NO. 124
uiERišKA Domovi m a
■!■€/% ill—HOJW1E
AM€RICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€B
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 14, 1975
LETO LXXVIL—VOL. LXXVH
Simon obsodil zlorabo ''živilskih'' znamk
Od poskusnega programa leta 1962 v obsegu 14 milijonov dolarjev je ta seda, narastel na 6.6 bilijonov dolarjev letnih izdatkov.
BLOOMINGTON, Ind. — Zakladni tajnik William E. Simon je tod na konferenci Junior Achievement opozoril na obširno zlorabljanje v programu živilskih znamk. Program so začeli leta 1962 na poskusnem te melju v obsegu 14 milijonov dolarjev. Postopno je narastel taki meri, da uživa od njega u-godnosti preko 19 milijonov ljudi in stane zvezno blagajno letno 6.6 bilijonov dolarjev.
“Zakaj so zvezni izdatki eksplodirali?” je vprašal Simon in nato odgovoril: “Zato, bi dejal jaz, ker smo pripravljeni naložiti vladi odgovornost za reševanje premnogih vprašanj, ki bi jih naj ljudje reševali sami.”
Posebej je opozoril na položaj programa živilskih znamk, ki je na splošno zlorabljan. Tako je v nekem časopisu izšel ponovno oglas, ki poziva ljudi, naj se o-koristijo s programom, četudi dosega njihov letni dohodek $16,000. Oglas je objavljal Center of Public Information v Cantonu, Ohio, katerega vodja je Michael Freeman. Izšel je v majskih in junijskih številkah časopisa “Parade”.
V Washingtonu, D.C.,
Novi grobovi
Anton Baraga
Po dolgi bolezni je v torek na svojem domu na 22250 Chardon Road umrl 87 let stari Anton Baraga, doma v Grahovem pri Cerknici v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1906 in bil v letih 1934-1971, ko je stopil v pokoj, lastnik in upravnik Baraga Winery na Waterloo Road. Pokojnik je bil med ustanovi tel ji Slovenskega doma na Holmes Avenue, bivši direktor North American Banke, član ADZ št. 59, ABZ št. 71, Kluba slovenskih upokojencev v Eu-clidu, Euclid Rifle Cluba in St. Clair Rifle Cluba. Zapustil je ženo Antonijo, roj. Sivec, hčere Mrs. Anton (Frances) Žagar, Mrs. Raymond J. (Josephine) Magayna, Mrs. Otto (Albina) Zimmerman, sina Anthonyja J., vnukinjo Nancy Domiano, vnu-va Jamesa, bratje Frank, Matt, Jack, Rudy ter sestri Marija Žnidaršič in Margaret so že vsi umrli. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St.
soboto ob 8.15, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na pokopališče Vernih duš. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
John Jelnikar
Po dolgi bolezni je umrl preteklo nedeljo v Euclid General bolnišnici John Jelnikar s Pawnee" Avenue, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA kot mlad fant, bil 25 let zaposlen pri
Poslanik Saxbe proti mešanju ZDA v Indijo
Poslanik William B. Saxbe je izjavil, da se ZDA ne mešajo v notranje zadeve Indije, in bo takoj odstopil, ko bi dognal, da to ni res.
NEW DELHI, Ind. — Poslanik ZDA William B. Saxbe se je po 6 tednih vrnil na svoje mesto v Indiji, kjer je v zadnjih tednih bilo veliko pisanja in govorjenja o vmešavanju ZDA indijske notranje zadeve. Poslanik je predsednici vlade Indiri Gandhi izjavil, da se ZDA prav nič in na noben način ne mešajo v indijske razmere. Zagotovil jo je, da bo takoj odstopil, ko bi dognal, da to ni res.
W. B. Saxbe je dejal novinarjem, da je dobil od vseh najviš-jih mest v Washingtonu zagotovilo, da se ZDA na noben način ne mešajo v notranje zadeve Indije. V Indiji med tem stalno kažejo na CIA in jo dolže podpiranja odpora proti vladi, ki da je to privedlo do proglasa izrednega stanja 26. junija.
V vodilni plasti javnosti v
Ford bo šel na Kitajsko, ne gre pa letos v Indijo
WASHINGTON, D.C.' — Predsednik ZDA je bil namenjen jeseni na Kitajsko in v Indijo. Trdijo, da bo na Kitajsko po vsej verjetnosti šel in da tam lahko računa z dobrodošlico, četudi ZDA še vedno vzdržujejo redne stike z nacionalno kitajsko vlado na Formozi.
Obisk v Indiji je bil med tem zaradi uvedbe izrednega stanja in omejevanja demokratičnega reda odložen za nedoločen čas.
Tujci zapuščajo Saigon
Tujci, zlasti Francozi, ki so ostali v upanju, da bo mogoče nadaljevati poslovanje po starem, so spoznali svojo zmoto in odhajajo.
BANGKOK, Taj. — Franco-ska vlada je najela letala, ki odvažajo francoske državljane . in njihove družine, pa tudi druge tujce iz Južnega Vietnama. Prvo letalo je odletelo iz- Saigona v torek s 73 tujci in njihovimi družinami. V glavnem gre za zahodnjake, ki so upali, da bo mogoče v novih razmerah nada-
POGAJANJA MED IZRAELOM IN EGIPTOM SE BLIŽAJO K USPEŠNEMU ZAKLJUČKU
Posredovanje ZDA pri pogajanjih med Izraelom in Egiptom o novem delnem umiku Izraela na Sinaju kaže na uspeh. Obe strani sta se približali v vseh vprašanjih, tr eba je sporazum le še točno določiti in rešiti preostale razlike. Napovedujejo, da bo državni tajnik Kissinger odletel 20. avgusta na Srednji vzhod odstranjevat še zadnje ovire, kar naj bi bilo doseženo do konca tega meseca.
Iz Clevelanda in okolice
.Kline Spring Co., dokler ni pred '20 leti šel v pokoj. Zapustil je
!ženo Louiso, roj. Bradač, hčer
tonal Consummers Congress k
temu izjavil, da je “aaprepa-j Mrs Jennie ^ .n ^
Steva. Deset bratov in sester je umrlo pred njim v Sloveniji.
J Pokojnik je bil član KSKJ št. 25. Pogreb je bil včeraj iz Žele-
ščen, da je Simon izbral prav revne in lačne za krive inflacije in gospodarskega zastoja”.
ZDA se med tem vodi razprava, ’ l.ievati staro poslovanje ob ne-ali je boljše, da se ZDA strogo katerih prilagoditvah. Izkazalo drže načela nevmešavanja v no- se .ie> da to ni možno, tranje zadeve ali pa da se povsod in vselej odločno zavzema-
WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Henry Kissnger je v zadnjih 24 urah sprejel posla nika Izraela Simčo Dinitza kar dvakrat, ko so pogajanja o dogovoru med Izraelom in Egiptom prišla v končno razdobje in sta jih baje obe strani odločeni privesti čim preje do uspešnega zaključka. Zadnji sestanek Kissinger) a z Dinitzom je predložil prvi in je hotel na njem dobiti izraelski odgovor na zadnje e-giptske predloge. Dinitz je po sestanku s Kissingerjem dejal novinarjem, da je “težko, če ne nemogoče” označiti sedanjo diplomatsko dejavnost, pa dodal, da dejstvo, da delajo skupno, govori samo za sebe”.
dela prelazov Mitla in Gidi, med
iiits
Severovzhodni Ohio osmi v ZDA
Področje Velikega Clevelanda je bilo raztegnjeno na Akron in Lorain-Elyria kot nova Standard Consolidated Statistical Area - SCSA in se s tem po velikosti prebivalstva, kupne moči in dohodkov povzpelo na 8. v vsej deželi. Na njem živi skupno preko 2.9 milijonov ljudi z 961,200 gospodinjstvi in s kupno
jo za spoštovanje človeških pravic in svoboščin. Državni tajnik H. Kissinger je za dosledno ne-vmešavanje, njegovi nasprotniki pa trdijo, da tako stališče na dolgo roko ZDA samo škoduje.
Družine z $16,000 letnega dohodka res ni mogoče šteti med “revne in lačne”, pa četudi so cene hrane in vsega drugega v zadnjih letih močno narastle!
tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. na pokopališče Vernih duš.
Kissinger za mednarodne izrabljanje oceanskih tal
Philomena Tscherne
V Lake County Community ! Hospital East je umrla 61 let stara Philomena Tscherne s 462 E. 314 St., roj. Hrick v Cleve-Jandu, žena Louisa, mati Rober-MONTREAL, Kan. — Držav-j ta, Johna, Mrs. Richard (Mary) ni tajnik Henry Kissinger je na Oberacker in Williama, stara letni konvenciji Ameriške prav- mati Janet, sestra Edwarda in niške zveze govoril o vprašanjih Georgea Hrick-a ter pok. Jose-svetovnih morij. Povedal je, da Pha Herrick-a. Pogreb bo iz so ZDA pripravljene raztegniti Grdinovega pogrebnega zavoda obalne vode od sedanjih 3 na 12 na Lake Shore Blvd. v soboto milj, če bodo pri tem zajamče-^b 8.30, v cerkev Brezmadežnega
Odnosi ZDA s Kubo se ne bodo spremenili preko noči
WASHINGTON, D.C. - V Beli hiši so vrnitev $2,000,000 Southern Airways, ki jih je ta plačala ugrabiteljem leta 1972, ki so pobegnili na Kubo, pozdravili in jo označili za znak dobre volje Fidela Castra.
Pot do ureditve odnosov Kube z ZDA je vendar še dolga. Treba je rešiti vprašanje ameriške zasežene imovine, ki jo cenijo na 1.8 bilijona. Poleg tega drži Castro še vedno nekaj a-meriških državljanov v svojih ječah.
