniške igre ...
EMA: Med odmori se pogosto sprehajava po šoli in se pogovarjava o različnih stvareh. Včasih se dobiva tudi popoldne, vendar bolj redko, ker imava oba veliko obveznosti. Največkrat se popoldne druživa med vikendi ali v petek po šoli. Takrat počneva različne stvari. Po navadi sva pri meni ali pri njemu doma in brskava po internetu. Včasih pa se dobiva tudi zunaj in se sprehajava, ali greva v kino.
Kaj vama pomeni prijateljstvo?
UROŠ: Daje mi neko zatočišče, ko se ne morem izpovedati nikomur več. Lahko si zaupava, si poveva reči, ki jih pač morava spraviti iz sebe ... vse to, čemur je prijateljstvo namenjeno.
EMA: Lepo je imeti osebo, kateri lahko zaupaš in se z njo družiš. Težko je najti pravega prijatelja (nekateri preveč zahtevajo ali pa ti katera od njihovih lastnosti sploh ne odgovarja).
Katja Legan, 9. b in Ana Žibert, 9. c
RAZMIŠLJANJA
Od učencev 9. razreda smo želeli, da bi malo »pobrskali« po svoji notranjosti in nam skušali razložiti, kako razumejo nekaj splošnih »zapovedi«, ki bi morale spremljati vsako prijateljstvo. Pa si preberite, kako razmišljajo ...
1.	Bodi to, kar si!
Ne odvzemaj osebnosti prijatelju.
Sabina, 9. c
2.	Prilagodi se!
Za naše dobro počutje in zabavo se moramo v družbi prilagoditi. Če se ne prilagodimo, lahko pride do sporov, prepirov in nesporazumov.
Nataša, 9. b
3.	Govori iskreno!
Zame ta stavek pomeni, da moramo biti iskreni do vseh ljudi, ne pa, da se pretvarjamo, da smo nekdo drug. Saj če se, nas prijatelji ne bodo poznali oz. ne bodo poznali tebe in tvoje osebnosti, pač pa nekoga drugega v tvoji podobi. Pomembno je biti iskren.
Lina, 9. c
4.	Ohranjaj stike s prijatelji!
To mi pomeni, da tako po končani osnovni šoli kot pri selitvi, ne smemo pozabiti oz. zanemariti svojih prijateljev. Bodimo v stiku z njimi, kjerkoli smo, prek telefona, elektronske pošte ...
Nina H. P., 9. c
5. Vzemi si čas!
Pomeni, da prijateljem ne govoriš: »Oprosti, nimam časa, pa kdaj drugič!« ampak premisliš in si sam
vzameš čas, saj sije za prijatelje potrebno vzeti čas.
Nina Š., 9. c
6. Drži obljubo!
Če nekaj nekomu obljubiš, to narediš! Če nekaj obljubiš svojemu prijatelju in tega ne storiš, nisi pravi prijatelj! Zato ne dajaj praznih obljub in bodi pravi prijatelj.
Špela, 9. b
7. Reci preprosto: »Hvala!«
Človek je zelo vesel, če mu preprosto rečeš: »Hvala!«. Ne pričakuje veliko od tebe, samo —► »Hvala!«.
Lana, 9. b
Lora Kastelic, 9. c
PRIJATELJSTVO PO MNENJU UČITELJEV
Med učitelji predmetne stopnje nas je zanimalo, kaj jim pomeni prijateljstvo in ali imajo najboljšega prijatelja/-ico.
Prijateljstvo mi pomeni ...
... da se razumemo, se imamo radi, da drug drugemu pomagamo. Da se učiteljica razume z učenci, saj ste tudi učenci moji dobri prijatelji.
Fanika Dragan
... zelo zelo veliko. Nimam veliko prijateljic, sploh pa ne najboljših, imam pa zelo dobre prijatelje.
Irena Može
... zelo veliko, saj me prijateljice vedno spravijo v dobro voljo.
Imam več dobrih prijateljic, oseba, kateri lahko resnično vse zaupam, pa je moja sestra.
Tina Gačnik
... zaupanje, odgovornost, zanesljivost. Seveda imam najboljše prijatelje/-ice.
Vera Kukovič
... je gibalo sveta - se giblje. Najboljšega prijatelja imam. Branko Šuster
... pomeni mi zelo veliko. Je varen pristan, ko sem v težavah. Je zabavno, ko sem dobre volje, in svet je takoj lepši. Je pa tudi odgovornost do druge osebe, ki te ima za prijatelja.
Pravo prijateljstvo daje smisel odnosu.
Imam eno najboljšo prijateljico -nekoga, ki mu zaupam. Imam pa tudi veliko res dobrih prijateljic, brez katerih si ne predstavljam svojega vsakdana.
Trudim se, da sem tudi jaz drugim tako dobra prijateljica, kot so one meni.
Majda Cengija
... poleg družine mi prijateljstvo pomeni največ. Imam 2 najboljši prijateljici, s katerima se zelo redko vidim, prijateljujemo pa že 25 let. Ostali pa so zelo dobri znanci in prijatelji. Ob njih sem sproščena, lahko jim zaupam karkoli in se na njih zanesem.
Sonja Čibej
... zelo veliko. Brez prijateljev si revež. Prave prijatelje spoznaš v nesreči. Pravi prijatelj ti pomaga, svetuje, pove, kaj si storil narobe.
Vesna Rakuša
... imam nekaj zelo dobrih prijateljev, s katerimi si zaupamo, si v vsakem trenutku pomagamo in stojimo ob strani. Prijateljstvo mi pomeni, da si v vsakem trenutku vzameš čas za prijatelja in takrat ni nič bolj pomembno.
Tomaž Koncilija
... zelo dobro je imeti dobre prijatelje, da se na njih lahko zaneseš. Moja najboljša prijateljica je moja psica in nanjo se lahko vedno zanesem.
Vanja Moko tar
A.O. ORIG. PRIJATELJICI, LAURA MEDLE
Tara Pleško, 6. b
POPOTOVANJE PO SKANDINAVIJI
Popotovanje po Skandinaviji se je pričelo najprej s pobožnimi željami, kako fino bi bilo iti tja, potem s posvetovanjem s »finančno ministrico«, to sem jaz mimogrede, čemur je sledilo popotovanje s prstom po zemljevidu, ko sem si ogledala, kje se nahajajo mesta, katera naj bi si ogledala.
Moram priznati, da se mi je zdelo zelo fino, ko me je kdo vprašal, kam grem na dopust. Ja, v Stockholm, pa v Helsinke. Kam pa drugam? Za nameček skočim še v Oslo, pa v Kopenhagen, da ne bo pomote.
V tem mojem pisanju vam želim približati delček lepote, ki smo jo doživeli na potovanju, kanček vznemirjenja, ko opazuješ polnočno sonce, drobtinico drugačnosti, ki smo jo spoznavali v različnih deželah. Popeljala vas bom skozi kraljevske palače, muzeje, znane ustanove in osebnosti, naravne in kulturne znamenitosti.
Pa se najprej ustavimo v kraljevskih palačah. Švedska, Danska in Norveška so parlamentarne monarhije in tisti, ki spremljate družabno kroniko,
veste, da Norveški vladata kralj Harald V in kraljica Sonja, ki sta pri svojem ljudstvu zelo priljubljena. Vendar v parlamentarnih monarhijah kralji in kraljice nimajo veliko besede pri vladanju, saj se ne smejo vtikovati v politično življenje, so pa prisotni na vseh pomembnih proslavah in dogodkih. Kraljevska palača stoji nekako v centru mesta, na manjši vzpetini in se bohotno širi nad glavno ulico v Oslu.
Švedski kraljevski par - kralj Karel XVI Gustav in kraljica Silvia - sta celo obiskala Slovenijo, in sicer leta 2004. Njuna palača stoji nedaleč stran od morja in del palače je odprt za oglede. Spredaj in pred palačo so prekrasni vrtovi, ki spominjajo na vrtove v Versaillu, v Franciji. Zadnji kraljevski par ima kar štiri manjše palače, za vse 4 strani neba. Stojijo v polkrogu, ki se odpira s prekrasnim vodnjakom, iz palače pa imajo pogled na morje in operno hišo na nasprotnem bregu. Kraljica Margareta II je preprosta ženska, ki se rada odpravi na tržnico po nakupih, se vozi s kolesom in ne zganja nobenega posebnega kraljevskega cirkusa. Z možem, princem Hen-
rikom, imata dva sinova.
Če že potujete tako daleč, si morate ogledati muzeje. Pa ne samo zaradi tega, ker se zdi prav, da se odpravimo tudi v kakšen muzej, ampak zato, ker so resnično zanimivi, spodbudijo domišljijo in kaj kmalu se lahko jeziš, ker je tako malo časa namenjenega taki prijetni dejavnosti.
Meni osebno sta bila najboljša dva muzeja, Vaša muzej in
muzej na prostem Skansen na Švedskem. Vaša muzej se imenuje po ladji, s katero je Gustav II Adolf želel narediti vtis na druge pomorske velesile in je velel zgraditi tako ladjo, ki bo nagnala strah v kosti vsem drugim pomorščakom. Za njeno gradnjo so posekali 1000 hrastovih dreves, opremili sojo s 64 topovi in vso drugo moderno navigacijo v tistem času. Na žalost pa ni priplula zelo daleč, samo 1300 metrov od obale je prišla, ko se je nagnila na stran in potonila, s seboj na morsko dno pa potegnila 50 ljudi. Dviganje ladje je bil prav poseben podvig, saj so z reševalno akcijo začeli zelo zgodaj - v 60. letih 17. stoletja, končno pa so jo potegnili iz morske vode leta 1961. Ker je bila ladja prekrita z blatom, so uspeli restavrirati skoraj celo ladjo.
Skansen muzej je prvi muzej in živalski vrt na prostem, ki ga je ustanovil Artur Hazelius leta 1891. Prvotni muzej je bil labirint hišic, v katerih je prikazano življenje na Švedskem pred industrijsko dobo. Še vedno prinašajo hiše iz vse države in dandanes si lahko ogledate, kako je življenje zgledalo v različnih časovnih obdobjih. Originalne stavbe so stare tudi do 300 let. Seveda smo se učitelji zapodili poiskat šolo, kjer smo si lahko ogledali učiteljevo stanovanje, dve učiteljici pa sta nam razložili, kako je potekalo življenje v tistem času. V živalskem vrtu pa so na ogled živali, ki jih lahko vidimo v naravnem okolju Skandinavije. Naj samo še na kratko omenim muzej Fram, ki hrani ladjo, s katero so se raziskovalci odpravili na Severni tečaj in tudi mi smo se sprehodili po njej, ter muzej Kon Tiki v Oslu, v katerem smo si ogledali ladjo - bolj splav, ki
w	.J
je raziskovalca Thora Heyer-dahla pripeljala do Polinezijskih otokov. Ne smem pa pozabiti na muzej vikinških ladij, saj sem končno dobila pravo podobo o tem, kako pametni in pogumni vojščaki so bili Vikingi, da so lahko v tako preprostih ladjah prišli celo do Grenlandije. Preveč besed bi porabila, da bi opisala vse te muzeje, zato kar pot pod noge in si jih sami oglejte. Pozornost so nam pritegnili tudi parki. Vsa štiri glavna mesta imajo prečudovite parke, ki so sami po sebi zelo preprosti, saj so namenjeni ljudem, druženju in uživanju na soncu. Naše potovanje je bilo konec junija, ko seje poletje komaj dobro začelo. Nam je bilo prijetno toplo, severnjaki pa so pogumno odložili topla oblačila in se nastavljali soncu -dobesedno. Vsi stoli, klopce na ulicah so usmerjeni proti soncu, nihče ne obrača hrbta soncu, saj ga skozi zimo vidijo in doživijo
zelo malo. Oktobra, ko se začne zima, je zunaj svetlo od osmih zjutraj pa do dveh popoldne. Maja, ko se sonce končno pokaže izza oblakov, ljudje izkoristijo vsako priložnost, da se ga naužijejo.
Mi smo si ogledali dva parka; na Finskem smo si ogledali park,
posvečen skladatelju Jeanu Si-beliusu, katerega glavna znamenitost so ogromne srebrne orgle. Ko je zapihal veter, so orgle »zaigrale«. Na Švedskem pa smo se sprehodili po Vige-land parku. Kipar Gustav Vige-land je ustvaril 212 bronastih in granitnih skulptur, ki predstavljajo prizore iz vsakdanjega življenja: tekanje, prepiranje, igranje. Največ pozornosti požanje deček, ki se trma. Skulpture so razporejene po ograji, ki deluje kot podstavek, vse skupaj pa obiskovalcu daje občutek, kot da se sprehaja po mostu in ima na obeh straneh te zabavne in dovršeno izdelane ljudi. Ta spre-
vod kipov nas pripelje do vodnjaka, ki je izdelan tako, da moški različnih starosti držijo posodo, ki simbolizira breme, ki ga nekateri prenašajo bolje, drugi slabše. Iz posode brizga voda, kar naredi vodnjak še bolj dramatičen. Znamenitosti so zanimiva tema, vendar lahko kaj hitro postanejo dolgočasne, če jih je preveč. Naj samo še omenim Alfreda Nobela. Verjetno veste, da po njem vsako leto 10. decembra podeljujejo nagrade za izjemne dosežke na posebnih področjih, in sicer za izjemne raziskovalne dosežke, za izjemne tehnološke izume in izjemne prispevke družbi. V starem delu mesta Stockholm je najstarejši trg in se ne sme nika-
kor posegati vanj. Celo stene v lastni hiši ne smete prebarvati brez dovoljenja. No, tu stoji hiša, v kateri kraljeva družina podeli nagrade. V njej je tudi muzej, ampak mi si ga, na žalost, nismo ogledali.
Za konec pa si poglejmo še
nekaj znanih imen teh držav: Astrid Lindgren, Abba, Arto Paassi-linna, H. C. Andersen, Matti Ni-kaenen, August Strinberg, Soren Kierkegaard,	Ingmar
Bergman, Hennes & Mauritz, H. J. Ibsen, Alvar Aalto, Kirni Raik-konen. Če imaš čas, poišči informacije o teh ljudeh, prinesi jih v uredništvo Najče in tam te čaka velika sladka nagrada.
In še nekaj faktografskih podatkov:
Ime države: Švedska Uradni jezik: švedščina Glavno mesto: Stockholm Kralj: Karl XVI Gustav Predsednik vlade:
Frederik Reinfeldt Prebivalcev: 9 110 972 Denar: švedska krona
Ime države: Finska
Uradni jezik:	finščina in
švedščina
Glavno mesto: Helsinki Predsednica: Tarja Halonen
Predsednik vlade:
Matti Vanhanen Prebivalcev: 5 211 311 Denar: evro
Ime države: Norveška Uradni jezik: norveščina Glavno mesto: Oslo Kralj: Harald V Predsednik vlade:
Jens Stoltenberg Prebivalcev: 4 770 000 Denar: norveška krona
Ime države: Danska Uradni jezik: danščina Glavno mesto: Kobenhavn Kraljica: Margareta II Danska Predsednik vlade:
Lars Rasmussen Prebivalcev: 5 397 640 Denar: danska krona
Samo še zadnji nasvet: preden se odpraviš na obisk skandinavskih dežel, vedi, da so to vse zelo razvite države z zelo visokim standardom. Za eno kavo lahko daš od 5 do 8 evrov, pica na Norveškem (najbogatejša in najdražja od vseh) stane okoli 17 evrov, kozarec soka pa okoli 10 evrov. Naj vam zaupam, da s tega potovanja nisem prinesla polne torbe spominkov!
Majda Čengija
Ali ste vedeli, da:
•	so severnjaki kljub splošnemu prepričanju, da so hladni ljudje, zelo prijazni in gostoljubni;
•	je Oslo tretje naj dražje mesto na svetu (prednjačita Tokio in New York);
•	Skandinavci pojedo veliko surovih rib (tudi mi smo jih);
•	se dosledno držijo cestno-pro-metnih predpisov, ker so kazni tako visoke, da niti pomislijo ne,
da bi jih kršili;
•	so njihova glavna mesta najčistejša mesta na svetu;
•	poznamo norveške, danske in švedske Vikinge;
•	včasih Skandinavci niso živeli v taki slogi kot danes (Danci so bili veliki osvajalci);
•	so Vikingi imeli »čuden« smisel za šport. Tekmovali so v dviganju kamnov (verjetno, da so ugotovili, kdo je najmočnejši v vasi), potem so prirejali različne »pretepe«, da so dokazali moč in spretnost, zelo radi pa so opazovali boj konj, ki sojih gojili posebej za te priložnosti. Ko so se konji pogrizli, pa so se stepli še lastniki;
•	so včasih kralji in kraljice sprejemali pomembne goste kar v spalnici v postelji;
•	se švedski kralj vsak dan odpravi v službo;
•	so Danci najsrečnejši narod na svetu - menda zato, ker so tako preprosti.
UČITELJI V SKANDINAVIJI
^ < ' .-f	► c—'	>
Ilamracrtcstp v J J	'o.
f J
■V,-?	^
Sv.n-acr^j-^ p
-«	^ Knuna
(. iallivurv s
- —.	J /' 1
v.;-^^ ...!; ■;
. -^.r..'»?-s

!
^.4. ts' ' ,
KramnsunclA- ''T„ *j|ialn /
Mi<vmd^ ^Ttciljc ^' \ ' '->■
---	Homidal
'•£-a	- Nor\vay /
Al«* i Rana/
.*"T^^—^Arvulsmur^
Uvrvk-,
Ham ^ I t!1»*U'«m»n*TA	^ j/
jSiJmTJbfaV < Ham *	| illchammcr«
Bergen
y-	<,ciK
MarJiln/lrtVirth*
\ •u.fthu!*
Dor*»ua4
-sOsktsuihI
Sweden „
Suncisvall f’*''
f
V
• M« •!'»	}
j
lallbt?K <«vfci)
L
iuky
\
^	* K.*v,uJH n
A (klMllI
(
!
>
I

