*0.
Naslov — Address
nova doba
G117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. JIEnderson 3889)
m
(NEW ERA)
•a
Napredek J. S. K. Jednote n!
odvisen samo oil splošnih razmer, ampak v mnogo več.ii meri od naše asi.’;iosfi.
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
.Jfotcred as Second Class Matter April 15th, 192G, at The Post Ofl'ice at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3d, 1917, Authorized March lath, 1925.
19 — ŠTEV. 19
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MAY 11TH 1932 — SREDA, 11. MAJA 1932
fšTVENE IN DRUGE
^»VENSKE vesti
desetletnico u stan ovitve Proslavilo društvo sv. Jožeti! ^ S- K. Jednote z ve-jja ^'knikom v nedeljo 3. ju-ru’ ar naj izvolijo vpoštevati L9 ^ratska društva pri do-L’	svojih prireditev. Pik-
!,Je	vršil na Kochevarjevi
Irj p ,na Sturgeon Lake Rd., ^isholmu, Minn.
ed"a seja Zveze JSKJ dru-zapadno Pennsylvanijo Ul Vršil;i v nedeljo 29. maja ^nskem (iomu v pitts-
JjaterS
^ ‘iski dan je proslavilo ’ ]^<lruStvo Jutranja zvezda,
W g ^^J v Clevelandu na s v,/ ,n^iu z lepo prireditvi-navUsoyi dvorani. Dekla-
V ^*VC s^^e> Pevs^e
, točko so prav ugajale. ^0by° je bila vprizorjena ’oigra “Prisiljen stan lCevan”; škoda, da vsled ropota igralk mesto-'\t '^0 mogoče slišati. Ude-Prireditvi je bila prav ^ kar kaže, da ima dru-:f j ranja zvezda agilne čla-^inogo prijateljev.
■+'
je v okrajni bolnici «f(). -- Po daljšem boleha-i in sobrat Andrej Ha-1^ društva Jugoslovan,
4.
jc bil iz Charity to]. ^ lakeside ..Hospital X , ^! u sobrat Rudolph Per-\ .K^^dnik nadzornega od-Podvreči se bo mo-
se** ».-"no	[ in so vsi obiski
' iefl' 1 ^ ■/ Prepavedani. Ko bodo
#' I dov°lJeni- k° porodi'6 L
y | (], !'n’ klub jugoslovan-lll«tev v Sheboyganu, n $ P''!)" v^uteremu spada tudi '	^1^ ^ JSKJ, priredi na
Iflv' ma.ia zabavo v Stanki. Na vzporedu bo-'■ °- Reklamacijske in go-točke.
A
J>ki koncert priredi i" l\] 1 Pevski zbor “Zarja” AV?U v nedeljo 15. ma-S;v ' Z'Jor Zarja ima oko-$in pevk, in kdor je ttjj- na kateri operni ali j^lV Prireditvi tega zbora, j D(s‘gllren, da bo tudi le-ni1 ''Vl^^danski koncert nu-<lu?Cem mnogo prvovrstne ^Gvilega užitka. Kon-V 0 vršil v avditoriju •t.	Narodnega Doma
‘Doin'111 Ave-, in se bo pri-0smih (7:30) zvečer
t\0	«\	iS0 Po 75 in 50 cen'
^<certu b°pies in jV § Ho *
“B,ed” v c°* lit Hi’i ’ Priredi svoj pologi J V,. j^cert v nedeljo 15.
nfi ilau Pevskih tQčk tP*11.	,<)tTlična opereta “Pr-
0p& [ V ireditev se bo vrši-j#V j :'	(!rn šolskem avditori-
d^Vl^ ofc lin'Boro in se bo • -'i	■ dveh popoldne.
POD ZEMLJO
Y |>tUoPL°d2emski jami v drža-s%0v!’.200 čevlJev globo-
s 1;^ Sjern zemlje, poteka g3^'JO'L^i^i katero so iznajdlji-■ -,n1 e! ^iižnjega mesta za-S°ni turbino, ki 1,^1 .,k°njskih sil. Ta si Za sesalko, ki iz Vke relie vzdi&uje po-Zei mestni rezervoar.
h
Dll 1?' lije*
$ n>s n«' en1 ifl
laf; 66. i•$
vse
€
!e, ir
jev pf°' ile i ^
v
vese[
Nini;
ve,
icPer?
faciji
K
K
ts°
0$
K
p\ : f
)32'
RAZNO IZ AMERIKE IN
PREDSEDNIK FRANCIJE, Paul Doumer, je podlegel krog-ljam napadalca v jutru 7. maja, 14 ur po atentatu. Petinsedemdesetletni predsednik republike, ki je v svetovni vojni izgubil štiri sinove, se je popoldne 6. maja udeležil dobrodelne razprodaje knjig, ki se je vršila v palači Solomona Rothschilda in katere dobiček je bil namenjen vojnim veteranom. Pri tej priliki je stopil pred njega neki dr. Paul Gorgouloff, ki se baje sam naziva glavarja ruskih fašistov, in je oddal na predsednika več strelov, katerih trije so zadeli. Najboljšim zdravnikom ni uspelo obdržati predsednika pri življenju več kot 14 ur po napadu, vendar je bil ranjenec, razen par minut, ves ta čas brez zavesti. Ljudstvo je hotelo napadalca linčati na mestu in policija ga je močno pretepenega komaj spravila na varno. Sodi se, da je napadalec Gorgouloff blazen in da atentat nima političnega ozadja.
V STAVKOVNEM okrožju v vzhodnem delu države Ohio, kjer je na straži državna milica, je bil zgodaj zjutraj 7. maja dinamitiran električni transformer. Naselbinama Adena in Robyville je bila s tem vzeta električna sila in razsvetljava. Tudi Somers premogovnik, kjer se je nekaj malega delalo, so morali zapreti radi odvzete električne sile. Dinamitiranje se je-’baje izvršilo v času, ko SP se menjale straže.
k
Na
ot
'i?'
v, H:
WILLIAM GREEN, predsednik American Federation of Labor, poživlja zvezno vlado in vlade posameznih držav, da oddajo pogodbe za javna dela, ki so bila obljubljena že leta 1928. Ta jay na dela bi spravila v promet okroglih tri tisoč milijonov dolarjev, kar bi hitro oživelo vseh vrst industrijo in tr govino.
ZDRAVO MLEKO
nii' v° pl*'
GOVERNER države Ohio je sklical legislature k izrednemu zasedanju za 16. maja. Sprejeti je treba neke dodatke k ohij-ski bančni postavi, da bo mogoče od Rekonstrukcijske finančne korporacije dobiti okrog 25 milijonov posojila bankam v di1 žavi Ohio, ki so v finančnih težkočah. Zasedanje legislature bo trajalo najbrže samo en dan.
Icof
flik
Mleko je izredno važna hrana, nele za otroke, ampak tudi za odrasle, ker je lahko prebavljivo in vsebuje hranilno vrednost mnogih drugih jedil. Posebno važno mesto zavzema mleko v prehrani prebivalstva Zedinjenih držav in Canade; malo inozemskih dežel se more v porabi mleka meriti s prej omenjenima.
V mleku pa se lahko prenašajo bakterije različnih bolezni in se more s tem širiti posebno jetika, tifus, davica, Škrlatica in druge. Bolezenske bakterije morejo priti od okuženih krav, ali pa pridejo v mleko pozneje. Posebno to velja za velika mesta, kjer se porabi mnogo mleka, katero prihaja daleč iz okolice.-
Skoro vsa velika mesta v tej deželi zahtevajo dandanes od mlekarskih družb, ki oskrbujejo meščane z mlekom, da mleko “pasteurizirajo” in isto dostavljajo odjemalcem v zaprtih steklenicah. Pasteuriziranje se vrši na ta način, da se mleko v posebnih kotlih segreje do gotove temperature, nato pa zopet ohladi. Ta način segrevanja in ohlajanja zamori v mleku vse škodljive bakterije, ne vzame mu pa nobene redilne vrednosti.
Boj za pasteuriziranje mleka je bil precej dolg in hud, ker so mnogi dobromisleči ljudje sodili, da je sveže mleko bolj zdravo in redilno. Zdravstvene oblasti so polagoma zmagale s podukom in dandanes se v vseh večjih mestih uživa večinoma le pasteuri-zirano mleko.
Sloveči zdravnik dr. Charles H. Mayo, ki načeljuje svetovno znani Mayo-kliniki, je nedavno izjavil, da je po večletnih preizkušnjah prišel do prepričanja, da je pasteuriziranje mleka edina znana metoda, ki uniči v mleku škodljive bakterije, ne da bi bila s tem resno zmanjšana njegova hranilna vrednost. Pristavil je, da pasteurizacija ne bo napravila iz nesnažnega mleka snažnega, toda napravila bo iz nevarnega mleka varnega.
Nedavno je tudi Journal of the American Medical Association priobčil članek, v katerem poudarja, da je pasteurizirano mleko mnogo pripomoglo k splošnemu zdravju ljudstva in preprečilo ’širjenje različnih nevarnih bolezni. K omenjeni organizaciji pripada večina zdravnikov v Zedinjenih državah in Canadi. ------------------o-------
RAZLOGI DEPORTACIJE
10*’(%
PREDSEDNIK HOOVER je poslal zveznemu kongresu poslanico, v kateri poudarja potrebo skoraj šnega balanciranja proračuna. Uvede naj potrebne nove davke in ob enem uvede sistem varčevanja, kjer je to mogoče. Negotovost, v kateri se nahaja dežela vsled nezmožnosti kongresa, da uredi proračun, je nevarna in podaljšuje depresijo.
KORISTNI PTIČI
os*
V WASHINGTONU je bil aretiran in postavljen pod 100,-000 dolarjev varščine znani Gaston B. Means, bivši dolgoletni tajni policist, ki pa je bil že dvakrat kaznovan z zaporom, enkrat zaradi sprejetja podkupnine, ko je bil v zvezni službi, drugič pa radi kršenja prohibicije. V tem slučaju je bil aretiran na ovadbo bogate Mrs. Edward 'B. McLean, ker ji je izvabil $100,000, z zagotovilom, da bo našel in privedel nazaj ugrabi j enega L i n d b erghovega sinčka. Omenjeno vsoto je Mrs McLean prispevala iz svojega. Means seveda svoje obljube ni (Dalje na 4. strani).
Ptiči spadajo med prvovrstne prijatelje poljedelca, vrtnarja in gozdarja, ker uničijo ogromne množine vsakovrstnega mrčesa. Ako bi vse ptiče pobili, bi se razni mrčesi tako razplodili, da bi uničili vse, kar je zelenega.
Mnogi ptiči se žive večinoma od mrčesov, to je od listnih uši, drobnih črvov in žužkov, komarjev, muh itd. Ptiči, ki se žive od zrnja, pač tu in tam na žitu napravijo nekaj škode, toda pri tem pozobljejo tudi ogromne množine semena različnega plevela. Malo škodo, ki jo nekateri ptiči napravijo na zrelih čreš-njah in grozdju, več kot poplačajo z uničevanjem mrčesov.
Celo vrane,ki ne prizanašajo koruzi in raznemu sadju, so prej koristne kot škodljive, ker polo-ve mnogo miši, kač, ogrcev, hroščev itd. Tudi sove, kanje in jastrebi koristijo far mer ju z zatiranjem poljskih škodljivcev, posebno poljskih miši, dasi drugače nimajo popolnoma čiste vesti. Manjši ptiči pa so izključno koristni ali pa vsaj ne škodljivi.
Je mnogo skupin inozemcev, ki so podvrženi deportaciji: radi nezakonitega prihoda, zločina itd. V tem in naJednjih člankih hočemo razpravljati o razlogih za deportacijo. sedaj pa bi rrdi poudarili |u vsestransko napačno razume\*nje zakona, ki dostikrat vede fjo deportacije oseb, ki so bile zakonito pripu-ščene in niso storile nikakega zločina, samo zalto, ker so nedavno odšle na jfobisk v stari kraj, ne pomišljajoč na posledice. Sledeči primer naj služi za ilustracijo.
Neka inozemkq ;je bila pripu-ščena popolnoma y redu pred kakimi 20 leti. Bilajju tedaj mladoletna in je prišla s svojo družino. Nihče izmedj staršev ni postal ameriški državljan in ona je ostala inozemm vzlic temu, da je pohajala ameriške šole in se je pred osmimi leti poročila z ameriškim državljanom. Dva njena otroka stji se rodila v Ameriki — fli vs&ito ni spremenilo dejstva, da j^ ostala inozem-ka.
Pred dvema leSbma je ta ženska postala jako nervozna in pokazala znake umobolnosti. Zdravila sc je in dcbjM* je okrevala. Sledsč nasvetu prijateljev jo je njen mož poslal v; stari kraj v nadi, da izlet in sprememba bo pomagala njenim'živcem. Niti na kraj pameti ni;lpmislil, da bi to utegnilo ogrozi njeno pravico do ostanki|» tej deželi. Ostala je nekoflK masecev v inozemstvu. Po &nem povratku y.	ma-
la zopet en napad bolezni, radi česar je bila začasno postavljena v javen zavod. Oblasti p? vedno preiskujejo rekord inozemcev, nahajajočih se v umobolnicah. Ko se je ugotovilo, da dotična inozemka je bila nedavno v Evropi, je bilo započeto postopanje za njeno deportacijo. Oni izlet v Evropo je namreč spremenil ves položaj. Kajti po zakonu inozemec, ki je padel na breme javnosti, je podvržen deportaciji tekom petih let po zadnjem prihodu.
Izdano je bilo deportacijsko povelje. Nesrečnica mora zapustiti moža in otroke, ne da bi imela kakega upanja na povratek v Združene države. Po sedanjem zakonu je vsakdo, ki je bil deportiran, za vedno izključen iz Združenih držav. Upanje je, da se ta zakon nekoliko spremeni, ali stežka bo olajšal položaj onih, ki so bili deportirani radi urno-bolnosti.
Ta tragični slučaj je posledica splošnega napačnega mnenja, da dolgo bivanje v Združenih državah avtomatično odpravlja nevarnost deportacije. To ni res. V tem slučaju ona ženska ne bi bila smela nikdar zapustiti Združenih držav. Tedaj ne bi bila podvržena deportaciji, kajti njen “zadnji” prihod je bil pred več kot petimi leti. Na drugi strani je bilo jako nemarno, da ni ona v teh dolgih letih storila ničesar za naturalizacijo, žene ameriškega državljana ne potrebujejo “prvega papirja” in je tako enostavno zaprositi za državljanstvo. Kdor tega ne stori, ravna jako nespametno. Ni treba vedno čakati, dokler se nesreča zgodi in je prekasno kaj storiti.
Kar treba vedno imeti pred očmi jei dejstvo, da inozemec ostane vedno inozemec, ne glede na to koliko let je v Združenih državah in kdaj je prišel ali koliko star je bil. še le naturalizacija spremeni njegov položaj. Res je, da inozemec po nekolikih letih bivanja ne more biti več deportiran kot “public charge.” Ali (Dalje na 4. strani).
NOVO ŽITO
Na seji mednarodne zveze rastlinogojcev v Berlinu, ki se je vršila lani junija, je govoril znani profesor dunajske kmetijske šole in odličen rastlinogo-jec dr. Erih Tschermak-Seyse-negg o križanju pšenice z ržjo. Po 25-letnem trudapolnem delu na dunajski visoki šoli ža kmetijstvo, kjer je pričel z križanjem prvi naš slovenski učenjak profesor dr. Jesenko, se je posrečilo vzgojiti nove žitne vrste, ki združujejo v sebi po poizkusih profesorja Tscher-maka obilen nastavek zrnja pšenice z zadovoljivostjo rži s slabimi tlemi, mrzlejšim podnebjem in slabo vgnojenostjo zemlje. Profesor Tschermak je izrazil nado, da bodo ti križanci rži in pšenice rešili problem rži v Nemčiji.
Kakor znano, pridela Nemčija prav lahko zadostne množine rži, da krije vso krušno uporabo, mora pa ogromne množine pšenice uvažati iz inozemstva. Sicer gre v Nemčiji odločna propaganda za tem, da dobi rženi kruh nazaj svoj stari sloves in so se kolodvorske restavracije po vsej Nemčiji dogovorile, da bodo dajale gostom le rženi kruh, vendar vse skupaj ne zaleže dosti proti novemu načinu prehrane nemškega naroda, ki se je po vojni obrnil povsem na pšenični kruh in sočivje. Nova žitna vrsta, ki je nastala iz križanja rži s pšenico, pa nudi nekak kompromis med zagovorniki rži in obože-.-atdji Pienice sa^i clajc taiumL vrsta prrtv teceti sicer malo bolj temen pšenični kruh.
Ne le za Nemčijo, temveč tudi za druge kraje z revnejšo zemljo, tako tudi za mnoge predele Slovenije, bo pomenila nova žitna rastlina pravi blagoslov. Dočim so opuščali tu rž prav zaradi pičlih pridelkov, se tudi pšenica ni mogla uveljaviti poleg koruze v zadostni meri kot krušno žito, ker ne nudi delavnemu človeku dovolj tečnega kruha. Dosedanji poizkusi so tudi na Slovenskem pokazali z Jesenkovo pšenico da da ta vrsta celo v slabi zemlji obilnejši pridelek kakor rž ali celo pšenica. Upati smemo, da bodo kmetje dobili v doglednem času tudi v Sloveniji to pšenico za splošno setev, ki boj osamosvojila slovenskega kmeta od nakupa pšenice in bo nemalo pomogla rešiti krušno vprašanje.
Uspehi z novim žitom so prav povoljni v Sloveniji in v drugih krajih, vendar bo preteklo še nekaj let, da se to žito toliko razmnoži iz poedinili klasov, da ga bodo večje množine na razpolago za splošno setev.
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
Za odpravnika poslov pri jugoslovanskem poslaništvu v Kairu, Egipt, je bil imenovan znani slovenski pisatelj dr. Anton Novačan.
Minister trgovine dr. Albert Kramer se nahaja v Podolskem sanatoriju v Pragi, kjer se je v oskrbi univ. profesorja J iraška in docenta dr. Juriča podvrgel temeljitem lečenju. Lečenje bo trajalo nekaj tednov, toda bo po mnenju zdravnikov popolnoma uspešno, češka politična in rplošna javnost se simpatično zanima za našega odličnega rojaka. Nedavno ga ja obiskal tudi kancelar predsednika republike dr. šamal, ki mu je prinesel pozdrave predsednika Masary-ka in njegove želje za skorajš nje okrevanje.
Senator dravske banovine g. Ivan Hribar je predložil zakonski načrt o narodnem priznanju oficirjem,ki so se pod vodstvom generala Maistra borili za osvo-bojenje bivše štajerske in Koroške in si s tem pridobili zasluge za Jugoslavijo. Predlog je bil z odobravanjem sprejet in izročen v proučevanje posebnemu odboru, nakar pride v razpravo v senatu in Narodni skupščini.
Nedavno je požar uničil hlev in gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Križeta v Vapči vasi nad Semičem. Prihiteli ga-silri^ulM-anili hi,v. in druga
poslopja. Kmalu potem je pogorela vinska klet posestnice Ka-terine Golobičeve. K sreči je bilo takrat še mnogo delavcev v vinogradih, ki so prihiteli na pomoč ter pomagali gasilcem lokalizirati požar. S težavo so rešili hišo in druga poslopja ter pravočasno spravili tudi vino iz goreče zidanice. V Podzemlju je na nepojasnjen način izbruhnil požar v hiši gostilničarja Rcethla in uničil poslopje in trgovino. Domači so rešili le golo življenje. Poleg Roethlovib poslopij je pogorel tudi skedenj dr. Nika Zupaniča. — V Bukovcu nad Framom na Dravskem polju je požar uničil gospodarsko poslopje posestniki in gostilničarja Rečnika, malo pozneje pa vsa gospodarska poslopja posestnika Prstiča. Ljudstvo sodi, da so na delu požigal ci.
VOL. VITT. — LETNIK VIII.
VSAK PO SVOJE
časi postajajo boljši. Za zaljubljence cveto čreSnje in jablane, za praktične gospodinje poganja salata, za tiste reveže, katerim so se prehitro posušili co-di v kleteh, pa cvete regrat, rcia skrivnostna. Za lačne pa imajo politični kandidati, preroki, pismouki in farizeji polna skladišča najokusnejših obljub. S temi jih bodo krmili do novembra, nakar bodo dragim žrtvam dovolili, da se zakopljejo v blato in prespijo zimo, kakor žabe.
Neki žurnalist v Bost mu prerokuje, da čez sto. let bo poljubljanje popolnoma odpravljeno. Radi mene je lahko že čez petdeset let. Mladim ljudem pa je Lo blagohoten opomin, naj ;u požu-rijo, dokler jim solnce sije, rožice cveto in ptičice pojo,
*
V Montani je lansko ieto vzelo lovska dovoljenja osem tisoč lovcev, ( ki niso ustrelili noben;, zverine. To kaže, da je v Montani začelo primanjkovati zverin. Montanski lovci se bodo morali preseliti v velika mesta,' kjer je še dovolj zverine.
*
Neka propadla banka v Baltimoru je nedavno poslala nekaterim vložnikom čeke v zne ku enega centa v kevertah, za katere je znašala poštnina dva centa. To je znak poštenosti, natančnosti in umnega gospodarstva.
Veliki ameriški literati, Hawthorne, Emerson, Poe, Thoreau,
HITROST DEŽJA
Vremenoslovci so končno tudi izračunali, kako hitro pada dež, to je, s kakšno hitrostjo padajo deževne kaplje izpod neba na zemljo. Prav drobne deževne kapljice padajo s hitrostjo dveh in pol čevlja v sekundi. Večje kaplje, ki so običajno v plohi, so težje in padajo s hitrostjo deset čevljev ali več v sekundi. Največje deževne kaplje, ki merijo včasi do petine palca v premeru, padajo s hitrostjo 25 čevljev v sekundi, ali približno 17 milj na uro. Večjih deževnih kapelj ni, kot so zadnje omenjene, ker jih odpornost zraka raztrga.
 -o-----------
MANJ PRISELJENCEV
V letu 1931 se je iz Zedinjenih držav izselilo 46,217 oseb več kot se jih je v istem času priselilo.
Na seji občinskega sveta ljubljanskega, ki se je vršila 14. aprila, je župan dr. Dinko Puc opozoril občinske svetnike, da poteka letos 50. leto, odkar se je vršila leta 1882. velika narodna borba za Ljubljano, ki je bila do tedaj v nemških rokah. Na magistratu je bil v rabi nemški uradni jezik in vse poslovanje občinske uprave je bilo nemško. Volilni boj se je vršil v mesecih marcu in aprilu in dne 29. aprila 1882 je< bil izvoljen kot slovenski župan Peter Graselli, ki je bil instaliran 3. junija 1882. Tedaj je bil ljubljanski župan prvič zaprisežen v slovenskem jeziku. Ker po dobrih štirinajstih letih svobode radi pozabljamo na tedanje težavne narodne boje, ki jih zlasti mladina skoro več ne razume, smatra župan za svojo dolžnost, da se spomni teh dogodkov, ki so bili velikega pomena za vse Slovence, župan je izrazil prepričanje, da gleda sivolasi Peter Graselli z zadoščenjem in z zadovoljstvom na takratno svoje delo, mestna občila, ljubljansko meščanstvo in ves naš narod pa se gotovo s (Dalje na 4. strani)
jeni času britko pmoŽevah nad
pokvarjenostjo ameriškega življenja in trdili, da drvi dežela naravnost v pogubo. Kaj bi ti fantje povedali zdaj, če bi jih veliki Manitou poslal na obisk v U. S. A.!
*
V Atlantiku, nedaleč od new-yorške obali, so ribiči nedavno vjeli ribo, ki je čudno pomt iilic-vala. Naturalisti se zdaj prepirajo, da-li je bila to nove vr te riba, ali so obrežne straže na čistem mestu potopile z likerji naložen čoln, pa se je čudodelnih kapljic nažehtala navadna plebejska riba — poor fish!
H«
Mlademu slonu Zoobu, ki se je rodil v džunglah zoologičnega vrta v mestu Atlantic City in ki ga je ščipalo v trebuhu, je živi-nozdravnik naročil dati pint žganja. To je ščipanje ustavilo, b-enem pa je spravilo 350 funtov težkega babyja v tako razposajeno razpoloženje, da si je pri vratolomnih olimpijskih igrali lastnega izuma zlomil nogo. Zoobu zdaj pestuje v mavec zazidano nogo in se navdušuje za dosmrtno prohibicijo.
Prijatelj Cahej, ki je na priporočilo predsednika Hooverja že pred; meseci naročil nov avtomobil, ga še zdaj ni dobil. Vzrok je v tem, ker še vedno zaman čaka predsednikovega navodila, kako naj avtomobil plača.