V prvi skupini, ki jo je od- Henry Kissinger je po neus-neslo letalo Caravelle, so bili pehu, ki ga je doživel pri posre-med pripadniki 10 narodnosti dovanju med Izraelom in Egip-
tudi trije Amerikanci. Eden od njih je bil jezuitski duhovnik
torn letošnjo pomlad, postal previdnejši. Tokrat ne pojde na
čan, da mu bo te uspelo odstra- nji vzhod in tam svoj napor us-
ne pravice proste plovbe skozi ozke morske prelive.
Prav tako so ZDA za razširi tev obalnih voda, kar zadeva ribolov in izkoriščanje rudnega bogastva, na 200 milj, kot to že dolgo zahtevajo nekatere države Južne Amerike in čemur so se ZDA doslej vztrajno upirale.
Na konferenci za novo pravo o svetovnih morjih v švicarski Ženevi letošnjo pomlad so ZDA bile proti mednarodni organizaciji za izkoriščanje rudnega bogastva na oceanskih tleh. To so zahtevale male države, v prvi Vrsti one, ki so proč od morja, da bi bile tako deležne morskega in podmorskega bogastva, ki je Tast vsega človeštva’. H. Kissinger je to stališče v svojem govoru v Montrealu sprejel.
Vremenski prerok
Spočetja v Willoughby ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš v Chardonu.
Debeluhi in debeluhinje
rev. Aram J. Bera d iz Bostona,‘Srednji vzhod odstranjevat zad-
Mass. Vsi so dejali, da so vese-,11 j ih težav, dokler ne bo prepri-]ta dan lahko odpotoval na Sred-li, ko odhajajo iz Južnega Vietnama.
Ti, ki so prišli v zadnjih dneh iz Južnega Vietnama na Zahod, pripovedujejo, da so tamkajšnje oblasti pred težavnimi gospodarskimi in političnimi vprašanji, ko med prebivalstvom ni pravega sodelovanja. Tuji opazovalci položaja so jim zato neprijetni in se jih hočejo znebiti čim preje. Ko teh ne bo več, bo mogoče rabiti za izvajanje načrtov “odločnejša” sredstva.
tem ko se bo do vzhodnih vho- (močjo preko 15 bilijonov dolar-dov vanju približal Egipt.
Egipt in Izrael bosta imela ob sodelovanju civilnih strokovnjakov ZDA možnost nadzirati z elektronskimi napravami vsak svoj varnostni prostor preko nevtralnega pasu, Egipt preko obeh prelazov v notranjost Sinajskega polotoka, Izrael preko njih vse do Sueškega prekopa.
Izrael bo vrnil Egiptu tudi petrolejska polja Abur Rudeis in pas ozemlja, preko katerega bo imel Egipt kopni dohod do njih.
ZDA bodo Izraelu nadomestile izgubo olja iz teh nahajališč.
H. Kissinger bi rad imel izraelski odgovor na zadnji egipt-ski predlog in že tudi egiptske pripombe nanj do konca tedna, ko pojde v Vail v Koloradu poročat predsedniku Geraldu R.
Fordu o uspehu svojih naporov.
Položaj naj bi bil do 20. avgusta tako jasen, da bi Kissinger
Nov svetovni rekord v teku na 1 miljo
GOTEBORG, Šved. — Na tukajšnjem svetovnem lahkoatlet-j zastopnika vlade Izraela, ki boškem tekmovanju je Novozelan- sta vsodelovanju s strokovnjaki dec John Walker pretekli torek'ZDA sestavila besedilo dogo-
niti. Pritisk ZDA z "preoceno položaja na Srednjem vzhodu”, ki jo je po polomu Kissingerje-vega posredovanja v preteklem marcu objavil predsednik Ford, je dosegel svoj cilj. Izrael je začel popuščati in ZDA so ga za to pripravljene nagraditi z odobritvijo njegove prošnje za dobave orožja in gospodarsko pomoč.
Pogajanja med Izrael in Egiptom po posredovanju ZDA so prešla sedaj v zaključno razdobje. Načelno je dogovor dosežen, treba je urediti le še njegove podrobnosti. Zato sta prišla v Washington ta teden dva
pešno zaključil z dosego sporazuma med Izraelom in Egiptom o izraelskem delnem umiku s Sinaja in izraelski obljubi za iskanje podobnega sporazuma s Sirijo do konca avgusta.
Zadnje vesti
CAPE CANAVERAL, Fla. — Vzlet vesoljske ladje Viking proti Marsu, ki je bil odložen i na včeraj, je bil zaradi težav sta
jev.
Uspehi se bodo pokazali * v 12 do 18 mesecih?
V torek je bil objavljen nov načrt za ureditev sredine mesta, ki bi naj tega poživil in mu pritegnil nove prebivalce, kot tudi kupovalce in obiskovalce. Njegovi zagovorniki trdijo, da ga bodo delno uresničili že v 12-18 mesecih. Zastopniki posameznih mestnih okrožij se pritožujejo, da mesto ne kaže dovolj zanimanja za nje. Brez zdravih mestnih predelov tudi še tako lepo urejeno mestno središče ne more uspevati!
Pozdravi—
S potovanja po Baragovi deželi pošiljajo svojem znancem preko AD pozdrave Corinne in Lud Leskovar, J. Grehorich, J. J. Zorc, Emma in Ed Kucic, narodni predsednik KSKJ, Fred Orehek in Agnes Rufus.
Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu—
Slovenska šola pri Sv. Vidu vabi v nedeljo, 17. avgusta, na Slovensko pristavo na svoj piknik.
Obisk v uradu—
Včeraj so se zglasili v uradu AD inž. J. Zelle ter g. Franc Kranjec iz Topola na Notranjskem s sinom Stankom, ki je že nekaj let v Torontu v Kanadi. J. Zelle je F. Kranjca, s katerim sorodu, obiskal v Slove-
. postavil nov svetovni rekord vivora. V okviru tega se bo Izrael ^	^ ^ lva stvom ZDA teku na 1 miljo — 3 minute, 49.4 umaknil dalje proti vzhodu na
je debeluhov se enkrat toliko sekunde. Kot prvi znani človek; Sinajskem polotoku, ki ga je kot debeluhinj, med črnim Pa je pretekel eno miljo v času iz-zasedel v junijski vojni 1967. prav obratno.	p0Cj 3 minut in 50 sekund. 1 Obdržal bo le skrajna vzhoda
DEL CIPRSKIH GRKOV SE UPIRA POMIRJENJU S TURKI
wum.Y
Delno oblačno in višja temperatura .(28 C).
Si
toplo. Naj-okoli 83 F
NIKOZIA, Ciper. — Nekaj grških organizacij, med njimi Socialistična stranka, je obsodilo sporazum, ki ga je sklenil v začetku meseca avgusta na Dunaju Glafkos Kle-rides z voditeljem ciprskih Turkov Raufom Denktashem. V okviru tega dogovora so se začeli te dni seliti ciprski Turki z južnega, po Grkih obvla-dovanega dela otoka, na severni, po turški vojski zasedeni del. Skupno se bo preselilo na sever okoli 9,000 otoških Turkov, tja pa se bo vrnilo tudi okoli 900 grških beguncev.
Turki imajo zaseden severovzhodni del otoka, nekako 40?c celotne otoške površine, med njimi najrodovitnej-ši predel celega Cipra, ki je tudi gospodarsko najbolj razvit.
Rauf Denktash je na Dunaju pristal na to, da bodo Tur-
ki svoje zasedeno ozemlje zmanjšali, ni pa bilo določeno, v kolikšnem obsegu. Na Cipru živi okoli pol milijona. Grkov in nekako 120,000 Turkov. Turki torej predstavi] a-
CYPRUS
v
middle east
jo nekako eno petino' prebivalstva Cipra in bi torej imeli pravico le do , ene /petine njegove površine, nekako 20(J in ne 40%, kot jih imajo sedaj zasedenih.
Predsednik Ciprske republike Makarios je proti delitvi toka na dva dela, na grški in turški, ki bi naj tvorila vsak svojo državo, pa bila povezana v federacijo s šibko osrednjo vlado. Makarios je pripravljen priznati turškim naseljem le samoupravo v nekakem obsegu švicarskih kantonov. Ločene med seboj ozemeljsko in majhne bi grška večina lahko obvladovala, to bo težje z enotnim in zemeljsko zaključenim področjem z lastno vlado;in policijo.
Glafkos Klerides, predsednik ciprskega parlamenta, je prišel do zaključka, da je edina stvarna pot k reševanju spora pristanek na turško
zahtevo po razdelitvi otoka povezan s prizadevanjem, da ste turški del čim bolj zmanjša v sorazmernem odnosu s številom obeh delov prebivalstva.
Socialistična stranka ciprskih Grkov je v posebni izjavi svojega voditelja Vassosa Lyssaridesa, tesnega sodelavca p r e ds e d nika republike nadškofa Makariosa, označila dunajski sporazum za “spodkopavanje načela o sobivanju Grkov in Turkov”. Sporazum sta obsodila tudi skupini “Nova ciprska družba” in “Ciper za Ciprčane’h
Dunajski dogovor naj bi bil dopolnjen na novem sestanku Kleridesa in Denktasha v New Yorku 8. septembra. Klerides pogajanj ne more nadaljevati brez soglasja s predsednikom Ciprske republike Makariosom, ki je priznan voditelj otoških Grkov.
z baterijo znova preložen, to-	ta pa mu je sedaj ko je
krat za kakih 10 dni. Vesolj- Prišel obiskat sina v Torontu, ska ladja bi naj pristala na vrnil obisk v Clevelandu. Hvala Marsu 4. julija 1976 in dog- za prijetno kramljanje, ki je nala, če je tam kako življenje, rnoralo žal zaradi pičlega časa Zakasneli vzlet bo verjetno bKi le kratko! povzročil zakasneli pristanek, ki je bil določen za 200-letnico obstoja ZDA.
DETROIT, Mich. — General Motors je objavila, da bodo njeni avtomobili letnika 1976 za 4.4% ali za povprečno $206 dražji od letošnjih.