VT
Kub trm* v
<
Finland
l. va^kvla. 'I amrnn*
iocnvuu S.nosilm!
n y
Uppsala ^
^,01m
-v Helsinki iA'”1
'^Abnd
TaHinn a
Ikkiistuna* Otoeklio
-r^Nviiashanm
^cm /
ij '	J* •VnuT-.tcna
(icKhcnburg f '	J
:	f"-
.	lamu N
J Rica
/ •\arf
f ^Xn/ . ?
Skandinavijo sestavljajo severnoevropske države Danska, Norveška, Švedska, Finska in Islandija. Nekateri učitelji naše šole so se v Skandinavijo odpravili konec lanskega šolskega leta, se pravi junija 2009. Obiskali so kar štiri od petih skandinavskih držav, in sicer vse, razen Islandije. Pet učiteljev sem povprašala o potovanju in dogodivščinah, ki so jih doživeli.
Kako je potekalo vaše potovanje?
Majda Cengija:
Potovanje smo začeli v Stockholmu, glavnem mestu Švedske, kjer smo preživeli cel dan. Mesto nam je bilo vsem zelo všeč, ker je v bistvu zgrajeno na morju, iz večih otočkov. Ponoči smo z ladjico odpotovali v Helsinke, ki so glavno mesto Finske. Meni so se Helsinki v spomin vtisnili kot zelo lepo, obvladljivo in prijazno mesto. Moram priznati, da smo se tukaj najbolj predali nakupovanju, čeprav smo imeli zelo dobrega vodiča, ki nas je vodil po Helsinkih in nam ogromno povedal o zgodovini ter o tem, kakšni so Finci. Imajo namreč drugačen način življenja in pogled na svet. Potem smo se, zopet z ladjico, vrnili v Stockholm, kjer smo tudi prespali, nato pa z avtobusom odšli na dolgo vožnjo do Osla. Opazili smo, da vsi vozijo po predpisih in nikomur ne pade na pamet, da bi vozil hitreje od omejitve. Med potjo smo občudovali njihove hiške, ki so bile lesene in vsaka drugačne barve - kot v pravljici. Ustavili smo se tudi v mestu
Karlstad, katerega zaščitni znak je sonce. Razlog je ta, da imajo pozimi tako malo sonca - samo 6 ur na dan in so si zato vzeli sonce za zaščitni znak - da ga imajo vsaj nekaj. Zvečer smo prišli v Oslo in bili že kar malo utrujeni. Tudi Oslo je zelo lepo, čisto in odprto mesto. Meni osebno je po eni strani zelo všeč, po drugi pa ne. Jaz sem bila tam s sinom in sestro, s katerima smo zašli v uličico, ki pa ni bila tako lepa in čista. Zato sem malo izgubila tisti prijeten občutek. Ogledali smo si tudi operno hišo, ki stoji na vodi, in je bila prečudovita. Potem smo celo noč potovali do Koben-havna, ki je glavno mesto Danske, in tudi to mesto nam je bilo kot vsa druga mesta, ki smo jih obiskali, zelo všeč. Pa tudi naša vodička je bila Slovenka, ki je na Danskem opravljala magisterij iz sociologije. Skandinavskim državam so primarna stvar njihovi prebivalci oz. ljudje na splošno, ne pa denar. Zelo zanimivo nam je bilo sonce in sončni zahod. Pri njih sonce zahaja veliko počasneje kot pri nas, saj je bilo še ob polnoči čisto svetlo. Najbolj pa meje presenetilo to, da so severnjaki, glede na to, da vsi govorijo, kako hladni so, v bistvu prijazni, odprti in prijetni ljudje.
Zakaj ste se odločili, da greste v Skandinavijo? Vam je bilo všeč?
Zlata Dobovšek:
Da grem v Skandinavijo sem se odločila zato, ker me zanimajo tuje države. Bilo pa mi je zelo všeč. Še najbolj to, da vse poteka tako počasi, nikomur se ne mudi, nihče ne hiti, ljudje se v parkih dobivajo na piknikih, v službo pa kar prikolesarijo. Ženske kolesarijo celo v visokih petah.
Ali se spomnite kakšne anekdote iz potovanja?
Dušan Plut:
Ko smo bili na ladjici, smo dobili notranje kabine, ki so bile brez oken. V kabini, kjer smo bili učitelj Bučar, učitelj Cujnik in jaz, je bila slika, ki je dokaj realno prikazovala pogled na morje. Zato smo učiteljicam, ki so bile v sosednji kabini in so imele neko drugo sliko, rekli, da imamo mi pa pogled na morje in nekatere so nam dejansko verjele.
Kaj menite o jeziku? Se dosti razlikuje od slovenščine?
A da Stegnar:
Skandinavski jeziki so nekaj posebnega, še posebej finski, ki ne izhaja iz praevropskega jezika. Zelo težko najdeš in prepoznaš kakšno znano besedo ali frazo in znanje angleščine ti pri tem kaj dosti ne koristi. Kot tipična turistka pa sem si zapomnila tistih nekaj fraz, ki so neizogibne, da te ne prodajo ter da nisi lačen ali žejen.
Kaj vam je bilo najbolj všeč v Skandinaviji?
Sonja Čibej:
To, da smo ogromno videli v razmeroma kratkem času. In pa njihov način življenja, njihova kultura, šolski sistem, pa tudi, kako urejene muzeje imajo.
Se spomnite kakšnih zanimivosti, ki ste jih slišali na poti?
Vojka Cvitko Macedoni:
Povedali so nam veliko zanimivosti, jaz pa bom z vami delila tiste res najzanimivejše. Švedi nikoli ne zamujajo, saj je to nesramno, izgubijo tudi pet minut svojega dragocenega časa. Velja tudi, da več kot 10 minut nikogar ne čakajo.
Če te Finci povabijo na obisk, ti pri
kavi ponudijo še 6 do 7 vrst peciva (ne smeš zavrniti), kadar gredo oni kam na obisk, vedno prinesejo rože, kijih mora gostitelj takoj postaviti v vazo. Če dolgo ne vidijo prijatelja, mu pošljejo šopek. K tistemu, ki ima rojstni dan, prihajajo prijatelji in sosedje cel dan in če ne želi praznovati rojstnega dne, mora to objaviti v lokalnem časopisu.
Lora Kastelic, 9. c
OSNOVNA ŠOLA GRM
NOVO MESTO
FINSKA SOLA
Meseca aprila, ko je pri nas pomlad že v polnem razcvetu, sem odšla za teden dni v Helsinke, finsko prestolnico. Tam je ravno skopnel zadnji sneg in Finci so se množično nastavljali prvim spomladanskim žarkom. V zraku je bilo čutiti dobro razpoloženje, čeprav so Finci menda bolj poznani po malodušju. Vendarle je to zgolj še en stereotip, ki sem ga kmalu ovrgla. Mene so navdušili tako v osebnih stikih kot tudi pri spoznavanju njihovega šolstva, zaradi česar sem se v to severno deželo pravzaprav odpravila.
Namen mojega izobraževanja je bil spoznati in doživeti finski šolski sistem. Predvsem meje zanimalo, kako imajo v finskih osnovnih šolah organizirane oblike učne pomoči za učence s posebnimi potrebami. To je namreč tudi moje področje dela na grmski šoli.
Zakaj ravno Finska, se sprašujete? Finske šole so že nekaj let pod drobnogledom preostalega sveta, saj v mednarodnih raziskavah v znanju dosegajo odlične rezultate. Leta 2003 so bili prvi na svetu :
Tako izgleda razred v finski šoli.
•	v bralni pismenosti,
•	v matematiki (skupaj s Hongkongom),
•	v naravoslovju (skupaj	z
Japonsko).
Kaj vemo o Finski?
Suomi je izvirno ime za državo, ki jo v slovenščini imenujemo Finska. Finska je dežela na severu Evrope, leži med Švedsko in Rusijo ter
ima kopensko mejo z Norveško ter morsko mejo z Estonijo. Če ne drugače, zagotovo poznate Finsko po telefonih Nokia, saj tu proizvedejo največ mobilnih telefonov na svetu.
Večina Finske je dokaj ravna. Gozdovi prekrivajo kar tri četrtine finskega ozemlja. Drugače pa so za Finsko značilna jezera, polotoki in otoki. Nihče ne ve natančno, koliko jezer pravzaprav imajo, če štejemo samo tista, ki imajo več kot 200 km premera, jih je okoli 55.000. Zato so ti podatki vedno samo v približkih. Imajo torej okoli 190.000 jezer ter 180.000 otokov.
Osnovna šola
Otroci gredo v prvi razred s sedmimi leti in ne s šestimi kot v
Sloveniji. Imajo pa ravno tako kot pri nas devetletno osnovno šolo.
Ta poteka od 1 .-6. razreda v eni stavbi, potem pa gredo učenci v drugo šolo, kjer končajo 7.-9. razred in srednjo šolo.
Različni razredi
Na Finskem ne poznajo šol s prilagojenim programom. Učenci, ki jim je osnovnošolski učni program pretežak, obiskujejo posebne razrede, ki pa so v običajni osnovni šoli.
Prav tako imajo posebne razrede za učence, ki imajo hujše vedenjske ali čustvene težave. Ti razredi so številčno manjši (do 8 učencev).
V teh posebnih razredih se učenci učijo reševanja konfliktov, medsebojnega komuniciranja, imajo pa tudi običajen vsakodnevni pouk.
Razred z učenci, ki imajo čustvene in vedenjske težave.
Ko se vedenje učenca bistveno izboljša, se lahko ponovno vključi v običajen razred.
Zelo pogosto sta v razredih po dva učitelja, in sicer učitelj, ki poučuje celoten razred in učitelj asistent, ki v razredu pomaga učencem, ki potrebujejo pomoč. Učenci z večjimi učnimi težavami pri posameznem predmetu, se lahko ta predmet učijo po prilagojenem učnem programu.
koščka belega kruha. Zelo pogosto imajo na jedilniku kuhan, neolupljen krompir, ki ga pojedo kar z olupkom.
Moje prvo finsko kosilo je bila grahova juha, kos črnega kruha in kozarec mleka. Ko sem vprašala, ali je to vse kar bo za kosilo, so mi prijazno odgovorili, da lahko brez težav dobim »repete«. Kosila res niso obilna, ob kosilu pa imajo vedno na razpolago mleko, vodo in črn kruh.
Ocenjevanje
Ocene v šoli so od 4-10, pri čemer je 4 zadostna ocena, 10 pa odlična ocena brez vsake napake v testu ali pri ustnem ocenjevanju. V šolah ocenjujejo tudi vedenje učencev. Zanimiveje, da ima vsaka šola možnost, da načine ocenjevanja prilagodi. Tako lahko npr. učence, ki ne dosegajo zahtevanih standardov znanja, ocenjujejo zgolj opisno ali po nižjih standardih znanja in jim nato vpišejo v spričevalo ob oceni zvezdico *. To pomeni, da ima učenec drugačen, lažji učni program.
Učbeniki
Za vsak predmet obstajata dve vrsti učbenikov: običajni in lažji. Lažje učbenike uporabljajo učenci, ki jim je učna snov prezahtevna. V teh učbenikih je učna snov skrajšana, razložena preprosteje. Učitelj pa je tisti, ki presodi, po katerem učbeniku bo delal posamezni učenec.
Prehrana
Njihova tradicionalna hrana je preprosta. V veliki večini je sestavljena iz rib in jelenjega mesa.
Na nobeni šoli nisem videla niti
Veliko praktičnih znanj
Finci zelo cenijo ročne spretnosti, zato dajo temu velik poudarek že v osnovni šoli. Tehniko začnejo poučevati v 3. razredu, in sicer se učenci razdelijo v skupine glede na interes. Fantje se pogosteje odločajo za obdelavo lesa, dekleta
Razstava sešitih oblek za barbike.
pa za oblikovanje tekstila. Njihove učilnice so prave mizarske in šiviljske delavnice.
Tudi pouk gospodinjstva je zelo pomemben. Šole imajo velike, sodobno opremljene kuhinje, kjer se učenci učijo kuhanja, likanja in pranja perila. Lahko bi rekli, da jih šola opremi s tistimi znanji, ki so potrebna v vsakodnevnem življenju.
Finska je po kilometrih resda daleč od nas, a njihove ideje in pristopi v šoli so meni zelo blizu, pa vam?
Karmen Kržan
MINI TEČAJ FINŠČINE
Da bi še bolje začutili Finsko, je pred vami mini tečaj finščine, da preizkusite svoj jeziček. Pa naj še kdo reče, daje slovenščina težka!
Abeceda
a, (b), (c), d, e, (f), (g), h, i, j, k, 1, m, n, o, p, (q), r,
s, t, u, v, (w), (x), y, (z), (a), a, o
Sedanjik glagola »biti« in »ljubiti«
mina	olen / rakastan
sina	olet/ rakastat
han	on / rakastaa
me	olemme / rakastamme
te	olette / rakastatte
he	ovat / rakastavat
Glagol imeti
minulla on	imam
sinulla on	imaš
hanella on	ima
meilla on	imamo
teilla on	imate
heilla on	imajo
Številke: 0-10
0-nolla, l-yksi, 2-kaksi, 3-kolme,
4-nelja, 5-viisi, 6-kuusi, 7-seitseman,
8-kahdeksan, 9-yhdeksan, 10-kymmenen
ZAPIS t^JAVE O GRKStlH UČENCIH' V STAP-l FlMSCIKll.
Povzete tč pe.evot>A! ..Ste o.k:.“
Pozdravi
Hei! Moi! Terve!	Pozdravljen! Živijo!
Hei-hei! Moi-moi!	Adijo!
Tervetuloa!	Dobrodošli!
Nakemiin!	Nasvidenje!
Hyvaa huomenta!	Dobro jutro!
Hyvaa paivaa!	Dober dan!
Hyvaa iltaa!	Dober večer!
Hyvaa yota!	Lahko noč!
Vljudnostne besede
kylla (joo) /ei
Ja/Ne
Kiitos.
Ei
kesta.
Hvala lepa - Prosim.
Anteeksi! - Ei se mitaan!	Oprostite! -Nič hudega!
Mita kuuluu? - Kiitos, hyvaa!	kako si? - Hvala, dobro.
Tavataan illalla sillalla!	Dobimo se zvečer na mostu!
Se ei kylla haittaa mitaan.	Nič hudega.
Predstavitev
Kuka sina olet?	Kdo si?
Mina olen	jaz sem
Mista sina olet kotoisin?	Od kod prihajaš?
Mina olen kotoisin Suomesta.	Prihajam iz Finske.
Pogosta vprašanja in stavki
Mika se on?	Kaj je to?
Mita kello on?	Koliko je ura?
Mita se	Koliko to
maksaa?	stane?
En tieda.	Ne vem.
En	Ne
ymmarra.	razumem.
En puhu suomea.	Ne govorim finsko.
Voitteko	Prosim
puhua hitaammin?	govorite počasi.
Puhutteko englantia?	Ali govorite angleško?
Še nekaj drugih besed in izrazov
aiti	mati
isa	oče
lapsi	otrok
leipa	kruh
vesi	voda
kieli	jezik
Kaksi olutta.	Dve pivi prosim.
Za iz.birm’ predmet FlNJŠctMA se
pozanimajte pri j>rof Koirmen Kržan. K ^
ENGLISH PAGES
A FRIEND IN NEED IS A FRIEND INDEED
Everybody has friends. What would we do without them? They cheer us up when we’re sad, they calm us down when we’re upset, they’re happy for us when we’re happy. They j ust make us a better person. However, sometimes even best friends have a fight or even worse -they lose contact.
Jenna and Lucy were best friends since third grade. Then they finished primary school and went to high school. Jenna wanted to be an envi-ronmental activist and Lucy want-ed to become a Biology teacher so they both went to the same school. They were very happy about it, but when school started they ended up in different classes. They couldn’t chat during classes anymore, they couldn’t laugh at the silly things their schoolmates said or did. They weren’t even schoolmates anymore, They stili hung up, went shopping together, slept over at each other’s
house, but not as often as they used to. Soon they stopped hanging out too. Two years passed by quickly. They had new schoolmates, new friends, but they didn’t have a best friend anymore.
One day ali students from year three went on an excursion to the mountains. They studied the forest, the trees, snow, ice, climbers. They went to see a precipice and Lucy was interested in seeing what down there in the valley was. She came close to the edge. Suddenly, she stumbled and almost fell over the edge. Luckily, Jenna saw her and she pulled Lucy back just in time. At that moment Lucy and Jenna re-alized that they missed each other very much. They apologized to each other and hugged. During the next couple of months they managed to catch up on everything that had been going on in their lives in the past two years. Lucy realized some-thing important too: a friend in need is a friend indeed.
Ivana Lora Kastelic, 9. c
People often say that a friend in need is a friend indeed and I certainly agree with that. But, what are friends? Friends are people who are there for you when you need them, they help you when you have a problem and give you advice. They keep your secrets, share things with you. They love you with ali the gualities you have and in spite of ali your defects. They teli you when you do something wrong. They make you laugh and they are always honest. A real friend sticks by your side even when the rest of the wor/d is against you. They are friendly and sympathetic. They aren 't pushy or competitive Real friends do not talk behind your back or sav ugly things about you. We have to treat ali our friends the way we would like to be treated by them and we always have to teli our friends the truth. That's the only way to keep a real friend. I don ’t think anybody could live without a friend no matter how rich or how intelligent they are.
Now, let me share something with you. I had a best friend for a long time. I mean, I thought I had a best friend. I told her everything about me, ali my secrets. We did everything together and I really trusted her. Sadly, she disappointed me. Ifound out that she talked about me behind my back. She said some mean words about me and they really hurt. I wasn ’t perfect ei-ther, nobody is, but I never talked behind her back. I would never do that to someone / love. She even said that I was a badfriend and that really made me mad. I don 't want to have anything to do with her anvmore. Nevertheless, I think friends are important and I stili have friends that I trust, respect and rely on. So remember: never hurt a friend or lose them.
Tjaša Ilar, 9. a
A DOG IS A MAN’S BEST FRIEND
KNJIŽNI KOTIČEK
Last spring my dad and I went to the mountains. There was stili some snow and we had to be careful. At 11 a.m. we were Crossing a scree when suddenly ... boom! We saw an avalanche approaching from up the mountain but we couldn’t escape. The snow covered us. After ten min-utes I managed to get out of the snow and then I found my dad. We were alright. However, we didn’t know where we were and we couldnT call the rescuers. We only had food for two days. We dug a hole in the snow and went to sleep. When I woke up, it was snowing. I knew that wasn’t good because the snow would cover our trail. I looked around but I didn’t see my dad. After fifteen minutes I saw him coming out of the forest. He told me he had found an old cottage. We went there and we found some firewood inside. We lit a tire and ate some sandwiches. The plače where I slept wasn’t very comfortable but I stili managed to fall asleep soon. I didn’t sleep well, though. Every little sound woke me up. Next day the weather was better so my dad and I started to look for a way out. We walked for a long time but we didn’t find anybody and we stili didn’t know where we were. We al-most lost hope when our phone got the signal again. We phoned for help. The rescue team started to look for us but they didn’t know where exact-ly we were either. After an hour we retumed to the cottage but we didn’t have any dry wood left. We stayed hungry. At 6 a.m. barking woke me up. I thought it was a wolf. Luckily, it was a dog that was leading the rescue team. I woke my dad when the rescuers came to the cottage. I was so happy I hugged the dog. This is how I got to know that a dog was a man’s best friend.
Robert Bele, 9. c
Leto je naokoli in zopet vam predstavljam knjižne novosti. Gotovo še niste slišali za skupnost, ki določa, katere knjige so »in«. V letošnjem letu gre velik poudarek na družbeno-socialne knjige. Eden takih avtorjev je prav gotovo Ivan Sivec. Iz tega koša knjig pa je novembra »pokukala« knjiga Skrivnost za zaprtimi vrati, avtorice Nike Maj. Knjiga govori o trinajstletnem Maju, ki ... Za ljubitelje fantastike je tu Angelski pristan, avtorja Anthonya Horow-itza iz zbirke Alex Rider. Da pa ne
pozabim na najmlajše, je trenutno v tiskarnah nova knjiga iz zbirke Mavrične Vile. Za malo starejše pa je vredno omeniti knjigo Kmetija slavnih norcev, povzeta po drugem resničnostnem šovu Kmetija. Knjiga je med knjižnimi kritiki požela dobre ocene. Verjetno vas že srbijo prsti, da bi skočili v knjižnico po eno
izmed naštetih knjig, mar ne? Kot veste, vam vseh novosti ne morem predstaviti, zato pa vas vabim, da na panoju v šolski knjižnici oz. knjižnici Mirana Jarca sami malo
pobrskate. Če pa ste med tistimi, ki knjižnice niste obiskali že leta, imate tukaj dva spletna naslova, na katerih lahko najdete t. i. e-knjige: http://www.amazon.com/, http:// www.ruslica.si/. Kot sem že omenil v prejšnji številki, je naslov tudi www.dlib.si, kjer pa je žal moč najti le starejše knjige. V knjižnico Mirana Jarca pa ste še posebej lepo vabljeni učitelji oz. tisti malo starejši bralci na Knjižno čajanko s Slavko Kristan. Da pa bomo tudi drugi prišli na svoj račun je tu še projekt Beremo z Manco Košir. Vstopamo v novo leto, zato je treba iti s časom naprej. Glavni trend leta 2010 so gotovo 3D knjige.
Gre za t. i. e-knjige s 3D učinki, za več informacij lahko na spletni iskalnik Google vtipkate ključne besede The 3D books. Da bi v knjižnem kotičku ustregel željam vseh, vas vabim, da obiščete stran http://kn-jige-grm.tam.si, kjer lahko takoj izveste aktualne dogodke v knjižnici. Ker pa je gotovo vsem v interesu, da bi bil knjižni kotiček v nadaljnje še bolj izpopolnjen, vas vabim, da stran redno obiskujete. Stran bo začela z uradnim delovanjem ravno ob izidu Najče. Kot novost je potrebno ome-
niti še t. i. bralne knjige oz. knjige, ki jih za vas berejo drugi. Za podrobne opise vseh novosti vas vabim na stran http://www.nm.sik.si. Za konec vam želim podati še nekaj knjižnih misli, le podrobno jih preberite, saj vam bodo v naslednjem knjižnem kotičku prišle še kako prav ...
Knjige moramo prav tako pazljivo in strastno prebirati, kakor so jih pazljivo in strastno napisali.	Bogata domača knjižnica nam je - kakor sultanu harem - čvrsto zagotovilo, da bomo večer preživeli v prijetni družbi.
Knjiga je nekaj več	Ni moralnih in
kot besedna	nemoralnih knjig.
struktura. Je	Knjige so dobro
dialog, ki ga začne	ali slabo
s svojim bralcem.	napisane. To je
Ta dialog je neskončen, književnost je neizčrpna, in to zaradi zelo	vse.
preprostega	
razloga - ker je	
vsaka knjiga taka.	
Knjiga ni stvar brez komunikacije: je razmerje, je opora neštetih razmerij.	
Aleš Zupančič, 8. a
/k LIJ\A.t/k\
INTERVJU S KATARINO ŠARLAH O NJENEM OBISKU DUBUINA
V prejšnji številki Naj če smo objavili prispevek o tem, kako je učiteljica Katarina Sarlah obiskala Dublin. Ker pa nam jo je zagodel tiskarski škrat in poskrbel za to, da se nam je intervju izmuznil, ga objavljamo sedaj. In verjamemo, da so njeni vtisi o potovanju še kako živi tudi danes ...
Dogodek, ki se vam je najbolj vtisnil v spomin...
Dublin v celoti je bila krasna izkušnja in mi je ostala v zelo lepem spominu. Tam sem spoznala veliko prijaznih ljudi, zgodilo pa seje tudi veliko zanimivega.
Tako kot v Angliji, tudi na Irskem vozijo po levi strani. Prvih nekaj dni se mi je pogosto dogajalo, da sem pri prečkanju ceste pogledala v napačno smer in enkrat že skoraj stopila na cesto - pred avtobus, seveda.
Spominjam se tudi njihove hrane. Irci imajo zelo radi krompir in tako smo pri družini, pri kateri sem stanovala, vsak dan za kosilo in večerjo jedli krompir. Tudi takrat, ko je bila za kosilo rižota, je bil v posebni skledi krompir kot priloga.
Kako se razlikuje življenje v Dublinu od življenja v Novem mestu?
Predvsem se razlikuje v tem, da je Dublin izredno veliko mesto in za
potovanje po mestu rabiš bistveno več časa kot v Novem mestu. Poleg tega v Dublinu živi milijon ljudi, čez vikend pa jih je tam še precej več. Dublin med vikendom postane mesto glasbe in zabave. Ljudje se zanimivo oblečejo in hodijo po mestu. Tako lahko srečaš dekleta, ki so oblečena v šolarke ali baletke, na glavah imajo smešne klobučke ipd. Nekatere pa se, ko imajo dekliščino, oblečejo tudi v kokoši (ker se na Irskem dekliščini reče Hen party). In zanimivo je to, da ljudje to vidijo kot nekaj normalnega in tako nikogar ne skrbi, kaj si bodo drugi mislili o njem.
Pravite, da so napisi dvojezični. V katerih dveh jezikih pa so?
V angleščini in v galščini ali irščini, kot ji pravijo prebivalci. Irsko ime za Dublin je tako Baile Atha Cli-ath.
So nam Irci kaj podobni?
Ja, seveda so nam. Tudi oni so odprti, izredno prijazni, velikodušni in radi sprejemajo tujce.
Ana Skobe
NIKOLI NISEM BIL MATEMATIK
V soboto, 12. 12. 2009, je bil lep sončen dan in odpravili sva se v Bršljin, v prostore radia Krka, kamor sva odšli intervjuvat Roberta Erjavca. Ko sva vstopili v prostor, nama je pogled najprej obstal na starinskih radiih in okrašeni novoletni jelki. Proti nama je ves nasmejan prihitel Robert Erjavec in tak je ostal ves čas. Razkazal nama je prostore in naju spoznal tudi s tehnikom Urošem Papežem. Bila sta edina na radiu, kar naju je zelo presenetilo. Na koncu pa je Robert Erjavec tudi z nama naredil intervju o Najči in to kar v radijskem etru!
Hvala, ker ste si vzeli čas za intervju za naš šolski časopis Najča. Veva, da prihajate iz Novega mesta, pa naju zanima, katero šolo ste obiskovali?
Osnovno šolo sem prva 4 leta obiskoval na Grmu, potem pa smo se preselili v Bršljin in naslednja 4 leta sem hodil na OŠ Bršljin. Iz osnovne šole pa sem odšel na gimnazijo (čeprav se je takrat drugače imenovala).
Kateri predmet vam je bil najljubši? Zakaj?
Hm ... nekje do 4. razreda mi je bilo najbolj všeč spoznavanje narave in družbe (SND), na višji stopnji pa zgodovina, biologija in geografija. Bil sem bolj za družboslovne predmete, nikoli nisem bil matematik.
Ste imeli najljubšega učitelja?
Ja, absolutno. Na Grmu je bila moja najljubša učiteljica Milka Starič. Bila je pomočnica razredničarke, ge. Golobič. To je bilo v 3. razredu.
Kaj vas je poleg šole še zanimalo? Bil sem zelo aktiven športnik, treniral sem rokomet. S tem sem se ukvarjal napol profesionalno. Ravno tako sem veliko pel, prepeval v zboru in plesal pri folklori. Ukvarjal pa sem se tudi s kulturnimi dejavnostmi.
O katerem poklicu ste sanjali kot otrok? Ste kdaj razmišljali o poklicu, ki ga opravljate sedaj?
Moram priznati, da nisem nikoli razmišljal, kaj bom počel v prihodnosti. Sem človek, ki živi za danes in ne toliko za jutri. Meni je vsak dan lep, ne postavljam si nekih ciljev za vnaprej. Če človek že zjutraj začne z dnevom, se lahko zgodi toliko lepih stvari, pa tudi neprijetnih, seveda. Ampak meni je glavno to, da živim za danes, čeprav moramo kdaj pomisliti tudi na obveznosti, ki nas čakajo naslednji dan. Tudi o
tem poklicu, ki ga opravljam sedaj, nisem nikoli sanjal.