*
V Rusiji so nedavno zaprli sedem pesnikov. To dokazuje, da se je že tudi na ruskih stepah pojavila pomlad.
*
V New Yorku živi ženska, katere oče je bil Anglež, mati Francozinja, rojena je bila na španski ladji v Honolulu, adaptiral jo je neki Kitajec, vzgojil Ru-, poročil pa Rumunec. Kadar jo z možem skregana, jo ta na:;ivlje Ligo Narodov.
*
V državi Tennessee so n: lavno [aretirali nekega priletnega mo-
(Dalje na 4. strani.)
iinmiiiiiiinnini
lllllllllllllllllIllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlimillllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllltlllllllllllllllllllllllllllllUllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII^
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT §*
iBIlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllHIilllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllll1111
Jos. Vandot:
ANŽEK FRLANŽEK
THE BIG LEAGUE PITCHER
Kakor gotovo ima kos zakrivljen rep, tako gotovo je živel in še živi v tihi rebri nad gorskim potokom možic, ki mu ni para daleč naokoli. Rad bi ga vam opisal, pa ga ne morem. Velik je tako, da ga še s slamico ne dosežem. Brado pa ima dolgo, da ga zanjo niti penica ne more potegniti, a penica je vendarle velika ptica. Možicu pa je bilo in je še vedno ime Anžek Frlan-žek. Mnogo je na vasi ljudi, ki so ga videli še pred leti, a dandanes ga vidi le še malokdo!
Nekaj let je že minilo, kar ga je videla Metka, ongava Metka iz vasi, ki je rdečelična kakor zrela črešnja in se ji smeje sredi lica vesela jamica. A prav dekletca, ki imajo na licu take jamice, so poklicana, da vidijo Anžka Frlanžka, kadar le hočejo, in ga lahko potegnejo za ošiljeno bradico, seveda, če ga morejo. In Anžek Frlanžek jim prinese poln košek sreče in jim jo nasuje naravnost v roko.
Onega dne je Metka oprezovala po rebri onkraj potoka za pisanim hroščem, ki se je v resnici svetil kakor mavrica, kadar jo božji angeli razpno nad dolino. Hrošč je vzfrfotal in silil kar naprej, a Metka mu je bila trdo za petami, ker je na vsak način hotela uloviti čudovitega hrošča.
Visoko je že prišla po rebri navzgor. A glej—kar naenkrat je izginil hrošč in ni ga bilo nikjer več. Metka je ne-všečno zasopla in se je pričela kregati, ker je mislila, da se je hrošč pogreznil v zemljo. Pokleknila je in je pričela grebsti med travo in je zagledala luknjico, prav tako, v kakršno se zatekajo murni.
“Tu noter se je skril čudni hrošč,” si je dejala Metka. Utrgala si je bilko, pa je bezala v luknjo, da bi spravila hrošča iz nje.
A glej—kar naenkrat se je izmotalo iz luknje nekaj, česar je Metka najmanj pričakovala. Majhen možiček je bil, prav majhen, in ta možiček ni bil nihče drugi kot Anžek Frlanžek. Skočil je deklici naravnost na ramo in se je z rokami oklenil njenega ušesa.
“Anžek Frlanžek sem,” je kakor miška zacvilil v uho. “Pisani hrošč je moj bratec, pa je nate hud, ker si ga preganjala. A tudi jaz bi moral biti hud note, ker si me izbezala iz luknjice. Pa nisem. Lepo jamico imaš na licu, zato pa ne morem biti hud nate. V predpasnik me skrbno zavij in me ponesi domov. Če mi bo všeč, ti natrosim poln košek sreče v roko. Ali vidiš ko šek na mojem hrbtu?”
Metka je gledala preko rathe, a ko-ška'ni videla nikjer. 1° kako naj bi ga videla, ko pa je bil že sani možiček take majhen, da ga skoro ni bilo nikjer nič. Skrbno je prijela Anžka Frlanžka, ga zavila v predpasnik in z njim stekla domov.
Previdno, previdno ga je postavila na mizo in ga ogledovala od vseh strani. Anžek Frlanžek je korakal po mizi, se pretegoval in gladil svojo šilasto brado. Naposled se je ustavil in kakoi miška tenko zacvilil.
“Joj, lepo si me prinesla domov,” je rekel. “Še enkrat se skloni k meni, da vidim, če imaš v resnici drobno jamico na licu. Bratec hrošč mi je pravil o tem, pa bo zato menda res.”
Metka se je posmejala, da sta se ji napravili na licih celo dve jamici. Anžek Frlanžek pa se je zahihital od veselja in tlesknil z rokami.
“I, glejte, saj je res,” je rekel. “Dve jamici vidim na rdečih licih. Zato pa bom moral dvakrat potresti košek. Le nastavi obe roki!”
Metka je res nastavila roke in začul se je pritajen žvenket, kakor da je padel cckin na cekin. A videla ni ničesar, še najmanj pa sreče, ki je vendar vesela in glasna, pa bi jo morala torej Metka pač videti. Zaradi tega je postala nejevoljna in je mislila, da se Anžek Frlanžek norčuje iz nje.
“Le čakaj me!” je dejala in vzela z mize drobno nitko. Ovila jo je možičku tesno okrog pasa in ga privezala k sto-lovi nogi.
“Tu boš privezan, dokler se bo meni ljubilo,” je dejala. “Pa boš pomnil, kdaj si mislil, da je Metka norica.” “Le daj, le daj!” se je smejal Anžek Frlanžek. “Zdaj vidim, da si res norica in lahko bi vzel nazaj srečo, ki sem ti jo natrosil v dlani. Pa je nočem, veš, zato nočem, ker imaš na licu dve jamici. Le imej srečo! Saj boš vkljub temu ostala norica.”
Anžek Frlanžek je potihoma zažvižgal. In glej—iz luknjice ob steni je pridrvela k stolu miška. Anžek Frlanžek se je oklenil njenega repa. Miška je skočila nazaj v luknjico, z njo Anžek Frlanžek in Metka ga ni videla nikdar več.
Še danes ima Metka na licih dve jamici in se smeje od jutra do večera. Saj ji je Anžek stresel v dlani dva koška sreče, pa bi se ne smejala? Če pa je kljub temu ostala norica, ne vem. Vprašajte jo sami, morda vam pa le pove.
(“Mlado Jutro.”)
That day in spring on which our baseball team was to compete with the Rangers for the chance to enter the Big League was the finest day on which I’ve ever lived. The ground wasn’t too soft, nor too hard. There wasn’t a cloud in the sky and the sun shone clearly, but not with too much heat.
All the players on our team were out on the field practicing. Some of them were throwing the ball to each other, while others were picking up fast grounders.
Luke the words to go in and take Packy’s place. Instead he just stood there wringing his hands and groaning about how we’d be shut out of the Big League and have to play with the “kids.”
“The outfield is good,” I heard him mutter, “and so is the infield, but 1 haven’t got a man I can trust in the pitcher’s box!”
“What about Luke?” I cried, getting hot under the collar. “Isn’t he a pitcher as well as Packy?”
-
775ST
C00*
RAISIN TARTS Line tart shells with pastry and fill the tarts with the following mixture:
To the juice and grated rind of one lemon add enough water to make a cupful.
Then add 1 cupful of sugar and 1 cupful of raisins.
Put through a grinder.
Bring to a boil and thicken with 1 level tablespoonful of corn starch moistened in cold water.
When the mixture is quite thick remove it from the fire and when it is cool fill the tart shells.
For a top crust use rings or strips as desired.
 0------------------
Vinko Bitenc:
GOZDNA BAJKA
V tihem gaju oglasila 1 se je pesem ptic; pod grmovjem jo posluša ped visok možic.
Od veselja drobni palček spleza na drevo, se zaziblje in zajucka:
“Ej, kako lepo!
Ste zapele o pomladi?
To je kaj za nas!
Saj že komaj smo čakali na pomladni čas!”
Tam ob gozdu se razcvita v solncu rosna plan; gozd šepeče, vse praznuje svojega vstajenja dan!
Luke Was Throwing a Baseball at a Pie Plate
“Where’s Luke?” 1 said, surprised because 1 didn’t see him.
“He hasn’t arrived yet,” was the reply, “Maybe he has to do some work for his mother.”
It was only about five minutes’ walk to Luke’s house, so I decided to go and get him. Luke’s mother didn’t have any objection to his playing ball, but lots o“f times last year she had spoiled our game by finding something for Luke to do just before it started. She came to the door at my ring and said: “Luke’s in the back yard.” “Working?” I asked.
“No,” was the reply. “I think he’s playing ball.”
I had never heard of a fellow playing ball by himself, but didn’t say anything to Luke’s mother that would give her the idea that I was contradicting her. Lucky for me I didn’t, for when I went around the house I saw something that almost struck me speechless.
Luke was standing in the middle of the yard throwing a baseball at a pie plate tacked up on the fence, trying to make a “bull’s-eye” every time.
“What’s the idea?” I said, when I recovered my breath.
“Practicing,” Luke replied, briefly. “For what?” I derided. “To knock down the dolls at the county fair?” “No,” he replied, disdainfully, “I’m trying for control. You see,” he went on to explain, “I’m unsteady in my pitching. The coach says I’ve got a good fast ball, but he never can be sure where it’s going. He told me yesterday that unless I improved my control, he’d have to keep me on the bench most of the time.”
“Can you hit the pie plate?” I asked, curious to know what good the practice was doing him.
“Once in a while,” he said, modestly; but he pitched five balls in succession and every one of them put a dent in the target.
I whistled in astonishment.
“I guess you’ll do,” I admitted, dryly. He grinned and then went with me to the field. By this time the game was ready to start and the coach was giving our team a pep talk.
“I want all you fellows to do your best,” he said. “I think: we’re Big League material and this is the game that will prove I’m right. Lose it and we’re Juniors. Win it, and we’re in with the teams that are playing real baseball.’
We had first “ups” and I noticed that, when it was the pitcher’s turn to go to bat, the coach sent Packy instead of Luke, saying that he wanted somebody “who could be sure of his throws.” “Don’t worry, Luke,” I comforted. “You’ll be there in a couple of innings.” But no matter how badly Packy did, the coach seemed determined to keep him in. The Rangers got five hits during the first inning and two of them were turned into runs. As the game continued, Packy’s pitching got worse and worse. Finally it was so bad that even their worst player knocked out a home run.
At this, I looked to our coach to give
Danilo Gorinšek:
DETE ZASPI
Detece oči zapira, tiho, tiho pride noč, prav po prstih stopa, kliče svetlo luno na pomoč.
Na pomoč, da s v sobo temno, zlati svoj pričara sij, da v blesteči srebrnini detece sladko zaspi . . .
“Luke hasn’t got any control and you know it,” replied the coach. “He’d go up in the air and begin hitting people
on the sidelines1 wfth.ffiS'Wlld throws.” “Coach, you’ll excuse me for talking this way,” I said. “But I don’t want to play with the kids anymore than you do. Luke’s been practicing for control and he’s got it. You watch and see.”
I called Luke from the bench and told him what I wanted him to do; then I put on a catcher’s glove and held it out in front of me without moving my hand.
“Right in the glove, Luke, old boy!" I said.
With no trouble at all Luke sent the ball spinning through the air and plunked it into the mitt. I returned the ball and held the glove out to one side. Another perfect shot. Then 1 held it out to the other side, then high over my head, then low to the ground, and each time Luke’s aim was so accurate that he found the hollow of my padded hand with perfect control.
The coach’s eyes were wide with astonishment.
“Get into the box,” he said, crisply. “Watch for the signals and put the ball right where the catcher wants it.”
The substitution was made and from that moment until the beginning of the last inning, things looked better for us. There was one player on the Rangers by the name of Steve and whenever he came to bat our outfielders backed up for a long drive. Even he had failed to get a hit the first time at bat after the change of pitchers, and in less than two innings the score had changed from 12 to 7 in their favor to 12 to 12, a dead tie.
“Hold them, Luke!” I cheered. “Don’t let them make another run!”
He did hold them, but on the other hand, they held us. That is, they held us until the last inning, when Luke knocked the ball over the fence for a home run.
“13 to 12!” I cried, as we took the outfield later. “Keep ’em down, Luke!” “I’ll try,” he replied.
But at the very first ball there was a mishap. Our catcher signaled for a high fast ball to the left of the plate, hoping to make the batter swing wide. Somehow either he or Luke got the signals mixed, for a slow ball right over the plate was the outcome. The man at bat took a healthy swing and knocked the ball fairly into the field.
He got to second base and on the next throw stole to third.
“Strike the next three out,” I called from first base.
“O. K.,” replied Luke.
It looked as if he were going to, fot the next two men were retired on three strikes with no trouble at all. Then the batter at the plate bunted and got to first, putting two men on bases, which wasn’t too bad until we saw that the next man to the bat was Steve!
“Control, old boy!” I said to Luke. “Here’s where you really need it!” Steve swung once, and Steve swung twice. Then he let a wide ball go by. Luke tried to coax him on the next
WHEN SHAKESPEARE WAS A BOY
I wish I’d lived when Shakespeare did When London still was young In those old days of Good Queen Bess Of which the.^ard had sung.
For when Bill Shakespeare was a lad The times were not like ours Then men wore doublets then, and hose Bedecked with lace and flowers.
They carried swords and wore tall boots And danced the minuet And every one was acting then And writing plays, I bet.
Oh my, I wish that I’d lived then When Shakespeare wrote his plays For romance and adventure lived In those old London days.
one, but failed, and soon Steve had three balls and two strikes, with the next throw to decide the issue.
“Make believe it’s a pie plate, Luke,” I cried. “Right over the pan!” Steve must have thought Luke couldn’t do it, for he stood still and let the ball go by. He had even started for first base when the umpire held up three fingers and said:	t-
“You’re out!”
The game was our at 13 to 12!
The coach gripped Luke by the hand. “You turned the trick, Luke,” he said, warmly. “I’ll sign the Big League papers tomorrow morning on^the strength of our winning this game!”
“You can sign them right now,” said a voice at his elbow.
Turning, the coach saw the manager of the Athletic League, who had been watching the game all along, but who had not made himself known.
“I make it a practice every year to announce the team which I think will win the pennant,” he went on. “I’ve seen all the teams play ar|d * think your team has the best chance. It isn’t the outfielding that will do if> nor is it the infielding, but it’s t*10 Perfect control you’ve got in the pitcher s box. ’
Luke winked at me anc* 1 winked back.
“Isn’t it funny what small things like a pie plate on a fence w‘ll do for a fellow’s baseball?” he asked.
JACK-IN-THE-PULPIT
Jack-in-the-pulpit preaches today Under the green trees just over the way;
Squirrel and Song Sparrow high on their perch Hear the sweet lily-bells ringing to church.
Come hear what His Reverence rises to say In his low painted pulpit this calm Sabbath day.
Fair is the canopy over him seen,
Painted by nature’s hand, black, brown and green.
Green is his surplice, green are his bands,
In his queer little pulpit the little priest stands.
In black and gold velvet so gorgeous to see Comes, with his bass voice, the chorister bee;
Green fingers playing unseen on wind lyres,
Low singing bird voices, these are his choirs.
The Violets are deacons I know by the sign That the cups that they carry are purple with wine,
While the Golumbines bravely as sentinels, stand On the look-out, with all their red trumpets in hand. Buttercup faces beaming and bright;
Clovers with bonnets some red and some white;
Daisies, their white fingers half closed in prayer;
Dandelions, proud of the gold of their hair;
Pale-faced Geraniums, all in their best,
Languidly leaning in purple gauze dressed;
Look! white Indian Pipes on the green mosses lie!
Who has been smoking profanely so nigh?
Let the wind with the fragrance of Fern and Black Birch Blow the smell of the smoking clean out of the church.
So much for the people. The sermon comes next;
Shall I tell how he preached it and what was his text? Alas! like so many grown-up folks who go To worship in churches man-builded below,
We heard not the preacher expound or discuss;
But we looked at the people and they looked at us.
We saw all their bonnets, their colors and shapes,
The dresses they wore and the cut of their capes;
We heard the wind organ, the bee, and the bird,
But of Jack-in-the-pulpit we heard not a word.
Clara Smith.
 0------------------------------
THE BROOK
OBLEKA IN LJUDJE
Japonska pripovedka
Od sile bogati plemič	ve*
dil na svoji posesti	veliko vec	^
selico. In zato, da	bi ljudje ve	’ j6
spoštuje tudi znanost in unie povabil razen visokih mestni jn janstvenikov tudi znanst-'[enooval>^0 umetnike. Seveda je dobn P tudi znameniti filozof Wu' btfajfl0' Pravkar se je bavil, kakor o ^ ^ s študijem svojih starih :finejž‘ je predal sluga Jo-Toa na	aasa je
svili napisano vabilo. .	,	0tetf i8	fy|fi
modrijan stvar premišljeval, F'	v
predal slugi listič rekoč:	,^e v	.<(,	,
Zvečer, ko so se zyezde gv0je Jj-polnem sijaju in je	luna P®5111	:e vse* : W
žarke preko zemlje	in morja, s	^ vili	<*.
del Wu-Ku v svoj čoln in'.. vStop» j ‘ vabilca. A sluge so mu zabra	] ^ to,
ker je bil le v delovni obleki. pfj.
“Povejte svojemu gospodu«, ^ictun-šel Wu-Ku,” je zapovedal s‘u.z‘-e reW' Izročili so sporočilo. Teda) faV. . Jo-To: “Popolnoma pravil110 ^	.
nali. Običajev se je treba str nj0sti, . E ti. Zunanjost je zrcalo	notranj. je	,^
sijaj obleke je sijaj duha.	krjen )c
a recite možu, da ga takega,	, j^oij
zdaj, ne morem sprejeti.” j0lnin «.*»».
Nato je Wu-Ku zopet sedel v #>)( odveslal domov. Tam si je 1 t z|a- ( the
boljšo, najdragocenejšo 0	^ujelcel	s *re
timi nitmi vezen kimono.	so se	..»o
je in se vrnil v Jo-Tou. T° P	f|jel	,Jug
sluge priklonile do tal. Tako	^ii	°thi
do gospodarja. Ta 8aJe P.®ie0ib ^ vrste svojih kar najlepse ob	^jrl*	,	»listov, mu kazal svoje nasade	a	y s
mu predstavljal gospode	m	vl!d<
Wu-Ku je molčal. “Čudno, rego»°rl CI(V mlad zelenec, “filozof,	ki ne -	.	ai
niti besede!”	. .	Tridef	L	ov
Naposled so sedli k *lZ‘' n»j§a Is' (lJ-slug je nosilo gostom na)lZ jedi ^ V “I. dila. Wu-Ku je vzel od vsake ’ jVo-kaj in jo vtaknil	v široke r njenioP*"	I
jega kimona. Vsi	so z	začud	^	. |
zovali to početje.	9”je''Pr#	!
“Kaj vendar delaš, Wu-Ku-	. , torj
šal Jo-To filozofa.	»	]
“Svoji obleki dajem hrano.	, ,
“In kaj naj to pomeni? _ ndfioV°r!i “To je kaj preprosto” >evo|jl Jas modrijan. “Meni nisi o ob;. i vstopa, pač pa si jo naklon1 ^ n>= j ki. Iz tega sledi, da tudi J namenjena meni, temveč e|ui, V |,, Pri nas pa spoštujemo „ j L obleke. To si lahko zapomn ttV> )tl t In s temi besedami je zaPus deno družbo.	. "Car #
Braco:	*	«T	S- j
VETRIČ V POMLA	so*
 -	.	i	i J 'd
Kadar se nebo nam po9lfl
nemirno se zganejo ve)®' «i	'J
“Ti, vetrič, zazibal nas	itiy '
1 [ uiti
Vso dolgo smo zimo PreSj’,e	V ^
zdaj bomo mladike Pog.n,,. ’	)
nabrale si cvetja cel kos-	vt ,
jnili*■ |>
“Ne maram!” se vetrič	.Hej*
“zdaj jaz poželel sem odd	y ef,
vso zimo sem bril in d'	ne s
H
Ko cvetja naberete	voli^
se zdramim, vas božal D ^	^
a danes in jutri bom sp	tl^o
Odplaval je tja za goriee>	|v’•'a
zemljici poljubil Je.licfTTravO'^	J »,
pognal se je v log in d	flu
in tam je zadremal sail
 .O—-
Cvetko Golar:
ZAJEC IN I	ju:	Jo
,	 čevlia.
Zajec pride k psu I)l0j,
“Ljubi gospod nl0).snCaredi;
bos sem, čevlje mi /J;
silno zebe me nocoj-	%. T(
H tl
Pes usmiljen jih nap^1	^ s«(
zajec pride brž P° n) ji	Jt,1*1*
jih obuje, mojstra hval*	^
in pokaže mu pete-	^ I
Po tokavah, logih,	<1%
pes udere jo za n>‘ u„ec,	Vsc
“Čevlje , plačaj, dolg „	i dy
sicer joj, ko te dobi •	t
.„ Plahta	’	'
Od takrat vsa pas)*?	^	;	at	a
zajca tistega lov.1’ aevlie	,'■*jnS'
da bi plačal mojst	U S,
pa do danes jihJ*e^J^
Jože Kovač:	^
OTROK SE PV*	^
V šoli nas učijo: enkrat	pi^jjc*1	L
da je zemlja obla, da n ^it\jiV ,	i,[jlTc
da vsekako najde, kdo ve*1 j , in še to in ono—o modr	Jtf'’	‘j arn
.. te?3	|'"<de
Jaz pa bi rad vedel, kdo ^ ^jcK, L da moj oče išče, a nikd e i y j Zjutraj gre od doma, de lflCe , * Jhjs vrne se brez dela, ko ze	.'	t 4jt
,„u 5e °®	\ ’"d
“Kdor na vrata trka, te	j	i,
to smo za domačo na ®fero '(• i *i(fe j Trkal je moj oče na s spreje‘' niso mu odprli, niso ga	_	!|Jh|,
Oče ni beračil, dela )e 's _ ,
Saj že drugo leto nima •	,	V1^
dela.	_	apis	'CnjpiJ	8h<
A na šolski steni črn _ _. P	L *■ ;
da kdor nič ne dela, m1 ‘	U
iela-	 ^	polit-
 —-°—^Tol fl?.h i«!i« i)lN
Živinorejec se je odPfoV in j’ j dl'■:
Tam je kupil dvesto o	„e^f*o) fl ^ i
tel pripeljati domov- _ledfll'{	os	U«r
dobila njegova žena n	; b)
“Ker prihodnji vlak n^ se odpeljem šele jutri-	\,ail
Kc
A
Oh, there’s magic in the Springtime when the brook is running high, Dashing onward like a torrent toward the far-off, distant sea;
How the children love to watch it as it goes a-rushing by,
In the power of unleashed waters it’s a	thing	of mystery.
Bits of wood are launched upon it, tiny	ships that toss and	sway
In the current of the brooklet as it scurries, hurries past;
Treasure laden ships the water snatches up and bears away
Toward some distant port, the children	watch	them go, then turn	at last.
Homeward, filled with all the wonder all the	magic of the	spring.
Which can swell a little brooklet to a stream so swift and strong;
Send it	off	on	wild	adventures—such	a	tinyj	tiny	thing—
Change	its	gurgling	baby	laughter	to	a	roaring	burst	of	song.
—Maude Wood Henry.
 0----------------------------
GARDENER’S CREED
I, who have loved the earth so much, shall have no fear at last Of the cool brown earth, that will shelter me from every cruel blast;
My bed will be wrapped so sweetly round by the tender, teeming mold Which quickens anew the winged seeds of the Primrose and Marigold.
I, who have loved the yearly spring of budding leaf and steam,
Shall lay me down with no sad regret, nor wish a requiem:
Knowing my hands, that delved in the earth through life, in death’s repose May give white grace to a Lily’s cup, or fragrance to a Rose.
—Maud Chegwidden.
(In Salt Lake Tribunte.)  0----------------------------
The Strange Story of Indian Corn
Once upon a time—so long, long ago that none can recall just when it was— there was an old Indian Medicine Man, or magician. He was of the tribe of the Ottawas, who had been sorely worsted in battle by their traditional enemies, the Iroquois. He sat, one day, under a huge tree, bemoaning the fate of his tribe and brooding upon its departed glories.
Suddenly there sprang up from nowhere a strange little dwarf with a bright red feather stuck through his hair. And he was by no means in a friendly mood. Indeed, he looked crossly at the old Medicine Man for a moment or two and then asked: “Where is your boasted strength?” “Alas,” sighed the poor, discouraged Indian, “I have none. Like my tribe, I am beaten and crushed.”