LIZBONA, Port. — Gen. Carvalho, poveljnik varnostnih oddelkov in član vladajoče trojkp, j® predložil Gibanju oboroženih sil levičarsko revolucijo, ki bi naj slonela na
Še vedno ugibljejo o zdravju L. Brežnjeva
WASHINGTON, D.C. — Sovjetski partijski voditelj Leonid I. Brežnjev je po zaključku ev-j ropske varnostne konference I odšel na odmor na Krim, kjer je ; zadnje dni sprejel partijskega , voditelja Češkoslovaške Gusta-, va Husaka in skupno z njim ob koncu njunih razgovorov izja-' vil, da se bosta obe državi prizadevali za izvajanje helsinške delavsko-vojaških svetih po deklaracije.
kubanskem vzoru, ko je preje, Med tem na Zah(jdu ibanja
kritiziral komunistično partijo
in Gibanje oboroženih sil, pa tudi odpor proti tema v katoliških vrstah ter socialistične in ljudske demokratske stranke.
OMAHA, Neb. — Srednji zahod od Nebraske do Michigana je dobil pol drug palec dežja v zadnjih dveh dneh. Sodijo, da bo pomagal delu koruze na izsušenih poljih, ponekod pa je za to prepozen.
WASHINGTON, D.C. — Tu je
o zdravju Brežnjeva še vedno krožijo. Različni opazovalci so različnega mnenja. Ko nekateri trdijo, da se je Brežnjevu poznalo pri govoru, da nekaj ni z njim v redu, je predsednik ZDA Ford dejal, da je njemu Brežnjev izgledal “odlično”.
v ponedeljek na levkemiji umrl 77 let stari gen. A. Mc- j ideologa Mihaila Suslova. Auliff, ki je v bitki decembra J zadnjič razlagal položaj 1944 v Belgiji odgovoril na nemško zahtevo, ko je bil obkoljen, z eno samo besedo “Nuts” in vzdržal, dokler ni bil nemški napad zlomljen.
Detenta ugodna za uspeh revolucij
WASHINGTON, D.C. — Nasprotniki detente opozarjajo na izjave sovjetskega partijskega
Ko je v sve-
1 tu, je opozoril na “naraščajoče možnosti revolucij po vsem svetu”. Dodal je, da je njihov u-speh možen le ob nadaljevanju 1 “politike detente”.
i v? •.
^Iff AmerbSm Domovi ima
*" feraB
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
___________National and International Circulation
PubUahed daily except Wed,, Sat, Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
a Združene države:
$23.00 na leto; ?il.50 za pol leta; $7.00 za S mesec? » Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 meseca Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for S months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for S months _____________ Friday Edition $7.00 for one year.
Gen. Carvalho je ambiciozen človek, o katerem trdijo, da bi bil rad portugalski Castro. Ko se je vrnil s Kube, je grozil, da bo “nasprotnike revolucije nagnal v areno za bikoborbe in jih postavil pred skupine strelcev, kajti “ni na nesrečo možno izvesti socialistično revolucijo z izključno mirnimi sredstvi”. Na povezavo s Kubo kaže obisk kubanskih načelnikov glavnih stanov vojske in vojne mornarice ter glavnega političnega komisarja vojske. Komaj nekaj dni po njihovem prihodu je vojaška junta začela čistiti vojaške vrste.
Fiael Castro je poslal na Portugalsko za poslanika enega svojih najožjih sodelavcev in zaupnikov Francisca Astray, ki je v tesnih s stikih s sovjetskim poslanikom Arnoldom 1. Kalininom. Oba delata z roko v roki za zmago komunizma, ZDA razvoj le bolj opazujejo. K sreči so se voditelji socialističnih strank in vlad v svobodni Evropi odločili za trdno podporo svojih portugalskih tovarišev. To utegne Portugalsko le še rešiti.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 124 Thursday, Aug. 14, 1975
Komunistični napor za osvojitev Portugalske
Portugalska je revna, zaostala država na Iberijskem polotoku z okoli 8 milijoni prebivalcev. Zadnja od nekdanjih kolonialnih držav se je odločila tem priznati svobodo m se umakniti na svoje domače ozemlje. To je sorazmerno majhno in možnosti za preživljanje številnega prebivalstva so^skromne, ker industrija ni razvita. Tako so sto in sto tisoči zaposleni v tujini, predvsem v Franciji. Ti pošiljajo domov svojim družinam denar za preživljanje in obnove domačij.
Pcntugalska je bila skoraj 40 let pod desničarsko avtoritarno vlado, ki se ni dovolj brigala za gospodarski in socialni napredek Neuspešna vojna v afriških kolonijah je rodila med vojaki nezadovoljstvo in končno privedla do zarote med oficirji, ki so avtoritarni režim 25. aprila 1974 vrgli. Na nesrečo so zmerni vojaški vodniki bili premalo spretni m so prevladali levičarski skrajneži, ki so se povezali s komunistično partijo, najboljše organizirano politično skupino v državi.
Komunistična partija se je s podporo vojaške vlade polastila vodstva delavskih unij, s pomočjo katerih sedaj pripravlja pot k polnemu prevzemu oblasti. Visoki revolucionarni svet, ki je organ širšega zbora Gibanja oboroženih sil, v katerem je 240 predstavnikov vojske, mornarice in letalstva, je izključil skupino 9 zmernih oficirjev, ki je nastopila proti uvajanju komunističnega režima na Portugalskem in se javno zavzela za večstrankarski demokratični državni red. Tako izgleda, da bo boj v vojaških vrstah prešel v javnost. Od njegovega izida zavisi bodočnost Portugalske.
Komunistične sile vodi sposobni in skušeni Alvaro Cun-■hal ki je javno povedal, da ne da nič na volitve in volivne uide da se komunisti na te ne bodo ozirali, ampak vodili po itiko po svojih lastnih načrtih in s svojimi sredstvi. Za enkrat imajo s podporo levičarskih oficirjev v državi prvo besedo, pa četudi so pri volitvah dobili le 12.5^ glasov.
Alvaro Cunhal je bil dolga leta v Sovjetski zvezi, kjer se je pripravljal in šolal za priložnost, ki so jo pričakovali na Portugalskem. Dobre stike je ustvaril s Castrovo Kubo. t am je bil že več mesecev pred preobratom na Portugalskem in se dogovoril v vseh podrobnostih za podporo Ku be “kadar bo čas dozorel”. Tajno je bil Cunhal na Kubi v rebruarju 1974, ko so vojaki pripravljali svoj nastop proti režimu Marcella Caetana.
Levičarski vojaki so se tesno povezali s komunisti in preko njih s Castrovo Kubo, ki je portugalskim levičarjem postajala bolj in bolj vzor za lastno socialno revolucijo.
, risi ° Je do sodelovanja s kubansko General Intelligence Directorate, ki vzdržuje velik portugalsko govoreči brazilski oddelek. ia ni imel nobenih težav pri vzpostavljanju zvez s Portugalci in sodelovanjem z njimi. Njegovi strokovnjaki so prišli na Portugalsko pomagat ustvarjat notranji varnostni aparat, ki ga je mogoče vsak čas spremeniti v tajno policijo. Po kubanskem vzoru so začeli ustanavljati “obrambne svete” po vsej Portugalski. Ti bi naj pomagali komunistom pripraviti popoln prevzem oblasti ko bi čas za to dozorel.
Ti odbori imajo obliko oboroženih komandosov in je njihov namen strahovati nasprotnike in s silo zatreti vsak odpor proti nastopajočemu komunističnemu redu. Proti tem skupinam je bil obrnjen nastop protikomunistov v severnem delu Portugalske v preteklih dveh tednih, ko so na veliko krajih požgali in uničili komunistične urade, središča za prevzem oblasti in uvedbo komunističnega reda. Komunisti so sedaj začeli te svoje postojanke hraniti z orožjem in imajo pri tem podporo varnostnih organov.
Pretekli mesec je bil na Kubi na daljšem obisku gen. Uarvalho. poveljnik portugalskih varnostnih enot. S Castrom je imej številne, obširne razgovore. General je znan 'ot ^evičar, celo skrajneši od večine pravovernih ko-munistov On je skupno z Gomesom in Goncalvesom v rvoiki , ki ima trenutno glavno oblast v rokah po sklepu Dihanja oboroženih sil.	^
Castro naj bi bil Carvalhu obrazložil svoje stališče in svoje skušnje v uvajanju komunizma in komunističnega režima. Opozoril je na primer Čila, kjer so Allendeja vo-jaki odstavili, ko je mislil, da je že prevkdal. Castro navaja cilsKi primer kot dokaz, da se komunizma ne da uvesti po demokratični poti, treba je uporabiti silo. Zanj je bil Allende “bedak”, ki je doživel, kar je zaslužil.
Svojemu portugalskemu gostu je Castro nasvetoval, naj omeje demokratski proces, ukinejo svobodo tiska in besede, ukrote politične nasprotnike ter jih preplaše v taki meri, da se ne bodo več upali oglasiti. Opozori! ga je, da bo potrebna “množična mobilizacija” — kar pomeni komunistični nadzor nad vsakim naseljem, nad vsako sosesko — za izvedbo revolucije.


BESEDA /Z NARODA
la laragov dan
EUCLID, O. — Končno se je dujemo, se mi zdi, da v duhov-P'0 daljšem razmotrivanju odlo- nem pomenu se pa na splošno čilo, da se Baragova proslava oddaljujemo od tistega, kar je vrši v stolnici sv. Janeza Ev.
Vsak s svojega vidika gleda in ima za svoje zagovarjanje svoj prav. Vsaj zame, da se je odločilo katedralo in popoldansko bogoslužje, bi sklepal, da je, kar odgovarja — pravilno! Res je, da so naša svetišča — Sv. Vid in Marija Vnebovzeta — obsežna, vendar dvomim, če so dovolj velika, da bi v svoje okrilje sprejela ta dan vse udeležence, ki bodo prišli. In še, da bi bilo na dveh krajih: liturgija v eni, kulturna prireditev v drugi fari, se mi zdi, da je preveč razdvojeno. Tako, če se pa oboje — čeprav ne med slovenskimi u-stanovami —• izvrši v enem kraju, bo to veliko bolj enotno in strnjeno v celoto.
