Naročnina
Dnevna lzdn]a
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo mesečno 35 Din nedel|»ltn Izdalo celoletno vJugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp. pelll-vrsta moli oglasi po 150 ln 2D.večji oglasi nad 45 mm vlAIne po Din 2-50, veliki po 3 ln 4 Din, v urednl&kemdelu vrstica po 10 Din D Pri večiem □ naročilu popust Izlile ob 4 zjutraj rožen pondeljKo tn dneva po prezmku
VrednlSSvo /e v Kopitarjevi ulici St. S lil Reknplsl se ne vrača;o. ncfranklrana pisma se ne sprefemajo Uredništva telefon Stev. SO. upravnlStva štev. 32S
Političen list sza slovensKi narodi
Uprava /e vKopltarfoi'1 ul.St.fi * CoUovnt račun: Cfubl/ana C- I0.t»50 In 10.34.9 za Inaerate, Saraj<■	.' 56.'}, Zagreb
SI. 39.011, Praga In uaf St. 2-4.797
Prvi maj praznujemo v Jugoslaviji v izredno žalostnih razmerah. Tudi drugod po širnem svetu socijalne razmere niso sijajne, toda česar pri nas bolj občutno manjka nego kjerkoli drugod, to je socialno čustvovanje onih krogov, ki imajo v rokah vodstvo države.
Res da je po celem svetu politična reakcija zelo močna, da se po ruski revoluciji ponekod čezdalje bolj okreplja, toda nekaj je, kar z nepremagljivo silo žene kljub temu raz. voj naprej v smeri sooialnejše uredbe družbe. Načelo neomejene svobode močnejšega v gospodarskem življenju se vendarle počasi ruši, socialna postavodaja se po veliki večini držav razvija naprej, dela se na čim popolnejšem in čim obsežnejšem socialnem zavarovanju, moč delavskih organizacij se nikakor ne da zlomi ti. Splo.:no se čuti, da bi kapitalizem, če bi st razvijal naprej v smeri popolne individualne svobode, dovedel človeško družbo do popolnega kaosa, do popolnega gmotnega in moralnega razpada. Kolektivistično in solidari-stično načelo počasi prodira in prepaja državo. Da mora kapital priti pod nadzorstvo vseh, da treba nacionalizirati najvažnejše panoge produkcije, da se ima ukloniti posameznik pri rabi svoje lastnine interesu skupnosti, to so stvari, ki postajajo last vseh in večalimanj določno usmerjajo socialno politiko vseh civiliziranih držav. Najbolj konservativni državniki so primorani baviti se s socialnimi problemi s tega vidika in njihova največja skrb je, da se razvoj k novemu boljšemu družabnemu redu izvrši brez večjih pre-tresljajev. Ali se bo tako ali drugače zgodilo, je seveda v božjih rokah, mi samo ugotavljamo, da soc. vprašanje za nikogar, ki ima količkaj opraviti s politiko, ni izgubilo ničesar na svoji važnosti in nujnosti in da so prizadevanja, kako ga rešiti, vsekakor jako resna ter narekovana cd dobre volje in stremljenja po boljšem.
Cisto drugače pri nas. Tu ni opaziti v merodainili in za vodstvo države odgovornih krogih prav ničesar, kar bi spominjalo na kakšen socialen čut in smisel, na kakšno voljo voditi socialno politiko, na trohico raz-umevanja za socialni položaj delovnih milijonov, na kakšno zanimanje za nujne in velike in vedno bolj pereče socialne probleme, združene z gospodarskim stanjeln naše države, z naraščajočo pavperizarijo, brezposelnostjo, po-grezanjem večine prebivalstva v negotovost proletarske eksistence. Socialna postavodaja se ne izboljšuje, bati se je, da ne bi se celo demontirala, na vsak način je zanimanje zanjo od strani naših državnikov enako ničli. Pa bal pri nas, kjer se odkriva takšna gorostasna korupcija na vseh koDcih in krajih, je vprašanje nadzorstva države, skupnosti, vseh slojev prebivalstva nad kapitalom, nad rabo premoženja najnujnejša zadeva! In največja nesreča je la, da se socialno vprašanje tretira pri nas s čisto policijskega vidika, da nimajo uaši odgovorni činitelji prav nič razumevanja za kakšno drugo, res socialno, širokopotezno in dalekogledno stališče.
Delovni sloju pa bodo 1. maj kljub temu pra7novali z zavestjo, da pravičnejša uredba družbe mora priti.
PiOtest dr. Trumbiča proti Pašičevim trditvam.
Zagreb, 80. aprila. (Izv.) Predsednik Hrvatske lederalistične stranke dr. Tram bič je poslal iz Splita Pašiču brzojav s sledečo vsebino:
G. Pašiču, narodnemu poslancu in predsedniku radikalne stranke I
Časopisi so poročali, da ste na seji glavnega odbora, 25. aprila, ugotovili, da so se pojavi federalizma vsilili iz inozemstva. Ta trditev je važna, ker ste predsednik narodne radikalne stranke in ker ste bili več let predsednik kraljevske vlade. Z ozirom na važnost in obseg te trditve, kakor tudi z ozirom na politično pomembnost Vaše osebnosti je potrebno, pa Vas tudi pozivam, da to trditev, ako je niste izrekli, dementirate, ako pa ste jo izrekli, Vas pozivam, da navedete dejstva in dokaze, kje in kakšni pojavi federalizma so se vsilili v našo državo. Drugače bi se moglo sumiti. da stoje zastopniki federalistične državne ureditve pod vplivom in v službi inozemstva. Za ta slučaj, kakor vobče, zavračamo vsako sumnjo. Mi bi morali v slučaju, da ne bi demontirali in re pojasnili svojih trditev, proti njim protestirati. To storimo tudi sedaj. Mi namreč v svojem delovanju računamo samo z interesi hrvatskega naroda in državne celote.
>S klub: predsednik dr. Trumbič.
Mir do -- 5.
IZJALOVLJENE NADE DR. ŽERJAVA.
Belgrad, 30. aprila. (Izv.) Predsednik vlade Nikola Uzunovič je opoldne odpotoval v Niš, kjer bo prebil pravoslavne velikonočne praznike. Tekom dneva so odpotovali tudi ostali ministri in prvaki strank. Zunanji minister Ninčič se je podal na Sušak. Finančni minister dr. Ninko Peric je odšel v Šabac. Nekateri člani vlade potujejo domov. V Belgradu ostane samo minister za vere Miša Trifu-novič.
Ministri so splošno mnenja, da se je položaj ustalil. V parlamentarnih krogih se misli, da se sedanji položaj do o. maja ne bo spremenil. Pred tem dnem ne bo nikakih posebnih dogodkov. Zdi se namreč, da se med radikali položaj ne bo pretresal. Ni pa mirna Pašičeva skupina. Njeno akcijo je že opažati v posameznih izjavah v časnikih, ki jih dajejo Pašičevi pristaši brez posebnih rezerv. S tem hočejo označiti, s kolikšno živahnostjo se dela za kulisami. Važno je naglasiti, da je dr. Vasa Jovanovič v nekem ožjem krogu izjavil, da se strmja z obtožbami proti Pašiču, ki so prišle v javnost. Vasa Jovanovič se pridružuje skupini Miletiča, Simonoviča in Gjuričiča. Svoje nadaljnje obnašanje bo uredil v sporazumu s Pašičem.
Opozicija je imenovanje nove vlade sprejela zelo rezervirano, ker vidi, da je vladni položaj zelo nestalen. Zelo so iznenadeni sa-
mostojni demokrati. Zanesljivo so namreč pričakovali, da se jim bo tokrat s Pašičevo pomočjo posrečilo priti v vlado. Zvedeli smo, da je dr. Žerjav tako sigurno računal s tem, da bo prišel v vlado, da je sporočil svojemu advokatu dr. R., da naj pripravi vse, kar je s tem v zvezi. Pa tudi tokrat se njegove želje niso izpolnile, kakor se tudi v bodoče ne bodo.
Belgrad, 30. aprila. (Izv.) V Belgradu je danes po obnovi koalicije RR vladal mir. Čez pravoslavne velikonočne praznike ne pričakujejo politični krogi nobenih važnih dogodkov. Predsednik vlade Uzunovič je bil davi pri Pašiču, nato pa je odšel v predsedništvo vlade. Ko je Uzunovič odhajal iz predseaništva, je izjavil časnikarjem: »Jaz sem popotnik. Odhajali' v Niš, da bom v krogu svoje družine prebil velikonočne praznike.« Na vprašanje časnikarjev, ali uživa njegova vlada Pašičevo zaupanje, je odvrnil: »Kako naj bi jaz to vedel? o se bo videlo o. maja.« Časnikarjem je na-alje izjavil, da je davi Pašiča obiskal zato, da mu je voščil za praznike.
Iz kratkih Uzunovičevih izjav se vidi, da Uzunovičeva vlada samo sebe ne smatra za trdno: Politični krogi so prepričani, da nima za seboj sigurne večine. To dejstvo zelo obširno komentirajo in pričakujejo za 5. maja i odločilnih dogodkov.
Gluma.
v ra m
Belgrad, 30. aprila. (Izv.) V političnih krogih so mnenja, da bo takoj po praznikih* prišlo v radikalnem delu vlade do rekonstrukcije.
Povodom izjave Krste Miletiča priobčuje belgrajska r-Politika« naslednjo vest iz radikalnih krogov: »Akcijo, katero vodi Miletič, smatrajo radikalni krogi za neumnost ter je politično zelo malo pomembna. Miletič je izgubil živce že v začetku boja proti tistim, ki so boljši od njega. Zato so prišli njegovi načrti prehitro na dan.«
Z ozirom na včerajšnjo kratko izjavo bivšega finančnega ministra Stojadinoviča, v kateri zavrača resničnost navedb lastnika in urednika »Narodne Tribune", zatrjuje danes Pantelije Jovovič vnovič, da je Stojadinovič ves čas, dokler ni šel iz vlade, skozi osem mesecev stalno podpiral njegov list, s čemer je omogočil izhajanje. Že včeraj je Jovovič v neki izjavi napadel Stojadinoviča, da je ua eni strani podpiral »Narodno Tribuno«, da bi pisala proti Pašiču, na drugi strani pa je sam glasoval za Pašiča. Jovovič izjavlja, da je pri-
pravljen pred sodiščem dokazati, da je res od Stojadinoviča prejel denarno podporo. Jovovič naglaša, da je sprejel denarno podporo, , c; je bil prepričan, da je Stojadinovič Jova-novičev pristaš in da se Stojadinovič ne strinja s Pašičevimi pogledi na politična in finančna vprašanja.
Današnja »Politika« zopet prinaša izjavo nekega aktivnega ministra-radikala, ki pa prosi uredništvo, da bi njegovega imena ne navedlo. Najprej se poklanja Pašiču in pravi, da je v njem poosobljena cela radikalna stranka. Naglaša škodljivo delovanje Maksimoviča in Ninčiča ter pravi, da bi morala oba izvajati posledice, ker ju bodo sicer izključili iz stranke. Nadalje trdi, da je Jovanovičeva skupina tako neznatna, da ni vredno z njo računati.
Bivši minister za promet Krsta Miletič vztraja pri svojih obtožbah proti Ninčiču in Maksimoviču. Značilno je, da je sinoči krajevni radikalni odbor za mesto Belgrad, kateremu je načelnik Maksimovič, na seji razpravljal o sporu Pašič-Jovanovič. S seje so poslali Pašiču pozdrav in mu izrazili svoje zaupanje.
Belgrad, 30. apr. (Izv.) Načelniki demokratske, ljudske, muslimanske in zemljorad-niške stranke so se sestali. Po spopolnitvi Uzunovičeve vlade zahtevajo od nove vlade, da pride interpelacija o korupciji v izčrpen pretres pred skupščino, da se omogoči nepristranska anketa. Nadalje so ugotovili, da se z rešitvijo krize niso odstranili vzroki gospodarske in moralne krize, v kateri se naša država nahaja. Na delu vlade se bo videlo, ali bo imela dovolj moči in avtoritete, da bo privedla državo k ozdravljenju in konsolidaciji.
Zagreb, 30. apr. (Izv.) Imenovanje nove vlade je naletelo v tukajšnjih političnih krogih na enodušno ugotovitev, da pomeni sedanja nova vlada poraz Radičeve politike. Naglaša se, da od sedanje vlade ne bo imel hrvatski narod nobene koristi, kakor je ni imel ne od Uzunovič-Nikičeve vlade, niti od Pašič-Radi-čeve, ne od Pašlč-Pribičevioeve. Splošno je prepričanje, da se je Radič s svojo politiko, katero je vodil pred preokretom in v novejšem času, samo igral. Ta politika ga je namreč privedla do tega, da je moral kot predsednik stranke, ki predstavlja Hrvate, izstopiti iz vlade in kapitulirati pred Nikičem in Šupe-rino.
Resni hrvatski politični krogi, posebno inteligenca, popolnoma zapuščajo Radiča in obsojajo njegovo obnašanje. Ni nobenega dvoma, da bo to nezadovoljstvo proti Radiču našlo odmeva tudi med ljudstvom. To se kaže že sedaj. Radičevci se trudijo, da bi ljudstvo obdržali v svojih vrstah, vendar jim to no uspeva. Na. vse kiiplie se trudijo, da bi od-
nesli zmago pri občinskih volitvah v Dalmaciji. Kakor pa pravijo poročila, položaj Radi-čevcev v Dalmaciji ni preveč žadovoljiv,
CELJSKA ROMARJA.
Zagreb, 30. apr. (Izv.) Davi se je Stjepan Radič skupno z ministrom Pucljem vrnil v Zagreb, kjer bo ostal še jutri. V nedeljo se odpeljeta v Celje na shod, kjer bosta prisostvovala sestankom, ki se bodo vršili pred shodom.
MORILIZIRANJE SRNAOCEV.
Zagreb, 30. apr. (Izv.) »Hrvat« prinaša vest iz Belgrada, da so krogi, ki so blizu Pašiča, sklenili, da v kratkem pozovejo v Belgrad organizirane Srnaoce.
HPS NAPREDUJE.
Split, 30. aprila. (Izv.) Predsednik HPS Barič in tajnik Šimrak sta imela sestanke v Inv tskem in v okolici. Na vseh sestankih je ljudstvo pokazalo veliko zanimanje za HPS. Med ljudstvom vlada ogorčenje proti Radičevi stranki radi demagogije. Cele vasi se vračajo v HPS. HPS zlasti v sinjski in splitski okolici zelo napreduje.
PRE0KRET ALBANSKE POLITIKE.
Belgrad, 30. apr. (Izv.) Albanija je v poslednjem času s prihodom Alimed Beg Zogu usmerila svojo politiko proti Italiji, ker ji je pripravila več iznenadenj. Pred par dnevi je Mussolinijev brat govoril o izvoru petroleja v Albaniji in naglasil, da je potrebno, da se Italija kar največ zanima za Albanijo. Ta izjava je v albanskih uradnih krogih vzbudila veliko vznemirjenost. Splošno je mnenje, da l>o morala Albanija kreniti na pota, ki vodijo od Italijo proč, ako si hoče obvarovati svojo neodvisnost,,
Jutri pride v Celje g. Stjepan Radič likvidirat SKS. To je torej konec slovenske politične karijerc g. Puclja. Zdaj je sprejet v vlado kot hrvatski radičevski minister, in povsem v redu jc, da za ministrski portfelj, ki mu ga je preskrbel g. Radič, le-temu izroči tudi vse svoje pripadništvo, kolikor ga pač g. Pucelj na Slovenskem še ima. Veliko tega sicer ni, vendar za g. Radiča šc vedno toliko vredno, kolikor ga stvar stane. Vsekakor bo mogel g. Radič trditi, da se jc njegova HSS »razširila« tudi na Slovensko.
In ko se torej SKS razpušča in prihaja g. Radič, da nad njeno firmo natakne svojo hrvatsko zastavo, proglaša g. Pucelj ustanovitev »Slovenske kmečke stranke«. Kar je seveda zopet lc ena tistih glum (ali za jok ali za smeh ali za oboje, kakor jih pač hoče kdo sprejeti), ki jih uprizarja g. Pucclj, odkar nastopa na političnem odru. In ki so na las podobne glumam, kakor nam jih dan na dan podaja g. Radič. Ni čuda zato, čc sta se oba-dva slednjič znašla v tako tesnem bratskem objemu. Kar spada skupaj, to spada skupaj.
Ko je g. St. Radič prvikrat kapituliral pred centralizmom, je rekel, da jc to sporazum, ko je vdrugič šc ponižneje kapituliral, je rekel, da je to obnovitev sporazuma, in ko je zdaj v tretjič kapituliral z naravnost nesmrtno blamažo, pa pravi, da je to razširjenje in poglobitev sporazuma! Ko je g. Pucelj glasoval za centralistično vidovdansko ustavo, jc trdil, da to služi interesom slovenskega kmečkega ljudstva, ko je postal republikanec, jc trdil, da to še bolj služi interesom slovenskega kmečkega ljudstva, in ko se je udinjal | RR-vladi, glasoval za 13milijardni proračun in [ zdaj vstopil v to najslabšo vlado, kar smo jih kdaj imeli, celo kot minister, pa bo jutri na svojem celjskem shodu zatrjeval, da s tem najbolj služi interesom slovenskega kmečkega ljudstva.
Isto logiko ima tudi ustanovitev »Slovenske kmečke stranke«. V trenutku ko g. Pucelj kot hrvatski radičevski minister podira svoj zadnji slovenski šotor, da ga prenese v hrvatski tabor in ko sploh izbrisuje sebe in svojo stranko iz slovenske politične povesi-nice, pa si dovoljuje slabo šalo — nc moremo tega drugače označiti — češ, da gre za ustanovitev enotne slovenske kmečke stranke!
Odkrito moramo reči, da občudujemo pogum g. Puclja, da si s takim hokuspokusom sploh upa stopiti pred našega slovenskega kmeta. Ali pa so res tisti njegovi pristaši ljudje brez vsake razsodnosti in brez vsakega samostojnega mišljenja, ljudje, ki se ne zavedajo, da se jih vodi za nos? Ali je mogoče, da bi kak slovenski kmet brez vsakega protesta sprejel bajke, ki mu jih bosta pripovedovala gg. Pucclj in Radič? Kaj neki — pod milim nebom — bi mogla izkazati in pokazati, da sta naredila doslej v korist slovenskega kmečkega ljudstva? Trinajst milijard proračuna, nova bremena, gospodarska stiska na vseh koncih in krajih, propadanje države pod centralističnim režimom, poslabšanje vseh razmer, in pa korupcija .. . korupcija, ki kriči do neba — samo to bi mogla povedati gg. Pucelj in Radič, čc bi hotela govoriti resnico, kako izgleda pri nas, ko vodi našo usodo »sporazumaška« vlada.
Žalosten maj prinašata gg. Radič in Pucelj slovenskemu kmetu.
Pred novimi boji v Maroku.
Pariz, 30. apriia. (Izv.) Danes zjutraj so se ponovno sestale francoske, španske in rif-ska delegacija, da se poskusi zadnjikrat doseči mir. Rifski delegati so odklonili vse stavljene pogoje. Jutri poteče vsled neuspelih pogajanj dogovor o mirovanju vojaških oddelkov.
Utšda, 30. aprila. (Izv.) Danes popoldne se je vršila zadnja konferenca med delegacijami, da se ugotovi končno stališče obeh strank. Polkovnik Noguez je danes prispel iz Fesa in je stopil v dogovore s Simonom iu Pousotloni radi nadaljnjih ukrepov.
DR. AVEISSKIRCHNER UMRlI
Dunaj, 30. aprila. (Izv.) Bivši predsednik poslanske zbornice dr. VVeisskirchner .je danes umrl. Dr. Weisskirchner je bil nekaj časa tudi trgovinski minister in župan mesta Dunaja.
Tokio, 30. aprila. (Izv.) Na ladji ;-Čiči-bumaru«, ki sc jc ponesrečila v bližini Kuri-lov, sc jc nahajalo poleg posadke tudi šc 233 ribičev. Usoda vseh jc še popolnoma neznana. Japonski rusilec jc odplul na kraj nesreč«.,
OBČNI ZBOR
jugoslovanske kmetske zveze
bo dne 4. maja ob 10. uri dopoldne v dvorani Rokodelskega doma (Komenskega ulica št. 12) v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	Govor načelnika SLS dr. A. Korošca.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo tajništva.
4.	Volitev novega odbora.
5.	»Kmetske zbornice«, poroča poslanec
Anton Sušnik.
6.	Stanovska izobrazba našega kmeta, po-
roča dr. J. Mohorič.
7.	Slučajnosti.
Vse okrajne Kmetske zveze in podružnice prosimo, da v smislu pravil in poslovnika pošljejo na občni zbor svoje zastopnike.
Za načelstvo J. K. Z.: Ivan Brodar,	Dr. Jakob Mohorič,
t. č. načelnik.	t. č. tajnik.
Tedfehškl

Glavni odbor NRS je v svoji seji dne 2G. aprila po hudi borbi izključil Ljubo Jovanoviča iz stranko. Navzočih je bilo 71 članov; od teh je glasovalo wi izključitev 4(5 delegatov, 1 proti, n 22 delegatov 6o je glasovanja vzdržalo. Jovanovič je izjavil, da skleda glavnega odbora ne prizna, ker zanj ni bil kompetenten.
Pašičeva zmaga v glavnem odboru radikalne stranke pa ni imela tistih posledic, ki so se splošno pričakovale, to je nove, izrazito Pašičeve vlade. Ostala je Uzunovičeva vlada, ki je po velikem prizadevanju Stjepana Radiča obnovila koalicijo s HSS, s katero sta se bila znova spravila tudi ministra uskoka: Nikič in Šuperina. Na kakšni podlagi se je sklonil novi sporazum med Radičem in radikali, vedo le pogedbeniki; toliko je gotovo, da so topot stavili pogoje, in to trde pogoje, le radikali, a Radič jih je mornl sprejeti. Niti tega ni mogel doseči, da bi sam prišel v vlado. Zato smo pa topot prišli v vlado — Slovenci! G. Pucelj nanj-reč ... Na čast mu bodi povedano, dn sam izjavlja, da ne zastopa večino Slovcncev in da je to naloga drugih. Skromnost je vedno lepa čednost.
Izpopolnjena Uzunovičeva delovna vlada je sestavljena sledeče: predsednik ministrskega sveta: Nikola Uzunovič; minister za pravosodje: Marko Gjuričič; minister za zunanje zadeve! dr. Momčilo Ninčič; minister zn notranje zadeve: Boža Maksi-movič; minister za finance: dr. Ninko Perič; minister za trgovino in industrijo: dr. Ivan Krajač (HSS); minister za prosveto: Miša Trifunovič, obenem zastopnik ministra za vere; minister za izenačenje zakonov: Milan Srskič; minister za javna dela: Milorad Vujičič; minister za socialno politiko: Milan Simonovič; minister zn agrarno reformo: Pavle Radič (HSS); minister za pošto in brzojav: dr. Benjamin Šuperina (HSS); minister zn promet: Vasa Jovanovič; minister za kmetijstvo in vode:, Ivan Pucelj (HSS.); minister za gozdove in rudnike: dr Nikola Nikič (HSS); minister za narodno zdrav-dr. Slavko Miletič; minister za vojsko in mornarico: genoral Dušan Trifunovič. — Sedaj tedaj lahko zopet malo dalje jadramo.
Voditelji opozicije: Ljuba Davidovič. dr. Korošec, Hrasnica in Joca Jovanovič so se oglasili pri predsedniku narodne skupščine in zahtevali, da mora priti na dnevni red prve prihodnje skupščinske seje vladna deklaracija in da se mora predložili interpelacija o korupciji; čim bo razprava o tem končana, naj se izvolita komisiji, potem pa naj pride na vrsto interpelacija o krizi v kmetijstvu. —
Te dni je -»Slovenec« objavil veleznnimivo pismo. ki ga je pisal Nikola Pašič meseca junija 1020 iz Pariza tedanjemu ministrskemu predsedniku Mi-lenku Vesniču. V tem pismu izjavlja Pašič da »vstraja pri tem, da lahko država sprejme tudi federativni temelj, da se na plemenski osnovi obmiruje srbska, hrvatska in slovenska grupa. Te grupe obrazujejo federativno državo.« To stališče je bilo pač vredno državnika, ki ve, da je svobodna odločba prvi pogoj za mirno sožitje in uspešno sodelovanje državo tvorečih enot. Da se je g. Pašič kasneje od tega stališča oddaljil, je nesreča' za državo, a krivdo za to nosijo prečanski lažidemokrati.
JUGOSLOVANSKO-ALBANSKA POGAJANJA.
Belgrad, 30. apr. (Izv.) Med Jugoslavijo in Albanijo se vrše pogajanja za trgovinsko pogodbo. Sedaj je na vrsti oddelek o tarifih. Preostajajo še pogajanja o konzularna iu nekaterih drugih konvencijah.
TURŠKA VLADA NE BO IZROČILA
MESZAROSA.
Budimpešta, 30. aprila. (Izv.) Turška vlada je odgovorila na zahtevo ogrske vlade, naj ji izroči Meszarosa, ki je zapleten v ponareje-valsku afero, da tega ue stori iz principijelnih razlogov.
REVOLUCIONARNA PROPAGANDA MED ANGLEŠKO ARMADO.
Pariz, 30. aprila. (Izv.) »Daily Mail poroča, da je zadnji čas v angleški armadi in pri mornarici zelo narastla revolucionarna propaganda. Agitatorji trosijo po vojašnicah številne letake, ki pozivajo vojaštvo, da odreče pokorščino častnikom.
Pred splošno stavko na
Angleškem ?
Vrhovni svet vseh angkških strokovnih organizacij je na predlog bivšega ministra 1'homasa sklenil, da bodo vse strokovne organizacije angleškega delavstva iz solidarnosti do rudarjev v njihovem boju za dostojne plačilne pogoje proglasile splošno slavko. Sklep so takoj sporočili Batdvinu. Podjetniki so izjavili, da so pripravljeni skleniti pogodbo za celo državo, če se vprošanje doklad prepusti posameznim distriktom in če delavci hočejo mesto sedem delati osem ur na dan. V parlamentarnih krogih sc je raznesla vest, ■da je Baldvin odredil izplačilo nadaljnjih podpor pasivnim premogovnikom. Baldvin zahteva, da lastniki prekličejo izprtje delavcev 1. maja.
London, 29. aprila. (Izv.) Ob koncu posvetovanj med voditelji rudarjev in zastopniki t rudniških lastnikov, ki so se vršila pri ministrskem predsedniku Baldvinu, je izjavil delavski voditelj Thomas, da je položaj zelo rc- j sen. Obe stranki sta v svojih naziranjih bolj oddaljeni kot kdaj poprej. Pozno v noč so se voditelji delavstva ponovno sestali k nadaljnjemu posvetovanju.
London, 30. aprila. (Izv.) Vlada je bila danes ves dan delavna, da bi našla izhod iz težkega položaja. Ministrski predsednik Bri-and je od osme ure dalje stal v stalnem stiku z zastopniki rudarjev in lastnikov rudnikov in vodil posvetovanja. Vse načrte rudniških last- I nikov za rešitev položaja so zastopniki delav- : cev i ' nili. Položaj je zelo resen. Posvetovanju se še vedno nadaljujejo.
London, 30. aprila. (Izv.) Splošno prevladuje mnenje, da bo vlada zaenkrat 8e izdajala podpore rudarskim po-djetjem, da se tako odvrne stavka premogarjev.
Dr. Beneš o berlinski
ZMEŠNJAVE NA KITAJSKEM.
Peking, 30. aprila. (Izv.) Kitajsko vojaško sodišče je zaseglo rusko ladjo »Oleg«. Zaplenili so veliko pušk in vojnega materiala v vrednosti 2 milijona dinarjev. Kapitana ladje so obsodili na 18 mesecev zapora.
Šanghai, 30. aprila. (Izv.) Kitajska je še vedno brez vsake vlade. Med generaloma Vu-pej-fu in Čang-co-linom vlada spor radi zasedbe ministrskega predsedstva.
LETALSKA NESREČA V ITALIJI.
Rim. 30. aprila. (Izv.) Včeraj je vsled defekta na motorju padlo pri Pisi na tla vojaško letalo. Oba pilota sta bila mrtva.
Praga, 30. aprila. (Izv.) V današnji s<?ji zunanje političnega odbora senata je stavil poslanec Brabec (nac. demokrat) vprašanje na zunanjega ministra Beneša o političnem položaju v Evropi. Dr. Beneš je v svojem govoru podal stališče vlade k berlinski pogodbi in izjavil, i da zaenkrat še ne more dati natančnejših pojasnil, ker je bila pogodba šele pred nekaj dnevi objavljena. Nemčija in Rusija imata pravico, da sklepata dogovore o medsebojnem sodelovanju, toda Češkoslovaška kot članica sveta Društva narodov ima interes in dolžnost, da čuva nad tem, da se ne sklene nikaka pogodba, ki bi nasprotovala težnjam Društva ,jia-rodov. Istotako morajo tudi druge države pazno zasledovati vse take pogodbe. Nemčija sicer zatrjuje, da ni v pogodbah ničesar, kar bi nasprotovalo duhu lokarnskih pogodb in Društvu narodov, vendar je znano, da kaže Rusija zadnji čas ostro tendenco proti Društvu narodov. Kako stališče zavzemajo napram berlinski pogodbi« druge države minister še ne : more podati natančnejših izjav. Pogodba je pred vsem gospodarskega značaja, vendar ima tudi močno politično tendenco. Stališče Češko-, slovaške radi le pogodbe vendar nikakor ne bo spremenjeno.
Gospodarja konferenca v Ženevi.
V	prvo komisijo so izvoljeni Belloni (Italija), Dubois (Švica), Eggert (Nemčija), Shaw (Anglija), Gilbert (Amerika). Ta komisija se bo bavila s problemi poljedelstva, financ in valutnih vprašanj. Tej komisiji se dodele vsa vprašanja, ki jih odkažeta drugi dve komisiji.
V	drugi komisiji so: Vodak (Čehoslovaška), Baltour in Layton (Anglija), Jouhaux (Francija) in Lammers (Nemčija). Ta komisija mora proučevati industrijske zadeve, zlasti splošni svetovni položaj, stanje najvažnejših industrij, vprašanje industrijskih pogodb in zvez, monopole in delovne pogoje.
Tretjo komisijo setavljajo člani Pirelli (Italija), Seruys (Francija), Levelyn Smith (Združene države) in Treudelenburg (Nemčija). Tej komisiji je konfernca dodelila trgovino, zlasti tržna vprašanja, tarifno politiko, trgovske pogodbe uvozne in izvozne omejitve, promet, razdelitev surovin itd.
Podpredsednik konference T h c u n i s je časopisju poročal o poteku dela. Dejal je, da so politične in gospodarske težkoče, ki vladajo j svet, dobra priložnost za poizkus mednarodnega sporazuma. Bolni svet začenja čutiti svojo bolezen in to je dobro izpričevalo.
Marx - predsednik Centruma.
Na dnevnem redu včerajšnje seje parlamentarne frakcije Centruma je bila. tudi volitev novega predsednika. Po zadnjih informacijah pred sejo je vodstvo določilo za predsednika bivšega kanclerja in sedanjega justi-čnega ministra dr. M a r x a. Če bo dr. Marx izvoljen za predsednika, bo odstopil kot minister in bo na njegovo mesto prišel poslanec dr. S c h u 1 z e.
Vladna kriza v Latviji.
»Berliner Tagblatt« poroča, da je parlament po 7 dnevni debati odklonil od vlade predloženi državni proračun. U 1 m a i n jc zalo podal ostavko svojega kabineta. Padec 1 je povzročila ruska frakcija.
Amerika urejuje plačevanje
dolgov.
Senat je s skrajšanim postopanjem ratificiral pogodbe o plačevanju dolgov z Latvijo, Estonijo in Romunijo. Na vrsti jc Češkoslovaška
pogodba.
Glede francoskih dolgov pogajanja še niso končala. Francoski poslanik je zahteval iz Pariza nove predloge. V Washingtonu upajo, da bo Francija nekaj zvišala svojo ponudbo, ker ji je mnog') na tem, da pride do ureditve. Senator Smooth jc izjavit, da bo pospešil delo v komisiji, če Frahcija zviša svojo ponudbo od 25 na 30 miljonov dolarjev za prve letne obroke.
Warli!ngton, 30. maja. (Izv.) Včeraj pozno zvečer je komisija ameriškega kongresa skupno s francoskim zastopnikom Berenger-jem predložila predsedniku Coolidgu dogovorjeni načrt pogodbe o odplačevanju dolgov. Coolidge je načrt takoj odobril.
Francoski zastopnik jc dobil navodilo, da je Francija pripravljena plačati prvi dve leti 30 milijonov dolarjev, naslednji dve leti 32.5 milijonov, nadaljnjih 62 let pa stopnjema zviševati odplačilo do največ 125 milijonov dolarjev.
Obresti za ' 'h pet let ni nobenih, za naslednjih deset	^ašajo 1 odstotek, nato
za deset let 2 ods' , potem za 8 let 2.5%, 7 let 3 odstotke in zadnjih 22 let 3.5%.
Berenger jc nove predloge takoj izročil Mellonu, ki je sklical nujno sejo ameriške komisije, ki se je po kratkem posvetovanju podala k predsedniku Coolidgu.
Dm?merque potuje v London.
Kot prvo protipotezo proti nemško-ruski pogodbi namerava Francija napraviti z ofi-cielnim obiskom predsednika Doumerguca v Londonu. Obisk bo imel političen značaj. Dou-mergue bo potoval 22. do 25, junija. Spremljal ga bo Bria^d. Obisk naj bi bil manifestacija solidarnosti zapadnih sil in njihove enotne politike proti Zvezi sovjetskih republik.
Rini, 30. aprila. Včeraj se je vršila otvoritvena seja poslanske zbornice. Navzoči so bili do malega vsi diplomati, med njimi Bar-thou. Tribune so bile prenapolnjene. Ko je stopil v zbornico ministrski predsednik Mussolini, so mu priredili viharne ovacijc, ki so se ponavljale, ko je zbornični predsednik v svojem pozdravnem govoru zahvalil Previdnost, da je že drugič tekom enega leta na čudežen način obvarovala Duceja pred smrtjo. Potem jc govoril poslanec in generalni tajnik Turati, ki je rekel, da so o priliki atentata čutili vsi Italijani brez razlike, kako velika funkcija je poverjena Benitu Mussoliniju v življenju sodobnega sveta. Ko so potihnile viharne ovacije, je povzel besedo Mussolini, ki se je zahvalil za manifestacije, ki jih ve ceniti. Zavrača pa preveliko skrbnost za njegovo osebo; ne da se ločiti od fašistovskih in ljudskih množic. Čemu tolika skrb? »Vsa človeška življenja so nestanovitna,, vsa so podvržena ncpreklicljivi usodi. V nobenem morebitnem slučaju pa fašizem ne bo popustil svoje naloge. Hočem reči, da je za vse možnosti že vnaprej vse poskrbljeno in določe-^ no — to naj se ve zunaj in tu — da bo fašizem s svojo železno roko še dalje vodil usodo italijanskega naroda.« Mussolinijevim besedam je sledilo ponovno viharno odobravanje.