Kako pa ste prišli do tega poklica? Oh, jaz sem po izobrazbi čisto nekaj drugega! Sem namreč diplomirani medicinski inženir ortotike in protetike (to je strokovnjak, ki nekomu, kije prikrajšan ali je utrpel poškodbo oziroma je zaradi zdravstvenih težav izgubil dele telesa, kot so roke in noge, lahko da protezo). To, da sem prišel delat na radio, je bil splet okoliščin. Pred leti mi je kolega, ki je tonski mojster, čisto mimogrede rekel: »Zakaj pa ne bi prišel delat na radio?« In po enem mesecu sem res odšel, potem pa so me začeli vabiti tudi na televizijo in razne prireditve.
Delate na radiu Krka, na POP TV, ste vsestranski voditelj. Kako bi primerjali delo na radiu in televiziji ter katero vam je bolj všeč in zakaj?
Na televiziji delam več stvari, nisem samo voditelj vremena. Bil sem dnevni urednik oddaje 24 ur in glavni urednik radijskih novic na 24ur. com - ta projekt smo sedaj ukinili, še vedno pa urejamo video panoramo. Sodelujem pa tudi v zabavnih oddajah in produkcijah. Delo je tako zelo raznoliko. Če se moram opredeliti, mi je ljubši radio, ker mi je nekako bliže, pa tudi, ker je hitrejši medij, saj z besedo preneseš informacije poslušalcem. Prav tako se mi zdi, daje radio resnično dostopen skoraj vsem. Sedaj v isti sapi, ko odgovarjam na vajina vprašanja, urejam oz. posodabljam spletno stran radia Krka.
S čim se ukvarjate v prostem času?
V bistvu je zame moja služba tudi neke vrste prosti čas. Ne vem, če se temu reče, da sem deloholik, vendar rad delam to, kar delam, čeprav je
dan izredno dolg in naporen. Vstajam zelo zgodaj, okoli pol štirih, štirih zjutraj. Na radiu na primer, tudi ko nisi v etru ali ko se program konča, še vedno delaš. Delo novinarja in moderatorja je zelo široko. Ni samo to, kar se sliši.
Kot voditelj raje nastopate sami ali v paru?
Meni je vseeno, nič me ne moti. Kot televizijski voditelj sem več let nazaj vodil oddaje s Sašo Einsiedler, kasneje sem oddaje vodil sam. Na radiu pa mi je tudi »luštno«, me nič ne moti, če sva dva ali pa če sem sam. Je pa pomembno, kadar sta dva, da sta zelo uvidevna in da ne skačeta drug drugemu v besedo.
Ali imate kdaj tremo? Kdaj je ta večja, ko ste v radijskem oz. televizijskem studiu, ali ko nastopate
V ŽIVO?
Tremo imam, zagotovo. Ta se na vsake toliko časa prikrade. Imam jo npr. zdajle, ko sta vidve tukaj. Zanimivo, za vremensko napoved nimam treme, ker vem, da sem v studiu, imel pa bi jo, če bi me takrat kdo prišel gledat. Večjo tremo imam, kadar kje nastopam v živo, ker je to tudi večja odgovornost. Na radiu pa treme nimam.
Tema tokratne številke Najče je prijateljstvo. Zanima naju, kaj vam pomeni ta pojem?
Največ, pomeni mi največ. To je, ko imaš nekega človeka res rad in mu lahko zaupaš v najtežjih in seveda v najprijetnejših trenutkih. To je oseba, na katero se lahko zaneseš takrat, ko res nekaj potrebuješ, npr. z njo deliš veselje pa tudi žalost.
Se vam zdi, da vam je, ker ste medijsko izpostavljena osebnost, težje najti prave prijatelje?
Ne, to ne. Človek nima ne vem koliko prijateljev, lahko ima veliko znancev in kolegov, ki pa niso nujno prijatelji. Je pa seveda drugače, saj me ljudje prepoznavajo in ogovarjajo, vendar to ni prijateljstvo. To je kolegialnost, bom rekel, pošten odnos.
Imate najboljšega prijatelja/-ico in če, koliko časa se že poznata? Imam. Poznava se že iz osnovne šole, vendar se zadnje čase bolj
malo slišiva in vidiva, ker on s svojo družino živi v Ljubljani, jaz pa sem več v Novem mestu. Vsake toliko časa pa se seveda slišiva in vidiva, imamo tudi kakšen »žur«.
ALI VZGOJNI NAČRT SOLE DELUJE?
Dragi bralci in bralke!
S tem vprašanjem vas želim spomniti na prizadevanja vseh, ki se v šoli srečujemo, da bi se počutili dobro in da bi se čim več naučili. Kako bomo to storili, smo zapisali v Vzgojni načrt s prilogami in v Pravila šolskega reda, ki si ju v celoti lahko ogledate na šolski internetni strani. Učitelji te dni ponovno prebiramo pravila in preverjamo, kako se ta uresničujejo v praksi. Zato tudi učence in starše vabim h kritični presoji zapisanega, morebitne pripombe pa lahko posredujete razredniku ali vodstvu šole, pisno ali ustno. Da vam bo tekst čim bolj pri roki, ga v spodnjih vrsticah objavljamo. Lepo se bere, pa se tudi živi?
Lep pozdrav!
Tihomir Troha, vodja tima za spremljanje VN
Na podlagi 60. d člena Zakona o osnovni šoli je Svet šole na predlog ravnateljice na seji, dne 5. 6. 2009, sprejel:
Imate kakšnega dobrega prijatelja iz medijskih krogov, s katerim se družite tudi v privatnem življenju? To je Jani Muhič (voditelj večernih novic na POP TV), vendar se videvava več v Ljubljani kot tukaj. Prijatelja sva pa že več let. Pa nekaj kolegov z radia je tudi mojih dobrih prijateljev.
Anja Medle in Lora Kastelic, 9. c
VZGOJNI NAČRT OSNOVNE SOLE GRM
L Z vzgojnim načrtom določamo uresničevanje ciljev osnovnošolskega izobraževanja iz
2.	člena ZOŠ, predvsem tistih, ki se nanašajo na vzgojno delovanje šole, ob upoštevanju potreb in interesov učencev, učiteljev in staršev ter širšega okolja. 2
2. Izhajajoč iz vzgojnih ciljev osnovne šole izpostavljamo vrednote, posebej se bomo zavzemali za:
-	medsebojno spoštovanje, zaupanje in sodelovanje
-	strpnost, solidarnost, demokratičnost
-	zavest o državni pripadnosti, narodni identiteti in ohranjanje vezi s preteklostjo
-	občečloveške in civilizacijske vrednote, kot so: družina, pravičnost, odgovornost, kultura,
znanje, prijateljstvo
-	odgovoren odnos do sebe in svojega zdravja
-	odgovoren odnos do okolja
-	pripadnost OŠ Grm.
3.	Vzgojne cilje in vrednote bomo uresničevali s preventivnim delovanjem po načelih vzgojnega delovanja na naslednji način:
šola, Jezikovne počitnice
-	s pestro ponudbo interesnih dejavnosti
-	s pestro ponudbo šolskih kulturnih in športnih dejavnosti
-	s pogovornimi urami z učenci
-	z organizacijo rednih stikov s starši ter šole za starše.
5.	Pri oblikovanju vzgojnega načrta so sodelovali učenci, učitelji in starši ter so z njim v celoti soglašali.
6.	Vzgojni načrt je deležen letne evalvacije in je odprt za spremembe in dopolnitve.
EKSKURZIJA V LJUBLJANO
a)	z vzpostavljanjem prijetne in vzpodbudne klime, ki temelji na pozitivnih odnosih zaupanja
b)	z zgledom
c)	z avtoriteto učitelja in drugih strokovnih delavcev, ki:
-	imajo strokovno znanje za kakovostno organizacijo in izvedbo pouka
-	so avtonomni pri svojem strokovnem delu
-	so pravični in imajo spoštljiv odnos do učencev
-	so dosledni pri spoštovanju šolskih pravil
-	imajo osebnostne lastnosti, ki pri učencu vzbujajo zaupanje, občutek varnosti in sprejetosti
č) z vzajemnim delovanjem šole in doma
d)	z jasno opredelitvijo pravic, odgovornosti in pravil ter doslednim spoštovanjem le-teh.
4. Vzgojne cilje in vrednote bomo uresničevali z naslednjimi dejavnostmi:
- z vzgojnimi vsebinami pri pouku
in urah oddelčne skupnosti,
tematskimi vzgojnimi delavnicami
-	s svetovanjem in usmerjanjem
šolske svetovalne službe
-	z vključevanjem učencev v projekte šole: Eko šola, Zdrava
V četrtek, 10. 12.2010, smo šli učenci prometnega krožka na ekskurzijo v Ljubljano. Potovanje smo si prislužili, ker smo 22. septembra, na dan mobilnosti, pomagali pri izvajanju dejavnosti in aktivnosti na Glavnem trgu v Novem mestu,	po končani
prireditvi pa tudi vse pospravili. Po pouku smo se peš odpravili izpred OŠ Grm na Avtobusno postajo Novo mesto, od koder smo se z avtobusom odpeljali v Ljubljano. Ogledali smo si avtobusno in železniško postajo. Kupili smo karte za vlak in se peš odpravili proti stari Ljubljani.
Zelo nas je očarala praznično okrašena Ljubljana, videli pa smo tudi sodišče, Stari trg in Mestni trg, si ogledali maketo Ljubljane na Čopovi ulici ter opazovali praznično vzdušje z najvišje točke McDonaldsa.
_	Čas je hitro minil, nazaj grede pa smo
uživali v vožnji z vlakom. Vsi smo bili m/g. mnenja, daje vožnja z vlakom res
čudovita! Stali smo med vagonoma, se drenjali v kupeju in ponavljali snov za naslednji dan.
Ekskurzija je bila pestra in zanimiva, ta dan si bomo vsi zapomnili.
Učenci prometnega krožka z mentorico Marjeto Ferkolj Smolič
1.	Delavnica: PRIPRAVA MOBILNE HRANE IN PIJAČE Mentorici: Valentina Žefran, Fanika Dragan
Skupina je pripravljala hrano, ki je primerna za izlete in potovanja. Taka hrana vsebuje manj maščob in je bolj zdrava. Učenci so naredili sadno solato, hamburgerje z naravnimi zrezki in domač ledeni čaj.
2.	Delavnica: CESTA OD KRESLINA DO AC/DC
Mentor: Tomaž Koncilija Učenci so poslušali rock glasbo, ki je opisovala poti in potovanja. Analizirali so besedila pesmi in jih komentirali. Na koncu so o vsem naredili tudi kratek film.
VTISI UČENCEV
V Ljubljani smo si ogledali lučke in	Zapomnila sem si razgled nad prelepo
stari del Ljubljane. Na vlak se nam	Ljubljano z McDonaldsa in zabavno
je kar mudilo. Na vlaku je bilo super.	hojo do železniške postaje. Tako se že
Čeprav nismo ves čas sedeli, smo se dolgo nisem smejala, smejali, učili in pisali spis. Komaj	Ana Smolič, 6. c
čakam, da bomo tak izlet ponovili.
Neža Turk, 6. c Meni je bila všeč vožnja z avtobusom, saj smo se ves čas zabavali in veliko Izlet je bil zanimiv, videli smo kar	lepega videli.
nekaj novih stvari, najbolj pa smo si	KaJa PovN 6-c
zapomnili vožnjo z vlakom.
Denis Kovačič in Gregor Ivanež, 8. b Uživali sva v vožnji z avtobusom
in vlakom, saj sva se zelo malokrat
Najbolj so mi bile všeč lučke v Lju- peljali z njima. Zelo sva se nasmejali bljani in vožnja z vlakom.	in se na vlaku še učili.
Kristina Jordan, 6. c	Nina Majstorovič in Viktoria Majer, 6. c
DAN MOBILNOSTI
22. septembra je imela OŠ Grm tehnični dan, bolj natančno Dan mobilnosti. Učenci smo imeli na razpolago 19 različnih delavnic, v katerih smo spoznavali različne dejavnosti na temo prometa. Del dejavnosti je potekal v šoli, drugi del pa na Glavnem trgu oz. nekatere tudi na terenu. Da si boste lažje predstavljali, kako je ta dan potekal, si preberite, kaj vse smo počeli na različnih delavnicah.
3. Delavnica: PROMET SKOZI OBJEKTIV (FOTOGRAFSKA DELAVNICA)
Mentorici: Katarina Šarlah, Helena Šterk
Učenci so fotografirali promet in okolico ter ujeli dogajanje na Glavnem trgu. Svoje slike so objavili na spletni strani šole.
4.	Delavnica: OGLED AKTIVNOSTI NA GLAVNEM TRGU IN KONSTRUIRANJE ORODIJ ZA REŠEVANJE V NESREČAH Mentorica: Branka Moškon
V tej skupini so učenci konstruirali naprave - predvsem vozila iz kompletov Fisher in poskušali narisati dogajanje, ki so ga videli na Glavnem trgu, npr. policijski avto, motor, psa, zaletavčka ...
5.	Delavnica: VELIKI STRIP -VRNIMO ULICE OTROKOM! Mentor: Brane Šuster
Na delavnici učitelja Braneta Šusterja so učenci risali stripe na temo avtomobili govorijo. Tako so skrbeli za svojo umetniško žilico in izdelke razstavili tudi v avli šole. 6
6.	Delavnica: VIDEO IGRICE O PROMETU - DA ALI NE? Mentorica: Ada Stegnar
Učenci so v tej skupini raziskovali video igrice o prometu in jih ocenjevali glede na njihovo kvaliteto, tiste slabše pa poskušali izboljšati. Svoje ugotovitve so nato predstavili tudi na Glavnem trgu.
7.	Delavnica: KOLESARSKI IZPIT INCPP
Mentor: Darko Cujnik Učenci so se zbrali v računalniški učilnici, kjer so svoje teoretično znanje preverjali s pomočjo računalniškega programa, nato pa svoje praktično znanje preverili še na igrišču, kjer so s kolesi opravili vožnjo na poligonu.
8.	Delavnica: EKO VOZILO PRIHODNOSTI
Mentorica: Irena Može Pod vodstvom učiteljice Irene Može so učenci risali nenavadna, nevsakdanja vozila. Ta so morala biti okolju prijazna, lahko na elektriko, sončno energijo, pedala ... Učenci so se med delom tudi zabavali, pogovarjali in si med seboj izmenjavali ideje.
9.	Delavnica: HITROST Mentorica: Mojca Kavčič Učenci so se najprej pogovarjali o prometnih nesrečah, hitrosti, posledicah ... in nato v časopisih iskali članke o nesrečah ter iz njih izdelovali plakate in letake. Tema teh je bila sledeča:
-	vozi počasi,
-	vozi previdno,
-	pazi na pešce,
-	vozi potrpežljivo,
-	ne vozi pijan,
-	vozi po predpisih.
Izdelane letake so delili obiskovalcem na Glavnem trgu.
10.	Delavnica: RAZVOJ PROMETNIH SREDSTEV
Mentorica: Vesna Rakuša V skupini učiteljice Vesne Rakuša so raziskovali o razvoju prometnih sredstev. Ena skupina je izdelovala referat o letalih, druga skupina pa o avtomobilih. Na izbrano tematiko so si pogledali tudi filme in prebirali knjige. Iz teh podatkov so nato naredili plakate in jih kasneje predstavili ostalim učencem in učiteljem.
11.	Delavnica: OZVOČENJE
Mentorica:	Marjetka Perko Ij
Smolič
Učenci so pomagali na prireditvi na Glavnem trgu, in sicer z ozvočenjem.
12.	Delavnica: KOLO Z MOTORJEM IN CPP
Mentorja: Sonja Čibej in Dušan Prudič
Učenci so si v čitalnici ogledali film o vami vožnji kolesa z motorjem. Naučili so se, kako pregledati motor pred vožnjo. Ob 11. uri pa so odšli na igrišče, kjer so se popeljali s kolesom z motorjem, ob pomoči
mentorja Dušana Prudiča, ki opravlja delo inštruktorja v avtošoli.
13.	Delavnica: TISKANJE MAJIC NA GLAVNEM TRGU Mentorica: Laura Fabijan Učenci so na Glavnem trgu tiskali majice z raznimi motivi, ki so jih izbrali učenci sami. Motivi so bili različni, npr. POLICIJA 113, STOJ itd. Motive so izrezali iz papirja, nato položili papir na majico in ga z barvo pobarvali, da se je na majici poznal odtis. Sledilo je sušenje barve, na koncu pa so jih učenci vzeli domov.
14.	Delavnica: IZDELAVA ELAS-TOMOBILOV
Mentor: Dušan Plut Na tej delavnici so iz lesa izdelovali vozila, in sicer vsak po svoji domišljiji. Pogon je bil okolju prijazen - z motorjem, ki je bil povezan z elastiko. Učenci so se zbrali v učilnici za tehniko, kjer so pod budnim očesom učitelja žagali les.
15.	Delavnica: KOLESARSKI POLIGON - CPP
Mentorica: Majda Križe Pri kolesarskem poligonu so se vozili s kolesi čez ovire. Po končanem poligonu pa so učenci odšli v računalniško učilnico, kjer so preverili še teoretično znanje. Tam so ugotovili, da jih veliko vozi neprepričljivo in da nekateri niso imeli varnostnih čelad. Za večino je bil poligon težak.
16.	Delavnica: ŠTETJE PROMETA Mentor: Anton Bučar Na tej delavnici so učenci šteli promet na križišču pred šolo. Šteli so vozila in pešce. V eni uri je šlo skozi križišče okoli 500 vozil. Največ prometa ja bilo okoli 7.30 h-8.00 h, ker takrat večino otrok pripeljejo starši. Dan so učenci nadaljevali na Glavnem trgu, kjer so predstavili rezultate.
17.	Delavnica: VARNE POTI OKOLI NOVEGA MESTA Mentor: Slavko Seničar
Lahko bi rekli, da so učenci imeli pravi mali športni dan, saj so se peš odpravili po varnih poteh okoli Novega mesta, preverjali, kje so pločniki in ceste najbolj urejeni ter vami. Poučno so združili z rekreacijo in naredili nekaj dobrega tudi za svoje telo. Svoj pohod pa so zaključili na Glavnem trgu, kjer so svoje doživetje delili z drugimi.
18.	Delavnica: IZLET Z VLAKOM Mentorica: Vera Kukovič Učenci, ki jih je zanimala vožnja z vlakom, so se dobili v zgodnjih jutranjih urah pred šolo. Njihov cilj je bil Črnomelj. V vožnji z vlakom so učenci zelo uživali. Ko so prispeli v Črnomelj, so se malo sprehodili ter se posladkali s sladoledom. Po vrnitvi v Novo mesto, pa so se odpravili na Novi trg na ogled stojnic. Dan so končali s šolskim kosilom, ki jim je pošteno teknilo, saj so bili zelo lačni.
19.	Delavnica: POROČANJE O DOGODKIH NA DNEVU MOBILNOSTI (NOVINARSKA DELAVNICA)
Mentorica: Tina Gačnik Na novinarski delavnici smo budno spremljali dogajanje na vseh ostalih delavnicah, delo nadaljevali na Glavnem trgu, kjer smo učenci opravili nekaj intervjujev, se zopet zbrali v učilnici, kjer smo poročali o vtisih in utripu dneva, ter vse skupaj strnili na papir.
IGRE BREZ MEJA
7. 10. 2009 se je ekipa Osnovne šole Grm odpravila na igre brez meja, ki so potekale v Domu Mojca v Dolenjskih Toplicah. Ekipo so sestavljali učenci 6. razredov: Nik Gabrič, Aljaž Sitar, Neža Turk, Zala Pirc Bedič, Saša Kmet in Mark Pečnik. Z ekipami iz drugih šol so se pomerili v večih igrah, kot so: lokostrelstvo, ciljanje na gol, met na koš, skok v daljino, sestavljanje lego kock, orientacijski tek ... Na koncu pa so od 15 osnovnih šol zasedli odlično 3. mesto. Čestitamo!
Preberite si nekaj izjav udeležencev.
Kakšna so bila tvoja pričakovanja glede uvrstitve?
Mislila sem, da bomo slabši in da bomo zasedli nekje okoli 9. mesta. Saša Kmet, 6. a
Pričakoval sem, da bomo zasedli najmanj 5. mesto ali pa še boljše.
Aljaž Sitar, 6. b
Ali je za dober uspeh na takem tekmovanju potrebno medsebojno sodelovanje ekipe, zakaj?
Da, je potrebno. Predvsem pri igrah, kot je npr. orientalski tek, v katerem je zelo pomembno sodelovanje cele ekipe. Npr. pri metu na koš, pa je uspešnost bolj odvisna od vsakega posameznika.
Nik Gabrič, 6. b
Če bi čas lahko zavrtela nazaj in se vrnila na tekmovanje, kaj bi spremenila oz. popravila?
Zadela bi več košev in skočila dlje v daljino.
Zala Pirc Bedič, 6. c
Ali si s 3. mestom zadovoljna in zakaj?
Sem, predvsem zaradi tega, ker sem mislila, da bomo slabši.
Neža Turk, 6. c
Ali meniš, da bi se na tekmovanju lahko odrezali še bolje in v čem?
Da. Mislim, da bi se bolje lahko odrezali v orientalskem teku.
Mark Pečnik, 6. a
Tara Pleško, 6. b
ZDRAVA SOLA & ODNOSI
Kot že sam naslov pove, so letošnja rdeča nit Zdrave šole ODNOS-si. Vprašali ste se, kakšen odnos imam v mislih. Odnos do koga? Ali morda česa?
Lahko bi naštevali. Najprej pogosto pomislimo na odnos do ljudi, ki so okoli nas. Kakšen odnos imamo s člani naše družine, s prijatelji ah vrstniki - sodelavci, s katerimi, želimo ah ne, preživimo večino svojega časa. Potem pride na vrsto odnos do dela - naših obveznosti, denarja, do stvari, ki kljub vsemu svojemu blišču ah uporabnosti na koncu še vedno ostanejo in so samo stvari. Nazadnje pomislimo tudi na sebe. Na odnos do svojega telesa, zdravja in sebe kot posameznika, nekaj posebnega. Ugotovimo, da brez vseh prej naštetih in še mnogo drugih odnosov, ki nas določajo, nas delajo takšne kot smo, v bistvu sploh ne bi bili nič ... določenega. Zato bi želela, da se tega zavedamo in gradimo na stvareh, ki nas »delajo« takšne, kakršni želimo biti. Želim biti zavisten ah dehti srečo? Želim gledati in sprejemati stvari s temne ah svetle plati? Je moja odločitev trepetati pred neuspehom ah delati za uspeh? Odločitev je vedno naša in od nikogar drugega. Na šoli se bomo preko delavnic, predavanj in ostalih dejavnosti potrudili Vam in Nam ponuditi čim več možnosti, da bo prava izbira lažja. Na koncu bo seveda vedno, kljub vsemu, samo naša.
Zdenka Mahnič
ali pogovor s samim seboj
Ekologija je zelo razširjena veda, ki se ukvarja z odnosom človeka do okolja, s proučevanjem vpliva človekove dejavnosti na okolje ter s preprečevanjem in odpravo posledic, ki jih povzroča človekovo poseganje v naravo.
Kakšne posege smo in bomo naredili letos na Grmu?
V letni načrt smo zapisali velike reči. Vzgajali, razvijali, spodbujali in povezovali bomo znanje, izkušnje, dobro prakso ter veliko volje.
Za pomembne projekte smo si skupaj, učitelji in učenci, izbrali Medsebojne odnose, Zdrav način življenja in Učinkovito rabo energije. Dejavnosti, v katerih se bomo izkazali so: vsešolski Ekodan, Ekobral-na značka, zbiralna akcija papirja za ŠportŠpas, zbiranje izrabljenih ton-erjev in kartuš ter zbiranje zamaškov. Tudi potih se bomo in držah fige, da premagamo nasprotnike v Ekokvizu ter se »na ogled postavili« na sejmu Altermed.
Še vedno pa bomo pridno ločevali smeti v učilnicah, peli ekohimno in spoštovali obljube, ki smo jih dali sami sebi.
Pa kako lahko jaz in ti spremeniva in ohraniva čistejšo Zemljo?
Preprosto. Pometli bova vsaka pred svojim pragom.
Kako?!
Množica malih jazov, takšnih, kot smo sami, lahko povzroči katastrofo ali pa ustvari prijazno, enakopravno sredino za vse. Samo malo spremeniti, »čisteje« misliti in delati je treba.
Pa ravno sedaj - praznovanja in vse to... ?!
Izognite se darilom »drugega« razreda. Uporabite svoje lastne sile in moči. Naredite svoja darila - ne vrzite vsega, kar dobite (razglednice, nakupovalne vrečke, ovitke ...) takoj, saj iz tega tako ne naredite odpadka. Uporabite domišljijo in ... odpadni material. Tudi to je lahko lepo. Ni vedno lepo le novo, bleščeče. Meni od nekdaj obleka ne naredi človeka.
Pa ja! Nekaj se že da postaviti pod naslov ekologija. Vsega pa vendarle ne, na primer - moj pulover. Jutri bo prepoten, smrdeč...
Za to obstajajo naravne metode -tudi za odstranjevanje madežev. Destiliran bel kis in soda bikar-bona oziroma pecilni prašek delata čudeže.
Prepričala me ravno nisi. Bom pa vseeno malo razmislila.
Seveda lahko narediš veliko, da spremeniš svet na bolje. Toda
najbolj preprosta sprememba, a na žalost tista, ki dobi najmanj aplavza in pozornosti, je ravno preprosto varčevanje:
-porabi manj novega -uporabljaj manj stvari -porabi manj vode -porabi manj papirja -pojej manj mesa -porabi manj elektrike ...
Pa nekaj spodbudnega za leto 2010 ...
Naj bo novo leto.
Pogovor vodila: Lili Vavžik Odgovarjala: Lili Vavžik
ZBIRALNA AKCIJA STAREGA PAPIRJA
Oktobra 2009je potekala jesenska zbiralna akcija starega papirja. Učenci smo to leto star papir ponovno zbirali na parkirišču gradu Grm, kjer smo kljub hladnim jutranjim temperaturam zelo zagnano tovorili ogromne količine papirja in pridno polnili zabojnike. V primerjavi z lanskim letom smo sicer zbrali nekoliko manj papirja, a se kljub temu skoraj približali 50 000 kg! Največ papirja na razredni stopnji je zbral 5. b- 3037 kg, na predmetni stopnji pa 6. a, kar 3888 kg.
RAZRED	JESENSKA AKCIJA (kg)
1. a	741 kg
1. b	1320 kg
1. c	1007 kg
2. a	1468 kg
2. b	1301 kg
2. c	919 kg
3. a	1339 kg
3. b	2543 kg
3. c	1188 kg
4. a	1461 kg
4. b	1498 kg
4. c	2214 kg
5. a	3028 kg
5. b	3037 kg
SKUPAJ:	23 064 kg
6. a	3888 kg
6. b	2472 kg
6. c	2815 kg
7. a	2580 kg
7. b	2477 kg
7. c	2052 kg
7. d	2139 kg
8. a	1168 kg
8. b	1145 kg
8. c	1133 kg
9. a	1223 kg
9. b	1240 kg
9. c	1826 kg
SKUPAJ:	26 158 kg
VSE SKUPAJ:	49 222 kg
Ob tem dnevu je pomočnik ravnateljice Tihomir Troha, ki našo akcijo budno spremlja, dodal:
»Kljub gospodarski krizi in težavam s prenizko odkupno ceno starega papirja se Grmčani ne damo. Vjesenskem delu smo zbrali 50 ton, če se spomladi še malo potrudimo, se lahko približamo absolutnemu rekordu 117 ton. Ali pa ga presežemo, vse je mogoče.
Kot že veste, bomo poleg nagrad večino denarja namenili ureditvi prijetnih kotičkov za crkljanje na predmetni stopnji.«
Tara Pleško, 6. b
Z USTREZNO PREHRANO V BOJ PROTI PREHLADU IN GRIPI
S pomočjo pravilne prehrane lahko zelo dobro okrepimo svoj imunski sistem. To pomeni, da moramo v telo s hrano vnesti pravilne učinkovine. Zelo pomembni so vitamini, karoteni in minerali, ki učinkujejo kot antiok-
sidanti. Med mineralnimi snovmi sta najpomembnejša selen in cink, med vitamini pa vitamina C in E ter provitamin A.
Antioksidanti so rastlinske snovi, ki običajno obarvajo sadje in zelenjavo ter veliko pripomorejo k razstrupitvi organizma. V našem telesu namreč, zaradi neprimerne prehrane, stresa in onesnaženosti okolja, v procesu celične presnove nastajajo prosti radikali, ki poškodujejo celice v telesu in povzročajo razvoj bolezni. Antioksidanti pa te proste radikale lovijo - nevtralizirajo.
Osnova za vnos antioksidantov v telo je mešana prehrana z veliko sadja, kot so jabolka, pomaranče, jagode, marelice, lubenice, kivi, grenivke, hruške, slive, grozdje in zelenjava, predvsem tista, ki vsebuje veliko barve, na primer brokoli, ohrovt, zelje, solata, radič, korenje, špinača, paradižnik, paprika, buče ... Priporočljivo jo je pojesti vsaj 600 gramov dnevno, v razmerju en del sadja in dva dela zelenjave. Pri tem
pa je treba izbrati celotno paleto barv sadja in zelenjave. Pomembna so tudi polnozrnata živila, ki so bogatejša z mineralnimi snovmi.
Imunskega sistema pa nikakor ne moremo okrepiti brez kakovostnih beljakovin, zato uživajmo nemastno meso, perutnino, ribe, mleko, jogurte in sire, oreščke ter stročnice.
Na prehrano je potrebno gledati celostno, saj so vsa hranila pomembna. Bistveno je le razmerje. Za orientacijo si lahko pomagamo s prehransko piramido.
Pomembenjetudiustrezenritempreh-ranjevanja, se pravi, da zaužijemo 5 dnevnih obrokov v enakomernih časovnih presledkih ter pitje vode ali domačega čaja. Za krepitev im-
unskega sistema pa je dobro tudi, da se vsak dan dovolj naspite, zato kar zgodaj v toplo posteljo.
Valentina Žefran, vodja prehrane
ittkko in m krni i/dciki
kruh, žita, riž in testenine
TUŠEVA JABOLKA ZA NAGRADO
Ob svetovnem dnevu prehrane in svetovnem dnevu revščine, 16. in
17.	oktobra, so v podjetju TUŠ osnovnošolcem enajstih šol, ki so sodelovali v projektu Revščina po svetu in pri nas, podarila 10.000 jabolk.
Med izbranimi smo bili poleg ostalih šol tudi mi. Zaradi inovativnih idej, ki smo jih predstavili v projektu, smo že ob zaključku lanskega šolskega leta prejeli denarno nagrado. Letos pa kar 370 kg jabolk!
Učenci, ravnateljica in ekokoor-dinatorica smo bili nagrade zelo veseli. Slastna in sočna jabolka smo ekopredstavniki razredov v ličnih košarah razdelili vsem učencem in delavcem šole.
Prav gotovo nas je Tuševa nagrada še dodatno spodbudila k delu v tem projektu, čeprav nagrade niso vzgib našega delovanja.
3. december je dan, ki nas opomni, da naša zmožnost gibanja in premikanja - vsakodnevni sprehodi, tek, športne aktivnosti - ni nekaj samoumevnega. Premalokrat se zavedamo, kako srečni smo lahko, da zjutraj brez težav vstanemo iz postelje (pa čeprav se nas večina pritožuje zaradi zgodnje ure), da gremo lahko na sprehod ali tečemo v naravi (pa čeprav jih večina tega ne počne), da uživamo pri telovadbi (čeprav je večina ljudi ne mara in jo čutijo kot mučno obvezo). Nekateri ljudje pa vse to opazujejo z drugega zornega kota in se še kako dobro zavedajo, kakšno je življenje, če vsega tega ne moreš početi. Ob mednarodnem dnevu invalidov smo se tako na naši šoli odločili, da v goste povabimo invalide iz Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. To ni bilo klasično druženje, saj je v telovadnici potekala čisto prava košarkarska tekma. Obe ekipi so sestavljali invalidi, pri eni ekipi pa sta se menjavala po dva naša učenca. Da pa so učenci vsaj za trenutek občutili, kako je biti prikovan na invalidski voziček, so morali tudi sami sesti nanj. Po začetni tremi in
navajanju na drugačen ritem tekme, so koši začeli padati kot za šalo. Tekma je potekala pod budnim očesom športnega referenta društva, Mirka Sintiča, ki je na področju športa in rekreacije v društvu prisoten že 28 let. Naša novinarka Tara mu je postavila nekaj vprašanj:
Nam lahko zaupate vašo življenjsko Zgodbo?
Ko sem se poškodoval v nesreči, sem bil star 14 let. Vendar se da z voljo vse doseči. Tudi sam sem kljub invalidnosti aktiven športnik, imam ženo in dva otroka.
Kdaj in kako potekajo vaši treningi košarke?
Treningi potekajo 1-krat tedensko, ob četrtkih, v športni dvorani v Trebnjem.
Katera je tista lastnost, ki jo človek na vozičku mora imeti, da ohrani športni duh?
Predvsem zavedanje, da je šport zelo pomemben. Pri invalidih še toliko bolj, saj pri športnih aktivnostih giba telo, znojimo se, kar je zelo pozitivno.
Kako vas družba sprejema? Ali imate občutek, da je invalidnost še vedno tabu tema?
Mislim, da invalidnost ni več tabu tema. Na svetu naj bi bilo kar 10 % ljudi invalidov. Mestna občina Novo mesto pa je sploh zelo prijazna do ljudi na vozičku. Za nas je zelo dobro poskrbljeno (vhodi trgovin, šole, pločniki, parkirišča ...).
Ali nam lahko poveste kaj o delovanju vašega društva?
Naše društvo združuje 18 občin iz Dolenjske, Bele krajine ter Posavja in deluje že 30 let. Člani društva pa so ljudje z okvaro hrbtenjače ali hrbtenice. Imamo veliko programov in dejavnosti, ki se jih udeležujemo.
Kako so se po vašem mnenju odrezali učenci?
Odlično so se odrezali.
Kaj bi svetovali našim učencem? Da naj bodo previdni, saj nesreča nikoli ne počiva. V delčku sekunde se ti lahko spremeni življenje.
Kaj pa so nam povedali sodelujoči Kakšna je razlika med igran-učenci?	jem košarke »na nogah« in na
vozičku?
Kakšen je bil občutek, ko si se usedel na invalidski voziček?
Bil je zelo čuden občutek, tak, kot da bi bil privezan na navadnem sto-
Bilo je zabavno. Vendar le ob misli, da lahko kadarkoli vstaneš. Ko se usedeš, je zelo mehko. Kot na pisarniškem stolu.
Matej Gorenje, 7. d
Kako si predstavljaš življenje na invalidskem vozičku?
Ne morem si predstavljati. Verjetno zelo težko.
Luka Vranješ, 7. d
Velike razlike ni, saj je športni duh povsod najpomembnejši! Drugačni so le koraki in pa na invalidskem vozičku se je težje voziti ter podajati žogo.
Jure Mihelčič, 7. d
Tara Pleško, 6. b
3. B RAZRED IMA LASTNO SPLETNO STRAN!
Osnovna šola Grm ima svojo spletno stran, vsak razred na šoli pa ne. A sedaj temu ni več tako, saj je 3. b razred z razredničarko Zdenko Mahnič postal prvi razred na OŠ Grm s svojo lastno spletno stranjo, ki jo izdelujejo in oblikujejo učenci sami. In sicer njihovo delo poteka tako, da razredničarka vsak teden določi dva učena oz. razredna novinarja, ki poskrbita, da so vsi zanimivi dogodki, ki so se jim zgodili v tekočem tednu, skrbno zabeleženi in zapisani (učenca napišeta članek oz. poročilo o nekem dogodku), nato razredničarka to pretipka ter objavi na spletni strani. Za spletno galerijo, kjer si lahko ogledamo kopico fotografij učencev iz razreda in stvari, kijih počnejo, pa poskrbi razredničarka. Da pa se boste o uspehu njihove spletne strani prepričali tudi sami, jo lahko obiščete na www.zdenkinraz-red.webbly.com.
Anja Medle, 9. c
SOLA V NARAVI -POREČ 2009
Že na začetku letošnjega šolskega leta smo se učenci sedmih razredov veselili prihajajoče se šole v naravi v Poreču. Se teden ni minil in nastopil je tako težko pričakovani datum 5. 9. 2009, ko smo se že zgodaj zjutraj s prtljago vkrcali na avtobus. Po nekaj urah vožnje smo prispeli v CŠOD VIRC. Vsi smo bili navdušeni nad prekrasnim sončnim vremenom in komaj smo čakali, da vidimo sobe. Učitelji so razglasili razpored učencev v sobah, nato smo se namestili. Po kosilu seje začel popoldanski triurni pouk. Učenci smo bili razdeljeni v skupine, iz vsakega razreda nekaj učencev. Vsaka skupina je imela vsak dan vseh šest različnih predmetov - to so bili naravoslovje, angleščina, slovenščina, športna vzgoja, plavanje in brain gym. Vsak predmet je temeljil na zabavni, vendar še vedno poučni tematiki. In kako je potekal naš dan? Nekaj pred sedmo zjutraj smo se zbudili in imeli jutranji tek. Po zajtrku smo
pospravili sobe in sledilo je »kruto« ocenjevanje sob. Po dopoldanskem pouku smo imeli kosilo in nekaj prostega časa. Ko smo zaključili še s popoldanskim poukom, smo imeli eno uro namenjeno plavanju ali poležavanju na plaži. Potem smo imeli večerjo, po njej pa so učitelji pripravili štafetne igre in podobne družabne dejavnosti. Napočil je čas za spanje. Da pa niso bili vsi dnevi popolnoma enaki, je bil en dan šole v naravi drugačen. Z ladjico smo iz Poreča odpluli do Rovinja in kasneje do Vrsarja. Obe mesti smo si ogledali in si tam kupili spominke, nazaj v Poreč smo prišli pozno popoldne. Skratka, ta šola v naravi je bila super! Kot smo radi odšli v Poreč, pa smo se polni lepih vtisov tudi radi vrnili v naše Novo mesto.
Ana Brudar in Nina Jazbec, 7. c
Dragi mali najčani! pred vami je prva številka Najče, pri kateri ste starejši in pa malo mlajši učenci zopet združili svoje moči. Iz zakladnice vaših neprecenljivih idej ste izluščili nam vsem prijetno temo, temo o prijateljstvu. Prav gotovo vsakdo izmed vas razmišlja o prijatelju na svoj, svojevrsten način. Besedo prijatelj lahko odrasli izgovarjamo nekoliko površno, tako kot politiki, ali strastno, kot jo prikazujejo filmske zvezde. Prav gotovo pa smo pozabili, kako se razvija in dozoreva v vaših, otroških očeh. S svojo preprostostjo nam odkrivate, daje prijateljstvo podarjeno na sila preprost, neposreden in vendarle skrivnosten način. Verjamete v to, da v svoji sredini ne potrebujete ljudi, ki hodijo pred vami, temveč prijatelje, ki hodijo z vami v dobrem in slabem. Prav vsakemu izmed vas privoščim takega prijatelja, kot si ga sam želi. Morda boste ravno med prebiranjem člankov odkrili svojega prijatelja in ga bolje spoznali.
Obilo užitkov pri branju vam želi,
vaša koordinatorica, Renata Blatnik
KAKO DOBIŠ PRIJATELJA
ČE HOČEŠ IMETI PRIJATELJA, SI GA MORAŠ IZBRATI. DO NJEGA MORAŠ BITI PRIJAZEN. KADAR JE PRIJATELJ TVOJ SOŠOLEC IN NIMA LEPILA PRI POUKU, JE LEPO, DA MU GA POSODIŠ. KO SE PRIJATELJA IGRATA, SE MORATA LEPO IGRATI. LEPO JE, ČE SI MED SABO IZMENJATA SVOJE IGRAČE. IGRA BO ZANIMIVA, ČE SE MED SABO NE SKREGATA. NAJLEPŠE JE, ČE SI ZA PRIJATELJA VZAMEŠ ČAS IN GA RAZVESELIŠ Z OBISKOM. ZA PRIJATELJE SE MORAMO POTRUDITI.
KAREL CEROVŠEK, 2. A
flAS/V
RElSHAM,
t<f^.
KOSTANJEV PIKNIK
MOJA PRIJATELJICA ANA IN JAZ
ANA JE MOJA PRIJATELJICA. JE MAJHNA IN ZELO RADA IMA KUŽKE IN MUCKE. RADA SE IGRA Z MEHKIMI IGRAČKAMI, KI JIH IMA ZELO VELIKO.
RADI SE IGRAVA SKUPAJ. IGRAVA SE KUŽKE IN MUCKE, ENKRAT PA SVA SE SPOMNILI, DA BI SE IGRALI IGRO »V KAJ VERJAMEŠ«. IGRA JE BILA ZELO LEPA IN ZABAVALI SVA SE. VELIKO SE POGOVARJAVA O ŽIVALIH. TUDI Z DRUGIMI SOŠOLKAMI SE IGRAVA.
ZELO RADI SE GUGAVA NA GUGALNICAH. SKUPAJ SE LOVIVA, PLEZAVA IN SE SMEJIVA. RADI PA SVA TUDI PRI POUKU, KJER DELAVA NALOGE. MISLIM, DA JI JE NAJBOLJ VŠEČ RISANJE, MENI PA JE VŠEČ GLASBA.
Z ANO SE IMAVA ZELO RADI.
SARA, l.C
V SREDO SMO IMELI KOSTANJEV PIKNIK. S PRIJATELJSKIM RAZREDOM
7. B, NAŠIMI UČITELJICAMI, STARŠI, BRATCI IN SESTRICAMI SMO SE ZBRALI V PREČNI. TAM SMO S PRIJATELJI SKAKALI NA TRAMPOLINU IN JAHALI KONJA MIŠKA. JEDLI SMO KOSTANJ IN VELIKO OSTALIH DOBROT. GRELI SMO SE PRI OGNJU. IMELI SMO SE LEPO.
ANA MARIJA, l.C
JAZ RADA HODIM V ŠOLO. TAM SE IGRAM S SOŠOLCI. ZELO MI JE LEPO. VESELA SEM, DA IMAM VELIKO PRIJATELJEV.
LANA, l.C
MOJA NAJBOLJŠA PRIJATELJICA
MOJA NAJBOLJŠA PRIJATELJICA JE SARA. SKUPAJ SE IGRAVA IN UČIVA. OBE IMAVA RADI KUŽKE IN MUCE.
ANA SAJE, 1. C
ELEKTRIKA V VTIČNICI SMRTNO NEVARNA.
POTEM MI JE OČI SESTAVIL NEKAJ POSKUSOV Z ELEKTRIKO. PRI POSKUSIH UPORABLJAM BATERIJO, KI NI NEVARNA. SESTAVLJAM RAZLIČNE ELEMENTE: UPORE, SVETLEČE DIODE, KONDENZATOR, STIKALA, MOTORČEK IN ŠE EN ZANIMIV ELEMENT - TO JE STIKALO, KI SE VKLJUČI, KO MU PRIBLIŽAM MAGNET.
OČI MI JE TUDI NARISAL SHEMO. TO JE NAČRT VEZJA. PO TEJ SHEMI POVEŽEM ELEMENTE Z ŽIČKAMI, DA LAHKO PRIŽGEM LUČKO ALI ZAVRTIM MOTORČEK. TO NAJRAJE POČNEM V DELAVNICI.
*
Maj Pavlin, 2. c
OGLED EKSOTIČNIH ŽIVALI
Bilje lep sončni petek.
Z očkom, mamico in sestrico Mari-so smo se odločili, da gremo na razstavo eksotičnih živali. Bila je v športni dvorani Marof. Ko smo prišli pred vhod, smo že bili nestrpni. Vedeli smo, da nas čaka nekaj zanimivega.
In res. Bilo je veliko živali, ki so bile v akvarijih. Bile so tudi želve. Med njimi zelo znamenita dvoglava želva. Imeli so razne vrste pajkov, malega in velikega krokodila, žabe, različne kuščarje. Največja atrakcija sta bila anakonda in piton. Še nekaj manjših kačje bilo.
Največji in meni najbolj zanimiv pa je bil tigrasti piton. Dolg je bil 3 m in težak 25 kg. Z njim sem se tudi slikal. Bilo meje malo strah, saj kač nisem vajen imeti v naročju.
Žiga Mejač, 2. c
MOJA »ELEKTRIČNA« KARIERA
VSE SKUPAJ SE JE ZAČELO, KO SEM NEKEGA DNE HOTEL PRIKLJUČITI NEK MALI MOTORČEK V VTIČNICO V DNEVNI SOBI. NA SREČO JE TO ŠE PRAVOČASNO OPAZIL MOJ DEDI IN PREPREČIL NESREČO. TAKRAT SEM IZVEDEL, DA JE