Nič nisem prej o tem mislil, da se Baragova proslava, napovedana za letos v Clevelandu, izvrši ravno ob 40-letnici — 21. in 22. sept. 1935 — ko je ob o-tvoritvi v Jugoslovanskem kulturnem vrtu bil odkrit Baragov spomenik. Smem trditi, da za Slovence v Clevelandu zenit, ko je bil “najvišji dan”. Ne preje ne pozneje ni število' udeležencev doseglo tega. Samo v povorki, ki se je pričela na 55. cesti in St. Clair Avenue, je bilo okoli 25,000 ljudi, ki so manifestirali svojo narodnost in slavili delo, ki ga je Slovenec škof Irenej Friderik Baraga izvršil. Domovino in dejanja, ki jih je omenjeni storil v Sloveniji, je zastopal škof dr. Gregorij Rožman. Svoj obisk je dopolnil še z udeležbo na Evharističnem kongresu za Ameriko, ki se je naslednji dan, 23. sept, 1935, pričel v Clevelandu. On je odkril Baragov spomenik. Ameriko in delo, ki ga je škof Baraga v tej deželi opravil, je zastopal clevelandski pomožni škof dr. James McFaden (pozneje prvi škof novoustanovljene škofije v Youngs-iownu, Ohio). Ta je blagoslovil c.pcrnenik. Bilo je navdušenje naroda, kot ga nismo doživeli. Obsežno (148 strani) Spominsko knjigo je za ta dogodek uredil pokojni Jože Grdina. Ostala bo o. mnogih avtorjih in številnih Jikah spomin na ta zgodovinski dogodek slovenstva v Ameriki.
Ali je zgolj naključje, da letos v istih dneh — oziroma dnevu, 2u. sept. posvetimo, osredotočimo Baragu za 40-letnico svojo pozornost ? Pred 40 leti smo hvaležni Slovenci v Kulturnem .rtu dali izraz spoštovanja in hvaležnosti vidno spomeniku; ne vem, koliko izmed nas je njegova duhovna veličina osvojila, da bi posnemali njegov zgled.
Živimo v najbolj kritičnih časih človeškega bivanja na zem-Iji- kar v tehniki z neverjetno spiemembo osvajamo naravne sile, da pred enim stoletjem bi človek še — kar je danes dejstvo - - sanjam sodil, da so fan-, taziJa. Toda, kar v gmotnem j (materialnem) razvoju napre-
za človeško srečo nujno! Kako danes potrebujemo — v primeru magnet, nase vleče kovino — da bi nas potegnil nase. Na žalost doživljamo, da slabi vplivi (zgledi) nas bolj in bolj ‘vlečejo v smer uživanja, ki je danes za premnoge — smisel življenja.
Nič več zatajevanja — vse, kar strasti zahtevajo, zadovolji jim; pa tako, da se posledicam izogneš! To je filozofija našega časa. S strahom pričakujemo, kaj bo nam s tega modrovanja piinesla prihodnost? V tem, ko je porast zločinov iz dneva v dan pomnožena, saj v teh zlih dejanjih iščejo storilci svojo “srečo”, se žrtve teh dejanj vprašujejo: “Kdo je kriv teh dejanj, ki se ponavljajo dnevno med nami?” Prilepili smo se k prahu zemlje, naše oči nič več nad seboj ne vidijo zvezd neba. Na vzore in ideale smo pozabili.
Tako z letošnjo Baragovo proslavo vzemimo si njegovo geslo, ki ga je kot vodilo vzel v svoj škofijski grb: Unum est neces-sarium.” — Le eno je potrebno. Ker je imel oči uprte v večnost, je podvrgel vse napore, težave, ki jih je v življenju toliko srečal, da doseže ta cilj — večno srečo. Tako naj bi bil nam on luč v teh temnih dneh. Kar je v naši moči, storimo, da bo ta vzor postavljen na svetilnik vesoljni cerkvi. To je tudi namen letošnjega Baragovega dne, ki bo v clevelandski katedrali, če se drugi narodi: Madžari, Litvan-ci, poslužujejo, da v stolnici strnjeni kot narod rnanifestifajo (obisk kardinala Mindszentija), za vzore svojega naroda, sledimo tudi Slovenci, da pokažemo drugim, na kaj smo ponosni! Kot da bi Previdnost božja nam pokazala, imamo v našem škofu Most Rev. James Hickey-ju človeka, ki je v Rimu bil eden glavnih delavcev, ki so imeli zadevo Baragove beatifikacije rokah. Uverjen sem, da njegovo zanimanje za to delo ni zmanjšano. Nedvomno bo tehtal — od naše udeležbe bo odvisno — koliko se mi sorojaki zanimamo zanj? Ker bo zastopnik iz domovine, učenjak in postulator za j Barago v Sloveniji rev. dr. Vilko Fajdiga (škof Lenič bo zaradi bolezni odsoten) med nami in še marquettski škof Salatka, se pričakuje tudi iz bližnjih in daljnih slovenskih naselbin iz vse Amerike več udeležencev, se že danes pričnemo zanimati Slovenci v Clevelandu, da bomo z Baragovim dnevom 28. sept. proslavili 40-letnico odkritja Baragovega spomenika s tem, da se ob 2.30 popoldne v stolnici u-deležimo sv. maše.
Drobtinice
z lemonfskega hribčka
1. Ženska modrost.
Nedavno tega so imele “Women Today” zborovanje v Mount Mary College, Milwaukee. Med drugimi govorniki se je posebno proslavila s svojo modrostjo sestra Dorothy Donnelly, profesorica teologije na Jezuitski šoli teologije v Berkely. Najbrž nimajo tam tako učenih profesorjev, da jim je morala ta modra sestra na pomoč. Na zborovanju je povedala nekaj tako zanimivega, da moram še čitateljem AD napraviti nekaj veselja — take modrosti ne slišimo vsak dan ... vsaj jaz še nisem nikoli kaj takega čitala.
S. Dorothy je prepričana, če bi bil Jezus rojen okrog 1. 2000, kateremu se počasi bližamo, bi morda prišel na svet kot ženska. Da se je rodil kot moški, so bile krive kulturne razmere Judov. Judovska kultura je zahtevala moža-Odrešenika. (In Bog, seveda, se je moral ozirati na te judovske kulturnike, ko je delal svoje načrte). Mož-Odrešenik je seveda tudi izvolil za svoje pomočnike može, apostole. Ženske bi takrat ne bile mogle potovati po svetu in oznanjati evangelij. Zdaj je vse drugače, zdaj lahko postanejo tudi ženske duhovni-ki. Če so že v vseh drugih poklicih, bodo še v tem. Saj že duhovniki zbirajo podpise za to . .
Kdo ga bo plačal? Če ne bo plačan, nas čaka pekel. Tu ni nobenih izjem. Tudi svetniki rabijo nekoga, da plačuje njih dolgove. Če torej mislimo, da nam ni treba skrbeti, kako poplačati vse dolgove, se varamo. Pekel je čakal sv. Pavla, sv. Terezijo ravno tako kot nas naj večje grešnike, če bi ne bili imeli Srednika in •se spokorili. Večji kot je svetnik, tem bolj se zaveda svoje grešnosti in lahko govori s sv. Pavlom:	“Sem naj večji greš-
nik.”
Pekel nas čaka! Kaj naj storimo? Rabimo nekoga, ki je bož-_ ja Oseba, da nas odreši krivde. Če ne priznamo, da res rabimo Jezusa in njegovo odrešenje, njegovo milost, ne bomo dosegli zveličanja. On je dejal, da je prišel odrešit grešnike, to je tiste, ki priznajo, da so grešniki. To je dejal farizejem, ki so bili veliki grešniki, pa so mislili, da so svetniki. Spomnimo se prilike o farizeju in cestninarju v templju. Če gremo kot grešniki k Jezusu, bo On postal naša sprava. Vse naše dolgove bo
/Z NAŠIH VRST
St. Boniface, Manitoba.— Spoštovano uredništvo! Lepa hvala za obvestilo. Takoj pošiljam naročnino za prihodnje leto in dva dolarja za tiskovni sklad.
Z Ameriško Domovino sva z ženo zelo zadovoljna, pa tudi mama jo rada bere.
Vsem pri Ameriški Domovini prav lep pozdrav in vse dobro v bodoče!
Anton Fonda
*
Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Zopet je prišlo leto naokoli in treba je obnoviti naročnino.
Brez Ameriške Domovine midva ne bi mogla biti, zato prilagava ček za eno leto, kar je več, je pa za tiskovni sklad. V listu je vse zanimivo za brati.
Pozdravljeni vsi skupaj in še na mnogo let!
Joseph in Mary Hrovat
, Willowdale, Ont. — Spošto-plačal s svojo Krvjo in njenim vani! Tukaj prilagam ček za na-zasluženjem, s svojim trplje- daljno naročnino, deset dolarjev
njem in s smrtjo na križu. Vse strašne muke je pretrpel, da bi spoznali, kako zelo nas ljubi in kako zelo želi, da bi bili rešeni krivde ih kazni.