“Well,” said the queer dwarf, springing to his feet, “you must wrestle with me. And if you throw me you must cry aloud that you have done so. But if I gain the victory over you—your life shall be forfeited instantly! Come, wrestle with me!”
Such an invitation, really a dare, needed no repetition in those days. And the Medicine Man and the Dwarf straightway closed with each other.
Over and over they rolled, straining and tugging, with their muscles stand-ingo ut like whip-cords and the light of battle in their eyes. True, the Dwarf was small, but his strength was mar velous.
Finally, just when the Medicine Man felt that he was nearly exhausted and could hold out but a little while longer, the Dwarf suddenly collapsed and fell, his shoulders pinned squarely to the ground. The Medicine Man had thrown him!
But even as he started to rise from the prostrate body of his antagonist, the earth suddenly opened in a great gaping furrow, and swallowed up the queer Dwarf, red feather and all!
Amazed and frightened, the Medicinc Man stood and looked about him, too dazed to do aught but stare and wonder. Presently, however, he became conscious of a peculiar object lying within the furrow of upturned earth. And he stooped and picked it up.
It was a small ear of what has sir.ee been called Indian corn. But neither the Medicine Man nor any of his tribe had ever before seen its like. And then :ame a voice from out of the ground that said:
“Strip me of my covering and you will find my body within. Divide that
in many pieces and scatter them over the ground. And return here after two moons have passed and see what you will see!”
The old Medicine Man, in awe of the mysterious message, did as he was bid,
The Dwarf Suddenly Coll;ipned and Fell, His Shoulders Pinned Squarely to the Ground
shelling the grains of corn and casting them upon the earth. Then, knowing naught else to do with it, he threw the empty cob to one side.
Deep in thought, he took his departure.
Two months later he returned. He found a corn stalk growing in every place upon which a grain of corn had fallen. And, lo, the cob had transformed into luxuriant pumpkin vines. Both strange plants excited the old Medicine Man’s wonder and awe. Presently, a voice spoke:
“Well done,” it said. “You wrestled with me and gained the victory. You cast my body upon the etirth. Behold now the harvest! Henceforth, my body shall afford nourishment for all men who will wrestle with the spirit. Pluck and eat—and sow again.”
And from that day to this, so the story runs, corn has been planted and harvested in season; and the fruit of the pumpkin vine has been used as ;i food by man.
Si
V
se Ik *Je
•lliCj
Qiatn rtrw,	Morley, Colo.
- fla	novic za poročati, ra-
ta lža konec šole. Zato pa ^ in	mesec šolarji več
kjji.	da se ne bi konci
ctržali, češ: še eno leto bo boint v starem razredu. Za-om mesec posebno potrudil, Joi„ ,ot)ro	dokončal prvo leto
-JN p novi domovini.
;>ah’ n ' ,Urednik. da bom v po-!tvetja , že dopis v angleščino „' fe še ne bo vse prav, se da Sf	zarr>eriti. Potrudil se
n Vedno b0’je zna!-‘k* mio^ravlJam vse člane in
l uredni^lsl{e®a oddel*ca’ kakor
Victor Slavec, društvo št. 140 JSKJ.
^OlTOK; n.kton.o.
\ ty °Ur first letter to the Nova ?'nthetu-re tw‘n 8*rlsi 9 years old, Hr. ?f.rd 8rade- Our teacher is
0 all tv, George. She is very ^ Win k children in school. Our ^•ojeeju® c'osed on May 6. We
"is letter in the paper.
Agnes and Anna Lesjak,
No. 75, SSCU.
-—o------------
^ Editor . ely.minn.
•?'*'asab^tt-Urday afternoon and my c°late ng two ca*tes- One wa? cake	the	other was a one-
he chocolate was beauti-the h sister then began to tar60[°uSe'	t0*d	father to
,io 0n	other cake, since there
Sig a f6*Se t0 watc^ *f-	* was
."’other Unera*- My other sister fcl*iH,J'e[e washing clothes.
%l|y , llle cake for a long time, sj °°^>ng in the oven. At „M,dn„ er came down and said. Aini yet?”
Van_never get done. It’s jusl ^Oven 6red ^a,her. Sister looked ,V p, anc* found the cake nicely Will he exclaimed that it wa? “hat!>‘>
•ed t e*claimed dad. “Isn’t it be the color of the other
,s 'hen m, t
1 story V/ nlV sister told us the
lusher Vjow we laughed to think w ■ thought the white cake as dark as the chocolate
Amelia Peternel, age 13,
No. 2, SSCU "——-o---------------
S,Ih^INE HAUL
■v*[ wMrS- ^rber was a refined 3 go t 0rtlan- 0°e day she de-erra 0 t0Wn, as she had a num-%r a s to do. She boarded a ?e Wo ^°unc* herself next to a 'V a'!'311' When this woman n,. r sit next to her, she ,c°Ulijn>, an£l so fast that Mrs. "'erost 8et a word in herself.
ediye to !eave the car, she ab-I ‘‘Vo *°0^ UP the woman’s urn-W (hief, come back here 1let t|,jre"a- I didn’t think they
p Psopi'6« 0n a car among re'
'1 did > answered briefly and - -’it, nt know it was your uni-16 left rLry y°u think that.” With
Mrs h,e car-i.'l'e r ' Arber had her errands I? he l®mbered that her cousin i to jj taken four umbrellas to j3e (0 ,rePaired. After getting , leu, . a street car and found § 'l,°n'an° same woman.
*■ j ’ n°w certain that Mrs. ... Mr ’ remained silent and IVk* '''On? ^r^er was silent also. Pt 'las an'S eye caught sight of 1 ^h, ..Aand at ^en8*h broke the ’ A fine haul you made to-
^°SePhine Chanko, age 11,
No. 66, SSCU.
■ " ~-°-----------------
J.^ITor. SPRINGDALE, PA.
I«'4 Seer '5e first letter Iitiy f°n	^e country, and
lVSeem	letter to the Nova
I s° I th t*1at no one '’e'”6 wants L "°ught it best for me to
fr"F
V"1 Co!1'!” in junior high, but f!| reaj n be over, so that I will i At tL 0 enter my second year i Nl, at. time we will enter a L'S ""'ch is almost finished i.*' Pro! Working on the gyin-'■ ,.^S(wnt- The cost of the Ith e 'h ' ‘s 'n Springdale, tSiMckUt l^e lodge I belong to
^®nry Progar, age 14, No. 203, SSCU.
ib	°—----------
EXPORT, PA.
i ali ,lrst letter to the Nova -r,years old and in the o . 8 is mY last year in
V	* an!"16 t0 1® years old
I W**1'8 v 'Vor*c'ng very har£l t0 p 5ite Vear- My teachers are b \ V-Frank, Campbell, Mr. K s- Stark my sewing *, .
I1'11^e S<5n' our family and all
lC’n is lodge No- 57, My
t,**16 only one working li^S n t'other Matthew is sick l^hj c have a job either. My she me home from Girard, I |. ■ Sti^3.8 staying with my IV:, 5 felived there for three
IV	m°nths I will be with
(plSf l'
i'1! kr>‘	<i„ere is warm, since we
it ow this winter. When i ^rfl5'	belted soon. We will
\ blr,en because the flowers
vV>ng.
V^ail dayrce and the men just °hosek, No. 56, SSCU.
vori!
fasi'
ob'«'
ni5!
bie*1'
ne
»
MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members
test
PH
lit*0’
THE LOST BAIT
El Verano, Cal.—One day in May three boys named Roy, Bob and James went on a fishing trip to a lake which had many trees around it and was very deep. When the boys got to the lake they started to fix their fishing lines. Bob asked the boys where the bait was, but they did not know, so Bob started to look for it. Soon he came back and said he could not find it and he was going to look for it on the path that they had come on.
By and by the boys, Roy and James, became worried and started to look for him. They went the way Bob had gone, but they could not find him. After a while James heard a noise far away, but could not exactly locate where it came from. James and Roy decided that they each go in different directions and meet in the same place in a half hour.
In a half hour Roy came back, but James was not there. Roy thought he would go the way James went, and he did. Soon Roy came to a river that was very swift, and could not get across. He saw a bridge that was broken and walked up further where there were iome rocks across the river. There he ttied to get across, but he fell i'n and vent swiftly down the river. He struggled to the other side of the river all ti>ed and wet. Ai t ■ a little rest he started off to find Bob and James.
Fifteen minutes later, after walking quite a distance, he came to some tracks of a man and a boy. He followed them and came to a cave covered with brush. He looked in and there saw Bob and James tied up. A man was lying on a couch asleep.
Roy went in and untied them and then tied up the man on the couch. In a little While the man woke up and was very much surprised to find hitnself bound.
The boys took him to the police station in a little town of Chester. All the people were glad that he was caught because he was a man who had robbed the Chester bank.
Roy, Bob and James were happy, since they all got $50 apiece. But after that when they went fishing and if they lost their bait, they did not go back to look for it.
Leada Pensar.
 0-----------------
and torn walls. None ventured near it, for it was known to be haunted. At night strange noises were heard and a speck of black was seen prowling around.
For many days my friend and I had planned to go there, but when the time came she wanted to put it off for another day. After two weeks of this 1 decided to go alone.
At 8:30 1 quietly left my home and carried a flashlight. 1 climbed in through the widow, listened, then looked around. I saw nothing and began to climb the stairs when I heard a weird sound like the meow of a cat. My heart was beating fast, but I climbed the stairs. I opened the door to a room and turned on my flashlight. There on the floor was the cat that had belonged to the family that moved away three years ago and left her behind to starve. I took the cat home and cared for it.
Frances Shepel, age 15, No. 2, SSCU.
 0----------------
LORAIN, O.
DEAR EDITOR:
This is my second letter to the Nova Doba. I would' like to write something about Mother’s Day, which fell on Maj 8. It was the nicest day of the year. The children could not buyjiny flowers this year for their mothers because it is very hard to get the money. Othei years we could get it, but not this year. We can surprise her by helping out with the housework and othei duties that she want us to do.
May is a very nice month. We go tc the woods and pick flowers for out mothers. We study very hard in school, When vacation comes I will write more because I’ll have more time than at. present.
Good luck and best wishes to al) members and the editor.
Albina Jancar, age 11, No. 6, SSCU
--------O---------
L-
ie
piKV I i'fj
#•
.(i«1
It
eg*
ajde’
t'/|
odPr°
li't
cl''
nif11'
el‘' , nif15
m«
THE EXPERIENCE OF THREE PRINCESS
Ely, Minn.—There once lived a widower king who had three daughters. The oldest was very selfish and cruel. The second one was very forgetful, but the third daughter was very kind and did everything she was told to do.
When their father was quite old and on his deathbed he said the oldest girl was to rule the country. She was so cruel that one day she was killed by the people. The second girl then became queen. Although she was kind, she was so forgetful that at one time she forgot to pay her servants for six months. When they were going to stop working for her they were finally paid.
One day the youngest princess was kidnapped and the queen said that the one who would find her could have half the kingdom. A prince came the next day to the palace and said that he would look for her.
As he .was walking along a path, he saw a little house on the top of a mountain. He thought that the princess might be there, so he started to climb toward it. When he reached it he knocked on the door and an old lady answered. The prince asked her whether there was a princess around the place and then described her. She said that there was a girl in her house and then hid him when she heard her giant husband coming home. He killed any man that he saw.
Upon entering the house he said that he smelt flesh. The woman answered that of course he smelt her, she was flesh. After supper they both went to bed.
The prince stabbed the giant in the heart and with the princess and the old lady started for the castle. The giant had been very cruel to the lady and she was glad he was killed. Since she could cure anyone, the queen was cured of her forgetfulness. This made the queen very happy and she gave the old woman a home and anything she wanted. Many people visited her and were cured. The prince and princess were married and lived happily ever after.
Mary Dragosh, age 13, No. 2, SSCU.
 0----------------
JOHNSTOWN, PA.
Dragi g. urednik:- Zadnjič sem vam obljubila, da vam bom nekaj po slovensko napisala. Malo se bojim, ker ne znam še prav dobro, pa bom vseeno poskusila. Najprvo se lepo zahvalim za dolar, katerega sem dobila kot nagrado za moj dopis.
Prelepa pomlad je tu. Trava zeleni in pomladne rožice že cvcto. Mi smo že prekopali naš vrt in posejali nekaj salate, peteržilja in nekaj cvetlic. Za kaj druzega pa nimamo prostora, ker imamo le mal košček zemlje. Na dan 25. aprila nas je zopet obiskal beli sneg. A čez dan je posijalo zlato solnce, sneg se je začel jokati in vzel je slovo.
Zdaj, ko se je vsa narava prebudila iz zimskeg-a spanja in ko vse zeleni in cvete, bi želela, da bi tako oživelo in zacvetelo tudi naše društvo, namreč, da bi dobili mnogo novih članov v odrasli kakor tudi v mladinski oddelek. To je moja želja.
Anna Rita Gali, društvo št. 36 JSKJ.
--------o--------
THE HAUNTED HOUSE
Ely, Minn.—It was a black, old, tumble-down house with broken windows
WHAT WAS HIS MOTIVE?
Ely, Minn.—It was 1914—war time. A flu epidemic spread through a little Minnesota town. In one home lived an ignorant family. The father had gone to night school, but he was against educated women and forbade his wife to go to school. At this time she had two little boys who were very ill. She, too. was ill, but she took good care of hei boys.
The doctor had come and gone, but he only prescribed some whisky, which was very hard to get. The father could get it very easily for himself, but he would not get any for his boys. At last the poor mother begged and begged until her husband finally went. When he returned with a big bottle, the mother took one look at the green liquid and threw it in the stove. It didn’t look like the right thing and it had a picture of a cross and bones on the bottle. It was poison, but she didn t know that. Her husband said nothing when she got rid of it.
Today the mother, father and boys are still living:	She often wonders it
he had planned to murder her two children and herself, or if he wanted to end their suffering? What was his motive in buying the poison? Only he knows.
Amelia Peternel, age 14.
 0-----------------
LORAIN, O.
Dragiig. urednik:- Sedaj sem se namenila, da izpolnim svojo obljubo, ko sem namreč v zadnjem dopisu omenila, da bom pisala prihodnjič slovensko. Torej vas prosim, g. urednik, ako je mnogo pomanjkljivosti, da jih popravite zame.
V šoli se pridno učimo in včasi se tudi zmisliino, da gremo kam na kakšno igro. Nedavno smo bile v Clevelandu z našo učiteljico jaz in še tri druge učenke in se nam je prav dopadlo.
V slovensko šolo hodim samo en dan v tednu. Zdaj se učimo deklamacij in pesmic, ker bomo imeli meseca junija igro. Bom o tem še pisala drugi mesec in bom povabila g. urednika, da pride k naši igri v Lorain.
Izprevidela sem, da je lahko misliti, pisati pa je zelo težko. (Le korajžo, mlada prijateljica, začetek je dober! Op. urednika.) Naši učitelji bi morali včasi biti bolj strogi, učenci in učenke pa bolj pozorni, ker kolikor več človek zna, toliko več velja.
Dragi bratci in sestrice v mladinskem oddelku, mi smo mnogo dolžni našim starišem in bi bilo treba, da ta dolg poravnamo. Ne moremo ga plačati z denarjem, pač pa ga lahko poravnamo s tem, da delamo veselje našim starišem, da se pridno učimo slovenski in skušamo včasi tudi kaj slovensko napisati. Jaz upam, da bodo stariši s tem povračilom zadovoljni.
Pozdrav vsem članom in članicam mladinskega oddelka, pa tudi g. uredniku!
Agnes Jancar (14 let), društvo št. 6 JSKJ
Razprave o pravilih
Gilbert, Minn.
Zastopniki in zastopnice društev št. 20 in št. 183 v Gilbertu, M in n.-, so na svojem zborovanju sprejeli spremembe pravil J. S. K. Jednote kot sledi:
Člen II, točka 7, stran 8. Jed-nota sme potom svojega izvr-ševalnega odbora sprejemati nova krajevna društva, suspendirati ali izključiti (črtati) ona krajevna društva ali njih posamezne člane, ki slučajno kršijo ustavo ali pravila Jednote. Obratno pa imajo društva pravico suspendirati, črtati posamezne odbornike ali ves glavni odbor, ako isti krši pravila in ako v to sVrho dobi zadostne dokaze.
Člen 4, točka 1, stran 9. Glavni odbor Jednote sestoji iz treh delov: Izvrševalni, nadzorni in porotni odbor. Izvrševalni odbor sestoji iz glavnega predsednika, glavnega podpredsed-ka, glavnega tajnika, glavnega podtajnika, glavnega blagajnika in vrhovnega zdravnika. Nadzorni odbor sestoji iz treh glavnih nadzornikov; porotni odbor sestoji iz petih glavnih porotnikov. Ti odborniki tvorijo stalni glavni odbor Jednote do prihodnje konvencije, oziroma posamezni odborniki do časa, ko stopi v veljavo njih odstop ali odstavitev.
Člen 4, točka 2, stran 9. V dučaju smrti, odstopa ali odstavitve glavnih odbornikov, konvencija izvoli poleg aktivnih glavnih odbornikov tudi sledeče namestnike: glavnega podpredsednika, glavnega podtajnika, glavnega blagajnika, enega namestnika nadzornemu odboru, dva namestnika porotnemu odboru. Namestnik zasede izpraznjeno mesto takoj, ter posluje do konca službene dobe. Namestnike se voli prav tako kot druge glavne odbornike.
Člen 5, točka 3( stran 10 in 11. Naj se le črta zadnji stavek, ki se glasi:	“V slučaju
potrebe sme glavni odbor najeti tudi stalnega ^odvetnika,’' Razlog:	mi smo mnenja, da
Jednota ne potrebuje stalnega odvetnika.
Člen 10, točka 1, stran 19, Vsak glavni odbornik Jednote ie upravičen do plače, ako iz-polnuje svoje uradne dolžnosti, kot kaže plačilna lestvica v Menu 11. Poleg rednih plač so opravičeni tudi do dnevnic in voznih izdatkov, ki bi nastali ^sled jednotinih uradnih poslov. Odborniki, ki prejemajo stalno mesečno plačo in katerih plača presega črez sto dolarjev mesečno, so upravičeni le io polovice dnevnic. Račun nastalih stroškov morajo predložiti gl. tajniku, kateri nakaže čeke v imenu osebe, ki je imela dotične izdatke.
Člen 11, točka 1, stran 19 in •20. Ker ni bilo definitivno sklenjeno radi plač odbornikov, ampak, da se to naj prepusti delegatom, oziroma konvenciji, vendar mi zastopniki gori omenjenih društev priporočamo, da se plača glavnega tajnika zniža za ne več kot ,$50.00 mesečno, in to če bi bilo umestno. Glavnemu podtajniku pa se naj plača od $150.00 do $175.00 mesečno. Vrhovnemu zdravniku se naj plača od 10 centov do 15 centov
—--------  j---------
that is, be sure to have your name, address, lodge number and your age accompany each and every article submitted.
Editor.
 -o------------
NAGRADE
Za dopise, priobčene v mladinski prilogi Nove Dobe meseca aprila, so bile mladinskim dopisnikom nakazane sledeče nagrade: Matilda Strukel, društvo št. G, Lorain, O., $2.00; Amelia Peternel, društvo št. 2, Ely, Minn., $1.00; Ignatz Dezelan, društvo št. 57, Erport, Pa. $1.00. — Častno priznanje (honorable mention) zaslužijo: Christina Lobe, društvo št. 1; Agnes Jancar, društvo št. G; Victor Slavec, društvo št. HO, in Mary Ilovar, društvo št. 155.
-o-
Girls Lead Boys in Submitted Articles
It appears as if the girls in our Juvenile Department are getting the best of the boys in the matter of submitted articles to the New Era. More letters, stories, individual experiences and the like are written by girls than by boys.
Certainly the boys do not wish to be outdone too strongly by the girls. But if the former don’t get busy soon the girls will be so far ahead that they will be hard to overtake.
But remember one thing, boys and girls, when contributing articles to New Era, and
od vsake po njem pregledane listine.
Člen 12, točka 2, stran 20. V slučaju, da je glavni tajnik od-jpoklican, odstopi sam ali umrje, njegov urad avtomatično preide na gl. podtajnika, katerega izvoli konvencija v smislu člena 4, točke 1. On je pravomočni uradnik ter posluje do konca tajnikove poslovne dobe. Namestnik podtajnika pa zasede podtajniško mesto, kot to dolo čajo pravila in ustava.
Člen 14, točka 1, stran 21. Letne seje glavnega odbora se vrše meseca januarja vsakega leta. Sledečih odbornikov dolžnost je, da se udeležijo letne seje:	Glavni	predsednik, gl.
tajnik, gl. podtajnik, gl. blagajnik, nadzorni odbor in predsednik porotnega odbora, ako je na dnevnem redu kočljiva zadeva, katere porotni odbor sam ne more rešiti. Letnih sej se sme udeležiti tudi vrhovni zdravnik, ako je njegova navzočnost potrebna. V izredno važnih slučajih zamore glavni predsednik pozvati na letno ali polletno sejo gl. odbora vse glavne odbornike. Izredno važen slučaj bi bil, ako je na dnevnem redu izključitev gl. odbornika, ali, če je Jednota zapletena v kake težke neprilike.
Člen 15, točka 1, stran 23. Jednotino premoženje se sme nalagati v razne municipalne, šolske, okrajne in državne bon-de javnih naprav (Public Utilities). Nadalje na prvo vknjižbo na hiše in kmetije, najprvo svojim članom, potem pa tudi drugim, toda ne več, kakor 40% polne vrednosti. V bankah ne sme biti vloženega na rednih vlogah čez $50,000. Na nobeni banki ne sme presegati vloga čekovnega računa nad $30,000.
Člen 15, točka 2, stran 23. Investiranje jednotinega denarja vodi posebni gospodarski-finančni odbor, katerega izvoli konvencija izmed gl. odbornikov in delegatov. Ta odbor pa mora položiti varščino (Surety bond) za vsoto, katero določi konvencija. Voli se naj tri osebe.
Člen 15, točka 3, stran 23. Gospodarski-finančni odbor mora poročati v jednotinem glasilu vsakih šest mesecev o vseh novo-kupljenih bondih in prvih vknjižbah (mortgages). Navesti mora ceno in vrednost bon-dov ter vsoto vknjižb, kje in od koga so kupljeni.
Člen 25, točka 3, stran 51. Vsak član, kateri je brez gmotnih sredstev, lahko postane pasivni član za dobo šest (6) mesecev. V času svoje pasivnosti ni deležen nobene podpore. Upravičen pa je do vsote $150 za pogrebne stroške. Po preteku šest (6) mesecev pa zopet lahko postane aktiven član, kakor hitro plača svoje mesečne prispevke, ako ga zdravnik pri-pozna, da je popolnoma zdrav.
Člen 33, točka 1, stran 65. Med drugo besedilo te točke se naj uvrsti sledeče: Vsak član ali članica lahko prestopi iz načrta A v načrt B, in sicer: ako prestopi iz načrta A. v načrt B., naj se mu kreditira vsota, katero je vplačal v načrt A., v načrt B. in obratno, če ni prestopil letnice starosti.
Člen 36, točka 3, stran 77. Črta se naj zadnji stavek, ki se glasi: “Takega člana se mora črtati iz Jednote in društva, izvzeti so le umobolni.”
Člen 36, točka 12, stran 80. Črta se naj stavek:	“Samski
člani, ki so bili poslani v umobolnico, prenehajo biti enakopravni člani takoj isti dan in niso upravičeni do nobene bolniške ali onemogle podpore.
Člen 37, točka 4, stran 81 in 82. V slučaju, kjer član vsled nezgode ali operacije izgubi oko (oči), roko (roki), nogo (nogi), ali je bil na kak drug način poškodovan in bi bil vsled take poškodbe ali operacije upravi čen do gori navedenih odškodnin, so njegovi dediči upravičeni do istih v znesku, kolikor je stala taka operacija, ako tak
član pred potekom 60 dni od dneva take nezgode ali operacije umrje.
Člen 39, točka 4, stran 83. Jednota plača asesment za vse člane, ki so prestopili starost 65 let iz onemoglega sklada.
Jacob Muhvich, zapisnikar.
Barberton, O.
Razprave o pravilih v glasilu se letos precej razlikujejo od razprav, ki smo jih imeli pre.d drugimi konvencijami, v tem, da so bolj mirne. Postajamo bolj tolerantni in to je veselo znamenje. Nekateri se jezijo, ker gl. odborniki premalo pišejo v glasilo. Glavni odborniki bi več pisali, ako ne bi nekateri imeli te grde navade, da zelo zamerijo, ako se dopisni-kar ne strinja z njih idejami. Boje se zamere, to je vzrok.