V	nadaljnjem poteku seje se je zbornični predsednik s toplimi besedami spominjal ook. popolarskega poslanca Amendole, Banelli pa jc govoril v spomin Atiliju Hortisu. Nato je zbornica začela razpravljati o proračunu kolonialnega ministrstva.
Novi madžarski ponarejevalci
Dunajska policija je aretirala novo družbo razpečevalcev ponarejenega denarja. Vodja razpečevalske družine je trgovec Jeremija Weingartner. Sam je razpečal 5000 ponarejenih češkoslovaških bankovcev. Pri ljudeh, pri katerih se je tiček skrival so našli tudi ponarejen madjarski denar in sicer miljon-krpnske novčanice. Ugotovilo se je, da je ves ponarejeni denar prišel iz Madjarske.
V	Budimpešti je radi novega odkritja zavladala potrtost. Preiskava jc namreč dognala, da se je ponarejanje vršilo pod patronanco ogrskega legacijskega tajnika H a j o s a , ki je hotel izvesti »patriotično akcijo« proti češkoslovaški. V afero je zapleten tudi bivši madjarski zunanji minister, sedaj romunski državljan Banffi.
Budimpešta, 30. aprila (Izv.) Policija ugotavlja, da še ni znano, kdo je tiskal ponarejene milijonske bankovce. Domneva se, da so bili falzifikati tiskani v Varšavi. V zvezi s tem ponarejevanjem je bil včeraj aretiran trgovec Helfert, ki je prijatelj Weingartna in Jiigerja, katera je policija aretirala že preje.
ANATOLE FRANCE 0 ITALIJANSKEM JUNAŠTVU.
Rim, 30. aprila. (Izv.) Včeraj je obiskal Mussolinija na njegovem letnem bivališču v vili »Communia Barthou in mu izročil avto-gram Anatole Frauce-a o junaštvih Italije med vojno.
Prano Erjavec:
Strašne posledice naše »socialne politike".
Pod tem naslovom sem objavil preteklo nedeljo v »Ilustr. Slovencu« kraleik člančič, v katerem sem hotel pokazati na žalostno usodo naših izseljencev. V četrtek je pa odgovoril na to neki ljubljanski dnevnik s člankom, o katerem človek ne ve, ali je le slepo zagovarjanje vsega, kar nam nudi današnja centralistična uprava, ali pa — plačan inserat za. sebne izseljenske »pisarne«, ki se baje snuje v Ljubljani. Sicer me pobalinski ton anonim-nega čl^nkaria odvezuje dolžnosti odgovarja, ti nanj. toda vprašanje je za tisoče in tisoče naših brezposelnih tako važno, da ne smejo estati nezavrnjena vsaj ona mesta, ki se res skušajo dotikati vprfišanja samega.
Da, brezposelnost je pri nas v prvi vrsti posledica necdpustljive gospodarske politike, ki so jo vodile zndnia leta naše vlade, kajti ce naročuje erar za stotine milijonov takih po-trebščin, ki se .izdelujejo doma v inozemstvu, potem ni čudno, če morajo naša podjetja mesec za mesecem omejevali svoja obratovanja ter delavstvo odpuščati. Z Anglijo, ki je navezana le na izvoz, more primerjati nas, ki moremo toliko industrijskih produktov uvažati, le 'gnornnt. Pri nas imamo vsako leto precejšen prirastek prebivalstva, ki je navezan zgolj na zaposlovanje v obrtu in industriji, a kdo bo šel še snovat nova podjetja, če pa ul>i.'a davčna politika še obstoječa, ne gle-n» na to da imamo ponovne uradne izjave cdkv lnih čin:teljev, ki zastopajo mnenje, da je treba v Sloveniji demontirati kar cele industrijske panoge. Če brani glavno planilo g' to ve str nlce po vseli dogodkih zadnjih let še vedno našo dosedanjo gospodarsko politiko, potem se res ne moremo čuditi, če je pri zadnjih predsedniških volitvah v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo propadel kandi. dat ktranike, ki v svoji politični zaslepljeno, sti kratkomnlo negira vse ponovne ugotovitve te zbornice, ki bo prav gotovo rada potrdila, da ima vsaj tri četrtine naših brezposelnih na vesti edino in izključno le naša — neodpust-Ijiva gospodarska politika.
Ti se zatekajo danes po večini v Francijo, kjer se jih je naselilo samo zadnja leta že precej t;»ečev in ne le »nekaj sto«, kakor trdi citirani člnnkar. Kako se jim tam godi, nam dokazujejo dan za dnevom nova pisma, ki jih pošiljajo in kjer rolijo svoje rojake, naj jim ne sledijo. Tudi podpisani sem jih prejel že več in enega izmed teh, prav močno omiljenega, tudi že objavil (glej »II. Slov.« 1926, št. 11), kakor bom objavil te prihodnje tedne dokument, da plačani agenti zapeljujejo nein-formirane obnosne delavce v tujsko leg.;jo z lažmi, da gredo za dobro plačarne policijske stražnike Zadnji tak slučaj, za katerega sem izvedel je da je neki Hrvat Ilija zapeljal pod navedeno pretvezo v Pas de Calais poštene slovenske fante Ivana Koželja, Cirila Soviča in Franca Zeliča, izmed katerih je prv.i padel dne 8. oktobra p. 1. pri Damasku, drugi se je pa rešil le z be^om. Koliko slovenskih fantov je v Maroku, nam dokazuje sama najodlič-nejša francoska ilustrirana revija »L'illustra-tion«, ki je lani poročala o slovenskem petju med slovenskim,i legionarji na kabilski fronti. Upam, da za enkrat zadostujejo že ta dejstva kot odgovor na pobalinske osebne insi-nuacije.
Da se godi našim izseljencem taiko, tega Francozi niso krivi, temveč oni, ki imajo v rokah našo izseljeniško politiko. Če imajo poljski, češki i. dr. izseljenci na Francoskem razen vse socialne zaščite celo svoje šole, ker ■ se njih vlade zanje res briga je. pa naši konzulati navadno ne odgovorijo niti na najnujnejša pisma obupanih izseljencev, če odgovorijo, pa v francoščini ali kvečjemu še v srbščini s cirilico, ki je seveda tudi nihče teh delavcev ne /na. Za najpreprostejše dokumente zahtevajo horendne pristojbine, ki jih delavci ne zmorejo (lisline, ki so potrebne za poroko je treba plačati kon ulatom po 500 frankov, tako mi delavci pišejo), a če potrebuje delavec kake zaščite, pa naleti povsod na brezbrižna in gluha ušesa.
VzpriČo teh razmer sem smatral za nujno potrebno, delavstvo posvariti pred .izseljevanjem in ta klic slejkoprej ponavljam. Brez vsakega Izseljevanja pri nas najbrže še dolgo ne bo šlo, a treba ga ie na eni strani čim najbolj omejiti, ker je izseljevanje vedno krvaveča r; na na narodnem telesu na drugi strani je pa treba posvetiti naši zaivkarni izšel je-niškl p litiki ler organizaciji izseljevanja vso skrb, V tem pogledu prihaja v poštev mnogo, mn go činiteljev, kajti vprašanje nikakor ni tako preprosto in lahko izvedljivo, kakor si nekateri mislijo. Odločen boj bo pa treba naperiti proti vsaki zasebni izseljenski agentu-ri, če se pojavi in če se uresniči moja siurmjn. da so uvodoma ritirane insinuacije ie — Inserat te agenlure.
GOLJUFIJE PRI VOJAŠKIH DOBAVAn NA OGRSKEM.
Budimpešta 30. apr. (Izv.) Na dannšnjo seji parlamenta je poročal vojni minister Csa ky o zlorabah pri vojaških dobavah. Izjavil jc i da erar ne bo trpel pri tem nikake škode, kei j je bila položena velika kavcija. Najnovejši pa-nama dokazuje, da so metode, katere uporab ljiajo, najboljše, ker so prišli zadevi takoj us i sled.
K.af se godi doma
V nedeljo 2. maja
na
velik shod SLS v St Lenartu v Slov. gor.
Sliod se vrši na dvorišču Posojilnice in eicer po službi božji ob pol enajstih dopoldne. — Govori voditelj SLS
DR. ANTON KOROŠEC o političnem položaju v državi. — Za njim domači poslanec Franjo Ž e b o t.
Za prosvetni dan,
ki se vrši dne 16. maja v
SV. VIDU NAD LJUBLJANO,
se vrše povsod že velike priprave. Društva, ki se ga udeleže, opozarjamo, da urede svoj prihod tako, da pridejo tako z Gorenjskega, kakor tudi iz smeri od Ljubljane proti št. Vidu z jutranjima vlakoma, ki prideta v Vižmarje ob sedmih zjutraj. Zastopniki bližnjih društev so vabljeni tudi na
AKADEMIJO,
ti se vrši v soboto, 15. maja, zvečer v novem domu.
Delavski praznik v Mariboru.
Krščansko socialno delavstvo bo praznovalo delavski praznik v Mariboru na način, ki bo javno pokazal na načela krščanskega socializma. Pravo bratstvo med delavci samimi, med delavci in izobraženci se bo v teh dneh pokazalo na skupnem izletu in pri skupni službi božji.
Spored proslave: 1. V soboto 1. maja je izlet z godbo v Lajteršperk h g. Janžekoviču. Zbirališče ob pol dveh na trgu Svobode. V slučaju slabega vremena se vrši izlet h g. Drajshingarju. — 2. V nedeljo 2. maja ob osmih zjutraj se vrši cerkvena slovesnost v baziliki Matere Milosti (frančiškanski cerkvi).
Vsi, ki vemo, da je rešitev iz današnjih ne-socialnih razmer v krščanskem socializmu, praznujemo delavski praznik v znamenju zmagoslavnega pohoda krščanskega socializma v vse plasti na-Sga naroda!
Krščansko socialistični pozdrav!
Pripravljalni odbor za proslavo 1. maja: A. Semenič. Fr. Žebot. M. Kores.
Originalen list.
Gorica, 29. aprila.
Napovedani »Preporod* je izšel. Poročali smo že, da list izdaja in urejuje g. Drago Godina, ki ni ortodoksen komunist, a vendar komunist. List je na vsak način originalen. Ako hočemo biti tudi mi originalni in pričeti s »kritiko* na zadnji strani — to ne bo težko, ker izhaja »Preporod« na enem samem malem listu — moramo najprej omeniti originalni poziv na drugi strani spodaj v levem kotu, ki kriči tudi po slovnici: »Naročnino in oglase se plača lahko tudi s kmetskimi pridelki in z drugim blagom.« Gospod Godina hoče torej tudi praktično izvajati svoje teorije o potrebi odprave denarja, ki da je glavni vzrok današnjih nesrečnih socialnih razmer. Menda nič manj originalen ni nasvet primorskim zadrugam: »Z ozirom na vse to (da zadruge, ki se drže zadružnega načela in skušajo
KOLESA? ? 1
Samo pri GORCU!
Palača Ljubljanske Kreditne banke
koristiti skupnosti, hirajo in propadajo; druge pa, ki gospodarijo egoistično in se dejanski spreminjajo v delniške družbe zmanjšane oblike, t. j. »z omejeno zavezo«) iu še na druge razloge, o katerih bomo o priliki še pisali, ne moremo torej našim čitateljem priporočati ustanavljanja kakoršnih-koli novih zadrug, obstoječim solidnim zadrugam pa priporočamo, da se čim prej izpremenijo v društva z omejeno zavezo.- — Uvodne misli? Plavajo visoko, previsoko, da bi jih razumel Primorec v današnjih razmerah. G. Godina pričenja dobro, ko pravi, da je treba delati in delati in ne večno tarnati in slepomišiti z »narodno politiko«. Obup in tarnanje je treba prepustiti starcem. »Mladina pa sluti, in treba je delati na to. da se ta slutnja spremeni v jasno prepričanje, da naša doba ni doba zgodovinske jeseni, marveč zgodovinske spomladi.« Mladina si bo postavila granitni temelj, ki ji bo zagotovil obstanek in gospodarsko blagostanje. »Ta granitni temelj pa je mogoče postaviti v sedanjem zgodovinskem momentu le na ta način, da se osvobodimo iz suženstva tujega, predvsem ... ame-rikanskega velekapitala.« Mislite si primorskega fanta, ubogega študenta v boju zoper ameriški kapital! Še slani konec: Kaj nam torej pomaga historično vpitje in melanholično tarnanje o nekakih krivicah, ki da nam jih delajo drugi? Sami smo krivi, da se nam ne godi tako kakor si želimo. Namesto da javkamo in protestiramo ter čakamo rešitve od kake zmešane »družbe narodov« ali prismojene zveze narodnih manjšin, zaviliajmo si rajši rokave in spravimo se na delo za naš gospodarski in kulturni preporod, ustvarimo nekaj nam in vsemu človeštvu koristnega, pa bomo imeli blagostanje in ugled in pravice. — »Preporod« kritizira uprizoritev Przybyszenskyjeve dramo Za srečo« pri Sv. Jakobu v Trslu. Drama, ki nas hoče prepričati, da je spolna ljubezen vsa vsebina našega življenja, ni za naš zdravi narod, narod bodočnosti, ampak za degenerirance. »Prepričani smo,« pravi list, »da niti na odru, niti v dvorani ni bilo enega samega človeka, ki bi spadal v družbo, za katero je ta drama namenjena.« To pa ima g. Godina popolnoma prav. — Sedaj imamo torej na Primorskem kar šest tednikov: PuČki Prijatelj, Mali List, Novice, Preporod, Delo in fstarsko Riječ. Pač znak kulturne sile primorskih Slovanov .
Kaj hočejo?
Trbovlje, 30. aprila.
Na četrtkovi seji akcijskega odbora je bila na dnevnem redu tudi točka, kako bi se ta odbor okrepil, ker še ni priznan od nobene oblasti in je bil sestavljen za hipno pomoč delavstvu brez razlike strank. Predlagalo se je, da se naj napravijo nekakšna pravila in bi se tako ustanovila nova organizacija. Računalo se je na 2000 članov.
Zadnje čase se pa opaža, da se v nekem listu dnevno spotakne ob »klerikalce« nekdo, ki ga dobro poznamo in je tudi na zadnji Gospodarski listi igral prvo vijolino. Napovedali so tudi novo gospodarsko organizacijo, katera bi že danes štela 1000 oseb.
Ker pazno zasledujemo vse take stvari in dobro vemo, kako se danes množica lahko pridobi na demagoške besede, smo takoj čutili, da se nekaj kuha za našim hrbtom in da hočejo gotove osebe izkoristiti današnjo razkrojenost delavstva in obenem same priti na površje.
Mi smo takoj od začetka bili v akcijskem odboru, da kot politična in strokovna organizacija pomagamo delavcu in zainteresiramo zanj javnost, ker smo dobro vedeli, da brez nas ne more obstojati noben akcijski odbor. Delali smo v strokovni organizaciji tudi že poprej, zbirali material in ga pošiljali našim poslancem, a nismo tega razobešali na veliki zvon. Pri tem delu nam ni nihče pomagal, kar smo tudi večkrat kritizirali. Pri sestavi akcijskega odbora se je tudi reklo, da bodo v ožjem odboru snmo strokovne organizacije; če bi bilo treba sklicati širšo sejo, se povabijo tudi politične
stranke. Na ta predlog smo vsi pristali in še daues je naše mnenje isto kot je bilo takrat zamišljeno. Seveda bi ta ožji akcijski odbor bil v tesni zvezi z II. rudarsko skupino, ki je edina zakonito priznana.
Z veseljem pa pozdravljamo, dn se delavstvo združi v eno skupino, kjer bomo skupno zastopali delavske interese; smo pa proti vsakemu izrabljanju delavskih mas v današnjih časih. Združijo naj se torej strokovne organizacije, izključijo naj se pa politične stranke iz ožjega odbora in se po-zovejo samo v nujnih slučajih, kadar bodo prvi potrebovali od njih kakšne pomoči.
V načelnem oziru pa moramo ugotoviti, dn so hotele osebe, ki ne spudajo v delavske vrste in v politični stranki zastopajo same sebe, ustanoviti organizacijo, ki bi jim pomagala zopet na vrhunec. Po »klerikalcih« pn lahko udrihate kolikor hočete, mi dobro vemo, da sino na pravi poti, katera vodi do resnegn dela v korist delavca. Dokler boste pa po nas tolkli, nam bo dobro, ker vemo, da se nas bojite.
Na naslov prosvetne uprave.
Maribor, 29. aprila.
Tik pred maturo sta bila zadnje dni prestavljena na moško učiteljišče dva profesorja, kot nadomestilo za dva kazensko premeščena kolega. Na realki in gimnaziji sta ostali vsled tega dve mesti nezasedeni, ker iz učiieljiščn prestavljena profesorja še nista dobila nobenega dekreta ter se bianitn zapustiti dosedanji mesti. — Ravno isto je z ravnateljstvom tegn zavodn. Novoimenovnni ravnatelj g. Kadunc si že išče po Mariboru stnnovn-nje, dočim dosedanjemu ravnatelju g. Pircu še ni ničesar znano, ali bo ostal na dosedanjem mestu, ali bo upokojen ali pa premeščen. To se vse godi v najbolj nopripravnem času, par dni pred maturo na srednjih šolnh in mesec dni pred zaključkom šolskega pouka. Ali ne bi bilo mogoče take izpremembe izvršiti v počitnicah?
Nov most preko Drave.
Maribor, 30. aprila.
Članki o priključitvi predmestnih občin k mestu Maribor, ki jih je prinašal »Slovenec«, so vzbudili splošno zanimanje in razpravljanje za in proti. Dasi smo v člankih opozarjali na vse ugodnosti, ki bi jih imeli posebno občini v Studencih in na Pobrežju, je vendar slišati precej pomislekov proti priključitvi. Zato pridemo danes še na eno vprašanje, ki je izredno važno in zadeva mestno in obe imenovani občini onkraj Drave. To je vprašanje novega mostu preko Drave.
Sedanji veliki most je pravzaprav edino prevozno sredstvo, ker je most pri Studencih le za pešpot, brod v Melju pa odtehta le malo prometa. Da most zavoljo tega trpi, je jasno. Pri težjem in hitrejšem prevozu se usločuje in stresava, dn pešec to opazi. Zato se je že večkrat sprožilo vprašanje novega mostu preko Drave, ki bi vezal mesto s Pobrežjem.
Gotovo je, da nam država takegn mostu ne bo sezidnla, da ga bomo morali sami. Gotovo je pa tudi, dn dokler ne sega mestna občina preko Po-brežja, da ga sama tudi ne bo stavila. Kajti korist imajo od takega mostu bolj Pobrežani knkor Mariborčani, dasi bi tudi tem prav služil, posebno Melju. Kakor hitro se znčne torej misliti na novi most med Meljem in Pobrežjem. je treba kot temelj kake nadaljne razprave predpostaviti — združitev okoliških občin, v tem slučaju posebno Po-brežjn, z mestno občino. Velika mestna občina bo tudi veliko bolj zmožna velikih del za procvit cele lepe Mariborske ravnine.
J. Brafer
zaloga ČEVLJEV, Ljubljana, Breg št. 1, priporoča vedno veliko zalogo
TURIST© VSKIH in HEVLjev.tst-
Zahtevajte le pristna GaKSstte-rezila!
V trgovinah dobite sedaj zopet
pristna Gillette-rezila!
Najbolj trda in najmočnejša brada se odstrani naglo in čisto z ostrim rezilom izvirne pristne Gillette-klinje.
Tudi pri najbolj občutljivi koži je udobno britje z Gillette. Mirno, snažno in naglo britje brez vsakega sledu trganja in vlečenja. Nepotrebno vsako brušenje in drgnjenje.
Vaš dobavitelj ima že na zalogi
prava Gillette - rezila
ali pa jih takoj preskrbi.
GilEettc SafeSy Razor Co.
Boston. U. J. 11.
Gillette Satety Razor
U m. b. H.	Pazite
Ufien I. Mavsedergasse 2 "a varstveno
Brzoj. naslov Gllclrozor	znamko!
Edini dobavitelji za:
Jugoslavijo, Avstrijo, Ogrsko, češko-Slovaško, Poljsko, Rumunijo, Bolgarijo, Turčijo in Grško.
Tihotapstvo $ gaharinom.
Tihotapci saharina so tako predrzni, da ga prodajajo kar pri belem dnevu na trgu in sicer najraje ob sredah in sobotah, ko pride na trg največ kmetov. S prodnjo saharina delajo imenitno kupčijo, kajti kmetje so se na saharin že tako navadili, da ga skoro vsakn hišn v Slov. Goricah upo-rnbljn poleg sladkorja, ki je predrag Prodajalce je na trgu težko izslediti, ker je giiječa zelo velika in ker vrše svoj posel zelo previdno. Kupci pa tudi ne marajo svojih dobaviteljev izdati. Preteklo sredo je mariborska policija zasledila kar dva prodajalca saharina, katera je že dolgo opazovala. Elizabeta Breznik in Jakob Schvvarz sta skupno prodajala saharin, katerega jima je nosila Scfnvarzova mati iz Avstrije. Pri preisknvi niso našli pri nobenem sahnrina, ugotovili pa, da ima Sch\varz v neki hiši na Glavnem trgu celo zalogo. Kadar je dobil kupca, je odšel po zahtevano količino ter prejel zanjo denar. Breznikova mu je pa kupce iskala ter mu pridobivala novih odjemalcev.
Začetkom Mlaja krojno" Višanje in
prikrojevanje datnskih oblek. — ROZA MEDVED,
oblast, konc. učilišče, Ljubijana, Mestni trg št. 24.
K Sv. Hemi.
Kadar se bere po naših cerkvah evangelij III. po velikonočne nedelje: »Se malo, in ne boste me več videli in spet malo, in me boste videli,« takrat častilci sv. Heme na Slovenskem vedo, da je prišel njihov teden. V sredo po lej nedelji se dvignejo božjepot-niki iz Selške in Poljanske doline in se pridružijo romarjem iz blejske in jeseniške okolice ter se podajo na pot. Prejšnje čase, ko še ni bilo železnice, so odhajali z doma že v torek in šli peš preko Ljubelja na Celovec.
Romanje se je pričelo s sv. mašo v mestni župni cerkvi v Celovcu. Zadnja leta je sv. maša v Celovcu odpadla radi neugodnih železniških zvez. Pač pa je mestna farna cerkev Se vedno zbirališče romarjev za odhod na prvo božjepotno postajo pri Gospe sveti, kamor gredo romarji peš iz Celovca.
Tu, pri starodavni zibelki krščanstva in slovenstva, se pripravijo naši ljudje po kratki pobožnosti v cerkvi na sprejem sv. zakramentov. Potem pa gredo kmalu k počitku, kajti drugi dan treba zgodaj vstati. Krog petih so navadno pri dveh sv. mašah, potem kratek zajutrek in cdhod.
Romarji prihajajo in odhajajo v procesiji, s seboj imajo tudi svoje romarsko bandero s sliko sv. Heme. Pred seboj imajo dolgo pot preko zgodovinsko važnega Gosposvetskega polja. Nekdanje glavno mesto koroško, Št. Vid ob Glini (St. Veit an der Glan) pu6te romarji na strani da pridejo kros 10. ur« do
Sv. Jurija ob jezeru ( St. Georgen arn Lengsee).
Tu je bil nekdaj samostan benediktink. Samostan je sedaj v zasebni lasti, nekdanja samostanska cerkev je pa zdaj farna cerkev. Cerkev hrani še mnogo znamenitih nagrobnih spomenik Marije Roze baronice Rechbach, ki spomeink Marije Roze baronice Rechbach, ki je umrla 16. maja 1766 v 66. letu starosti in je bila 23 let v ondotnem samostanu opatica.
Cerkev hrani tudi majhen kipec praškega Jezuščka, ročno delo nekdanjega avstrijskega cesarja Ferdinanda II. Ta kip je bil preje v Studenicah pri Mariboru. Ko je bi) onodotni samostan po naredbi cesarja Jožefa II. razpuščen, sta omenjeni kip vzeli s seboj dve sestri s priimkom Hhabel in ga prinesli na svoj dom. Po smrti sla ga zapustili svoji domači cerkvi.
Kraj St. Georgen je zdaj letovišče, po izjavi ondctuega župnika za take, ki si resin. žele zdravja in miru.
Romarji se tu samo malo cdpočijejo od dolgega pota. Srce jih žene naprej. Pičlo uro odted stoji sredi gostega smrekovega gozda samotna kapelica žalostne M, B., Maria NVohlschart — romarji pravijo na Bolšah.
Prvotno je stala tam lesena kapelica. Saj še stoji, samo opuščena je. Mnogo spominskih podob priča, da ima ljudstvo zaupanje do nje, ki je Pomoč kristjanov in Zdravje bolnikov in ki ima svoj sedež sredi divne gozdne samote.
Sedanjo kaoelico ie Dozidala iz hvaležno-
sti družina Lemiscb. Kdo ve, če ni bila to včasih družina Lemež?
Po sv. maši mora biti malo počitka. Zakaj dosti pola je že za nami, dosti pa ga je še pred nami. Do večera moramo priti do precej visoko ležeče cerkvice Marije Pomagaj (Maria Hilf). Ta cerkev je podružnica župnije Kotarče (Gutaring).
Od Marije v Bolšah nas pripelje pot iz gozda do reke Krke (Gurk), vodi nas preko Grcbniškega polja (Krappfeld), kjer grajski hlapci in posli obdelujejo njive svojih bogatih gospodarjev, gremo mimo velikanskega hleva bogatega graščaka, ki ima prostora za približno 100 glav živine in pridemo v Sil-beregg. Kratek oddihljaj, malica, ker odtod se začne pot dvigati v goro.
Cerkev Marije Pomagaj (M. Hilf) je precej megočna osemoglata stavba. Prihodnje leto bo praznovala dvestoletnico svojega obstanka. Zidana je bila torej 1. 1726. Tu se snidemo skupaj s koroškimi Slovenci od Gre-binja in Predkloštra, ki prav v tem času gredo k Sv. Hemi na Krko. Ob prihodu v cerkev opravimo kratko pobožnost in smo naslednje jutro pri sv. maši. Tudi od tu odrinemo precej zgodaj, ker obiščemo tisti dan zjutraj cerkev na Kalvariji poleg starinskega mesta Starega dvora (Althofen). Cerkvica sama je čedna, sv. križev pot pa ni postavljen tako i stik ovito, kakor so lo naše Kalvarije v Pu-štalu, v Kamniku in drugod po slovenskih tleh.
Pet nas pelje skozi Kotarče, kior imajo
staro gotsko cerkev. Med Kotarčani in Starim dvorom leži ona vsakemu romarju poznana njiva, kjer se nahaja pesek v podobi lečinih zrnec.
Blažena Hema, tako pripoveduje legenda, se je vračala tod mimo na svoje posestvo na Krki. Na njivi je kmet sejal lečo.
»Kaj pa seješ?« ga prijazno vpraša Hema.
»Kamenje,« odgovori ošabnež.
»Kakor si odgovoril, tako bodi,« odvrne Hema, »in tak naj ostane do sodnjega dne.«
Romarji to »lečo« pobirajo in pravijo, da jo je treba dati v oko, ako kaj vanj pade, pa bo koj vse dobro.
Iz Kalvarije pridejo naši ljudje spet k reki Krki. Ob njenem toku navzgor grede priromajo mirno Strasburga s slikovito ležečim gradom do svojega cilja, do groba blažene Heme na Krki, do nekdanje stolne cerkve sedanje krške škofije.
Veličastna stavba! Mogočen vtis napravi na človeka prelep romanski portal. Človek M strmel in gledal. Visoka notranjščina prevzame tujca, pa naj stoji prvič ali desetič na tem svetem prostoru zemlje. Prižnica je nekaj izrednega. Na strehi gledaš zmago krščanstva nad poganstvom; ob straneh priž-nice so pa razen običajnih evangelistov izrezljane podobe nekaterih najvažnejših evangelj-sk»h dogodkov, ki gledalcu molče razlagajo namen iu pomen pridige in prižnice. Prelep je oltar na sredi cerkve s kipom Matere božje pod križem. Ob obeh straneh tega oltarja vo-dijo Btopnice v sDodnio cerkev, v krinto. kier
Mnevne novice
k Naročniki na nedeljsko izdajo, ki jim
je koincem marca potekla naročnina, imajo sedaj vsi položnice. Vsak naj se je posluži v lastno korist takoj, ker bomo prihodnjo številko poslali samo onim, ki bodo naročnino obnovili pravočasno.
k »Slovenca« ustavimo b prihodnjim torkom onim naročnikom, ki še niso obnovili naročnine za april ali imajo morda še kaj drugih zaostankov. Položnice so prejeli ti naročniki že opetovanc in se torej nihče ne more pritožiti, da mu je časopis ustavljen brez opomina.
k Somišljenike na deželi vljudno prosimo, naj opozore člane Kmetske zveze na občni zbor »Jugoslovanske kmetske zveze«, ki bo v torek 4. maja ob 10 dopoldne v Rokodelskem domu v Ljubljani. Prvi govori dr. Korošec, ki poda sliko sedanjega političnega položaja. .Vsak kraj naj bo gotovo zastopan.
k Pravoslavna vclikanoč. Pretekli pondeljek, t. j. 26. t. m., ko smo katoličani imeli že drugi ščip v letošnji pomladi, je bil za pravoslavne ta ščip šele prvi pomladanski in zato imajo šele prihodnjo nedeljo velikonoč. Mi bomo imeli v nedeljo že 2. maja, pravoslavni pa — po svojem julijanskem koledarju — šele 19. dan aprila in svojo velikonoč ali u s k r s ali Vaskresenije Hristovo.
k Duhovniška vest. Monsignor Ivan Rot-ner, dekan in župnik v škalah, je zbolel. Od pobote že ne more maševati. Zdravnik je kon-Statiral akuten revmatizem v levi roki.
k Absolventi juridične lakulteto, ki hočejo položili državoslovni izpit do konca tekočega semestra, morajo svoje prošnje vložiti pri podpisanem podpredsedniku (Ljubljana, Bleiweisova cesta 10, I. nadstropje soba 33) najkasneje do 15. maja t. 1. Predsedstvo iz-praševalne komisije za državoslovni državni izpit v Ljubljani, podpredsednik: Kremerišek.
k Na pametno telesno vzgojo moramo Slovenci še prav posebno važnost polagati. Malo nas je, pa še to malo so od vseh strani grdo in občutno obstrigli — če ne bomo zdravi in močni, kako se bomo obdržali? Alkohol degenerira naše ljudstvo, telesno in duševno. Ko bi imelo ljudstvo zlasti na deželi več smisla za telovadbo na prostem in zdrav šport in igre, bi se gostilne in beznice začele prazniti, žepi pa polniti — pri vsem tem pa bi duh ostal svež in bister. Orlovski stadion, ki ga gradi orlovska organizacija s prispevki vsega slovenskega ljudstva, ima vprav ta veliki pomen, da bo vedno delal propagando za pametno telesno vzgojo, za zmeren, zdravju in duši ko-irsten šport ter proti akutnemu degeneriranju našega ljudstva po alkoholu. Rodoljubno delo stori tisti, ki podpira gradnjo Orlovskega stadiona. Zalo odtegni alkoholu vsaj par procentov ter kupi srečke. So po 10 Din in jih dobiš pri vsakem orlovskem odseku oz. orliškemu krožku, v vseh večjih ljubljanskih trafikah, v upravi »Slovenca«, v Ničmanovi prodajalni ter v Ljudskem domu, I. nadstropje. Tudi pišeš lahko ponje.
k Osebna vest. Dosedanji tiskovni referent pri ljubljanskem velikem županu g. Anton Zobec je imenovan za uradnika Pres-biroja ministrstva za notranje zadeve.
k Združitev občine Litija s Hotičem. Najbolj pereče vprašanje za obe občini je njiju združitev v eno samo. To so sedaj sprevideli ludi vsi oni, ki so se do sedaj na vse kriplje branili te zveze. Že iz zemljepisnega ozira, še bolj pa iz gospodarskega je ta združitev popolnoma upravičena. Obe občini imata skupno šestrazredno ljudsko šolo, občina Litija ima
Najboljši in najtrpežnejši češki
čevlji TIP-TOP in MV-ŠUICA
se dobe lc v trgovini ŽIBERT. Prešernova olica.
se nahaja grob blažene — Slovenci smo vajeni reči le — sv. Heme. Na njenem grobu stoji oltar s prizorom sv. Heme na smrtni postelji. Razni dogodki iz življenja sv. Heme so pa upodobljeni v zgornji cerkvi v mnogih slikah in rezbarijah. Nekatere najdeš naslikane v dr. Grudnovi »Zgodovini slov. naroda« v prvem .zvezku.
Ko pridejo naš.: romarji tja, sta v cerkvi Izpostavljena kip sv. Heme in njenega moža Viljema. Viljem je oblečen v črno romarsko obleko, zato mu mnogi romarji pravijo sv. Jakob. Pa ni. Ta dva kipa nesemo zvečer ob 6. uri v slovesni procesiji skozi trg nazaj v cerkev. Te procesije se udeleži tudi mnogo domačinov, zlasti brez števila otrok. Koncem procesije se podeli blagoslov s prstanom sv. Heme.
Odtod se vračajo romarji spet na svoje domove. Le škoda, da so zveze z vlaki tako nerodne, da je treba še pred 5. uro zjutraj odriniti od tega lepega svetišča, ki ga zdaj že nekaj let sem oskrbujejo prijazni in dobri redovniki iz reda redemptoristov.
Kdo ve, koliko slovenskih rodov je že preklečalo ob grobu sv. Heme, koliko Slovencev j? že sedelo na kamenu, na katerem je po ljudski pripovedki sedela pobožna grofica, ko je izplačevala delavcem zaslužek!
Sv. Hema je umrla dne 29. junija 1. 1045. Bližamo se torej 9. stoletnici njene blažene smrti. Ali bo takrat v resnici že to, kar ji Slovenci že zdaj pravimo — svetnica?