Ne pozabimo enega: Kristusovega trpljenja ne moremo razdeliti. Ne moremo reči: Malo je trpel zame in drugo za ostale
Ali niso modre te moderne nu- grešnike. Vse je trpel zate, kot
bi ne bilo
nobenega drugega To nam da misliti: Vse te strašne muke — vse zame . .. Zakaj ? Zato, ker je Kristus Bog in božjih del ne moremo deliti. Umrl je zate o-sebno! In nič bi ti ne pomagalo, : ko bi tudi zopet trpel in umrl -ate. Zato mu dolgujemo neskončno hvaležnost. Če mislimo, cla je polovičarska služba k njegovi časti dovolj, potem so naši auhovni principi precej zmedeni. Smrt Odrešenika za nas motamo vzeti bolj resno, če več-Lrat razmišljujemo o tem, nam L o s časom postalo bolj jasno, kaj to pomeni: za nas
ne? Salomon naj se kar skrije, pred njimi. (Videla sem sliko | grešnika na svetu, tega ženskega bogoslovca. Ima pričesko kot afriški “bushmeni”, seveda brez pajčolana. “Ameri-"ke nune mislijo s svojo glavo,” je bil članek v “Družini”. Bogoslovec s. Donnely je dokaz za to.
Pika.
*
2. Srce Jezusovo, sprava za naše grehe.
O grehu danes malo govorijo, malo pišejo — zato pa tem bolj grešijo. Saj se še v nekaterih katoliških šolah izogibljejo te besede. Vse je bolj usmerjeno v socialna vprašanja. A vendar greh je, je bil in bo. Saj se je Jezus zato rodil, da bi rešil svet greha. In tudi posameznike — mene, tebe, njega ...
Grehi! O te strašne reči! Koliko jih je, ki nas obtožujejo!
Brez števila ...
Poglejmo v knjigo preteklosti našega življenja. Kaj je tam na-napisano proti nam? Takoj na prvi strani vidimo zapisano z debelimi črkami:	Izvirni greh.
Že samo to je dovolj, da se vznemirimo. Ni malenkost, čeprav nismo mi zagrešili. A ško-! da duhovna je velika. Koliko sitnosti, trpljenja po vsem svetu je že povzročil. In smrt povrhu! Da tako lahko pademo,
pa v pomoč našemu listu in v blag spomin na mojega nepozabnega moža.
Danes odhajam v staro domovino — po tako dolgem času.
Vsem pri Ameriški Domovini naj lepše pozdrave !
Angela Peterlin
*
Rye, Colo. — Spoštovani! Hvala za obvestilo. Prav rada obnoviva naročnino, saj nama Ameriška Domovina prinaša lepo in zanimivo branje v ljubem materinem jeziku.
Prilagava ček za enoletno naročnino, previšek pa je dar za tiskovni sklad.
Lepo se zahvaljujeva uredništvu in vsem sotrudnikom ter dopisnikom za ves trud ter lepo pozdravljava.
S spoštovanjem
Stefan in Josephine Zorc *
Toronto, Ont. — Spoštovano uredništvo! Čas poteka in izteka se tudi moja naročnina. Zato jo
M. T.
Med fanti več poškodb na očeh
LOS ANGELES, Kalif. __ Fantje imajo trikrat toliko poškodb na očeh kot dekleta, kažejo podatki v tukajšnjih šolah.
trpljenja je peč, ki raztopi naša kamenita srca in nas dvigne k večji ljubezni do Boga, ki je u-mrl iz ljubezni do nas.
Srce Jezusovo, sprava za naše grehe, usmili se nas!
*
3. V samostanu na hribčku imajo sestre duhovne vaje. Zadnjo noč je bilo sv. Rešnje Telo izpostavljeno. Sestre so se vrstile vso noč v adoraciji. Vem, da je vsaka imela svoj namen, ki ga je priporočala Gospodu v u-slisanje — glavni namen vseh pa je bil: zadostovati presv. Srcu za vse žalitve sveta. Ker redovnice živimo z evharističnim Go-
.	v	.	spodom pod eno streho, ie več
gre precej na --acun izvirnega kot prav> da in tam
greha, to je ena njegovih posle- fcajto urieo spanja in jo pre-
Premišljevanje Kristusovega s priloženiim čekom obnavljam
clic. Čeprav je nesreča za nas, v endar lahko imamo dobiček od te izgube po Kristusovem odrešenju. “Ves dolg plačan,” čita-mo na prvi strani življenjske knjige. Kdo je plačal dolg? Jezus s svojo odrešilno Krvjo — ko smo bili krščeni. Glede prve strani naše življenjske knjige lahko brez skrbi zadihamo. Vse plačano!
Zdaj lahko listamo naprej. Kakih 6 let — vse prazno. Na kakih 2190 straneh — nobenih - .olgov .. . Sedaj pa le počasi naprej ... Tu je nekaj zaznamovanega: nespoštljiva beseda matere, prepir z bratom, laž, ukradel en krajcar, neubogljivost, pase mulo, kletvica grda beseda, jeza, požrešnost, nevoščljivost, ljubosumnost, bahavost, nečimumost — o, počakajmo malo, strani se polnijo . . . Dolgovi na 500 straneh, na 5,000 — straneh. Kake vsote! Saj jih je kar za celo enciklopedijo! In na-| se življenje ni vredno toliko, da J ki poplačali dolg samo ene živ-j Ijenjske strani. Kako naj torej plačamo dolg na 10,000, na 100,-000 straneh? Kako velik dolg!
živimo v
bližini tabernaklja. U
za celo leto in prilagam dar za Vaš tiskovni sklad.
Z Ameriško Domovino smo zadovoljni, je lep slovenski dnevnik. En problem pa se večkrat pojavlja, namreč, da se list zatakne v poštno vrečo kar po več tednov, predno pride v torbo pismonošu za dostavo. Pa kaj hočemo!
Lepe pozdrave uredništvu, u-pravi in vsem čitateljem Ameriške Domovine!
John Jereb
*
Cleveland, O. — Spoštovani! Pošiljam ček za enoletno naročnino, kar je več, je v podporo listu.
Hvaležna sem uredništvu, vsem sotrudnikom, dopisnikom in poročevalcem, ki skrbe, da je
pam, da je bil Jezus zadovoljen list zanimiv in poučen.
z žrtvicami sester. Naj bo presv. Hostija še nadalje naš magnet, ki nas bo privlačeval k sebi. Kam pa naj vleče srca redovnic če ne h Kristusu? Pa ne samo redovnic — tudi srca vseh katoličanov bi morala hrepeneti po božji bližini. Saj smo vsi u-stvarjeni za nebesa; hodimo vsi pioti istemu cilju, četudi po raz-
Misijonski pomenki so zanimivi in potrebni, kajti so še druge ovce, ki jih je treba pripeljati k Jezusu.
Sestri Lavoslavi naj Bog stotero povrne za vse dopise, kakor tudi vsem drugim, ki pišejo v Ameriško Domovino.
Tudi angleška stran je potrebna. Kdo more našim tu rojenim
^	'	A	--- ----------- A CA AWJdllAi*
ucnm potih. Pirana nas vseh na' zameriti, če jim angleščina bolj
popotovanju, ki nam daje moč, da ne omagamo, je sv. Evharistija. Uživajmo ta Kruh, da bomo živeli. Prosimo ga, naj ogreje naša mrzla, mlačna srca, da bodo zagorela v nov plamen ljubezni do njega. Saj je ljubezen bo Boga vstopnina v nebesa. Preskrbimo si jo v sv. obhajilu — dokldr še imamo priložnost.
s. M. Lavoslava
Hladilniki še niso stari
Plinski in električni hladilniki, ki jih uporabljamo sedaj po naših domovih, so prišli v rabo £rva leta po koncu prve svetov-! greh,
gladko teče? Jaz tudi angleški del rada berem, ker večkrat piše c tem, kako je bilo pred 55 leti, ko sem prišla sem, in še preje.
Uredništvu, upravi, vsem sodelavcem in naročnikom naj-lepše pozdrave in obilo božjega blagoslova!
Matilda Starič
ne vojne. Preje so bile v rabi ledenice, kjer je hlad dajal led.
Uničevanje (hrane
WASHINGTON, D.C. — Povprečna družina v naši deželi odvrže v odpadke do 400 funtov hrane letno. Le redki mislijo pri tem na to, da je to strahoten ko je na milijone ljudi
vsak čas lačnih deželi!
tudi
v-
naši
Kongres “Cerkve v stiski’
LONDON, Vel. Brit- — Letos Je bil spet v Koenigsteinu blizu Frankfurta v Nemčiji od 24. do 27. julija v “Hiši srečanja”. Vsebino je kongres izrazil z bese-d&nii: “Upor duha — meje nasi-ija.” Začel je kongres škof Jans-Sen iz Hildesheima. Spomnil se
škofa Kindermanna, ki je bil 2ačetnik kongresov in jih je do-sedaj vsa leta vodil. Spomnil se Je tudi kardinala Mindszentyja, bi je obljubil, da bo imel zaključno mašo 27. julija, pa je Preje umrl.
Kakor nudi svet žalostno sliko vojska, revolucij, ki zahtevalo veliko in krvavih žrtev, ko Morajo narodi živeti pod nasilnimi vladami in ideologijami, tako vidimo na drugi strani spet 2nake, da je nastopila doba duha. Marsikje se spet vprašujejo ° vrednotah materialne stvarnosti. Odprto je mnogo središč 2a duhovno obnovo, nastala so
do celote. Tako pride spet vprašanje o Bogu in veri na vrsto. Sodobni človek je spregledal u-topije in imanentno pričakovanje odrešenja. Tako je mogoče priti po visoko češčenem optimizmu o napredku do mej a razvoj a.
Obnovo verskega duha dokazuje tudi več pojavov. Predavatelj opozarja na spremembe na univerzah, na to, da se mnogo ljudi ukvarja z vero in verskimi vprašanji, iščejo odgovora pri primitivnih religijah in pri verah na vzhodu. Morda naletimo na vprašanje zveze s krščanstvom, vendar vse kaže na življenj skost vere. Tudi za Kristusa in njegovo poslanstvo je danes veliko zanimanje, kot priča “Jezusovo ljudstvo”. Tudi literatura in modroslovje kažeta isto težnjo. Religija se je ohranila ob naj večjem pritisku, kot kažejo dela Solženicina. Tudi
gibanja, ki vrednotijo meditaci-j Taize ima svoj pomen. In “Og-i° itd., kar dokazuje, da “človek njiščarji”, “Mali bratje in se-ne živi samo od kruha”. Kar tu-hi dokazuje, da imata duh in ^Voboda še možnost nastopati v življenju in analizirati, do kje Segajo meje nasilja. Vse to hoče °bgovor na vprašanje, kaj mo-ramo kot kristjani storiti z močil0 duha v svetu polnem nasilja.