PIKNIK V ČEŠČI VASI
Z MAMICO SEM PRIŠLA NA PIKNIK. NA PIKNIKU SEM SREČALA MOJE PRIJATELJE IN DEKLETA IZ PRIJATELJSKEGA RAZREDA. BILI SO TUDI KONJI. KONJEM SEM PRINESLA JABOLKA, PRIJATELJEM PA KOSTANJ IN PIŠKOTE. STARŠI SO PEKLI KOSTANJ. JEDLI SMO GA VSI. BIL JE SLASTEN. STRIC, KI IMA KONJE, NAS JE LEPO SPREJEL IN JAHALI SMO PONIJA. IMELI SMO SE LEPO.
MAŠA, 1. C
PRIJATELJSTVO VELIKIH IN MALIH
Učenci 2. a razreda smo si poiskali prijateljski razred in to je 7. b. Kar pogosto se obiskujemo, poiskali smo si prijateljsko dvojico, podpisali listino prijateljstva in določili, kako bomo drug drugemu pomagali.
Se posebej smo veseli, kadar smemo na obisk k učencem na predmetno stopnjo, hvaležni pa smo jim za pomoč, ki nam jo nudijo ob dnevih dejavnosti, srečanjih s starši ali pa samo pri pouku.
Zanimalo nas je, kako o našem prijateljstvu razmišljajo učenci in učenke 7. b. Z učiteljico Ireno sva odšli na obisk med njihovo razrednikovo uro in intervjuvali nekaj učenk.
Ck><><><><xxx>o<x>o<xx><xx><x>ckxxxxx><xxxxx><xxk>o<>oo<x><xxx><>o<>c><x><xx>
lena, 7. b:
Kadar imam čas, obiščem prijateljski razred 2. a. Pridem zato, da jim pomagam, ker imam rada otroke in sem vesela, da za njih kaj koristnega naredim. Sedaj, ko obiskujem učence prijateljskega razreda, jih še bolj spoštujem in sem vesela, kadar jih srečam na hodniku. Tudi učiteljica Irena je še vedno tako prijazna, kot je bila, ko sem jaz obiskovala prve tri razrede OŠ. Najbolj všeč v 2. razredu mi je jutranji krog, saj so učenci tako zelo odkriti in razlagajo svoja osebna doživetja.
Ko sem pomagala pri izdelovanju lutk, sem ugotovila, kako je vsak učenec svet zase in drugačen. Po tehniškem dnevu v 2. a razredu sem bila zelo dobre volje, saj sem vedela, da je bila moja pomoč resnično potrebna.
Spoznala sem tudi, koliko truda in energije je učiteljica Irena vložila v svoje delo.
URŠKA, 7. b:
Zelo pogosto prihajam k prijateljem
2.	a razreda. Zelo dobro se počutim med mlajšimi učenci. Všeč mi je, ko se z mojo prijateljico Natalijo druživa in pogovarjava. Zelo rada poslušam pogovore učencev in učiteljice Irene v jutranjem krogu. Še bom prihajala.
c<x>x><xxx><><>c<xx>>x><x><x><x><x>oo<xx><><><x><x>oo<x><x><x><>o<><x>oc><x><x>o
MIRTA, 7. b:
Vse učence iz tega razreda imam zelo rada. Dobro pa poznam Ty-sheo in Nežo, kajti z obema sem se družila na jahalnem taboru. Pa tudi Veroniko sem spoznala na taboru in se je vsakič zelo razveselim. Pri druženju sem spoznala, kako zelo pametni in napredni so učenci 2. razreda. Rada jih obiščem.
TINA, 7. b:
V	2. a razred prihajam kar pogosto. Pridem, ker rada pomagam in imam tam veliko prijateljev. Opazila sem, da učenci 2. a zelo radi in veliko govorijo. Pri delu so zbrani in se znajdejo. Delo v razredu se mi zdi zelo naporno, a hkrati zanimivo. Ne vem, če bi sama zmogla toliko energije in potrpljenja.
000<X><X><XXXXX><><><>D0<X><X><>0<><><>0<>0000<X>0<><><X>00<X>000<XXX>00<>0<>0
EVA, 7. b:
V	2. a razred zelo rada in pogosto prihajam. Velikokrat obiščem učence med glavnim odmorom in ob torkih, ko imam prosto uro. Pridem zato, ker sem vesela, da imamo prijateljski razred. Kadar sem v 2. a, se spominjam, kaj sem jaz počela, ko sem bila »drugarček«.
Ko sem pomagala pri izdelovanju lutk, sem se o tem pogovorila s starši. Razmišljala sem o tem, da bi tudi jaz doma lahko naredila tako lutko. Tudi v bodoče bom prihajala.
<x>o<xxxxx>o<x>o<xxxx><x><><x><><x><><x><x><><><><><x><>oo<x>o<>o<x><x>oc<>ooo<x>
KIM, 7. b:
Za obisk učencev 2. a razreda se odločim zato, ker smo dobri prijatelji. Učenci 2. a so zelo prijazni. Vedno opazim, da se nas zelo razveselijo. Rada se družim tudi z učiteljico Ireno, ki meje poučevala v prvih treh razredih OŠ.
ROBERT, 7. b:
Vsakič, ko vstopim v prijateljski razred, sem zelo vesel, ko vidim svojega »prijatelja« Ariana. Vedno sem mu pripravljen pomagati. Nasploh pa vsi iz našega razreda radi pomagamo svojemu »prijatelju«. Vsi iz našega in iz prijateljskega razreda pa se veselimo božiča, ker bomo takrat nekaj časa preživeli skupaj. Naš razred jim bo predstavil dve božični pesmi. Upam, da jim bosta všeč. Veselimo se, da se bomo na dan pred božičem zabavali. Vsem želim vesel božič in srečno novo leto 2010!
o<x«<x>o<x>o<xxx><x>o<xxxxx><x><x>o<xxxxxxxx><x><xxx><>oo<><x>o<x>o<>o<><x>
PETER, 7. b:
Ko smo se v petek pri razrednikovi uri pogovarjali, kaj bomo delali v četrtek, 24. 12. 2009, nam je razredničarka povedala, da gremo tudi k prijateljskemu razredu. Vsi smo bili navdušeni, čeprav nekateri (tudi jaz) ne hodimo pogosto k njim med odmori, zato se mi je pojavilo vprašanje. Kaj če nas oni sploh nočejo videti? Mogoče bi raje delali kaj drugega, kot pa nam zaigrali predstavo?
Vendar sem kmalu videl, da si taka vprašanja nima smisla postavljati, saj se me je že pri kosilu moj prijatelj iz 2. a (našega prijateljskega razreda) tako razveselil, da me je bilo kar malo sram. Komaj čakam, da vidim njihovo predstavo. Tudi mi jim bomo pripravili nekaj pesmic in upam, da jim bodo všeč. Čeprav ne znajo tako dobro angleško, jim bo mogoče všeč melodija.
Po naših predstavah in pesmicah se bomo še malo zadržali, potem pa bomo šli v naš matični razred. Zaželeli si bomo še vesel božič in srečno leto. Najbrž se bomo mi, tako kot oni, težko poslovili drug od drugega.
Intervju izvedli: Tyshea Anai Drab, Zala Kotar in razredničarka 2. a, Irena Strasbergar
KAJ TI POMENI PRIJATELJSTVO?
Zanimalo nas je, kaj si učenci razredne stopnje predstavljajo pod pojmom prijateljstvo in kaj jim to pomeni. Prijateljstvo je namreč potrebno negovati že od mladih nog.
////////////////////////////////////^^^^
PRIJATELJSTVO MI POMENI...
... da nisi sam.
Ajda, 5. a
... igranje.
Fexhrije, 4. b
... družbo, da mi ni dolgčas, in da mi prijatelj pomaga. Prijateljstvo je potrebno imeti rad.
Neža, 2. a
... da se z nekom igraš, da si družaben.
Taja, 4. b
... veliko.
Nina, 1. b
... da si prijatelj z mano deli stvari in da se znava v prepiru pobotati.
Martin, 3. b
... daje pomembno to, kakšen je prijatelj odznotraj ne odzunaj. ' Sebastjan, 3. b
... da če nekomu poveš, katera punca ti je všeč, potem ne pove vsem, da se ti ne smejijo.
Simon, 3. b
... da si prijazen do drugih, če hočeš imeti prijatelje.
Manca, 2. b
... da moraš sprejeti od
nekoga igro in da
moraš biti do prijateljev prijazen.
Petra, 2. b
... veselje.
Rok, 2. b
... da se skupaj igraš, da se imaš rad.
Ella, 2. b
... če kdo pade, mu pomagamo in mu damo roko.
Kim, 3. c
... da nikogar ne užalimo.
Marko M., 3. c
... da se ne tepemo, si ne skrivamo stvari in ne izzivamo.
Žan, 3. c
... prijaznost, pomoč, posojanje stvari in zabavo.
Maša, 3. c
... lepo stvar.
Maja, 3. c
... da ko si v stiski, med množico prijateljev, spoznaš svojega pravega prijatelja.
Maja, 5. a
OBLIKOVALA: Maja Tisovic, 6. a
PRAV POSEBEN DAN V 2. A
V SREDO, 21. OKTOBRA, JE BIL ZA 2. A RAZRED NEKOLIKO POSEBEN DAN. OBISKALA STA NAS MAMICA IN OČKA SOŠOLKE VERONIKE. VERONIKIN OČKA NAM JE PRIKAZAL, NA KAKŠEN NAČIN LAHKO IZREŽEMO BUČO ZA NOČ ČAROVNIC.
NA BUČO JE NAJPREJ POLOŽIL RISBO. NATO JE Z IGLO PREBADAL RISBO PO ČRTAH TAKO, DA SO SE LUKNJICE POZNALE TUDI NA BUČI. KO JE PO ZAMUDNEM DELU PRIŠEL DO KONCA, JE LUKNJICE POVEZAL S FLOMASTROM.
PRI TEM SI JE POMGAL Z GLEDANJEM NA RISBO. KO JE BILA RISBA PRESLIKANA NA BUČO, JE V ROKO VZEL NOŽ IN BUČO IZREZAL PO ČRTAH.
MED IZREZOVANJEM PA STA MAMICA IN UČITELJICA IRENA POSTAVILI ŠOTOR. KO JE BILA BUČA IZREZANA, SMO JO POSTAVILI V ŠOTOR. V BUČI JE UČITELJICA PRIŽGALA SVEČO. NATO SMO SE PO TRIJE UČENCI SPLAZILI V ŠOTOR, KJER SI JE VSAK ZAŽELEL PO ENO SKRITO ŽELJO.
NASMEH MOJE UČITELJICE
NATALIJA ABOLNAR, 2. A
Prejšnji teden sem bila nagrajena, ker sem napisala prispevek o fantku, ki mu moja družina pomaga.
V sklopu obletnice sklada za pomoč ljudem smo Mia, Anže in jaz skupaj z mojo učiteljico Ireno odšli v TUŠ po zaslužene nagrade. Mia in Anže sta bila nagrajena za svoji risbici. Dobili smo majico, kapo in torbico za zgoščenke. Bili smo zelo srečni. Naša učiteljica je bila ves čas nasmejana. Najbolj razburljivo je bilo, ko smo iskali parkirno mesto. Avtomobili so bili vsepovsod. Pomagal nam je policist, da smo končno našli parkirno mesto. Z učiteljičinim avtom seje bilo super voziti. Mia, Anže in jaz smo bili zelo veseli. Naša učiteljica, mamice in očetje pa so bili ponosni. Moj bratec Kristjan me je objel in mi dal poljubček. Tudi on je bil ponosen name.
Tyshea Anai Drab, 2. a
MOJA DRUŽINA
V DRUŽINI SO SESTRICA BRINA, MAMI IN ATI. VELIKO STVARI POČNEMO SKUPAJ. IGRAMO MONOPOLI, KARTE ALI DRUGE DRUŽABNE IGRE. SKUPAJ SMO NA SPREHODIH IN NA POTOVANJIH. Z BRINO SE RAD IGRAM, Z MAMICO RAD KUHAM, ATIJU PA RAD POMAGAM, ČE KAJ POPRAVLJA.
VŠEČ MI JE, KO SE PO ŠOLI SKUPAJ VSEDEMO ZA MIZO PRI JEDI IN SE POGOVRIMO. KO GREMO SPAT, SE ZVEČER VEDNO OBJAMEMO.
IMAMO SE RADI.
FRAN BILIČIČ, 2. A
OBISK MEDICINSKE SESTRE
V ŠOLI SMO SE POGOVARJALI O RDEČEM KRIŽU TER O TEM, KAKO LAHKO POMAGAMO DRUGIM LJUDEM. UČITELJICA IRENA JE POVABILA MOJO MAMICO, KI JE MEDICINSKA SESTRA, DA BI PREDSTAVILA SVOJ POKLIC VSEM UČENCEM NAŠEGA RAZREDA. RES JE PRIŠLA K NAM V RAZRED. OBLEČENA JE BILA V MEDICINSKO UNIFORMO. S SEBOJ JE PRINESLA VELIKO STVARI, KI JIH POTREBUJE PRI SVOJEM DELU: POVOJE, INJEKCIJE, PALIČICE ZA GRLO, ROKAVICE IN RAZKUŽILO ZA ROKE. MENI JE BILO ZELO VŠEČ, SAJ JE NEKATERE UČENCE OBVEZALA S POVOJI. UPAM, DA BO ČIM VEČ STARŠEV PRIŠLO PREDSTAVIT SVOJ POKLIC V NAŠ RAZRED.
Karel Cerovšek, 2. a
2.	A JE OBISKALA KLARINA BABICA
PREJŠNJO SREDO JE PRIŠLA NA OBISK KLARINA BABICA IN POKAZALA, KAKO SE VEZE NA PRT. VSAK OTROK JE DOBIL KOŠČEK BLAGA, EN GUMB IN ŠIVANKO. VSAK JE POSKUŠAL SVOJ GUMB PRIŠITI NA KOŠČEK BLAGA. TUDI UČITELJICA IRENA JE POIZKUSILA. PO TEM SMO NAREDILI RAZSTAVO.
BABICA CVETKA JE BILA ZA-BAVNAINNAS JE ZELO RAZVESELILA S SVOJIM OBISKOM.
VERONIKA AVB AR, 2. A
EKO ZELENJAVA
MOJ SMEŠNI PUHI!
MEHKO IN LISASTO DLAKO. VESELA SEM, DA GA IMAM, SKRBI PA ME, KER POPIJE ZELO MALO VODE. SMEŠNO PA JE TO, DA TAKOJ, KO UGRIZNEM V JABOLKO, ZAČNE CVILITI. S TEM MI HOČE POVEDATI, DA BI TUDI ON RAD JEDEL JABOLKO. IMAM GA ZELO RADA IN JE MOJ NAJBOLJŠI PRIJATELJ. ZELO BI ME SKRBELO, ČE BI MOJ PUHI ZBOLEL. NI ŠE IMEL DRUGEGA KOT GARJE, KAR PA JE ZELO OBIČAJNO, SAJ IMAJO GARJE ŽE OD SKOTITVE NA SEBI. MOJ PUHI JE ZABAVEN "FANTIČ”. KO GA VZAMEM IZ KLETKE, MI POGOSTO UIDE NAZAJ V KLETKO IN TAKO SE ZABAVAVA.
NEŽA KEGLOVIČ, 2. A
MOJ PUHI, MORSKI PRAŠIČEK, JE ZELO ZABAVEN. KO GA VZAMEM IZ KLETKE, VELIKOKRAT ZAČNE CVILITI. ZELO LEPO MI JE, KO GA DRŽIM V NAROČJU. IMA ZELO
Spomladi moj očka pripravi vrt in njivo za sajenje zelenjave. Na njivo posadimo fižol, krompir, bučke, kumarice, rdečo peso, brokoli, cvetačo in kolerabo. Ko naša zelenjava pokuka iz zemlje, jih mamica in oči skrbno negujeta. Zelenjavo je potrebno zalivati in okopavati ter populiti zel. Ko naša zelenjava dozori, jo moramo pospraviti. Krompir damo v klet, drugo zelenjavo mami vloži v kozarce, ali pa pospravi v skrinjo. Tako imamo zelenjavo skozi celo leto. Moja mami pravi, daje naša zelenjava zelo zdrava, ker je EKO in pridelana z ljubeznijo.
Nik Radovičevič, 2. b
HITKO
To je moj hišni ljubljenček, morski prašiček, ki mu je ime Hitko. Vsako jutro mu moram dati hrano in zamenjati vodo. Zelo rad je solato, korenje, zelje in semena. Če je lačen, se zelo glasno oglaša. Večkrat ga vzamem iz kletke in ga pocrkljam.
Nik Radovičevič, 2. b
Živa 5. a
PRIJATELJSKI RAZRED MED 2. b IN 6. b
Prijateljske vezi ne obstajajo le med posamezniki, ampak tudi med razredi. 6. b razred smo se odločili za prijateljevanje z 2. b razredom, s katerim smo spletli pravo prijateljstvo. Danes se družimo, si pomagamo in igramo. Skozi ta vprašanja pa si poglejte, kako zgleda naše druženje in kako razreda med seboj sodelujeta.
Kaj ti pomeni prijateljski razred?
Da nam pridete pomagat, če učiteljica česa ne zmore sama.
Žan, 2. b
Da smo prijatelji in da nam	
pomagate.	Vito, 2. b
Prijateljstvo med učenci, seboj no pomoč.	med-
	Lea, 6. b
Kaj ti je pri prijateljevanju s prijateljskim razredom najbolj
všeč?
To, da nam oni razložijo naloge, če jih mi ne razumemo.
Manca, 2. b
Da smo dobri prijatelji, se družimo in si pomagamo.
Rok, 6. b
Da jim lahko pomagam, jih kaj naučim in da so pri meni v naročju.
Nika K., 6. b
Koliko novih prijateljev si dobil/-a v prijateljskem razredu?
Taro, ker me vzame v naročje, mi pomaga in ji zaupam.
Ella, 2. b
Miho, Roka, Luko in Nika, ker mi pomagajo, včasih se z mano igrajo in jim zaupam svoje želje.
Lan, 2. b
Taro, ker mi pomaga, če česa ne razumem. Želim si, da bi bila dlje
časa z mano, z njo se tudi igram.
Nina, 2. b
Manco in Živo, ker sem jima že na začetku pomagala in se z njima igrala.
Nika S., 6. b
Vse iz prijateljskega razreda, saj se družimo, jim pomagamo in se pogovarjamo.
Miha, 6. b
Česa se najbolj razveseliš ob srečanju s prijateljskim razredom?
Da se z mano kdo igra in mi prebere knjigo.
Petra, 2. b
Učencev, da jim razložim, če česa ne znajo.
Pia, 6. b
Misliš, da učencem iz 2. b daješ vzor, kakšen?
Znam jih pripraviti na pouk, na samostojno delo ter na to, da bolje poslušajo učiteljico.
Ana S., 6. b
Seveda, saj jih spodbujam k temu, da so pridni in da se morajo učiti.
Ana K., 6. b
Tara Pleško, 6. b
Erika 5. a
PALAČINKE
PRIJATELJSTVA
HAIKU O PRIJATELJSTVU
Ne zavrzi starega prijatelja, lepo gaje imeti.
Bodi vedno prijazen.
Marko Lazarevič, 2. b
Haikuje pesem za ljubezen. Prijateljstvo je ljubezen, za vsa srca.
Zajčki in kokoške so kot sonce na nebu.
Prijateljstvo je lepo kot rdeča, cvetoča vrtnica.
Žiga F. Pavlin, 2. b
SESTAVINE:
•	5 kg ljubezni
•	2 jajci
•	3 kg modrosti
•	20 kg prijateljstva
•	1 kg poštenosti
•	5 žlic hvaležnosti
•	4 žlice dobrote
•	1 del vode, malo soli, zdrave moke
Zdaj pa na delo!
Zmešaj dvejajci,zdravomoko, vodo, sol. Sedaj pa najbolj pomembne sestavine, ki jih zmeljemo na strojček. Priprava je taka: najprej daš v stroj prijateljstvo, potem pa ljubezen, modrost, poštenost, 5 žlic hvaležnosti in 4 žlice dobrote. Vse zliješ na ponev in spečeš. Namažeš s pridnostjo in ponudiš vsem, kijih imaš rad.
Rok Rudman, 2. b
NENAVADNO
PRIJATELJSTVO
DOMA IMAM DVE ŽIVALI. TO STA PES IN HRČEK. NAJPREJ JE BIL MOJ PES ZELO LJUBOSUMEN NA HRČKA. ZELO JE LAJAL IN SKAKAL PO KLETKI. HODIL JE OKROG KLETKE IN ČAKAL, KDAJ GA BO LAHKO »ŠAVSNIL«.
KMALU GA JE SPREJEL ZA SVOJEGA PRIJATELJA. NAJBOLJ NENAVADNO PA JE, DA MOJ PES PRENAŠA HRČKA NA SVOJEM HRBTU. TEMU SE VSI ZELO SMEJIMO, SAJ SE MORA HRČEK DOBRO DRŽATI, DA NE PADE DOL.
Lana Zajec, 2. b
Ela Blatnik, 2. c
NENAVADNO
PRIJATELJSTVO
WČ£VAH,l,A
KOKOŠI IN MAČKA
Rad bi vam opisal prijateljstvo med našimi kokošmi in mačko. Po navadi mačke rade skočijo za kokošmi, te pa se jih bojijo. Naše kokoške pa so drugačne. Veselo se smukajo okrog mačke in zobljejo hrano. Tako privabljajo mačko, da še ona namoči smrček v kokošjo skledo. Zal pa je pred nekaj dnevi lisica spraznila naš kokošnjak. Odnesla je vse kokoške. Muca se sedaj žalostno sprehaja po kokošnjaku ter išče prijateljice in hrano.
Urban Malavašič, 2. b
^POSLUŠAMO.
ti
'O
T
MAMI, ALI VEŠ KAKO TE IMAM RADA?
RIŠEMO.
Mami zelo te imam rada, saj povem ti to vsak dan, ko v objemu se crkljam.
Včasih tudi očka prosim, da se po rokah nosim.
Se zgodi, da kar ne vem, kako naj ljubezen svojo jima povem.
Le pogled in dotik veliko povesta, a poljubi podirajo tabuje.
Ne vem , kako bi živeli, če tega vsega ne bi imeli, verjetno bi postali zelo nadležni.
Manca Medle, 2. b
Nekega dne smo dobili psičko Brino. Vsak večer je pazila na naše ptičke. Imela jih je zelo rada. Skrbno jih je pazila pred nevarnimi mačkami. Brina in ptički so bili res pravi prijatelji.
Teja Šinkovec, 2. b
KOKOŠ IN MAČKA
Nekoč je mama spustila ven kokoš. V tem času je prišla muca Muna. Seveda ni planila na majhno kokoško, saj je bila njena prijateljica. Skupaj sta jedli, se igrali, videla pa sem tudi, da sta večkrat skupaj spali. Ko pogledaš ti dve živali skupaj, se moraš od srca nasmejati.
Teja Šinovec, 2. b
SOSEDA MUCA
Živim v bloku, ki se nahaj a na Kandi-jski cesti. Od tu imam lep pogled na celo mesto. Včasih pa moje razgledovanje po okolici zmoti mala črna muca, ki je z mojega balkona videti kot črna pikica. Zelo rada jo opazujem, včasih pa odidem tudi pred blok, kjer se z njo igram in jo včasih tudi nahranim. Moji popoldnevi res ne bi bili tako zanimivi brez sosede, muce Pikice.
Ines Džananovič, 2. c
MOJA PAPIGA
PAPIG JE VEČ VRST. TA VRSTA PAPIGE SE IMENUJE NIMFA. IME JI JE ROZA. ŽIVI V KLETKI. RES NAM ŠE NIKOLI NI ZNESLA JAJC, AMPAK MI MISLIMO, DA JE SAMIČKA. JE SIVE BARVE. PERUTI IN GLAVA SO ŠE MALO RDEČE IN RUMENE BARVE. ČE JO PRIMEŠ, TE KLJUVA ZARADI TEGA, KER NOČE ITI VEN IZ KLETKE. IMA IZREDNO OSTER KLJUN IN KREMPLJE, S KATERIMI SE DRŽI PALICE, NA KATERI PREŽIVI SKORAJ VES ČAS. NA PALICI TUDI SPI. HECNA JE, KO VČASIH SPI TUDI NA ENI NOGI. HRANI SE S POSEBNO MEŠANICO SEMEN. VČASIH DOBI KAKŠEN LIST SOLATKE, KI GA POPOLNOMA »SCUFA«. TO NAREDI TUDI S PAPIRJEM. IZ NJEGA NAREDI NEKAKŠNE KROGLICE. VEDNO PIJE SAMO VODO. VČASIH SI NA POSEBNEM KAMNU BRUSI KLJUN. KER VIDI NAŠO MIZO, SE OB VSKEM NAŠEM OBROKU TUDI ONA SPRAVI K SVOJI HRANI. VELIKOKRAT GRE K OGLEDALU IN MISLI, DA IMA NA OBISKU ŠE ENO PAPIGO. TAKRAT TUDI GLASNO VREŠČI. Z OČITOM JO ENKRAT NA TEDEN OKOPAVA. PRAVZAPRAV SPLOH NE VEMO, KOLIKO JE STARA, AMPAK SIGURNO VEČ OD MENE. PRINESLA JO JE BABI. V KNJIGI SEM PREBRAL, DA PAPIGE NIMFE DOČAKAJO PREKO 20 LET.
TOMO TESTEN, 2. C
J*
govorimo.
KAKO SEM PREŽIVELA
VODENE KOZE
Nekega dne sem prišla s plavanja in me je srbelo po celem telesu.
Bilo mi je slabo in bolela meje glava. Ponoči sem slabo spala. Zjutraj je mami na moji koži opazila vodene koze. Zato sem morala ostati doma in počivati. Pila sem sirup proti srbenju in vročini. Počivala sem v postelji in brala, gledala risanke ter igrala računalniške igrice. Reševala sem tudi naloge za šolo. Ko so se kozice posušile in začele luščiti, sem lahko spet odšla v šolo.
Danila Prah, 2. c
Z%A
SPOZNAJTE LEPO
IME MI JE TOMO. NA INTERNETU RAD UPORABLJAM PROGRAM LEFO. TAM LAHKO VADIŠ RAČUNANJE. NAUČIŠ SE LAHKO OSNOVNIH PRAVIL RAČUNANJA - SEŠTEVANJE, ODŠTEVANJE, MNOŽENJE, DELJENJE, PRIMERJAVA, ISKANJE NEZNANEGA ŠTEVILA IN DRUGO. TUDI V ŠOLI GA VEČKRAT UPORABLJAM. MOJ OSEBNI REKORD JE 371 TOČK. POIZKUSITE ŠE VI.
DOVOLJ ZA DANES. LEPO VAS POZDRAVLJAM.
TOMO TESTEN, 2. C
MOJA HRČICA NELI
Moja brčica Neli je živahna in prijazna. Nič ne grize. Radi se crkljava. Dvakrat pa mi je že ušla. Skrila se je v seno. Vsi smo jo iskali. Vesela sem bila, da smo jo le našli. Enkrat seje skrila v predal.
Jasna Potočar, 2. c
KAKO SMO OKRASILI UČILNICO
BLIŽALI SO SE PRAZNIKI. UČITELJICA JE PREDLAGALA, DA OKRASIMO UČILNICO. NAROČILA NAM JE, DA PRINESEMO V ŠOLO PAPIRNATE TULCE. IZ NJIH SMO NAREDILI ADVENTNO VAS. IZ PAPIRJA SMO IZREZALI ANGELČKE IN SMREKICE. VSE SKUPAJ SMO Z NITKAMI IN OBEŠALNIMI KLJUKICAMI	PRITRDI-
LI NA LUČI. TAKO SMO Z LEPO OKRAŠENO UČILNICO PRIČAKALI	BOŽIČNO-
NOVOLETNE PRAZNIKE.
METKA VRBINC, 2. C
*
POČITNICE
Moje jesenske počitnice so bile zelo barvite. Vsak dan sem se naučil kaj novega. Prvi dan sva šla z mamico na čaj in gledat, kako dela fotokopirni stroj. Drugi dan sva z mamico pekla piškote. Oblike so bile različne: zvezdice, rožice, gobice in lunice. Tretji dan sem bil pri mamici v službi in sem delal Katu pranam. Četrti dan sem z mamico in mojim bratcem igral na bobne in na školjko. Peti dan sem šel z nono in dedijem žagati drva v gozd. Šesti dan sem šel z mamico v knjižnico in si tam izposodil nove knjige. Sedmi dan sem z Juretom peljal sosedovega psa Rona na sprehod.
Nestrpno pa že pričakujem poletne počitnice.
Maks Blažič, 2. c
OBLIKOVALNI KROŽEK
Ker zelo rada oblikujem in ustvarjam, sem se odločila, da bom obiskovala oblikovalni krožek. Vodi ga učiteljica Lili Vavžik. Dobimo se vsak torek v 2. c razredu.
Izdelovali smo že štampiljke ter z njimi in barvami za tekstil poslikali predpasnike. Naredili smo zapestnice, mobilčke iz pobarvanih hišic in pinjate.
Torkov se zelo veselim, ker je na oblikovalnem krožku zelo zanimivo.
Katarina Vrbinc, 2. c
POHOD Z RAZREDOM V ČEŠČO VAS
V soboto smo se zbrali pri šoli na igrišču. Dejanov oče je vodil pohod proti Češči vasi. Hodili smo po mestu, po gozdu in po travniku. Spredaj so tekli fantje, zadaj pa smo hodile punce. Z nami so šli tudi nekateri starši. Pot mi je bila zelo naporna. Bila sem tudi žejna. V Češči vasi so nas počakali ostali starši, ki so pekli kostanj. Potem smo se skupaj malo igrali, jahali konja in se zabavali. Ko je postalo hladno, smo pospravili in odšli domov.
Miša Modic, 2. c
NOVA GRIPA
Prihaja čas viroznih obolenj in grip. Po televiziji veliko govorijo o novi gripi. Virus te gripe se med ljudmi izredno hitro širi. Tudi za Slovenijo napovedujejo veliko število obolelih. Nova gripa je mešanica prašičje, ptičje in človeške gripe, ki ga povzroča virus H INI. Siri se s kužnimi kapljicami ob govorjenju, kihanju, kašljanju in preko okuženih predmetov (kljuke, kozarci). Zato si moramo pogosto umivati roke ali jih razkuževati z razkužili. Kašljati in kihati moramo pravilno, tako da si pokrijemo usta in nos z robčkom. Izogibati se moramo zaprtih prostorov in jih pogosto prezračevati. Tak zaprt prostor je tudi šola. Vse o tej bolezni mi je povedala moja mamica.
Nove gripe se bojim. Najlepše je, če si zdrav.
Jan Predovič, 2. c
M +
MOJA LUČKA
LUČKA JE ZABAVNA MUCA. KADAR KAKŠNO SMEŠNO UŠPIČI, SE ZMERAJ SMEJIM. PRVIČ: ZAZEHAL A JE IN SE RAZTEGNILA NA KAVČU. DRUGIČ: KO JE BILA STRANIŠČNA ŠKOLJKA ODPRTA, JE PO POMOTI SKOČILA VANJO. TRETJIČ: VALJALA SE JE PO POSTELJI IN ŠTRBUNKNILA NA TLA. ČETRTIČ: PUNKNILA JE, DA JE ZELO SMRDELO. PETIČ: KADAR NOČE BITI VEČ ZUNAJ, SE POSTAVI PRED ŠIPO IN TAKO MILO MIJAVKA, DA SE JE USMILIM.
ZDAJ ZAGOTOVO ŽE VELIKO VEŠ O LUČKI IN NJENIH LUMPARIJAH.
LOTI GORJANEC, 2. C
STRAŠNI ZMAJ
Živel je zmaj, hudoben in zloben, se vsi ga boje in pred njim zbežijo,
da komaj sapo ulovijo.
Zmaj pa ogenj bruha, da jim še kosilo skuha.
Oj oj, to bila bi strašna muka, za viteza,
ki slabo meč zasuka.
Žiga Šmajdek, 3. b
MOJ PRIJATELJ