Dr. Gruden piše v »Zgodovini slov. naroda«. da imaio Kranjci svoio zaobljublieno
lastno občinsko hišo, javno tehtnico, sedež glavarstva, postaje, pošte, obeh velikih podjetij, to je predilnice in topilnice je oficijelno Litija, med tem ko je v resnici pod občino Ho-tič. Dalje morajo vse stranke iz Gradca skoro dve uri do županstva v Ilotič, kar bi vse odpadlo, če se občini združita v eno celoto. Litijski občinski odbor je tozadevno že napravil soglasni sklep, da se občini združita, sedaj pa čaka na nov občinski zakon, po katerem bi se občine, ker so premajhne, itak avtomatično morale združiti. Seveda je jasno, da ko pride do združitve, bi se inkorporirala cela občina Hotič z vsemi vasmi in ne, kot to gotova gospoda iz Gradca zahteva, da samo Gradec do Loga, ker upa, da bo na ta način prišla kdaj do oblasti v naši povečani občini. Vsekakor je nujno potrebno, da se ta zadeva združitve prej kot mogoče reši, ker je od te rešitve odvisna ustanovitev litijske župnije, da bo tudi v cerkvenem oziru enkrat nehal kaos, da je občina Hotič ufarana kar v tri župnije, in sicer Hotič, Vače ter Savo. Vsak pameten gospodar, razen ozkogledih patriotov in političnih nasprotnikov mora to samo pozdraviti ter delati za končno uresničenje te ideje.
k Izlet časnikarjev v Ptuj. Časnikarji iz Slovenije prirede v nedeljo izlet v Ptuj, kjer si ogledajo zgodovinske znamenitosti tega najstarejšega mesta v Sloveniji. V Ptuj prispejo z vlakom ob 10 dopoldne.
k Dnevi treznosti bodo po vsej državi od 30. maja do 6. junija. V Ljubljani se bo vršila proslava po dosedanjih dispozicijah 5. in 6. junija.
k Rezervnim oficirjem mariborsko oblasti, članom Pododbora Udruženja rezervnih oficirjev v Mariboru! Pred nami je razvitje prapora našega Združenja, ki mu ga je poklonil Nj. Vel. kralj, obenem praporov kum. Razvitje je 24. maja. Vožnja v Zagreb in nazaj je brezplačna. Prenočišča in prehrana v Zagrebu stanejo minimalen denar; prenočišče je lahko eventualno tudi brezplačno. Ker je treba prijave poslati že do 5. maja osrednji upravi v Belgradu, se prosijo vsi (tudi v to svrho že priglašeni), člani iz Maribora in najbližnje okolice, ki pojdejo v Zagreb, naj se oglasijo v nedeljo, 2. maja med 10 in 11 dopoldne v kmetski sobi Narodnega doma. Kdor želi prenočiti v hotelu, naj prinese s seboj <10—50 Din, za skupno prehrano (obed in večerjo) se plača vnaprej 40 Din. Člani iz ostalih krajev naše oblasti se lahko priglase tudi pismeno: izjavijo naj 1. ali pojdejo v Zagreb v uniformi, 2. ali žele prenočišče v hotelu ali brezplačno, 3. ali žele skupno hrano? Ako da. naj pošljejo tudi omenjene zneske. — Tovariši, ki so se priglasili za uniforme, naj tudi pridejo v istem času po nakaznice. Predpogoj: plačana pristopnina (20 Din), članarina (20 Din) in legitimacija (25 Din). Za legitimacijo prinesite s seboj fotografijo. — Tovariši, ki imajo pravo na naprodovanje. naj vložijo čimprej tozadevne raporte na vojno ministrstvo potoni pododbora: osrednja uprava uspešno pospešuje take raporte. — Predsednik.
k Prosvetni minister v sedanji Uzunovi-čevi vladi je dr. Vasa Jovanovič, ne Krsta Mi-letič, kakor smo včeraj pomotoma poročali. Fran Erjavec:
k Iz veterinarske službe. Vpokojen je g. Josip Sadnikar, veterinar pri okrajnem glavarstvu v Kamniku.
k Iz gozdarske službe. Premeščen je za šumarskega svetnika iu okraj, gozdarskega referenta pri okrajnem glavarstvu v Mariboru Ante Ružič, inšpektor pri oblastnem gozdarskem referentu mariborske oblasti.
k Iz agrarne službe. Imenovana sta pri županijskem agrarnem uradu v Velikem Beč-kereku za referenta Matej Gregorovič, refe-
rent pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru; pri županijskem agrarnem uradu v Vrš-cu za tajnika Vladimir Ulricli, tajnik pri okrož. agrarnem uradu v Ljubljani.
k Iz zdravniške službe. Imenovana sta dr. Ljubica Adamovič za sekundarno zdravnico v splošni bolnici v Ljubljani, dr. Fran Klar za zdravnika volonterja v istem zavodu.
k Imenovanje. Za inženerja pri okrajnem hidroelektričnem oddelku v Ljubljani je imenovan Leon Knafelc.
k Vpokojitev. Vpokojen je arhivar pri finančni prokuraturi v Ljubljani Josip Zupančič.
k Imenovanj«. Za ravnatelja na moškem učiteljišču v Mariboru je imenovan Fran Ka-dunc, ravnatelj nižje gimnazije v Derventi.
k Iz učiteljske službe. Premeščeni (premeščene) so: v Ljubljano za stalno učiteljico na I. dekliški osnovni šoli Ana.Harbich, učiteljica v Dolu pri Ljubljani; za stalno učiteljico na IV. dekliški osnovni šoli Ana Jak, učiteljica v Velikem Podlogu; v Loški potok za stalnega učitelja Alojzij Gorjup, učitelj v Žegarju (splitska oblast); v Slivnico okraj Celje, za stalnega šolskega upravitelja Fran Golob, stalni šolski upravitelj v Toplicah pri Zagorju; v Toplice pri Zagorju za stalnega šolskega upravitelja Matija Pelko, stalni učitelj v Toplicah pri Zagorju; v Škofjo Loko za stalno učiteljico Amalija Macak-Reichmann, učiteljica na privatni osnovni šoli uršulink v Škof ji Loki; v Sodražico za stalno učiteljico Olga Vodopi-vec-Vrbič, stalna učiteljica v Zameškenr, v Dramlje, okraj Celje, za stalnega učitelja Avgust Šabec, šolski upravitelj v Stoprcah. — Imenovani (imenovane) so: v Zametu, okraj Kastav, za stalno učiteljico s pravno veljavnostjo od dne 24. januarja 1925 Marija Deže-ljin, kontraktualna učiteljica istotam; pri Sv. Juriju ob Ščavnici za učiteljico ženskih ročnih del Franja Grossmann, bivša učiteljica ženskih ročnih del istotam; pri Sv. Antonu nad Raj-henburgom za stalno učiteljico Valerija Ber-netič-Mayer, .kontraktualna učiteljica istotam; na Viču za stalnega veroučitelja p. Arhangel Appej, upokojeni veroučitelj istotam. — V stanje pokoja so postavljeni po členu 141. uradniškega zakona Mihael Žagar, učitelj, prideljen okrajnemu šolskemu nadzorniku v Brežicah; Marija Predikaka-Drobnič, učiteljica v Studencih, okraj Maribor, desni breg; Marija Ke-pic-Piškur, učiteljica v Cerkljah pri Kranju; Josip Pavčič, profesor na moškem učiteljišču v Ljubljani.
k Izpit za rezervnega administrativnega podporočnika eken. stroke so polpžili v Belgradu z odličnim uspehom sledeči Slovenci: Drago Špeglič, Miroslav Milavec, France De-beljak, Hinko Šnuderl, Dolfe Magajna, France Mehle, Karel Jug, France Lah, Januš Gselman. Ferdo Pihlar, Bogomir Mayr in Veko Čatar.
k Nov upravitelj zagrebškega Narodnega gledališča. Novi prosvetni minister je imenoval za upravitelja Narodnega gledališča v Zagrebu profesorja igralske šole in bivšega upravitelja Julija Benešiča.
k Važne izpremembe v poštni in brzojavni šoli. Kakor doznavamo iz dobro informiranih krogov, se dela na tem, da se ustanovi druga poštna in brzojavna šola, katera se je dosedaj nahajala edino le v Belgradu, tudi v Zagrebu. Eksistenca te šole je že budžetarno zajamčena, ker je tozadevni kredit že v proračunu za leto 1926-27. Sprejemali se bodo odslej v poštno in brzojavno šolo edino absolventi srednjih šol z maturo in ne več absolventi šestega razreda srednje odnosno tej odgovarjajoče šole. Učni program se bo izpre-menil in izboljšal, in sicer tako, da se bo delila dveletna poštna šola na eno leto teoretičnega pouka in na eno lelo praktičnega vež-banja pri pošti. Za kandidate III. kategorije se bodo ustanovili na sedežu posameznih ravnateljstev tečaji, da bodo mogli uradniki III.
kategorije opravljati vse panoge poštne službe. Vroča želja Slovencev, da dobimo poštno in brzojavno šolo tudi v Ljubljani, se kljub zelo nizkemu proračunu našega poštnega in brzojavnega ravnateljstva, ki je bil svoječasno predložen poštnemu ministrstvu, ni izpolnila,
k Iz uradnega lista. Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast z dne 30. aprila 1926, objavlja: Pravilnik o opravljanju državnega strokovnega izpita za upravno in praktično pomožno službo gozdarskih uradnikov III. kategorije; Prepoved kupovanja kolkov ali taksnih papirjev od nepooblaščenih oseb; Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami železnic v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev na eni strani in postajami železnic v republiki Poljski (z vštetimi postajami v območju svobodnega mesta Gdan-skega) na drugi strani v prevozu: a) skozi Avstrijo in Nemčijo, b) skozi Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo, c) skozi Madžarsko, Češkoslovaško in Nemčijo, č) skozi Romunijo, d) skozi Romunijo in Češkoslovaško, e) skozi Avstrijo in Češkoslovaško, f) skozi Madžarsko in Češkoslovaško.
k 1. maj v Zagrebu. V smislu ministrske odredbe glede praznovanja 1. maja je zagrebška policija prepovedala vsa tri velika delavska zborovanja, ki so bila za ta dan napovedana. Vse prvomajske prireditve se smejo vršiti le v zaprtih prostorih delavskih sindikatov. Nič pa oblast ne bo ovirala, da delo 1. maja počiva.
k Prof. Hans Much r Zagrebu. Znani ham-burški doktor in profesor medicine Hans Much se je te dni na svojem potu v Španijo ustavil v Zagrebu. Imel je na kliniki za notranje bolezni dve predavanji: za zdravnike o lipoidih, za širše občinstvo pa »O bistvu življenja«. Kot medicinski strokovnjak si je pridobil prof. Much znatne zasluge z raziskavanjem tuberkuloze, kot filozof in pisatelj pa spada med ti ste, ki iščejo resnice v vzhodnih verah.
k Slušatelji zagrebške višje pedag. lole i Sloveniji. Učitelji-slušatelji višje pedagoške šole v Zagrebu se podajo 5. maja na 4 dnevno naučno potovanje v severno Slovenijo. Ogledati si hočejo našo industrijo in spoznati slovenske razmere. Ekskurzije se udeleži 25 učiteljev in učiteljic (od teh 8 Slovencev) matem-fizik. skupine pod vodstvom univ. prof. dr. Stjepaneka. 5. maja dospe v Celje, 6. maja v Slovenjgradec, 7. in 8. maja v Mežico, Falo in Ruše, 8. in 9. maja Maribor. Učiteljstvo naših krajev jim bo šlo na roko in jih seznanilo z našimi lepotami.
k Pokrajinski odbor Jugoslovanske Ma tiče poziva vse konkurente, ki so se odzvali razpisanemu natečaju za skice, da jih dvignejo v pisarni Jugoslovanske Matice Šelenbur--gova ulica 7-II. odnosno, da javijo svoje naslove, da se jim skice vrnejo. Izid tekmovanja se jim javi ustno, oziroma pismeno.
k Najdeno kolo. V Jurjevici pri Ribnici je neki neznanec pustil v obcestnem jarku še precej dobro ohranjeno moško kolo, katerega so našli zjutraj kmetje. Za imeji-teljem kolesa je manjkala vsaka sled. Najbrž je bil kak uzmovič, ki si je kolo izposodil brez vednosti gospodarja in v stiski ga je pustil v jarku.
k Razpis natečaja za idejne načrte sloven-ske enodružinske hiše. Da se ustvari tip slovenske enodružinske hiše, ki bo združeval principe in potrebe modernega stana z domačim miljejem in narodnimi motivi, razpisuje gradbena in kreditna zadruga i-Dom in Vrt« v Ljubljani natečaj za izdelavo idejnih načrtov za gradnjo slovenskih enodružinskih hiš s 3 nagradami 1500 Din, 1000 Din in 500 Din. Na-tečajne načrte, opremljene z gesli, je izročiti do 31. maja t. 1. ob 12 v pisarni zadružnega tajnika, vladnega svetnika dr. Frana Spiller-Muysa, Marxov (Turjaški) trg 3-1. nadstr. (poslopje Kmetijske družbe), kjer se dobe ludi
goldinarje. In voz mu je voznik prodal, a konja mu je sam ukral. In vozil se je križem svet, in piskal jo na klarinet: Ti-ti-tatič, ci-ci-gr.n, oj. ti ciganasti cigani
Tudi vsakojakih zločinov in nesreč, o katerih časniki dan za dnem poročajo, na Nemškem ne manjka. Tudi te so mednarodne. Ni ga na svetu naroda, ki bi ne imel svojih iz-rodkov in izmečkov. — Kako je na Nemškem s pijačo in pijančevanjem, oziroma z bojem zoper pijančevanje, o tem pišem morda enkrat posebej.
Kaj vas bi še zanimalo iz Nemčije? Nemara to, da se kolinska stolnica — podira ... Oho, kaj je mogoče?! Je, — ali še niste slišali? Samo drugače, kakor si morda mislite. Ne da bi grozila kar na kup sesti, pač pa kamen
—	razpada. »Felsenftst« pravijo Nemci. A močnejši kakor kamen je žveplena kislina, M jo vsebuje dim iz tvornic in železnic, v katerega je zavit Kolin — kolodvor jc tik stolnice
—	ta strup torej jo razjeda. Vsaka stvar na svetu ima svoje sovražnike, celo kamen! Nekateri stolpiči na cerkvi, — ki jih je na tisoče
—	so kakor črviva jabolka na drevesu, ki sama odpadajo. Tamle pozimi enkrat so zavpiti časniki: kolinska stolnica v nevarnosti! Prinesli so tudi slike razjedenih stolpičev. In klicali so celo Nemčijo na pomoč, da rešijo ta najmogočnejši spomenik nemške stavbarske umetnosti. Rešili ga bodo; našli so menda kamen, ki mu tudi žveplena kislina ne pride do živega. Popravljanje stane vsako leto 200 tisoč zlatih mark (marka je 13.30 dinarjev).
To so vam nekatere slabo ali žaloslne
božjo pot četrto nedeljo po Veliki noči. To poročilo moramo toliko popraviti, da se vrši ta božja pot četrti teden po Veliki noči. Ves čas romanja traja od srede do sobote tega tedna.
Enako trdi dr. Gruden, da je bila božja j pot za časa Jožefa II. prepovedana. Če smemo verjeti ustnemu izročilu, so naši ljudje kljub prepovedi licdili na to božjo pot. Romarji imajo svajega »vojvoda«, ki skrbi za to, da romarje pravočasno opozori na čas romanja in da obvešča vse župne urade po Koroškem o prihodu romarjev. Na vsaki božji poti mora poskrbeti za sv. mašo in pri prihodu in odhodu moli sv. rožni venec in druge molitve. Enako odločuje, kdo bo pri procesiji nosil kipe. Vojvoda hrani tudi romarsko bandero.
Ljudstvo trdi, da kdor gre prvič na to božjo pot, bo šel gotovo še drugič in tretjič in še večkrat. Gotovo je nekaj resnice na tem. Romarjem na čnst .moramo zapisati, da ne hodijo po znani prislovici na božjo pot Bogu na pot. Vedejo se vzorno iu dostojno; nerod-neži so bele vrane.
Pa so tudi lepi kraji, po katerih hodijo. Rajsko lepa Rožna dolina, zgodovinsko znamenito Gosposvetsko polje, košato žito in prostrane njive na Grobniškem polju, Marija Pomagaj, ki jo čuva zasneženi Zirbizkogel, Kalvarija in krška dolina s svojo otožnomot-no reko Krko: vsi kraji so lepi, prelepi biseri nekdaj naše. a zdaj žal — ne več naše ■ koroške zemlje. Skoda, škoda!
Š® vesfffaSsko pismo.
Dasi sem Vam bil nekaj zagotavljal, da Vas ne bom več nadlegoval s svojimi nemškimi pismi, me pa časih vendar še malo zasrbi, da bi katero poslal iz Nemčije na Slovensko. Posebno če dobim s Slovenskega kako pismo s pripombo: s Pa se večkrat oglasi v »Slovencu!«
Na Nemškem je, kakor emo že rekli, veliko dobrega in veliko slabega, veliko lepega in veliko grdega. Naj bo pa danes vsakega malo!
Pišoč o slabih straneh Nemčije sem pozabil povedati, da je na Nemškem tudi mnogo Judov. Nisem mislil, da jih je tukaj toliko nasejanih. V vsakem mestu imajo svojo kolonijo. V vzorno katoliškem mestu Essonu imajo mogočen tempelj, zidan v modernem slogu, iz samih orjaških kvadratov. Kar je pa bolj čudno, je to, da bivajo — kakor na Hrvaškem — tudi po vaseh. Le da so nemške vvasic večinoma podobne našim trgom ali tudi mestom. To, kar je naša vas?, vsaj manjša vas, imenujejo Nemci »Baueracliaft■:. V vsaki »vasi-: torej je navadno po eden ali ludi po nekaj Judov — kramarjev seveda. Tudi cigane sem že tukaj videl. Kakor kaže, je ludi ciganski rod kakor judovski internacionalizi-ran. Tudi nemška kultura ne more tega rodu civilizirati in asimilirati. In cigan je povnod enak, nemški kakor slovenski, kakor pravi naša pesem (glej pesmarico »Prepevajte!) Cigan je zmaknil klarinet iu hodil piskat križem evet. Dajali so mu vinarje, a kradel je
podrobni natečajni pogoji. — Gradbena in kreditna zadruga »Dom in Vrt«.
k Zlatnike v *Gazeln«-milu so našli dalje sledeči: Stanka Furian, Črnomelj, kupila milo pri Plut Martin, Črnomelj; Slava Tomaškovič, Jalkovec pri Varaždinu, kupila milo pri Josip Milkovič ml., Varaždin; kuharica pri gospej dr. Marti Novak, Mozirje, kupila milo pri Fran Prislan, Mozirje; Jožefa Uhernik, Rokovnik, kupila milo v Kmetijskem društvu, Št. Rupert, Dolenjsko; Neža Podreberšek, Ljubljana, Trnovski pristan 3, kupila milo v Prvem delavskem konzumnem društvu v Ljubljani; Milka Plantarič, Trebnje, kupila milo pri Kmetijskem društvu, Trebnje; Roza Kokol, Krčevi-na 45 pri Ptuju, kupila milo pri A. Senčar in sin, Ptuj; Rozalija Koren, Žužemberk, kupila milo pri Franjo Pire, Žužemberk; Marija Oreš-nik, Spod. Šiška, kupila milo pri Janko Pintar, Spod. Šiška; Marija Šandor, Novacerkev pri Celju, kupila milo pri Anton Fazarinc, Celje; Marija Turšio, Sp. Dule 6 pri Krškem, kupila milo pri R. Engfelsberger, Krško; Ivana Baš, Maribor, Erjavčeva ul. 10, kupila milo pri Jos. Krempl, Maribor.	•
k Zlatnike v »ZIalorog«-miIu so dalje našle: Matilda Zupan, Dvorska vas, kupila pri tvrdki Valentin Perko, Regunje pri Lescah; Ana Merlin, Maribor, Tržaška cesta 38, kupila pri tt. Vinko Klemenčič, Tržaška cesta 59; Terezija Ambrož, Maribor-Pobrežje, Drevo-redna ulica 10, kupila pri tt. Renčelj, Pbrežje; Alojzija Zavernik, Sv. Lenart, kupila pri tvrdki Srečko Kranjc, Sv. Lenart v Slov. goricah; Amalija Hostnik, Loke 55, kupila pri Terno-vitz, Trbovlje I; Anči Bernikova, Višnja gora, kupila pri tt. Marija Groznik, Višnja gora; Mici Zoran, služkinja v Mokronogu, kupila pri tvrdki Koželj v Mokronogu.
kr Pri prehladu, hripi, živčnih boleznih, trganju po udih, naduhi, pljučnih boleznih je dobro, če s pol kozarcem naravne »Franz-Josek-grenčice poskrbimo za vsakdanje iz-prazhjenje prebavil. Po sodbi vseučiliških klinik se »Franz-Josekvoda odlikuje pri povolj-ni uporabi po sigurnem delovanju. Dobiva se v lekarnah, drogerijali in spec. trgovinah.
•k Za birmo ure, zlatnino in srebrnino priporoča Ivan Pakiž, Ljubljana, Stari trg 20.
■k Škodljivih moljev v obleki se znebimo s sredstvom Tarmol, ki ga izdeluje Chemo-techna, družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E, Skaberne, in se iobi v vseh drogerijah.
kr Co se hočeš ubraniti škodljivih moljev v obleki, rabi »Tarmol«, ki se dobi v vseh drogerijah in ga izdeluje Chemotechna, družba s o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. in E. Skaberne).
kr Pri glavobolu, utrujenosti, slabi prebavi izboljša naravni planinski ^Spomladanski čaj« delovanje želodca in črev. Deluje vsled kri čistilne in kri osvežujoče lastnosti tudi najboljše na polt kože. Ako vpošljete 30 Din, pošlje tri originalne zavitke poštnine prosto: lekrrnar Bahovec, Ljubljana.
k Tečaj za krojače, šiviljo in nešivilje se prične 3. maja. Krojna šola Stari trg 19. Revnejšim tečaj cenejši.	2830 kr Zahtevajte samo »Ides« črnilo v korist »Jugoslovanske Matice«.
•k Rogaška Slatina, najbolj renomirano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, me-
Ne vsedife se
f a k o i boste imeli »koleno* v hlačah in likalne gube bodo izginile. Brez skrbi se vsede le oni, ki mu je obleko izgotovila tvrdka
hurja, žolčnih kamnov, srca, ledvic in jeter. Izven glavne sezone izredno nizke cene. Zahtevajte prospekte!
-k Brezalkoholna Produkcija, Ljubljana, Poljanski nasip 10-1 pošlje vsakemu naročniku »Slovenca« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, iie bo Vam žal!
Občudujemo jo vsled njene lepe opreme.
Poželimo jo vsled njenega izvrstnega okusa. Slavimo jo vsled njenega poetičnega imena našo »Mirimo čokolado.
Na Sv. 3ošt!
Vsem udeležencem delavskega mladinskega tabora na Sv. Joštu dne 2. maja na znanje:
Ministrstvo za promet je z odlokom štev. 11.282 prošnji za polovično vožnjo ugodilo. Prijatelji in tovariši delavske mladine, ki se udeleže našega delavskega mladinskega iabo-ra, naj na vstopni postaji kupljene vozne listke pustijo žigosati z dnevnim žigom. Iste vozne listke naj shranijo, ker veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi na taboru, katero dobe na Sv. Joštu, tudi za vožnjo nazaj.
Udeleženci iz Ljubljane odhajajo z jutranjim turistovskim vlakom, ki odpelje iz Ljubljane ob 5.22. V Kranju se združimo z Jeseničani in Tržičani. Okoli devetih je na Sv. Joštu sv. maša s pridigo.
Tovariši, tovarišice, prijatelji: Na svidenje!
O Starešinski sestanek bo v pondeljek 3. majnika ob 8 zvečer v Akademskem domu. Referira dr. Korošec.
0 Nadaljevanje občnega zbora ljubljanske sekcije JNU »e bo vršilo v sredo, dne 5. maja ob polpetih oopoldne v kavarni Emona (darn-ska soba). Navzočnost vseh članov obvezna.
O Umrl je g. Anton Erjavec, mestni prižigalec. Pogreb rajnika bo 1. maja ob 2. uri iz ulice Sredine št. 18.
O Smamice v ljublj. žnpnih cerkvah. Ljubljanski župniki so ua svoji konferenci skl«>nili, da bodo letos šmarnični govorj v vseh župnih cerkvah enaki. Povsod bedo vernike vabile iste »Š m a r n i c e o v e s e 1 j u«.
G Sv. maša na Rožniku. V nedeljo, 2. maja bo imelo delavstvo tovarne Kune & Comp sv. mašo na Rožniku in sicer ob 9. uri dop.
O Narodno železničarsko glasbeno društvo Sloga proslavi sobeto 1. majnik — praznik dela, pridnosti Lu vztrajnosti z b u d n i c o po mestu ob 4. uri ter s p r o m e n a d n i m koncertom v Zvezdi;- ob 18. uri pod vodstvom dirigenta kapelnika g. Bučarja s sledečim sporedom: 1. Otvoritvena koračnica,
2.	Suppe: Uvertura iz opere '. Lepa Galateja*,
3.	Waldteufel: Les patineurs — valček,
4.	Sti""us: Potpuri iz operete -'Netopir«, o. Dvorak: Slovanski pies, 6. Schuberi> Pesem ob morju, 7. Zaključna koračnica.
O Razstava francoske grafke 17. in 18. stol., katero priredi Narodna galerija v Jakopičevem paviljonu, se bo otvorila danes ob 12.P0. Vabljeni so vsi prijatelji umetnosti in francoske kulture.
O Proslava prvega majnika pri Tičku na gričku.
© Pevski zbor v Rokodelskem domu ima pevsko vajo v to-rek, 4. maja, ob 8. uri zvečer. Bliža se čas javnega nastopa, zato naj se gg. pevci točno udeležujejo vseh pevskih vaj.
O Rokodelski dom. Odborova seja Kat. društva rokodelskih pomočnikov bo v sredo,
5. maja, točno ob 8. uri zvečer. Ker so na dnevnem redu zelo važne zadeve, je nujno po-trebna navzočnost vseh odbornikov.
O Popoldanski izlet na Dobrovo priredi v nedeljo 2. majnika Križanska moška in mla-deniška Marijina družba. Odhod izpred Kri-žanske cerkve ob 1 popoldne. Ker je ta izlet združen z rednim družbenim shodom vsake prve nedelje, je dolžnost vsakega družbenika, da se izleta udeleži, če le količkaj dopuščajo razmere.
© Československa obec. V sobotu 1. kvčt-na večer predndši ve Zvezde p. J. Kroidl »Nfi-rodnj banka čsl, a jeji iikoly«. Po predn&šce č 1 e n s k a s c h u e. Sučastnete se všichai!
O Vprašanje ljubljanskega trga. Prejeli smo tozadevno sledeče pojasnilo: Na Vaše poročilo z dne 28. aprila 1926 pod zaglavjemj "/Gremij trgovcev v Ljubljani«, Vas prosimo, da priobčite sledeče pojasnilo mestnega tržnega nad orstva: Dopis gremija trgovcev na gospoda preds. gerentskega sveta dr. Puca glede izboljšanja razmer na živilskem trgu temeni na napačnih informacijah. Sedanje vodstvo trž. nadzorstva stremi od počerka sem za tem, da se trg ne uredi samo po zunanjem licu, temveč tudi po notranjem ustroju. Seda-sji gerentski svet je preuredil ves Vodnikov trg ter je naclaljna regulacija še v teku. Na novo je dovolil postaviti le 4 stojnice (3 mesarjem in 1 vrtnarju). Odstranilo se je sedem stojnic, premestilo se jih je pa 4. Iz tega je razvidno, da ni govora o naraščanju barak na trgu. Na živilskem trgu se že desetletja in tudi celo stoletje prodaja razen živil še drugo blago zlasti se je to vršilo med vojno. Tega pa ni mogoče predrugačiti čez noč. Dovoljenje za prodajo se je izdalo le onim trgovcem, ki že jn-nogo let prodajajo razno blago z ustnim privoljenjem bivših županov in nadzornikov, oova pa so se podelila le prodajalcem živil. Iz soc'j inih ezirov se pa stari ne preganjajo, ker bi sicer po večini padli v breme mestni občini. Vsem pa, ki so prodajali predmete brez tozadevnega obrtnega dovoljenja, se je predaja prepovedala, dasi so nekaki prodajali že desetletja. Redukcija prodajalcev se vrši vztrajno in dosledno. Kar se tiče zavijanj'! kupljenega blaga v časopisni papir, je mestno tržno nadzorstvo izdalo strog ukaz, da se morajo zavijati vse jestvine v čist bel papir, glede higijenskih razmer pa se vrši stroga kontrola tuli po mestnem fizikatu. Uveljav-ljenje novega tržnega reda spada v delokrog bodočega občinskega sveta. Vsi poznavalci ljubljanskega trga pa so se doslej pohvalno izrabili o novem sedanjem ustroju, ki pač v vseh ozirih prednjaci drugim trgom. Mestno tržno nadzorstvo pa bo skušalo i v bodoče sistematično in dosledno a socijalno obzirno dehti na to, da bo trg odgovarjal vsem najmodernejšim zahtevam. — Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani.
Otvoritev vrta s
»PRI MRAKU« na Rimski ccsti v nedeljo dne 2, maja cb 3 popoldne.
prikazni iz Nemčije. Obrnimo list, pa poglejmo še kaj bolj lepega! O kapucinu P. Kclumbanu sem Vam že omenil, da ima apologetične govore po vseh mestih in industrijskih krajih po dvoranah vpričo 3, 4 in tudi več-tisočere množice, in sicer v vsakem kraju po cel teden. Mož veloko ve in tudi mora vedeti, če hoče nepripravljen odgovarjati na vse mogoče ugovore zoper vero in cerkev in je tudi »schlagfertig«, — povejte mi no, kaj se to pravi slovensko! Večkrat nam manjka slovensko besede za nemško, a manjka tudi nemške za slovensko. Kaj se pravi nemško »siten« in i-sitnost«, :>ne-roda«, : nagajati«: in »navePčati se«? Slovenci imamo toliko siinosti in toliko reči nam nagaja, ko pa hočeš to nemško povedati, nimaš besede, ki bi povedala to tako točno, kar in kakor je naša sitnost in nagajanje. — Torej P. KoLumban nima lahke naloge. Pomislite, če iam pred seboj kakih 2000 brezvercev, pa se z vsemi uspešno otepali! In vendar se jih krepko otrese Ni čudno, če je po triurnem govoru in debati od 8.—11 zvečer) ves moker. Večkrat je v nevarnosti, da planejo po njem. A korajže in humorja mu ne zmanjka. Večer za večerom dalje. Kaplan Fahsel v Berlinu je bolj znanstven apologet, filozof, Kolumban je po-pularen. Zdaj sem pa izvedel še za tretjega mojstra. Imel je predkratkim v Bettropu govor. To je jezuit P. Jungblut iz Essena. Posebno na njem je to, da je že kot duhovnik pol leta dolal kot rudar v jami, da je na svoje oči gledal in na svoji koži skušal in pokušal življenje in delo rudarjev. V tem oziru so pa Neirci tič-i, da poskušajo in storijo vse, kar jo človeško mog-če, da ohranijo ljudstvu vero, kolikor se je še rešiti da.
Sredi marca je priredilo »Društvo akademikov« (25.000 akademsko izobraženih) neko p, - -u~-ovanie v Kevelariu. Predmet raz.
prav je bil: Vera in dušne bolezni (skrupo-loznost, histerija, psihastenija i. dr.). In to je bilo že drugo zborovanje te vrste, prvo je bilo lani. Zbrali so se medicinci, zlasti psihiatri, pa juristi in teologi. Zborovanje je trajalo tri dni. Vodil je je dr. Bergmann, častit mož, globoko veren, specialist za živčne bolezni, ki ima svoje zdravišče v mestu Kleve. Nastopali so razni predavatelji in govorili tako učeno, da smo jim komaj sledili. Največja luč je bil pa gotovo dr. Mausbach, stolni prošt in profesor morale v Miinstru ki ima Aristotela, Avguština, Tomaž in moderno filozofijo v mezincu. Navzoč je bil tudi tajnik akademskega društva, dr. Miinch, ki sem ga pred dvema letoma ob skal v Kolinu in se mi je pri tisti priliki ponudil, da pride rad v Jugoslavijo predavat o katol. zvezi akademikov, ki naj bo mednarodna. Takrat sem ga obiskal, zdaj sem se mu pa izumikal, da bi me ne spoznal in ne pobaral, kdaj ga bodo slovenski >aikademiki« povabili ua predavanje ... Vsak večer je bila v romarski baziliki slovesna sklepna pobož-nost. Vsako jutro pa so ?li nekateri zdravniki, dr. Bergamnn in drugi, s pobožno sklenjenimi rokami, kakor je v Nemčiji navada, k sv. obhnjilu. To v blagohotno vednost tistim slovenskim Eskulapovim učencem, ki še niso našli duše pod nožem ...
Ko Vam pišem quodlibet, ne morem, da bi ne omenil še vremena. Ne verjamete, kako zgodnjo in lepo pomlad imamo lotos tukaj. V prvi polovici februarja je že začelo brsteti. A razvijalo se je počasi. Toda sredi marca so že češplje cvetele, o veliki noči pa je bilo vse v cvetu; zdaj je že vse odevetelo. Kar za malo se mi hoče zdeti: tako na severu, pa toliko gorkeje kakor pri nas na jugu! A poletje je tukaj hladnejše. Morska klima.
□	Sveioktna procesija, v kateri se lahko udeleže svečoletnih odpustkov pod navadnimi pogoji, se vrši jutri ob 4. uri popoldne v stolnici. Proccsija obišče cerkve sv. Alojzija, sv. Magdalene in Matere Milosti, kjer se opravijo predpisane molitve po namenu sv. očeta za odpustke.
□	Sv, opravilo za pokojnim Zrinjikim sc je izvršilo včeraj zjutraj cb 7. uri v tukajšnji stolnici.
A Mariborskim delavcem je za 1. maj
prinesla »Volksstimme« tudi izrazit protiver-ski članek: »Die Enlstehung des Christen-lums«, posnet iz govora dr. A. Drevvsa, ki ga jc imel 21. marca t. 1. na Dunaju. Članek skuša dokazati, da Kristus sploh ni živel, da je namišljena oseba. Kot sklep svojega razmišljanja pa navaja, da je zato krščanski socializem za delavstvo nesreča. — Kako grdo sc »Volksstimme« norčuje iz svojih naročnikov, ki so, kolikor jc znano, vsi kristjani in vsi priznavajo rcsnico, da je Kristus živci! Tc zgodovinske rcsnicc, da je Kristus živci, nc taji dandanes noben resen zgodovinar. Če ne veruje zgodovinskim knjigam sv. pisma, pa veruje spisom poganskih pisateljev tistega časa. »Volksstimme« pa seveda v velikem članku nudi svojim bravcem to »zgodovinsko resnico«, ki jo trdi danes samo še en pan-teistični nemški profesor, kateri nc velja za znanstveno resnega. Čudimo sc, da razsodno mariborsko delavstvo naseda takim svojim duševnim voditeljem in da mirno sprejema za resnico take prismojene blodnje. Kaj se bo mari na tak način socialno vprašanje delavstva rešilo?