Pred leti, ko sem jaz zelo sitnaril s dopisi v glasilu, si je neki delegat, s katerim sva si bila zelo slaba cenjena sobrata, resno predstavljal, da imam rogove in je bil zelo iznenaden in vesel, ko sva si podala roke ob združenju na konvenciji in se skoro poljubila.
2e par društev in članov je priporočalo, da bi bilo za našo Jednoto zelo koristno, ako se bi glavni urad premestil v kako drugo mesto, bližje glavnim železniškim progam. O tem se je tudi že razmotrivalo na seji gl. odbora, pa vendar tega ne poroča noben, ki je bil navzoč. Radi bi, pa se boje zameriti članstvu na Ely. Seveda, ko bi jaz stanoval na Ely, se bi tudi meni vsak, ki bi kaj takega priporočal, grdo zameril. Izgubiti iz svoje srede mater-Jednoto, katera je bila med njimi toliko let in na katero so ponosni, ni ravno prijetno.
Vidim, da nekateri zelo kritizirajo Jednoto, češ, da je nekatere, posebno stare člane, ki plačujejo že dolgo let, pustila na cedilu. Vse, kar morem reči k temu je le to, da ako bi šlo iz vsakega sklada Jednote toliko izplačil, kot je šlo iz dva-dolarskega sklada, bi vsi mi, mladi in stari, ostali na cedilu. Člani, kateri tako in na tak način kritizirajo, bi zelo veliko koristili Jednoti, ako bi ob enem tudi povedali, kje vzeti denar, ne da bi Jednota postala banke-rotna, da se pomaga bolj, kot se, in v večjem obsegu, in kar ne dela, oziroma pomaga nobena zavarovalna družba na celem svetu.
Nekateri tudi omalovažujejo Jednoto na način, češ, Jednota mi ne daje nikakih dobrot. Za vse, kar dobim od nje, moram težko plačati. Postoj, brat, ma-
lo	in poslušaj in šele potem sodi tako. Ti dobiš podporo zato, ker drugi za tebe plačajo in zato, ker so drugi zdravi, ko si ti bolan. Ko bi ti moral čakati, da dobiš bolniško podporo iz denarja, ki si ga plačal Jednoti, bi moral čakati eno letu, da bi dobil $9.00. Ako bi hotel dobiti podporo za tvoj denar za en mesec, bi moral čakati več kot tri leta. Ako pa bi hotel dobiti povprečno veliko odškodnino za operacijo, pa bi moral čakati celih 70 let. Nosi denar, ki ga plačuješ za posmrtnino, na banko, in videl boš, koliko let boš moral nositi, predno se nabere svota $1,000.00. Dostikrat tudi ne bi nesel, banka bankrotira in primeri se tudi lahko, da umrješ, predno nanosiš tja toliko, da še za venec ne bi bilo ob tvoji smrti, kaj šele za tvojo ostalo soprogo in otroke. Vse to je zelo preprosto, ali vem pa, da je zelo veliko članstva, katero nikdar tako ne računa.
Jaz in vi poznamo člane, ki so prejeli toliko podpor in odškodnin, da bi morali biti člani Jednote več kot sto let, da bi povrnili nazaj z asesmentom, kar so prejeli, in vendar se je ze, grdo jeze, ako pride naklada.
Piše se precej dosti o lestvicah za bolniško podporo. Po lestvici bi bil deležen do več podpore oni član, kateri je že dolgo let v Jednoti in manj oni,
ki je nov ali bolj nov član. Ako bi stari člani imeli na kupu veliko rezervo bolniškega sklada, bi bilo to in tako zelo pravično. Rekli bi novopri s toplemu: “Brat! Mi že dolgo let skupaj nosimo v bolniški sklad in imamo veliko skupaj za potrebe v naših boleznih. Ako hočeš ti, ki si nov član, biti upravičen do tega našega kupa denarja, plačuj najprvo gotovo dobo časa, pa boš še ti deležen!”
Pa ali je tako? Rezerva bolniškega sklada je taka, da ako pride kaj več izplačil, se takoj posuši in treba je namočiti z nakladami tudi od novih članov. Poleg tega je tudi resnica, da podpor iz bolniškega sklada vzame največ postarno članstvo in iz- tega je zelo razvidno, da ako se uveljavi kaka lestvica, bodo morali mladi in novi člani ne samo čakati do bolniške podpore, ampak tudi plačevati za one člane, ki so že dolgo let pri Jednoti, za tiste, ki si niso preskrbeli kake rezerve in ki so v teku let že večkrat posušili bolniški sklad. Ako bi morala biti taka lestvica, bi morala biti za smrtninski sklad. Lestvica za bolniški sklad je, ker nimamo rezerve, zelo krivična na novo in bolj novo članstvo. Vse take, ki priporočajo lestvice, morem tudi opozoriti na dejstvo, da več kot bo lestvic pri Jednoti, več bo treba ljudi v gl. uradu Jednote, ker iste povzročijo več uradnega dela.
S priporočili, da naj naša Jednota črta iz pravil točke, po katerih se nas sili, da smo nepristranski, se ne strinjam. Bolje je, da one nam služi ja za nekake vajeti. Ako pa pride slučaj in celo potreba, da se ka-terikrat malo zdirja izven poti nepristranosti, pa se vajeti lahko malo popusti ali napne. Nepristranska pravila varujejo članstvo, da se jih ne zapostavlja vsled njih prepričanja. V splošnem moremo biti nepri stranski, izjeme pa so povsod.
O priliki konvencije na Ely smo morali poslušati, kako so nas v javnosti upljivne osebe, na odru hvalile kot katoličane in nam želele katoliškega predsednika Združenih držav Amerike, pa se ni spodobilo, da bi bil vstal predsednik Jednote in ;jačel med govorom tolmačiti naša pravila. Videli smo ob isti priliki tudi, kako so korakali v cerkev člani in delegati z rega-
li	jami, pa ni nihče na konvenciji protestiral.
Dogodek v konvenčni dvorani, ko je nekdo delal tam propagando za socijalistično stranko, sem že pojasnil pred časom v glasilu. Da pa se ne bo kdo zgledoval nad tem, kar pišem, naj povem, da se je pripetilo že večkrat pri društvih Jednote, ki celo odreka gotove pravice članom, ako v zasebnem življenju opravljajo gotovo delo ali urad pri cerkvi, da so člani te organizacije prepevali na grobu umrlega člana nabožne pesmi, ne da bi bili kaznovani. Prišel bo čas, ko bodo točke iz naših pravil, ki govore o nepristranosti, vržene ven, ker sram bo članstva imeti take točke. Rekli bodo, da jih ne potrebujejo, ker navadna pamet zahteva imeti obzir napram sočloveku, ki je ali ni tistega prepričanja kot drugi. Nekateri poudarjajo, da nepristranost dela zapreko napredku, kulturi, duhu časa. Ako bi bilo to res, bi prihajali iz večine javnih šol in iz univerz, oziroma visokih šol samo diplomirani osli, ne pa učeni in izobraženi ljudje.
Glede dela v gl. uradu moram tudi povedati, da je meni znano, da v slabih časih je tam več dela kot v dobrih časih. V slabih časih je nenavadno veliko dela, ker se člane v velikem številu suspendira in zopet sprejema.
Članstvu je za priporočati, da na svojih sejah razmotriva-jo o bolniških podporah. Kako znižati dobo bolniške podpore, ako se bo videlo, da ne moremo (Dalje na 7. strani)
GLASIEO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina ta člane 7Ze letno; ta nečlane $1.50, ta inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN ot the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
—r
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista:
6117 St. Clair Ave.	Cleveland,	O.
VOL. VIII.
'83
NO. 19
Ostanimo mladi!
Narava kot celota je večno mlada. V jeseni utrujena /aspi, na pomlad pa se prebudi vsa sveža in polna kipečega življenja. Res je, da njeni posamezni deli odmrjejo, oziroma razpadejo v prvotne sestavine, toda njihova mesta zavzamejo novi, mladi in močni.
Narod kot celota se ne p6stara, dokler je sprejemljiv za nove ideje, dokler je pripravljen se učiti, delati in si svoj položaj izboljševati. Nevarnost staranja nastopi šele, ko se široke mase naroda vdajo topi resignaciji ali pa zadovoljnosti in uživanju, oziroma ko si .začne narod domišljevati, da se nima ničesar več za učiti.
Slovenci, ali pa če vzamemo vse Jugoslovane skupaj smo mlad narod. Vsa naša zgodovina je trd boj za obstanek neprestana borba za materijalni in duševni razvoj. Tisoč ovir je bilo na vseh naših potih, toda niso nas oplašile, pač pa so nas utrdile in nam pomladile našo življenjsko moč. Jugoslavija kot samostojna država dela, vsaj po naših poj' rnih, mnogokrat velike napake in otročarije, toda če pošteno premislimo, ji ne smemo zameriti. Je pač mlada, vihrava in neizkušena. Nevarno bi bilo, če bi zajezdila penzijo-niranega avstrijskega “šimeljna” okostenele birokracije, ki nič ne pozabi in se nič ne nauči.
Amerika je zelo yelika in zelo mlada dežela, zato dela tudi zelo številne in velike napake. Toda, ker je mlada in neugnana, je vedno pripravljena se učiti, in temu se ima zahvaliti za svoj nagel razvoj in za neštevilne, svetovno priznane uspehe na najrazličnejših poljih. Mlada in vihrava, kakor je, si ne vzame časa, da bi se učila iz knjig izkušenj drugih narodov,'zato se pa toliko bolj učinkovito uči iz lastnih izkušenj. Te izkušnje so včasi neprijetne, toda so zdrave. Posebno dober je ta način učenja zato, ker nima za privesek coklje starih tradicij, ki ne spadajo v današnjo dobo. Deželi, ki ima tako tipične znake kipeče mladosti, kot jih imajo Zedinjene države, ni treba imeti strahu pred bodočnostjo.
Slovenci, ki smo se priselili v Zedinjene države, smo že seboj prinesli prirojeno mladostno razpoloženje in demokracijo svojega naroda. To toliko bolj, ker smo se upali podati v daljno tujo deželo baš tisti, ki smo bili najbolj neuga-ni in po duhu najbolj mladi. Na teh čudovito mladih ameriških tleh, v tej mladi atmosferi se je ta mladost razkoša-tila mestoma nad vse proporcije. V tej prilično kratki dobi našega tukajsnega bivanja smo ustrelili že toliko kozlov, da bi njihovo število delalo primerno čast dosti večjemu narodu. Toda ni se nam treba tega preveč sramovati. Ni-kakih napak ne napravi samo tisti, ki nič ne dela. Mi pa smo bili in smo še mladi, zato smo delali in še delamo napake. Pri tem smo pa v marsikaterem oziru dosegli tudi uspehe na gospodarskem in kulturnem polju, na katelrc smo lahko ponosni napram Ameriki in napram naši rodni domovini. Ker smo še vedno mladi, smo še vedno pripravljeni se učiti in se prilagoditi izpreminjajočim se razmeram, .zato imamo še vse pogoje za razvoj in napredek.
Starost ali mladost posameznika se le do gotove meje določa po letih. Dokler je človek duševno mlad, dostopen za vse, kar je lepega, dobrega in poštenega, sprejemljiv za nove ideje in pripravljen prilagoditi se izpremenjenim razmeram, par koledarskih let več ali manj ne šteje dosti. Več je vreden duševno mlad mož takozvanih zrelih let, kot po letih mlad človek, ki je star po duši, srcu in nazorih.
Vse naše ustanove, posebno naše podporne organizacije, vštevši JSKJ, potrebujejo mladostne gibljivosti in ognja. To nam more dati do gotove meje naša mladina, v glavnem pa tisti starejši člani, ki imajo poleg izkušenj v življenjskem in organizacijskem delu tudi duševno mladost. Taki so voljni in zmožni se učiti in pripravljeni pomagati, da se organizacija prilagodi razmeram časa. Ako hočemo dobro sami sebi in J. S. K. Jednoti, ostanimo mladi!
—-----------o------------
Oton Župančič:
V NEDELJO SE OKITILA POLJANA
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje iz 1. strani)
ža, ki je kuhal žganje. Pri sodnij ski obravnavi je mož izjavil, da še nikoli ni nič slišal o prohi-biciji. Mi smo sicer že slišali o nji, videli je pa še nismo.
*
Neka statistika kaže, da je umrljivost med prohibicijskimi agenti mnogo višja kot med vojaki. To je verjetno. Vsaka krog-Ija ne zadene, vsak požirek strupenega žganja pa gre naravnost v želodec.
*
V Parizu je te dni neka Američanka poročila nekega moža, na katerega je pred letom streljala v neki restavraciji. Ta. ga je hotela dobiti — živega ali mrtvega !
*
V Angliji stane poročna licenca prav toliko kot licenca za psa. Tam pač vedo, da je vrednost teh dveh licenc približno enaka.
*
Iz Alaske poroča jo, da so v tej sezoni postrelili in iz kože djali več lisic kot kdaj prej v zgodovini. Tudi v kontinentalnih Zedinjenih državah je šport iz-ko-že-devanja v bujnem razmahu. Razlika je le v tem, da so tu žrtve davkoplačevalci, lovce pa predstavljajo naši dični postavo -dajalci.	A.	J.	T.
-------o-------
RAZNO IZ AMERIKE EN INOZEMSTVA
(Nadaljevanje iz 1. strani)
izpolnil in je vedno našel kak izgovor, toliko časa, da ga je končno užaljena dama dala aretirati.
NAČELNIK chicaških banditov in raketirjev, sloveči Al Capone, je bil dne 5. maja odpeljan v državno ječo v Atlanto, kjer ima odsedeti enajstletno kazen zaradi kršenja postave o dohodninskem davku. Vsi legalni poskusi njegovih odvetnikov, da ga rešijo ječe, niso nič izdali. V ječi bo zdaj znan in klican po številki 40,886.
RAZLOGI DEPORTACIJE
(Nadaljevanje s 1. strani)
ako zapusti meje Združenih držav, pa naj bo to le za par minut, doba deportacije začenja znova, kajti zadnji prihod je oni, ki je merodajen. Inozemec more biti tukaj 30 let, pa gre onkraj meje za kratek izlet in tekom prihodnjih petih let je sprejet v javno bolnico, pa takoj nastopi nevarnost deportacije.
Boljše in popolnejše poznavanje deportacijskega zakona je zlasti potrebno sedaj, ko število deportacij stalno raste.
Wick ersham Committee na-glaša, da, dočim povprečno 15,-000 inozemcev se deportira na leto, preiskave delovnega depart-menta kažejo, da najmanj 100,-000 ljudi je podvrženih deportaciji.
Znano je tudi, da priseljeniška oblast ima sedaj mnogo manj dela s priseljevanjem, ki je padlo skoraj na nič, in da zato osredotoča svoje delovanje na poisko-vanje nezakonito bivajočih inozemcev.
Statistični podatki o deportacijah dokazujejo to. V petih letih, začenši od 1920 do vštevši 1925, bilo je deportiranih 25,-427 oseb, dočim v naslednjih petih letih do leta 1930, so jih de-portirali 64,125. Deportacijski podatki so še bolj osupni, ako vzamemo razmerje deportacij k prihodom inozemcev. Leta 1900 bil je deportiran po en inozemec izmed 1260 pripuščenih; leta 1930 po eden izmed vsakih 15 inozemcev pripuščenih. Vse po kazuje, da deportacije v tekočem fiskalnem letu, ki se zaključi 30. junija, bodo znašale več kot 20.-000, kar je maksimum deporta cij iz Združenih držav v enem letu.	FLIS.
 ; 0-----------
ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV
(Nadaljevanje iz 1. strani)
hvaležnostjo spominja dela ta kratnih naših narodnih voditeljev.
DOPISI
Canon City, Colo.
Člane in članice društva Triglav, št. 147 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje dne 15. maja. Na omenjeni seji bo volitev delegata za 14. redno konvencijo. Važno je i;orej, da pridejo na sejo vsi člani in članice, kajti le tisti smejo glasovati, ki so na seji navzoči. Volili bomo tudi namestnika, katerega nismo kot kandidata imenovali na zadnji seji; vzrok je vsem dobro znan. Konvencija se hitro približuje in društva se v splošnem zelo zanimajo za njeno delo in priobčajo v našem glasili svoja priporočila. Prav bi bi-o, da se tudi naše društvo pridruži in se izrazi, kaj bi: bilo po našem mnenju najboljše za našo organizacijo. Torej, še enkrat: ne pozabite priti na sejo 15. maja vsi člani in članice našega društva! — S sestrskim pozdravom,
Anna Susman, tajnica društva št. 147 JSKJ
AVSTRIJSKA vlada, kateri je načeloval dr. Karl Kuresch, je podala resignacijo dne 6. maja. Dosedanje ministrstvo je bilo formirano 28. junija 1931 in reorganizirano v preteklem januarju.
Rock Springs, Wyo
članstvo društva sv. Alojzija, št. 18 JSKJ vabim, da se polnoštevilno udeleži prihodnje seje, ki se bo vršila tretjo nedeljo v mesecu, to je 15. maja. Na dnevnem redu bo volitev delegata za prihodnjo konvencijo in razni nasveti za izboljšanje pravil. Nasveti so lahko novi ali pa povzeti iz že dosedaj priobčenih razprav v glasilu, katerih nekatere so prav jedrnate. Prostor za nadaljevanje razprav je še vedno odprt v našem glasilu, torej-tudi nam na razpolago; torej pojdimo na delo! In še enkrat: vsi na sejo v nedeljo 15. maja! — Z bratskim pozdravom,
Louis Taucher, tajnik društva št. 18 JSKJ.
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 1898
Kat. Jednota
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD V ELY. MINN.
Glavni odborniki:
Predsednik: PAUL BARTEL, 339 North Lewis Ave., Waukegan, I11-Podpredsednica:	ROSE SVETICH, Box 1395. Ely, Minn.
Tajnik:	ANTON	ZBAŠNIK,	Ely,	Minn.
Blagajnik:	LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn.
Vrhovni zdravnik:
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik:	RUDOLF	PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland. O.
1. nadzornik:	JOHN	MOVERN, 412—12th Ave., E„ Duluth,
2. nadzornik:	JOHN	KUMŠE, 1735 E. 33d St., Lorain, O. pa
3. nadzornik:	JOHN BALKOVEC, 541)0 Butler St., Pittsburgh jj,
4. nadzornik:	WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22d P1-, chicab ’
Porotni odbor:
Predsednik:	JOSEPH	PLAUTZ,	432—7th St., Calumet, Mich.
1. porotnik:	JOSEPH	MANTEL, Ely, Minn.	n
2. porotnik:	ANTON	OKOLISH,	1078	Liberty Ave., Barberton,
Jcduotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik:	A.	J. TERBOVEC
ošilJatf’
HAVAJSKI governer Lawrence M. Judd je pomilostil štiri Američane, ki so bili obsojeni na deset let zapora radi uboja nekega domačina, na eno uro zapora. Sloveči odvetnik Clarence Darrow, ki je obtožence zagovarjal, je izjavil, da bo za svoje klijente skušal izposlovati brezpogojno pomiloščenje.
ZASTOPNIKI Kitajske in Japonske so dne 5. maja podpisali pogodbo, da se konča s sovražnostmi v okolici Shangha-ja. Pogodba določa, da Kitajci obdrže svoje sedanje postojanke, Japonci pa se bodo umaknili do mednarodnega dela mesta.
V nedeljo se okitila poljana, tajnostno po nji trepetanje — povzdigovanje.
Vse travne bilke se zibljejo, v molitvi se pripogibljejo, a rože vse mašujejo, iz kelihov jasnih žrtvujejo solncu nebeškemu svojo kri. .
m. .» * *
“Pridi, pridi, višine car med svoje služabnice zveste, prejmi ponižnega srca dar, me vse smo ti čiste neveste!”
Solnce nebeško sije, sije, solnce nebeško pije, pije čisto kri — ali med rože solnca ni.
Biserno žarke razsiplje povsod, ali v višini njegova pot blesteča se bliska.
Zamen ve rože plakate, zaman ve rože čakate visokega obiska.
VOJNA med Japonsko in Rusijo je v bližnji bodočnosti neizogibna. Tako je izjavil ameriškemu časnikarskemu poročevalcu Kinosuke Adachi, japonski pisatelj in ekpert v mednarodnih zadevah. Rusija hoče imeti preko Mandžurije doho:l do Rumenega morja, Japonska pa mora imeti Mandžurijo zase, če hoče eksistirati kot velesila.
Iz čačka poročajo, da se je končno vendarle odprl v Miličev cih pri čačku nov rudnik mag-nezita. Doslej se je namreč Jugoslavijo vsako leto uvažalo okoli 180 vagonov zmletega, mag-nezita, ki se uporablja v kemični industriji, zlasti pa za izdelovanje monolitnih plošč, ki se vedno bolj uporabljajo v modernem stavbarstvu.
Magnezit so našli v Miličev-cih že pred par leti. Toda za izkoriščanje tamošnjega rudnega bogastva je bilo treba znatnih sredstev. Ustanovila se je rudniška družba “Šumadija,” ki ima svoj sedež v Parizu, in ta družba je doslej vložila v rudniške naprave okoli 25 milijonov dinarjev.
Magnezit, ki se dobiva v Mi-ličevcih, je izredno dober, menda najboljši v vsej Evropi. Analiza je pokazala, da vsebuje 89 do 91 odstotkov magnezijevega oksida, dočim ga vsebuje avstrijski, ki se smatra za kar najboljšega, samo 72 do 76 odstotkov.
Strašen vihar je divjal pred dnevi na Cerkljanskem. Stemnilo se je, dež jo lil kot iz škafa in privihral je silovit veter, ki je napravil na številnih hišah znatno škodo. Jamškova hiša v Cerknem je skoro docela razkrita. Najstarejši Cerkljam ne pomnijo takega viharja. Tudi v Kobaridu so imeli izredno hud naliv s točo.
Ely, Minn.
Vsem članicam in članom društva Marija čistega Spočetja, št. 120 JSKJ naznanjam tem potom, da se bo naša redna mesečna seja vršila v nedeljo 15. maja o polu dveh (1:30) popoldne v Community Center prostorih. Na omenjeni ,seji bomo volili delegatinji za 14. redno konvencijo, ki se bo vršila meseca julija v Indianapolisu, Ind. Vse članice so prošene, da se te seje gotovo udeležijo, ker je zelo važno, da pošljemo dobre zastopnice na konvencijo. Ker imamo dovolj članic, imamo pravico iz voliti dve delegatinji. Torej, da se vidimo na seji 15. maja!
S sestrskim pozdravom,
Rose Svetich, tajnica društva št. 120 JSKJ.
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P' pa naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se P° oV in predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih bolniška spričevala naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
izpic
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov “ ^ve„ membe naslovov, naj se pošiljajo na:	Nova Doba, 6117 St. Cia
Cleveland. Ohio.	.J,
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem ,JUB.oSse zgW5* za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naA v se Pa tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih dru* „ osm'®1 obrnite na glavnega tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi člani ali članicami.	 -
nesti korist članstvu vseh društev v obče. Torej, vsi tisti, ki ste za Jugoslovansko federacijo, pridite v nedeljo 29. maja ob deseti uri dopoldne v Slovenski dom v Diamondville, kjer se bo vršila ta važna seja!
Anton Tratnik, tajnik društva št. 27 JSKJ.
'M ti, Sts
J
Evei %\ ‘ktj
S\: \\
e or
St
s,
5Ses lat
j
H
 rrr7“N»Pre
izborni tamburaški zboi 5 ^ ^ dek”; tamburanje bo z rvj0Iinc’ :^e, petjem in igranjem s° °”, ^re® *ioy a Dalje bo nastopil !mla jU 4^ tenor in 'umetnik v	se
havajsko gitaro. Kaj . picJ re sliši vsak dan. Iia ^m0l bo proizvajala Miss Suza. jps. ^ ‘ le. “StajeriS” bosta	ji.	C
Skerlong in Mr. Fran . ^P %
ro taktu harmonike v to lV ^
Louisa Skerlonga. Bo aInW:W limivega. S par točkam1 ^ ^ seveda pripomogla	Ve'
Mrs. Mary Besal, istot	'iL,,
ki dobroznane J- ^eVI! 'Ufo1] družine. Nastopilo .jJo^ pevsko društvo “Javor	fac
da naše slovensko peys 0	*
“Prešeren.”