Fako je že vabilo povedalo smi-S°1 tega kongresa.
V primeri s prejšnjimi leti je bilo število udeležencev zelo vi-s°ko. Zadnji dan je dnevni bil-povedal, da jih je 580 iz 32 Narodov. Število je začudilo tu-hi one, ki so mislili, da je zadnji kongres. Tudi udeležba pri predavanjih je vsak dan rastla, kar F0ve, da so bila predavanja za-himiva.
Krvi je predaval prof. dr. B.
^hwarz iz Salzburga o temi:
'b'uh in svoboda. Poudaril je, da i°žbe in tarnanje ne koristijo.
Kesnica vas bo osvobodila” je Evangelijski nauk. V zmoti in ^zi postanemo sužnji, ako se ji-11:10 pod vržemo. Na vzhodu se je 2ačel z zmoto marksizma, ki je Ustvaril nasilne režime, ki se o-ranjajo le s pomočjo laži. Katoliška Cerkev se je po koncilu 0dprla in je zašla v nevarnosti.
Tudi duh jev krizi. Ne more sVobodno delovati. Evangelij po-zgodbo o izgubljenem sinu.
^oderne ideologije in filozofije bočejo popolno avtonomijo in Onikajo vsako odvisnost od Bo-Ho. Tako da more ob koncu člo-Vek sam sebi reči “Bog je birtev”.
Obenem pa izgubi smisel za resnico. človek, ki izgubi smisel b ljubezen do resnice, postane t'adno bolj nesvoboden, da mu 1° končno mogoče naložiti ja-|'eth prisilnega gospodstva. Le ^ščanstvo more biti integralna bioč proti marksistični ideologiji.
Lrugo predavanje o obnovi grškega duha je imel prof. dr.
Einrich Fries iz Muenchna. Po-^edal j6i kako je že pred 30 leti Eolog Bonhoeffer zapisal, da se
„ iižamo popolnoma brezbožnim asom. Predavatelj je opisal ne-atere pojave v krščanstvu s posebnimi tendencami, vendar bbsli, da danes ni taka situaci-i9- Zato lahko govori o obnovi ^erskega duha, saj se človek o-raca k sebi, v svojo osebnost, k Foedinemu, v n o t r anjost, k , Prašanju človekovega namena, |b nudi etiko tudi ob problemih (Ebničnega sveta, lahko rečemo cisto znanstvenega”. Motivi so iTipeljali do verske vsebine, saj bia človek možnost obrniti na
seb
°lo
e vse, kar spada pod pojem
Veka. Vera je bila pod priti-bom, morda je zašla na stran-P°ta, ni bila uničena in ni izgi-bila.
^ Kejstvo je, da človek ne more ^Veti od sveta tehnike, ne more JL prisiljen, mu ne zadostuje °lrošništvo, saj se takrat, ko so vSl znanstveni problemi rešeni, ele začno življenjski problemi. Predavatelj je poudaril, da se zbuja vprašanje o namenu, 0 išče razloge in označi odnose
stre” v duhu Foucaldovem. Končno najdemo karizmatične skupine in ekumensko gibanje.
Imeti moramo upanje, kot je naloga Cerkve in kristjanov, u-panje, ki ga kristjani pričujejo. Tako more tudi Kongres dati pota kako, doseči polnost krščanstva. Predavatelj je končal, da je “boljše prižgati drobno lučko, kot pa jeziti se nad temnim gozdom”.
Gotovo pa je največ zanimanja in odobravanja zbudil referat Anatolija E. Lewitina Krasnova, ki ga je prevzel namesto zadržanega Vladimirja Maximova iz Pariza. Znano je, da sta oba šele zadnje čase prišla iz Rusije. Tako Maximov kot Krasnov moreta biti priče, da je nasilje osnova sovjetske oblasti. Nasilje se izvaja direktno v smrtni kazni, v kazenskih taboriščih in psihiaterskih ustanovah, indirektno z odpustitvijo zaposlenja, uničenjem poklicne kariere in prisiljeno izselitvijo.
Po Marksu nasilje opravičujejo, da je “babica zgodovine”. Je le babica, ki vedno novorojene uniči. Zgodovinski zgledi: inkvizicija, francoska revolucija, ruska revolucija (oktober 1917).
L. Tolstoj je bil silen nasprotnik vsakega nasilja. Odpor proti zlu je našel v evangelijih. Lk 22, 36-38 19, 27. Nasilje je zlo. Norma življenja je ljubezen. Človeka mora postati srang ako bi rabil nasilij e. Le takrat bi bila sila opravičena, če jo mora resnična avtoriteta v potrebi rabiti. V komunizmu je nasilje samo postalo norma in sistem.
Vojska je dovoljena, ko se narod upre napram roparjem in rabljem. Zgodovinski zgledi so: Ivana Arška proti Angležem, Nemci in Rusi napram Napoleonu, Rusi proti Tartar jem in Mongolom, proti poljski invaziji, pomoč balkanskim narodom pri osvoboditvi izpod turškega jarma. V drugi svetovni vojni so bili Rusi v boju proti osvajalcem. Od 1. 1944 pa je Rusija postala roparsko imperialistična kot priča Madžarska 1. 1956 in Češka 1968.
Krščanstvo pojmuje državo, ki ima oblast braniti človeka pred zločinci, Pet 2, 14, Rim 13, 1-4, Tit 3, 1. Zločini so proti življenju, proti lastnini, proti poškodovanj u osebe.
Politično zločinstvo mora odpasti. Katarina II. je izjavila: Na ideje ne morete streljati s topovi.” Pasternak prav tako, ‘da prepira ne morete odločiti z železom.”
Tudi zakon in norme morajo postati humanistične. Smrtno kazen je treba odpraviti. Rdeči križ naj prevzame kontrolo nad ječami in nad metodami, ki počasi jemljejo življenje. Proti nasilju sedanjega časa so Tolstoj, Solcvjev, Gandhi, M. L. King, papež Janez XXIII. in danes Sa-harow.
“Duh prinaša življenje, resnico in svobodo” je bila tema predavanja prof. dr. K. Forster j a iz
Augsburga. Duh je živa moč, ga je podal Rudolf Grulich.Po-
transcedence, n a d n a r avnega,
transcedenca pa je duhovna. V
ker je resnica. Kjer vlada duhjvedal je, kar nam je znano iz Kristusov, je svoboda. Tudi sta-j mednarodnega časopisja. Po- priznanju resnice se more prav ra zaveza Sv. pisma isto izraža/ nova zaveza se razlikuje v tem, da misli na darove sv. Duha, ki
pomagajo človekovemu življenju v veri v Jezusa Kristusa. Duh je osebnostno enak Očetu in Sinu, Duh sv. Trojice je tudi Duh, ki nosi v božji moči resnico in svobodo zgodovine.
Apostol Pavel govori v 1. pismu Korinčanom o situaciji, da je veliko vernikov, ki se sklicujejo na darove sv. Duha, pa škodujejo edinosti. Pove jim o ločitvi duhov, o apostolskem izročilu in evangeliju, o Kristusovemu nauku o delu in ljubezniv kateri so verni odgovorni Bogu in Cerkvi. Za Janeza je Duh navzočega Boga pomočnik, Jezusov Duh.
Kristus sam življenje je podrl meje smrti z vstajenjem. Vendar je to življenje dano v spre-menjenju smrti. Tako postane življenje dragoceno, saj ima možnost razvoja v novo življenje. O vprašanju nesmrtnosti človeške duše razni sistemi, politične odločitve, družbene ureditve ne ločijo dosti jasno. Do
udaril je boj za mladino, saj se. človeška skupnost uresničiti, režim boji, da vkljub ostremu Kjer zmota in laž postaneta o-boju mladine ni pridobil. Na- rodje za oblast, mora nastopiti
daljna poročila so obsegala Rusijo, Madžarsko, Slovaško, Češko, Poljsko, Baltiške države, U-krajino in Vietnam.
Tako je Kongres lahko ob koncu izdal posebno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta.
Cerkev živi v zavesti, da ji je Kristus obljubil sv. Duha kot pomoč. Ko Kongres govori, ne toži in obtožuje totalitarne režime, ki so ljudem vsiljeni. Z velikim spoštovanjem in občudo-
Duh, ki se jima upre. Da more duh pretresti svet, dokazujeta osebnosti kardinala Mindszentyja in Solženicina. Pozivamo Cerkev in svobodni svet, da zaradi Duha in svoje vere se so-dalizirata za pomoč preganjanim in ponižanim.
Tako je bil zaključen 25. Kongres “Cerkve v stiski”, ki bo zgodovinsko vključen med najbolj uspešne. Prihodnji je v 1. 1976 od 22. do 25. julija v
vanjem. trdno izpričujemo, da i-Koenigsteinu pri Frankfurtu v tudi najhujše preganjanje in or- Nemčiji.
ganizirana brezbožna propaganda ni mogla ugasniti tlečega stenja vere, ki živi. Veliko je število mučencev in spoznavalcev. Priznanje vere je postalo vprašanje človeške in osebne eksistence.
Svobodo vesti in vere štejemo med največje moralne vrednote. Kjer so to svobodo spoštovali, se vidi iz tolerance, ki je zorela stoletja. Ob tej svobodi postanejo tudi meje nasilja vid-
resnice moremo priti le, če smo ne- Sistemi, ki so zgrajeni na
jo pripravljeni sprejeti. Kot ne moremo v krščanstvu nadomestiti drugega Kristusa, tako tudi ni mogoče z življenjskim pogojem izključiti Duha resnice.