□	Železničarsko društvo -Drava« priredi danes popoldne od pol dveh do pol treh v mestnem parku koncert z izbranim sporedom.
□	Župnik g. lic v Rušah je nevarno bolan in se svojim sobratom priporoča v memento.
□	V zgodovinski Lavrctanski kapelici v gradu bo meseca maja vsako soboto zjutraj ob pol sedmih sv. maša (g. kaleliet Martin Pete-linšek). Krpelica je izredna zgodovinska znamenitost. Pozidana 1. 1055 in šest let pozneje posvečena je bila priča mnogih zgodovinskih dogodkov. Poleg tega je to edina cerkvica v vsej naši škofiji, v kateri je maševal papež. Ko io Sel uapež Pij VI. 1. 1782. na Dunaj, da
osebno pri cesarju Jožefu II. posreduje za iz^ premembo njegovih proticerkvenih odredb, je prišel 18. marca 1782 v Maribor in je v gradu prenočil. Drugo jutro na praznik sv. Jožefa pa je v kapelici opravil sv. mašo. — Kapelica je tudi vsaki dan na večer odprta in na razpolago vernikom, da v njej počastijo majniško kraljico.
□	Dodatne duhovniške spremembe. G. ! Jurij Mihael Pribožič, duhovnik, nastavljen za | kaplana pri Sv. Tomažu pri Ormožu; g. Jožef I Hanko, kaplan v Murski Soboti, gre za kap. , lana v Beltince; g. Ivan Greif, kaplan v Tur-
nišču ostane na svojem mestu.
□	Neumestne šale. Razni ponočnjaki iz mesta in okolice si v predmestjih dovolijo mnogokrat čale, ki niso na mestu. Tako so te dni na Pobrežju znosili nekemu gostilničarju mize z vrla ter jih pometali čez plot na sosedno dvorišče. Prevrgli so tudi občinsko tablo ter jo poškodovali. Take neumnosti se na Pobrežju dogajajo pogosto iu opozarjamo orožništvo, da na te tiče malo bolje pazi.
□	Vlaganje kanala v Vetrinjski uiici se je oddalo g. Piklu. Ker sla v v razpisu določenem roku vložila le dva ponudnika, je gradbeni urad po datumu razpisa pozval šc druge gradbenike, naj napravijo oferte. Tako je gradbeni urad dobil še dva oferta in jc tako izmed teh treh izbral ofert g. Pikla. Delo se v kratkem začne.
□	Mariborski slikarski umetnik g. Fran Horvat slika cerkev sv. Barbare v Slov. goricah. Z njegovim umetniškim delom so izredno zadovoljni.
□	Magistralni uradiiik umrl. V četrtek dopoldne je umrl magistralni uradnik Anton Ivanetič. G. Ivanetič je bil dolgo vrsto let komisar pri okrajnem glavarstvu v Brežicah. Kmalu po prevratu je stopil v pokoj in bil sprejet pri mariborskem magistratu kot šef konskripcijskega urada. Blagopokojni jc bil znan v slovenskih narodnih krogih že v časih pod rajno Avstrijo, ko jc bil poseben greh, biti zaveden Slovence v politični službi. — Ostani mu ohranjen časten spomin!
□	Novi tobačni paviljon pod streho. Pred dnevi smo poročali, da je začel trafikant Ko-pina graditi na Kralja Petra trgu nov in ličen tobačni paviljon. Mična, iz opeke zgrajena stavbica je že pod streho.
□	Smrtna posledica nesreče. Poročali smo že o nesreči, katero je povzročil podivjan bik na Aleksandrovi cesti. Posestnik M. Frank iz Peke, kateremu je žival zdrobila prsni koš, je na posledicah zadobljenih poškodb umrl v bolnišnici.
□	Dva kolesarja sta trčila skupaj na oglu Majstrove in Prešernove ulice. Kriva sla si sama, ker sta oba vozila po trotoarju ter preostro zavila okrog ogla. Oba sta tako srečno padla s koles, da sta ostala nepoškodovana, samo obleko sta si strgala in kolesi nekoliko poškodovala. Po kratkem medsebojnem zmerjanju in očitkih sta nadaljevala vožnjo.
□	Oddaja prevažanja pošte v Mariboru sc je izvršila potom licitacije. Vožnjo je dobil za dobo do 30, junija 1927 g. Srečko Robič iz Limbuša.
□	Tatvina. Dne 28. aprila se je zgodila v Wogerjevi trgovini v Slovenski ulici drzna tatvina. V sobi za trgovino sta imeli blagaj-n'čarka in njena prijateljica, ki je prišla iz Vuzenice na obisk, spravljene plašče iu obleko. Neznan tat se je priklatil iz hodnika v nezaklenjeno sobo ter odnesel obema plašče in ostalo obleko. Moral pa je precej hiteti, ker je pozabil sredi sobe na tleh tuj plašč, katerega je najbrž kje drugje ukradel.
□	Najboljše darilo za sv. birmo je gotovo dober molitvenik. Prav izredne novosti smo opazili v izložbenem oknu tiskarne sv. Cirila na Koroški cesti.
□	Razkuževanje vinarske šole se je pospešilo, ker so bili napovedani razni tečaji že za 3., 4. in 5. maja. Tako sc je razkuževanje, ker je bil le en slučaj obolelosti, moglo uredili, da se bodo omenjeni tečaji nemoteno vršili, na kar opozarjamo vse priglascncc tečajev.
Vsled občnega zbora zveze poštnih orga-rizecij jc tombola preložena na nedeljo dne 9. maja t. 1. Zato segajte pridno po srečkah, dokler je še čas, da jih ne bo zmanjkalo. — Prodajajo jih vsi pismonošc in trafike po 2 Din.
□ »Jadranska straža«. Po svetovni vojni so se v Mariboru kakor tudi v drugih krajih Slovenije osnovala razna društva. Eno izmed najvažnejših je »Jadranska straža . Ta ima domoljubni namen, vzbujati in širiti zanimanje, delovanje in vzgojo med našim narodom za brodarstvo na našem morju. : Jadranske straže;; ne smemo zamenjati s pevskim društvom »Jadran«, kojega člani so slovenski i Primorci in Kraševčani.) Pomen in važnost j večjega brodovja na našem morju v gospodarskem in političnem oziru je ali bo vsakemu ja-no. Zato so se osnovali poleg Glavnega odbora tudi propagandni in vo.-eli-ni odsek, ki bodo s skupnim delom vršili višjo nalogo. Osnovale se bodo tudi podružnice v večjih krajih na deželi. Ako katero izobraževalno društvo želi predavanj, naj se blagovoli obrniti na M. Šijanca, prof. na učiteljišču v Mariboru. Društva naj .vzamejo olv.irno tudi sedaj že na znanje, da Jadranska straža:: priredi 15. t. m. sijajni kuu< rt v Iv i . domu, sredi junija pa največjo veselico s sodelovanjem vseh društev.
Mariborčanom I
i Kakor bo pokazali Orli-dijaki na praznik sv. Jožeta svoje idejno stremljenje na zborovanju tu umetniško stran in duha v telovadbi pri akademiji v Nar. gledališču, tako bodo Jutri, v nedeljo 2. maja nastopili kot tekmovalci k preizkušanju svojih telesnih moči v bratskem tekmovanju. Pokazati hočejo uspehe svojega telesnega vežbanja v prostih in orodnih vajah, v skokih, tekanju in drugih panogah lahke atletike. Spored je zasnovan v smislu javnih tekem, kjer tekmujejo odseki za prehodni prapor, ka so ga naredile in poklonilo sestre »Or-licec-dijakinje in ki se blagoslovi v nedeljo dopoldne v cerkvi Matere Milosti.
Mariborčani hočejo pokazati s posetom pri tekmi svoje priznanje mladim telovadcem.
Prireditev se vrši ob pol 5 popoldne na se-meniškem vrtu v Mariboru. Spored je sledeči: 1. Nastop tekmovalnih vrst s prostimi vajami na godbo. (Presoja.) • 2. Tekme v skoku v višino. (Posamezniki.) — 3. Orodne tekme vrst za prehodni prapor. — 4. Tekme v skoku s palico. (Posamezniki.) — 5. Orodne tekme posameznikov za prvenstvo. — 0. Tek čez zapreke. — 7. Skok čez konja vzdolž. — 8. Naraščajske proste vaje. — 9. Slavnostna razdelitev daril z govorom.
Vse prijatelje In somišljenike uljudno vabimo k prireditvi, ki bo prva tekmovalna prireditev v Mariboru in nad vse zanimiva!
Celje
0 Dobromišljena beseda. V zadnjem občinskem mestnem zborovanju je občinski svet dovolil splošni obrtni zadrugi jamstvo enega miljona dinarjev v svrho zgradbe posameznih uradniških hiš. Nato je bil sprejet tudi predlog, da se ista ugodnost nudi tudi vsaki drugi zadrugi, ki ne stoji strogo na stališču javnih in privatnih udeležencev, temveč ki upošteva tudi trgovce, namestnike in njihove nastavljence. In res se je tako društvo tudi pričelo in ustanovilo. V tem oziru je naše mnenje skrajno skeptično. Dokler se nam je obetalo, da bo v Celju razprostrla svoje delovanje samo splošna zadruga, ki vsebuje v sebi nameščence vseh vrst, smo nekako upali, da bo stavbena podjetnost prospevala. Sedaj pa res dvomimo. Zakaj delitev? Saj lahko vsi izhajamo. In v zadrugi je moč!
0 Dijaška akademija se vrši danes v soboto ob osmi uri zvečer v Mestnem gledališču. Naši študentje nam hočejo s svojim nastopom dokazati, da bije in žije v njih še vedno oni lepi in krasni duh za udejstvovanje njihovih idealov, za umevanje lepe in čiste mladinske duše. In zato smo prepričani, da bodo pohiteli na to prireditev vsi, ki ljubijo mladino iz čiste in lepe ljubezni do vsega onega, kar je mladega in čistega, vzvišenega in idealnega, kakor je ta krasna mladež, ki žrtvuje svoj prosti čas samo in edino le v blagor svojega revnega bližnjega.
0 Epohalni dan se nam obeta v nedeljo dne 2. maja. Zakaj? Ker pride k nam Radič! To bomo res srečni, samo ta smola je, da v Celju nikdo po zadnjih odkritjih v »Novosti« ne veruje tega, kar bo g. Radič pridigal.
0 Uradni dan zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Gremij trgovcev opozarja vse gospodarske kroge, da bo referent zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico uradoval v četrtek dne 6. maja t. 1. in sicer v ravnateljski sobi Prevozne družbe (poslopje carinarnice) od 8. do 12. ure.
0 Železničarska afera se bliža svojemu koncu. Sodni dan je nastavljen na dne 15. maja. Obtoženih je 22 oseb.
0 Mestno oskrbništvo išče druge prostore. Prostor, na katerem stoji sedaj to oskrbništvo, se bo zazidal in bi se na istem mestu zable-stela lepša in dostojnejša stavba Mestne hranilnice. Vprašanje je samo, ali je premeščenje mestnega oskrbništva na daljni Lanovž primerno ali ne. Po tem načrtu pridejo tja tudi mestni konji, ki morajo biti požarni brambi vedno na razpolago. V slučaju požara pa to pomeni najmanj enourno zamudo.
0 Železniški vozni red se nam obeta s 1. junijem. Obetamo si od njega velikih prednosti od prejšnjega, ki nam je v popoldanskih urah zavidal direktno zvezo z Belgradom in Zagrebom. Bomo videli, ali bo po novem redu kaj boljše.
Tr&ič
Obrtna zveza za Tržič in okolico priredi 15. do 22. avgusta 1926 obrtno razstavo v zvezi z sre-čolovom in krasnimi dobitki, nakar opozarjamo vse obrtnike in občinstvo. Podrobnosti se bodo sporočile pravočasno. Kdor želi kaj Razstaviti, naj se zglasi pri predsedstvu obrtne zveze!
Sv. Florijana praznuje Tržič zelo veličastno. Vse tovarne in delo počiva. Ob 9. uri je procesija po trgu in čez grajski park, potem sv. maša. Požarna bramba se udeleži procesije korporativno, popoldne pa ima veliko gasilsko vajo.
Cesta na kolodvor je skrajno slaba kljub temu, da je bila še pred kratkim nasuta. To pohaja od prevelike vožnje s težktmi vozovi. Merodajni faktorji naj bi jo saj toliko popravJH, da občinstvo ne obtiči v blata
Hrastnik
»
Obrtnn-nadnljovnlna šola se je ustanovila leta
1924. S poukom je začela ob novem letu 1925. Svoje prostore ima v deški Soli. Dečki vajenci so razdeljeni v 2 razreda, deklice učenke so pa v skupnem razredu ločene od fantov. Letošnje šolsko leto se zaključi v nedeljo 2. maja s razstavo. Kdor se zanima za delo in trud učiteljev in marljivost vajencev. se lahko v nedeljo poda v šolske prostore, kjer bodo razstavljene vse risbe in spisi, katere so vajenci zadnje šolsko leto l»vriiH
Trbovlje
zjs Avto-vožnja k Sv. Katarini. V nedeljo, ko
se bodo pri cerkvi sv. Katarine blagoslovili.povi zvonovi, bo na razpolago luksus-avto družbe Rozin. Cena vožnji bo iz Trbovelj—Sv. Katarina 10 Din.
Nakup sveta za novo osnovno šolo. Kraj-ni šolski svet je v sredo popoldne imel ogled za nakup zemljišča Fortejevega travnika nasproti stare bolnice. Gospa Fortejeva je pripravljena prodati zemljišče pod pogojnimi cenami in sicer, če se kupi celo zemljišče, po 45 Din za kv. meter, če pa samo, kolikor se rabi za šolsko poslopje, po 70 Din za kv. meter. Zastopnik TPD ni nakupu pritrdil. Novo šolo mora staviti namreč TPD po pogodbi, ki datira nekako iz leta 1878.
I vpisi
Polzela. Preteklo nedeljo je bil priredil potujoči gledališki oder iz Ljubljane v dvorani g. Cimpermana dramatično predstavo. Na sporedu je bila »Igra apostolov«, »Kovačev študent«, dekla-macije, petje itd. Proti pričakovanju je prišel spored na oder precej okrnjen, kar je vzbudilo med občinstvom nekoliko nevolje. Odpadel je »Kovačev študent« baje vsled pomanjkanja kulis in klavirja, kar se nam ne vidi utemeljeno Vsa stvar je bila splo' jako površno aranžirana. Pesem kot je: »Se' naš Janezek na špancir« pač ne spada na od< >r pri nas niti v gostilni take radi ne slišimo. Gospodje, ki so nam prišli nudit tak repertoar, morajo pač imeti o nas jako slabo mnenje, ki je pa neupravičeno. Mi bi od ljubljanskega potujočega gledališkega odra pričakovali pač kaj boljšega, ker naše ljudstvo ima že dosti izšolan umetniški okus kakor tudi — čut za dostojnost.
Prevalje. (Sv. misijon.) Na dopis v »Delavski politiki« št. 91, za katerega sem zvedel iz beležke v št. 93 »Slovenca«, moram v pričevanje resnici in da pokažem resnicoljubnost dopisnika »Del. politike« pribiti naslednja dejstva: Misijonski govori 60 bili na višku tako po vsebini, kakor po obliki: temeljiti, dobro premišljeni brez katerihkoli napadov aH priimkov. Zato so bili govori v izredno obilnem številu obiskani od vseh slojev prebivalstva, razun nekaterih vročekrvnih rdeč-karjev. Prostorna župnijska cerkev je bila navadno nabito polna. Spovednice so bile naravnost Oblegane od spovedancev. Razun domače duhovščine s ospovedovali misijonarji v presledkih ene do dveh ur od zgodnjega jutra do 9. ure zvečer. Zato je bilo spovedancev 4200, sv. obhajil pa se je delilo 5400. Posebno veličastna je bila procesija z Najsvetejšim ob sklepu sv. misijona, ko je krog 3000 ljudi slovesno manifestiralo za ideale sv. vere. Dobri po-znavatelji prevaljskih razmer so soglasni v sodbi, da je bilo le par izjem, ki se sv. misijona niso udeležili, ki so se poskrili iz strahu pred množicami, ki so v cerkev prihajale in odhajale. Zato se nikakor ne jezim nad nevero župljanov, ampak se veselim žive vere in gorečnosti, ki so jo razodevali za časa sv. misijona. — Končno še omenim, da volitve v »Del. zbornico« niso pokazale nevernosti delavstva. Upoštevati je treba sredstva, ki so se jih rdeči agitatorji posluževali napram neizkušenem delavstvu Med drugim so krščanske delavce nazivali Srbe in so agitirali značilno v germanskem jeziku: »Ako ne podpišeš (namreč glasovnico), spadaš med Srbe.« — Matej Riepl, župnik.
Zagorje ob Savi. Tukajšnja podružnica Jugoslovanske Matice je imela svoj 5. redni občni zbor 10. aprila 1926. Udeležba je kolikortoliko napredovala izza dobe prejšnjih let. Odbor je bil izvoljen naslednji: predsednik g. Matija Pelko. pod-i predsednik g. Julij Helmirti, tajnik g. Rudi Ilrfllc, blagajnik g. Juri Jugovič, odborniki: ga Marjeta Jugovič, g. Ferdo Motnikar, ga Bernardka Ritte,r; odboruiki-namestniki: g. Joško Kalan, ga Marija Lapornik in g. Franjo Šumi; preglednika računov sta: g. Ferdo Poljšak in g. Franjo Stepišnik. Delegatom za pokrajinsko skupščino so bili izvoljeni: g. Rudi Drolc, ga M. Lapornik, ga Elica Mejak in g. Matija Pelko. Vsi na delo za blagor tlačenih! — V maju sledi prireditev, o kateri bomo pravočasno poročali.
Za učitelfstvo
Gorenjska podružnica Slomškovo zveze za kranjski in radovljiški okraj zboruje v soboto dne .8. maja ob 9. uri v Škof ji Loki. Spored: 1. 0 smernicah prirodopisnega pouka govori tovarišica Pavla Peterrtel. 2. 0. šolstvu na slov. Koroškem poroča g. dr. Ai-nejc. 3. Stanovske zadeve. — Udeležba ob-. vezna!. — Načelnik.
JVazsitanila ■ m
Katoliško podporno in izobraževalno društvo v Domžalah vabi k predstavi v nedeljo, 2. majnika ob pol 4. uri pop. v Društvenem domu. Spored: 1. Nagovor; 2. R. Pečjak: »Kraljična z mrtvim srcem«. Pravljična komedija s petjem v 4 dejanjih. Godbene in pevske točke (zložil A. Dolinar): 1. Uvod — harmonij in vijolina 2. »Krog zvišenih naših ušes«. 3. »Prej sem bil Curilek«. 4. Spev Je-lisave ob potresanju cvetlic. 5. Balet žalosti. 6. Balet veselja. Vstopnina: Sedeži I. vrste in na balkonu 8 Din, II. vrste 6 Din, stojišča 4 Din. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Strokovna zveza javnih nameščencev vabi svoje člane in po njih vpeljane goste na prijateljski večerni sestanek za proslavo 1. maja, ki se vrši danes ob 20. uri v kleti I. del. konz. društva, Kongresni trg št. 2. Pridite z družinami! — Odbor-
Akad. soc.-pedagoški krožek priredi v torek dne 4. maja 1926 svoj redni občni zbor na moškem učiteljišču ob 20. uri. Ker se bo razpravljalo na tem sestanku tudi o zanimivi ekskurziji na jug naše domovine (Hrvatska, Dalmacija, Bosna itd.), vabimo vse interesente, da se občnega zbora udeleže.
Prostov. gasilno društvo v Rudniku pri Ljub-lani ima dne 2. maja veselico na vrtu g. Jeršina. Na sporedu tudi blagoslovitev nove brizgalne. Začetek ob 2. url popoldne. Ob neugodnem vremenu se prireditev preloži na 9. maja. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, se p n. občinstvo vabi na mnogobrojen obisk.
Zveza poštnih organizacij za Slovenijo priredi v nedeljo dne 2, maja ob 2. uri popoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani redni občni zbor. Občnega zbora se udeleži predsednik Osrednje poštne zveze kakor tudi predsedniki posameznih poštnih organizacij. Na čast gostom se bo vršil zvečer ob osmih v dvorani Kazine družabni večer.
Radio-klub v Ljubljani ima dne 3. maja t 1. ob 8. uri zvečer pri Mraku na Rimski cesti svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Radovljica. Našo prost, gasilno društvo bo Imelo na dan 27. junija slavnost blagoslovljenja in preskušnjo nove najmodernejše motorne brizgalne, odlikovanje čast. članov za njih 40 letno delovanje in veliko vrtno veselico z bogatim srečolovom. -— Vsa bližnja društva prosimo, da se tega dne vzdr-že vsakaterih prireditev.
Podpirajte nase diiakeT
Športni /eden
»Same hočemo biti,« pravijo članice »Angleške atletske ženske zveze«, ustanovljene leta 1922. V 50 društvih so včlanjene, veliko športnih naprav imajo, 10.000 jih goji lahko atletiko. Hočejo prirediti koncem avgusta lastno žensko olimpiado v Goeteborgu na Švedskem, nič nočejo slišati o priključitvi k splošni mednarodni atletski zvezi. Odbor te zveze se boji, da bo želja po osamosvojitvi ženskega športa zašla tudi na evropski kontinent.
Najvažnejši dogodek angleškega nogometa je boj za angleški pokal, največjo vrednoto, ki Jo more Anglija dati. Letos so se borili zanjo ze 5115, v Wembleyu. Številke obiskovavcev nam pravijo, kako se je smisel za šport na Angleškem razširil; leta i872, ko so prvič tekmovali, je gledalo tekme 500 ljudi; lani pa 250.000, pa jih je 200.000 še odšlo, ker niso mogli dobiti prostora. — »Hakoah« je v Ameriki že igrala, proti reprezentanci New Yorka, je zmagala 4 :0 in je zaslužila lepe denarje, kajti 45.000 gledalcev je plačalo 75.000 dolarjev vstopnine. V taktiki in tehniki so bili Dunajčani visoko nad Amerikanci.
Še več je zaslužil Erminio Spalla v Buenos Aires; sicer so, kakor vemo, prisodili zmago Fir-poju, a Italijan je dobil 50 000 dolarjev! 15. maja bo branil svoj naslov »evropski prvak« proti Pao-linu. Drug Italijan, Barbaresi, se je tudi izkazal, boksal je s llumbeckom 10 rund brez .odločitve. Tretji Italijan, o kojega bokserskih zmožnostih pa doslej nismo nič slišali, je Mussolini sam. Sedaj je začel, a 43 letom, pa dobro napreduje; tako pravi njegov trener. Bo menda politični knock-out prenesel na športno polje.
Dvakratno majhno presenečenju beremo v tenisu ; Richards je premagal Tildona, Švedinja Trick pa gospo Bjurstedt-Mallory. T\ g03pa pravi, da Willsova nikdar ne bo premagala Su/.ane, ker je pretežka.
V	lahki atletiki nič posebnega. Dobro se je odrezal v Chicago Holandec Paulčn; pretekel je 400 m v 48.2, 400 yardov pa v 48.8. Paddock 150 metrov v 15.6, koja proga pa oficielno ne notira.
Dunajčan B e c k e r je s prostim dvigom na prsi sunil 145.9 kg, nov avstrijski rekord, 20 kg za svetovnim. Aigner dobro dela, tezno zmeraj 120 kg, sunek 150 do 160 kg, seveda ne prosto.
Ederlova hoče na vsak način preplavati Kanal in je že pisala Burgessu, da bo spet prišla. Burges je preplaval Kanal leta 1911. in je lani z Ederlovo skupaj treniral. — O Rademacherju glej članek.
Tekma Florio okoli pogorja Madonie na Siciliji se je vršila v nedeljo. Tekmovali so v štirih kategorijah; v 4. kat. in v splošni klasifikaciji je zmagal tudi letos lanski zmagovalec Constantini, na avtu tvrdke Bugatti, hkrati je napravil nov rekord te proge, 73.5 km. Pred dvema dnevoma smo priobčili v »Slovencu« poseben članek o tej dtrki; seveda ne sme biti 10 km za dolžino ceste, temveč 108 kilometrov, kar se vidi tudi iz nadaljnega besedila.
V	aviatiki nič novega: o Wilkinsu nič ne beremo, »Norge« pa tudi še ni odplavala.
Odslej bomo v »Športnem tednu« prinesli tudi naslove med tednom priobčenih člankov. 27. 4.: Zakaj sem bil premagan? (Houben); Pospeševanje športa na Dunaju. 28. 4.: Avtomobilni znaki. 29.4.: Boksamo (Mussolini), Telesne vaje in življenje; Dirke Florio na Siciliji
Zdrave ženske.
V	okvirju nemškega zdravstvenega tedna so priredile ženske v Berlinu svoj poseben dan. Na stotine se jih je zbralo, na stotine jih je moralo oditi, ker je bilo premalo prostora. Bilo je prvič, da so zborovala vsa ženska društva skupaj, katoliška, protestantska in židovska; to je dalo vsej prireditvi prav poseben pomen.
Dr. Hocke in gospa dr. Helbig sta govorila o gojitvi zdravja potom moderne telovadbe. Pokazala sta, da enakomerna vzgoja telesa ne prinese samo zdravja, temveč da tudi bolezni prepreči; dr.'Hel bigova vidi v telovadbi in športu najboljše sredstvo proti tuberkulozi. Izvajanja 60 spremljevale vaje učenk nemške visoke šole za telesno vzgojo.
Nato je govorila gospa Michels, kako skrbi odrasla ženska za zdravje: »Vsakdanja prehrana in zdravje.« Ni se omejila samo na teorijo, temveč je dala tudi veliko praktičnih nasvetov. Govorila je najprej splošno o prehrani, nato o pravi spremembi, o hrani otroka, o hrani onih, ki delajo z rokami, in onih, ki delajo z glavo. Nato je podala jedilni list za rodovino štirih glav, ki ima na teden 450 dinarjev za hrano na razpolago. — Na Nemškem je vse dražje kot pri nas. — Za gospodinje, ki nimajo 450 dinarjev, je dala nasvete o raznih načinih prirejanja krompirja; poudarjala je, da so šele v zadnjem času spoznali hranilno vrednost vitaminov, ki se nahajajo pod kožo. Krompir se mora kuhati zmeraj cel in ga smemo šele potem olupiti. Itd. Vse, kar je govorila, so si zborovalke lahko ogledale razstavljeno v zdravstvenem uradu. Premožnim je priporočala zmernost v jedi ln pijači; lažje je ohraniti si zdravje in prožnost, kakor ju pa zopet pridobiti.
Ana Gierke je govorila o zdravju ln o gospodinjskem učnem letu mladih deklet; to leto naj se za deklice, ki so zapustile šolo, zakonito vpelje. Gospodinjsko leto je za deklice leto varstva, par mesecev si pridobijo za rast in dozorevanje, preden pride življenje s težkimi njegovimi zahtevami za duha in telo. Njenemu govoru so sledili ljudski plesi deklic, ki so šolo končale in ki delajo sedaj tako gospodinjsko leto. Videla se je vsa harmonija, dobljena s prostostjo In telesno vzgojo.
V	razstavi je vzbujal posebno pozornost oddelek za pohabljene otroke. Videl si vzoren dom, ki je revčkom namenjen. Bomo priobčili poseben članek o tem.
Gospa Proph6 je govorila, kako naj skrbi za zdravje ženska, ki ima poklicno delo, gospa Mtll-ler pa o pravem razmerju med delom ln počitkom. Potovalni film skupin mladih deklet Je zaključil lepo uspelo prireditev.
NOGOMETNE PRIREDITVE.
ASK Primorje: ŽSK Hermes. Danes v soboto dne 1. maja odigrata navedena kluba zaostalo prv. tekmo in sicer ob 15. uri. Jutri v nedeljo pa nastopita v pokalni tekmi ob 9.45. Popoldne ob 14. uri v nedeljo odigrata rezervi prv. teKmo.
SK Svoboda: SK Slavijo. Boj za predzadnje mesto v piv. tabeli se bo bil med navedenima kluboma v nedeljo ob H. uri dopoldne.. Vse navedene tekme sa vrže na torišču ASK Zrimorje. Dunajska cesta.
iProsveta
Cfublfansteo gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer, j Petek, 30. aprila: Zaprto. Sobota, 1. maja: BORBA. Izven. Nedelja, 2. maja: VOZEL. Izven. Pondeljek, 3. maja: IDIOT. Red A.
Predstava Petrovičevega »Vozla«, ki bo v ljubljanski drami v nedeljo dne 2. maja ob osmi uri zvečer se udeleže profesorji in slušatelji Srednje tehniške šole iz Belgrada, ki potujejo v Studijske svrhe po Sloveniji.
Nedeljska predstava v ljubljanski drami. Zaradi bolezni g. Danila se v nedeljo dne 2. maja v ljubljanski drami ne bo vprizorila komedija »Pegica mojega srca«, kakor je bilo prvotno objavljeno, temveč Petrovičeva šegava ljudska veseloigra »Vozel« z Juvanovo, Vido, Rogozom in Levarjem v glavrah vlogah. Vlogo starega Mitra Periča bo igral g. Lipah. Začelek ob osmi uri zvečer, cene znižane.
Učinkovita Gals\vortliyjcva drama »Borba«
se vprizori danes ob osmi uri zvečer v tukajšnjem dr;., kem gledališču. Predstava bo izven abonma-na. »Borba < se za abon mane sploh ne bo igrala, na kar gledališko občinstvo posebe opozarjamo.
<	IDIOT.
V soboto 24. aprila je gledališče obudilo spomin na pokojnega igravca in režiserja Borisa P U t j a t o in uprizorilo njegovo dramatizacijo Idiota. Da je bil Putjata v Ljubljani res priljubljen in da ga še nismo pozabili, je pričalo Šte-I vilno občinstvo, ki je prišlo, da počasti umetnikovo ! ime in si ob delu, v katerem je pokojnik najuspešneje nastopal, osveži njegov spomin. Pred predstavo je ravnatelj drame g. Pavel Golta s prav živimi barvami podal smrt iu zadnjo pot pokojnega in nato nakratko ocenil Putjatove zasluge za naše gledališče: V tem bi mu bili iz srca pritrjevali, da si ni Pcleg tega dovolil tudi nič kaj umestnega izpada: »Žalibog je prišel med nas v času, ki preganja mojstre in poveličuje mediokritete. Del kritike, ki vrši pri nas bolj posle krvnika, kakor vzvišeno nalogo strocega a pravičnega sodnika, mu je zagrenil poslednje dneve bivanja med nami. Ko je nedavno pred smrtjo čital nek izpad nase, je dejal: Naj jim bo odpuščeno, saj res ne vedo, kaj delajo.« Takih besed, kamor koli naj že merijo, ne moremo sprejeti kot izraz zadoščenja mrtvemu umetniku, temveč kot of.ioiozno repliko gledališke uprave — servirano brezbrambnemu občinstvu. Krvništvo in strokovnjaštvo naše kritike je treba šele dokazati, sicer trditev o preganjanju »mojstrov« in poveličevanju »mediokritet« ostane neresnica. Take zadeve spadajo v javen razgovor, ki bi ga za vse dobro •vneto gledališko vodstvo gotovo v pravih razmerah samo sklicalo.
Kljub gorenjim ostrim besedam moramo povedati, da nato sledeča uprizoritev Idiota ni bila taka, ki bi jo morali priznati za res dobro. Putja-tova dramatizacija je vzorna in ker so ji eno sliko okrnili, so ostro črto drame še bolj nategnili. Toda iz sedanje igre so §e izgubile najgloblje črte Putja-tovega režijskega dela. G. Rogoz je svojo igro po treh letih nanovo in globlje doživel, poenostavil, da je sedaj uresničenje čudno lepe mistične groze; tudi ga Nablocka se je v toliko, kolikor ji je naša beseda danes gladkejša, povzpela, zlasti v predzadnji sliki, močno je g. Peček detajlno obogatil generala Jepančina — in še g. Osipovič je kot Le-bedev značilni ustvaritev.
Občinstvu je igra zelo ugajala, a morda zato, ker so bili prizori zunanje efektni. G. Levar, ki mesto Putjate igra Rogožina, ima svojo igro šele na zunaj izdelano. Kar je novih oseb je le surogat; še Ferdiščenko g. Cesarja je daleč zaostal. Dočim je velika IV. slika pri Nastasji Filipovni odpovedala v skupini, je III. slika kljub sijajni Rogozovi igri v celoti propadla. Končni prizori so bili boljši kot začetni, vendar ne na nekdanji višini. Tudi potek igre je počasnejši — Sobotna predstava je s kratkim govorom vred trajala skoraj do polnoči. K.
Matrmerslz® gledišče
Sobota, 1. maja ob 20. uri: GROFICA MARICA.
Ljudska predstava ob jako znižanih cenah. Nedelja, 2 .maja ob 20. uri: EVANGELJNIK. Ab. C
(po starem in kuponi. Zadnjikrat v sezoni). Pondeljek, 3. maja: Zaprto. Torek, 4. maja ob 20. uri: GREH. Ab. B. Premijera.
Zanimiva krstna predstava v mariborskem glodališču. V torek dne 4. maja bo imelo mariborsko gledališče drugo krstno predstavo v tej sezoni. Vprizorilo se bo izvirno slovensko delo A. Cer-kvenika »Greh«, vsakdanja tragedija v šestih slikah z epilogom. Delo inscenira ravnatelj drame g. V. Bratina.
Prijatelji gledališča se opozarjajo, da je bila mariborska gledališka uprava radi pičlo odmerjenega časa primorana ukiniti abonma D. Iz tega sledi, da se bodo davale v bodoče skoro vse igre samo po trikrat in je torej priporočljivo pogledati si stvar čimpreje, ker bi se jo sicer moglo zamuditi.
Izpremeinbe mariborskega gledališkega repertoarja. Mesto premijere »Ognjenika« se vprizori v soboto dne 1. majn kot ljudska prodstava »Grofica Marica« ob globoko znižanih cenah izver abonmana.
Alojzij Mav. C. M.: Vzdihi po Materi. 14 Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Cena 12 Din.
—	Mav je znan po svojih izvirnih, prijetnih melodijah in povsem moderni harmonizaciji že iz »Cen kvenega Glasbenika«. Pričujoča zbirka je le nov dokaz njegove izredne darovitosti. Zato se bo tudi v kar najkrajšem času po vseh korih vdomačila
—	Dobi se pri g. komponistu: Sv. Jožef nad Celjem; Groblje (Misijonišče) p. Domžale in Ljubljana (č. gg. misijonarji), Tabor 12.