Ta koncert bo ne	ho\
ga, zato opozarjam 1^.	^st}-
in okoliške rojake, naj 1 maje rezervirajo za PoS rjjei^ !t|thr reditve. Koncert se b° . treh popoldne in bo tra uof * ure. 01, osmi uri »«**** pričel ples in prosta -[[((ir danes naj zadostuje. 1 .^v **■ še poročam o poteku P ^ » koncert. — S pevskim vom,	Ivan	V*' S h
  c,*’1* S
Springhill, N. S, ^ .Olj, Bliža se 14. redna k ^ , J11 JSKJ in društva	% ^
Manjša društva so z( 1	»t1
paj v svrho volitve sk	)tj W
legate.. Kot je bll°./WJ / našem uradnem glasl -viju^ % bi, je naše društvo V * društvu št. 88 v 8* f A Mont. Našo društvo .	.	pis	t^	’
šteje le osem članov,. .tg,	j1	\
postavili lastnega kfn pak smo proglasih	\	*
sob. Maksa Polšaka . gi ^ društva št. 88 in ^ jj, naše glasove zanj- • ge1’j, ’(k.1 priporočil zakonvenc	>
, delegatom	’-S
Z e, društvo Karava«	(.*1
JSKJ: Matt Peršin. t	«
Hafner, podpredsed«1 1	^ P:
   „ ii1' v ^
, ?SjS $
članstvu drUS*T	^	ti
van,” št, 104 JSKJ	^	I
da se vrši naša *e	u o#	jL	1
seja 17. maja, točno .ofi11' ^ 1S, m
zvečer v navadnih P	y	^	-j
tej seji bo v°liteV ravilih'	^	\	J
razpravljanje o P vsako sejo je treba , jjci ah biti, toda na seje . jla P. f cij o bi moral brez ^0* , V jati vseki član, ki s m ^ ^li,, veda, kako velike	>|S
Nekatere člane	,	jfl	t.	\
bili bolj točni f JI >0	C''
asesmentov, ker	mi
so slabi časi.	.
Pri tej priliki n*, po®* / V ‘c tudi, da je smrt ^	f V
naše vrste m n*	^ K	^	\
brata Andreja I '	aPr*^j ^	%,«'
dolgi bolezni dl?eholnici- '	$
minil v okrajni	.
(Dalje na 7'	\ «1
A
'1»
Chisholm, Minn.
Tem potom naznanjam članom društva sv. Jožefa, št. 30 JSKJ, da bo ta mesec izpremenjen čas naših društvenih sej, in sicer se bodo seje pričenjale ob 10. uri dopoldne. Ta izprememba bo v veljavi v mesecih maj, junij, julij, avgust in september. Naša prihodnja seja se bo vršila v nedeljo 15. maja ob deseti uri dopoldne v Mahnetovi dvorani, kar naj člani vpoštevajo in se je polnoštevilno udeležijo. Na omenjeni seji se bo razpravljalo o pravilih z ozirom na bodočo konvencijo in slišali bomo tudi poročila delegatov, ki so se udeležili seje Federacije JSKJ društev v Minnesoti, ki se je vršila v Hibbingu, Minn., 1, maja. Na svidenje na seji 15. maja! — Z bratskim pozdravom,
John Lamuth, tajnik društva št. 30 JSKJ.
PLAZOVI so podrli več hiš v Lyonsu, Francija, v jutru 9. maja. V eni izmed podrtih hiš je stanoval znani francoski državnik in mestni župan Eduo-ard Herriot, ki se je v zadnjem trenutku rešil. Sodi se, da je v razvalinah našlo smrt okoli 30 oseb.
TAJFUN, ki .je divjal preko pokrajine Annam v Indo-Kini dne 4. maja, je smrtil okoli 500 oseb.
Koliko je Italijanov v Jugoslaviji. V Milanu izhajajoči “II popolo d’ Italija,” list Benita Mussolinija, je te dni objavil obširen članek p°d naslovom “L’ opera del genio italiano ali’ este-ro.” članek je spisal znani propagator fašizma v inozemstvu Franco Carlantini. Carlantini trdi, da živi v inozemstvu deset milijonov Itali.ianov, v Jugoslaviji pa približno 15,000. Izmed Jugoslovenov je na,jtočnejšo tozadevno statistiko sestavil dr. Ivo Rubič, ki dokazuje, da je bilo v vsej Jugoslaviji 1. junija 1930 samo 4900 Italijanov.
Johnstown, Pa.
Vsem članom društva sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ tem potom naznanjam, da se bo naša prihodnja redna seja vršila dne 15. maja v LASTNI dvorani v Morrellvillu. Tudi vse poznejše redne in morebitne izredne seje se bodo obdrževale v našem lastnem poslopju. To omenjam vsled tega, da ne bi kateri članov hodil iskat seje v poslopje, kjer smo prej zborove-li, in bi se potem jezil, da ni vedel, da se seje vrše v drugih prostorih. Vsak član dobiva naše glasilo in njegova dolžnost je, da prečita vsaj društvena in jednotina poročila.
Torej, na svidenje dne 15. maja v našem le,stnem domu v Morrellvillu!
Mihael Tomec, tajnik društva št. 16 JSKJ.
Diamondville, Wyo.
Vsem društvom in članom vseh jugoslovanskih podpornih društev v Subletu, Diamondville in Glencoe, Wyo., naznanjam tem potom, da se bo v nedeljo 29. maja vršila seja za Jugoslovansko federacijo. Ta seja se bo vršila v Slovenskem domu v Dia-mondvillu in se bo pričela ob 10. uri dopoldne. Delegati in člani omenjenih društev so vljudno vabljeni, da se udeleže te seje v nedeljo 29. maja. Vsa stvar je odvisna od nas vseh in more pri-
Pittsburgh, Pa.
“Ljubi maj, krasni maj, konec zime je sedaj,” pravi neka popevka, ki dobro izraža naša pomladna čutila. Prvi maj je povsod z veseljem sprejet, toda še bolj bi bil nekaterim dobrodošel, če bi ga delavstvo ne bilo proglasilo za svoj praznik. Pa je že smola: kjer ima delavstvo prste vmes, tam ni sreče, zato že skrbijo nasprotniki delavca. Toda prišel bo čas, ko se bodo razmere spremenile in se bo 1. maj zakonito proslavljal.
Za pittsburško slovensko naselbino pa ni samo 1. maj proslave vreden, kajti njej pomeni mnogo tudi dan 30. maja. Kajti na tan je bil otvorjen in izročen narodu eden prvih Slovenskih domov v Ameriki (če ne prvi). Radi tega odbor Slovenskega doma skrbi, da se dan 30. maja vsako leto primerno proslavi. Letos bo proslavil 20 letnico z veliko prireditvijo, ki bo vključevala bogat koncert, kakoršne-ga še ni bilo v naši naselbini. Sodelovali bodo naši domači umetniki in društva in na pomoč nam pridejo odlični pevci in pevke iz Clevelanda, člani samostojnega pevskega zbora “Zarja,.” Obljubili so, da nas posetijo priznani pevci in pevke: Mr. Louis Belle, Mr. Frank Plut, Mrs. Antoniette Simčič in Mrs. Mary Ivanush. Ti odlični pevci iz slovenske metropole v Ameriki bodo nedvomno naš koncert znatno povzdignili.
Na tem koncertu bo sodeloval
M ENGLISH SECTION OF
Qjj'icia! Organ
o/ the
South Slavonic Catholic Union.
AMPLIFYING THE VOICE OP THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS
ip** ,1109 «># u»>
se
Current Thought. OPTIMISM
.J" the best signs of recovery from economic depression i!^ ,e, reftlization that farm produce, manufactured products, I), e '*ke, have reached rock bottom prices. Unfortunately, sin*	l°werecl in order to be consistent with the
Market and maintain a balance between labor and
11 ties-
!%ht- S'nCe s^oc^ cras^ in 1929 people, as a general rule, IjL less and less merchandise, being satisfied only with L BeceS8ities. Eventually supply exceeded demand. Conse-1 y> more and more people wer put out of jobs, with the &te result that as prices surged downward confidence in j ation’s business was lacking. All dealers, either whole-.0r detail, were backward in carrying more stock than was ^ needed, for fear that tomorrow might bring another s^c^ng Prices-
t have undergone a painful experience of readjustment. and the cost of living have tumbled from the higher though wages, from an average man’s point of view,
H Permitted many luxuries to him. In order to save a few Ues^°r a rainy day he has to deprive himself and his family cl°thes, a new automobile (the lower priced model, of 14 ^ °r a cer^aln length of time. Nevertheless, his pay . "s been reduced to meet the scaling down of com-otherwise, the average man might have a chance ‘ Riat has to offer.
■ifig point has been reached, at last, from which future will be gradually restored to a normal basis. It is 6 *° exPect that manufacturers need no longer fear to u °ney on their products. Hence machinery should be put nation, the men given jobs again, and before long the de balance the supply. For people will spend money in ■v * once they have been assured of jobs.
B. most unfortunate that such depressions as we are now t Renting do not hit the upper class first. If some arrange-be made whereby the controlling figures of national !i|l0^VVere to suffer first, we would see economic reverses but ^ duration. As matters stand, the poor, hard working llh	first to feel the pinch, and the last to be given relief.
(may think this editorial as somewhat optimistic. In w^at has happened the past few months one is ‘ ( 0 conclude that rehabilitation is not far off. Moreover, °uld feel optimistic after the mantle of dark clouds has leering over us for more than two years.
H8‘ hope of many members of our Union to see the trend ^’ness go upward, started at least, by the time the four-Regular convention takes place in Indianapolis next July, id y a program for the next four years does not want to be 011 Pessimism.
to
* pie’ # [o^ tfi* p^| va^|
sredgl
burfj
jan5 te P'
-ičel
«*•3
O
•i
"'ort
th
r»v' *1 >\
Delegates, Take Notice!
, ^ale, pa.—How many e read Bro' Zavert‘ "<i,3r^]-estions t°r Construc-ofle'es in the last week’s j ,the Nova Doba? All of ile ^Pe> as this esteemed as given a suggestion '''ell worth your consid-
%].. ear mortgage plan,
'1(1 |ained in his article,
^ *nefit both the Union lj ernbers. The loan dif-
io&iyfrom that of tlie
HHj! 1 ^ that the borrower
10 dA°pay a smal!per'
,$e	•	back	annually,	so
) seb°>f^pilnv.estment is repaid at
o*<4%iie'tion of the 10 years-
'Oil 8 anc* loan associa‘ °w the same principle
A 6 keen quite successful
l^l^st- To be within the
s governing the invest-
lnaUrance money this
"SflrJSi t charge must be at-
^eS^ili, ° loan suggestion.
i $
b oi.u	So on to rewrite the
jtof $ fr lo Phases concerning
* ^ plan’ as Br0‘ Za"
as explained it quil " rtiivc' f ',JlisV :at * am hoping to ac-
,v	ls ilave y°u- as our
rfSk* at the forthcoming give this plan a °ueht, and if not ^'th its contents, dig 5nici eek’s issue and study ,StG thoroughly. It’s one •tnp0rtance’ as * am 't will meet very little Under conditions !^H i today, it is rather V e 0 obtain a loan from ^ ^Ven though urgently ‘ ^ v those seeking it. If granted by the I . ei need seek no fur-
A.
s«
<
r\'\
<°'\f
sSr
A
»in
in-
ic» ,
1^
villi’
2$
>>|
!tvVI
Si:
»%* ioS: v
in1
i»r
"j'
^ U jc r
aPrj}»)
id.
ran1'
CHANGE OF TITLE
To date, many members have discussed the title of our organization. It seems that a certain percentage has in mind an idea that the name South Slavonic Catholic Union is the barrier of many prospects that may have become members. It seems that the word “Catholic” must be eliminated, according to their theory. In my estimation, it never has and no doubt never will stop new membership. This question is of no importance to the Union’s betterment, therefore it would be to our own good to have matters of greater value to our cause supplement questions of this type. This convention is to be of more importance than any in the past, as the arguments arising will pertain to the economic side of life. Therefore, delegates, I ask you again, to think clearly and seriously of all the suggestions handed out. Consider yourselves as counsels representing your clients in time of need.
Frank J. Progar, No. 203, SSCU.
 —o------------
LOTHIAN According to tradition, Scotland receiv6d the name Lothian from King Lothus, second son of the legendary Arthur. Lothus became master of the Scots and was the father of Mo-dred, leader of the rebellious army that fought at Camlan in 537 A. D.
COMMENTATOR
MORE WORK—LESS PAY
Many corporations are taking advantage of the current economic depression. Drastic cuts in the payroll, abolishing positions and jobs, thus throwing many people out of work, and compelling the fortunate few that hold jobs to exert themselves to the utmost, are some of the tricks employed.
Where two and even three men performed the work there is but one man employed, who may have a part-time assistant. And this particular man’s wages have been sliced until he and his family can barely make ends meet. The company’s excuse is “these are hard times and every economy must be exercised,” even though profits in handling business have not decreased to a large extent.
Not so long ago I talked to an elevator operator of a building owned by a well-known company. This structure is just one of the many possessed by this company that rents out office and light manufacturing space. About six months ago this elevator operator had his wages reduced from approximately $65 a month to $48. According to this individual, similar employees were given th<> same cut.
Yet the company (transportation) renting the space had a lease that will be in effect for some time. Rental will be paid as it has been for years past.
The unfortunate elevator man was married, past 50 yrearn of age, and had a blind wife to support. To use his words, “Well, it’s Better than walking the streets, although I can’t save a cent.”
Many companies attach too much importance to profit-making. Dividends must bt> paid out to the stockholders. Very little allowance, if any, is made for the working people. “The public be damned” attitude is the motto that employers assume when dealing with employees. But there is a breaking point. “The worm will turn,” if conditions do not show a decided improvement.
As much as the labor-saving devices were heralded during prosperity, such contrivances are looked upon with disfavor by the public. About the smallest thing a corporation can do at the present time is to install such machines to displace the few men and women earning their bread and butter.
L. M. K.
ATHLETIC BOARD OF S. S. C. U.
Chairman: F. J. Krcas, 204 — 57th St.. Pittsburgh, Pa.
Vice chairman: J. L. Zortz, 1657 E. 31st St., Lorain, O.
Joseph Kopler, It. D. 2, Johnstown, Pa.
J. L. Jevitz Jr., 1316 Elizabeth St., Joliet, 111.
Anton Vessel, 819 YV. Birch. Chisholm, Minn.
• • •
Louis M. Kolar, Athletic Commissioner and ErJitor of English Section, 6117 st. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Members of Betsy Ross Should Make It a Point to Attend Meetings
South Slav Herald, English fortnightly of Yugoslavia, reports that the great British novelist, Mr. Galsworthy, will visit Yugoslavia — Dubrovnik, Dalmatia—as president of the international P. E. N. club, when members from all over Europe will convene next year.
Tragedy halted a honeymoon
when a plane containing Jos-phine Prezelj, Slovene of Chicago, and her husband crashed near Sparte, Wis., recently.
“The Prince of Liars,” a
play, will be given by members of Indian Lodge, No. 220. SSCU, of Chicago, 111., next Friday and Saturday evenings, May 13 and 14, at the Howell Neighborhood House, 1831 S. Racine Ave. For the past number of weeks members have worked diligently to prepare “The Prince of Liars,” with the idea of presenting successful performances. Splendid co-operation on the part of all members should betoken a successful adventure in the field of dramatics. Public is cordially invited to attend.
Bro. Rudolf Perdan, chairman of Supreme Board ol Trustees, SSCU, has been removed from Charity Hospital to Lakeside, both of Cleveland, where an operation will be performed. No visitors are permitted for the present time.
Something Special for G. W. Lodge Next Thursday
A study in contrast. On May
1, last, a new 12-story building was completed in Ljubljana, in what is considered the highest building in Yugoslavia. In New York City demolition of a 12-story structure to make way foi a new building is considered nothing out of the ordinary.
Cleveland, O.—The regular monthly meeting of Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, will be held on Friday evening, May 13, at 7:30 o’clock, at Bro. Jaz-bec’s home, 18003 Neff Rd.
Almost everyone complains about his memory. He doesn’t forget everything. His mind may hold like glue to names, telephone numbers, card games and baseball. But there is one thing—the thing being the regular monthly meeting — that has a slippery way of being forgotten. Why? Not because they were not interested. But because they did not make an effort to remember. Why not try this experiment? Pick up this paper every week and approach this page, not simply with the idea of letting a few articles carry you along, but instead read with the idea that you are one of us.
When you attend, don’t be afraid to take part in the discussions. Do not be just a hall fixture, a decoration or a wall flower. Be active! How many of you have ever attended a dance? No doubt, you all have. Did you notice how dead the hall was when no one wished to dance, but preferred to stand or sit and just stare at the orchestra? On the other hand, when everyone is dancing there is plenty of fun. Everyone has a wonderful time. The same is true of a lodge. The officers may be considered the orchestra and the members the dancers. A successful dance is a 100 per cent dancing crowd, and n successful lodge meeting is a 100 per cent attendance with all members taking part in discussions.
Let’s not be wall-flowers and just sit back and listen to the others. Let’s get into all discussions and important things that are brought up at the meetings. Remember that a lodge is not only the officers, it is the entire membership. It ist not their lodge, it is yours— mine—our lodge. Reserve the few .hours of this coming Friday evening and come down to the meeting.
By the way, let’s try to bridg some new members to our meeting.
Victor Jazbec.
All Members Must Be Present
All Members of G. W. Lodge Must Be Present at Special Meeting
Cleveland, O.—All members of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, please be present at the special meeting to be held Thursday, May 12, 8 p. m., at the St. Clair Bathhouse. Those who did not attend the regular meeting on May 2, last, missed something of importance, and consequently should make it a special point to be present next Thursday.
Business of vital importance is to be discussed at the special meeting. Your absence will be. your loss.
Here’s a tip for the boys: baseball will be part of the business and will be given a thorough consideration. Now, will you present yourself at this meeting? And here is something of interest to all: Plans for the regular meeting in June will be thrashed out. Something big is in the air, and it isn’t a Zeppelin.
The time and place will be mentioned again: The neighborhood Community Center, better known as the St. Clair Bathhouse, on Thursday, May 12. Be on hand early, as the meeting will start promptly at 8 p. m. Those coming after 8 o’clock will be late and miss the best part of the program.
It is my sincere hope to see 100 per cent attendance. However, it should be your individual interest to be one ol those who is going to be present. I am counting on seeing you there.
Charles F. Kikel, Sec’y.
A special meeting of George Washington Lodge, No. 180, SSCU, of Cleveland, 0., will be held Thursday, May 12, at 8 p. m. in the St. Clair Bathhouse. All members are urgently requested to attend, for discussion of plans of interest to all will be in order.
Until final decisions have been made at the special meeting the nature of the “surprise plans” shall not be disclosed. Hence it is very important that all members be present, so that individual viewpoints may be given.
For the past few months members of G. W. have not given their whole-hearted attention to the regular meetings. Whatever has caused this lack of enthusiasm is hard to say. It may be a number of reasons. However, the important item at present is to eliminate whatever obstacles stand in the way of good attendance.
Again, the members arc asked to make sure and attend the special meeting next Thursday. Let’s have 100 per cent attendance.
Rains in Akron Dock
Gilbert St. John the Baptist Postpones Meeting
Rangers’ Meeting
Ely, Minn.—All members of Rangers (No. 1, SSCU) are requested to be present at the regular meeting to be held Wednesday, May 18, at 7:30 p. m. Dancing will follow the regular order of business.
Only Rangers are invited to attend the meeting and the entertainment to follow. Be sure to attend, Rangers.
Angela Slcala, Publicity Committee.
-------o-------
EXCELSIOR
Real “believe it or not” is the fact that it actually rains inside the Goodyear Zeppelin dock at Akron, O., where the giant dirigible Akron was built. Some just can’t be convinced that it does rain inside the building when it isn’t raining outside. But this dock is the largest building in the world without center supports.
The roof incloses some eight and a half acres of ground— more than room enough for seven football fields. In the mammoth structure there are about 45,000,000 cubic feet of space. A sudden change of temperature causes clouds to form and rain to fall inside the building. The rain is caused by condensation of moisture when warm air strikes the roof of the hangar, that is, if the roof temperature is lower than the air temperature and there is moisture in the air.
Gilbert, Minn. —Regular meeting of St. John the Baptist Lodge, No. 192, SSCU, has been postponed from the 15th to the 22d of the month, at the request of members and officers of the lodge who find it inconvenient to attend on the regular date.
We will alo have to set a new date for our booster party at the next meeting, because the weather is too unsettled as yet to hold it pn the date set at our last meeting.
John Dreshar.
New York City has a greater population than the combined states of Wyoming, Nevada, Delaware, Arizona, Idaho, New Mexico, North Dakota, Rhode Island and South Dakota.
MAGNA CHARTA
Several copies of th.e Magna Charta were made at the time it was signed, and four of these “originals” are still in existence, two of them in the British Museum and two in cathedrals The copy in Lincoln Cathedral is regarded as the most accurate.
AMhough Yugoslavia has
300 ports and nearly 1,000 islands, it has one of the smallest armies in the world. Magnificent harbors exist at Split, Dubrovnik, Kotor, Šibenik and Su-shak. Total length of its coastal ine, including islands, is abou' 4,500 miles.
--------o—-----
FIRE LOSS A BILLION Fires cost the United States about $1,112,000,000 every year. This figure, the highest of any country in the world, includes expense of fire department upkeep, extra water supply and alarm service, costs which would be much lower if the average American were to become more impressed with the constant need for fire prevention. Actual loss in property annually is more than $500,000,000, and more than 10,00 persons suffer death from | fire every year in this country. Such a terrible waste if life and property is a loss which eventually is shared by everyone.
—o-
DEVIL’S ISLAND
Devil’s Island—Isle du Diable in French—is one of a group of three small islands about 35 miles off the coast of French Guiana in South America. These islands are part of the French penal settlement and Devil’s Island became particularly notorious because it was the place where Capt. Dreyfus, the innocent French army of-'icer, spent several years in solitary confinement. At the pres ent most of the convicts in the penal settlement are on the mainland, only the most desperate being placed on the is-ands.
-o-
Norwegians are one of the tallest races in the world, while their next-door neighbors, the Lapps, are one of the shortest
How “excelsior” came to be applied to long, fine wood shavings used as a packing material for eggs and other break- j able objects is not known for certain. Apparently it was originally a trade name. It is undoubtedly the same word as the comparative degree of the Latin “excelsus,” which means elevated. Thus “Excelsior, the title of a popular poem by Longfellow, means still higher, more lofty or ever upward.
-------o-------
IMPURITIES IN AIR
TOM THUMB
Charles Stratton, k n o w n throughout the world as General Tom Thumb, was one of the most famous dwarfs in history. He was born in 1837 and when he was 25 years of age he was only 31 inches tall. His wife, whose maiden name was Lavinia Warren, was about 32 inches in height at the time of their marriage. Tom later attained the height of about 40 inches. He died in 1883.
Taking Photos In The Dark
Can you imagine taking snapshots in the dark? Why. it’s almost inconceivable. But it’s a fact. You can now take pictures in stygian darkness with an ordinary camera. All the extra equipment you need is the new plate ultra-sensitized by a process recently developed in th Eastman Kodak Co.’s re-| search laboratories. No matter Jhow black the darkness, the resulting pictures are said to bo comparable to flashlight photos taken under ordinary conditions.
Dust, smoke and fog are not essential parts of the atmosphere, but rather impurities in it. As generally understood, the term atmosphere is applied to the invisible, odorless and tasteless gasses which make up the blanket of air surrounding the earth.
Lawyer: I think I can get you a divorce, madam, for cruel and inhuman treatment. Do you think your husband will fight the suit?
Woman: Fight! Vvhy, the little shrimp is afraid to come [into any room where I am!
Short Sighted Germans
Statistics derived from investigations conducted by the German government show that Germany may very properly be designated as the “Land of the Shortsighted.” Nowhere else in the whole world is there a country where there is a larger per« centage of near-sighted people. Of the German states where I visional defects are most pronounced, Saxony was discovered to be at the head of the unenviable list. There, out of every 1,000 adults, more than 200 are affected with myopia.
SUGGESTIONS FOR CONSTRUCTIVE POLICIES
By Richard J. Zavertnik, President No. 211, SSCU
THE NATION’S DAIRY BUSINESS
Science has shown that the food people eat during childhood has a lasting effect on the size of the entire race. According to the latest figures available, the people in four European countries drink more milk than we in the United States.
In Finland, Switzerland, Sweden and Norinay men, women and children drink more milk than the people of this country, who average little more than one pint per day. The child in the United States, then, is getting considerably less than the quart of milk daily which is generally recommended by nutrition experts.
Milk Production So much milk is produced in this country, however, that if consumption increased 15 per cent, it would use up only 55 per cent of the total produced, according to the White House Conference report on Milk Production and Control. In June two years ago the farmer rereceived $2.70 per hundred weight for fluid milk of standard quality. For the rest of his output which was converted into dairy products he was paid $1.60 per hundredweight. Therefore, if it became the custom to drink more milk in this country, it would be to his advantage as well as to that of the consumer.