Z repom rad miga in žogo lovi, po travniku skače in mačke podi.
Se k meni rad stiska in prosi za kost.
Prijatelj on moj je od majhnih že nog.
Benjamin Poljšak, 3. b
CIN CAN IN ROŽA
Kadar se Cin Can zbode v trne, se ne zvrne,
ampak roži škodo povrne, da staro zemljo prevrne.
Ze novo zemljo ima, se z rožo igra.
Ko zraste velika, brž jo popiha.
Po zalivalko, ubožice, da ne umrejo mu rožice.
Sebastjan Prus, 3. b
IZGUBIL SEM ZAUPANJE
Konec poletja se je na naši terasi pojavila mlada mucka. Bila je vsa preplašena, lačna in žejna. S sestro Lano sva tako dolgo prosila starše, da bi jo obdržali za zmeraj, dokler nista dovolila. Rekla sta, da lahko ostane, če bo vedno samo zunaj, tudi pozimi. Poimenovala sva jo Nelli. A že prvo hladnejšo noč smo jo spustili v kurilnico, saj se nam je smilila. Cez nekaj dni je muca iz kurilnice ušla v mojo sobo in se polulala na preprogo. Dogovorili smo se, da Nelli nikoli več ne sme v gornje nadstropje. Naslednji dan sem se hotel z muco igrati, zato sem jo spustil v dnevno sobo. Cez nekaj časa je k meni prišel prijatelj in šla sva se ven igrat. Na Nelli sem čisto pozabil. Medtem se je mami vrnila iz trgovine in zagledala muco, kako je zdrvela po stopnicah. Poklicala me je in začela sva iskati našo izgubljenko. Pogledala sva v vse sobe, a nikakor je nisva mogla najti. Nato sem jo končno zagledal v kopalnici med umazanim perilom. Hitro smo jo odnesli dol. Čez nekaj časa je šla mamica v kopalnico, da bi dala prat perilo in naenkrat glasno zavpila. Pritekel sem gor in zagledal mami, kako čudno ovohava oblačila in nekaj išče po kopalnici. Po vonju mi je bilo takoj jasno, kaj išče. Se dobro, da se je od nekod pojavil očka in povedal, da je bil on tisti, ki je pravkar uporabil stranišče. Mamica je bila takrat zelo huda name. Rekla je, da sem izgubil njeno zaupanje in da ne bom smel muce vzeti v hišo, dokler ne bom dokazal, da mi lahko zaupa.
Luka Klemenčič, 4. a
PRIJATELJICA NA OBISKU
V tretjem razredu sva se s prijateljico Teo odločili, da bova naredili plakat o kačah. Nisva vedeli, kako naj začneva. Ker je bila ura že okoli pet, sva se odločili, da bova plakat naredili potem. Nato sva šli s Teo gledat televizijo, ker je bila na POP TV nadaljevanka Angeli brez kril. Moja mami je prišla domov in je bila jezna, ker nisva naredili plakata. Zmenili sva se, da Tea pride še enkrat k meni. In ko je prišla še enkrat, je bil plakat končan!
Tinara Šuštarič, 4. b
PRIJATELJ NA OBISKU
Ko je moj prijatelj prišel na obisk, sem skuhal kavo. Potem sem dal na mizo še viski. Potem sva zaspala. Ko je mama prišla s stranišča in videla, da sta na mizi viski in kava, je padla v nezavest. In vsi smo srečno spali do konca svojih dni.
Kristjan Windischer, 4. b
Nekega dne sva se s Kristjanom dogovorila, da bo prišel k meni domov. Mami sta dovolili. Pripravil sem mu čips, smoki in domači sok. Igrala sva se z raznoraznimi igračami. Že kar kmalu je moral Kristjan domov. Tega dne ne bom nikoli pozabil, ker sva se imela res lepo.
Martin Koncilija, 4. b
Sl
Danes pride k meni moja najboljša prijateljica Maša. Odločila sem se, da ji bom pripravila palačinke. Poklicala bom mami, da mi pomaga. Najprej bom dala v skledo moko, jajca, mleko in sol.
Vse skupaj bom premešala in nastala bo masa. Ta čas, ko bo mami delala palačinke, bom šla jaz v sobo. Pripravljala bom sobo, ko bo zazvonilo. Maša bo prišla. Skupaj bova pojedli palačinke in šli v sobo. Tega dne ne bom pozabila.
Ana Lazarevič, 4. b
Sme he he he
KDO JE PRAVI PRIJATELJ? Je tisti, ki je sočuten in ti pomaga v
nesreči.
Je tisti, ki mu lahko zaupaš.	Žan Hočevar
Mija Medle
Je tisti, ki ti pomaga in te razume.
Aleks Železnikar
Je tisti, ki ti v stiski ponudi pomoč.
Anže Kočevar
Je tisti, ki je ob tebi, ko ti je hudo.
Špela Šturm
Je tisti, ki ti bo pomagal, ko te bo cel svet zapustil.
Staša Balkovec
Je tisti, ki ti pomaga in te zabava.
Jaka Plut
Je tisti, ki je vesel tvojega uspeha.
Nika Planinc
Hi hi hi, ho ho ho, kako mi je lepo.
Od smeha trebuh me boli, smejalne mišice krepi, s prijatelji mi je luštno blo, ker se smejim močno.
Hi hi hi, ho ho ho, kako mi je lepo.
Andraž Seničar, 4. c
NABIRALI SMO KOSTANJ
Prišla je jesen in z njo čas za nabiranje kostanja. Bila je lepa nedelja in odpravili smo se nabirati kostanj. Zapeljali smo se do vasi Hrast v Beli krajini. Parkirali smo ob cesti in se sprehodili do gozda. Že večkrat smo nabirali kostanj v tem gozdu. Poiskal sem palico, da sem z njo brskal po rjavem listju. Vsakič, ko sem našel kostanj, sem se ga razveselil. Nabiral sem le debelega. Veliko kostanja je bilo tudi v ježicah. Ko sem našel ježico s kostanji, sem jo pohodil, nato pa s palico zbezal kostanje ven. Med hojo sem opazil izkopano luknjo. Oči mi je povedal, da je od merjasca. Opazoval sem tudi mah na drevesih. Mami je nabrala še šopek gozdne rese, da jo je dala doma v vazo. Košara je bila že skoraj polna, zato smo se odpravili proti avtu. Ustavili smo se še pri stricu Borisu na vikendu. Nabrali smo še zrele fige, iz katerih je mami skuhala marmelado.
Na izletu v gozdu mi je bilo prijetno, ker sem se nadihal svežega zraka. Kostanj pa bomo spekli kar doma na štedilniku.
Filip Šobar, 4. c
IMELI SMO TEHNIŠKI DAN NA TRŠKI GORI
Na drugi tehniški dan četrtih razredov, 7. 10. 2009, smo odšli na Trško goro. Bil je lep sončen dan, a tudi naporen. Zjutraj nas je do kmetijske šole zapeljal avtobus. Naprej smo odšli peš. Neka gospa nam je ponudila fige. Ustavili smo se v Krkinem hramu. Tam smo pojedli malico. Odšli smo do cerkve in opazovali osojno in prisojno stran. Nato smo se začeli spuščati v dolino. Ko smo se spuščali, je nekaterim drselo. Jaz sem skoraj padla! Ustavili smo se pri zidanici učiteljice Danice Možina. Tam smo izdelali rakete. Ko so bile izdelane, smo jim dodali malo vode in šumečo tableto. Poletele so v zrak. Za izdelavo smo potrebovali: škatlico za film, papir, škarje, lepilo in spretnost. Potem smo odšli nazaj v dolino in počakali avtobus. Ta nas je zapeljal nazaj v šolo.
Eva B rudar, 4. c
Jezzza
Jeza je jezzza!
Jezzza je, ko jezzzen si, jezzza širi se med vse ljudi.
Jezzza je zelo nesramna. Jezzza ne prinese sreče, prinese ti le kup nesreče.
To ni dobro, to je slabo.
Ne jezzzite se,
saj jezzza z jezzzo ne zbija se. Jezzza se prenaša še na ostale: na velike in na male.
In v jezzzi ni olike, jezzzi pokažimo jezike!
Zdravila za jezzzo ni,
zato naj jezzza proč zbeži,
naj pritečeta smehehe,
veselje in dobra volja NA POMOČ.
ZATO JEZZZA PROČ.
Demi Hočevar, 4. c
BILA SEM NA TRGATVI
V začetku meseca septembra smo imeli trgatev. Bila je sobota. Ko smo prispeli do zidanice, smo razpakirali in se pripravili na trgatev. Mama nam je pripravila obilen zajtrk. Ko smo se fino najedli, smo dobili škarje in vedro ter odšli vsak v svojo vrsto. Z mamo sva bili skupaj, jaz sem bila ne eni, mama pa na drugi strani vrste. Bilo nas je veliko. Ko smo imeli vedra polna grozdja, smo zavpili: »Brenta!« Prišla sta brentača in odnesla grozdje v brenti. Grozdje sta odnesla v klet. Glavni kletar je bil moj ata, on je grozdje zmlel in sprešal. Tudi jaz sem mlela grozdje in ko nisem več mogla trgati, sem pomagala v kleti. S sestrico Nežo sva tudi nosili pijačo trgačem. Ko je bilo trgatve konec, so bili vsi veseli in so vriskali. Tudi mene so naučili vriskati: »Juhuhu!«
Ker sem bila pridna, me je Andrej za nagrado nesel v brenti. Na koncu smo pomili vedra, škarje, mlin, prešo in ostale vinogradniške pripomočke. Potem pa smo odšli za mizo, kjer so nas čakale razne dobrote, ki sta jih skuhali moja mami in babi. Bilo je kot na veselici, saj nam je Uroš igral na harmoniko, mi pa smo peli in plesali.
Bilo mi je zelo všeč. Komaj čakam naslednjo trgatev. Juhuhu.
Ana Bobnar, 4. c
IZGUBILA SEM MOBITEL
Nekega poletnega dne smo bile pevke povabljene na izlet v neznano. Ko sem zjutraj vesela odhajala na avtobus, si res nisem mislila, da mi bo dan prinesel poleg veselja tudi solze in skrbi. Šele na avtobusu sem izvedela, da se peljemo proti Avstriji. Med vožnjo sem gledala skozi okno v daljavo. Zelo je bilo lepo. Prispeli smo v Minimundus, kjer so znamenitosti s celega sveta v pomanjšani obliki. Ko smo se zvečer vračali domov, pa: »Groza! Kje je moj mobitel?« Vse sem preiskala, a ga ni bilo nikjer. Od žalosti sem začela jokati. Prijateljica Irena me je slišala in prišla na pomoč. Nato je poklicala še mojo sestrico Majo in skupaj smo še enkrat pregledale vse moje stvari. Nismo ga našle. Bila sem čedalje bolj žalostna. Maja je poklicala mamico, ki mi je naročila, naj ponovno pogledam v nahrbtnik in me malo potolažila z besedami, da se bo gotovo vse rešilo. Zopet sem prebrskala nahrbtnik, a ga nisem našla. Nato je vanj pogledala še Irena in ga na moje veselje odkrila. Skrit je bil čisto na dnu med rezervnimi oblačili.
V tistem trenutku so izginile vse skrbi. Lica so mi zažarela od veselja in najraje bi objela cel svet. Tako se je vse srečno končalo. In konec koncev sem preživela čudovit dan, ki mi bo za vedno ostal v spominu.
V vO' (
rV \ \ ( I l V
Nuša Semec, 4. b
KROS IN POHOD
Jana Tisovic, 4. a
V četrtek, 1.10. 2009, smo imeli kros in pohod. Zjutraj ob 8.00 h smo se zbrali na šolskem igrišču. Nato smo hodili do Portovala. Ko smo prišli, smo se najprej malo odpočili. Nato je sledil kros. Najprej smo šli na ogled proge, nato pa smo dečki prvi tekli na vso moč. Prvi je na cilj prispel Luka Novak iz 4. b. Nato so tekle deklice. Med njimi je bila prva Eva Vrščaj iz 4. c. Za nami so tekli učenci iz 5. razreda. Ko smo končali s krosom, smo šli na podelitev priznanj. Športni dan smo nadaljevali s pohodom.
Ko smo prišli v šolo, smo pojedli slastno kosilo. Tega dne ne bom nikoli pozabil.
Žan Hočevar, 4. a
TEHNIŠKI DAN
m
MED NAMI SO INVALIDI
Vsak dan srečamo veliko invalidov. Opazimo jih predvsem na cesti, ko se zaradi različnih ovir ne morejo premikati po pločniku. Invalidi so ljudje, ki zaradi poškodb v nesrečah ali zaradi različnih bolezni ne morejo hoditi. Uporabljajo bergle ali invalidski voziček. V Ljubljani je SOČA, kjer zdravstveno osebje dela z ljudmi, ki so se poškodovali oziroma so gibalno ovirani. Naš sorodnik Jože je invalid, z motorjem seje poškodoval v prometni nesreči. Od takrat naprej je od pasu hrom in ves čas na invalidskem vozičku. Čeprav je bilo na začetku hudo, se Jože ni vdal. Poročil se je s terapevtko Bredo, ki jo je spoznal v Soči. Imata hčerko Lucijo, skupaj živijo v hiši v Šentvidu pri Stični. Jože je zaključil višjo strojno šolo, doma ima delavnico, v kateri popravlja in izdeluje motorje. Zase ima tri motorje. Igra tudi košarko.
Zelo sem bil ponosen nanj, ko je v četrtek, 3. 12. 2009, na naši šoli igral košarkarsko tekmo. Dal je veliko košev.
Gregor Smolič, 4. a
Učiteljica nam je povedala, da bomo 7. 10. 2009 imeli tehniški dan. Takrat je v razredu zavladalo veselje. Ko je ta dan napočil, smo bili vsi malce na trnih.
Končno je prišel avtobus in vsi smo planili nanj. Čez nekaj minut smo prispeli do Bajnofa, od koder smo se naprej odpravili peš na Trško goro. Najbolj lačni so takoj začeli jesti malico. Na pol poti nam je neka prijazna gospa ponudila fige. Ko smo se že malo utrudili, smo se ustavili pri Krkinem hramu. Tam smo si potešili lakoto in se odpočili. Povzpeli smo se na vrh in se za nekaj minut ustavili pri cerkvi. Pri zidanici so nam učiteljice razdelile material in nam dale navodila, kako se izdela raketa. Rakete so bile že po nekaj minutah narejene. Rakete niso poletele zelo visoko, kot smo pričakovali, so pa toliko bolj poleteli prazni pokrovčki od škatlic za filme.
Čez kakšno uro smo se vrnili proti Bajnofu. Po nekaj minutah je prišel avtobus in odpeljali smo se v šolo. Ta dan je bil zanimiv.
Ciril Cerovšek, 4. a
PODELITEV NAGRAD OB DNEVU ČLOVEKOVIH PRAVIC
Učiteljice so nam sporočile, da gremo Anže Kočevar, Staša Balkovec, Ciril Cerovšek ter Urška Kunstek iz 4. c, Kaja Lipej in Tinkara Šuštarič iz 4. b v Ljubljano na podelitev nagrad za najboljša likovna dela na temo človekovih pravic. Komaj smo dočakali ta dan.
Z očetom sva sedla v avto in se odpeljala v Ljubljano. Po dolgi uri vožnje sva prišla pred stavbo Ljubljanske univerze. Že na vratih sem srečal učiteljico in sošolca Anžeta. Sedla sva v prvo vrsto in nestrpno pričakala prireditev. Takoj nas je nagovoril profesor, ki sem ga prvič videl. Kasneje je predal besedo prof. dr. Miru Cerarju, ki nas je v dolgem govoru seznanil s tem, kaj so človekove pravice. Govor je bil zelo zanimiv in poučen. Že po eni uri pa se je pričela slavnostna podelitev nagrad.
Ko so me poklicali na oder, sem bil ponosen in hkrati prestrašen. Profesor je čestital tudi učiteljicam. Po podelitvi nagrad so nas povabili v dvorano s prigrizki. Mize so bile bogato obložene s sadjem, sendviči ter sladkim in slanim pecivom. Polni zanimivih vtisov smo se odpravili proti domu.
Učenci 4. a
PRIJATELJ
Ajda B. 5. a
,crc'j0