Orkestralni koneert. Mariborska Glasbena Matica priredi v petek dne 7. maja veliki koncert v Gotzovi dvorani s sledečim sporedom: 1. Slavko Osterc: Povodni mož (po Prešernovi baladi), simfonična slika za veliki orkester. 2. Filip Bernard: Elegija, skladba za veliki orkester 3 Mendels-sohn: Koncert E-moll za violino s spremljevanjem orkestra. 4. Saint-Saens: Rondo capriccioso za violino s spremljevanjem orkestra. 5. Dvorak: Poled-nice (opoldanska čarovnica), simfonična basen za veliki orkester. Pri 3. in 4. točki igra violinski solo znana umetnica ga. Fani Brandlova. Spored ie zanimiv in pester, poleg modernih skladb slovenskih komponistov poda nekaj biserov iz svetovne glasbene literature Stvar občinstva je, da podpira umetniško stremljenje v Mariboru s številnim posetom.
:Darovi
Za Jugoslovansko Matico je daroval g. svetnik Josip Rustja znesek 100 Din mesto cvetja na grob pokojnega prijatelja a. dr. Dorčiča. Hvnlai
DELU HB
Dvigni srce, kdor pomišljaš si v tropi, pa ga v žarenje visoko potopi: vedel ne boš več, da bilo presunjeno kdaj s krivico je kruto; naj je ponižano, naj je oskrunjeno — z zlatom neba bo obsuto.
(0. Župančič: Prebujenje.)
Kuhar, Pariz.
Po svetovnem zemljevidu socialnih idej.
Za njegov praznik našemu delavstvu poleg naših najlepših voščil ne moremo poslati nič drugega kot samo nekaj še nedozorelih misli., kii nočejo biti več kot so v resnici, namreč zasebni vtisi od razgleda, ki ga nudi vsako večje kulturno mesto, če pogledamo na to kaT G. K. Chesterton tako lepo imenuje »svetovni zemljevid socijalnih idej«. Morda bodo te misli našle odmeva pri naših delavcih ter pomagale podpirati zaupanje v božjo prihcd-njost, ki se nam odpira in v Onega, ki nam jo pripravlja.
Gotovo so delavci že sami prišli na to, da dandanes, po vojni, prevladuje okrcg njih velika zmeda na polju socijalnih programov. Ze v lastnem taboru nimamo še prav za prav enotne smernice, kaj še le če posežemo na so-cijalne ideje, ki se križajo izven katolicizma. Isto, a v mnogo širši meri, najdemo na »sve-tovnem zemljevidu socijalnih idej«. Naša doba je silno bogata na programih. Ako gledamo na ta nered in na to neorijentiranost, na te večne poizkuse, ki se ponavljajo in zopet umrejo in se nanovo v drugi obliki ožive, se nam zdi, kot da bi naš sodobni red stal z zavihanimi rokavi na grobljah svoje stare hiše, ter nervozno premišljeval kako si naj postavi novo in boljšo. Zdi se, kot da se je v dimu svetovne vojske pogreznila vsa naša stara gospodarska in socijalna ideologija, ter da v resnici stojimo na pragu nove dobe, koje obliko moremo samo od daleč, ako sploh, opazovati; in o kateri zaenkrat samo to vemo, da ine bo prav nič podobnega na stari, ki zahaja v zaton.
Vsa ta povodenj socijalnih reform, pa najsi še tako nasprotujejo druga drugi, pa mora imeti neki skupni izvir in se mora pretakati v neko gotovo smer. Ako pazljivo pogledamo ma dno vsej tej gneči reformnih načrtov, bomo morda pa le odkrili kakšno skupno veliko vodilno idejo, ki nam odpira pogled na smer, ki jo bo zavzela nova zgodovina družabnega življenja.
V to svrho bomo sedaj zabeležili nekaj velikih socijalnih idejnih gibanj, ter podčrtali o njih ono, kar se nam zdi skupna smernica.
Začeti moramo pri Rusiji.
Naš namen ne more biti se izreči o bolj-Seviamu, ne na ta ali oni način. Nas ne zanima politična stran boljševizma in tudi nc trenotui položaj, ki ga je ustvaril. Nas zanima le dejstvo, da je boljševizem napravil zelo velikopotezen poizkus, enega izmed največjih v zgodovini socijalnih reform, nadomestiti 6tari družabni red z novim. Našega starega smo se navadili tudi mi imenovati kapitalističnega, ne morda zato, ker je materijelno bogastvo postavil na čelo vseh dobrin, ampak zato, ker je dovolil, da je posameznik lahko Izrabljal njegovo moč proti svojemu sosedu.
Naš stari red je bolehal na svobodi in na egoizmu.
Boljševizem je to ideologijo razveljavil. Denarja tudi on ni spravil raz prestol, dal mu je samo drugega gospoda. Kapital je prešel v skupno last države, oziroma delavca, ki je osrednja celica vsega sovjetskega sistema. Tako je boljševizem na svoj lasten način napravil konec stoletnemu nasprotstvu med kapitalom in med delom s tem, da je prvega iztrgal poedincu ter ga predal v varstvo ne več svobodnega delavstva ampak organizirane delavske družbe. Iz celega boljševiškega pokre-ta bomo obdržali samo eno dejstvo, in to je velevažno, namreč da jo uničil liberalno oboževanje individualne svobode ter uvedel novo družbo, ki se naslanja na kar bi mi zelo splošno imenovali kolektivistično pojmovanje lastnine, pridobivanje in porazdelitev bogastva.
Preidimo sedaj li drugemu ravnotako obsežnemu pokretu
v Italiji.
Na prvi pogled je fašizem boljševizmu navpično nasproten, a navsezadnje pa vendarle ostane golo dejstvo, da je fašizem po svoje rešil iste gospodarske in socijalne ne-dostatke, s kojimi se je bojeval komunizem v Rusiji. Fašizem je zrasel popolnoma 6pontano iz socijalnih neredov, in njegov neposredni namen je bil, rešiti Italijo pred socijalno revolucijo. Napoti mu je bil zopet liberalizem s svojim pretiranim oboževanjem individuel-ne svobode človeka, ki je socijalno bitje. Fašizem ni razlastil nikogar, vzel je vsakemu samo svobodo, ter vsakega vpognil, da si, ukloni volji novega tipa državne oblasti z dik-tatoričnimi pravicami. Tako je odzvonilo političnemu liberalizmu v parlamentu in tako se je kon:alo sovraštvo med kapitalom in med delom na gospodarsko-socijalnem polju. Prvi in drugi sta v službi države, ki si pridržuje pravico razpolagati 7, enim in skrbeti za drugega. Fašistovska država je velepomem-ben in nov originalen poizkus za vpeljavo novega družabnega reda, ki naj nosi pečat, tukaj je beseda na mestu, gospodarskega in socijalnega solidarizma. Solidarizein ni več čednost, on je pod fašizmom postal elementarna dolžnost državljana.
Navedimo sedaj tretjo vrsto idejnih po-kretov, ki se pretakajo širom sveta. Njegova domovina je
V. Britanija
raj konservativizma. Tam ni revolucij, ni diktature, a vendar se tiho pripravlja nov svet, novi red, ki ravnotako kot pa v Rusiji ali pa v Italiji, koplje grob anarhiji, ki jo je zanesel fned svet gospodarski liberalizem in njegov kult zasebne svobode. Tiho se vrši tam proces nacionalizacije velikih narodnih industrij, ki brez sunkov prehajajo ped nadzorstvo kc-lektivitete, ki se imenuje država in ki je v Angliji istovetna z narodom. Premog bo nacionaliziran jutri, za njim pridejo elektrika, transport, železo. Nasprotstvo med kapitalom in med delom bo rešeno potom kompromisov in obojestranske dobre volje in pod očetovsko patrenažo demokratične države.
V Nemčiji
lahko zasledimo enako gibanje. Njegov začetnik je \Valter Rattenau. Tudi Nemci si originalni in treba je, da si zabeležimo njihovo novo ideologijo. Tam se država umakne v ozadje in zbližanie med kapitalom in med delom se vrši na dnicijativo velike industrije in velikih delavskih strokovnih zvez. V spominu nam je še izraz vertikalne organizacije države. Velika industrija se po svojih strujah zve-
ze v ravnotoliko narodnih zvez, paralelno se pa tudi delavec organizira v strokovna društva. Na čelo teh stebrov se postavi skupni odbor za celokupno industrijo in skupni odbor za celokupno delavstvo, kojemu se pridruži kot tretji še vrhovni odbor konzumen-tov. Ti trije vrhovni sveti sestavijo velik centralni odbor, ki bo predstavljal neke vrste gospodarsko vlado v državi, v kateri bo politična vlada imela samo nalogo preleviti v zakon predloge, ki jih bo stavil vrhovni »Wdrt-echaftrat«. Tudi tukaj torej jasno vidimo, da se polagajo temelji za družbo, ki bo solidari-stična. Nemška teorija zapušča princip indivi-dualizma ter na svoj originalen način odpira široko pot 3olidarističnemu udejstvovanju vseh stanov.
To so v velikih potezah samo največja povojna idejna gibanja, ki so vdrla med svet z epohalno močjo. Brali smo v njih skupno smernico: vsa težijo za ustvaritvijo novega družabnega reda, ki bo združil vse stanove na gospodarskem polju, dal vsoni enake pravice na socijalnem, ter postavil kapital pod nadzorstvo vseh.
Skupna smer.
Ako še pripomnimo, da v posameznih državah kar mrgoli najrazličnejših socijalnih zakonskih predlogov, ki vsi kažejo v eno in isto smer, smo pravzaprav svoja razmotriva-nja končali. V Švedski recimo pripravljajo zakon o obligatoričnih socijalnih zavarovanjih, v Belgiji bodo dali kolektivnim delovnim pogodbam veljavo zakona, v Nemčiji ustanavljajo visoke šole za stanovsko naobrazbo delavskega stanu, v Franciji se izdelava načrt za obligatorične delavske počitnice, v Ameriki pa se liavijo z vprašanjem, kako bi se zasigurala delavcu pokojnina, v Angliji vlada predlaga premogovni industriji vpeljavo delavskih delnic, v Rumuniji in v Poljski r;e izvršuje agrarna reforma, ki ni nič manj in nič več kot pa legalno priznanje, da zasebnik nima neomejene lastninske pravice do zemlje.
Nova doba.
ALi ni vse to znamenje nove dobe? Morda ne bo napočila cd danes na jutri, boljševizem se bo še obrusil, fašizem se bo še ohladil, nacionalizacija bo naletela še na težave, a čas je, da odpremo svoje oči temu novemu razvoju, da mu po svoje in pametno pomagamo, da se v delavskih krogih sistematično pripravljamo na nove naloge, ki čakajo četrti slan, kadar bo prišel kot enakopraven med druge in ko 11111 bo družba odmerila njegov prostor, kjer bo lahko z drugimi sodeloval za skupen blagor. Navsezadnje pa tudi ne smemo pozabiti, da je vsak korak proti solidarizmu, korak proti krščanstvu. Katoliško delavstvo naj lega ne pozabi. Liberalizem je izobčil krščanski pojm o svobodi ter je postal anarhizem. Solidarizem mora ohraniti krščanski pojm ljubezni, če noče degenerirati v komunizem.
Franc. Kremžar, nar. poslanec:
Osemurni delavnik.
Boj za osemurni delavnik je star. Z načeli krščanske morale in ljubezni je ta boj oplemenitil škof Ketteler že okrog leta 1860. Avtoritativno pa je vsemu katoliškemu svetu pojasnil pomen socialnega vprašanja ter ostro zahteval od držav obrambe za delavca pokojni papež Leon XIII. Država mora bolj skrbeti za reveže nego za bogatine; kajti bogatini so sami dovolj močni, da se branijo, delavec-revež pa potrebuje pomoči države. In ko Leon XIII. našteva, kaj vse mora država storiti za delavca, prav posebno naglaša, da je za delavca ena glavnih potreb, ureditev delovnega časa. Znamenita okrožnica »Rerum novarunu leta 1891 je z elementarno silo dvignila krščanske ljudi na delo za socialno stvar.
Zainmivo je, da so najbolj kapitalistični države najprej začele vsaka v svojem delokrogu krajšati delovni čas. Vendar do kake temeljite spremembe ni prišlo. Praznovanje 1. majnika po vsem svetu je imelo povsod in vedno do vojne namen, zahtevati mednarodno ureditev delovnega časa z 8 urnim delovnikom. Zaman.
Po vojni, ki je tudi v socialnem j>o^ledu imela postati mejnik novih razmer, je 8 urni delavnik naenkrat postal predmet splošnega razpravljanja v vseh državah. Verzajska mirovna konferenca je v mirovno pogodbo sprejela tudi člen 427, ki terja od vseh pogodbenih držav uvedbo osemurnega dela po industrijah. S pogodbo so vezane še do danes vse vojskujoče se države, tedaj domala vse države sveta. Na podlagi te mirovne določbe se je jeseni leta 1919 v Washingtonu sešla konferenca, ki je izdelala podrobna določila za izvedbo osemurnega delavni? ka. Toda ta washingtonska konvencija do danes skoro od nobene države — z redkimi izjemami — še ni ratificirana. Nemčija je sicer sama že novembra 1918 izdala določbo, da v njej velja osemurni delavnik, a ta določba je bila omejena le na dobo petih let ter je ugasnila že leta 1923. Tudi pri nas smo dobili nekaj zakonov v tem pogledu, ki pa jim po večini manjkajo pravilniki za izvedbo. Izvajanje osemurnega delavnika pri nas se vedno težje vrši in zakonska določila sama so v vedni nevarnosti. V tem oziru je velikanska krivda socialdemokraci-je, ki je takoj po vojni v večini držav prišla do odločujoče moči, da se osemurni delavnik ni nikjer točno in določno enkrat za vselej odredil in uredil. Medtem pa se je vedno bolj pojavljal odpor od strani industrije, ki je toliko bolj pridobivala na političnem vplivu, kolikor bolj so bile mase razočarane nad neuspehi socialdemokracije.
Osemurni delavnik je počasi prenehaval biti socialni problem ter se je pretvarjal v vprašanje trgovsko-gospodarskega značaja. S tem je po krivdi socialdemokracije in njene nedelavnosti ter nesposobnosti bila v tem važnem vprašanju, za katero so se pol stoletja vršile majniške manifestacije, vzela delavstvu inicijativa iz rok. Inicijativo so prevzeli državniki velikih držav ter to vprašanje na novo pričeli obravnavali pod vidikom trgovske konkurence.
Dne 14. marca 1925 so se v Londonu zbrali delavski ministri Anglije, Francije. Nemčije, Belgije in Italije, da se znova posvetujejo o vvashington-ski konvenciji glede osemurnega delavnika ter najdejo formulo, ki bi vsem državam omogočala, da to konvencijo po pretoku sedmih let res ratificirajo. Konferenca v Londonu je trajala do 19. marca ter je imela ta uspeh, da so določbam washingtonske konvencije dali novo tolmačenje ter je sedaj upanje, da bodo vse države, osobito Nemčija, konvencijo ratificirale. Londonska konferenca ni bil prvi poskus, najti rešitev za ratifikacijo in izvedbo washington-skega dogovora. Že v septembru 1924 se je v švicarskem Bernu vršila konferenca industrijskih dr-
Magajna Bogomir:
Ulica Morske kraljice.
Čujte, bil je majnik takrat. —
Velika, trebušasta ladja je pritisnila svoj z natrpanimi vrečastimi krogljami obdan bok k molu. Nastajalo jc kričanje, vedno večje in večje, celo uro je trajalo in množica na bregu je naraščala. Pisana svila je žarela na solncu, klobuki, moški in ženski, so se majali kot valovi sem in tja in množica solnčnikov vseh barv: od zelene preko rumene in rdeče tja do temnomodre in črne je metala s svojimi odsevi mavričaste podobe na velike kamenite kocke tlaka. Slišati je bilo slovenske in nemške in italijanske glasove in nekaterih drugih jezikov, slišati je bilo glasove tenke, vriskajoče, otroške in čebljanje gospodičen, šepet kmečke matere svojemu sinu, krik postrežčkov in fakinov itd.
»Zdravniška vizita je končana,« je zaklical nekdo ln Heluan, ki je privozil iz Aleksandrije, je izpustil mostič.
Črni trebuh se je začel izpraznjevati. Došleci so tekali po mostiču in nazaj. Zagledal sem tri zamorce, ki so skoraj pritekli z ladje na pomol. Vsak je imel v naročju šop velikih korenastih sadežev in krHSall so v slabi italijanščini:
»Kupiti šest lir sladka ananas, samo šest lir kupiti ananas presladka!«
Eden izmed njih je priskočil k meni in mi pomolil listek pred obraz. — >Kje biti,t je vpra-8al ln pokazal z roko na list.
»Via redna del inare. No. 28.« -' ^
»Daleč, daleč je tam na bregovih pod gradom. Vprašajte večkrat po poti!«
»Hvala I« je zaklical zamorec glasno in izginil med množico.
Stopil sem tik k bregu in gledal v vodo. Vzporedno z ladjinim bokom se je pomikala počasi velika meduza, morski klobuk. Zdaj pa zdaj je soluce posvetilo skozi njeno prozorno telo. Pomikala se je upogibaje enakomerno belkasti obrobek. Kot velika bela morska roža, rahlo barvana na sredi, se je svetlikala v valovju. Za menoj je nastal vrišč. Obrnil sem se in zagledal čuden prizor. Truma pol-nagih otrok je skakala krog nekega bitja, ki je pravkar prišlo po mostiču z ladje. Bil je majhen človek, oblečen v belo, moško obleko. Stopil sem bliže in se začudil. Človek je vlekel za seboj po tleh vse poluo nenavadnih igračk, narejenih iz papirja. Igračke so se pisale v vseh barvah v soincu in se kotalile na vrvice privezane po tleh. Iz tisočero gub so bile zgrajene, predstavljale so morske meduzo, rože, vozičke, ptice, živali, vse in vse skupaj se je vrtelo, da sem se čudil, kako more biti zgrajeno to. Nikake osi nikjer in vseeno je teklo po tlaku. Še bliže sem šel in se ozrl v obraz, ki je bil zavit v veliko, črno žensko ruto. Začudil sem se. Človek, o katerem sem mislil, da je moški, ni bil drugega kot majhna, majhna ljubka Japonka. ki se je z novelikimi, lepimi očmi vprašujoče ozirala okrog. Svojo drobne noge je komaj premikala po tlaku, kot da je sedela dolgo, dolgo na ladji. Obraz ji je bil popolnoma miren in ljubko dekliški.
»Kupiti kaj?< je rekla v italijanščini in pokazala s prstom na igračke. Odkimal sem. Nasmejala se ie prav drobno ia odžla. Kako Čuden obraz
imajo ti narodi daljnjega vzhoda I Neprestano leži nekaj mirnega na njem in če se ti zasmeje, te obide skoraj strah, tako čuden je njegov nasmeh. V očeh leži nekaj, ki je nam popolnoma neznano. Morda spe v njih vsa velika tisočletja njihovega rodu, ki je bil preživljen stokrat in stokrat. Morda leži v njih neko gledanje, ki je tudi nam neznano, neko druženje vsakdanjosti s preteklostjo tisočletij, slika vse zemlje združene z vsemirom ali bogvekaj. Zdi se, kakor da bi bilo nemogoče njihovemu obrazu, da bi se kdaj razjezil, da nimajo mišic, ki bi kazale jezo ali razburjenje na licih in čelu. Če je to v njih, sc pokaže samo na očeh ali v tistem drobnem smehljaju na ustnicah. Zdi se, kot da se zapiše, če jim zlo storiš, na obraz: »Nič ti ne bom storil zato, ali vedi, tvojo krivico bom nosil do smrti s seboj; in ko jo boš ti že zdavnaj pozabil in mi stiskal roko, bo ona zažarela prav taka, kot je bila prvi dan v mojih očeh. Če je večnost onstran groba in ko se boš tam na trati prikazal moji duši, boš videl svojo krivico zopet vso svežo zapisano v njej. Ne bom ti vračal zla z zlim ali pozabil ne bom nikoli.< Njih obraz je kol večnoživeča maska.
Gledal sem za njo. Vsa truma otrok se je pomikala poleg nje. Njih vrišč je postajal vedno večji. Nenadoma so jo obkolili in ni mogla naprej. Prišel sem bliže.
»Dajte ji vendar nekoliko prostora!«
Olrori so me gledali in se mi smejali široko v ob; *az. Eden izmed njih je priskočil bliže nepoznanemu deklelu, prijel za eno izmed igrač, jo odtrgal in zbežal z zmagoslavnim krikom. Videl sem, da se tudi drugi pripravljajo na to. Japonka je obstala in veliko začudenje se ii je zrcalilo na obrazu.
Pogledala me je vprašujoče. Prijel sem enega izmed fantkov za velike kodre in ga prisilil, da je pokleknil na tla. Zapačil se je in zajokal na ves glas. Drugi so zbežali nekaj korakov po ogromnem prostoru. Iz njihove trume je prifrčal kamen med naju.
»Stražnik!« sem zaklical, ko sem zagledal stražnika precej daleč pred seboj. Otroci so se zbali in izginili drug za drugim.
Ves prostor te luke je zagrajen radi carine s poslopji. Namignil sem Japonki in sledila mi je skojsi ogromna vrata carinarnice na prostor pred njo. Vse polno cest je vodilo v mesto. Na njih je vladal vrvež voz, tramvajev, avtomobilov in reka ljudi se je pomikala sem in tja. Obstala je in gledala dolgo v mesto, nato se je obrnila k meni in mi pokazala listek:
»Via regina del mare, No. 23.«
Zopet ulica morske kraljice! Začel sem ji razlagati in kazati smer s prstom. Videl sem, da 110 razume nič. Tudi ona se je zahvalila in hoteifc naprej.
»Vesle sedaj, kje Je ulica?«
Nasmejala se je in odkimala.
»Čakajte, pojdem z vami. Saj grem itak sam proti oni strani.«
Ozrl sem se večkrat v njene igračke. Zapazila je poglede in menda mislila, da me je sram hoditi poleg nje, če vleče vso listo pestro trumo za seboj. Pobrala jih je in spravila v majhen kovčeg. Opazoval sem jo natančneje. Moška obleka je zabrisala skoraj vse ženske poteze na njenem telesu, le obrazek je bil ljubek ,preprf4o miren la neveden.
»Odkod prihajate?«
lav, ki je imela nalogo, ratifikacijo pospešiti na ta način, da se pojasne določila glede osemurnika in njegovih izjem. Konferenca pa se je brez uspeha razšla, ker se ji ni posrečilo, najti formule, ki bi zadovoljevala vse države. To se je sedaj posrečilo na londonski konferenci, čeprav ta rešitev ni idealna.
Londonska konferenca je imela nalogo, izdelati obvezo pojasnila onih članov vashinglonske konvencije, ki bi s svojo raztegljivostjo posameznim državam omogočali zlorabo na škodo ostalih pogodbenih držav. Med temi člani se navaja kot najvažnejši člen 14., ki osvoboja države od vvashing-tonskih obvez v slučaju, da se zapleto v kako vojno ali pa v tako gospodarsko krizo, ki je nevarna njihovemu gospodarskemu obstoju. Ta zadnja določba glede gospodarske krize je bila sprejeta na izrecno zahtevo Nemčije. Jasr.o je, da re bodo ta določila lahko zopet različno tolmačila ter tudi zlorabljala. Gospodarska kriza je namreč zelo raztegljiv pojm.
Iz londonskih določil bi bilo v glavnem še omeniti: Člen 1. določa, da se dogovor nanaša na vse obrtne obrate, brez ozira na to, koliko delavcev je zaposlenih. Izvzeti pa bo od določil tako zvani družinski obrati. Dola pri pošti, brzojavu, telefonu v ožjem smislu ne spadajo pod ta določila, pač pa dela pri poštnih, brzojavnih in telefonskih napravah.
Važna je sledeča določba, ki je ob času spora In redukcij trboveljskih rudarjev s TPD igrala važno vlogo: Delovni čas je oni čas, v katerem je delavec na razpolago delodajalcu. Odmori med delom pa so čas, ko delavec delodajalcu ni na razpolago. Jasno je, da je po tem tolmačenju londonske konference bilo tudi opravičeno stališče rudarjev, Id niso hoteli pristati na zahtevo TPD. Ta je zahtevala, da morajo rudarji osem ur efektivno delati na svojem mestu in da se v osemurnik ne sme všteti čas, ko rudarji z zbirališča odhajajo na določena mesta. Po londonskem avtoritativnem tolmačenju pa je jasno, da spada v čas osemurnega delavnika tudi tisti čas, ko rudarji na obratnem zbirališču čakajo, kam jih pošlje vodstvo. Oni so delodajalcu na razpolago s trenutkom, ko stopijo v določeni zbiralni prostor v obratu.
Določba člena 5. londonskega dogovora se glasi, da se določila o osemurnem delavniku morejo nanašati tudi na stavbinsko delavstvo.
Za delavstvo je važno še sledeče določilo glede nadur. Zakonodavstva posameznih držav naj določijo. koliko nadur največ se sme od delavca terjati. Obvezno se določa minimalni mezdni povišek 25 odstotkov za vsako naduro.
Pod določila tega dogovora spadajo tudi železnice.
To so v glavnem nekatere važnejše določbe londonskega dogovora, ki jo sedaj obvozen za vse države in ki bodo veljavne po ratifikaciji vvashing-tonskih določil po vsem svetu. Jasno je seveda, da je tu mnogo nepopolnosti in da je tu tudi mnogo možnosti za zlorabo teh določil. Ampak važno je vendarle, da se je vprašanje osemurnega delavnika enkrat mednarodno uredilo. Princip osemurnega delavnika je vendarle sankcijoniran. Druga stvar je seveda, kako se bo po posameznih deželah ta princip praktično izvedel. To pa ni odvisno le od volje ali samovolje posameznih državnikov in zakonodajalcev, ne le od gospodarskih in kulturnih razmer, ampak je odvisno tudi od volje delavstva samega, od sile njegovih organizacij ter od sposobnosti in poštenja njegovih voditeljev.
KAJ MISLI KRŠČANSTVO 0 MEZDI?
Krščanstvu je utrgovanje zaslužka vnebo-vpijoč greh: »Glejte plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, vpije in njih vpitje je prišlo do ušes Gospoda vojnih trum (Jak, 5, 4).
(Ušeničnik: Soc. vprašanje.)
se nudi ugodna prilika pri nakupu, dežnih plaščev vseh vrst iz gumija od Din 200 naprej kakor tudi pelerine iz velblodove dlake od Din 400 naprej pri tvrdki
Fran Lnkič, Ljublj .ina, Pred Škofijo 19
Dr. Jeraj:
Ljudstvo in naša mlada inteligenca.
V novejšem času se govori mnogo o krizi v našem kat. pokretu. Čutimo mi vsi, ki smo zrastli po vojski, da ni v nas tistega duha, ki je nekdaj ob začetku prešinjal njegove usta-novnike. Ta pojav je sam na sebi popolnoma umljiv: vsak pokret je sprva svež, močen kakor spomlad, sčasoma pa otopi v boju življenja in nehote zgubi na svoji mladostni svežosti. Te je usoda vseh pozemcljskih podjetij, mladini pa je, da pravočasne notranje življen-ske soke življenja obnovi, da ttldi pokretu da vedno nov polet. Kakor spomlad požene v mršave, izžete žile starega drevesa nove soke, tako mora tudi mladina vedr.o vnovič obnavljati s svojim svežim duhom vse staro obstoječe.
Vprašanje zato nastane, ali naša mladina vrši prav to svojo nalogo obnavljanja in po-sveženja našega kat. pokreta.
Osrčje krize v življenju našega naroda se razodevlje v ločitvi naše inteligence od ljudstva, posebno delavstva. V novejšem času se je izvršila v preccjšnji meri industrializacija naše Slovenije.
Slovenija dobiva vsak dan in bo še bolj dobila industrijski značaj. Ljudje bežijo z grude, dobili smo v poprej nemškutarskih in nemških mestih in trgih slovensko meščanstvo in delavstvo. Ali skrbi naša mlada inteligenca, posebno dijaštvo za to, da te nove kroge in sosebno industrijsko delavstvo prešinja z narodnimi ideali in ostane z njimi v organični zvezi?
Žalibog moramo reči, da to do sedaj naši mladini ni uspelo. Morda bo glavni vzrok ta, da ravno mladina naša ni znala najti duševnega in življenskcga stika z najširšimi masami, predvsem delavskimi.
Naši mladi so gotovo pokazali dober zmisel za potrebe nove dobe, ko so si v mladinskem gibanju postavili za geslo boj za pri-prostost, resničnost in pristno notranje krščanstvo na vseh življenskih poljih. A bila je velika napaka v tem gibanju, da niso šli s tem svojim programom tudi med ljudstvo. Saj bi šele takrat uspel v polni meri kat. mladinski program, ako bi pridobili za priprostost, resničnost in pristno krščanstvo tudi široke mase, ker te so najbolj otrovane od strupa moderne lažikulture.
Sicer je prav, da se je začelo gibanje pri mladih v malih krožkih. A ti krožki ne bi smeli postati namen. Zdi se pa, da so se nekateri naše mlade inteligence le preveč izolirali s svojim stremljenjem od ljudstva, tako da je ves pokret ostal le med štirimi stenami konventiklov izbrancev.
Nekateri od naših mladih so čutili, da to ni prav, ker pač mora vsak močnejši pokret iskati stika z ljudstvom, ako hoče globlje prodreti. Vendar se jim tudi ni posrečilo, najti ta stik, ker so stik z ljudstvom omejili samo na najbolj talentirane mlade delavce med ljudstvom. Tako se je zgodilo, da so samo privabili v svoj krog najbolj talentirane izmed ljudstva, jih zaposlili v svojih društvih, telovadbi, športu, masa pa je ostala zapuščena. Namesto da bi šli k ljudstvu in mu pomagali, so pa še ljudstvu samemu odtegnili najbolj talentirane moči.
Ker so se mladi preveč ločili od živega življenja, jih jc doletela usoda, da so se tu in tam tudi preveč zagnali v abstraktne, življenju odtujene stvari, kar je mladinskemu gibanju le škodilo. Nasprotniki mladinskega gibanja so izrabili to slabost njihovo za napad na nje, češ da so fantasti in da je najbolje, da ostanemo vsi v božjem miru. Tako do danes mladinsko gibanje še
ni prišlo tja, kamor bi lahko prišlo, ako bi bilo že od začetka sem bolj orientirano na široke ljudske in delavske sloje.
Vprašanje preporoda našega ljudstva bo zato šele takrat rešeno, ako bo znala mlada inteligenca, kot voditeljica ljudstva, najti zopet na pravi način stik z 1 j u d -stvom in maso. Sedanje mladinsko gibanje mora v čistem svojem kat. jedru prodreti med maso. Naši mladi morajo zgubiti strah pred maso, ne smejo se več pred njo izolirati, iti med delavce, občevati z njimi, jim pomagati z nasveti, spoznavati njihove težkoče in veselje. Najlažje pa bodo z njimi prišli v notranji dfševni stik, ako poiščejo U^Hr1-—> n? njiho-
^ . A. . i. *	. , , m a LIJM	. k
vem domu, v stanovanjih, naselbinah, tovarnah. Treba bo zato prostodušno priznati vse organizacije, kakor zdaj obstoje med ljudstvom, prosvetna društva, delavske strokovne zveze, orlovske telovadne odseke, gospodarske in zadružne organizacije. Kot popolnoma enaki sobratje morajo vstopiti v nje, v društvih z ljudstvom delati. Tako skupno delo bo sčasoma ustvarilo tudi skupno duševno doživetje in aapet tisto prvotno enotnost med ljudstvom in inteligenco, kakor je bila nekdaj v Krekovih časih.
Naša mlada inteligenca sc mora na vsej črti otresti abstraktnosti, sentimentalnega doktrinarstva in se vreči v polno življenje na delo. Prepričana naj bo, da s tem, da poda bratsko roko dclavcu in možu iz ljudstva, ne bo nič zgubila, temveč samo neizmerno pridobila. Imela bo priliko, da znanje, ki ga je sama zastonj pridobila, drugim posreduje in se tako oddolži svojemu ljudstvu, ki je iz njega izšla. Zuljeva roka delavca pa mu bo dala za ta dar toliko več, kolikor je več vreden trd kruh življenske izkušnje kakor pa samo naštudirano znanje.
Zato mora naša mlada inteligenca v polno ljudsko življenje. Podlaga za ljudsko delo je že dan v obstoječih organizacijah, treba jih samo poživiti, vliti novega mladinskega duha. Stari delavci Krekove šole polagoma odstopajo, ker moči so jim opešale, široko zevajo širom domovine vrzeli nenadopolnjenih njihovih mest v naši verski, prosvetni- gospodarski in politični organizaciji. Treba, da stopijo na njihova mesta naši mladi z mladimi mislimi in energijami. Ljudstvo in delavstvo bo zaživelo v novem življenju, naša inteligenca pa bo zopet živela z ljudstvom in ljudskimi ideali.
KATERA MORA BITI TOREJ PRVA IN ZADNJA BESEDA KRŠČ. SOCIJALIZMA?
Prva in zadnja beseda krščanskega socijalizma mora biti
KRISTUS. (Ušeničnik: Soc. vprašanje.)
Mo|a mamica
pero moje oblekce samo i
milom „©aze!a".
Poglejte me, kako )e sveie ln bleščeče belo moje krilce. Razen tega pa pri pranju pazite na to, da ne prezrete
xl»lnlk, ki se nahaja v nJem,
moja mamica ga Ja namrei ie našla I
r Težave naših delavcev v Porenju.
(Poroča Janez Kalan.)
Pravite, da bi Vam napisal za prvo majsko
številko kaj iz Nemčije. A če Vam povem resnico, Vam ne bo všeč. Zakaj ne? Zato, ker r Nemčiji katoliški delavci 1. maja ne praznujejo. Kdor hoče, lahko dela; kdor noče, pa praznuje. Nekaj komunistov, med njimi yteictsk in otrok, sem videl lani tega dne korakati z rdečo zastavo po cestah. Pa kaj takega se zdaj v času brezposelnosti po nekaterih krajih tukaj večkrat vidi. To je že nekaj vsakdanjega in nekaj »nedolžnega«; nihče se za to ne zmeni.
Kdo ima torej prav: Nemški delavci, ki danes ne praznujejo, ali Vi, ki praznujete? No, da Vas potolažim, recimo: oboji. S katere strani se stvar pogleda, vsaka ima nekaj zase. Nemški katoličani, ki sc socialistom ne podado, imajo svoj prav; Vi pa, ki si privoščite en lep in prijeten dan, imate pa tudi prav. Kdo bi Vam ga ne privoščil?!