The estimated amount of milk produced in the United States in 1926 was 120,766,-000,000 pounds. Nearly 47 per cent of the whole each year is used as fluid milk or cream. Large quantities of the products manufactured from the balance, especially condensed and dried milk, are exported.
Our principal milk producing area used to extend through New England and the North Atlantic states to Minnesota and the northern states of the Mississippi valley, together with large portions of the states of the Pacifc Coast. Now the dairy industry is growing most rapidly in the Corn Belt. Corn and alfalfa flourish there. Sweet clover fits in with the crops. Power farming is practical. The industrial centers are far enough away for labor to be economical yet near enough to provide markets for milk and milk products.
Herd Improvement
Due to studies carried on by the United States Department of Agriculture and various state experiment stations it is generally admitted that there is a direct relation between the production per cow and income, and that the dairyman who uses modern methods and eliminates the low producing cows in his herd will have the highest income. Dairy Herd Improvement Associations have been providing an effective means for discovering low producing cows, with the result that in 1928 the average annual production of the cows in these associations was 60 per cent greater than the average production for all the milk cows in the United States.
Milk Distribution More than half the milk of the country is sold largely in individual transactions between the producer and the distributor. Only a small portion is sold direct to the consumer. About two-fifths is marketed through co-operative organizations of producers. In 1929 what these groups handled was valued at more than $325,000,-000.
In Chicago in 1925-26 the producer received 45 cents of the consumers’ dollar. Fifty-one cents went for processing (i. e., cooling, pasteurizing), for bottling, and distributing the milk. Four cents was the profit to the final distributor.
11 . '	l
Chicago, 111.—In my last article I showed the advantages of investment of the reserve funds of our Union to its members on a 10-year amortized mortgage plan, when members living in or near large cities give property twice the value of the mortgage as security. The greatest advantage derived to our Union from this plan is the elasticity of transferring the surplus in the solvent funds to the unsolvent funds through the method of charging an annual premium.
Some members will say that the plan is sound in theory, but not in practice, because, how is our Union, with headquarters located at Ely, Minn., to determine whether the property located in Chicago is twice the value of the mortgage. My reply would be, how does any other financial investment institution in Chicago or any other city determine the value of the property on which it is asked to underwrite a mortgage? An examination will reveal the fact that values of property are determined by the method of appraisal. Some investment institutions employ commercial appraisers who are registered with the local real estate boards, while others use their own. So our Union can use either of these two methods or a combination of these two methods. That is, that the property is appraised by a commercial appraiser and by one member of the Union who is living in the locality of the property and understands property values. Upon these two reports and their recommendations, plus the application of the member wherein he states his values and his occupation and income the Union’s officials at Ely would be in a position to determine whether or not the loan is a sound one.	*
It is advisable for our Union to require that the applicant for the loan acknowledge his application before a notary public as well as the appraisers.
This would lessen collusion between the borrower and appraisers, as making false sworn statements for the purpose of a loan is a penitentiary offense.
Also the combination method of using a commercial appraiser and a member would lessen collusion, as the commercial appraiser would be a complete stranger to the borrower.
The policy of all investment financial institutions is that the applicant advances the cost of appraisal with his application.
In case his application is refused, the applicant is out his appraisal fee. Appraisal fees are usually based upon the amount of the loan, value of the property and distance that the appraisers must travel.
Most appraisals would not exceed ten dollars in cost.
Collateral loans to building and loan associations are another type of sound investments. In most states the law provides that a note issued by a building and loan association is an obligation of the association and is secured by all the assets of the association, and if reduced to a judgment it becomes a lien against all the assets of the association. As a building and loan association is restricted by law to borrow not more than 10 per cent of its assets, loans to such institutions are the safest, as building and loan associations again have their moneys invested in homes of their members. There are at least thirty such associations among the Jugoslavs in America ; some are located in rural districts. Even in rural districts a loan to a building and loan association is sound, provided that it is a progressive association which is constantly increasing in members and assets.
If our Union makes loans to such societies at a rate not exceeding 5 to 5 */2 per cent, including premium, it would not only have better collateral than any municipality can issue, blit beside that, think of the goodwill that our Union would acquire among the members of such associations, who, in all probability, would become strong supporters of our Union.
The first step toward economic progress is for our members to cease being the victims of municipal politicians and exploiting corporations. Therefore, we should invest our common property so that it would help and better the economic conditions of our own members.
This may be attained by investing our Union’s funds into mortgages on homes of our members residing in or near large cities and to Jugoslav con-
First Bathtubs in America
YOUR AMBITION
How important is your ambition? Can you succeed without it? The men and women who have succeeded and become famous all had an ambition to follow, for how else could they have succeeded, There is Columbus and Lindbergh and scores of others that could be mentioned. Why did they succeed, through goodwill? No, by having a definite aim and ambition.
Whatever happens to be your aim in life you most likely go at it with a strong will and serious mind. Oftentimes boys or girls with childhood ambitions reach their goal, but only by making it their aim and working hard.
To succeed in anything you must put your heart into the work that you have chosen, because when only half interested and serious in regard to your future career, failure is in sight.
First of all, you must begin at the bottom and work slowly up to your hopes. No man or woman ever succeeded or thought they could succeed by beginning any place but at the bottom. It’s true that it is not all a path of roses, but thorns, too. Does any happiness or pleasure befall you if all is handed down to you on a golden platter? No matter how little your success may be at times, for, of course, success does not come right away, isn’t there pride in your heart and happiness in your soul. For ali the times that you may have been hungry or cold or ill and hard luck against you, one ray of sunshine takes it all away.
Even though the top of the ladder isn’t reached, surely it is worth the struggle that it takes to become someone. Although the men have the greater opportunity to become famous it doesn’t leave the women out either. If success dot’? not come in the business world, it can in the home of the family. Women have been known to be great successes in home economics. What more can a woman really want to be when she has once been able to call herself, and by others, a splendid housewife and a good mother.
Now every boy or girl who has the opportunity to make a success of themselves, and if there is some one ambition which they want to do, now is the time to give it some very serious thinking. It’s a long road to travel, with hard bump? and ruts, that leads to the road of success and happiness.
Fannie Kolar, No. 180, SSCU
trolled building and loan associations.
or general store plays a very small part in supplying milk in most neighborhoods. The cost of providing refrigeration and of selling milk in these shops is usually 2 cents per quart. The consumer therefore as a rule must pay as much for milk at the store as for milk delivered at his own door.
The co-operative associations of milk producers are of two types. One merely bargains. The other in addition to bargaining provides facilities for receiving, cooling and shipping the milk to dealers in the cities. In recent years these associations have been making attempts to balance production and consumption. Under the “basic surplus” plan each producer is assigned a definite volume of production and for all milk in excess of this basic volume he receives a surplus or lower price. His basic quantity is usually determined by his average production during the previous October, November and December, the period of the year when the supply and demand for milk most nearly balances. A number of associations have worked out various modifications of this plan.
Improvement in motortrucks and roads and more particularly the introduction of tank trucks and tank cars, together with country receiving stations, have made it possible for milk to be distributed over ever-increasing areas. Tank trucks are now practical for routes covering 120 to 150 miles round trip, and tank cars make it possible for a city to receive its milk from a 300 to 500-mile zone. In April, 1928, for instance, more than 75 per cent of Chi cago’s supply of milk arrived there by tank truck or tank car.
Quality of Milk The committee which stud ied these ecoriomic aspects of milk says: “The dairy industry could add millions of dollars to its annual receipts if only milk of the finest quality were produced.” Ten or fifteen years ago it was difficult in some places to sell sweet milk of good flavor. Since then agencies like the federal and state departments of agriculture, agricultural -experiment stations, and 4-H clubs have worked out ways of producing milk under more sanitary conditions.
In 1929 through the co-operative extension work and the general distribution of information 78,552 farms improved their practice so that they have now a more sanitary product. The successful efforts of the California State Department of Agriculture in winning the cooperation of the producers and manufacturers of dairy products and in instructing dairymen in the best known methods to secure economical and sanitary production are especially worthy of notice. Trade organizations and health organizations, both official and semi-official, have also aided the industry in raising its st&ndards and in reducing losses through improperly produced milk and cream.
Three states, Michigan, Maine and North Carolina, have made such efforts to rid their herds of bovine tuberculosis that they have been declared free areas.
Economy of Usmg Milk The report recommends the encouragement of a more extensive use of high quality milk. “The consumption of fluid milk in the United States is too low for proper and economical human nutrition.” When it becomes necessary for an individual family to reduce its expenditures, consumption should be increased rather
The first bathtub used in America was one imported from Europe about 1820 by Eli Whitney, inventor of the cotton gin. In 1842 Adam Thompson, a grain and cotton merchant of Cincinnati, had a bathtub installed in his house.
The first American-made bathtub was composed of wood lined with metal and was mod eled after one Thompson had seen in England. The first regular bathtub was installed in the White House for President Fillmore, although there is a tradition that Dolly Madison had a crude bathtub installed in the executive mansion and that Andrew Jackson had it thrown out.
Electronic Engraving
THE ARCTIC STAFF OF LIFE
About a generation ago the federal government PurC^aSng 1,000 reindeer in Siberia and had them transported to Ala with a view of providing a new source of food for the EsKi and Indians. Today there are nearly a million reindeer Alaska and more than half of them are owned by the natl ^ The herds supply all the meat the natives can consume a many of the Eskimos have combined with their white neig*1 to develop markets for reindeer meat in the States in oru take care of the surplus.	,
The reindeer is one of the most valuable animals found arctic and the subarctic. Both the male and female antlers, although those of the female are smaller. The A ican species of the reindeer is known as the caribou. years ago the Biological Survey, co-operating with a Prl corporation in Alaska, crossed reindeer with caribou in hope of developing a superior animal. This exPer'men^,ei-e partially successful. The herd of “sarideer,” as they called, were raised on Nunivak Island in Bering Sea an cross was made between the ordinary European reindeer a ^ large woodland caribou. The cross proved to be an anim pounds heavier than either the caribou or the reindeer, planned to distribute the herd, consisting of some 2,000 0 hybrids, among the various herds in Alaska with a view 0
If all the human fingers and toes in the world (somewhat more than 30 billion) were free electrons and were multiplied by a billion and again by a billion, all those electrons would weigh just about one ounce avoirdupois. And yet one of those almost weightless electrons, a negative charge of electricity, as it shoots from the cathode of an X-ray tube or from the filament of a radio tube engraves its path on metal. The paths are slim for electrons going at high speed, broader for slower moving ones.
t tak
Se
•1 ob !Seni; !ai, da ;!J' bi , s Pom. 2®lo , 4 Pa Pravi
Jta< kj ^ in r
Hi Pril ™ ak,
P
Factories Making Mayonnaise
Seventy factories now make mayonnaise, salad dressing and sandwich spreads in 21 different sizes up to a five-gallon jug, as might be expected in a machine age. The business increased last year from more than $11,000,000 to more than $14,000,000. The sandwich habit also has grown. But a few old-fashioned folks still believe that no other kind of salad dressing is,as good as the home made.
MT. IRAZU
Both the Pacific Ocean and the Caribbean Sea, which is regarded as part of the North Atlantic, can be seen on a clear day from the summit of Mount Irazu, an active volcano in Costa Rica. Cartago, one of the oldest cities in Central America, lies at the base of the volcano, and in 1723 much damage was done in the city by water released from the crater of Irazu by an earthquake. The volcano has an altitude of 11,200 feet.
the most nearly perfect food and provides more nutritive value for the amount of money spent.
The committee further points out that compared with other foodstuffs the prices of milk and dairy products are reasonable, considering their food value and cost of production. There should be more educational programs for raising the general level of the quality of milk. This becomes more urgent as the possibility of long distance shipping becomes greater. Besides, existing unbalanced programs of dairy sanitation lead to unnecessary costs in producing and processing milk. Among the aids to better milk are country receiving stations which can satisfactorily receive, cool and ship milk when cooling on the individual farm is difficult to accomplish. Many milk plants, too, have proved that they can reduce their costJ of processing, bottling and delivering milk by more efficient plant arrangement, better utilization of labor and the curtailment of losses involved in spilled or wasted milk, broken milk bottles, poorly utilized steam, power and refrigeration.
ducing larger animals.	*
Canada, taking its cue from the United States, purchased 3,000 selected reindeer from among the herds in Alaska around Kotzebue Sound and started'them on a long trek to the Mackenzie River basin. The purpose is to introduce reindeer among the Eskimos in that desolate region who have suffered greatly in recent years for want of fresh meat. Canned meat sent to them by the Canadian; government causes dysentery and other destructive diseases among the natives. Last spring the herd of reindeer reached the Colville River sec tion, where the procession was halted until the end of the fawning season. When the fawns are strong enough to join the march the vast herd will be started in motion again. The route lies well above the arctic circle.
Feeding the Eskimos in arctic Canada is a problem. Before the coming of the white man the Eskimo was a hunter All his unsophisticated wants ■vere supplied by the seals and caribou which he captured. Seals supplied not only wholesome and nutritious food, but fuel for his lamps as well. Cari bou were the source not only of meat but also of furs for cloth ing. But the advance of the white man changed the old system of economy in the arctic. The Hudson’s Bay Co.’s trappers and traders put new ideas of luxury and comfort into the heads of the simple Eskimos. Today the Eskimos hunt very little, notwithstanding the fact that the seals and caribou are still there. They are primarily trappers. The furs are sold to the traders for a good price in the form of clothing and canned food such as the white man eats. But the Eskimo is not thriving on his new diet. Therefore the Canadian government is introducing the reindeer as an additional source of fresh meat.
For centuries the Lapps in northern Europe have kept vast herds of reindeer which are maintained in a semi-wild state. Not infrequently these herds in the Lapp country are forced from their usual feeding grounds by severe weather and scarcity of food. They then invade the lands of the farmers and peasants in the Swedish Lapland and the Swedes are compelled to appeal to their government for protection against the invaders. In Siberia, on the desolate tundras within the arctic circle, the reindeer industry has reached enormous proportions and the vast herds are watched and controlled like domestic animals.
Whether reindeer meat will ever become popular in the United States remains to be seen. In texture the meat is fine, and most of it is rather tender; it does not have the characteristic gamey tang of venison, but has a flavor all its
Hooditch Beauty Parl°r
Continuation by F. S. TaUc^ No. 104, SSCU
MR. HOODITCH
MRS.
Dull, foggy morning. Ral	and	11
ly, but steadily. Nearly noon, one customer yet. The four la	an<*
to radio, play graphophoi)e> talk—mostly talk ...	.	,. "O'1' Hi
Mrs. Hooditch (yawning jay l)6p01 blissful monotony! The da	stil	‘»f
. EVER was in yet. And	JJ.	; ; «m
drizzling, drizzling, and dr*1	^ kat
wonder nobody shows up- 0(1) j . llrad
Brunette:	“Let’s	wish	a	pa'	j <tj y.
somebody will surely come.	o0;’’	1	,.
Red: “Superstitious?	wjSh-'	t n*J
Blonde:	“It doesn’t hurt , j,gd 3	d
Mrs. Hooditch: “I already »	»	W
morning—but now, let’s all	^	,
Silence—door bell ring®-,	.	fy.’
Everybody: “Comein!--Mr. Hooditch (entering):	j	i#>	'!jjVo ,
came for my oil treatmen	to
scalp itches, too, since last . « not	He]
Mrs. Hooditch: “All rn0!'' i So1” I >i. 8elbj ing, and at last a freelunche' •	^
business—says I!”	.
Girls: “Hello, Mr. Hooditch ^0, za Mr. Hooditch (j°vially^' .ng.” > u lJ, a
girls! Look pretty this mo	’•otiuj,
Mrs.	Hooditch (harshly)-	o s|iiI-Jma	,
in that	chair, Valentino, and	,,yes, T	IjL
Mr. Hooditch (timidly)-'	Jc0{
love.”	i\e^s
Mrs. Hooditch: “If	%
scalp treatment, you certain y cjj M,riPi Mr. Hooditch:	“It	ain«
treat there, is it?”
Mrs.	Hooditch: “What y	„»>
ain’t much’—inside or outsi ,g |<in L v elk( Mr. Hooditch:	“The hair^, ,r« Žeje].
rarefied, so you can’t very	,^0lni
them.”	t the *!	V
Mrs. Hooditch: “No	n ,. a 1°	'tin-
But your bald spot is wor any real estate man.” . se |f Iq Mr. Hooditch:	“With **	t	Pr€
ments you will make them g	*112;
eh?”	tj	Ki!	I
Mrs. Hooditch:	“I _ C°U	Clari
think so. Delicate thing „ (A grow only on soft soil • • j . j sages his head accordingly • • y	tn	>
Mr. Hooditch:	“Ouch! *	^
easy.”	W35b	:
Mrs. Hooditch:	“Red-	_.	•	i	*te
head, and then let it dry sl° |( j - yj j
Red:	“All right, madam* ,.<■#	W
Blonde (with wide °P®,,	j
you really dry his head-	I	*
Brunette (sarcastically)	U
will mummy him—you 1 uty cU soecimen of a licensed be*	{	^
1st!”	vo“	V I	Sin
Blonde (angrily):	“^Lse	\	,
you know the meaning 01	jZed “	"it S(
You, bacteriologically rec°6	jj	.JUj«].
tifier!”	here'	h?1	'	A l.
Mrs. Hooditch:	“Here, ^o0dit ‘‘I
argue, girls. Are y°u.d,r^’n3tecl*l:. t*1® k ’ ^ Mr. Hooditch (re)u^ nfob V	^
should say I am dry ^gadly) f A dryest man in town—, ' jjiicK■ ^jt-	J(
am broke. Can I borr°W,hflt ,tiei 1/	Čk
Mrs. Hooditch: “Isn’t »»<$'
You got your treatment you want a dollar—witl1	’’	^0	% ,
ness yet to our credit to	^gy)1	tyoU§t'
Mr Hooditch (i.	'S
right, dear! I am going	,|ie	S. >
Mrs. Hooditch: “Put °n	'^t]
________-0——l"* he	[m *>0
Little Jimmy, who P1?sySf|r5| P H1’	0
returned home from *? nrogri^ 6	ih
appearance, on a school P
mother asked him »	.	flO-	w <le
scared, meaning nervous- ^ 31	1
“Scared ?” he asked, w people there?” _____________ ^	P'
Convicted: All through j obi® ^
kept saying, “Your Hon yd	-L	Js
Lawyer: So did- J	f)	\ If
efit of my best legal e» jn S® ‘	.	t>.
Convicted:	Then	„	'
when the judge sentenc t >	^ ^ ^
years in the penitentiary,	y/	4 Vqij,
ject to that?
own, which is deSfrlJ^d	UNi
ing between lamb ^ 1. (	^
As a rule, there is	Hi
fat on the carcass-	J^lo
steaks, chops, roasts, ,fljt ,	^ 1^
soups are very aPPe	&	\	0> Up
are in high favor	^
people.—Pathfiuder‘
j
m -^ad
%ti
N pi£
Mot
'ideli
dru
^ jed p°Poln(
že dc
Jajb0]
Snc er bi ’ftstj ‘«1 in
N h ]
stalo 1 Po
8azp:
fave o pravilih
%?dalievanie iz 3- trani)
z asesmentom, ki ga '"4 ujemo. Vsi, katerim
vid v ° ^edn°te, bodo nam-a e *’ da ne bi bilo primer-sttienta zvišati, ker isti ar 0 zadosti velik.
,jl tiče urednika, da naj ;g ° . enem tudi gl. odbor-djjj ^kakor ne strinjam. Za
\ V a *rnamo slabega ured-
1 n&m on potom glasila °ttiočjo glasila lahko de-a p ^.os^ sitnosti. Dobra i a je, da se bi urednik Kj udeleževati sej gl.
|j j Jer naj bi dajal pripo-a Pojemal navodila, ozi-i!P°ročila- To se naj bilo V*d* članstvo, da ne \ Preveč dodatnih stro-a _ Anton Okolish,
Ugi gl. porotnik JSKJ,
Girard, O.
^anje glede izpre-^notinega imena se mi
°žer)0nia neP°trebno. Ime-i^, °y°lj stroškov radi te-ue konvenciji in potom glasovanja. Zato bi »>i„	:^e» da ne bi prišlo
nef do tozadevnih de-;, rp, | bilo samo tratenje 4vil •	"K”	še ni nobenega
Hi Nobenemu nič škodoval rt?' koristil niti nič ^preminjanje imena ‘i p0 0 tisočake in mi se mo-i Najboljši možnosti iz-^ Srebni h stroškov. Na > v j^0 kitali, da so prodih se nahaja naš «t; v » Pretesni in tudi ne Treba bo preskr-- J velike in varne pro-1,10jem mnenju bi bi-^ 'fie j,°’ bi se postavilo 1 bi odgovarjalo vsem ijiy '’^nQtinega urada. Pri-w’ ‘ bilo tudi, da bi se Releje v sredini sloven-.e bin, da bi se s tem % V°^n* stroški gl. od-Mlcij2a ^asa seJ in stroški
^ se *ste V1”šile
io. ,	Prostorih. Na to
,er to bo Jednoti več °t Pa izpreminjanjo
^.^Oročam, da bi se čla-oddelka dovo-%o 18. leta v mladince]	namreč tistim, ki
,^n*’ bi pa že-* f	16-	letom	pre-
idi i SH oddelek, pa naj 0. _	ko storili. To bi
Stan' eCGj na®e mladine v l2aciji. — Pozdrav!
£] P. J. Prevec, an dr. št. 108 JSKJ,
Vav	Chicago,	111.
• ° Pravi*!b sem či-e^lh strani priporo-letošnja konven-\ 7nila ime J. S. K. iop^.bi želel, da člani V/tijo in naj apelirala iency°> da ista kaj So wrezP°selne člane, ki ija Sevati svojih ases-tyjS]?e jih obdrži v dru-l?i da ni samo naše V Je tozadevno tako V>k jih je še več * Položaju.
Joseph Sustarich, atl dr. št. 70 JSKJ.
(ll^v McKinley, Minn.
v°	sv. Frančiška,
/	’ l)riPoroča, naj ima
Ji kV kakor je. Mia-*•7% °v°ljeno ostati v ,S .°ddelku do 18. leta. ^ davnim odbornice ^^aea za spalne vo-lia e*eSatom naj bi se 'i	dolarjev.	Tudi
Ojnika naj se ne-k|>Qv /a’ ker skoraj polo-le malo ali nič J ,ace glavnih odbor-voiif°ločij'0 na konven-da bo vsak 'I °Vaf’ Kakšno plačo ima I	l')redno bo	kan-
iS^P-tva na kon-,J bi) °^a naše društvo,
vVv*ak0 društvo>ki
<[A u	tri mesece	pred
^ouFav*čeno d° enega eil° društvo naj
bi ne moglo poslati več kot enega delegata, ker en sam delegat lahko prav tako dobro zastopa svoje društvo kot dva. — Za društvo sv. Frančiška, št. 110 JSKJ:
Matt Dolinšek, tajnik.
%;
%
,|10i
?0
s
lii
x
is’
, 1»
'ilo
, t"! / ■" •(! t*
4
V
V
i)e'
ii#.
p/
s
%
Red Lodge, Mont.
Naj se tudi jaz nekoliko oglasim k razpravam o pravilih. Moja želja je, da bi prihodnja konvencija res vse najboljše ukrenila za blagor članstva. Po mojem mnenju naj bi ime Jednote ostalo, kakoršno je. Dober gospodar nikoli imena ne izgubi, torej ga pustimo tudi naši Jednoti. Bolj važno je, da se kaj stori za stare člane, ki so že dolgo pri organizaciji in so že mnogo vplačali. Nekaj jih je zraven že od ustanovitve. Takim bi se morali asesmenti olajšati, ker star človek težko dobi delo in zaslužek, ker še za mlade in močne delavce ni dela. Mesto tega pa skoro vsaka konvencija nekaj zviša asesment. Jaz mislim, da ne bi smeli mladino tako podpirati, starim pa nakladati. Po mojem mnenju bi bile umestno, če bi se napravilo, da bi se članom, ki so v organizaciji že dvajset ali trideset let, izplačala smrtnina, pa naj jo uživajo; potem pa lahko zopet naprej plačujejo. To bo dober vzgled za mlade, ki bodo videli, kako se pomaga starim ljudem, že večkrat sem slišala katerega, ki se je izrazil češ, kaj mi hoče društvo, ko mora pa človek umreti, predno dobi denar. Po mojem mnenju bi bilo za marsikoga mnogo boljše, če bi po dolgih letih članstva dobil svojo zavarovalnino izplačano, ki bi mu na stara leta prav prišla. — Pozdrav in vse najboljše članstvu J. S. K. Jednote!
Anna Glatch, članica dr. št. 58 JSKJ.
Cleveland, O.
Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 71 J. S. K. Jednote je izvolilo odbor na redni mesečni seji meseca aprila, kateri naj razpravlja v imenu društva sedanja pravila, in kar se mu zdi umestno za spremembo, naj isto objavi v glasilu.
Član 1., točka 1., naj ostane neizprpmenjena.
Razlog zato je, da nihče se ne ozira, kako se organizacija imenuje, pač pa, koliko se plačuje in kaj se za isto dobi; to je predvsem prvo vprašanje.
Člen II., točka 2. Glavni urad naj se premesti bolj v sredino, kjer društva poslujejo; bodisi v Chicago, če ni zaprek glede čarterja, ali vsaj v Duluth, Minn,
Razlog:	Prvič se bi s tem
prihranilo na voznih stroških in dncjvnicah gl. odbornikov, in drugič bi društva imela boljšo poštno zvezo z gl. uradom.
Člen VI., točka 1. V slučaju, kjer je pri društvu gl. uradnik, naj bo ob času konvencije tudi društveni delegat.
Razlog: Čemu na konvencije po dva ali celo tri zastopnike poslati, kjer lahko en sam opravi. Saj to ni fizično delo, pač pa duševno, ko si večkrat drug drugemu nasprotuje.
Člen VIII., točka 1. Vsako društvo ima pravico poslati enega delegata, ako šteje 50 članov tri mesece pred konvencijo; in ne več. Ako ima društvo člana, ki je gl. uradnik, ni ma pravice delegata pošiljati.
Razlog je naveden pri členu VI., kar v polni meri odgovarja,
člen X., točka 1. Vsak gl. uradnik, kateri je stalno nameščen, nima pravice do dnevnic, ampak se mu plača le vozne stroške.
Razlog:	Glavni uradniki so
primerno plačani, tako da lahko žrtvujejo, kadar morajo potovati, saj toliko, da s tem res pokažejo, da so dobri člani napram organizaciji.
Točka 2. Vozne stroške in dnevnice gl. uradnikov in delegatov na konvenciji se plača iz jednotine blagajne, iz stroškovnega sklada. Izvzeti so le gl, uradniki, ki so stalno nameščeni; vsi ostali so plačani po
$6.00 na dan.
Člen XI., točka 1. Plače gl. uradnikov:
Glavni predsednik mesečno $25.00; glavni podpredsednik letno $12.00; glavni tajnik mesečno $180.00; glavni podtajnik mesečno $150.000; drugi podtajnik nima nobene plače, razun ako zasede izpraznjeno mesto.
Glavni blagajnik $40.00 mesečno; predsednik nadzornega odbora letno $180.00; ostali nadzorniki vsak po $30.00 letno. Predsednik porotnega odbora $50.00 letno; ostala dva vsak po $25.00 letno.
2. Vrhovni zdravnik je upravičen do 15 centov od vsake bolniške nakaznice, in od zavarovalne prošnje ali zvišanja zavarovalnine. (Od operacijske listine nima ničesar, ker društva naj bi te pošiljala naravnost na glavni urad v rešitev.) To lahko vsak vidi, do česar je upravičen.
člen XV., točka 1. (Dodatek k tej točki): Jednotin denar se posojuje tudi članom na prve vknjižbe, in ne več kot 40% prave vrednosti, po 5% obresti.
Razlogi so jasni in vidni. Bodimo sebi boljši, kot tujcem.
Člen XVIII., točka 1. Organizatorji ne dobijo nobene provizije.
Razlog: Kdor je dober član Jednote, bo gledal, da pridobi dobrega člana društvu, in ne za tisti dolar in sto dolarjev škode Jednoti. — (Dalje sledi.)
Za odbor:
Ivan Kapelj, tajnik.
Barberton, O.
Nerad porabljam prostor v našem glasilu, ker je gotovo, da bo razprava glede bodočih pravil vpričo današnje depresije draga. Seveda, radi tega ni treba, da bi že zdaj pretakali krokodilove solze, če gre nekaj de-setakov več iz jednotine blagajne za uradno glasilo. Saj zato je 12. konvencija v Lorainu, O.. ustanovila svoje glasilo, da ima članstvo JSKJ lepše in boljše priložnosti zagovarjati društvene in jednotine interese in da poroča o napredku in poslovanju svojih društev. Prav tako je tudi važno in potrebno, da pred konvencijami razpravlja in debatira, kaj in kako bi bilo boljše za bodoči napredek organizacije.
Priporočljivo bi bilo, da se tudi naši glavni odborniki nekoliko zavzamejo in navedejo svoje nasvete potom našega glasila. Jaz mislim, da je na ta način cenejše, kakor na konvenciji. Glavni odborniki bi morali prav tako delati in gledati za boljše jednotine principe, kot društveni uradniki pri ruštvih. Nič zato, če nastane tu in tam kakšna zamera, če vidimo, da je v korist in napredek J. S. K. Jednoti.
Glavni nadzornik, sobrat Kumše, nam je pred nekoliko tedni podal nekaj dobrih nasvetov z ozirom na to, da si Jednota zgradi svoj lastni urad. Ta ideja je tudi po mojem mnenju jako dobra in priporočljiva. Naj omenim mimogrede, da smo pri naši Jednoti nekako podobni svetemu Alešu, ki je spal pod stopnicami. Naša Jednota posluje že blizu 34 let, in v tem času bi si bili že tudi mi lahko zgradili svoj lastni urad, kot so to storile druge organizacije. Razmotrivajmo tudi o tem, kje se naj ga zgradi. Povejmo odprto potom našega glasila, kako mislimo, da bi bilo najkoristnejše za celokupno članstvo Jednote. Glejmo, da tudi ta ideja ne dobi take bolezni, kot jo je dobilo priporočilo za izpre-membo imena, da se namreč vsako prestopno leto o tem debatira v glasilu in čas trati na konvenciji, potem pa ostane po starem. Moje mnenje danes je, in tudi priporočam konvenciji, da se točka o spremembi jednotinega imena enostavno vrže iz konvenčne-ga dnevnega reda. Zakaj bi tratili dragi čas, če se že v naprej ve, da bo ime ostalo po starem. Nekateri naši glavni odborniki se zelo malo zanimajo, da bi po svojem preudarku kaj v glasilo napisali; rajši le na konvenciji glasujejo za stran, kjer vedo, da
La Salle, IH.
V zadnjih številkah našega glasila Nova Doba je veliko priporočil k izboljšanju pravil naše JSKJ, zato je tudi društvo sv. Barbare, št. 3 JSKJ na svoji zadnji redni mesečni seji odločilo, s katerimi se strinja in kateri nasveti so vredni, da se jih vpošteva na 14. redni konvenciji. Večina društev in dopisnikov je pričela pri glavi, namreč pri imenu naše Jednote, o čemur je bilo na zadnjih treh konvencijah veliko debat in razprav. To je dalo dosti pisanja in stroškov, dosti sitnosti našemu uredniku, pa vse ni nič pomagalo, zmiraj je še pri starem.
Društvo sv. Barbare, št. 3 JSKJ priporoča, da ime naj ostane po starem, in to debato oizpremembi imena naj 14. konvencija zaključi za zmiraj. Ko pride pa poslovanje v angleškem jeziku, in če ne bo mladini všeč sedanje ime, naj nas nič ne skrbi, bodo že novega našli brez nas, ako jim bo ta napoti. Sicer pa, če dobro premislimo naša Jednota nosi dovolj lepo ime v vrsti slovenskih
večina delegacije stoji. Saj tako razvidimo iz zapisnikov zadnje konvencije. Nekateri glavni odborniki so glasovali za staro ime, dasi je društvena delegacija po naročilu in sklepu večine društvenega članstva glasovala za iz-premembo imena. Glavni odbornik, ki je pripadal ravno istemu društvu, je pa glasoval proti sklepom svojega društva. Po mojem mnenju bi bilo za take glavne odbornike bolj primerno, da bi zanje veljale take določbe, kot veljajo za glavnega urednika našega glasila, ki ima glasom sedanjih pravil pravico, da se udeleži konvencije, a do glasovanja nima pravice. To naj bi veljalo samo za take gori omenjene glavne odbornike in za tiste, ki so dosedaj mislili priti v glavni odbor radi glasovanja za staro ime. Zato apeliram na članstvo, da na društvenih sejah naroči svojim zastopnikom, naj na konvenciji ne dovolijo nikakih debat in glasovanj glede izpremembe imena. S tem si bomo prihranili nekoliko desetakov.
Naše društvo je tudi že nekoliko razmotriv2lo o problemih, ki pridejo na dnevni red prihodnje konvencije. Navedena priporočila so bila že priobčena v našem glasilu dne 6. aprila. Društvo priporoča, da se glavni urad Jednote premesti iz mesta Ely v Duluth, Minn. Dobro bi bilo, da bi o tem tudi kateri glavnih odbornikov podal svoje nasvete. Saj imamo vendar pet glavnih nadzornikov, pa bi vendar eden ali drugi kaj priporočal glede premestitve glavnega urada! Ali bi bilo v korist organizaciji, če bi se urad preselil v kraj z boljšimi železniškimi in poštnimi zvezami? jaz mislim, da glavni odborniki, ki se vsako leto dvakrat zberejo v Elyju, imajo gotovo nekoliko več vpogleda v to zadevo, kot članstvo v splošnem. Naj nam torej pred konvencijo potom glasila podajo svoje nasvete ali priporočila. Saj je to njih dolžnost, kot glavnih odbornikov, da gledajo in delujejo za boljše koristi celokupnega jednotinega članstva.
. Kar se tiče protesta, ki je bil od nekega člana našega društva priobčen v našem glasilu z dne 27. aprila in ki se tiče umobol-nih članov, ne bom za enkrat obširno odgovarjal in tolmačil, da ne pride res do kakšnega razža-ljenja. (Saj včasi tudi enemu ali drugemu izmed nas kaj “fall”) Omenim naj le to, da že enajsto leto nosim saržo društvenega predsednika, pa ne vem, če sem v vseh teh letih dotičnega člana videl enajstkrat na društveni seji ,ali pa da bi bil pri kakšni društveni prireditvi kaj deloval za društveno blagajno. Iz tega lahko eden ali drugi povzame, katerim je kaj za boljši obstanek in napredek J. S. K. Jednote.
John Balant, predsednik društva št. 44 JSKJ.
Jednot in Zvez, pa jo naj kličemo v slovenščini ali v angleščini.
Mladinski oddelek naj bi se dve leti podaljšal, namreč od 16. do 18. leta, to bi bila velika pomoč starišem v sedanjih razmerah, agitacija Jednoti, in priporočljivo tudi zato, ker nekatere ga že imajo. Zadnji mesec je en član našega mladinskega oddelka spolnil 16 let in stariši so bili opomnjeni, da ga naj dado vpisati v odrasli oddelek. Oče je nato odgovoril, da neka druga slovenska Jednota ima mladinski oddelek do 18. leta, da bo dal otroka v ono organizacijo tukaj pa se naj izbriše. To je nam v dokaz, če je ta tako naredil, bo še marsikateri drugi.
V dvadolarskem skladu bolniške podpore nima naše društvo nobenega člana več zaradi prevelikega izrednega asesmen-ta; vsi so pustili in se vrnili nazaj v endolarski sklad, kar je najlepše priporočilo tudi za vse druge.
Naše društvo se strinja z vsemi tistimi, kateri so zato, da katero društvo šteje 50 dobro-stoječih članov tri mesece pred konvencijo, je upravičeno do svojega delegata. Dnevnice delegatom se pa naj določijo na vsaki tekoči konvenciji. Svet se suče, zemlja se vrti in časi se izpreminjajo. Kdo si je mislil pred štirimi leti, da bo danes tako tesno kakor je, in kdo je zopet tako ’’kunštav,” da ve, kako se bo zopet vse obrnilo in zasukalo v prihodnjih štirih letih.
Bralo se je o potrebi novega jednotinega doma in o priporočilu brezposelnega sklada. Da, v resnici vse bi bilo dobro, vemo pa, da ne samo društvo sv. Barbare, št. 3, ampak večina vsa društva naše JSKJ bodo trdo naročila svojim delegatom, da naj delujejo z vso močjo, da se asesment ne poviša, ampak zniža, ker nič ni še zagotovljeno, kaj še pride in kaj še bo. Obljubiti in dati sta dve stvari, nespametno bi bilo za nas naprej naklado delati, ker že zdaj vemo, da bi jo težko plačevali v teh časih.
Za društvo št. 3 JSKJ:
Jožef Bregač, predsednik;
Anton Kastigar, tajnik;
John Tomshe, blagajnik.
Braddock, Pa.
Kolikor bliže je 14. redna konvencija JSKJ, tem več nasvetov čitamo v našem glasilu, kako naj bi se uredila nova pravila, da bi odgovarjala zahtevam vseh članov JSKJ. To 'je po mojem mnenju nemogoče, kajti še prsti na eni roki niso enaki, pa radi tega tudi ne moremo pričakovati, da bi ustregli kar 20,-000 članom. Nekateri priporočajo to, drugi drugo, konvencija, pa bo morala iz vsega tega izluščiti tisto, kar se ji bo zdelo najboljše. Vsem pa seveda ne bo mogoče ugoditi.
Nekatera, priporočila sem či-tal, ki se tikajo znižanja plač našim glavnim uradnikom. Po mojem mnenju to nikakor ni priporočljivo, če hočemo imeti jednotine posle dobro izvršene, plačajmo jih vsaj pri lično pošteno. Kdor sodi, da je za svoje delo primerno plačan, bo delal z veseljem in navdušenjem, ne s? mo toliko, kolikor mu predpisujejo pravila, ampak kolikor mu bodo moči dopuščale; to bo gotovo Jednoti v večjo korist, kot če bi si letno prihranila na plači par borih stotakov. Bn sam simulant lahko izvleče iz Jednote več kot je to, in en član, ki se z boleznijo vtihotapi v organizacijo lahko v kratkem oškoduje Jednoto za tisočak ali več. Glavni uradniki morajo paziti na to, poučevati posamezna društva in dajati navodila posameznim društvenim uradnikom, zato, če so zmožni in aktivni, so vredni poštene plače. Res je, da so danes delavske razmere slabe in mnogo nas je, ki le malo delamo in vsled tega tudi le malo zaslužimo. Toda, kadar ne delamo v rovu ali tovar-
ni, smo vsega prosti, lahko vtaknemo roke v žepe in pohajkujemo kjerkoli hočemo. Res ne zaslužimo, pa tudi ne delamo. Naši glavni uradniki, posebno pa še glavni tajnik in urednik glasila, imajo pa v teh časih več dela, kot v časih, ko se dobro dela, Samo poglejmo koliko bolniške podpore se izplača, koliko je izprememb, ker se ljudje selijo iz kraja v kraj, koliko je dopisovanja radi suspendacij, neplačanih ali prepozno plačanih asesmentov itd. Poglejmo naše glasilo, ki radi obilice gradiva zdaj skoraj redno izhaja na osmih straneh, mesto na šestih, že samo to pomeni dosti več dela za urednika, kot običajno; in kaj vemo mi za njegovo korespondenco, ki je gotovo narasla od leta 1928, ker se je znatno povečalo tudi članstvo. Ne bi nič rekel, če bi se priporočalo znižanje plač našim glavnim uradnikom, ako bi imeli manj dela. Vsak, ki hoče videti in malo presoditi, pa bo vedel, da imajo več dela kot so ga imeli, in če ga točno in pošteno opravljajo, so vredni poštene plače, vsaj take kot jo prejemajo sedaj. To velja za glavne odbornike, kakor tudi za urednika Nove Dobe. Po mojem mnenju bi moral biti urednik našega glasila tudi glavni odbornik in se udeleževati letnih in polletnih sej. Dve večji organizaciji imata ta sistem in jima ne pride na mar, da bi ga izpreminjali; ali mislimo, da urednik glasila naše organizacije ni toliko vreden in toliko zanesljiv, da bi bil obenem glavni odbornik? Teden za tednom je potom lista v stalni stiki s članstvom, teden za teden agitira za Jednoto in poučuje članstvo, list ima pod njegovim vodstvom dober ugled, ka,r je gotovo v korist Jednoti, zato res ne vem, zakaj tako važen jednotin uradnik do-zdaj še ni glavni odbornik Jednote.
Bolniški razred za dva dolarja dnevne bolniške podpore naj se popolnoma opusti, mesto njega pa naj se vpelje razred za, 50 centov dnevne podpore, kar bi zneslo $3.50 tedenske podpore. Imeli bi torej dva razreda, enega za en dolar podpore, druzega pa za 50 centov dnevne bolniške podpore. Jaz mislim, da bi bila to precej dobra privlačna, sila za mladino, ki ne more in tudi noče velikih asesmentov plačevati.
Z nizkim asesmentom jih bomo pridobili, četudi bo tudi podpora nizka. Mladina sploh ne misli dosti na bolezen, pač pa koliko je treba plačevati.
Strinjam se tudi z onimi, ki priporočajo, da, naj bi se jednotin denar posojeval na posestva na prve vknjižbe. To bi bilo zelo ugodno za člane JSKJ in za Jednoto samo. Ako bi se poso-jevalo članom po 5%, bi bila Jednota za en odstotek na boljšem, ker danes dobiva marsikje le 4% obresti, mi moramo pa tujcem plačevati vsaj 6%, ako dobimo posojila na naša posestva. Zelo priporočljivo bi bilo torej, da 14. redna konvencija vpelje ta sistem. — Pozdrav!
Martin Hudale, tajnik dr. št. 31 JSKJ.
158 v Auburnu, 111., v svrho zastopstva na prihodnji konvenciji. Vsako društvo ima po enega kandidata in od teh dveh eden bo izvoljen delegatom. Pri št. 52 je kandidat John Kastelic Sr., od društva št. 158 pa še nisem dobil tozadevnega poročila, upam pa, da ga dobim do prihodnje seje. Torej, sobrat je, ne pozabite in pridite vsi na sejo v nedeljo 15. maja v Filler, Kans. — Z bratskim pozdravom,
John Kastelic, tajnik,
R. R. 2, Pittsburg, Kans.
Sheboygan, Wis.
Vsem članom društva sv. Janeza Krstnika, št. 82 JSKJ, posebno pa tistim, katerih ni bilo na seji meseca marca, naznanjam, da se bodo od sedaj naprej vršile naše seje v ŠOLSKI in ne več v cerkveni dvorani. Obenem vabim člane, da se v kolikor mogoče obilem številu udeležijo prihodnje seje dne 15. maja, ker vsak nasvet v svrho izboljšanja pravil je dobrodošel. — Z bratskim pozdravom,
Joseph Golichnik, tajnik društva št. 82 JSKJ.
DOPISI
fNodali<>vanie iz 4. sti-onn pokojniku lahka ameriška gruda; žalujočim ostalim pa naj bo v imenu društva Jugoslovan izrečeno iskreno sožalje!
Z bratskim pozdravom,
Anton Krapenc, tajnik društva št. 104 JSKJ,
Mineral, Kas.
Tem potom poživljam člane društva sv. Jožefa, št. 52 JSKJ, da se gotovo in vsi brez izjeme udeležijo prihodnje redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 15. maja ob dveh popoldne v navadnih prostorih v Filler-ju, Kans. Na tej seji bomo imeli za voliti delegata za prihodnjo konvencijo JSKJ in na razpravi bo več važnih zadev, torej je dolžnost vsakega člana, da se te važne seje udeleži. Kot znano, je društvo št. 52 združeno z društvom št.
Greensburg, Pa.
člane in članice društva sv. Rešnjega Telesa, št. 77 JSKJ poživljam, da se kolikor mogoče polnoštevilno udeležujejo društvenih sej. Posebno važno je, da polnoštevilno pridejo na prihodnjo sejo, ki se bo vršila 15. maja. Na omenjeni seji bo treba voliti delegata za 14. redno konvencijo in rešiti še več drugih važnih zadev. — S sestrskim pozdravom,
Mary Horvatin, tajnica društva št. 77 JSKJ..
Chicago, 111.
Kar se tiče dela v našem mestu, je jako slabo, posebno za nekatere delavce ,ki so že po par let brez dela. Dobiti dela ni nikjer, pa magari če bi človek plačal zanj.	,
Naše društvo Zvon, št. 70 JSKJ v letošnjem letu prav po-voljno napreduje; lahko rečem, da že deset let ni tako napredovalo, kot letos. Društvo ima tudi agilen odbor, ki se trudi na vse načine, da ne bi društvo prišlo tako neprijetno zagato, kot je lansko leto. Posebno priznanje zasluži naš društveni tajnik Joseph Bevčič, ki se največ trudi, da člani pravočasno plačajo svoje asesmente vsak mesec. To ni prijetno in hvaležno delo, toda je koristno za društvo in Jednoto. — Bratski pozdrav!
Joseph Sustarich, blagajnik društva št. 70 JSKJ.
Meadow Lands, Pa.
člane društva sv. Janeza Krst-niša, št. 75 JSKJ poživljam, da se seje dne 15. maja točno in polnoštevilno udeleže. Na tej seji se bo volilo delegata za prihodnjo konvencijo. Zato naj ne pozabijo priti posebno oni člani, ki so za spremembo ene ali druge točke sedanjih pravil, kar bi bilo po njihovem mnenju v dobrobit naše Jednote. Seja se prične točno ob devetih dopoldne. — Bratski pozdrav!
Joseph Markely, tajnik društva št. 75 JSKJ.
Sharon-Farrell, Pa.
Poživljam člane društva Sloga, št. 174 JSKJ, da bi se bolj redno udeleževali društvenih sej. Od 56 članov jih prihaja na sejo komaj kakšnih 10. Kdor nima denarja, da bi plačal asesment mu zaradi tega ni treba seje pustiti, drugi dan pa pošiljati pisma na tajnika ali pa po sosedih naročati, da naj tajnik založi zanj. Boljše je vedno, da član pride na sejo. Na naši glavni seji je bil sprejet sklep, da kdor ne more plačati asesmenta, naj pride na sejo in zadevo razloži, pa se bo plačalo zanj iz društvene blagajne. Vsak član naj pomni, da odbor sam ne more plačati za nobenega člana in ne more razpolagati z društvenim denarjem po svoji volji. Tak je bil sklep decemberske seje.
Nekateri se zanašajo, da bo že tajnik plačal za nje, toda žalibog, (Dalje na 8. strani)
NOVA DOBA, May Ilf h 1932
Rado Murnik:
ZAVOZLAN
DOPISI
NAVIHANCI
ROMAN
I Nadallevanta)
Potem sta odskakala večerjat. Veveran pa, dodobra izpočit, je srečno unesel svojim razžaljenim pogrebcem pete, skočil v Otočah na vlak in se peljal zadaj na buhaču brezplačno mimo Radovljice proti severu, šele v Lescah ga je zapazil izprevodnik in ga zapodil. Veveran je smuknil skrivaj na kmetski voz, ki je drdral proti Bledu. Ondi se je ohladil, se potem kopal v jezeru,opral vse madeže pokvarjenih jajčec raz sebe in se preparfimiral s prijet nejšimi dišavami.
Iznova ves okrepčan, je uredil svoj Marconijev stroj brez žic in nemudoma brzojavil ljubici mnogotere tajnosti, ki so Veverelo pretresle do dna srca. . .
VI.
“Kikiriki!” se je razlegnilo v večernem mraku po gozdu.
Veverela je takoj spoznala Veveranov glas, vzdignila glavico in strigla z ušesi. Gospa Orehuza je hodila navadno s kurami spat; daries je bila pa legla še zasvetla v pernico, se zvila in kmalu trdno zaspala. Hčerka, je naglo pa tiho vstala, se odvezala, pomečkala nekaj cunj pa cap v odejo in privezala ta sveženj na svojo' nit Cez prsi se ji je svetil rdeč trak, ki je bila nanj navezana bela lilija in ji molela preko hrbta ob desnem ušesu visoko nad glavico. Takoj se je ukradla skozi manjši izhod v začelju in odtihotapilo, naravnost k ljubčku pod ono smreko.
Mladi junak jo je že čakal tam, sicer bled, toda odločen. S prelestnim nasmehom je skočila ljubica k njemu in ga kakor obsedena ugriznila za vrat, da je kar zažvižgal od izrednega užitka.
“O — to imaš temperament!” jo je pohvalil. “Prav nič nis> dolgočasna!”
“Bolje nisi mogel zadeti prave urice! Mati so malo preveč pokušali borovničarja. Se nama ni bati, da bi se zbudili pred jutrom.”
Veveran je od veselja preobrnil tri kozelce zaporedoma in j« poljubljal drobne deviške krempeljčke.
“In mojo doto so skrili tako dobro, da je zdaj še sami ne morejo več najti. Ves dan so revskali nad mano in me zbadali zaradi tebe.”