Kongres je zaključil p. W. von Straaten, ko je v svojem govoru postavil krščansko ljubezen proti nasilju. Sedaj so tudi nekateri cerkveni voditelji prepričani, da
nasilju, se odkrijejo v vsej nečlovečnosti. K temu ne sme svobodni svet molčati, saj molk pomeni krivdo.
Povsod so vidna znamenja poduhovljenja. Nasproti svetu, ki vkljub tehnični dovršenosti ni rešil človeških problemov, vstaja hrepenenje po “drugem svetu”, po absolutnem. Kot pra-
I. Kunstelj
Sen. Gurney oproščen
TAMPA, Fla. — Bivši sen. Edward J. Gurney, republikanec, ki je znan v javnosti zaradi obrambe bivšega predsednika R. Nixona pred senatnim preiskovalnim odborom, je bil pred meseci obtožen sprejemanja podkupnine, nezakonitih nagrač in krivega pričanja. Po dolgi razpravi je zvezna sodna porota odločila, da ni kriv.
Po objavi odločitve porote je Gurney pripomnil: “Hvala nebesom za porotni sistem! Ti so me gotovo rešili iz krempljev pravosodnega tajništva..
pina črncev je namreč prišla tja, da “uveljavi” svojo pravico obiska tega obrežja. Beli črnih gostov niso bili prav nič veseli in so jim to tudi očitno pokazali.
Ko je kljub vodi postalo prevroče, je prišla policija in vzpostavila v vodi med obema skupinama “nevtralni pas”.
V vodi so se udarili
BOSTON, Mass. — Črni in beli kopalci na South Boston morskem obrežju, v katerega o-kolici živijo pretežno Irci, so se
vi marskistični filozof Max
bo komunizem zavladal nad sve- j Horkheirrier, je to spoznanje, da _____ ^ ^
tem, poskušajo po diplomatski ^ družba ne more' živeti ' brez'v nedeljo spopadli v vodi. Sku-poti se sporazumeti z največjim j
božjim sovražnikom, da bi vsaj j nekaj cerkvenih struktur rešili, j Izkušnja pa uči, da le potrpijo j s takimi ostanki Cerkve, da pri- j de do časa, ko bodo tudi to izrabili v svojem boju proti Bogu.
Zato ni treba nikakršnih kompromisnih škofov, ki so z zlatimi verigami prikljenjeni na režime, ampak le apostole, ki pre-skušeni v življenju oznanjajo evangelij z besedo in dejanji.
Pozivitivizem, ki proda človeške pravice za navidezen mir, je napačen in je proti pomanjkanju ljubezni, ker Jezus Kristus živi še dalje v svoji Cerkvi.
Vendar pa čeprav bi nas napadali s tanki in bi Rim pokrili z rdečimi zastavami, bo prišel čas, ko bo vse to minilo. Kot je Go-liat padel pred malim Davidom, tako bodo padli pomočniki Kremlja. Portrete bodo nadomestile ikone. Tako je “špek-pater” končal kongres z velikim optimizmom.
Seveda so bile tudi druge prireditve. Pri vsakdanji maši je bila meditacija, zvečer služba božje besede, skupna molitev za vse narode, kulturni večer s koncertom klasične glasbe, posebni sestanki raznih narodov, kratki filmi in predvajanja ski-optičnih slik.
Posamezni narodi so podali poročila o verskem stanju svojih dežela. Najprej je bilo poročilo za Hrvate in Slovence, ki
PRI SONČENJU — Dekle v Rockefeller Centru v New Yorku si skuša s pomočjo zrcala pridobiti lepo rjavino na koži.
...!.... f........“i.....:.:.-
(emu podpirali gojitelje tobaka, ko je škodljiv!
Iz zvezne blagajne dobe gojitelji tobaka letno okoli 60 milijonov dolarjev.
WASHINGTON, D.C. — Skupina R. Naderja za raziskavo javnega zdravstva je razkrila, da vlada letno podpira saditev in gojenje tobaka v ZDA s 60 milijoni dolarjev, ko je ugotovljeno dejstvo, da kajenje tobaka povzroča raka na pljučih.
Nader pravi, da podpira zvezna vlada tobačne farmarje z $1000 za vsako žrtev raka v ZDA, pa izda po $14.30 za pojasnjevanje nevarnosti kajenja tobaka.
Poljedelsko tajništvo podpira tobačne farmarje od leta 1933 s tem, da jim jamči določeno naj-nižjo ceno za pridelani tobak. Pri tem omejuje pridelek, da o-hranja višje cene. Pomaga prodajati tobak tudi v tujino.
Lani je bilo v ZDA pokajenih 640 bilijonov cigaret, ti* » O l r IM o B e E Na begu iz Kitajske je morski pes begunca zgrabil za nogo HONG KONG. — Iz Rdeče Kitajske bežijo ljudje sem s plavanjem preko Mirs zaliva. Ko sta zadnji ponedeljek po tej poti skušala priti v Hong Kong dva brata, je starejšega od njiju zagrabil med plavanjem morski pes.
Četudi mu je nogo hudo zdelal, sta brata na begu uspela. Žal so morali starejšemu odrezati v bolnišnici v Hong Kongu razgrizeno nogo.
Potniški vlak skozi Cleveland v oktobru
NEW YORK, N.Y. — Amtrak je objavil, da bo začel voziti na progi Boston-Chicago potniški osebni vlak 31. oktobra letos. Ustavil se bo tudi v Clevelandu in Toledu. Vlak bo imel tudi zvezo z New Yorkom.
To bo po nekaj letih prvi redni potniški vlak, ki bo vozil skozi Cleveland in tega znova zvezal z železniškim potniškim prometom.
MALI OGLASI
EUCLID CLEVELAND AREA NEWER HOMES
four charming split level, every inch quality/ three bedrooms, formal dining, 1% bath, family room. All carpeted, 2 car garage. Central air. Close to many schools. Mid 40’s.
PRECISION REALTY 461-6196	884-6500
For Rent
4 Rooms and Bath. Euclid area. Call after 6 p.m. — 481-8196.
(129)
V NAJEM
stanovanje z tremi spalnicami, vse na novo dekorirano, moderno, spodaj, na 8404 Carl Ave. spodaj. Se lahko takoj vselite. Kličite 391-3320.
___________________-(125)
FOR SALE
single 3 bedrooms in Euclid, living room, kitchen, full basement, IVz car garage. Aluminum siding. New carpeting. Painted & renovated. New room. At 20430 Tracy Ave. or call 692-0740 from 8 to 2:30 p.m. or weekends any time. Upper 20’s.
-(125)
BY OWNER
Brick 3 bedroom Colonial in St. Christine parish First floor family room and central air condition. Call 732-8224 or 486-2432.
-(125)
OPEN HOUSE FRIDAY & SATURDAY 2 to 7 27080 Lake Shore Blvd. in Euclid
By owner, custom built, all brick 2 family, side by side, 3 bedrooms IV2 bath each, carpeting & recreation room. Beautiful patio and nice landscaped lot. Two car brick garage. Large utility shed. In perfect condition.
-(125)
Laos izpustil Amerikanko
BANGKOK, Taj. — Laoška vlada je izpustila Amerikanko Rosemary Conway iz Chicaga, Ul., 36 let staro učiteljico, ki so jo držali v ječi 60 dni, ne da bi jo uradno obtožili.
Dolžili so jo, da je vohunka in so pri njenem izpustu izjavili, da je to tudi priznala. Poslaništvo ZDA v Vientianu je izjavilo, da je bila zaprta brez uradne obtožbe in da ni bila uslužbenka vlade ZDA. Laoške oblasti so jo prijele 4. junija 1975, ko se je vrnila v Laos po svoje osebne stvari.
Help Wanted Male or Female
rnrnrnJm^
NEV ARNI SEDEŽ ~ Izletnik se je vsedel nd “Trcllov jezik'’ nad jezerom Ringedal pri H ar danger fjordu na Norveškem. Razgled 0^^ iani_ je lep. sedež pa nekaj ne preveč varen za tiste, ki se jim rado v glavi vrti.
PERMANENT MOLD OPERATORS
Need 6 molders immediately for new long term orders. Good pay rate. Excellent incentive plus fringe benefits. Permanent mold experience preferred. GENERAL ALUMINUM MFG. CO.
5446 Dunham Rd. Maple Hts.
Applications at plant only. Equal opportunity employer.
(125)
For rent
6-room apartment, E. 142 off Lake Shore Blvd. Call 486-9966 or 692-1777.
J_______________________(129)
BY OWNER
Exceptional Euclid frame bungalow, three bedrooms, finished second floor, recreation room, near everything. 19120 Renwood Ave. off E. 185 St.
-(127)
NAPRODAJ
hiša za dve družini, 5-5 dobra investicija, dvojna garaža. Kličite 333-6074 po 6. uri.
(125)
NOVI ZIDAN RANČ
od Rt. 91, krasne tri spalnice, IVz kopalnica jedilna soba, polna klet, dvojna priključena garaža, sposobna za vrnitev davka.
NOVI EUCLID DUPLEX
5-6, prostorne tri spalnice, 1% kopalnica, jedilna soba, kvalitetno delana, čaka za vašo izbiro dekoracije.
ZIDAN EUCLID
klimatska naprava, tri velike spalnice, dve kopalnici, rekreacijska soba, garaža. Veliko posebnosti. Lastnik gre iz mesta. Dajte ponudbo.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
(125)
FOR SALE BY OWNER
Move in condition, two family frame home. Good area. Near everything. On 18608 Neff Rd. Open 2-5 anytime.
LASTNIK PRODAJA
hiša z dvema spalnicama, bungalow v Euclid, Ohio. Se lahko takoj selite. Kličite 731-4703.
(124)
Baby Sitter Available
Can Babysit an infant and 2 toddlers mornings till 4:30 p.m. From St. Vitus area. 361-2169.