Toda Vi bi radi zvedeli, kako se godi Vašim tovarišem v Nemčiji. Ne dobro. Saj Vam je že znano: velika brezposelnost. Nemška industrija preživlja krizo. Kaj je temu krivo, je težko natančno vedeti. Nekateri pravijo, da splošen slab gospodarski položaj v Nemčiji, drugi da politika. Politika je pa lahko spet dvojna: ali to, da bi Nemci od svojih zmagovalcev dosegli kolikor mogoče ugodne pogoje, posojilo iz Amerike i. dr.; drugi pa menijo, da je ta »politika«, da bi kapitalisti dclavce še bolj omečili, uklonili in delali ž njimi, kakor bi hoteli. — Pravijo, da je kriza že ua višku, a minula še ne bo tako kmalu. Število brezposelnih znaša 2 milijona. A domačini brezposelnost že še pretolčejo, ker dobivajo podporo za brezposelne. Toda naši rojaki, ki je ne dobivajo, kako pa jc s temi? Večina šc dela. Podjetniki pri odpuščanju niso delali veliko razlike med domačini in tujci. Le na eni »cehi« so vse naše odslovili, pa so jih spet sprejeli. Precej naših ljudi pa je brezposelnih. Če ne dobivajo podpore, kako živijo? Ko bi ne bila na Nemškem dobrodelnost iako v cvctu, bi morali poginiti. Zdaj pa tudi naši večinoma dobivajo neko podporo, ne od »cehe«, pač pa od občine, s pogojem, da bodo vračali, ko se časi zboljšajo. AH pa tudi občina sama brezposelne zaposluje. — Bili so pa naši ljudje v velikem strahu in deloma so še: kaj bo ž njimi. Dasi Nemci s tujci precej čedno ravnajo, vendar morajo večkrat slišati: Mi moramo dva milijona svojih podpirati, vi ste »Auslanderji«, vaša država naj vam pomagal Naša država se pa ne zmeni zanje! Kam naj sc obrnejo? Tukaj pomanjkanje dela, v Jugoslaviji pa nič boljše, če ne še slabše. Živeti se pa vendar mora! Nemci jim kažejo v Jugoslavijo, pri jugoslovanski vladi pa nimajo nobene zaslombe, — Zato smo pred nekaj meseci sestavili spomenico na našo vlado, v kateri so navedene najbolj pereče točke: 1. jugoslovanska vlada naj nas ščiti pri nemški vladi, da nas ne iztira domov, ker nimamo kam iti in od česa živeti; 2. naj napravi z Nemčijo pogodbo, kakor jo imajo vse druge države, da bomo dobivali podporo za brezposelne; 3. pogodbo, da bomo mogli svojo pokojnino prejemati tudi v domovino, kamor bi sc mnogi radi na starost vrnili. Gospod poslance Kremžar je takoj stavil na vnanjega ministra pismeno interpolacijo in zahteval pismen odgovor. A odgovora še do danes nismo nikjer čitali, niti da bi se bilo na to sploh kaj zgodilo. Gospoda Kremžarja — če to-le bere, in seveda bere — prosimo, naj ministra vnovič poruka in mu ne da miru, dokler ne bo kaj ukrenil. Tudi mi ne bomo dali miru, dokler ne bo kaj. Mi nismo pisali spomenice samo zavoljo lepšega, da bi ljudem malo peska v oči natrosili, mi hočemo, da bo iz te moke tudi kaj kruha! Škandal je, če naša država tega ne stori za svoje ljudi, kar so storile vse druge države. — Zadnji čas prav močno širijo tukaj »Osterreicbisch-deutscher Volksbund« in tudi naše ljudi močno vabijo vanj: naj postanejo nemški ali pa avstrijski državljani, pa se jim bo bolje godilo, Nemčija bo skrbela zanje kakor za svoje.
»Afrika.«
»In poprej?«
»Kalkuta.«
»In še poprej?«
»Nagasaki.«
»Ali je tam zelo lepo?«
»Zelo lepo. Biti veliko lepše kol tukaj. Veliko dreves, vrtov in lepo morje.«
»Kako da govorite italijanski?«
»Znati italijanski, angleški, francoski, malo ruski, dobro japonski. Jaz potovati zelo veliko, potovati po vsem svetu.«
»Kako se imenujete?«
Pogledala me je vprašujoče.
»Ime, ime, vaše ime?«
»Izanami.«
»Izanami? Kaj pomeni to?«
»Bog.«
»Bog?«
>Ne, ne Bog, ne, nel<
»Boginja?«
>Da, boginja, pa ne samo boginja, tam.« Pokazala je z TOKO na morje.
»Boginja morja?«
»Da, boginja morja in...« šla je s prstom ene roke čez dlan druge v vijugasti črti.
»Boginja morja in rc&?«
»Da, da!«
»Kupujete svoje igrače v fabriki?«
»Ne, kupiti v vsakem mestu veliko papirja, delati sama vsak dan in živeti tako.«
Prišla sva na sadni trg poleg Rdečega mostu ob kanalu. Ustavila se je poleg stojnice, vzela drob->0 svileno denarnico in začela počasi šteti Btotinko
za stotinko. Videl sem, da je bore malo notri. Preštela je kakih dvajset soldov in pogledala nato kot v zadregi. Stresla je denar nazaj in rekla: »Iti naprej!«
»Stojte, kaj ste hoteli kupiti?c »Kupiti smokve. Lačna — zelo.c »Zakaj ne bi kupil jaz?« sem si mislil. »Če mora kupili človek bogati plesalki v Ljubljani na veselici, zakaj ne bi kupil temu ubogemu bitju, ki je prepotovalo svet?«
Kupil sem smokev in ji izročil zavoj. Ponudila je takoj nazaj, naj jem tudi jaz. Vzel sem eno, radi Česar se je vzradostila in pogledala hvaležno. Pojedla je kakih Sest smokev in ostalo zaprla v kovčeg. Prešla sva nekaj velikih, zelo živahnih ulic in zavila nato v staro mesto. Čim više sva šla, tem ožje so bile ulice, tom večja revščina in zamazanost v njih. Na vratih so posedale matere z golimi dojenci v naročju, tupatam se je igrala četa otrok v cestnem prahu. Iz prodajalen, nizkih, grdih, zamazanih je dišalo po vsem mogočem. Tupatam so stala dekleta v rožastih oblekah i:i kadila z velikim nasmehom na ustnicah cigarete in odpihavala dim v ozračje ali proti nama, ko sva Sla mimo.
Šcstero ulic sva prešla, vedno više in više in zopet se je odprl pogled na morje. Nagibalo se je k poznemu popoldnevu in solnce tam daleč nad morjem je bilo ogromno in krvavordeče. Njegov žar je padal z neba in se družil z morjem. Videti je bilo celo ustje nekaterih lagun tam na severoza-padni strani. Kamenilo gričevje v okolici je ža-r«io kot ognjena kri. Vse nebo so prebrazdali oblaki ki so bili kot krasne rubinaste njive na mo-
drem, neskončnem polju. Solnce je kot zlat plug plavalo med njimi in jih delilo na nove, vedno večje, vedno številnejše brazde.
Izanami, boginja morja iu rek, je obstala za nekaj trenutkov. Njen pogled je zastrmel v nepoznane daljave in vedno temnejši, vedno lepši je bil in v njem je živel daljni Nagasaki, poln dreves in vrtov' cvetlična Kalkuta v pravljični Indiji in Afrika in Evropa in ves ta lepi, veliki svet, ki plove tisočletja kot ogromna krogla po neskončnem prostoru. Gledal sem ji v oči in gledal sem jI v dušo in videl, da je ta prav tako velika kot samo svetovje. Kako velik je človek in kamo malo sc menimo za njegovo vse vsemirje obsegajočo dušo!
Prišla sva v Ulico morske kraljice. Imenuje se tako, ker je z nje videti morje. Hiše so visoke ali le ubogo ljudstvo biva v njih. Kajti stopnišča teh hiš so črna, temna, stene vlažno, po sobah je slama za posteljno opravo in samo eno lepo stvar ima, to je tisto veliko solnce, ki sveti na ulico, dasi ne more prodreti v notranjost velikih hiš. Otroci iz sob ne poznajo solnca, otroci ulice se igrajo v njem, otroci sob dobivajo jetiko v njih, otroci ulice si jo zdravijo v dnevih na prostem. Ulica leži na rebri od vzhoda proti zapadu in solnce potuje po njej, ne da bi obiskalo stanovanja. Potuje pa samo v poznih popoldnevih, kajti reber je bila ustvarjena nn zapadni strani pod velikim gradom.
Številka 23.
Velika hiša je. Njena okna so majhna in zaprla celo podnevi z velikimi, lesenimi polknicami. Pod njo ie gostilna, pod njo ja brlog in ta brlog je tisti, kjer žive ljudje, ki so od daleč prišli, liudie. ki imaio bedo in malo denarja s seboj,
ljudje zamorci, Japonci, Kitajci in kdove kateri še. Za lesenimi polknicami so njihova stanovanja, ceste so njihov zaslužek in črna beznica njihovo večerno razvedrilo.
Izanami je vstopila skozi vrata, za njo sem šel jaz. Tri stopnice so vodile naravnost, deset jih je vodilo na levo navzdol. Nasproti mi je prihajal tobakov dim, kajti skoraj tik stropa sva bila v začetku. Slišal sem pogovor in igranje nekega godala, ki jc kričalo v neubranih tonih. Bil sem šc oslepljen od solnca in nisem razlikoval oseb. Prišel sem na dno in sedel za mizo. Zamižal sem za nekaj časa in se tako privadil temi. Brž ko sva vstopila, sta vstala dva človeka v kotu in začela pozdravljati Izanami. Videl sem, da sla njenega rodu. Ozrla sta se vprašujoče name. Ona jima je nekaj govorila v materinem jeziku in eden izmed njiju je pristopil k meni in mi stisnil roko. Duh njegovega telesa je bil neprijeten.
»Brat njen biti. Zahvaliti so jaz vam lepo. Ili z nami k mizi?« Prikimal sem in mu sledil. Odšli smo vsi trije v kot. Videl sem, da jo vesel. Ozrl sem se v drugi kot. Tam so sedeli tisti trije zamorci in sc ozirali radovedno vame. Prišla Je natakarica.
»Vrček pive!«
Gledala me je nekaj časa vprašujoče in odšla z nasmehom.
Jaz plačati pivo,« je rekel brat Izaname. Odkimal sem. »Jaz plačati,« je ponovil kot razžaljen. Tisti trije zamorci so me gledali neprestano. Natakarica je prinesla pivo in «ne zopet motrila vprašujoče. Brat Izaname je plačal hitro, da bi me prehitel, in naročil sestri nekai jedil. Vstal ie tisti
(»Domovina« je lagala, kakor zna, da ta Volks-bund jaz podpiram.) Nagi ljudje pa — dasi se jim srce upira — vendar v skrbi za biti ali ne biti se pa dado zvabiti in se vpisujejo v Volka-bund. Čc ne bo naša država izvedla, kar je v naši spomenici zaprošeno, in sicer izvedla hitro, kar najhitreje, se bodo naši ljudje dali p r e -p i s ? *' ta Ncn.ce in bodo za našo ,'riavo in narod za vselej izgubljeni.
To je, Ifar imam povedati vsej slovenski javnosti, posebno merodajnim krogom.
Ce isilte Je splošno kaj vedeti o razmerah delavstva na Nemškem, se da kratko povedati: Plača pičla, vendar živi se. Stanovanja pa so boljša kakor pri Vas; družina ima navadno po tri, celo štiri sobe, in vsaka tudi nekaj vrla in druge zemlje, da si lahko redi kako žival. Opitajo take prašiče, da jih jc veselje pogledati, še bolj pa seveda klobase in svinjino jesti.
Katoliški delavci so strokovno organizirani v »Christliche Gewerkschaft«. Razen tega pa ima|o v vsaki župniji katoliško delavsko društvo z nekaj sto člani, katerega namen je prosveta in zabava, predvsem pa versko življenje. Po večkrat na leto imajo skupna sv. obhajila. Ta reč je v Nemčiji bolj v navadi kakor pri nas. — Mi imamo 25 slovenskih katol. društev sv. Barbare. Žene imajo svojo posebno organizacijo: rožnovensko bratovščino, ki je verska, a obenem socialna ustanova. Zdaj se hočemo vreči še prav posebno na mladino. Naše Orle vidite na sliki; malo drugačni so kakor Vaši, pa so le — tiči!
Sprejmite, bratje slovenski krščanski delavci,
topel pozdrav od Vaših bratov iz Porenja!
/
Pa so možje — kot da se niso rodili ie matere, kot da goram se iz bokov izvili so: morajo v svet, in tujina se diči s deli njihovih rok; tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili.
(0. Župančič: Duma.)
Delavsko gibanje v Italiji.
Italija letos nc praznuje prvega maja. Kdo naj bi na ta dan slavil pomen svobodnega delavskega stanu v Italiji?
Od mogočnih socialističnih strokovnih organizacij je ostalo komaj ime. Zmerna socialistična stranka je razpuščena, levičarski mak-simalisti in komunisti životarijo v skrivnih »celicah«, ki so organizirane po nekaterih podjetjih. Komaj sedem let je tega, kar je 156 socialističnih poslancev sedelo v parlamentu. Danes so stranke, strokovna organizacija, časopisje, zadružništvo v razvalinah, 45 socialističnim poslancem pa je pot v zbornico zaprta.
In krščanske delavske organizacije? Tudi te niso odolele pritisku fašizma. Cele množice so se odkrhnile in zaplule v fašistovska združenja, Vendar jedro zavednih, vzgojenih delavcev se še drži v »Delavskih unijah«. Leta 1921. je štela »Krščanska zveza italijanskih delavccv« nad 600 tisoč članov. Dane$ jih bo morda še ena desetina. Vendar je ta četa semenišče za bodoče dni.
Na ruševinah velikih svobodnih organizacij je vstal fašistovski sindikat. Državna kasarna za delavski stan. Uradna organizacija delavskih strok. Ti sindikati imajo pravno podlago v posebnem državnem zakonu, ki pravi: fašistovski sindikat, ki združuje vsaj 10 odstotkov delavstva ene stroke v državi, ima edini pravico, javnopravno zastopati celotno stroko. Četudi ima krščanska Delavska Unija predilničarjev v svojih vrstah 45% predilniških delavcev, sme zastopati celotno predilniško delavstvo le fašistovski sindikat. Voditelje sindikatov imenuje načelnik Zveze sindikatov, njega pa potrdi Musso-
zn moreč, ki nie je vprašal v pristanišču za ulico in stopil k meni:
»Dovoljeno igrati tu kocko?«
»Radi mene lahko,« sem odgovoril začuden.
»In moro dovoljeno igrati?«
»Tudi lahko radi mene.«
»Ali moro je prepovedano igrati. Gospod, smeti vprašati nekaj. Ali biti vi detektiv?«
»Nc, ne,« sem odgovoril smeje. Dva zamorca sta začela igrati moro. Tretji, tisti, ki je pri vstopu igral na neko klarinetu podobno godalo, je slonel in gledal poleg. Prsti ostalih dveh so začeli udarjali po mizi: Tri-šest, sedem-sedem, pel-osem, pet-pel, sedem-sedem ... Vedno hitreje sta igrala, vedno bolj sta se razburjala in končno je prvi sunil svojega tovariša v velika močna prsa.
»No tepsti, ti biti osel,« mu je odgovoril tovariš na udarec.
»XI biti osel. Ti gledati predolgo na moje prste in izgovoriti prepozno in dobiti.:
Prepirala sta se nekaj časa, se udobrovoljila in nadaljevala igro. Izanami se jc smejala. Zamorca sta končala igro in zopet so me začeli gledati vsi trije. Pošcpetali so si nekaj. — Zopet je vstal moj znanec in pristopil.
»Gospod, jaz biti velik umetnik na plesu in prijatelj biti velik umetnik na godbo. Vi dati meni dvnjsot centesimov in prijatelju dati deset cente-sinv\v in jaz plesati vam na čast in prijatelj igrati viim na čast.« Prikimal sem smeje. Ves vesel sc jo postavil zamorec v sredi sobe. Klarinet je začel razgrajati in še bolj zamorec na sredi sobe. Njegove noge so brzele tako urno po zraku, da sem komaj sledil niihovim gibom. Oči so se mu razši-
lini. V tej organizaciji je vojaški absolutizem doma, delavstvo nima glasu ne besede.
To jc smrt organizacijsko svobode.
Glasilo Vatikana »Osscrvatorc Romano« je odločno protestiralo, da fašistovska vlada tako očitno in nasilno z zakonom zalira združevalno svobodo delavstva. Ko ic Leon XIII. izdal znamenito delavsko okrtfziftco, ga je le majhen del katoliške Italije razumel. Zdaj živo čuti njegovo načelo: »Država je dolžna priznati naturno pravico dclavccv, da se svobodno združujejo v obrambo svojih pravičnih zahtev.«
Prvi maj bo v Italiji žalosten dan za vse dalekovidne ljudi, ki se zavedajo, da je zdrav, avtonomen in svobodno napredujoč delavski stan pravi prenovitelj sodobne družbe.
Slavko Savinšek:
Delavcev &Cra3!!ea.
Mrko smo rili v led in sneg in v trdo zemljo smo kopali, le slutnje toplih žarkov si iskali, za nje se vrtali v zamrzli breg.
Ob kletvi trdi smo si greli smeh, za belim, toplim cvetjem smo jokali, za golo stebelce zeleno trepetali in žulje kleli v razpokanih dlaneh.
S pijanim smehom trgali ženam srce, otroke le sovraštva smo učili, zapuščali očete v bedi, v sili in s kamni materam povračali dolge.
In vsak naš bližnji nam je bil le vrag, pozdrav prijazen vseh nam mrzla
kletev,
iskren nam blagoslov hudiča setev, pogled gorak ostudno se režeč nam
spak.
Tedaj pa Bog nam prvi maj je dal in ž njim prelepo Mater in Devico, gorkejših, svetlih majskih dni Kraljico, v rožah vso, z glavo naklonjeno v pozdrav.
Glej, zemlja zelena je v ples zaigrala zdaj, rožnata morja med nas izsmejala.
Ej, s cvetjem rdečim žene smo obsuli, otrokom smo zdravja do vrha nasuli.
In materam smeha za solze smo dali, očetom na starost mehko smo postlali.
Na sever, na jug smo vabili se v svate; z vzhoda, zahoda poklicali brate.
Stotisoči v vrsto smo eno se zlili in roko smo v roki pred Njo pokleknili:
»Pozdravljena, med rožami dehtečimi, Devica, ki v duše si nam pripeljala prvi maj, nam trudnim, spehanim vrnila zlati raj, zabvaljena, mogočna delavcev Kraljica!«
I. K.
Ima delavka.
rile v široko in med belimi zobmi je prihajal skozi široke ustnice najradostnejši smeh. Končal je ia takrat je Izanami nekaj pošepetala svojemu bratu. Prikimal je.
»Ali tudi jaz zaplesati in peti zraven?« je vprašala in me pogledala s svojimi globokimi očmi. Pritrdil sem vesel.
Stopila je sredi sobe. Zamorec je nastavil zopet klarinet na usta. Zamahnila je z roko, kot da noče, da bi igral. Odložil je klarinet ves razžaljen. V vsem prostoru je nastalo molčanje in komaj je bilo slišati v presledkih oddaljen krik otrok s ceste.
Začela je.
Lahno kot morski valček se ji je upognilo telo. Dlan je položila na oči kot da je zaslrmela v veliko, veliko daljo. Pogled ji je bil tih in miren. Prsti druge roke so trepetali lahno v zraku. Sio-pila je v najhitrejši kretnji nekaj korakov naprej in položila obe roki nekoliko zvišeno vodoravno piedse. Prsti so ji lahno vpognjeni zopet brzcli v tresljajih kot da kliče neki stvari, morda pc.-mi ii daljine, naj ne boži, naj se ustavi, naj počaka nekaj lepega, ki jo trna srečati kmalu, kmalu. Vse telo se je upognilo naprej. Roki sla ji šinili kvišku v lok. Prsti so se sklenili na vrhu. Pogled je gledal proti njim. Nato je razprostrla roke na široko, glava se ji Je povesila nazaj. Zaprla je trcpalnicc in takrat...
Zaslišal sem glasek srebrn, ki je zaplaval kot svetloba no tem temnem prostoru. Udarjalo je srebro v stene, se odbijalo nazaj, vsa soba ga ja bila polna. Tuje besede so mi prihajale v dušo, luie besede so uii bilo razuinliive, tule besede bi
Zadnjič so se v Trstu vršile porotne razprave. Na vrsto je prišel med drugim slučaj, ki v Trstu ni nič nenavadnega: Mlajša si je osvojila oženjenega moža, očeta več otrok. Znala ga je pridobiti popolnoma zase, da je zakenilo ženo in otroke popolnoma zavrgel in sklenil z njo pobegniti. Zakonski ženi, pošteni, delavki trpinki, ki je imela za seboj že dolgo pot na Golgoto, se je bližala ura, ko bi imela svoj kelih izpiti do dna. Pa ni mogla. Gnev je bil hujši nego pamet in strah božji: počakala je svojo nasprotnico na ulici in ji z vitriolom oblila obraz. Oslepila jo je. Pa sta stali pred porotniki obe ženi: oslepela zapeljivka kot tožnica, a za svojo in svojih otrok srečo ogoljufana napadalka ko obtoženka. Poltena javnost, posebno pa delavsko ženstvo je bilo na strani poslednje. Kar je bilo prič — in bile so to večinoma delavske žene, sosede obto-ženke — so soglasno izpovedale, da je bila toženka pridna, poštena in debra žena; vse so z ogorčenjem pripovedovale, koliko ponižanj, koliko dušnega trpljenja je morala prestali in vse so obtoževale le tožnico. Besedo so dobili odvetniki. Tožničin zastopnik se je ''J"1" bi izl risal vtis ženskih prič ter je zasmchljivo govoril o »popolanah« prolelar-ka . Zi n i i ki se je dvignil zagovornik ob-toženke dr. Robba pa je s plamenečo besedo razkril vso strahoto zločina, ki ženi urepa moža in otrokom očeta, ki razdre in onečasti družinsko ognjišJe. »Zastopnik tožnice- — jo rekel dr. Robba — naglasa trpljenje oslepele; toda ali je katera muka hujša kakor če se raztrgajo zakonske in družinske vezi? Za svojo osebo izjavljam, da dam stokrat rajši vid svojih oči nego svojo družino. Tako so v svo--Tm zdravem, naravnem čuvstvovanju razumele ta slučaj tudi naše »popolane«, naše žene iz ljudstva, ki jih je tožničin zastopnik tako zasmehoval. Toda te žene se po svoji srčni dobroti, po svoji tvorni ljubezni do bližnjega dvigajo visoko nad marsikoga. Te »popolane", ki so tako uboge, da ne vedo, s čim se bodo jutri preživele, pobero nnjdenčka na cesti in ne vprašajo po policiji in dobrodelnem društvu, marveč ga enostavno neso na svoj dom, ga nahranijo in oskrbe kakor da je njih lastno dete; te pepolane strežejo osameli, oboleli sosedi in če umrje, ji preskrbe krščanski pogreb. Te žene iz ljudstva poznajo vso neizprosnost življenja, zato ro usmiljene proti nesrečnikom, a neizprosne proti onesreče-valcem.«
Bili so pri nas časi, ko so veljale tobačne delavke kot nek dre »ameriške tete«, ki imajo neizčrpen vir dohodkov. Bili so to časi, ko sta se za tri novčiče dobili dve zemlji in ko se je začela uveljavljati socialna misel in prodirati v zakonodajo. Pri nas časi dr. Kreka. Takrat tedaj so veljale tobačne delavke kot »bogate lete«. Pa tudi dobre tete! Tako dobre, da so se k njim zatekali vsi, ki so bili potrebni: prosjaki, dijaki, bolniki in drugi nesrečniki pa vse mogoče ustanove. In nihče ni trkal zaman; kar ni zmogla posameznica, je zmogla skupnost; zbirke so bile neprestano v teku in neprestano so tekli v pomoč bližnjemu, v pro-speh ustanov novčiči tobačnih delavk. Poleg tega je skoraj vsaka tobačna delavka vzdrževala po enega ali več družinskih članov: mater, sestro, brata, nečaka; druge so materinsko skrbele za hirajočo prijateljico ali za kakega tujega otroka. Kdor je za krst ali birmo potreboval dobro botrico, mu ni bilo skrbi: naše tobačne delavke so se taki prošnji vselej rade-volje in odprtih rek odzvale in svojih varovancev niso več pozabile. Zares stokrat blagoslovljen je bil novčič tobačne delavke in ustvarjal je prava čuda. Danes je tobačna delavka uboga proletarka, ki se komaj sama
bile razumljive vsem ljudem, kajti bile so molitev, molitev k veliki, lepi stvari, ki je kot solnce. Pel je olrok solnca daleč v tujini in začutil sem lahen tiepet v glasu in zopet sc je zbudilo telo kot iz otrplosti. Brzeti je začelo v urnih krogih, pesem je postajala glasnejša, glasnejša, postajala je silna. Oči so ji žarele v ognju in kretnje rok so bile silno valujoče. Trsti nog so bili kot da hodijo po valovih rek in morja, kot da plovejo na njih daleč, kot da se dvigajo na njih visoko, vedno više. vedno više. Silna je bila pesem in takrat sem se zavedel, da poje sama Izanami. ki ji je ime boginja rek in morja, otrok človeški, ki jc prepotoval zemljo, velika duša, ki jc bila polna bogastva in je vendar morala služiti sebi s prodajanjem papirja, neznatnih igračk, med posmehom poulične mladine in potovati in živeti po brlogih, temnih in zamazanih daleč od solnčnega Nagasaki, ki je poln dreves in vrtov... Glava se ji je povesila kot v tožbo. Pesem jo postajata tišja, tišja, umirala je in umrla med komaj slišnim vzdihom.
Prišla jc nazaj k mizi in se ozrla vame. Nisem jo hvalil, samo pogledal sem jo. Razumela ie. Nekje iz daljave je pozvonilo v cerkvi avemarljo, poslušala je nekaj časa in zatisnila obraz med dlani Takrat sem se spomnil na velikansko umetnost, ki bnje živi pozimi med dišavami in potnimi rameni po naših plesnih dvoranah.
Natakarica je začela prižigati luč. Vstal sem in stisnil roko vsej trojici poleg sebe. Pogledal som ji še enkrat v oči. Bile so mirne, njen obraz večno prikrita maska.
Ko rom prišel nn ulico, seni videl nad vsem mestom noreli luči, ie Uliea morske kraljice je
preživlja. Danes, ko je državni novec nape.
Ijan skozi toliko velikih žepov, da ga le malo
priteče na beli dan, za splošnost.
* a *
Delavka. In delavčeva žena. Rodi in lira. ni svojo otroke, kuha družni, pere, šiva. Mož in otroci so snažni, zašiti; sama ravnotako. A no samo to, marveč prispeva vsak mesec šo nekaj stotakov za preskrbo družino. V dveh, treh družinah je postrežnica, pere, šiva sa druge. Povscdi jo imajo radi, ker malo govori, pa veliko dela. Dela kakor mravlja, vedno v teku, nikoli na miru, nikoli v zložnem koraku. Pri tem vedno dobre volje, misleč na moža, ki je istotak nevgnan delavec, trezen, dobrosrčen; na otroke, ki so se »vrgli« po očetu in že pomagajo. Lepo družinsko življenje, dasi je družina le ob nedeljah vsa skupaj. Če gledamo to ženo in njene roke, pozimi vse zabrekle, moram reči, da je častitljivega v svoji neprestani žrtvi nego najvišja meščanska gospa v svojem obilju. In tudi najsrečnejša. In kar jc glavno: za splošnost neprimerno vrednejša, važnejša. Delavka.
Žena delavka! Povsodi zraven, kjej- se Irdo dela, kjer je odpoved vsakdanji kruh, kjer se žiivi, da se dela in dela, da se živi. Povsodi zraven, kjer je treba bližnjemu pomagati, kjer ! je treba bližnjemu v korist povedati resnico, j Povsodi zraven, kjer se je treba izjaviti za pravično javno stvar, povscdi zraven, kjer se daje čast Bogu. Od zibeli do groba na nogah, da morejo drugi počivati, da se morejo drugi veseliti. Žena delavka, koliko smo ti dolžni!
LEA FATUR:
Pravica do de!a.
Kostanj pred nizko hišo zunaj mesta jo bil ves v svcčicali, pod njim je stal Tone Težak, delavec v tovurni za žveplo, široka pleča upognjena, močne roke trudno ob boku. Dvajset let tovarniškega dela mu je zarisalo značilne poleže v koščen obraz, bolelma žena in petero nedoraslih otrok, so mu gledali iz mrkih oči, ki so motrile nebo, ki se razpenja tako brezskrbno nad njim, cvetočo drevje, svojo ponošeuo obleko in ubite šipe na oknih stanovanja. Da. Vse to: trava, žito, drevje, ozeleni in vzraste ob svojem času. Če zabrani kak mrzli piš za par dnevov razvoj — ustaviti ga ne more; pomlad, preljuba, prido vendar. In ptički in črvički in metulji in inušice, veliko in malo, vse najde že mizo pokrito za svojo družino. A delavec? Danes si še možak, ud države, človeštva, danes imaš še delo. Jutri ti zapro pred nosom vrata tovarne, jutri bo omenjal hišni gospodar, da si skoraj zastonj v hiši, jutri bo dal ženi trgovec knjižico za nakup uazaj, mesar se bo otrese], mlekarica ne bo izlila mleka. Žalostna bo zevala prazna kožica, žalostna prazna miza in žena so bo sključila še bolj in otroci bodo jokali. In ti boš postjal ob vogalih in oprezoval, če bi bilo kaj dela in klanjal se boš od vrat do vrat in prosil boš s povešenimi očmi za delo, za delo, ki je tvoja pravica, za kruli, kt ei ga dolžan dati svoji deci. Oni pa bodo zapirali pred teboj plašno vrata: saj si brez dela, kaj ne boš kradel in ropal?
Prvi majnik. Delavski praznik. Dan svobode. Veliko govorov, godba, zastave, povdarjati so moč delavstva, njegove pravice. Veliko je bilo obetov in groženj. A tukaj in drugod je polno delavskih tovarišev na svobodi — brez dela! In zmiraj bolj se množe njih strašne vrste... Kje je torej pravica do dela?
Tone Težak ni razumel vseh tistih govorov, ki jih je slišal ob raznih prilikah od voditeljev delavcev, njega niso navduševale nikakove prevratne ideje — zavedel se je samo tega in bil prepričan, da ima človek dolžnost, da dela, država ima pa dolžnost, da mu preskrbi delo. Stalnost dela, pravica do stalnosti, to je bilo vse, kar je zahteval. Ne viseti v zraku kakor pajek na niti, ki ga premetava veter, biti stalen, pošlen človek, le to jo njegova želja. Kako naj bi bile nezaposlene te
1 bila pogreznjena v temo. Pol sveta jc bilo pogrez-! njenega v temo. Bila je noč in v duši bridkost. Izanami, boginja morja in rek, Izanami, prelepa duša polna življenja, se mora potikati po brlogih in prosjačiti kruha. Izanami, ki bi morala vedno živeti v prelepem majniškem solncu.
N. V.:
Hiša.
Hiša sredi rebri kakor Iastavičje gnezdo ! pritisnjena k steni. To hišo jc znosil človek na svojem hrbtu v ko.u in na rami.
Človeško gnezdo na srtmi rebril Vselil se je z ženo in kopico otrok in že našel pod strešno polico Iastavičje gnezdo. Pritepli so sc izletniki, objestna gospo-1 ščina, ter razdrli gnezdo pod stražjo.
Človek, ki je na svojem hrbtu znosil svojo hišo, jc v besni žalosti pretepel lastne otroke, da si bodo zapomnili, kdo in kdaj je razdejal Iastavičje gnezdo pod njegovo streho.
anuce
GSkmM — vsakovrstne najceneje
J. GOREČ Kreditne banke
močne roke — mar ne bodo začele res razbijati na desno in na levo?
»Ata! Mama so rekli, da pojte večerjati«
Tone Težak se je zazrl v svojo najmlajšo. Bolj drobna je, blede materine polti. In pridna je kakor mati. Drobna je, bleda. Še bolj bo bleda, še bolj bo drobna, ko bo stradala kruha, črnega kruha... In sramota je za očeta, če nima kaj dati lačnemu otroku.. .Pa kaj ne bo raje ubil svoje najmlajše dete, kakor da ga gleda, kako strada?
»Tak pojte no ata!« ga vleče otrok za roko. »Mama so jokali ko niste jedli opoldan in so vam skuhali k salati dve jajci!«
9 slastjo je povdaril otrok vest o poboljšku aalate, njen oče pa je mislil, kako hrano so vživali ve6 čas kar so otroci na svetu, razun priboljškov o praznikih, in kako ni venaar hotelo ostajati denarja — a ljudje bodo rekli: Kaj si nisi prihranil? Kaj nisi vedel? In modro bo pristavila jezikava soseda, ki iztrži na dan več kakor dobi on v mesecu: »Čuvaj bele novce za črne dane!« Le čuvaj jih kdor jih moreš. Oblečeni so samo za silo in nikdar vsi na enkrat, kadar dobi Pepček klobuk ima raztrgane čevlje, kadar dobi Lenka kikeljco, nima jope. Blago pa tako zanič, parkrat obuješ, oblečeš, opereš — pa se že trga. Krojača in šiviljo nadomestuje žena — naredi kakor pač more in zna, hodila bi kam na delo, pa je bolehna in če pritisne na to stran, da prihrani, gre na drugo stran za bolezen. In zdaj joče, ker ni kosil, ker noče večerjat.
-Reci mami, da nisem lačen. Pa ti pojej jajca. Maruš zanje?«
»O maram!« Veselo je odskočila deklica in že je slišal oče kako pripoveduje:- »Ata ne marajo jajc, so jih dali meni!« »Pa ne oba, ne boš! Vsak polovico!« zavriščijo drugi glasovi. »Pustite!« razsodi materin glas. Vrata zaškripljejo in žalostne 1 ženine oči se srečajo z mokrimi moževimi.
»Tone. lepo te prosim, pojdi večerjat!« Kosil nisi — kaj ti je?« je vprašala žena sključena pod težo skrbi.