“Ti revica ti!” jo je miloval in ji dal odpustek, medtno srce, ki ga je bil kupil na Brezjah pri Mošnjah, in ki ga je takoj pohrustala z veliko slastjo.
“Povrhu me je prišel pa zopet nekdo snubit. Bogat dedec! Še ni tako grd! Ima tri hiše. Ena mu je urejena čisto secesionistno od zelenega pohišja do zadnjega pljuvalnika . . . Oh, to je križ, to! — Moja mama so še stare sorte, čisto fin de siecle. Saj veš, da so me dali fotografirati z metlo in smetiščnico, češ, da imajo domače vzgojeno hčerko. Skok od starega rodu do mlajšega je prevelik, da bi me mogli razumeti. Ne puste me niti na gimnazijo, nikar na univerzo. In tako rada bi nosila doktorski klobuk, ki bi se mi gotovo podajal kaj lepo! — Ah, čemu smo veverice sploh na svetu? Zato, da jemo in se možimo? Niti ne vemo, odkod smo. človeku je vsaj dokazano, da je od merkovce ali od hudiča. Mi pa, ali smo od polha? Ali od podgane?”
“Bog ne prizadeni!”
“Danes so mi rekli: ‘Marš na vofet!’ Naznanila so že tiskana! Na!” Dala je Veveranu fin papir, ki je stalo na njem z ošabnimi črkami tole:
Grofinja Orehuza, rojena princesa Pipineža, pa princ Pavliha opozarjata Vaše gospodstvo na prihodnjo možitev hčerke, oziroma nečakinje, kontese Veverele s princem
Migomigavzarjem
čast je gospe kneginji Kosma-tildi, rojeni markizi Skaku-ci, pa. knezu Kosmatevžu naznanjati Vašemu gospod-stvu prihodnjo ženitev njiju sina, princa Migomigav-zarja s konteso V everelo
Poroka bo danes teden ob polidvanajstih tamkaj za bukovjem.
Moste.	Črnivec.
“Pa te vendar niso premotili njegovi sladkosnedi pogledi?” jo je vprašal Veveran napol porogljivo napol žalostno.
“A, kaj še!” ga je zavrnila. “Taka metuljniea pa le nisem! Kako mi vendar moreš zabavljati tako neusmiljeno?”
“No, no ... In snubač? Kaj si mu rekla?”
“I — da ga nemaram!” se je odrezala in prezirljivo namrdnila nosek. “Za živ svet ne! Veverela ljubi le enkrat in le enega samega!”
“Bravo!” se je razveselil in jo ugriznil za uho nič manj navdušeno, kakor prej ona rfjega. “O ideal idealnih idealov! Zavrtiva ‘-•e nekoliko!”
“To pa še zmeraj!” je rekla Veverela, in zaplesala sta divjo polko,da se je zemlja tresla.
Veveran je pa lepo žvižgal,da nista zgrešila pravega umera.
“Ah —” je vzdihnil deklič, ko sta se narajala dositega, “veš, mama so rekli, da mi izbero kar sami ženina, če bi se kujala še kaj dolgo. Za kazen sem preklečala vse popoldne in jim morala brati iz Velike Pratike. Komaj že skakljam.”
"Plesala si pa vendarle, hm,” se je nasmehnil Veveran. Takoj pa se mu je zopet zresnil obraz, in počasi so mu uhajale iz ust besede: “Tvoja mati — ne zameri mi! — so hudobna .volkulja v nedolžni uniformi slovenske veverice in imajo dokaj kosmato vest.”
“Popolnoma so se mi utujili!” je tožila smrtno ranjena duša.
“Zlata ljubica!” jo je pomiloval Veveran, in mehko ji je udarjal njegov moški glas na uho.
“To je življenje!”
“Tudi jaz sem sit posvetnega veselja. Vse ničevo, vse! Kaj pa še hočem? Pil sem najboljše vino, užival ljubezen najlepšega dekleta, zlagal najslajše pesmice — više ne morem! Moj pegaz ima naduho in pa gliste, tiste dolge, konjske! Kaj bi silil ubogo paro? Niti za pol salame mesa ni več na njem, in perje gre razenj, kakoi raz staro smrdokavro. Kako naj bi me držal nad oblaki? Komaj se pase ob cestnih jarkih in muli zaprašeno travo, kadar ne žveči ob jaslih prazne slame. Nobenega okusa nima več. Ambrozije in nektarja ne loči od žaganja in pomij. Mogoče, da sem tega jaz sam kriv, ker sem ga prej gonil prehudo. Utegnil bi sicer še nekaj časa varati založnike in neumno množico z dosedanjo veljavo svojega imena. Le prekmalu pa bi ga neustrašen ocenjevavec zasačil v smetišču posiljene proze. Niti v kontrabant ga nočem prodajati. Do solza je genljivo, kako se mi trudi in vzpenja kvišku, pa ne pride više kakor otroški zmajček in že zopet čofne v lužo.
(Nadaljevanje iz 7. strani) tajnik dobi na plačilni dan $10
do .$15 dolarjev plače v tovarni, potem pa naj s tem plačuje za druge! Dal sem do zadnjega centa, ko sem plačeval za nekatere, ko se je veliko nabralo, so pa pustili društvo in jaz sem se pod nosom obrisal. Na zadnji društveni seji sem prinesel en tak slučaj na dnevni red in društvo je sklenilo, da mi založeni denar povrne; obenem je bil sprejet predlog, ki se glasi:
“Ako tajnik plača asesment za kateregakoli člana in da potem dotični pusti društvo, ne da bi tajniku povrnil, se ne plača tajniku iz društvene blagajne niti centa. Ako tajnik plača za koga drugega, riskira sam.”
To naj vpoštevajo sobrati in sosestre in naj mi ne pošiljajo pisem in dopisnic, naj plačam za nje. Sem bil deset let molzna krava, zdaj se je pa to nehalo. Imam tudi jaz za skrbeti za ženo in otroka in sloveča Hooverjeva prosperiteta tudi meni ne prizanaša. Poživljam člane, da kadar imajo plačilni dan konci meseca, da takoj pridejo plačat svoje asesmente. čakal jih bom na plačilni dan do 7. ure zvečer. Potem bom pa izdelal mesečno poročilo; kdor bo do takrat plačal, bo prav, drugi pa bodo suspendirani. Kdor mi prinese plačat zadnji dan v mesecu, ostane suspendiran, ker ne bom njegovega asesmenta posebej pošiljal na glavni urad. Naj plača na prihodnji seji za dva meseca skupaj. Vsak naj to vpošteva in se ravna po navodilih, pa bo prav za vse.
Nadalje sporočam, da 14. maja pride v našo naselbino Mr. Anton Grdina, ki bo kazal slike iz starega kraja. Slike se bodo začele kazati zvečer o polu osmih in sicer v tukajšnem Slovenskem domu. Vstopnice so po 35 centov za odrasle in po 10 centov za otroke; otroci pod šest let stari so prosti, čisti dobiček je namenjen blagajni Slovenskega delavskega doma. Mislim; dft nikomur ne bo žal, ki pride k tej prireditvi; morda bo videl na sliki sorodnika ali znanca iz davnih let, ali svoje rodne kraje. Zbor Slovenskega doma bo zapel tudi nekaj pesmi. Torej, na svidenje v soboto 14. maja ob 7:30 zvečer v Slovenskem delavskem domu na French in Baldwin cestah.
Tovarna American Sheet & Tin Plate Co., ki je bila zaprta zadnje tri mesece, je zopet pričela obratovati, toda samo po tri dni v tednu. Rojakom ne svetujem, da bi hodili sem za delom, ke,r ga ni dobiti, če bi človek plačal zanj. Vsled sedanje depresije je tukajšno gospodarsko in kulturno življenje prišlo čisto na nič. Ako se razmere ne izboljšajo, bodo naše blagajne v kratkem docela izčrpane. — Pozdrav!
Frank Kramar, tajnik društva št. 174 JSKJ.
kakor povsod. Kljub temu pa še nismo čisto zaspali in še vedno od časa do časa priredimo kakšno zabavo, da se nekoliko razvedrimo in začasno pozabimo na ?labe razmere. Tako bo v soboto 14. maja priredila podružnica SžZ št. 6 zanimivo kratko igro “Oj, ta Anže”; poleg igre bodo na programu tudi nekatere deklamacije. Tem potom vabimo članstvo društva sv. Martina, št. 44 JSKJ, in društva Happy-Go-Lucky, št. 195 JSKJ, da našo prireditev mnogoštevilno pos-eti. O priliki bomo skušale vrniti uslugo za uslugo. Le, ako drug drugemu pomagamo, lahko vsi napredujemo. Na svidenje torej v soboto 14. maja o polu osmih (7:30) zvečer!
Angela žagar, članica društva št. 44 JSKJ.
Chicago, 111.
Zadnja seja društva, Zvon, št. 70 JSKJ, je bila zelo dobro obiskana. Tako je prav! želim, da bi se naše članstvo tudi v prihodnje zanimalo za društvo in se redno udeleževalo društvenih sej vsaj v tolikem, ako ne še v večjem številu. Ako dobro preudarimo, moramo priznati, da bodo prihodnje seje še bolj važne,,kakor je bila zadnja. Zakaj? Zato, ker bomo razmotrivali in naročili delegatu, kako mora nastopati na konvenciji, da bo v večjo korist celi organizaciji. Vsled tega uljudno opozarjam na redno sejo, ki se bo vršila v sredo 18. maja, v navadnem prostoru. Udeležite se brez izjeme vsi.
Bratski pozdrav!
John Gottlieb, predsednik.
Janko Kač:
PRIVID
Moj stari oče je bil mizar. Umrl je nenadoma. Menda ga je zadela kap pri večerji. Prav tisti čas sta se napotila k njemu oba cerkvena ključarja, da bi napravil nekaj novih klopi za cerkev. Blizu naše hiše sta srečala čokatega možakarja, ki ni odzdravil na njun pozdrav.
“Kaj ni bil ta človek v burmu-su Košmerl?” se je zavzel ključar Vala j.
“Tudi meni se je zdelo. Toda, če bi res bil on, bi ne bil tih na: Dober večer!” je pripomnil Korun.
Ko sta pa stopila v hišo in sta videla, kako so Košmerla ribali z jesihom, sta se zgrozila: “Privid sva imela.”
Še kot dete sem slišal to zgodbo, vendar je nisem mogel nikoli verjeti, kakor tudi nebroj drugih sličnih “spominov” nisem jemal za resnico. Pred leti se mi je pa pripetilo nekaj podobnega, česar si vsa ta leta nisem mogel pojasniti in mi še danes prihaja po-gostoma v spomin naslednja čudna zgodba.
Lep poletni dan je bil takrat. Ljudje so pridno spravljali seno. Tudi jaz sem jo mahnil s koso na rami na njivo tam za Matja-čem, da pokosim vagan (ogon) lucerne, ki se je pravkar spuščala v cvet. Na Cajnarjevem dvorišču je pela cirkularka. Tone Petrin je ročno pritiskal suha polena na nevidne zobe stroja, da je vidoma rasel kup krcljev ob strani. Seveda niste vsi poznali Toneta Petrina. V mladosti je bil žagar, pozneje rudar, dokler ga ni podsulo in se je moral ozreti za lažjim kruhom. S sestro sta pričela trgovino in sta si pozidala lep dom.
“Gre dobro?” ga govorim mimogrede.
“Kakor repa se reže,” se je pohvalil in se spet zatopil v delo. Tak posel zahteva pač vso pozornost.
že kakšno uro sem se pozibaval po njivi, švist ostre kose in zategli krik cirkularke H50 se. spajali v nekak omolen takt. Rok/:: zamaha vajo same, noge lezejo počasi za,njimi. Oko gleda padajoče bilke detelje in pazi, da se kosa izogne kamenju, ki leži belo, kakor kokošja jajca raztreseno, po njivi, kamor ga je naril krt in ga je nategnila zima iz ruše. Slednja misel v možganih počiva. Za možgane je košnja kakor osvežujoča kopel za izmučeno telo.
Tedajci pa vidim razločno prav s telesnimi očmi, še danes se spominjam, da ni bila le misel, tale prizor.
Sredi zelenja detelje stoji pred menoj cirkularka, nad njo se sklanja Petrin. Poleg kup krcljev in voz s poleni, na katerem stoji mlada dekla in*podaja Tonetu polena. Kar Tone nenadoma spusti poleno in dvigne desnico, ki je bila odrezana v zapestju, da je brizgala kri v silnem curku v zrak.
Kakor odvrenel sem strmel nekaj trenutkov v ta prizor, nakar sem se sunkoma obrnil, bil sem namreč obrnjen s hrbtom proti Pet'rinu, oddaljenem od mene kakšnih tri sto metrov. Videl
zahreščala cirkularka, kakor pojemajoča svinja pri kolinah. Dekla na vozu s poleni je s krikom zakrilila z rokami. Jakovčevi so prav pod bregom nalagali seno. Tonče je bil na naloženem vozu in je videl, kako je zbilo Petrina od žage.
“Anza !” mi je zaklical v grozi, “Toneta je zgrabilo. Leti! Leti!”
Od vseh strani so se zgrinjali na te obupne klice preplašeni ljudje. Ko sem pritekel tudi jaz, so se razmaknili, da sem mogel do ponesrečenca, hropečega na kupu krcljev.
Prvi moj pogled pa je poiskal Petrinovo desnico. Silno sem pa bil razoča^rfi, ko sem videl, da roka ni odrezana. Zbilo mu je le vrat in glavo in je kmalu po prenosu umrl.
Recite kar hočete, vendar se mi zdi, da je ta moj privid prav podoben vsem drugim prividom, ki jih je polno narodno izročilo. Odkod, zakaj in kako nastajajo, pa ne ve nihče in ne bo vedel ni- j koli . . .
-------o-------
LJUDSKO PRESELJEVANJE
Kakor sta se svojčas sporazumeli Grška in Turčija, da se izselijo iz obeh držav v novo domovino vsi tisti, ki ne žele ostati, pod tujim jarmom, sta se domenili tudi Bolgarija in Grška, da bosta povsem mirno izmenjali državljane bolgarskega, od-| nosno grškega jezika, ki ne žele več ostati v državi, ki jim ni sorodna po jeziku. Mešana komisija, sestavljena iz zastopnikov obeh držav in iz delegatov Društva narodov je sedaj dovršila svoje delo ter izplačala izseljencem za njihove nepremičnine 10 odst. vrednosti v denarju, 90 odstotkov pa v obveznicah. Bolgarija se je zavzela, da bo sprejemala obligacije namestu plačila za novo kupljena posestva za priseljence.
Zanimivo je dodatno poročilo komisije Društva narodov, ki ugotavlja, da se je preseljevanje
Bolgarov iz Grške in Grk®'’^ ^ Bolgarije izvršilo povse"1 1%: du in brez izgub, ki so	i
izogibne pri takšnem 1- $ nju. V celem se je M* i milijonov dolarjev oas. je J Iz Traki je in Makedonije ^ vrnilo v domovino oko °
000 Bolgarov, iz Bolgare ‘Gr. jo izselilo približno o >	^
kcv. S tem, da se je ^ Gr. ro ves bolgarski elemen ^ g0|. ške in grško prebivalstvo^ ^ garije, je tudi odstra«Je del nevarnosti	*•
mo v med obema di'žava bosta posihmal gotovo boljši slogi in sporazum •
<!r
GLAS NARODA
NAJSTAItEJŠI StOf f SLOVENSKI DNE'W V AMERIKI
Je najbolj razširjen vssSd»* list v Ameriki; don®8 nje svetovne novosti.	^neizvirna poročila Iz	pre*°“e
vine; mnogo Sale ...telJ6*' romanov najboljših P
Pošljite $1-00..
tn pričeli ga bomo P°
Vsa pisma naslovi®
GLAS
S! 16 W. 18th St.. N®w
n»;
naroda
York. N'
POPRAVEK
V Novi Do{Ji z dne 4. maja je bila priobčena posmrtnica (Naznanilo in zahvala) za pokojno Jennie Koščak iz Sheboygana, Wis., ki je bila pokopana v Ely, Minn. V zadnjem stavku druze-ga odstavka omenjene posmrt-nice je bila pomotoma navedena označba SNRJ, mesto JSKJ. Dotični stavek bi se moral pravilno glasiti: “Islotako se prav lepo zahvaljujemo članicam društva št. 129 JSKJ v E3y, Minnesota, ki so jo spremile k zadnjemu počitku.” Prizadete stranke naj izvolijo uredništvu oprostiti. Napaka je bila napravljena v tiskarni in pri čitanju korektur od urednika prezrta.
—t----o-------
Poziv in naznanilo
Joliet, 111.
Tem potom prav vljudno poživljam vse člane in članice društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, da se gotovo udeležijo prihodnje redne mesečne seje, ki se bo vršila v nedeljo 15. maja ob eni uri popoldne v navadnih prostorih. Na omenjeni seji bo treba rešiti več važnih zadev v korist društva in Jednoti; med drugim bo tudi volitev delegatov za prihodnjo konvencijo, ki se bo vršila meseca julija v Indianapolisu. Vsak član, kateremu je pri srcu blagor društva in Jednote, bo gotovo prišel na prihodnjo sejo in bo volil za delegata člana, ki se zanima in deluje za društveni napredek in v korist J. S. K. Ječlnoti. Radi tega upam, da bomo na prihodnji seji 15. maja zbrani vsi člani in članice našega društva. — Z bratskim pozdravom,
Frank Pirc,
, tajnik društva št. 66 JSKJ.
Barberton, O.
Posebnih novic nimam za poročati iz naše naselbine. Delavske razmere so še vedno slabe,
cenjenim glavnim uradnikom in uradnici, bratom delegatom in delegatinjam 14. redne konvencije JSKJ, ki se bo vršila meseca julija v Indianapolisu, Ind. —
Odbor konvenčnega pripravljalnega odbora društev JSKJ v Indianapolisu prav vljudno naproša vse cenjene glavne uradnike in delegate, ia nam v svrho boljšega reda, postrežbe in občne zadovoljnosti kakor hitro mogoče sporočijo kje in kako bi radi imeli svoja stanovanja za časa konvencije. Posebno bi prosili tiste, ki imajo morda v tej naselbini svoje sorodnike, ožje rojake in prijatelje, in bi želeli pri njih stanovati, da nam to sporočijo. Radi bi znali koliko delegatov bi želelo stanovati v privatnih domovih in katerim bi bilo ljubše stanovanje v hotelih, da se zamore prostor pravočasno rezervirati.
Naš odbor bo skušal po svoji možnosti ustreči vsem, zato je v tem oziru neobhodno potrebno sodelovanje od strani cenjene delegacije. Ako prejme odbor pravočasno želje ali navodila, mu bo lažje izvršiti njegovo nalogo in preskrbeti stanovanja po željah naših gostov.
Lokalni pripravljalni kon-venčni odbor JSKJ društev v Indianapolisu, Ind., že zdaj kliče vsem glavnim odbornikom in delegatom: dobrodošli! Ob enem prpsi, da se vsi ^voljeni delegati radi pre-
či 1 7 ST. Cl CLEVELAND-
DENAR POŠILJAM V STARI
točno in zanesljivo ter po nizkih cenah in ®}C£V
Din 500—S 9.50 i Lir 5t)0—
Din 1000—$18.65 | Lir 1000—$53.°u
Pri večjih nakazilih sorazmeren popust.
V L A D O P It E M R U
27 So. Main St., South Norwalk, Conn.
od■«»•*£ d0 naJVef^;i
društJ
in po<; izdeluje lično venska
Ameriška Doifl° £.
LA10>
K
20
H
dr
Sit
»a
:6tn
%
%
dru
8nj(
S
»ek
Hrat
p R, 'Si H tn tn<
%s
S
° k ^8 ; 'l°t Gl ^ l
*j i le»j
\ V
Vir
m
i
.A
,6 |fi
EDINA SLOV. BANKA V ZEDINJENIH Dl»A , ^ J ir
1 North American Trust ba	K
C131 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O-	\	^
Ima premoženja skoro $6,000,000.00	^	^	V s
Jemlje denar na hranilne vloge iz vseh delov ZedM	e	^
tudi iz Kanade in od drugod.	’ U
Kadar pošiljate denar v staro domovino, ali * g9 pošljite ga potom tega varnega in zanesljivega dena	j!>	at)
ki ima izvrstne zveze z vsemi bankami sveta	-
Ta slovenska banka ima $200,000.00 $280,000.00 rezerve, kar garantira hranilne
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrtih src naznanjamo sorodnikom,	pit *	|, s
znancem prežalestno vest, da je nemila smrt pretrg ,	| V „
ljenja debremu soprogu, oziroma očetu	^	,lv
JERNEJU VERBIČ	S
.	i>
Pokojnik je bil rojen leta 1880 v Gornji vasi pi>	1932■	$
Dolenjskem; za vedno je zatisnil oči dne 14. ma n‘0gošte	f	,%•.
greb sc je vršil dne 16. marca iz hiše žalosti, ob nV	oCj W
spremstvu prijateljev in znancev v cerkev sv. J0	,	Sv'	,	%
po slovesni maši zadušnici na St. Joseph pokopal-	^
Nepozabni pokojnik je*spadal k sledečim di	gv0j?r	i.,
Jerneja, št. 81 JSKJ; sv. Janeza Krstnika, št. 11 LOyfil j/'	, 'Vfy
št. 429 SNPJ; St. Mihael Court, No. 1366 C .O. r-'	štvOn’j 1	&	Cl,
of Moose, 400; F. O. of Eagle. Vsem omenjenim °*r	' , 1
kamo prisrčno zahvalo za poklonjene vence, K?	%
obiskovanje od strani sobratov za časa bolezni, pol" se zahvaliti tudi vsem drugim, ki so pomagali na y	\. I
način in nas tolažili, bodisi v času njegove bolez11 *’ .ebniK, #	,‘Klij
najtežjih urah. Prisrčna hvala tudi nosilcem in P
Vence v zadnji pozdrav pokojniku so poklon\J* nces	•
in Mrs. L. Lotrich, Mr. in Mrs. J. Alster, Mrs. r	i’1.#'
Mr. in Mrs. V. Vidigar, Mr. in Mrs. N. Oberman. jlisS	ll|()
F. Lokar, Mr. in Mrs. R. Ramer, Mr. Donald Lotrič ■ ^	, L \
Lokar, Mr. Joseph Kristan, Mrs. G. Mlakar, Rll's;rS.	,3(1
Mrs. N. Putz, Mr. in Mrs. L. Sinkovich, Mr. in J* ^	\
Mr. in Mrs. J. Butcher, društvo sv. Ane, št. 11? 'J AsSn-.	') 1
Building and Loan Assn., Independent P. Relief Wet Wash Laundry, Aurora Ice Cream Co. Najlep-3* s;pp 1	^
Za maše zadušnice so prispevali: Mr. in Mrs. J -jr>	I'l
Mr. in Mrs. J. Prapernick, Mr. in Mrs. J. Jakosn, od*	l
J. Mejak, Mr. in Mrs, A. Kranjc, Mr. J. FlopP b0di	H
Slovenske Ženske Zveze. Iskrena hvala vsem! Da ■*,enS	-V
lepa hvala vssm onim, ki so dali za pogreb potre" govi	| <J§
na razpolago, vsem, ki so pokojnika spremili na ™ azll> _j	j?,
poti, in vsem, ki so nam na kakoršenkoli način	>	v. <;
ali izkazali pomoč.	v	. k
Ti pa, ljubljeni soprog in oče, počivaj slad^	<51
zemlji! Tvoj spomin ostane lep in svež v nasin	>	.,
ne pridemo za, Teboj!	.	n	AuS! . \t š
Žalujoči ostali:	Mary	Verbič,	soproga;	An'to 'iji.	I	it, ,
Jerry Jr., sinovi' Mary R., hčerka. Sestra v Jug°s Aurora, 111., 6. maja 1932
in
nem taktu priklanjal nad pojočo žago.
Na mah sem se bil streznil. Ko sem se spet obrnil k delu, je že izginil privid izpred mene.
“Lepa reč! Kaj smo že res tako daleč, da se mi pričenjajo pojavljati prividi sredi dneva?” sem se zavzet pomenkoval sam s seboj. Ker nisem imel prisotnosti pri delu, sem zamahnil s silo po kamnu, za celo pest debelim, da se mi je kosa grdo zvih-rala. Nejevoljen sem pričel s brusnikom uravnavati povito rezilo. Res, kar za napoto in škodo je včasi človeku tista, reč, ki ji pravimo duša ali psiha, kar se lepše sliši.
V tem pa je nenadoma grdo
skrbe stanovanje nemudoma javijo na naslov:
“Frank Krefel, 911 N. Ket-cham St., Indianapolis, Ind.”
'ih
in.