-(125)
Female Help Wanted
Wanted cleaning woman for general housework, including washing and ironing, one day a week. 32F Shaker bus line.
321-2414
, (126)1
FOR RENT E. 71 ST.
south of St. Clair, six large rooms, pay own utilities. Gravity furnace, on 1st floor. See Apt. 1 or call after 6 pm 843-8033.
1 (126);
JANEZ JALEN:
ti
BOBRI
Prva knjiga
JAM
_ “Beli bober?” Jezerna se je Iskoraj prestrašila. “Glej, da se j ga ne dotakneš in da se mu ne I zameriš.”
j “Ne skrbi!” Čudno, da se je ; Ostrorogi prav ta trenutek domislil, na kar bi se bil lahko že davno spomnil. Brž je povedal Roži: “Utegnil sem se mu že celo prikupiti. Ubil sem risa, ki je
Bela ptica je omahnila
hodil klat njegovo družino.”
“Takooo —” se je začudila Jezerna: “In boš nosil njegov kožuh?”
“Bom,” je bil ponosen Jelen.
(Dalje prihodnjič)
—-----o------
— Narodni gozdovi v ZDA imajo okoli 200 milijonov akrov površine.
in padla v vodo. Jata je hitreje zamahnila s krili in prepevajoč zginila v megli. Umirajoči labod na vodi se je žalostno odzval in obmolknil. Ostrorogi je hitro pognal drevak in pobral že mrtvo ptico. Bil je dobro rejen, že star samec. Nič ne de, če ni siv mladič, saj imata on in Sinjeoka močne zobe.
Jelen se je ozrl naokrog. Ni bil daleč od brega. Kje pa je, ni vedel. Samo približno je slutil. Megla se še ni bila toliko divgnila, da bi se mogel prepoznati. Nič zato. Se mu ni nikamor mudilo. Kaj bi veslaril naokrog. Kvečjemu še dlje bi utegnil zaiti od doma. Počaka, da se razgleda.
Ostrorogi je sedel v drevak. Skušal je potegniti puščico iz laboda. Ni se mu posrečilo. Izdrl je samo les, konica iz kresil-nika pa je obtičala v kosti.
Jelen se je že hotel lotiti iz dolgega časa, da oskube in iztrebi laboda in tako prihrani Sinjeoki delo, ko je zaslišal iz megle udarce vesla. Le kdo utegne biti? In kam se mu mudi? Ostrorogi je bil res radoveden. Po orožje ni segel. Saj ga nihče ne zasleduje. In pa presenečen bo tisti, ki pride, ne on.
njegova
Roža
nila.
“Ne boš, ne boš,” je hitel zatrjevati Jelen. “In če ga ubijem.”
“Brat brata —?” Jezerna je Ostrorogega strmo pogledala.
“Četudi!” je stisnil Ostrorogi zobe.
Jezerna pa je kakor zaprosila: “Nikar. Prekletstvo bi si nakopal in Nevidni bi vrgel nate ognjeno strelo.”
Jelen ni vedel kaj odgovoriti. Tudi Jezerna je obmolknila. Gledala sta vsak na svojo stran v vodo, kakor bi na dnu jezera : hotela videti svoje bodoče življe- ] nje. Nad njima pa se je razka- i dila megla. V svoji zamišljeno- j sti bi tega niti ne opazila, da j nista zagledala globoko pod i vodno gladino sonca, ki je sijalo ; z visokega neba in se ogledovalo j v vodi.
Jezerna je dvignila glavo: “Mi je pravil Sulec, da misliš zabiti lastno kolišče.”
“Seveda.” Ostrorogi se je vzravnal.
;No, daj kmalu,” je Roža kakor zaprosila.
“Še to zimo.”
“Imaš dovolj lesa?” je poskrbela dekle izpod Plešivce.
“Še preveč. Odkril sem dvoje
je zreš- Help Wanted Male & Female Help wanted Male or Female
PHYSICAL THERAPISTS
Must be licensed or eligible for Florida license. An opening-now exists for Physical Therapists in Staff Position who are interested in situation that .would not be confined to Hospital or Institution.
We offer Excellent Starting Salary and Fringe Benefit Program. Relocation expenses reimbursed after 1 year of employment with company. Call “collect” or write:
GULF COAST HOME HEALTH SERVICES 411 PASADENA AVE., SOUTH ST. PETERSBURG, FLORIDA 33707 813/344-4048
_______________________________________ (124)
7	-- i--- 7---- ---- -L	_	-	_	----- - -	—	— J “
Jelen je vedel, da prihaja en še neizrabljenih in dokaj števil-sam. Je bil namreč že razločil, nih bobrišč. Večje in zgornje mi da udarja eno samo veslo zapo- čuva beli bober.” redno z vsako lopatico po enkrat. čof, čof, čof, čof.
TELEVIZIJSKI ZVEZDNIK — Fred Muggs, ki je nastopal na televizijskem sporedu “Today”, je dopolnil 23 let. Na sliki ga vidimo pri “urejanju frizure”.
V blag spomin
25. OBLETNICE ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI BRAT
mm KLANČAR
ki je preminul v Gospodu 14. avgusta 1950
25. let je že minilo odkar si, dragi, šel odnas, a vedno svež spomin je na Te, pogrešamo Te vsaki čas.
V miru božjem sladko snivaj, Dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj!
žalujoči:
4
ROSE FAJDIGA, sestra FRANK in CELIA KLANČAR, brat in žena
LOUIS in EVELYN KLANČAR, brat in žena
Cleveland, O. 14. avgusta 1975.

Kakor iz teme je pridrsel iz megle lahek drevak in se hitel zaustavljati. Jelen se je začudil, da se nič bolj ni mogel. Prepoznal je v veslaču Jezerno Rožo. “O!” se je prestrašila dekle. Pa je isti hip že veselo vzkliknila: “Oho! Ostrorogi Jelen.’ Zaveslala sta tik drug poleg drugega.
“Kaj pa ti blodiš naokrog po megli, Jezerna Roža?”
Ostrorogi se je prijazno sklonil čez bok drevaka.
“Veslala sem za pesmijo labodov in sem zašla. Labodi so odleteli, jaz pa ne vem, kje sem.” “Pri meni,” se je smejal Jelen.
“Tebe se nič ne bojim. O, pred Karpom bi pa bežala kamor koli.” Drevak Jezerne je trčil ob Jelenovega.
“Pa če te ugrabim?” Ostrorogi je stegnil roko, jo položil na ožgani hrbet Jezerne in tesno pritisnil oba drevaka drugega k drugemu. Jezerna Roža se ni branila.
“Če te ugrabim,” je ponovil Jelen in tesno objel dekle čez pas.
Drevaka sta se nagnila drug k drugemu in dekle se je naslonila na krepkega mladca:
“Danes me še ne boš. Morda kasneje kdaj. če ne bo drugače. Pa ti sama sporočim, kdaj in kam pridi.”
Ostrorogi je globoko zajel sapo. Res bi najrajši potegnil Jezerno iz njenega drevaka v svojega, zaveslal v Dolgi potok in ostal za vedno pri svojih bobrih, katere Čuva beli starec.
Kakor bi bila Roža uganila njegovo misel, se mu je začela odmikati. Celo oporekla mu je: “Sem mislila, da si name čisto pozabil, ko se od nikoder ne prikažeš.”
“O, nisem,” se je razvnel Jelen: “Dokaj mislim nate.”
Jezerna je odrinila za par komolcev svoj drevak: “Meni se je prav nocoj sanjalo o tebi.”
“Res, Roža?”
“Prav zares. Da si vrgel Neokretnega Karpa v vodo in se je res izpremenil v zavaljenega lenega karpa.”
Ostrorogi se je glasbo smejal: “Hahaha! Ko bi se le!”
“Ti se lahko smeješ. Meni je pa tesno, kadar se spomnim nanj, če bom morala biti res
ONI FA1RUNI DRIVE
crr
Sj^Family'
vocietjr
JOUET, IL 60434
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community' For half-a-century your Society has offered the finest i® insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus. Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiribS to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basJreibail and Httle league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation-
Družba
sv. Družine
Officers
K AVBO JSTVO JE ŠE VEDNO DOVOLJ ŽIVO
Kavbojstvo je se vedno živo na našem Zahodu in Jugozahodu, kjer so obsežna področja pašnikov z govejo živino. Kavboji — kravji pastirji — radi kažejo svoje sposobnosti, kot je to običaj v vseh poklicih. Pri njih šteje predvsem jahanje divjih konj in tudi bikov. Prirejajo tekme v rodeu in se jih seveda udeležujejo. Pri teh tekmah so uspešni zlasti Indijanci s svojimi starimi skušnjami.
President .............
First Vice-President...
Second Vice-President
Secretary .............
Treasurer
Recording Secretary
First Trustee........
Second Trustee ......
Third Trustee .......
First Judicial ......
Second Judicial .....
Third Judicial.......
Social Director......
Spiritual Director ..
Medical Advisor......
Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M.-Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madic, O.F.M-Joseph A. Zalar, M.D.
HHISir

ill-

S ponijevega hrbta o-pazujeta otroka na North American Indian Days rodeu na Black-feet rezervaciji v Broiv-ningu, Mont. (na levi Zgoraj) tekmovanje. Na levi je konj stresel svo-jega jahača, na desni zgoraj pa se star kavboj pripravlja na nagel ulov in povezavo teleta.
h vsakovrstna tiskarska dela
se priporoča
TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE
6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628
TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA
Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice.
Najlepsa izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE' TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE
Oglašujte v naših malih oglasih
•	ČE PRODAJATE ali kupujete rabljeno pohištvo,
•	ČE IŠČETE ali oddajate stanovanje,
•	ČE POTREBUJETE delovno moč,
•	ČE IŠČETE zaposlitev,
•	ČE PRODAJATE ali kupujete nepremičnine —
dajte mali oglas v
AMERIŠKO DOMOVINO!
Pokličite HE 1-0628.