PRIJATELJ JE TISTI, KI S TABO DRŽI.
PRIJATELJ TE POMIRI IN VČASIH TUDI NASMEJI. PRIJATELJ NOBENEMU ZAHRBTNO NE GOVORI.
PRIJATELJ TE NIKOLI V PASTI NE PUSTI.
PRIJATELJ TI ZMERAJ OB STRANI STOJI.
PRIJATELJ JE TISTI, KI TE Z LEPIMI BESEDAMI OSREČI,
TI ZA ROJSTNI DAN NEKAJ LEPEGA NAREDI,
TE OB TEŽAVAH OPOZORI, DA NE ZAIDEŠ NA STRANPOTI.
NEJC GAZVODA, 5. B
PRIJATELJICA MOJA,
KJE SI SEDAJ,
KO V TEŽAVAH SEM,
TI MI NE ODGOVARJAŠ NA MOJE KLICE ...
CELO LETO SKUPAJ SVA BILA, VESELILA IN NORELA SKUPAJ SVA,
SEDAJ PA NAENKRAT TUJA SI MI,
KER TI PREKINILA NAJINO VEZO SL
SEDAJ ZA POMOČ PROSIM TE, KER NIKOGAR DRUGEGA NIMAM KOT TEBE,
TI NE ODGOVARJAŠ MI,
SEDAJ PA ME TO BOLI.
ŽAL MI JE, DA TAKO
končalo se je,
ŽAL MI JE, DA SPREMENILA SI SE,
SEDAJ PA ZBOGOM TI VELIM IN NE OBRAČAJ ZA MENOJ SE TI.
JURE RAJK, 5. B

PRIJATELJSTVO ZA VEDNO
Zagotovo imate tudi vi prijatelje. Jaz jih imam. Imam pa tudi najboljšo prijateljico, ki ji je ime Leja. Zgodba se je začela, ko sva se srečali v vrtcu. Še vedno sva prijateljici, čeprav je ni na OŠ GRM.
Kot sem že povedala, sva se srečali v vrtcu. Tja nisem rada hodila. Ko pa sem spoznala Tejo, je bilo bolj zabavno. Skupaj sva uganjali norčije, se zabavali in lepo pisali in risali. Bilo mi je zelo hudo, ko ni šla na OŠ Grm. Obe sva bili zelo žalostni. Pa sva prebrodili tudi to težavo. Jaz sem dobila nove prijatelje in prijazno učiteljico. Lejo pa sem videla ponovno na mojem rojstnem dnevu. Končno sem jo lahko objela. Ko je odšla, nisem bila več tako žalostna kot nekoč. Vedela sem, da se bova ponovno srečali in da bo ostala moja prijateljica.
Pred kratkim sem jo srečala na Gorjancih in znova mi je srce poskočilo. Veselim se ponovnega srečanja z njo.
Tinkara Moretti, 5. b
BOŽIČ NEKOČ
Starejši večkrat govorijo o tem, kako čas hitro beži in koliko skrbi je od takrat, ko so bili sami mladi. Moj dedek mi je z veseljem pripovedoval, kako je doživljal božič v svojih mladostnih letih. Njegovi spomini sežejo v mlada leta, ki jih je doživljal na prav poseben način. Takrat so bile prave snežne zime in otroci so na snegu počeli različne vragolije. Delali so figure, utrdbe, snežene može, predvsem pa so se do dobra nasankali. Pred božičem se je doma veliko postorilo. Otroci so pomagali pri vseh pripravah. Na sveti večer so postavili jaslice in okrasili smrečico. Moj dedek je občudoval čudovite okraske, ki so bili kar piškoti in oviti bonbončki. Lučke so bile kar prave goreče sveče, zato je bilo potrebno paziti, da se smrekica ne vžge, kar seje velikokrat pripetilo. Pred večerjo so prepevali slovenske božične pesmi. Ker je dedek živel v Zagrebu, je bila to prava redkost. Okrog osme ure je sledila božična večerja. Obvezno je moral biti pečen puran, za prilogo pa so dobili mlince. Solate takrat niso imeli, zato so uporabili kisle kumarice in papriko. Takrat še niso poznali petard in raket, kot jih imamo sedaj. V konzerve so dali karbid (to je kamen, ki z vodo naredi plin). Če pa
ga imaš močno zaprtega v posodi, pa lahko močno poči. Ravno to se je zgodilo njegovemu prijatelju, ko je prižgal vrvico in se ta ni hotela vžgati. Ko pa je odšel pogledati, kaj je narobe, je počilo. Moj dedek se spomni njegovega kislega obraza in povezanega lonca na glavi. Najtežje je bilo zdržati do polnoči, saj so takrat odšli v cerkev. Moj dedek se spominja anekdote, ki seže v njegova gimnazijska leta. Ko so se prijatelji vračali od božičnice, se jim je zahotelo, da bi prepevali božične pesmi. Peli so naglas in slišal jih je policist. Pridržal jih je zaradi ka-litve nočnega miru, jih popisal in jim poslal denarno kazen. Takrat so bili časi, ko praznovanje božiča v javnosti ni bilo priporočljivo. Danes je vse drugače, saj vsak posameznik lahko doživlja in praznuje božič kakor želi. Priznati moram, da se praznovanje božiča pri mojem dedku ne razlikuje od praznovanja, ki ga imamo v naši družini.
Ajda Blatnik, 5. a
ŠPORTNO DRUŽABNO SREČANJE S STARŠI
V četrtek popoldan, 8. 10. 2009, smo na igrišču pripravili družabno srečanje s starši, ki smo ga popestrili z raznimi športnimi aktivnostmi tako za naj mlaj še kot tudi za starejše učence. Po skupinskem ogrevanju s tekom in razgibavanjem ob glasbi, so se otroci s starši pomerili in preizkusili v igrah z žogo (nogomet, med dvema ognjema, košarka), igrah z loparji (badminton, namizni tenis), vlečenju vrvi, poligonu, hoduljah in štafetnih igrah. Popoldne je tako zelo hitro in prijetno minilo.
ŠPORTNE AKTIVNOSTI V TEDNU OTROKA
V tednu otroka, od 5. 10. do 9. 10. 2009, smo bili »podaljšanci« zelo aktivni. Vsak dan smo se učitelji in učenci preizkusili in pomerili v različnih športnih igrah in zvrsteh na zunanjem igrišču. Ponedeljek je bil namenjen igram z žogo, v torek smo se preizkušali v atletiki, sreda je bila namenjena družabnim igram, Četrtek igram z loparji, v petek pa smo se vsi skupaj odpravili na pohod do Portovala in nazaj.
NOVOLETNE SNEŽINKE
December je čas, da okrasimo šolske hodnike, razrede ... V letošnjem letu smo se odločili, da bomo izdelovali snežinke iz papirja. Papir, škarje, lepilni trak, sponke, spenjač in kmalu so bile snežinke pripravljene za okrasitev. Otroci in starši so bili nad izdelkom navdušeni, zato smo jih naredili še nekaj za domov, z njimi pa so okrasili tudi otroški in šolski dispanzer zdravstvenega doma.
Učenci in učitelji PB
GRMSKI KEMIKI
Da smo lahko pravi kemiki, smo dokazali tudi učenci izbirnega predmeta Poskusi iz kemije. Izdelovali smo kopalne soli, mila, voščene obeske ter ognjičevo kremo. Nismo dokazali samo, kako smo pridni in delavni, ampak tudi, da smo zelo ekološki. Nekateri reagenti so bili izdelani predvsem na ekološki ravni, pazili pa smo tudi na ločevanje nevarnih odpadkov.
Vse te izdelke pa lahko naredite tudi doma. Če se želite razvajati s kopalno soljo, potrebujete: morsko sol (grobo mleto), ki naj bo v posodici. Na sol dodajte malo barve za živila, obarvani soli pa po želji dodajajte eterično olje. Obarvano in odišavljeno sol nasujte v izbrano embalažo ter jo zaprite. Želite imeti vedno čiste roke? Potem je kot nalašč, da sami naredite milo po vašem okusu.
Mislim, da mi je poskus uspel!!!!
Kupite večjo količino mila, kije brez barve in izrazitega vonja. Milo dajte v posodo in ga segrevajte toliko časa, da se utekočini. Tekoče milo porazdelite po izbranih posodicah ter po želji dodajte barvo za živila, eterično olje in okrasne rastline (vrtnica ...). Milo naj v posodicah stoji nekaj dni, nato ga vzemite iz posodice in ga dnevno uporabljajte. Če pa imate 20 minut časa, lahko naredite voščene okraske. Čebelji vosek v trdem stanju segrevajte, da se utekočini. Tekoči vosek nato uli-jte v izbrane modelčke in počakajte nekaj minut, da se strdi. Okraski s prijetnim vonjem so narejeni. Bi imeli ognjičevo kremo za roke? Ni vam potrebno teči v trgovino, kremo lahko na hiter in lahek način naredite sami doma. Z malo truda boste imeli lepe in dišeče roke. Za izdelavo kreme potrebujete: 100 ml olivnega olja, posušen ognjič ter 10 g čebeljega voska. Za pest
ognjiča pomešajte s 100 ml olivnega olja ter zmes kuhajte 20 minut (bodite pozorni na uro, saj če kuhate preveč časa, ima krema vonj po zažganem). Po 20 minutah dodajte čebelji vosek ter kuhajte toliko časa, da se raztopi. Zmes nato precedite (na posodo postavite laneno krpo, na kateri ostane ognjič). Zmes naj se hladi 20 minut, potem pa jo ulijte v izbrano embalažo. Krema je uporabna najmanj 6 mesecev. Vse, kar smo opisali, je ekološko, uporabno in poceni. Pa veselo na delo!
Ana Žibert, 9. c
GLASBENA
LESTVICA
Kot lahko opaziš, je letošnja glasbena lestvica malo drugačna. Nismo si mogli pomagati, da ne bi malo preuredili tudi te rubrike. Lestvici smo dodali malce svežine in ustvarjalnega pridiha. Glasbeniki so to leto zelo dobro začeli, saj nas vedno znova presenečajo z novimi in novimi glasbenimi hiti! Mi pa vam predstavljamo, kateri so vas najbolj prepričali!
domača glasbena lestvica
1.	Siddharta: Angel Diabolo
Siddharta je petčlanska slovenska rockovska skupina, ki nas navdušuje z noro dobrimi komadi tega desetletja.
Zadnje čase je Siddharta zavzela položaj najuspešnejše in najbolj priljubljene glasbene skupine v Sloveniji.
2.	Trkaj: Pleš
Trkaj, slovenski raper iz Ljubljane, je dvakratni slovenski zmagovalec v freestyle battlu. Znanje predvsem po komadu Ljubljančanke, trenutno pa nas navdušuje s komadom Pleš.
3.	Dan D: Love song
Dan D - skupina, ki trenutno zavzema prva mesta na glasbenih lestvicah, nas razvaja ter preseneča
z vedno novimi in novimi super komadi. Ja, tale dolenjska skupina pa ni kar tako!
TUJA GLASBENA LESTVICA
1.	Lady GaGa: Bad romance
Bad romance je najnovejši hit te priljubljene ameriške pevke, ki osvaja vse tuje glasbene lestvice. Navdušila nas je s hitoma Poker face in Paparazzi. Ona ustvarja, mi pa jo budno spremljamo. V spotu za to zmagovalno pesem pa lahko opazimo tudi slovenskega manekena Jurija Bradača.
2.	Black Eyed Peas: Meet Me Halfway
Skupina Black Eyed Peas je postala prepoznavna s hitom I Gotta Feeling. V skupini poje pevka Fergie, ki je skupino ponesla v svet slavnih. Vsi pa že nestrpno čakamo njihove nove uspešnice.
3.	Rihanna: Russian Roulette
Rihanna (celotno ime Robyn Rihanna Fenty) je zelo priznana barbadoška pevka, ki pa se poleg pevske kariere ukvarja tudi z oblikovanjem modnih oblačil. S hitom Russian Roulette nas je navdušila.
SIDDHARTA: ANGEL DI-ABOLO
Glej To Čudo Z Malimi Rogovi Od Nekdaj Se Po Meni Sprehaja Ni Mu Hudega Ljubezni Ubit Saj S Tem Le Simfonija Nastaja
Daj ... Naredi Si Uslugo In Pij To Vino Ki Se V Meni Pretaka Pusti Da Me Greje Mali Hudič Njegov Obraz Me Vedno Nasmeje
Nikoli
Nikoli
Ne Reži Kril Hudiču
Greva Lava Moja Neznano Kam Kjer Me Lahko Boš Zopet Slekla Narediva Nekaj Lepih Napak Ni Važno Kaj Bo Raja Rekla
Bolečina Ni Ovira In Strah Za Naju Niti Ne Obstaja Ni Potrebe Da Bi Širil Laži Sredinec Me Rešuje Na Poti
Kdo Z Diamanti Strast Kupuje Komu Ljubezen Ne Diši Ni Tako Daleč Stran Kjer Vrag Stanuje Le Poglej Me V Oči Vidiš Tu Zdaj Živi
Poglej
Vse To Sem Jaz
Poglej
Vse To
LADY GAGA: BAD ROMANCE
I want your ugly I want your disease I want your everything As long as it’s free I want your love Love-love-love I want your love
I want your drama The touch of your hand I want you leathe-studded kiss in the sand I want your love Love-love-love I want your love Love-love-love I want your love
Oh-oh-oh-oh-oooh! Oh-oh-oh-oooh-oh-oh-oh! Caught in a bad romance Oh-oh-oh-oh-oooh! Oh-oh-oh-oooh-oh-oh-oh! Caught in a bad romance Rah rah ah-ah-ah!
Ro mah ro-mah-mah Gaga Ooh-la-la!
Want your bad romance
Rah rah ah-ah-ah!
Ro mah ro-mah-mah Gaga Ooh-la-la!
Want your bad romance
You know that I want you And you know that I need you I want it bad Your bad romance
I want your loving And I want your revenge You and me could write a bad romance
(Oh-oh-oh-oh-oooh!)
I want your loving Ali your love is revenge You and me could write a bad romance
MUZIKAL VESELJE
V ponedeljek, 23. 11. 2009, smo bili učenci OŠ Grm v Veliki dvorani KCJT deležni posebnega kulturnega dogodka. Ogledali smo si muzikal Veselje, ki so ga za nas pripravili Art orkestra z dirigentom Mirom Sajetom, solista Irena Vrčkovnik in Marjan Novina ter Mladinski zbor naše šole z zborovodkinjo Sonjo Čibej. Uživala sem v izjemni predstavi, tako po glasbeni, vsebinski kot tudi izvedbeni plati. Orkester je bil sestavljen iz pihal, trobil in tolkal. Občudovala sem njihovo sproščenost, vse je teklo tako, kot da je igranje v orkestru nekaj najlažjega. Vendar vem, koliko vaj je potrebnih, da lahko sam izvedeš tako dolg program, kaj šele, če moraš biti del orkestra.
Predvsem sem z zanimanjem spremljala velika pihala, ki so poosebljala žalost in naveličanost ubogega bogataša. Ves čas so s svojimi mogočnimi in glasnimi toni klicala po pomoči, po izhodu iz obupa. Razveselila sem se zvokov tolkal. Zvončki so ponazarjali sonce, toplino, veselje. Bobni, na katere je bobnarka udarjala s posebnimi kovinskimi »čopiči«, pa so korakajoče spremljali bogataševe težke korake. Tudi flavte so s svojim prodornim in čistim glasom dajale poseben ton Muzikalu. Veseli in razigrani saksofoni pa so dopolnili
celotno zgodbo. Orkester je vodil Miro Saje, vrhunski dirigent, ki sodi v sam vrh dirigentov, saj s svojimi instrumentalisti redno »pobira« najvišje nagrade na tekmovanjih v domovini in izven nje. Že sam njegov prihod je bil posebno doživetje. Z dvema nagajivima repkoma in majico z glasbenimi simboli ni deloval nič kaj dirigentsko. Ko pa je vzel v roke dirigentsko palico, so mu sledili prav vsi izvajalci, celo uporni Marjan ga je moral ubogati. Dirigent je z občutkom vodil celotno predstavo in dajal poseben čar muzikalu. Koliko stvari mora imeti v glavi, da lahko pokaže prav vsakemu nastopajočemu, kdaj vstopi, kako naj igra?! Čudovito.
Predstava je bila odlična. Vrhunski izvajalci, vsi po vrsti, vključno z našim zborom, in seveda odlična zgodba, ki mi je dala misliti ... Kaj je pravzaprav danes še pomembno? Za kaj je vredno živeti? Ne denar, ne velike hiše ... velja svoboda, prijateljstvo. Za to pa se je potrebno potruditi. Iskrene čestitke prav vsem nastopajočim in tudi tistim, ki so predstavo vodili iz ozadja.
Manja Može, 7. b
VTISI PEVK MPZ S PRIPRAV IN NASTOPOV MUZIKALA VESELJE
Ker na naši šoli v pevskem zboru pojemo odlični pevci, so nas povabili, da z Art orkestrom izvedemo muzikal Veselje. Vaje so bile naporne, vendar nam z zborovodkinjo, kot je učiteljica Sonja Čibej, ni bilo nikoli dolgčas. Ko smo imeli maja 2009 prvo generalko z orkestrom, smo se zelo zabavali. Miro Saje, dirigent Art orkestra, nas je s svojimi izjavami in poskakovanjem po odru nasmejal do solz. Majske predstave niso bile težke, saj so bili med poslušalci tudi naši starši. Ker pa smo z vsemi štirimi predstavami popolnoma napolnili dvorano Kulturnega centra Janeza Trdine, so se odločili, da bo muzikal na sporedu tudi v letošnjem šolskem letu. Tako smo imeli 23. novembra 2009 še štiri predstave. Med poslušalci so bili tudi učenci naše šole, zato so bile te za nas veliko težje. Prve tri predstave so potekale dokaj gladko in vsi so bili zelo ponosni na nas. Ko je bila na vrsti zadnja predstava, ki so jo poslušali učenci osmih in devetih razredov, torej moje sošolke in sošolci, pa smo se vsi tresli, kot bi nas kdo priklopil na električni stol. Ko sem prihajala na oder, sem najprej z očmi iskala svoje prijateljice in prijatelje in ko sem jih zagledala,
sem kar pozelenela. Vsi so strmeli v nas z nekim upanjem, da ne bo "bedno", kot sami pravijo. Ko pa je začela igrati glasba, smo se vsi sprostili, bili smo tudi malo "važni", ker smo prav mi dobili priložnost za sodelovanje v tej predstavi. Na odru je bilo fantastično, po koncu pa smo se, kot v muzikalu, vsi podali v odkrivanje narave, prijateljstva in ljubezni.
Ula Antončič, 8. b
Najbrž poslušalci ne vedo, da je za našimi nastopi veliko vaj, truda in energije. Večini se zdi samoumevno, da so nastopajoči nasmejani, polni energije in da nastopajo brezhibno. Vendar ni tako. Vsak izmed nastopajočih se mora potruditi in nastopiti s »polno paro«. Bliže, ko je bil nastop, bolj je naraščalo pričakovanje in vse večje bilo vaj. Nastop je potekal v napetem vzdušju in z nasmejanimi obrazi, vsi štirje nastopi pa so bili nepozabni.
Ko sem rapala, sem pred publiko imela tremo in strah.
Mislila sem, da bom besedilo pozabila
in ritem sfalila.
Sicer se je kar obneslo in Miro je rekel, da nisem teslo. Muzikal je zakon biu
in upam, da se bo še večkrat pon-oviu!
Lina Drenik, 7. a
Ko sem izvedela, da bomo peli v muzikalu Veselje, nisem vedela, kaj lahko pričakujem. Ko pa smo prišli na vaje - ta glasba! Nisem vedela, ali je res ali samo sanjam. Ko smo izvedeli, da bomo izvajali muzikal tudi v letošnjem šolskem letu, so nam vsem kar zažarele oči. Na nastopih smo uživali in tega se ne da opisati z besedami. Res je bilo super! To izkušnjo bi brez pomisleka takoj ponovila, saj je bil muzikal res enkraten.
Maja Šuklje, 7. a
GAZELA
Nekaj tednov pred nastopom smo vneto vadili. Na dan predstave smo se zbrali v Kulturnem centru Janeza Trdine. Po kratkem ogrevanju smo se vsi nestrpni podali na oder. Oblečeni smo bili v modre majčke in kavbojke ter si naredili "odštekane" frizure. Ko smo se razporedili po °dru, so nas zaslepile močne odrske luči. V publiki sem opazila svoje sorodnike, ki so nestrpno čakali na Začetek predstave. In začelo se je. Na oder je priskakljal naš dirigent Nliro Saje in pozdravil občinstvo. Orkestru je dal znak in glasbeniki so začeli igrati, mi pa smo jih spreml-Nli s petjem in poplesavanjem. Vsi smo uživali, ko pa je bilo nastopa konec, smo nasmejani stekli v vadbeno dvorano, kjer smo zbirali vtise. Naš nastop smo ponovili še trikrat. Vsakič je bilo odlično, zadnjič pa je bilo izjemno. Poslušali so nas učenci naše šole, poleg tega pa še moj raz-red. Po predstavi so nas vsi hvalili m nam zavidali, da smo nastopali z Darijanom Novino, ki je sedaj pra-va zvezda. Upam, da bomo to predstavo še kdaj ponovili in doživeli takšno nepozabno izkušnjo.
Mislim, da smo poslušalce prepričali z zgodbo o bogatašu, ki je imel vse, a kljub temu ni bil srečen. Zgodba s srečnim koncem nas je naučila, da materialne dobrine niso pomembne. Ljudje smo danes preveč razvajeni in hočemo imeti vse, a bi morali najprej pomisliti na stvari, ki so bolj pomembne. Na primer, da smo zdravi, da v našem mestu ne divja vojna, da nismo lačni ...
Eva Novak, 7. c
O O O O O
POGUMNO
PERO
Nina Pergar, 8. b
Ko zjutraj zgodaj vstanem, zaspane si oči pomanem.
Mislim nate!
Ko v šoli čepim in skoraj zaspim.
Mislim nate!
Ko pri telovadbi med tekom ovinke polagam
in skoraj omagam.
Mislim nate!
Zvečer, ko zaspim in v sanjah te lovim.
Mislim nate!
Vse življenje že trpim, ker preveč si te želim, ko mislim nate!
Zato izgini iz mojega življenja, da čim prej konec bo trpljenja.
A tudi takrat ne bom nehala
misliti nate!
BALADA
Sonce sveti na Špelin obraz, ki vsak dan pokaže drugačen jaz. Janezovo srce ima veliko prasko, saj Špela vsak dan nosi drugo masko.
Janez stopi ji pod okno in reče: Špela, ti si ljubezen mojega življenja.
In povzročaš mi veliko trpljenja in prišla bo nevihta z veliko grmenja.
Oče rekel je, da te bo dal ubiti, če drznil me boš ljubiti.
Zato trpiva oba, da živa bova ostala.
Janez ljubi jo preveč, zato živeti mu je odveč. Hitro zavihti meč in življenje mu gre preč.
Špela ugotovi, da za večno si ga želi, zato v reko Krko se spusti in potone za vse dni.
ALPSKA POSKOČNICA
Pastirček je ovce po vasi peljal, na pašo jih gnal in jesti jim dal.
Ovčice so sitne, zato so spat šle, ulegle na travo in polne bile.
Tedaj prišla je horda volkov, odgnala je celo čredo domov.
Pastirček prestrašen odide domov, tam najde
mrtvo čredo volkov.
DEFINICJA
Žica je velik črv, ki poskrbi, da ne bo računalnik umrl.
Nataša Pišek
SONET
Nesrečna ljubezen
Glej, nebo se jasni, na njem temna luna, zvezde nesrečne, brez razuma, misel nate se budi.
Mnogo je praznih ljudi, katerih orožje je harpuna, a le tvoja je iz zlatega runa, ki ga zapikuješ v moje kosti.
Nimam več moči, odkar sem se izgubila v tej temni noči.
Rada bi se k tebi vrnila in se grela v tvoji koči, a druga je tebe dobila.
Špela Lenart, 9. b
HAIKU
To drevo brsti, vso žalost stran daje, ko mimo bivamo.
Potrebujem mir.
Rad bi se valjal v polju z vetrom.
Jon Škerlj, 6. c
<xxxxxxxkxxx><xxxxxxxxx>c>o<x>c>o<>c>o<x>
Tiha ulica.
Mir v njej.
Le srce mi tiktaka.
Kristina Jordan, 6. c
o<x><xx><xxx><><x><xxxxxxxxxxxxx>
Kaj Božiček prinaša?
Bonbone, igrače in piškote.
Kaj pa miru?
Staša Pavlin, 6. c
Mirje kakor ljubezen. Lahko ga ljubiš ali sovražiš.
Mirje tvoj in moj svet tišine.
Jakob Mraz, 6. c
<xxxx>c<><><>o<>oo<><x>o<x>
Tišina je kot žarek, ljubezen, ki mineva.
Voda je mir, ki ubogljivo teče skozi življenje.
Nika Staniša, 6. b
<xx>xx>c>c><xx><x><x><x><xx><><x>o<x>c><>o<xxx>
Tista sivka je
pri miru, le veter jo
zamaje, da zaduha njen mir.
Ema Koncilija, 6. b
<xx>oo<x><><x><xx>o<xxxxxxxxx>c><x>
Ko pridem v gozd, najdem svoj notranji mir.
Pridi v naravo.
Pridi k vodam.
Začutil boš mir.
Klemen Kapš, 6. a
DEFINICIJA
Sončni vzhod je plezanje sonca izpod morja brez konca.
Pesmarica je hotel za pesmi, v katerem je fotelj besed.
Prijateljstvo je motor na pogon lepih besed.
Sladoled je mučenec, ki seje tako dolgo hladil, daje kožo spremenil.
Jan Skobe, 9.b
0000<X>00<X>0000<><>0<><><X><><>00<X><><>0<>00<>0<>0<>000000<>00<>0
ŠOLA
Šola moja je ljubezen, lahko uničijo bolezen, kako ozdravim zdaj naj dušo, da spet v njo bom hodil trezen. Pomagajte mi spet živeti, zato da manj bom dolgovezen, iz srca bom pregnal temo, naselil vanj bom spet ljubezen, zato prijatelji vsi, ne govorite več čezenj.
V šoli je zares lepo,
ni plesni in je le ljubezen, ne
bolezen.
SODOBNA BALADA
Droga in bratec
Kako si danes dragi bratec?
Ali si lepo spal?
Ne, ker sem strašen kljukec in v sobi svoj načrt koval.
Ne smeš dolgo čuti, saj si še otrok!
Lizal sem en čuden tuti, ki lizal bi ga vsak otrok.
Predstavi ta mi tvoj načrt, ali je zabaven?
Premišljujem, kako se ga spet nažrt,
da bom spet kot kamen.
Kam greš dragi brat, poslušaj sestro in ostani! Grem po robo za zadet, ali mi jo pa ti ukradi.
Kam zašel si ljubi moj, iglo daj na stran!
V svet zašel je ta brat tvoj, kjer ni iti kam.
Droga je ubila brata, padel je po tleh.
Sestra je brcala v vrata,
ker brat zapustil jo je v teh dneh.
(tuti... je beseda mojega otroštva, pomeni bonbon)
Žan Dravinec, 9. c
ZMUSKOŽIVIM
Z musko živim in se z njo tud rodim.
Jst sm kristjan, gledam MTV
in vsaka muska me lahko spremeni.
Jst sm ateist,
znam štet do tri
in me briga, kok besed znaš ti.
Ona mi je rekla, da Michael Jackson rula, jst sm ji pa rekla, da je Damjan Murko nula.
Ni važn, kaj si, lajf al pa smrt, emo al pa tvoj brt, mehk al pa trd, lep al pa grd.
Če znaš štet do tri,
in te vsaka muska spremeni.
Pol veš, da sva si obe zlo različni in mava neki, kar nama vsak trenutek še bolj doživi.
TO STE VI VSI!!!
Ja, res. To ste vi.
Včasih ste ful tečni, a vedno srečni. Ja, to je ta 9. c, o katerm se ful govori.
Včasih mamo dileme, včasih mamo probleme in ko boš ti rekla happy end, bo us ega konc!
HAPPTEND
Ana Zibert in Lina Sekereš, 9. c
Tih, a topel poletni večer. Petek je. Sedim na velikem travniku in razmišljam. Razmišljam o življenju in ljubezni. Osamljena sem. Želim, da bi se me kdo dotaknil, pa tudi, če po pomoti. Želim, da bi bil kdo z mano, da bi me potolažil in objel. Potrebujem sočloveka, prijatelja in tebe. Moje misli se za sekundo umirijo. Na mobitelu zazvoni znana melodija Lady GaGa. Nekdo seje spomnil name, torej, niso me še čisto pozabili. Kliče me Suzi, moja najboljša prijateljica. Naj se oglasim? Prevladal je moj razum. Oglasim se.
»Živjo, Maja. Potrebujem tvoj nasvet!«
»Hej! Ha ha ha. Kaj pa je spet?«
»Z Goranom greva na zmeeeenek! Kaj naj oblečem?«
»Obleci kavbojke in kratko majčko.«
»OK. Hvala. Ti mi vedno pomagaš. Super si, Maja!«
»No, je že dobro. Lepo se imejta.«
»Po zmenku te takoj pokličem. Danes zvečer se dobiva.«
»Upam, da bom dosegljiva. No, se slišiva.«
»Drži pesti.«
»Bom, rada te imam. Cau!«
»Cau.«
Super, spet sem sama in osamljena. Ko bi vsaj mene kdo povabil v kino, da bi pozabila svojo prejšnjo ljubezen. S Filipom sva se tako super razu-
mela. Skupaj sva bila pet mesecev. Res sva se imela rada, dokler se ni preselil. Pogrešam ga! Začne me zebsti, domov grem. Upam, da me razveseli moja naj ljubša nadaljevanka O.C. S čipsom v roki bom pozabila svoje težave (vsaj tako sem mislila). Ulica po kateri hodim, je tako temna. Strah me je. Ob ulični svetilki zagledam postavnega fanta. Ne vidim ga v obraz. Približam se mu. Saj to je ... GORAN!
Ojej, kaj naj naredim? Upam, da me ne bo prepoznal. A sem se motila (kot vedno). Opazil meje še prej, kot sem pričakovala.
»Hej, Maja! Kaj pa ti tu?«
»Živjo, na sprehodu sem bila.
Kaj pa ti? Koga čakaš?« sem ga vprašala. Ali čaka Suzi? Kaj, če me ona vidi z njim?
»Danes naj bi imel zmenek, pa sem ga odpovedal. Čakam prijatelja, pa ga, kot vidim, še vedno ni in ga tudi verjetno ne bo.«
»Aha. Zmenek. No, škoda.« Zakaj je odpovedal zmenek s Suzi? Ničesar več ne razumem!
»Ja, se zgodi. Greš domov? Lahko te pospremim, če seveda želiš (smeh).« »Seveda lahko.« Ne morem verjeti. Najlepši fant šole me bo pospremil domov!
Odpravila sva se proti mojemu domu. Med hojo sva se pogovarjala o šoli, glasbi in filmih ter o vremenu (bedna tema, vem). Bila sva pred mojim vhodom.
»No, pa sva le prispela.«
»Ja.«
»Imašjutri kaj časa?« meje vprašal. Me vabi na zmenek? Ne verjamem! Misli resno?
»Jutri? Verjetno imam.«
»Super, lahko greva v kino.«
»OK.« Samo to sem uspela izustiti.
SE NADALJUJE ...
Ana Žibert, 9. c
RA P
Šetava se sama po mestu midva. Setava se sama, sej noben nas ne pozna.
A sva res tok drugačna, a sva res tok različna,
a sva res u svojem mestu tko do drugih krivična.
Da ne marava tistih, ki so drugačni od naju.
Tistih, ki ne verjamejo raju. Al pa tistih, ki se
ne strinjajo z mano, tistih, ki na
primer kadijo
marihuano. Se drogerajo al pa se menjo tm
nekje za vogalom, skrivajo se vedno sam za našim lokalom.
Ampak niso za to čist sami krivi, so pa ljudje,
ki ne marajo drugačnosti in lasje so zato sivi.
Noben ni drugačen ... Potem smo usi isti?
Nismo usi isti in nismo antikristi.
Mi smo usi lepi
in use nas peče od zavisti.
Vsako dejanje ima svoje meje. Zato premislimo, ko
smo nesramni do nekoga, ki zgleda drugačen in
mislimo, da je nadloga. Nobena rasa nikoli nam ni bla, lahko smo veseli, da dela razliko nam sveta.
Kdo je tisti, ki se na to najbolj spozna?
Mišim, da je najbolje, da se zamisliva, da bova vesela, če kdaj sm druga sva, sej ni važno čigava je zasluga.
Ampak svet je lep ravno zaradi drugačnosti.
Tjaša Ilar, 9. a
PRAVA LJUBEZEN IN ISKRENO PRIJATELJSTVO NE POZNATA OVIR
Od živali in narave se lahko veliko naučimo o ljubezni, prijateljstvu, sprejemanju... Ljudje živali sprejemamo s srcem in dušo ter se jim ne bojimo odpreti, živali pa to začutijo in se temu primerno tudi obnašajo. Prijateljstvo med človekom in živaljo zna biti resnično brezmejno, kajti živali ne sodijo - preprosto le dajejo tistemu, kijih ima rad in jim izkazuje svojo ljubezen.
Prijateljstvo pa ne pozna ovir tudi med samimi živalmi. Tudi one eutijo in so pripravljene sprejemati svoje živalske prijatelje. Poznamo Zelo zanimiva prijateljstva med fazličnimi vrstami živali, kijih njihova drugačnost niti najmanj ne °vira. Tuje nekaj slik, ki to potrjujejo.
Ali ste vedeli, da imajo tudi slavni zelo dobre živalske prijatelje?
Richard Gere in njegov štirinožni ljubljenček sta nerazdružljiva. Skupaj gresta celo na rdečo preprogo.
George Clooney je prav tako imel štirinožnega ljubljenčka, ampak ne psa, vendar pujska, s katerim sta bila zelo dobra prijatelja. George je njegovo smrt težko prebolel in nekje izjavil: »Z njim sem imel najdaljše razmerje.«
V sredo, 14. 10. 2009, je v hladnem jesenskem vremenu v Slovenski Bistrici potekalo ekipno državno prvenstvo v atletiki za osnovne šole. Nastopili sta tudi naši ekipi, ki sta se zavihteli na sam vrh in tako ponovno osvojili dvojno krono v kraljici športa. Tako fantje kot dekleta so pokazali izjemno pripravljenost in ogromno volje ter želje po uspehu, tako da jih tudi hladno vreme in odlična konkurenca nista zmotila. Dan se je začel popolnoma drugače od vsakdanjega šolskega dneva. Vsi člani ekipe smo se ob 10. uri zbrali v telovadnici šole. Nato je sledilo pomerjanje šolskih trenirk, da smo bili vsi enotni. Poleg tega pa so nam razdelili tudi energijske tablice in sadje za energijo. V šoli smo odšli tudi na kosilo, saj je bila pred nami dolga pot.
Nato smo okoli pol dvanajste ure z avtobusom odšli stadionu v Slovenski Bistrici naproti. Pot je bila kar dolga, vendar je čas ob dobri družbi zalo hitro minil.
Okoli druge ure smo prispeli, ob treh pa se je že začelo tekmovanje za prve discipline. Vsi tekmovalci
so na ta finale prišli dobro pripravljeni in nadvse motivirani. Pridno smo trenirali in že na področnem prvenstvu odlično tekmovali, zato smo tudi na finalu pričakovali dober rezultat. Tekmovanje je za nekatere potekalo zelo hitro, za druge pa zelo počasi. Vsi smo se med seboj spodbujali, eni na tekmovališču, drugi pa
s tribun. Kljub hladnemu vremenu smo delovali kot prava ekipa. Ko smo končali z vsemi disciplinami, je na koncu sledil še tek 4 x 100 m oz. nam bolj znana štafeta. Tako dekleta kot fantje smo se zelo dobro odrezali. Ko so zadnji tekači pretekli na cilj, so sodniki že pridno šteli rezultate, mi tekmovalci pa smo nestrpno čakali na razglasitev. Ko je končno sledila svečana zaključna prireditev, smo samozavestni in s sklenjenimi rokami odšli na stadion. Težko smo čakali razglasitev rezultatov in naše veselje je bilo neizmerno, ko so razglasili zmagovalce. Naša kapetana Tajda
Zoran in Žiga Zatežič sta dvignila pokal za prvo mesto. Vsi smo bili srečni in neizmerno zadovoljni, saj je bil naš trud zares dobro poplačan. Kot po navadi smo na koncu zaplesali tudi kolo in posneli nekaj fotografij. Mi smo se zelo dobro izkazali na tekmovališču, učitelji in ravnateljica pa na koncu, ko so nas povabili na pico. Tako seje dan končal zelo uspešno in prepričana sem, da bo mnogim ostal v lepem spominu.
Nekaj izkušenj sta z nami delili udeleženki tekmovanja:

Kakšna je bila tvoja vloga v atletski ekipi?
Tjaša Testen: Bila sem rezerva, poleg tega pa tudi navijačica, saj je podpora tekmovalcem pri športu zelo pomembna.
Tajda Zoran: Bila sem kapetanka - to je zelo pomembna vloga, saj sem morala spodbujati tekmovalce in pomagati naši mentorici, učiteljici Majdi Križe. Tekla pa sem tudi na 300 m ter 4 x 100 m oz. štafeto. Tako sem z dobrimi nastopi tudi sama prispevala h končni zmagi. Dodaten zagon in željo po zmagi pa sem imela tudi zato, ker sem se z vsemi tekmovalkami dobro razumela.
Kaj ti pomeni prijateljstvo v športu?
Da smo grmčani dobri športniki, ni potrebno posebej poudarjati, in da je temu res tako tudi v letošnjem šolskem letu, dokazujejo športni rezultati različnih športnih panog, kjer so tako naši posamezniki kot ekipe dosegali najvišje rezultate. Za tak uspeh jim res iskreno čestitamo!
Tjaša Testen: Medsebojno sodelovanje je zelo pomembno, saj le tako lahko dosežeš odlične rezultate. Pa tudi vzdušje v ekipi je boljše.
Tajda Zoran: Prijateljstvo mi pomeni veliko, saj imam tako s sotekmovalkami vedno dober stik. Ni pomembno, kaj dosežemo, kljub vsemu se razumemo in spodbujamo. Stik z drugimi v športu je zelo pomemben, saj tako lahko lažje uspeš in prideš do končnega cilja.
OBČINSKO PRVENSTVO V ROKOMETU - STAREJŠE UČENKE
1.	OŠ GRM
2.	OŠ BRŠLJIN
3.	OŠ CENTER
Katja Legan, 9. b
OBČINSKO PRVENSTVO VKOŠARKI - STAREJŠI UČENCI
1.	OŠ GRM
2.	OŠ CENTER
3.	OŠ ŠMIHEL
OBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI - STAREJŠI UČENCI
1.	OŠ CENTER
2.	OŠ GRM
3.	OŠ ŠMIHEL
\\\ A
OBČINSKO PRVENSTVO V ODBOJKI - STAREJŠE UČENKE
1.	OŠ BRŠLJIN
2.	OŠ GRM
3.	OŠ DRSKA
OBČINSKO PRVENSTVO
V	KOŠARKI - STAREJŠE UČENKE
l.OŠ GRM
2.	OŠ ŠMIHEL
3.	OŠ BRŠLJIN
OBČINSKO PRVENSTVO
V	ROKOMETU - STAREJŠI DEČKI
l.OŠ GRM
2.	OŠ CENTER
3.	OŠ STOPIČE
OBČINSKO PRVENSTVO V JESENSKEM KROSU
MLAJŠE UČENKE A
1.	Manja Može	Grm
2.	Zala Vidic	Grm
3.	Katja Cesar MLAJŠI UČENCI A	Grm
1.	Peter Škrinjar	Grm
2.	David Škrbec	Brusnice
3.	Klemen Kopina	Grm
MLAJŠE UČENKE B	
1. Tjaša Rudman	Brusnice
2. Ana Jurečič	Center
3. Tjaša Ambrožič	Grm
MLAJŠI UČENCI B
1. Jon Božič	Brusnice
2. Jure Prus	Grm
3. Luka Raj	Stopiče
STAREJŠE UČENKE A	
1.	Teja Muhič	Šmihel
2.	Tajda Zoran	Grm
3.	AnjaŽibred	Grm
STAREJŠI UČENCI A	
1.	Tilen Seničar	Grm
2.	Ahac Moretti	Center
3.	Marko Majcen	Grm
PODROČNO PRVENSTVO
V	ROKOMETU - STAREJŠE UČENKE
l.OŠ GRM NOVO MEST
2.	OŠ MIRNA
3.	OŠ ŠENTJERNEJ
PODROČNO PRVENSTVO
V	KOŠARKI - STAREJŠE UČENKE
1.	OŠ GRM NOVO MESTO
2.	OŠ ŠMIHEL NOVO MESTO
3.	OŠ MIRANA JARCA ČRNOMELJ
PODROČNO PRVENSTVO
V	ROKOMETU - STAREJŠI UČENCI
1.	OŠ TREBNJE
2.	OŠ GRM NOVO MESTO
3.	OŠ METLIKA
Tara Pleško, 6. b
tnn&vd.
Precej gole kože, velike torbe, potiskane majice, nesimetrični vzorci živih barv ... Ja, oblačila prihodnje pomladi in poletja zagotovo ne bodo dolgočasna!
Prav tako pa bomo letošnjo pomlad lahko videli veliko pletenin, saj jih je večina modnih oblikovalcev prefinjeno vpletla v svoje izdelke.
Leto 2010 bo poleg vsega obarvano v modno tropsko turkizno barvo. Modna bodo tako oblačila kot tudi modni dodatki in ličila v turkizni barvi. Modno barvnim slogom pa že vztrajno sledijo tudi zvezdnice, ki se na rdeči preprogi že pojavljajo v barvi pomladi 2010.
Pomlad 2010 se spogleduje z 80. leti prejšnjega stoletja, oprijete hlače pa dopolnjujejo širši zgornji deli. Priznane modne hiše so tokrat na modno brv postavile nosljive, "zračne" in udobne kose, pri čemer žensko linijo zaznamujejo ohlapnejši živobarvni modeli, ki "nehote" razkrijejo nekaj gole kože, moško pa lepo krojene obleke v sivih odtenkih.
Po londonskih modnih brveh so se tako sprehajale manekenke v popolnoma prosojnih tunikah, čevljih z debelim podplatom in ogromnimi torbami. Na svoj račun bodo spet prišli ljubitelji potiskanih majic, na katerih so bodisi napisi bodisi sličice, podlaga pa bodo tokrat bleščice.
Anja Medle, 9. c
Z: KAKŠNA PRIJATELJICA Sl?
1.	Kdaj imajo tvoje prijateljice rojstni dan?
O Vem samo za svojo najboljšo prijateljico, drugo itak ni pomembno.
Takrat, ko v šolo prinesejo sladkarije.
® Na pamet vem za skoraj vse, kdaj imajo rojstne dneve.
★ Samo trenutek... napisano imam nekje v koledarju.
2.	Simpatija tvoje prijateljice flirta s tabo. Kaj storiš?
® Malo flirtanja ne škodi. To še nič ne pomeni.
O Odkorakaš stran in vse takoj poveš prijateljici.
★ Ne veš, kaj bi naredila.
3.	Prijateljica ti je povedala skrivnost in te prosila, da jo ohraniš zase. Ti:
® Obdržiš skrivnost zase, saj si ji obljubila.
O Poveš samo svoji najboljši prijateljici in upaš, da ne bo nikomur povedala.
★ Poveš nekaj prijateljicam in si rečeš, da ne bo jezna, saj so to tudi njene prijateljice.
@ Poveš celi šoli. Njena skrivnost sploh ni nič posebnega.
@ Takoj greš v akcijo. Hej, saj s frendico ne hodita.
4.	Tvojo prijateljico vsi zafrkavajo. Ti:
® Braniš jo pred ostalimi.
O Prigovarjaš ji, da so itak vsi bedaki.
@ Se pridružiš
zafrkavanju. Če pa je tako smešno!
★ Zafrkavaš je ne, upaš pa, da ne bo opazila, da se zraven smeješ.
5.	Najboljša prijateljica te pokliče po telefonu in ti reče, da bi rada prišla k tebi, ker ti mora nekaj povedati. Slišati je žalostna. Kaj narediš?
★ Misliš si: »Joj, še tega mi je bilo treba!«
<? Zlažeš se, da te ni doma in da ti bo lahko vse povedala jutri v šoli.
® Poveš ji, da trenutno nimaš časa, ker se ti
mudi na zmenek. V tem trenutku pač ni ona na prvem mestu.
O Takoj privoliš v njen prihod in pripraviš kokice ter pijačo v svoji sobi. Upaš, da ni kaj narobe.
ne boš povedal. Ha ha, kakšna fora bo, ko bodo jutri čakali.
O Poveš samo enemu prijatelju in mu rečeš, naj pove še drugim. Če pa ne bo, to ni tvoj problem.
2. Teden dni po tem, ko si se razšel s punco, si izvedel, da sedaj z njo hodi tvoj dober prijatelj. Tvoja reakcija:
@ Ubil ga bom!
KVIZ: KAKŠEN PRIJATELJ Sl?
1. Trener ti je povedal, da bo jutri trening odpadel in da sporočiš to še ostalim. Ti:
★ Pokličeš skoraj vse, ki trenirajo s tabo, in jim to poveš.
Q Odločiš se, da jim
★ Pa kaj, saj sva se s punco razšla.
O Prijatelj pa tak!
3.	Prijateljeva punca zelo
očitno flirta s tabo, a on tega ne opazi. Ti:
★	Poveš mu.
O Tudi ti začneš flirtati z njo.
Pomisliš, da sta se najbrž razšla in jo povabiš ven.
4.	Sošolci te zafrkavajo. Kaj
misliš, koliko prijateljev se bo zavzelo zate?
O Ne vem.
V Nihče. Saj če bi me branili, ne bi bili več »kul«. To ne pomeni, da niso moji prijatelji.
Tudi jaz sem tak.
★	Eden ali dva.
Punco si povabil ven, a te je zavrnila. Komu boš povedal?
O Nikomur! A ste nori! Do smrti bi me zafrkavali.
Povedal bom takšno verzijo, da bom osmešil njo in ne sebe.
★ Enemu ali dvema prijateljema.
KVIZA:
O - Največ sončkov: Pomembna ti je samo najboljša prijateljica
Zdi se, da se ves čas družiš le z najboljšo prijateljico, kot bi bila zaprta v mehurčku. Seveda je
dobro, da imaš nekoga, ki mu lahko zaupaš čisto vse, a vseeno ni v redu, da si družbo tako omejila. Si zelo zvesta prijateljica in po navadi ne izdaš tujih skrivnosti. Bolje bi bilo, če bi se začela družiti tudi z drugimi ljudmi.
® - Največ rožic: Dobra prijateljica
Si zelo dobra prijateljica, (če hočeš) znaš zadržati skrivnost in vedno priskočiš na pomoč svojim prijateljem. Vsi želijo biti tvoji prijatelji. Kar tako naprej, ampak pazi! Če so ljudje prijazni do tebe, ti pomagajo ipd., ne pozabi, da moraš tudi ti biti prijazna do njih, v nasprotnem primeru jih lahko kaj hitro izgubiš.
★ - Največ zvezdic: Prijatelji ti niso na prvem mestu
Imaš prijatelje, vendar zate niso na prvem mestu in si do njih precej nezaupljiva. Včasih izdaš kakšno skrivnost, četudi
ponesreči. Na splošno se zdi, da želiš imeti prijatelje ob sebi le, ko jih ti potrebuješ, ko pa oni potrebujejo tvojo pomoč ali oporo, pa se raje umakneš. Bolje bi bilo, če bi si vzela čas za prijatelje, tako kot si ga oni zate, in da večkrat pomisliš na občutke drugih.
REŠITVE KVIZA:
★ - Največ zvezdic: Dober prijatelj
- Največ krogcev: Ne daš veliko na prijatelje
Si precej slaba prijateljica in ti ni zaupati, saj vse takoj razširiš naokoli. Za prijatelje ti ni ravno mar in se ne zanimaš preveč zanje. In četudi imaš prijatelje, ti ne zaupajo, saj si zelo nezanesljiva in sebična oseba. Bolje bi bilo, če bi začela misliti tudi na druge, ne samo nase in če bi bila bolj prijazna. V nasprotnem primeru boš izgubila vse prijatelje.
Si dober prijatelj in tvoji prijatelji lahko računajo nate. Si iskren in te ne zanima širjenje tujih skrivnosti in opravljanje. Vsi si želijo biti tvoji prijatelji tudi zato, ker si do (skoraj) vseh prijazen in rad pomagaš. Kar nadaljuj s tem tempom!