»Treba se bo odvaditi jesti,« je rekel surovo, »ni dela ni jela!«
»Tonete je prebledela in se sključila še bolj — »kaj je?...«
»Namignil nam je včeraj: »Obrata ni.« In jutri? Ali veš kaj bo jutri? Dekli moraš odpovedati 14 dni prej, starega delavca pa vržeš lahko kar na cesto.«
»Tone —saj ni mogoče! Sedem nas je.. .<
»Sedem!... Vse naenkrat bi pobil in sam Skočil v reko!...«
»Tone nikar!« Bila je ženska zlate duše, ki ga je znala potolažiti v vsaki težavi in ki je premagala tudi sedaj lastni strah, da reši njega obupa. »Poglej, saj ne bo tako hudo, pridejo naročila pa vas pokličejo spet nazaj, tačas boš pa dobival podporo in...«
Stisnil je pesti in izbruhnil: »Podporo? Pravice hočem, ne podpore 1 Ali je treba tem rokam podpore? In tudi ta ni gotova — ničesar ni več gotovega kakor to, da umrješ, ničesar!«
V obupane besede in kretnje Toneta Težaka je zažvižgal veselo kos raz kostanja. Osupel je pogledal mož navzgor in žena je prijela z obema rokama moževo desnico: »Tone poslušaj kosa! Vidiš, tisti, ki skrbi zanj, ne bo zapustil nas. Poglej! Šole bo kmalu konec in Tine naš starejši, odide k stricu na kmete, da se uči pri njem čevljarstva. Rozika pojde o počitnicah pomagat v pralnico pri zbiranju perila, jaz bom hodila pomagat k Jelenovim, bodo imeli tujce, in še domov prinesem hrane. In če boš brez dela, na kmetih je poleti dovolj dela, pojdeš lahko k sorodnikom. In ko se izuči Tine in odpravi vojaščino, začne na kmetih, te si še kupimo ali sezidamo hišico in bodeva tam na starost, kjer sva bila mlada — v domači vasi ta kosi bodo peli na našem oreho pred našo hišo...«
»Nehaj no!« se je okrenil že skoraj v smehu mož, ogovorim, da bom jutri na cesti, ti pa govoriš o lastni hiši.«
»Dragi, ljubi mož! Vse je mogoče pri Bogu In vse se izpremeni, samo poguma in zaupanja je treba. Šmarnice se začnejo nocoj, molili bomo k Pomočnici žalostnih in pomagala nam bo ...«
»Kdor je sit, naj hodi v cerkev, jaz ne grem.«
»In kdor je lačen, naj gre večerjat,« je premagala žena junaško svoje solze, »pojdi, otroci te čakajo.«
»Ti in tvoja prazna vera,« je mrmral mož in gledal skozi okno na otroke, ki so čakali pri solati s fižolom s skromnim kosom kruha v roki, »hodi ti k š mamica m, jaz bi šel raje v gostilno in se napil, da pozabim.«
»Niti vinarja ni več doma,« je pogledala žena žalostno vanj, »vse sem raznesla in prinesla sem za ves mesec živil, da imamo vsaj kruha doma. Pojdi Tone, pojdi! Videl boš, da ti odleže v cerkvi. Ali ne veš več, kako sem prosila Marijo za pomoč, ko smo bili tako na koncu z vsem, da smo imeli Se osem krajcarjev doma?«
»Moli ti! Jaz hočem pravice! Izpremeniti se mora sedanji red, kdor hoče delati...«
»Ubogi Tone, kdo ti bo dal pravico, če ne Bog? Človek ni nikdar pravičen in kolikor je, toliko jo samo iz Boga. Ne Tone, ne! Ni zalo tak nered, ker hodimo še nekateri v cerkev, ampak zato ni ljubezni in usmiljenja, ker ne spoštuje več nihče božjih postav.«
»Vse življenje mi pridiguješ in...«
Glas zvona se je razlil nad njim in plaval nekam gori v sinje daljave. Požrl je konec stavka, ker so se vsuli otroci iz hiše z veselim klicem: »K šmarnicam zvoni!«
Navdušenje, ki je gorelo iz deset nedolžnih oči, je vzelo očetu pikro besedo, kakor da jo pro-51o ženino zaupanje v dušo. Ni vedel prav, ali je peljal on otroke ali oni njega, stal je naenkrat med njimi pred ovenčano sliko mainiške kraliice
in tu sta mu privrela srd in žalost v oči, v solzah je vzdihnil: »Poteguj se kraljica za delavsko armado, daj nam tukaj pravico do poštenega življenja, daj nam tam prostora v tvojem kraljestvu.«
KAJ JE Ž A DELAVCE IN NJIH DRUŽINE POD GOSPOSTVOM KAPITALIZMA NAJHUJŠE? Najhujše za delavce in njih družine pod gospostvom kapitalizma je to, da nikdar ne vedo, ali ne bo oče kmalu brez dela in pa kaj bo, če obnemore ali če umrje; za otroke še posebej, da so brez doma.
(Ušeničnik: Soc. vprašanje.)
Kuhar, Pariz.
Evropska brezposelnost.
Naš pariški prispevek za delavsko prilogo bo zelo suhoparen, a vendar upamo, da se bo našlo med našimi delavci nekaj prijateljev številk, osobito če številke vpodabljajo gospodarsko in soci-jalno stanje delavstva po širnem svetu.
V naslednjih vrsticah hočemo namreč podati kratek in površen statističen pregled brezposel-kletstev, ki jih je zapustila za seboj svetovna vojna, Vzroki, iz katerih se napaja ta rak na telesu povojnega svetovnega gospodarstva so tako različni, da niti glavnih omeniti ne moremo. Pristavi se naj pa, da je brezposelna mizerija eno izmed pro-kletstev, ki j ijhe zapustila za seboj svetovna vojna, ki je gospodarsko skupnost sveta uničila in medsebojno odvisnost narodov zatajila.
Tudi ne moremo podati zgodovinskega pregleda brezposelnega vprašanja, ki je v povojnih letih včasih kazalo znake, da se pomiri, potem pa na enkrat zopet postalo pereče in ponekod celo socialno nevarno. Pokazati hočemo samo sliko, ki naj se vzame kot socijalna fotografija brezposelnosti v položaju v katerem se nahaja v začetku leta 1926.
Vzemimo najprej one države, ki so iz svetovne vojne izšle premagane. Med njimi moramo najprej omeniti
Nemčijo.
Statistisches Reichsamt objavlja dne 15. avgusta 1925 provizorične rezultate ljudskega štetja dne 1. januarja 1926. Nemčija ima po teh podatkih 63,300.000 prebivalcev. Vsega skupaj ima 367.000 industrijskih podjetij, ki zaposlujejo okroglo7 milijonov 300.000 plačanih delavcev. Koncem 1923 je vleklo tri milijone (2.996.382) delavcev brezposelno podporo, torej malo manj kot pa polovica. V decembru 1925 znaša število nezaposlenih podpi-ranih delavcev 1,066.199, 15. januarja 1926 pa zopet 1,763.305. K tem brezposelnim še prištejmo tudi njihove družine, ki tudi vlečejo podporo, tako da dobimo za 15. januarja 1926 2,092.958 ljudi, ki so v Nemčiji dobivali brezposelno podporo. Pristaviti pa moramo še nekaj, kar je ofici-jelna statistika opustila, namreč da »die Ausge-steuerten«, to je oni, kojim se po preteku gotovega termina podpora odtegne, če imajo delo ali pa ne, to uradno številko brezposelnih še zvišajo. Okroglo lahko rečemo, da je danes v Nemčiji ena tretjina delavcev neproduktivna, ter živi na račun ostalih stanov.
Glede Avstrije
imamo tudi silno žalostne podatke. Statistische Nachrichten z Dunaja poročajo recimo, da je koncem decembra 1925 207.832 delavcev živelo od brezposelne zavarovalnine. Dunaj sam mora vzdrževati 108.920 nezaposlenih delavcev. Položaj je v Avstriji v toliko bolj katastrofalen, ker se je število lenih rok čisto sistematično dvigalo sem od leta 1922 in to kljub vsem kreditom, ki jih je avstrijska industrija vlekla iz tujine. Več kol tretjina delavstva je brez dela in brez zaslužka.
Na Čehoslovaškcm
se pa razmere vidno boljšajo. V januarju 1924 je morala še podpirati 193.105 nezaposlenih, v decembru 1924 samo še 81.010, medtem ko je eno leto pozneje, v decembru 1925 samo še 39.743 delavcev prihjalo po brezposelno podporo.
Za Jugoslavijo
nam številke žalibog niso bile dostopne.
V Poljski
prevladuje še velika mizerija in številke nikakor ne pričajo, da je bo kmalu konec. V decembru 1923 je Poljska podpirala samo 67.681 delavcev, v decembru 1924 že 161.940 in v decembru 1925 pa 207.050 nezaposlenih. Ena tretjina njenega delavstva počiva. To dejstvo ni v kredit njeni industrijski nadarjenosti. Ker Šlezija bi morala vse brez-delnike več kot zaposliti.
Vzemimo sedaj države, ki so pripadale zveznim zmagujočim velesilam.
V	prvi vrsti vzemimo
Francijo.
V	marcu 1923 je štela 1.571 neprostovoljnih brezposelnih, v decembru 1924 še samo 509 in v decembru 1925 pa natančno 645 delavcev, ki so dobivali podporo. Francija torej brezposelnega problema nima in ga tudi zlahka ue bo imela, ker je vsakoletni prirastek na rojstvih tako majhen, da ne zadostuje za kritje potreb po delavcih. Zato pa lahko vlači nase tujerodno delovno moč, dokler jo rabi, ko pa zanjo ni dela več, jo zopet lahko
' potisne, preko meje, mesto da bi odpirala zanj podporne blagajne. Na splošno je pa gospodarski položaj Francije zelo ugoden. Francoski delavec se bo polagoma razvil v specijalllta, bo dobro situ-iran, manjvredno delovno moč bo Da rekrutiral
nreko meje,
V	Angliji
je brezposelno vprašanje postala čisto kronična prikazen. The Bulletin of the Ministry of Labour, ki ga redno izdaja minisrtstvo za delo, poroča da je januarja 1926 štela Anglija 1,317.535 brezpo-selnikov ali 11 odstotkov svojega celokupnega delavstva. Situacija se pravzaprav od septembra 1923, ko je število brezposeluili doseglo 1,344.667, ni poboljšalo. Brezposelni so postali naravnost državna institucija ter socijalna nevarnost. Medtem ko drugod število narašča in pada, ali pa se brezposelni rekrutirajo sedaj v tej, sedaj pa v oni stroki, je v Angliji vedno ista stroka ki trpi. Med podpiranimi se nahajajo že mladi možje, ki se niso priučili nobenemu delu, ker so raz šolsko klop šli naravnost v brezposelno blagajno, kamor so se redno vračali odsihmal. Celokupno angleško delavstvo je izračunano na 11,892.000.
V	Italiji
se brezdelje polagoma porazgublja. Najslabši mesec je december, ko se mnogo delavcev, ki so čez poletje služili v tujini kruh, povrne v domovino, ter ne najde kruha. V decembru 1923 je imela Italija 280.701 popolnih in 43.554 delnih nezapo-selnikov, v januarju 1924 je število padlo že na 130.793, v septembru 1925 celo na 82.764 in v decembru 1925 je zopet znašalo 122*.200 popolnih in 8.870 deblih delavcev brez zaslužka. Fašizem gotovo mnogo stori za zboljšanje krize, prvič ker gospodarsko življenje silno navdušuje in ker išče rednega odtoka za italijanska plodovita rojstva.
V	Belgiji
se polagoma vračajo normalni časi. Pred vojno je imela navadno okrog 3 odstotke nezaposlenih in v decembru 1925 je zopet dosegla to mejo. Koncem 1923 je podpirala 11.017 popolnih in 12.750 delnih članov zavarovalnih zadrug proti brezdelju, v decembru 1924 samo še 9.344 in 23.410, v decembru 1925 pa zopet 16.768 popolnih in 27.487 delnih brezpselnih, kar pomeni ravno 3 odstotke delavstva, ki znaša 591.428.
Pri zmagovitih državah torej sta oni državi na najboljšem, ki sta v vojni največ trpeli, medtem ko V. Britanija drago plačuje dobičke, ki si jih je nagromadila. Ako primerjamo to skupino držav z osrednjimi, vidimo, da so druge, ki neizrečeno več trpijo pod bičem gospodarske oslabelosti in pod brezdeljem.
Ako vržemo še pogled na bivše nevtralne države, dobimo sledečo sliko:
Danska
je štela v decembru 1923. leta 50.148 nezaposlenih (19.6%), v decembru 1924. leta 45.206 (17%), v juniju 1925. leta 23.600 (9%) in v decembru 1925. leta celih 83.500, to je 31% od 268.048 delavcev, ki predstavljajo njeno industrijsko delavstvo.
Holandija
podpira 1923. leta 42.417 (13.7%); junija 1924. 1. 15.843 (5.8%); decembra 1924. leta 37.910 (12.7%) decembra 1925. kia 41.044, to je 15% od 271.867 delavcev kraljevine.
Norveška
ima 4.684 decembra 1923, 4.386 decembra 1924, 4.934 decembra 1925 ali okrog 13% svojega delavstva, ki znaša 36.456.
Švica
je imela tudi trd boj v prvih letih po vojni, a sedaj je prišla zopet dol na normalne razmere. Njeno delavstvo je v januarju 1925 znašalo 745.500 in od teh je bilo marca 1923. leta 44.909 (6%),v decembru 1923. leta 26.873 (3.6%), v decembru 1924 11.419 (1.5%), v juniju 1925. leta 8.084 (1.1%) brez posla. V januarju 1926 je število zopet poskočilo na 20.525, to je 2.7%.
Švedska
deli usodo skandinavskih držav. Njeuo industrijsko delavstvo je januarja 1926 znašalo 228.018.
1923.	leta jih je počivalo 25.678 (15%), decembra
1924.	leta 32.650 (18%), junija 1925. leta 17.709 (8%), decembra 1925 pa 44.128 (21%).
Seštejnic sedaj
vse, ki so brez dela
iz decembra 1925 in mi dobimo po skupinah: V premagani skupini dosega brezdelje skoroda eno tretjino delavstva, v zmagoslavni so povprečno računano razmere več ali manj normalne, v nevtralni skupini pa vobče variirajo med eno šestino in eno četrtino celokupnega delavskega prebivalstva.
1. decembra 1925 je počivalo po vseh večjih industrijskih državah okrog 4 milijone 500.000 brezposelnih, to je več kot ena šestina vsega industrijskega delavstva.
Spričo teh suhih številk bo tudi naš delavec spoznal, da svet. ki odreka kruh tako velikanskim množicam, še ni zdrav, da potrebuje miru, miru in zopet miru, notranjega in zunanjega miru, gospodarskega in socialnega miru, krepkega sodelovanja vseh, veliko krščanske solidarnosti med stanovi in med narodi, da bo zopet v stanu nuditi vsakemu človeku največjo socialno pravico: to je pravico do dela.
Cuialte oftrai
ČESA PORTREBUJE ČLOVEK,
DA MU JE DOBRO? Človek potrebuje: I a) za telesno življenje: hrane, obleke, stanovanja;
b)	za duševno življenje: resnice, dobrote in lepote;
c)	za skupno življenje: svobode, pravičnosti in ljubezni.
(Ušeničnik: Socijalno vprašanje.)
KAJ PRINAŠA SOCIALNI EVANGELIJ KRŠČANSTVA?
Socijalni evangelij krščanstva prinaša:
a)	tolažbe v bedi;
b)	osvobojenje iz poganskih socijalnih zmot;
c)	kreposti, ki ustvarjajo najboljše po-goje za srečno človeško družbo.
(Ušeničnik: Soc. vprašanje.)
Vaclav Talich,
dirigent Češke filharmonije v Pragi, najboljšega orkestra na kontinentu, ki se mudi sedaj na turneji po Italiji in pride 8. maja v Ljubljano. Vaclav Talich se je rodil 1. 1883. na Moravskem. V Ljubljano je prišel 1. 1908. kot dirigent slovenske filharmonije in tedanje slovenske opere Pred tem je bil v Rusiji: v Odesi in Tiflisu, L. 1912. je odšel v Plzen, odkoder je bil v jeseni I. 1919. odpoklican za dirigenta Češke filharmonije v Prago, Zadnja tri leta je tudi profesor na konservatoriju v Pragi. Kot dirigent svetovnega slovesa je pozimi 1924/25 dirigiral več koncertov v Glasgotvu, julija 1925 v Parizu in pozimi 1925/26 zopet v Glasgovvu in pa v Stockholmu. — Omenimo naj še to, da ima ženo Slovenko.
r.
se nahaja sedaj
Wo!9ova ulica it, 5
Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, ženska ročna dela, volna, svila, bombaž. — Predtiskarija ročnih del. — Ustanovljena 1. 1887. —
N. V.:
Pismo.
V pozni uri, ko so naju že metali iz ka» varne, je izvlekel tovariš pismo iz žepa.
»Glej, to smešno pismo! Beri, boš videl, kako so ljudje šc naivni!«
In sem bral, toda tovariš mi je s prstom kazal besede:
Brezposeln sem in mi je obupati. Iščem dela, da ne bom od dolgega časa kradel.
»Kakor da je meni mar, če krade,« se je smejal. »Saj mene nič ne briga, če krade.«
Kako strašen občutek, če zjutraj veš, da nimaš kam s svojimi rokami. Otroci me gledajo začudeno; žena je šla po denar v hranilnico, jaz pišem Tebi tole pismo, da ubijam čas!
»Da ubija čas, na sprehod naj gre saj ima še denar. Jaz bi lahko živel brez dela. Pa mene mori s tem pisanjem! — Sem nesite!« jc zaklical prodajalki drobnega peciva. »Glej jo, ta dela do šestih v tovarni, ob sedmih že gre s košaro po gostilnah. Da zbira doto svoji nezakonski hčerki. Tej ne zmanjka dela. Onemu bom pa pisal, naj začne s kupčijol Smešno, ali ne, da ne more živeti brez dela?!«
Zvil je pismo v žep.
»Ali bo kmalu za doto?« je vprašal pro^ dajalko, ko je stopila k njemu.
Na njenem obrazu se jc zarezala ostra guba čudne bolesti.
»Žalil sem. Zdaj vem, zakaj oni brezposelni ne mara začeti kupčije.«
Gospodje, pozor!
i Zaradi opustitve KLOBUKOV in SLAMNIKOV
prodajam iste JSF 25%	cenejše.
> PFTFR ČTFRI/ ntodna trgovina • ljub-■ rt I uri o I Lnl\ ljana. stari trn it. 18.
Narzz&a. in ljudje
pogrebni običaji pri kirgizih.
V jugovzhodnem delu Azije in tudi v precejšnem vzhodnem delu Rusije prebivajo Kirgizi (kar pomeni po naše »roparje«), katerih življenje njihovemu imenu prav nič ne odgovarja. Morda so ravno oni med vsemi mongolskimi narodi najprijaznejši in najvljud-nejši ljudje. Po gostoljubnosti se mnogo bolj odlikujejo nego slovanski narodi. Kdor je živel med njimi, se je čutil vseskozi domačega. Njihovo življenje spremlja globoka čuvstve-nost. Vsak najmanjši in najnavadnejši dogodek jih razvname, ali jih napravi do skrajnosti žalostne. Njih čuvstvovanje se pa zlasti pokaže pri pogrebnih običajih, iz katerih odseva velika ljubezen do svojcev in neizmerno spoštovanje do umrlih. Kadar kdo umrje, tedaj razpošljejo njegovi najbližji sorodniki brze sle na vse slrani, da sporočijo njegovo smrt kolikor mogoče vsem sorodnikom in prijateljem. Kolikor imenitnejši in čim višje stališče je zavzemal pokojnik v življenju, tem dalj raz-našajo vest o njegovi smrti. Med tem časom prenesejo njegovo truplo iz šotora in ga polo-že na kos tkanine. Ko izmolijo iz korana določene molitve, zavijejo trujilo v tkanino ter ga potem pritrdijo na sedlo kamele. Nato se razvije sprevod proti pokopališču. Pogreba se smejo udeležiti samo moški, dcčim ostanejo ženske doma pri svojih šotorih. Ko odnašajo truplo, tedaj se tudi ženske zbprejo na primernem prostoru ter začno jokati in vmes prepevati žalostinke. Ko doseže njih žalost višek, tedaj začno naravnost tuliti, si puliti lase ter se praskati po obrazu. To žalovanje žensk traja toliko časa, dokler jim pogrebni sprevod ne izgine izpred oči. Pred sprevodom samim pa dirja vedno nekoliko mož naprej, da izberejo mrtvecu primeren prostor ter ga hitro izkopljejo. Jama je navadno en meter globoka in obrnjena proti Mekki, proti kateri naj bi mrlič v grobu bil obrnjen. Grob zakrijejo nato z deskami, svežnji drv, vejevjem in s kameni, tako da ne pride neposredno nanj prav nič zemlje. Šele prav na vrhu na-mečejo na vse to nekoliko prsti ter napravijo precejšen griček, ki je daleč naokrog viden. Tega navadno okrasijo z zastavami. Ako počiva v grobu otrok, tedaj položijo na griček tudi njegovo zibelko. S tem pa še niso vse pogrebne svečanosti končane. Poleg njegovega bivšega šotora zasadijo zunaj v tla belo zastavo, ki vihra na tem mestu potem skozi eno celo leto. Vsak dan v tem letu se namreč zberejo ženske pri tej zastavi, da žalujejo za ranjkim. K vsem svečanostim vodijo navadno tudi konja umrlega, katerega je vedno jezdil. Kakor je že znano, Kirgizi konje zelo visoko čislajo. S konjem so vzrastli, s konjem živijo in konj jih mora tudi spremiti na njihovi zadnji poti. Po gospodarjevi smrti odrežejo konju polovico repa, kar pomeni, da je »vdovel«. Od tega trenutka ne sme nihče več zaiahati tega konja. Ob obletnici smrti se zopet zberejo vsi sorodniki in prijatelji v šotoru pokojnika. Ženske zopet žalujejo in tudi »vdovelega« konja pripeljejo semkaj. Ko potem odmolijo gotove molitve, se približata dva mcža konju, ga zgrabita za uzdo, ga razsedlata, vržeta na tla in mu porineta nož v srce. Njegovo meso raz-dele med revnejše sorodnike pokojnika, kožo pa dobi svečenik v plačilo. K tem končnim svečanostim napravijo še konjsko tekmo, ki je pri Kirgizih zelo priljubljena in ne manjka pri nobeni svečanosti. Na svečenikovo mesto stopi končno pevec, ki opeva pokojnikove vrline. Sprva žalostne, postajajo njegove pesmi vedno veselejše in končno začne opevati živeče ljudi. Ženske si nato odstranijo žaloval-no obleko, oblečejo si praznično in pričenjajo se zabave, pri katerih plešejo in norijo kot da bi hoteli nadomestiti vse one dneve, ki so jih morali prežalovati.
KOZMIČNI VPLIVI NA VREME.
Odkar so spoznali, da je solnce vir vseh Bprememb v ozračju, so začeli tudi luni pripisovati gotov Vpliv. Ze meteorolog Falb se je mnogo pečal s tem problemom, toda šel je v tem tako daleč, da je poznejšim modernejšim meteorologom luno in njene vplive popolnoma diskreditiral. On je razlagal namreč, da je dotični dan, v katerem doseže luna fazo ndaja, oz. polne lune, kritičen, to se pravi, da se na ta dan lahko kaj posbnega dogodi: viharji, nevihte, toče, poplave itd. Po njegovem mnenju pa te vremenske katastrofe niso vezane samo na kritičen dan, temveč se lahko tudi tri dni preje ali pa pozneje dogode. Na ta način je večkrat »uganil« slabo vreme in si med neukimi ljudmi priboril verodostojnost. Toda meteorolog Pernter pa jo kmalu
dokazal, da se vremenske katastrofe zgode lahko vsak dan in da je takozvani Falbov »kritični« dan popolnoma brez pomena. Vendar pa s tem še ni rečeno, da bi luni odrekali vsak vpliv na vreme. Dognalo se je. da njen vpliv obstoja, ne vemo pa še, kako vpliva in v koliko imajo pri tem drugi faktorji večjega vpliva. Pred vsem slutimo, da vpliva luna na razpored bo zračnega tlaka, kar ima večkrat za posledico, da se ob mlaju vreme spremeni, bodisi na dobro bodisi na slabo. Morda vpliva luna pri tem na ta način, da spremeni pota depresij ali pa povzroči celo spremembo v splošni cirkulaciji. Poleg lune vplivajo pa ua vreme tudi 6olnčne pege, katerih vpliv se kaže pred vsem v spremembi zračnega tlaka. Tudi ti vplivi solnčnih peg so nam še precej zakriti. Vendar pa je dosedaj sigurno dokazano, da se tedaj, ko raste število solnčnih peg, solnčno izžarevanje močno poveča. Povečanje njegove temperature pa zelo pospešuje cirkulacijo zraka in na ta način povzroči gotova spremembe v ozračju. Ali vplivajo tudi druga kosmična telesa na naše vreme, dosedaj še niso mogli dognati.
UMETNA ZDRAVILA.
Poleg naravnih zdravil, ki nam jih nudijo zelišča, poznamo tudi umetnim potom sestavljena zdravila. Sicer obstoji tudi zdravilnost rož v tem, ker vsebuje njifi sestava iste kemične spojine, kot umetno sestavljena zdravila. Prvo sintetično pridobljeno zdravilo je biLa salicilova kislina, ki se nahaja zelo bogato zastopana v lubju vrb in topolov. Ljudje so že poprej uporabljali kot zdravilo proti ravmatizmu odcedek kuhanega vrbovega lubja. Šele 1. 1866. se je posrečilo Kolbeju sestaviti čisto salicilovo kislino iz fenolnatrija. Ko so delali reakcijo acetilklorida na natrijevo sol, tedaj so dobili kislino, aspirin imenovano, ki je danes jako razširjeno zdravilo. Odlikuje se predvsem po tem, da ne pušča slabih posledic kot čista salicilova kislina. Poleg tega pa aspirin ne učinkuje samo proti revma-tizmu, temveč tudi proti influenci, neuralgiji in znižuje telesno toploto pri mrzlici. Ravno tako je z zdravilom kininom, ki je dosedaj najuspešneje sredstvo proti malariji. Prebivalci tropične Amerike so v onih pokrajinah, kjer zelo razsaja mrzlica, že davno prej uživali skorjo drevesa Cinehone, da so se na ta način obvarovali pred boleznijo. Šele dolgo potem se je zdravnikom posrečilo sestavili kinin. Morgenroth je celo napravil decivat lunina, optohin, ki v marsičem še kinin prekaša. Izkazal se je zlasti kot izborno sredstvo pri vnetju pljuč. Dosedaj se je posrečilo sintetičnim potom sestaviti že nad 5000 raznih zdravil, izmed katerih se pa niso vsa obnesla ter še čakajo tozadevnega izboljšanja tako od zdravnikove kakor tudi od kemikove strani. Tako vidimo, da med umetnimi in naravnimi zdravili v bistvu ne obstoji nikaka razlika, le da so umetna mnogo dražja od navadnih zelišč. Mnogokrat pa imajo umetna zdravila to prednost, ako so seveda dobro posrečena, da ne vsebujejo nikakih škodljivih primesi, ki jih imajo cesto sicer jako zdravilne rastline.
JEGULJA IN LOSOS.
Mnogi stavljajo med njima neko paralelo, ki pa taktično sploh ne obstoji. Mnoge zavede to dejstvo, da zaidejo tako jegulje kakor tudi lososi iz morja v sladko vodo. Vendar pa je življenjski potek obeh zelo različen. Od jegulje zaidejo samo samice v sladko vodo in sicer takoj, ko toliko dorastejo, da morejo prenašati vse nevarnosti dolgega potovanja. V sladkovodnih rekah in potokih, ki so često zelo oddaljeni od morja, prebivajo po več let. Čez zimo se zakopljejo in zarijejo globoko v blato in prilezejo šele spomladi venkaj. Ze samo to dejstvo je dalo povoda mnogim govoricam, da nastanejo jegulje takorekoč iz samega blata. Ko dosežejo starost 5 let, se podajo v morje, kjer odlože jajčeca. Na dolgo potovanje se podajo v jeseni in sicer le v temnili nočeh in ob nevihtah, ko je voda precej kalna, sicer se pa skrivajo v blatu. Iz jajčec se izležejo mlade jegulje, ki so v prvih mesecih čisto prozorne, tako da je skozi nje možno čitati. Popolnoma obratno pa je pri lososu. Ta se drsti samo v sladki vodi In ne v morski vodi kot jegulje. Takoj spomladi se že podajo lososi in sicer sanici in samice skupaj na dolgo potovanje. Pri izlivih rek se dalj časa zadrže, da se polagoma privadijo na sladko vodo. Nagel prehod iz morske v sladko vodo oziroma obratno, ribi tako škoduje, da takoj pogine. Ako na primer vržemo sladkovodno ribo v morje, takoj bo vsa sladka voda, kolikor jo bo še v njej, iztekla iz telesa in
riba se bo zelo skrčila ter v notranjosti posušila — vsled pomanjkanja vode. Pri dveh različno gostih medijih difundira namreč samo redkejši skozi živalsko opno v gostejši in ne obratno. Ako pa vržemo morsko ribo v sladko vodo, tedaj se bo riba tako napihnila. ker bo difundirala sladka voda, da končno poči in pogine. Lososi ne poznajo nekakih ovir pni svojem potovanju v sladkovodne rek«. Ne zadržijo jih niti do 4 m visoki slapovi. Ospredje teh ribjih vlakov tvorija najprej mlajše samice, nato starejše, tem slede mlajši in končno starejši samci. Ko pridejo že tako daleč navzgor v potoke, kjer jo mnogo plitvih mest, odlože svoja jajčeca in semena. Ves ta čas, kar prebijejo lososi v sladki vodi, ne vzamejo nikake hrane. Zato so skrajno osu-šeni in utrujeni, ko se vračajo po odloženem zarodu nazaj v morje. Mnogo jih že med potjo obnomore in pogine. Nekateri prebijejo še po eno leto v rekah, vredno se vrnejo v morje, da se vsaj nekoliko opomorejo. Kajti po drstitvi se začno ribe kmalu hraniti. Šele naslednje leto, ko se proti morju napoti že novo naslali zarod, se vrnejo tudi še preostali starejši lososi z njimi.
POSLEDICE ŠPANSKE BOLEZNI.
Angleški zdravnik dr. Symonds je oni dan imel v Londonu predavanje o posledicah španske bolezni pri mladih bolnikih. Dokazano je v mnogih slučajih, da so pošteni, pridni, ubogljivi otroci po prestani bolezni postali pravi mali demoni. Pričeli so krasti, lagati, preklinjati itd. Seveda povzročajo mnogo preglavic onim, kateri jih imajo pod nadzorstvom. Posebno proti večeru postanejo nemirni in na pol divji. Tipičen slučaj pripoveduje omenjeni zdravnik o nekem dečku, ki je ob času, ko so šli drugi k počitku, pričel peti, žvižgati, preklinjati, pljuvati, napadati svoje brate in sestre ter vleči odeje iz postelj svojih starišev. Neki drugi deček je kazal veliko iznajdljivost v zvijačah. Višek je nekoč dosegel s tem, da je celotno osobje v domači hiši s svojimi izbruhi tako utrudil, da je končno vse pospalo. Potem pa je tiho pobral vse njihove čevlje ter jih nesel v kuhinjo, kjer jih je namazal in napolnil z marmelado. Zdravniki še niso na jasnem, kako ozdraviti te posledice španske bolezni, oziroma influenco. Za sedaj priporočajo le preudarno in obzirno postopanje s takim,' bolniki.
na severni pol.
Kapitan G. K. Wilkins, avstralski raziskovalec, eden treh rivalov, ki hočejo doseči severni tečaj, je ravnokar postavil nov rekord s tem, da je letel preko sneženih poljan in visokih gora arktičnih pokrajin. Spccialni dopisnik Liverpol-Pošte piše iz Tairbankso na Alaski sledeče: Folet kapitana Wilkins-a in pilota Eilson-a iz Fairbanksa do 70 stopinj 30 minut severne širine preko arktičnega oceana severno rta Barrow na severni obali, je v treh ozirih pomenljiv. Napravil je nepre-kirjen polet v arktičnem ozemlju v daljavi 800 milj do točke, kjer še ni bilo človeškega bitja. Postavil je novo izhodno točko za raz-iskavanje 60 milj severno od one 1. 1913. In dokazal je, da je z aeroplanom lahko uspešno operirati v arktičnem ozemlju. Polet ni bil idealen, silen veter, posebno nad gorskimi vrhovi je bil kaj neprijeten in ko je dospel do obrežja, ni mogel ločiti ledu od sneženih poljan. Pristal je v viharju, ki je bril s 35 milj hitrostjo ob Barrow-u. Dva dni je stala megla in sneženi vihar je divjal tako, da se ni mogel vrniti. V torek 6. aprila, šest dni potem, ko je odletel iz Fairbanksa, se je vseeno dvignil ter letel naravnost proti zelo močnemu vetru. Med poletom pa je pričel veter vleči ravno v nasprotno smer. Ko je ugledal reko Yukon je sledil ob njej. Motor je deloval izborno in tudi mraz jima ni bilo. Ko sta priplula v Barrow, so ju Eskimi s vpitjem: »Vražji ptič, leteči vrag«, a neka nedavno pokristjanjena stara ženica je pričela moliti. Potem pa so prišli Brower, »kralj« barrovski, Miss Hodson, učiteljica, in Ham-mond, ki jc bil pred njimi kot kvartirni mojster. Ko so Eskimi videli, da letalo teh treh nc ugrizne, so se tudi oni kmalu sprijaznili. Gostoljubnost te male naselbine je bila velika. Odkazali so jim »najboljše« sobe, kjer je bila temperatura daleč pod ničlo in jim ponujali razna vžitna in nevžitna arktična jedila. Kdaj se Wilkins odloči za polet na pol, to bo pač odvisno kolikortoliko od vremena.
JAZZ-BANDA.
Ko je več kot pred enim desetletjem v kavarni Lomb v Cikagu prvikrat nastopila takozvana jazz-godba, ji niso drugače rekli kot ropot. Saj ni čudno, da 6o ji dali tako ne-laskavo ime kajti ropot je bil v resnici tak, da so gnstje mislili, zdaj pa zdaj bo streho kavarne odneslo v zrak. Toda, dasi so ji od takrat dajali še vse grša imena, se je vendar tako razpasla — bi rekli — da nastopajo jazz-godbe dandanes v najboljših lokalih celega sveta. Nikomur pa še ni prišlo na misel, da bi tako godbo nazval »industrijo«, dasi je postala v resnici industrija. Razširjala se je mnogo hitreje kot pa filmska industrija. Ko so oni dan nekega kapelnika najbolj znane »jazz«-godbe na Angleškem vprašali, koliko mu letno donaša, je šaljivo odgovoril: »Nad 7000 funtov (2 tniij. Din), toda molčite, da davkarija ne zve!«
v desetih mesecih je bilo predanih nič manj kot tri miljone gramofonskih plošč s ko-| madi, katere je igrala jazz-gudba v Londonu, ! med temi en miljon plošč s samo dvema posebno priljubljenima točkama.