O - Največ sončkov: Prijatelji ti niso na prvem mestu
Imaš prijatelje, ampak ti niso na prvem mestu oz. se ti ne zdijo tako zelo pomembni. Si precej brezbrižen in nimaš veliko prijateljev, ki jim je posebej mar zate. Zamisli se in oceni, če se ti zdi, da je tvoje ravnanje in obnašanje pravilno.
0 - Največ krogcev: Nisi kaj prida prijatelj
Ni ti mar za prijatelje, saj ti je bolj pomembno, da si »kul«. Slab prijatelj si tudi zato, ker si sebičen in te ne zanima, če so tvoji prijatelji zadovoljni. Prijatelj si samo z ljudmi, ki so po tvojem mnenju »kul«. A imej na znanju, da je vedno dobro imeti ob sebi prijatelje in ljudi, na katere se lahko resnično zaneseš in če se tvoji »prijatelji« do tebe obnašajo tako kot se ti do njih, niso pravi prijatelji.
Lora Kastelic, 9.c
RAK
Ljubezen:
Nekdo lahko že danes stopi na tvojo pot in te popolnoma zmede. Pazi, da ne boš preveč v oblakih. Življenje: Pri delu lahko naletiš na ovire. Ne smeš reagirati burno, ampak premišljeno. S prijatelji si boš privoščil/-a zabaven vikend. Sreča:4
HOROSKOP
(Ne)srečna lestvica:
1 - več sreče prihodnjič! 2 - slabo!
3 - lahko bi bilo bolje! 4 - dobro!
5 - popolno!
OVEN
Ljubezen:
Če je tvoje srce osamljeno, so ti dnevi kot nalašč, da spoznaš novo ljubezen.
Življenje:
Veliko se boš družil/-a s svojimi prijatelji, a obstaja nevarnost, da zanemariš šolo, in s tem tudi svoje dobre ocene!
Sreča:4
BIK
Ljubezen:
Ne obeta se ti nobene resna zveza. Taval/-a boš od cveta na cvet, a pazi, da s tem koga ne prizadeneš. Življenje: Tako s prijatelji kot s starši se odlično razumeš. Čestitam!
Sreča: 5
DVOJČKA
Ljubezen:
Prepusti se času in dogodkom. Svojo veliko ljubezen boš srečal/-a takrat,
ko boš najmanj pričakoval/-a! Življenje: Učitelji te bodo imeli na piki, tebe pa bo zanimalo samo nakupovanje kozmetike in oblačil (ona) in nakup nove računalniške igrice (on).
Sreča: 3
DEVICA
Ljubezen:
V ljubezni te ne čaka nič posebnega.
Če boš cele dneve zaprt/-a med štirimi stenami, res ne boš nikogar spoznal/-a.
Življenje:
Več časa boš namenilZ-a spoznavanju samegaZsame sebe. Starši pa tvoje potrebe po samoti ne bodo razumeli.
Sreča: 3
LEV
Ljubezen:
Pri tebi je v ljubezni končno vse v naj lepšem redu.
Lahko si srečenZ-a!
Življenje:
Zadnje dni tvoja denarnica preživlja velike izgube. Malo manj zapravljaj in več varčuj!
Sreča: 5
TEHTNICA
Ljubezen:
V opisovanju tvojega ljubezenskega življenja boš huda konkurenca Shakespearu, saj se bo svet vrtel le okoli nje/-ga.
v
Življenje:
Vse ti bo teklo kot po maslu. Človek lahko tako življenje le sanja.
Malo težav boš imel/-a le pri financah.
Sreča: 5
ŠKORPIJON
Ljubezen:
Če si v zvezi, se boš posvetil/-a le njej/njemu,
drugi ljudje te sploh ne bodo zanimali!
v
Življenje:
Malo se sprosti. V življenju ni vse samo učenje! Posveti se tudi svojim prijateljem!
Sreča: 3
STRELEC
Ljubezen:
Končno te je zadela amorjeva puščica.
Vsi ti bodo zavidali tvojo srečo v ljubezni. Čestitam!
v
Življenje:
Prihodnji dnevi bodo zate stresni, saj bodo vsi
pričakovali od tebe le najboljše. Potrudi se!
Sreča: 5
KOZOROG
Ljubezen:
Ta mesec preprosto ne boš imel/-a sreče v ljubezni.
Začeti moraš spoznavati malo več ljudi.
Življenje:
Bolje moraš spoštovati svoje prijatelje in starše, saj ti želijo samo dobro!
Sreča: 3
VODNAR
Ljubezen:
Zajel te bo val ljubezni, kar bodo opazili tudi tvoji prijatelji.
Lahko si srečen/-a!
Življenje:
Šola bo zate na prvem mestu, zato boš
zapostavil/-a prijatelje. Posveti se še malo njim!
Sreča:4
RIBI
Ljubezen:
Obnašaš se, kot da ne potrebuješ ljubezni.
Če bi vedel/-a, da imaš skrivno/-ega oboževalca/-ko, bi bile stvari malo drugačne, kajne?
Življenje:
Naj te nakupovanje in zabavanje ne zavede preveč.
Posveti se še malo šoli, saj boš na koncu lahko razočaran/-a.
Sreča: 3
Ana Žibert, 9. c
JANEZEK
Janezek je učitelja tikal. Učitelju seveda to ni bilo všeč, zato je to nesramno početje Janezku prepovedal in mu za povrh naložil še kazen. Doma mora stokrat napisati stavek: »Učitelje moram vikati!« Janezek je nalogo vzel preresno in je stavek napisal tristokrat. Ko gaje naslednji dan učitelj vprašal, zakaj tristokrat in ne stokrat, mu je Janezek odgovoril: »Ah, ko si pa glih ti!«
U/KA KESEAle
SLIKA
Janezek riše v šoli sliko ... Pa mu učiteljica reče: Janezek, zdaj pa pokaži, kaj si narisal. Janezek pokaže prazen list. Učiteljica ga vpraša: »Kaj je to?« Janezek reče: »Trava in krava.« Učiteljica: »Kje pa je trava? In kje je krava?« Janezek reče: »Krava je pojedla travo in ker trave ni bilo več, je krava odšla.«

Ana Žibert, 9. c
NESREČA
Prijateljicaje blondinki pripovedovala, kako hudo je bilo na smučanju. »Padla sem po strmini in se tako polomila, da sem obležala za tri tedne.« »Ali si bila na tako zapuščenem kraju, da te niso mogli prej najti?« jo je vprašala blondinka.
POZABLJIVI NATAKAR
Natakarje gostu prinesel juho. Ko je prišel čez nekaj minut zopet mimo gostove mize, je opazil, da ta mimo sedi in se juhe še dotaknil ni.
»Ali morda kaj ni v redu?« je vprašal natakar.
»Poskusite juho!« je rekel gost.
»Je prevroča ali prehladna?« »Poskusite juho!« je spet vztrajal gost.
»Je preslana?«
»Poskusite juho!« je zakričal gost. »Aja, žlice nimate!« je ugotovil natakar.
LISTEK
Gorenjec vsak večer poklekne v hiši in moli: »O, bog, daj, da bi zadel na lotu!« In tako vsak večer. Po nekaj mesecih zasliši glas boga: »Miha, zadel boš, toda kupi si vendar že ta listek!«
PUŠČAVA
Kaj dela blondinka v puščavi? Sesa prah.
L	j	1	1						
TOR. | 1.9. i 8.U0	| Učenci od 2. do 9. razreda					Prvi šolski dan
J2K-	1 9.	| 8.30	| Učenci 1 razreda v avli. starši				Pozdrav ras nateljicc. sprejem učiteljic
	3.9.		Troo		Učenci, razredniki 5.a. 9.a čistilka	Začetek tedenskega čiščenja okolice šole
				Razredniki 1 raz., starši	Oddelčni roditeljski sestanki
	3.9.		17.00	Razredniki 7. raz., starši, ravnateljica	Skupni roditeljski sestanek, avla Oddelčni roditeljski sestanek
PET	4.9.		12.30	Učenci, vsi razredniki na PS	
SOB	5.9.		7.00	Ekipa učiteljev, učenci 7 a.b.c.d	Odhod vTN - Poreč
					
PON	7.9.			Učenci, razredniki ?.b.9.b čistilka	
PON.	7.9.		17.00	Razredniki 6. raz., starši	Oddelčni rodileljski sestanek
TOR.	8.9.		17.00	Razredniki 4 raz., starši	Oddelčni roditeljski sestanek
TOR	89.		1800	Razredniki 5. raz., starii	
TOR	8.9.		800	Učenci 3. r. spremstvo	
SRE.	9.9.		17.00	Razredniki 2. raz., starši	
SRE.	9.9		18.00	Razredniki 3 raz., starši	Oddelčni rodileljski sestanek
CET.	10.9.		17.00	Razredniki 8 raz., starši	
Tet	10.9.		14.00	Ekipa učiteljev, učenci 7.a,b.c,d ( učenci v petek prosu)	Vrnitev iz $N - Poreč
PET	119		8.00	Razrednik.učenci 8.a	
'pet	11.9		12.30	l/brani učenci, vsi razredniki na PS	
					
PON.	14.9.			Učenci, razredniki 4.a, 9.c čistilka	
PON.	14.9.		13 JO		
PON.	14.9		800	Učenci 7..8.,9 .r.. učitelji	
PON.	14.9		18.00	Razredniki 9. raz,, starši	
	15.9.		8.00	Učenci 4..5.,6.. ,r.. učitelji	
—	15.9.		8.00	Učenci 2 r. spremstso	Pohod: Graben
	15.9.			Odboj ka.dečki. mentor	
PET.	18.9.		8.00	Razrednik.učenci 8 b	ZD NM Sistematski zdr. pregled
	189.		12.30	Učenci, vsi razredniki na PS	
					
PON.	21.9			Učenci, razredniki 4.h, 8.a, čistilka	
40N.	21.9			ZAČETEK IZVAJANJA	INTERESNIH DEJAVNOSTI	
Ul>v	21.9		13.00	Delavci šole	
tor	22.9		800	Učenci 1-9 razreda.	
£RE.			11.00	Kros	
£r-	25.5		12.30	Izbrani učenci, vsi razredniki na PS	
PEJ.	25 5		8.00	Razrednik učenci 8 c	
	25.9		13.30	Logika, mentor	
	25.9			Strokovni delavci	
.					
	289				
PON.	28.5		13.30	Strokovni delavci	
A'1'	29.9			Atletika	
SR:	30.9		8.00	Učenci 1. r. spremstvo	
7^-	30.9		7.00	Učenci, razredniki 9. razreda	Ekskurzija. Goriško
	1.10		1800	Svet staršev	Sestanek, čitalnica
N0VO,iber2009______________________________________________
rgg^dl i 13 30 i Vodje nmt^nih aktivov,	Scsunck, sejna soba
Studiiški .kuj>in. US Krmcl
rJ (iSfcnia uknln s, L-
Bii' !I;E
KESSSS^
| Pogovorno ure RS
..........[jSgg&fsgr
rg~-4|Ij j ll.3-9.-;y^llSi| ^.■pr^P.l^.P.a.PS__ | Urii'ixldclčnc skupnosti
j Obf lekmovanjc v rokometu. ŠD Marof
*•	|	ISlareiie deklice, trener___ I ObOmskojmenitvo v koiarki. Q§ Šmihel
f7~~—j *-■ 11. j____________| Učenci, užileliicc 2. r. spremstvo Ti D: Izdelaš a lulk____
p^t—r—[iliM	j 9.0() j Učenci 4.ra/, spremsivo__________ Predstava; Cirili raček, KCJT
,110.30	| Ueenci l.g.J ra;..spremstvo_________Predslava: Grdi ragekJKCjT.
h----1- »•>11.	12.30	: Učenci, vsi nuredniki na PS_________Pogovorna ura /. učenci ____
fed:'I .1^
»
I Košarka - slareji
^již'i "TiriirilSlijiuil^8------------------------—
jpgf—---------4—.....;Sura<c.dekiicc.ttei»cf......j Plinsko prvcnsnn vudhujki. OS (.m.	.
rj^jr—kiLLL__i________Učenci, vsi razredniki______Ura oddelčne skupnosti, radijska oddaja
RogH~-LL------j-----jlfgcnci K.r, menloricc ~	j Tekmovanje v /nanju antjleSčmc, dr?a\HQ _
pf._______________________________
razredničarka 2.c, 6.a čislilka Začetek tedenskega čiSčcnia okolice žolc i - slarcjži dečki_____j Finale obč
enske^a čiscenia okolice iole prvcneiva. OŠ Šmihel —lUalvaamjchaikupoez.jc a Mjro()rahek Delovni sesanek
Tekmovanje v /nanju anBlcičine, drtavno _____
Področno lekmovanjc v rokometu, Sl> Marof
*1 - j	Učenci, razredničarka 5.a, 6.b čisnika j Začerek ledenskena či4čenia okolice iole
!~nrrr--| ^	11 j	[ Ravnaiclpca	______________i Strokovno srečanje ravnateljev - Portorož
b^v-POLL i h.l^ lličenci S..6 ". razreda________________| Musiča! Veselje. KCJT
I 12-15 I Učenci 8„9. m/reda	j Musical Vesčlje. KCJT
Oddaja poročila o oprav Ijcncm delu j Področno tek, v rokometu. SD Sentjcn
!	|!2.» i srrafcovnl driavrj______________________a K: Na»llj» rdf Mat P,bravka Hravatjč.CSP
-----UMI______JSMrojSi dečki_________________Poročno tekmovanje v rokomelu;§D Trebnje
—i-- .lii	114.00	i Učenci 9.r. mentorice	I Tekmovanje v znanju aniileSčinc. Žolsko _
tfeiBI
f	y. .4"»niu
Tekmovanie v znaniu nemičine, tokko jObčinsko p.
LPETTvTrf—
imično P^CTjtvo vjahu,OŠGiTO
pECENIBKR 2009
^vetoSolci: Predstav ilve srednjih *ol.
Timski sestanek svetovalne službe in sodelavke Zavoda za zaposlovanje (rezultati testiranja). Interpretacija rezultatov testiranja za starše in svetovanje učencem, individualno.
OKTOBER 2009
m
Učenci 4.- 9 r. razreda
16 00 Razredničarke, starši RS
Razredniki, starši PS
S"
4£-

I čenči i <■>/’ v. i p v
Sprejem učencev v šolsko skupnost
Predstavniki oddelkov
iol p.iriaincma, čitalnica
Učenci, vsi razredniki na PS
Ut«oddelčne skupiu.sii _
PON
PON.
PON.
PON.
PON.
TOR. ~
TOR,
Učenci, razredniki 3.a.
8.c, čist .-i šl'
Začetek tedenskega čiščenja okolice Sole
Predstavnik« šole, m
Sprciem pn županu
Učenci 4. razreda
Rotovž: spust balonov, teden otroka
Vodje r. aktivov, ravnateljica, pom.
Sestanek, scina voha
Jlisk: jjcvvki z bor
Učenci 2. raz... spremstvo
lisk SKŽ (irm, delavnice__
1700 .Starši
la ra starše z Estero Dvornik, čitalnica
SRE.	j 7.10.		13 00	Svet šole Ekipa Igre brez meja, spremljevalce	Sestanek DPM Dolenjske Toplice, teden otroka
SRE.	7.10			Učenci 3. r., spremstvo	N D: Gozd
SRE. 17.10		8.00	Učenci 4 r. učiteljice	TD: Trška gora
ČET.	8.10.	10.00	Učenci L. 2..3.. r. spremstvo	KCJT: Mavrične vile
ČET.	8.10.	15.0017.00	Učenci, učitelji, starši PB	Teden športa v Tednu otroka: Športno popoldne ob tednu otroka, igrišče
PET.	9.10.	7.00-9.00	Zbiranje starega papirja 5 ,7.raz	Parkirišče pn gradu Grm
PET.	9.10.		Učenci, vsi razredniki na PS	Pogovorna ura z učenci
				
PON	12 10.		Učenci, razredniki 3.b, 7.a, čistilka	Začetek tedenskega čiščenja okolice šole
PON.	12 10.		Učenci 3.r, učiteljice, knjižničarka	KD. Šolska knjižnica
TOR	13.10.	7.00-9.00	Zbiranje starega papirja 4.. 8. raz.	Parkirišče pri gradu (irm
SRH.	14.10		Učenci 1. r., spremstvo	ND: Življenjski prostori
ČET.	15.10,		Atleti, memotji	Državno ekipno tekmovanje - finale. Slovenska Bistrica
ČET	15.10		Učenci 9. r.. spremstvo	N D: Obisk Srednje kmetijske šole
ČET.	15.10	9 00	Izbrani učenci 8 r., spremstvo	ND: Obisk Srednje šole za gostinstvo
PET	16 10	7.00-9 00	Zbiranje slarcga papirja 3..6. raz.	Parkirišče pri gradu (irm
PET.	16.10.		Učenci, vsi razredniki na PS	Ura oddelčne skupnosti, radijska oddaia
PET.	16 10.	13.00	Učenci, mentorji	Šolsko tek. v angleščini - 8. r
PET.	16.10.	15.00	Društvo upokojencev	f i 21 i
				
PON	19.10.		Učenci, razredniki 3.c, 7.b. čistilka	Začetek tedenskega čiščenja okolice šole
TOR	20.10.	17 00	Starši	Sola za starše z Estero Dvornik, čitalnica
ČET	22.10.		Učenci 8. in 9 r, mentorica	Šolsko tek. za Proteusovo priznanje (BI)
ČET	22.10	16.00	Strokovni delavci	Konferenca
ČET.	22.10.		Učitelji	Poročilo 0 opravljenem delu
PET.	23.10.	7.00-9.00	Zbiranje starega papirja 1.2.9.raz	Parkirišče pri gradu Grm
PET.	23.10.		Učenci 3.r, spremstvo	ŠD: Kros
PET	23.10.		Učenci, vsi razredniki na PS	Pogovorna ura z učenci
			Jesenske počitnice (do 2.11.)	
V oktobru še:
Obiski gasilcev v GRC. Ločna: 7.10. I .a. 8.10 l.b,9.IO.: Le, 1.10: Rok za oddajo IP za učence z odločbo
13.10.	: svetovni dan hrane
15.10.	-I7.I0.: Dnevi zaščite in reševanja.
Vaja evakuacije
Delavnice za učence: Učimo sc učiti (svetovalna služba)
KRONIKA
NAPOVEDNIK ZA JANUAR 2010
1	1					
j PON.	4.1.		Učenci, razredniki Ja. 8.a čistilka	Začetek tedenskega čiščenja okolice šole
PON.	4.1.	1300	Strokovni delavci 1.-5 r	Delovni sestaneš:: Organizacija dela
PON.	4 1.	13.30	Strokovni delavci 6.-9.r	Delovni sestanek- delavnica: Vzgojno ukrepanje
PON	4.1.	17 00	Društvo upokojence' | Začetek cikla predavanj (glej spored v zbornici), odprto za delavce OS Grm	
SRE.	6.1.	7.15	Vodje razrednih aktivov	Sestanek z ravnateljico in pomočnikom
j TOR	5.1.	10.00	Učenke, mentor trener	Področno prvenstvo v odbojki, OS Metlika
| CET.	7.1.	900	Učenci l.,2.J r . spremstvo	KCJT: Zeleni fantek, predstava
CET	7.1.	1600	Starši 4.r. razredničarke	Roditeljski sestanki
CET		16.00	Strokovni delavci, starši RS	Govorilne ure
CET 7.1.		1700	Strokovni delavci, starši učencev 6.-9 r	Govorilne ure
CET 17.1.		1600	Strokovni delavci, starii učencev 9 r	Predstavitev Kmetijske šole Grm. čitalnica
CET 17.1.		1630	Strokovni delavci, starti učencev 9.r	Rokovnik za vpis v S$. čitalnica
PET	8.1.	12.30	Učenci, men lonca logike	Šolsko tekmovanie iz logike
PET	8.1.	8.00	Učenci, razredničarke 1 r	Zimski športni dan
SOB.	9.1.	8J0	Mlajše In starejše deklice in dečki - atletika	Občinsko prvenstvo, ŠD Marof
PET.	8.1.	12.30	Učenci, razredniki PS	Skupna ura oddelčne skupnosti
SOB.	9.1.		Sahitti, mentor	Državno posamično prvenstvo v šahu. Maribor
PON.	M 1		Učenci, razredniki 3.b, 8 h čistilka	Začetek tedenskega čiščenja okolice šole
PON	1 1 1	13 00	Strokovni delavci l.-5.r	Delovni sestanek - Vzgojno ukrepanje
PON.	1; :	13.30	Razredniki 6.-9.T	Delovni sestanek, pregled vzgojnih map
TOR	12.1	800	Učenci, razredničarke 2 r	Zimski športni dan. Ragovo
SRE	13.1.	8.00	Učenci, učiteljice 4 r.	TD: Izdelava vozil
CET.	14.1.	16.00	Strokovni delavci	UK. Predavanje V Godina. OS Drska
CET.	14.1.	14.00	Sahisti. mentor	Občinsko ekipno prvenstvo v šahu. OS Brtljin
PET	15.1.	12.30	Učenci, razredniki PS	Pogovorna ura z učenci
				
PON.	18.1		Učenci, razredniki 3.c. R.c čistilka	Začetek tedenskega čiščenja okolice Sole
PON.	18.1.	8.00	Učenci 4,b. razredničarka	Začetek ŠN: CŠOD Kara
TOR.	19.1		Učitelji, učenci	Zadnji rok za pisne naloge 2.tnada (12.CI PPOZ)
CET	21.1.	13 00	Mentorica, učenci	Šolsko tekmovanje 17 geografije
CET.	21.1.	8.00	Učenci 9.r	TD: Ogled delavnic Šolskega centra
CET	-T 1		Učitelji, učenci	1
CET.	21.1.	11.00	Predstavniki v SP- RS. mentorica	Zasedanje parlamenta, čitalnica
CET.	21.1.	12.00	Predstavniki v ŠP- RS, mentorica	Zasedanje parlamenta, čitalnica
CET	21.1.	8.00	Učenci 9.r, spremstvo	TD: Delavnice na Šolskem centru
PET	22.1.	12.30	Učenci, razredniki PS	Skupna ura oddelčne skupnosti, radijska oddaia
				1
KM	25.1.		Učenci, razredniki 2.a, 7.a čistilka	Začetek tedenskega čiščenja okolice šole
PON	25.1.	8.00	Učenci 4.a.c. razredničarki	Začetek ŠN: CŠOD Fara
PON	25.1.	8.00	Učenci 6.r, mentorji	TD: Obdelava papirnih gradiv
PON	25.1.	13.00	Strokovni delavci 1 .triade	Ocenjevalna konferenca
PON	25.1.	14.00	Strokovni delavci 2.triadc	Ocenjevalna konferenca
SRE	27.1.		Strokovni delavci	Oddaja realizacije povečane količine dela
CET.	28.1	8.00	Učenci, učiteljice 3.r.	ŠD: Igre na snegu
CET.	28.1	14.00	Strokovni delavci 3.lriadc	Ocenjevalna konferenca
PET	29.1	12.30	Učenci, razredniki PS	Pogovorna ura z učenci
PET	29.1	800	Učenci, mentorji 7.r.	
PET.	29.1.		Zaključek ocenjevalnega obdobja	Obvestila 0 uspehu
SOB	30.1.		Učenci, mentorica	Državno tekmovanje a logike
NED	31.1		Učenci, mentorica Zdrave tole	Svetovni dan proti kajenju
Januarja Se: Lemi razgovori z ravnateljico (razpored bo objavljen na oglasni deski v zbornici)
Ponudbe učiteljev za izbirne predmete v Šolskem letu 10/11
Učenci in razredniki na PS: Delavnice »O drugačnosti« (SS v okvira teme šolskega parlamenta Stereotipi) Analiza razpisa za vpis za učence 9. razreda
Tekmovanje (čctnlinale državnega prvenstva) v koSarki za dečke in deklice Smučarski tečaj za učence 6. razreda
Učenci 8.
Grmsko srečanje
r (izbrani učenci). Začetek projekta Spodbujanje poklicnih interesov (SC NM. Revoz, TPV) I3.I.-I. delavnica,
9. razred: Poklicna orientacija - predstavitve programov srednjih Sol
NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK XXII, februar 201,0, št. 1, 2 Uredniški odbor: novinarji 6., 7., 8. in 9. razreda Širši uredniški svet:
TINA GAČNIK (odgovorna urednica, lektorica, mentorica) BRANKO ŠUSTER (mentor likovnega oblikovanja) RENATA BLATNIK (urednica Male Najče)
MAJDA ČENGIJA (tajnica glasila)
Fotografije: KATARINA ŠARLAH, TINA DOVIČ in učenci fotografskega krožka
JANA TROHA (tehnična obdelava gradiva)
Tisk: ArtPro d.o.o.
Število izvodov: 600