Paul Whiteman, najbolj zn»ni dirigent angleške jazz godbe, pravi, da je samo na Angleškem več kot 30.000 godbenikov, ki si s tem služijo kruh. Povprečno zasluži godbenik simfoničnega orkestra 10 funtov (2700 di-
narjev) tedensko, a saksofonist, trombonist, tambor in kar še vso spada k jazz bandi, pa od 20- 40 funtov tedensko (5—10 tisoč Din.)
Lansko leto so angleške tovarne glazbil imele premeta med 5 in 6 miljonov funtov t j. do poldruge milijarde dinarjev. V resnici sij-jna industrija.
Na Angleškem izide vsak teden 50 do 60 novih komadov za jazz-godbe. In to nekaj pomeni. Delavci v papirnicah invajo več za^luž-ka, stavci, razpošiljalnice, tajniki, knjigovodje. knjigarnarji, vozniki, pošta itd. vse Ima svoj dobiček od te ogromne industrije.
Skladatelj Berlin lrving ima večji del svojih dohodkov (100 tisoč funtov ali 27 mili. jonov dinarjev letno) od kompozicij za jazz-godbo. Skladatelja »Ne mi nimamo banan«, nista mogla dobiti založnika za njiju najnovejšo jazz-kompozicijo, nakar sta s težavo sa, mo toliko vkup zmašila, da sta jo založila.
15 tisoč funtov (nad 4 miljone Din) jima j» prinesla čistega dobičku!
Jazz je »smeh, mladost, veselje«. Umetnost seveda ni, toda je pa življenje in sicer kaotično, hitro menjajoče se življenje. In zato ssem z njo«, zaključuje angleški pisec tega članka, po katerem smo to posneli.
ukradene skrivnosti.
Marsikdo je tvegal celo življenje za to, da bi zvedel kake trgovske ali druge skrivnosti od nezaupljivega lastnika ali iznajdite-lja kake skrivnostne naprave ali kaj sličnega.
V močvirnatem ozemlju Shiefilda na Angleškem je neki urar po imenu Huntsman sezidal malo tovarno za izdelavo jekla na način, ki ga je on sam izumil. Ta skrivnost je bila velikanske vrednosti, kajti to je bil edini način, po katerem je bilo mogoče jeklo izde-■ lovati skozi in skozi enake kakovosti. Toda , Huntsman se je bal za svojo iznajdbo, da ne bi bila razkrita. Zaposlene je imel samo iz-i brane in zaprisežene delavce, a vhodi v to-, varno so bili zastraženi kot kake zlatarnice.
Nekega silno mrzlega zimskega večera, ko je snežena burja tulila krog vogalov tovarne, je neki strgani, premočeni cestni postopač potrkal na vrata ter prosil vratarje, da bi se malo pogrel ob ognju v tovarni. Dolgo časa je moledoval zaman, a končno so se pa vendar usmilili tresočega se siromaka ter ga spustili k pečem. Ta se je takoj do skrajnosti zmučen vrgel na tla ter zaspal. Toda »spal« je le z enim očesom, z drugim pa je pazno zasledoval delavce pri njih opravilu. Ko se je po preteku ene ure zahvalil in odšel, je nesel s seboj Huntsmanovo skrivnost.
Blizu Temple Bara se je nahajala lekarna, v kateri edini se je izdelovala citronska kislina. Lekarnar je skrbno čuval tajnost izdelka ter ni nikogar spustil v svoj laboratorij. Nekega dne pa, ko je bil lekarnar odsoten, se je neki nepoklicani gost splazil skozi dimnik v laboratorij. Ta podjeten »obiskovalec« je tako spretno porabil čas svojega obiska, da jc imel, ko se je vračal skozi dimnik, sestav cilronske kisline v malem prstu.
Dolgo časa Angleži niso poznali izdelave cina in pol stoletja so se trudili, da bi to tajnost izvabili iz Holandccv, ki so jo edini poznali. A neki Shcrman se je opogumil, šel na Holandsko ter po raznih zvitih potih prišel v tovarno ter skrivnost končno prinesel na Angleško.

Zedmžna gospodarska banka d. d.
Brzoav. naslov: Gospobanka
Ljubljana, Miklošičeva cesta lO
Račun poštno ček. urada št. 11.945
Telefon štev. 57, 470 in 979
Knjižice.
Podružnice: Celje, DJakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, Sibenik. Ekspozitura: Bled Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000-—, vloge nad Din 200,000.000-—
Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposits, nakup in prodaja vaiut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami.
Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
Gospodarstvo
Zniževanje plač.
Ljubljana, 30. apr. 1926.
Ze včeraj smo poročali, da so bile znižane plače pri smodnišnici v Kamniku, kakor tudi o preteči redukciji 40 delavcev za 1. maj. Sedaj smo izvedeli, da je tudi ravnateljstvo kemične tovarne za klej pri Ljubljani naznanilo znižanje mezd za 1. maj. Kakor je videti, bo delavstvo dobilo za 1. maj lepa darila od strani podjetništva.
Redukcije delavstva kakor tudi redukoije mezd, ki so na dnevnem redu, kažejo, v kako težko socialno in gospodarsko krizo zahajamo. Ze večkrat smo na tem mestu opozorili na zgrešeno postopanje v sedanji gospodarski krizi. Zniževanje plač pomeni samo poostritev krize, kajti z znižanjem plač se manjša tudi kupna moč delavstva in tako trpi pod tem ostalo gospodarstvo. Podjetništvo, ki misli, da je prvi in edini izhod iz slabega položaja zniževanje plač, je na napačnem potu. nMenja smo, da bi se z racionalizacijo obratovanja cele vrste podjetij, dalo marsikaj prihraniti in da bi to znižanje materialnih obratnih stroškov pomagalo marsikateremu podjetju na noge, ne da bi bilo treba zato zniževati osebne izdatke.
Med vzroki za gospodarsko krizo moramo v prvi vrsti navesti zgrešeno državno gospodarsko politiko. Posledice te so visoki davki, ki preprečujejo vsako novo podjetnost in prizadevajo neprilike že obstoječim podjetjem. Pa tudi tkzv. demontažna politika je v marsičem doprinesla škodo gospodarskemu razvoju Slovenije. In kaj naj rečemo o dosedanji politiki dviganja dinarja, ki je tudi delni vzrok današnje industrijske krize.
Ob tej priliki naj še omenjamo pritisk na delavstvo, da mirno sprejme znižanje plač. Tudi mi smo pred nedavnim poročali o nameri ukiniti obrat v tvornici za klej, sumili smo pa že takrat, da gre tu za pritisk na delavstvo, da sprejme znižanje plač. Tudi če bi obrat ustavili, bi ga čez nekaj časa otvorili, delavstvo pa bi moralo delati za nižjo plačo.
Napovedovanje redukcij pomeni torej tudi napovedovanje zniževanja plač, ki ga podjetniki razlagajo s slabo konjunkturo zaradi že navedenih razlogov, v čemur imajo tudi deloma prav. Gibanje, ki se je začelo, bo prešlo, kakor vse kaže, tudi v druge stroke.
Delavstvo mora razumeti položaj podjetništva v težkih časih, vendar pa mora tudi podjetnik uvideti, da ne sme vseh bremen teh težkih razmer prevaliti na delavstvo.
Econ.
Stanje ledne od Maribora do Središča. Žitna polja od Maribora do Središča so v tako dobrem stanju, kakoršnega ne pomnijo koncem aprila niti najstarejši ljudje. Krompir in koruza sta posejana, trava na travnikih je izvanredno visoka. Čudno, da se pri tako toplem podnebju ue razvijajo bolj bujno vinogradi. Splošno se pričakuje letos zelo rodovitna letina, ako se ne bodo pojavile kake prav obsežne uime in vremenske nezgode Kmetovalci po ptujskem in ljutomerskem polju imajo na prodaj še velike zaloge krompirja po 2.50 K 1 kg. Vinogradniki prodajajo sortirana fina vina po 10 Din liter
Kemična tovarna A. d. v Šoštanju v konkurira.
Dne 23. aprila je bil razglašen konkurz o imovini Kemične tovarne v Šoštanju, termini 27. maja, 15. junija in 6. julija	_ . ,
Konkurzi. Razglašeni so konkurzi: o imovini Ijani; termini 4 maja, 5 junija in 19. junija; o imo-Franceta S. Horvata, trgovca na Glincab pri Ljub-vini Minke Horvatove, modistke v Ljubljani; termini: 10. maja. 7. junija in 21. junija; o imovini Janka Cizeja, trgovca v Marenbergu; termini 5. maja, 2. junija in 16. junija.
Občna zbora. Ljubljanski velesejem reg. zadr. z a z. dne 7. maja ob 11 v Zvezi industrijcev; Prometna trgovska d. d. (Voika) 20. maja ob 16. uri v družbenih prostorih (bilanca 1925; izprememba pravil).
Znižane uvoznih carin za žveplo in natrijev nitrat. Poleg znižanih carinikih jx>stavk za uvoz modre galice (za 50%), o katerem smo že poro-
čali, so bile znižane tudi uvozne carine za prečiščeno žveplo in žveplov cvet od 1.50 zl. Din na 0.75 zl. Din, in za prirodni ter umetni natrijev nitrat od 10 na 5 zlatih Din za 100 kg. Znižanje je stopilo v veljavo dne 23. aprila in velja do 31. julija letos.
Gospodarski muzeji. Iz Belgrada poročajo, da je konzulanio-trgovinski oddelek zunanjega ministrstva sklenil začeti z akcijo za osnovanje naših gospodarskih muzejev (bolje povedano izložb) pri naših konzulatih v inozemstvu. Zeli pa seveda sodelovanje zbornic cele države.
Dividenda TPD. Iz >Neue ZOreher Zeitung* je posneti, da bo znašala dividenda TPD za 1. 1925 30 Din t .j. isto kakor za 1924. Potovanje v 1. 1925 da je bilo zadovoljivo.
IZorszaL
Dne 30. aprila 1926.
Denar.
Zagreb. Berlin 13.52-13.56 (13.516—13.556), Italija 227.35—228.55 (227.36—228.56), London 275.936-277.136 (275.865-277.065), Newyork 56.59 -56.898 (56.62-56.92), Pariz 185-187 (189-191), Praga 168.04—169.04 (168.08—169.08), Dunaj 80062 —8 04625 (8.0075—8.0475), Curih 10.955—10.995 (10.95625—10.99625).
Curih. Belgrad ».11 (9.115), Budimpešta 72.45, Berlin 123.20 (123.15), Italija 20.795 (20.79), London 25.17 (25.17), Newyork 517.375 (517.50), Pariz 17.05 (17.075), Praga 15.325 (15.32), Dunaj 73.05 (73.05), Bukarešt 1.95 (1.96), Sofija 3.75 (3.7425), Amsterdam 208 (208). Bruselj 17.90 (1810), Ko-penhagen 135.30 (135.40), Stockholin 138.60 (138.50), Oslo 111.90 (112), Atene 6.40. (6 46), Madrid 74 85 (75).
Dunaj. Devize: Belgrad 12.44—48, Kodanj 185.20—60, London 34.38—48, Milan 28.35 -45. Nevvyork 706.50-709 (ček 704.30—708 40), Pariz 23 23—23.35, Varšava 69.85—70.05. Valute: dolarji 709.90, francoski frank 23.30, lira 28.32, dinar 12.42 češkoslovaška krona 20.9025.
Praga. Devize: Lira 131.45, Zagreb 59.36, Pariz 111.05, London 164.05, Ne\vyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubliana. 7% invest. posoj. 76—78, vojna odškodnina 318—325, zastavni listi 20—2:', kom. za-dolžnice 20—22, Celjska 192—195, Ljublj. kreditna 175 den., Merkantilna 100—104, Praštediona 866— 872.50, Slavenska 50 den.. Kred. zavod 165—175, Strojne 92 bi., Trbovlje 352—360, Vevče 100 den., Stavbna 50—60, Šešir 110-110 zaklj.
Zagreb. 7% invest. posoj. 77.50—78, agrari 46.75—47, vojna odškodnina 318—319, uit. maj 321 —322, uit. junij 325—326, Hrv. esk. 104—105, Kred. 108—110, Hipobanka 60—61, Jugobanka 97.30— 98.50, Praštediona 867.50—872.50, Ljublj. kreditna 175 den., Slavenska 50 bi., Srpska 133 den.. Narodna banka 4000 den., Zem. Bos. 135—145, Eeks-ploatacija 20—24, Šečerana 290—310. Nihag 30 bi., Gutmann 250—270, Slave.-? 140 bi., Slavonija 39— 41, Trbovlje 355—360, Vevče 100 den., Brod tvorn. vag. 40 zaklj.
Dunaj. Podoc.-savska-adr. 769.000, Zivuo 740.000, Alpine 241.000, Greinitz 120 000, Trbovlje 441.500, Hrv. esk. 126.500, Leykam 132.000, Gutmann 310.000, Mundus 1185.000, Slavonija 48.500.
Blago.
Ljnbljana. Les: Drva, napolsuha, fco Ljubljana 2 vag. 20—20, zaklj. 20, javorjevi plohi, produkcija 1924, neobrobljeni in napolobrob., nierkan-tilne kakovosti, ^d 27—100 mm, od 2 ni naprej, z ca. 25%, od 1 do 1.90 m, fco vag. naklad, post 750 bi., javorjevi bouls od 2 m naprej, od 27, 30, 80 nun, merkantilne kakovosti, fco vag. naklad, post. 850 bi., javorjevi bouls, produkcija 1924-26, Ia, od 27—100 mm, fco vag. naklad, post. 1050 bi. — Pre m o g: Kal. ca. 7000 antracit. Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 bi., kockovec, za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob, za 1 tono 350 bi. Kal. ca. 4800, fco vagon Ormož: kosovec uad 60 mm, za 1 tono 260 bi., kockovec 35-60 mm, za 1 tono 240 bl„ orehovec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi. Kal. ca. 3500, fco vagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 130 bi., rovni, za 1 tono 120 bi. — Žito in poljski pridelki: Pšenica- 76-77 kg, 4%, fco vag. slov. post. 335 bi., koruza, par. Postojna tranz. 175 bi., koruza inzulanka, fco vag. Ljubljana 202 bi., koruza, fco vag. bačka post. 137.50 bi., oves re-šetani, fco Novi Sad par. 175 bi., ajda, fco vag. si. post. 260 bi., proso rumeno, fco vag. slov. post. 210 bi., rž, fco vag. slov. post. 210 bi., otrobi drobni, fc ovag. slov. post. 125 bi., fižol prepeličar, fco si. post. 270 den., fižol mešanec, fco slov. post. 150 bi., krompir beli, fco sloy. post. 60 bi. — Seno, slani a: Seno v balah, polsladko, fco vag. slov. post 60 den.
Moda
SIVA BARVA JE NAJMODERNEJŠA.
Že precej časa opazujemo, da je moda bolj in bolj preprosta, da se izogiba vseh kričečih navlak in polaga največ važnosti na enostavne oblike in na vrednost blaga. Ker nimajo letošnje obleke dosti ali skoraj nič okraskov, zato ni čudno, če pravi moda, da bodi blago čim finejše in trpežnejše. Vsi moderni blagovi, posebno pa volneni, imajo svetle barve, n. pr. rožaste, modričaste, svetlo-lilaste, največkrat pa srebrno-s i v e. Mladina naj nosi prav svetle, skoraj bele obleke, starejši pa bolj temne, a sive vsi.
Siva obleka je že sama na sebi elegantna; če jo obšiješ z rožastim ali svetlo-modrim blagom, je pa kostim ali obleka še lepša. Tudi sive volnene obleke so lepe, posebno, če je krilo plisirano in je naprsnik ves v robčkih. Najbolj elegantni so pa sivi plašči, ki jih podložiš z enako svilo, in pristojajo vsaki obleki. Plašči naj bodo kar najbolj enostavnega kroja, da jih moreš nositi več sezij. K sivim kostimom in plaščem imej preprost klobuček, ki se mora vjemati s sivo barvo obleke. Klobučki nimajo skoraj nič okraskov.
Če greš k morju, je dobro in moderno, če imaš jopico, ki je polna živahnih
vzorcev. Ta jopica je tako zvanega »bolero«. kroja. Osnovna barva blaga za jopice bodi peščena ali rjavkasta, vezenina pa rdeča, Hlasta ali zelena. K taki jopici nosiš plisirano krilo bele ali temnejše barve.
Moderno krilo je vse zgibano in plisirano, zato je hoja v njih »lahka in graci-ozna«, kar je tudi poglavitna smer vse dandanašnje mode.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 30. aprila 1926.
Višina barometra 308-8 m
Opazovanja
kral
! f«s
Llublfana (dvorec)
Zagreb Belgrad Sarafevo Skoplfc Dubrovnik Praga
Baro-melet
Toplola v C'
Rel. vlago t \
Veter ln brzina » m
Oblačnost 0—10
Vrsta padavin
ob opamvanju
»mmdi)7>>
V Ljubljani je
763-1 763-4 76U-7 760-6 763-0
762-9
763-8 763-5 763-6 7621
8-8
12-9 21-4 16-9
14-0
15-0
13-0 160 15-0
oi-o
86 72 44 60 75 65 65 65 65
NNE 1-5 NNE 1-5 SW 1 SW 3 W 2 W 1 mirno SE 1 mirno mirno
1
0 1
0 1
0 o 2 0 2
e
c
c —
O w
i: n ca __ n E <B C K? S»
£ © >
O —
Vsaka drobna vrstica Dira 1*50 ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši DSrt. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
3 gospodične
tprejmem na stanovanje,
»vent. tudi hrano. - Na-dov v upravi pod it. 50.
Za svojo kovačnico iSčem iobrega in sposobnega Ifnii1f>0 ki se razume KOVdLd na kovanje konj, volov, vozov in plugov ter dr. Nastopi lahko takoj. V kovačnici imam nekaj orodja. - Obrniti sc je treba pism. na: Daniel pl. RADIČ, trgovec, So-Sice via Metlika. 2913
Likarice
fzvežbane damskega perila za večje podjetje se takoj sprejmejo. - Naslov v upravi pod štev. 2740.
Pletilke
Iščem oostrežnico
(sobarico) za čez dan. — Znati mora prati in likati perilo. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 2977.
Išče se trezen, zanesljiv
VRTNAR
ki se razume na vsa v vrtnarsko stroko spadajoča dela. Ozira se le na neoženjene. Oglasiti se je med tednom: Korytkova ulica St. 26.	2978
STANOVANJE
iščeta zakonca brez otrok, event. tudi podstrešje, kjer bi sc lahko naredilo stanovanje. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Sredina mesta«
Gospodična
pridna in poštena, z gotovino 70.000 Din, želi zaradi pomanjkanja znan-stva znanja v svrho skorajšnje ženitve z boljšim gospodom v drž. službi -Resne ponudbe na upravo pod Dobra eksistenca 26.
DEKLE Z DEŽELE
pridno in pošteno, želi
ter pripravne UČENKE za pletenje sprejme stara tovarna pletenin Franzl Sinovi Privoz 10. Naslov v upravi
službe pri boljši rodbini, kjer bi se izurila v kuhi. j Gre tudi brezplačno. — i it. 2953. I
Gradbeno podjetje »PRO-BUDA« rabi 5—6 dobrih
zidarjev
za izdelavo fasade. Delo se lahko prevzame tudi v akord.	2953
Službe išče
Drž. vpok. poduradnik, še mlad, trezen in pošten; prevzel bi kako mesto oskrbnika, ordonanca, čuvaja, vratarja, nadzirate-Ija ali kaj podobnega. -Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru,
Gradbeno podjetje »PRO-BUDA« išče 1 dobrega
- Zglasiti se ie v pisarni Krekov trg 10, I. nadstr., Ljubljana.	2955
Prodam HIŠO
gozd, njivo in travnik, v industr. kraju na Gorenjskem. Hiša je ob ccsti in priprav, za obrt. - Naslov v upravi lista pod St. 2916.
Za morsko kopališče se
išče za poletno seziio
fina kuharica
za slov. kuhinjo. - Vpraša se na restavracijo »Jugoslavija«, Kraljič Aleksandrovo na otoku Kiku.
Sprejme se dobro izvežbana in samostojna
kuharica
stavracijo. Nastop službe 15. maja t. i. . Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja je poslati na upravo lista pod šifro: »Sezona« Stev. 2945.
Donašaiko
pijače, pridno deklico, sprejme takoj HOTF.L ŠTRUKELJ.	2984
Pridna služkinja
ki ima veselje do kuhe, se išče v pomoč gospodinji v boljšo hišo in proti dobri plači. - Naslov v upravi lista pod St. 2958.
Pridna, poštena, zanesljiva
DEKLE
vajena dela pri gospodinjstvu, kakor tudi šivanja, išče primer, službe k dobri in kršč. družini. - Cenj. ponudbe na naslov: IVANA SOKLIČ, na Gmajni St. 142, Bled.
Mlad pisarniški uradnik
za statistična dela, evnt. inteligenten začetnik, se takoj sprejme v tovarniškem podjetju. - Ponudbe na upravo pod; St. 2968.
VELIKO DENARJA
lahko zasluži vsakdo na jako lahek način. Ponudbe z znamko za Din 1,— na M. PIRC, Ljubliana I, poStno ležeče.	2976
Hotel, sobarico
začetnico sprejme takoj Hotel »Štrukeli«.
Trgov. POMOČNIK
spec., manufakt. in želez-ninar, išče mesta, najraje v mestu. - Naslov pove uprava lista pod St. 2927.
Iščem VAJENCA
za slaščičarsko obrt, poštenega in krepkega. Oni, ki je že delal v tej stroki, ima prednost. - Sopper, Novo mesto.	2900
Proda se dobro ohranjen
harmonij
amer. sistema, z izborni-mi glasovi. Cena 6000 D. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod St. 2950.
Posestev S r3ao.S
Din dalje: gostilne, viie, hiše- mlin, graščine, posestva, proda ugodno Zagorski, Maribor, Taten-bahova ulica 19. 2961
Najvišji zaslužek
nudi zastopnikom, agen-tom itd prvovrstna tvrdka Ponudbe, podprte s spričevalom o neoporečnosti, nai sc pošljejo na upravo lista pod šifro: »Ohne Kapiiai und Vor-kcnntnisse 512« na »PU-BLICITAS« d d., Zagieb, Gunduličeva 11. 1818
Loško slovstvo.
Najboljši izbrani spisi laških pripovednih pl-sateljev so na razpolago v veliki izbiri
v JUGOSLOV. KNJIGARNI v Ljubljani
po izredno nizkih cenah, n. pr.: Biblioteca universalc ..... Din 6.— Biblioteca classica economica . . Din 18__itd.
Pisarniška MOČ
se sprejme v stavb, stroki. 2e izvežbani imajo prednost. - Stavb, pod-jetje Žlvlc — Ljubljana, Rimska ccsta 17. 2911
Učenec
šol. izobrazbo, kateri bi imel veselje za trgovino z meš. blagom, se takoj sprejme pri Jos. SMEH, Mestinje • Podplat, Slovenija.	2933
UČENCA
poštenih staršev s potrebno šolsko izobrazbo, ki ima veselje za trgovino z mešanim blagom dež. pridelki, takoj sprejmem. - Naslov v upravi lista pod štev. 2847.
POZOR! Zaslužek za GOSPE!
Tovarna za zavese, čipk« in preproge »Stora» d. d. v Št. Vidu nad Ljubljano
daje čipke v nadvezenje na dom. Gospe, ki se za to delo zanimajo ter razpolagajo s šivalnim strojem, naj se izvolijo zglasiti v naši tovarni med 8 in 16. uro, razen sobote in nedelje. Auto-vožnja Ljubljana—Št. Vid se povrne!
DRUŽABNIKA
iščem vsled starosti za svojo staro, lepo, izborno vpeljano TRGOVINO v večjem kraju na Štajerskem. Potreben kapital najmanj 100.000 Din v gotovini. Reilektiram le na starejše, zanesljive in prvovrstne moči. - Ponudbe na upravo lista pod šifro Izredna priložnost 2856.
Moško, dobro ohranjeno KOLO naprodaj. - Ogled: Mestna plinarna, kurilnica, od 12. do pol 2. ure.
Novo hišo
v lepem kraju, prodam. -Naslov pove upravništvo »Slovcnca« pod št. 2021.
STANOVANJE
primerno za vpokojenega duhovnika blizu župne cerkve, sc odda. Pojasnila daje župnik v Sostrem, p. Hrušica pri Ljubljani.
modernih spalnic po znižanih cenah MATIJA ANDLOVIC Ljubljana, Vidovdanska 2.
VILA »ŠTEFANIJA«
v Begunjah na Gorenj, se proda na prostovoljni dražbi dne 9. maja t. 1. dopoldne na licu mesta z vso opremo, obširnim vrtom in gozdom n a j -viišjemu ponudniku.
MASER in ooerater
kurjih očes se priporoča. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava »Slovcnca« pod številko 2989.
STANOVANJE
I se odda v novi hili, blizu j Ljubljane, na lapem kraju, par min. od kolodvora.
! Naslov v upravi š!. 2920.
Kupim hišo
s par oralov zemljišča, ob železnici Celje—Pra-gersko. — Dopise prosi Josip Ukmar, Nova vas, Vrtnn ulica 10, Maribor.
Priporoča ss
MARIBOR
Slovenska ulica štev. 12.
večjo, dobro ohranjeno, kupim. - Pism. ponudbe pod: »Zmerna cena 32«
na upravo »Sliver i«.
med 30 do 50 KS
4 o b r o ohranjena,
se takoj kupi. posestvo
naprodaj, pol ure oddalje-
Vonudbe z navedbo starosti in tehničn. popisom jc takoj poslati na upravo »Slovenca« pod št. 2987.
M0T0B ~
na bencin ali natto, 2.5—5.0 KS, k* ie v
dobrem stanju, ležeč ali
stoječ, se nujno KUPI.
Tehnično podatke z najnižjo ponudbo izvoli sc takoj poslati na upravo »Slovenca« pod št. 2983.
no od farne cerkve, obsegajoče 29 oralov zemlje, polovica jc gozda za posekati, polovica njiv in travnikov. Posestvo je zelo sadonosno. Vsa poslopja sc nahajajo v najboljšem stanju, kakor: hiša, gospod, poslopje, žičnica, klet, svinjaki in je vse t. opeko krito. Natančnejši podatki se dobijo pri g. J: kobri Ta'nšeku, trgovcu v Novi ccrkvi pri Vojniku.
MAlI.nMLl3>HA __ ..J_________M— I'
Neh&niftto umetno vezenje i
*<; zastorov. pregrinjal, perila, monosramov, oblek Itd., i> lino bclolnbarvustocntlanje, aiurlianje, predt Iskanje j*
3 Mtaieh & PMeš, Hju&ljana I; ^ Dalmailnoie ulica st«v. o i*
«1 EJInobrezkonknrenčno podjetje, nit jrinejga Izvršitev. C *n)	najnltje cene ln naJkulontneJSa pontrežba. ff
Kolesa Peugeot
BICIKLI. v kvaliteti in
ceni brezkonkurenčni.
lahki MOTOCIKLI
1 V, HP, . s . Din 6975,— 2% HP, . . . Din 12250,— Izdelki staro znane svetovne znamke. - Dobava promptna od glav. zaloge:
O. ŽUŽEK, Ljubljana,
Tavčarjeva ulica štev. 11. Samoprodaja se odda za razne kraje Slovenije pod ugodnimi pogoji.
T. RABIČ *|
), Ljubljana
^'orsknJ^
NOVE ORGLE
prospektne piščali, nove registre, električ. ventilatorje in vsa popravila orgel izvršuje strokovno v lastni delavnici po nizki ceni Anton DERNIČ, izdelovalec orgel, Radovljica (Slovenija). 2743
»Erika«, skoraj nov, se takoj poceni proda. Naslov v upravi pod: 2863.
VAGONETI
20 komadov, 600 mm rabljeni, zajamčeno lipo- Uglaševnnje in popravila
i ,■ ■ * __ _ ti« — „ : '__ i__' *< ,-	T^___
KLAVIRJI!
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrst. instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi b.str.i izdelki. Poseben oddelek za popravila
rabljivi, ss oddajo poceni. ,za »Glasb. Matico«, Kon-Vprašati: Oglasni zavod jservatorij in tudi za drug-KOVAČIČ — MARIBOR, institute se izvršujejo od Slomškov trg št. 10. I moje tvrdke. Točna po-
■----------j strežba, zmerne cene tudi
i na obroke. - Izdelovalec klavirjev R. WARBINEK, Ljubljana, HilSnrjeva u!. 5.
fstara), na novo prenovljena, v industrij, kraju, dobro idoča, sc odda za več tet v najem na Gorenjskem. Poizve se pri: KARO, Sv. Petra c. 58.
NAPRODAJ nekaj dobro ohranjenega POHIŠTVA. Frančiškanska ulica 10-11
V^NOTO^!
»GRAJSKA KLET«, prej »pri Fridrihu«, Mestni trg št. 13 v Ljubljani. Točijo se pristna in pitna vina, osobito dobro črno vino, lt. 11 Din, čez ulico 1 Din ceneje.	2970
PISALNI STROJ, rabljen Re kupi. Ponudbe s ceno na upravo lista pod šifro: »Rabljen« št. 2932.
"prostovoljna DRAŽBA HIŠE
št. 120 v Zagorju, sredi trga na križišču glavnih cest, nova stavba, se radi smrti gospodarja proda. Vzklicna cena 90.000 Din.
Stara gostija
s senčnim vrtom, % orala zemlje, pri drž. ccsti, 10 min. od postaje Škofljica (Ccgelnica), št. 38. v bliž. Ljubljane, se proda. - Poizve sc pri lastnici M. KNEZ. Cena po dogovoru.	2928
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU KADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). 2922
Prostov. javna dražba
kuhinjske oprave ter
nekaj sl!k sc bo vršila dne 3. m a j a ob 9. uri dopoldne v skladišču
Ranslnger
Cesta na južno želoznfco.
Pod STARIM GRADOM, Smlednik št. 1, na zelo prijaznem kraju, se preda
i«ia!o posestvo
150.000 K POSOJILA
iSčera na prvo mesto. Na razpolago stanovanje. — Naslov v upravi št. 2954.
T?.koj sc proda po jako nizki ceni
SREBRNE KRONE
goldinarje, zlati denar, kupuje po najvišji ceni URBANC - Narodni dom, Mrribor. 2S58
McikcT KOLO
»Styria«, dobro ohranjeno, ceno proda I. PIRŠ, Polakova uL 223/1., Spod. Šiška.	2919
TRGOVINA
z mešanim blagom, dobro vpeljana, na promet, kraju, s potrebnim stanovanjem, sc vzame v najem. Kupi se tudi ra trgovino primer, hiša, — Ponudbe je po-lati upravi »Slovenca« pod »Velik promet« štev. 2846.
Damski
najnovejše oblike — po konkurenčni ceni se dobijo, kakor tudi sprejemajo stari v preoblikovanje v tovarni ALOJZ ŠKRABAR, Domžale.
»Praga«, 2 toni, v najboljšem stanju, s kardanskim pogonom, normalni tir. Poizve se v upravi lista pod številko 2862.
Dobroidoca pekarna
s trgovskim lokalom je naprodaj. Hiša je eno-nadstropna, v kateri sc nahaja pekarna z zelo velikim prometom, dalje lokal, prostori za pekovsko obrt. V prvem nadstropju se nahaja več lepih sob in kuhinja, dalje shramba itd. V hiši je tudi prostorna klet. Zraven je prizidan hlev. — Dalje se nahaja ca. pet oralov njiv in travnikov ter nekaj goz.la. Vse posestvo se nahaja pol ure od postaje Poljčanc v večjem trgu. Cena Din 100.000. - Naslov se izve v upravi pod štev. 2857.
Im
s stalno močno vodo, sposobno za vsako podjetje, z vs_-mi gospod, poslopji, hišo, sadnim vrtom, vse v najboljšem stanju, prodam. -Morija BAŠ, Pšala št. 40, Do! pri Ljubljani. 2S83
Stanovanjska HIŠA
v okolici CELJA ob glav. ccsti z vpeljano trgovino, pripravna tudi za večji industrijski obrat, sc poceni proda. Ponudbe na Realitetno posredovalnico Lovro Čremožnik, Celje, Kralja Petra cesta 23-11.
Mestni stavbenik
PAVEL BREN
Novo mesto. - Projektira jn izvršuje vse nadtalnc in sorodne zgradbe. Delo solidno. Cene zmerne. P. Gradac, Bclokrajina.
PREMOG-CEBIN
Wollova ulica l/II. - Telelon jfi
Hrast, letvice
za ograje in vinograde, 27X27 in 27 >'54 mm debele ter od 1—1.60 m dolge, nudimo po Din 0.50—1,— za komad. — Parna žaga »ZORA«, d. z o. Črnomelj. 1536
ZNOVA ZNIŽANA
je najemnina za lep poslovni lokal v pritličju Pokojninskega zavoda v Ljubljani, Gledališka ul. Lokal sestoji iz dveh poslovnih prostorov, ki sc oddasta tudi posamič, k enemu pada tudi stranska soba,	1568
PREDTISKARIJE
lajmoderneje sestavljene, trokovno sortirane, dobavlja najceneje Samuilo Leopold, Senta (Bačka).
Štefan Vincek
Tržaška cesta št. 9 GLINCE
Specialna delavnica za tapcciranje avtomobilov in otroških vozičkov. Izdelovanje damskih torbic ter vseh vrst popotnih predmetov.	2774
Vsakovrstno
po najvišjih cenah Cerne, juvoJf.r, Ljubljana VVolfova uiica štev. 3
Suha in zdrava
&
dobavlja po zelo zniž. ceni
D. ČERIN
Wo1!ovr nI. l/II., tel. 56.
manufakturna trgov.
LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 26
priporoča svojo krasno zalogo blaga, štofa, caj-ha, klota, kambrika, de-lena, ctan;:na, Sifona, bele, plave in rujave konte-nine, nar. oblek, perila za darnc in gospode, domačega izdelka, vse po- , trebščine za krojače in šivilje. — Blago dobro, cene nizke.	2831
BUKOVO OGLJE
Kupim proti takojšnji plači vsako množino vila-nega, suhega oglja; isto tako suha bukova .-'rva. Franr. Kambič, Ljub jana> Poljanoka cesta št. 18.
»ILIRIJA«. Kralja Petra trg št. 8, tel. 220.
premog, drva,
KOKS, CEMENT, 1241
patent »Ideal« do sedaj neprekosljivi, šival, stroji za pletenine, navijnlni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši. FRAN KOS, Ljubljana, Židovska uiica 5.
APNO, CEMENT
traverze in vsake vrste žcleznina po najnižji ceni. — Želcznina IVAN KORAŽTJA, MARIBOR, telefon št. 313.
ZE!.J!i!AD!lfl
z največjo haljlvostjo ter nojžtahlnejše vrste FIŽOLA In GRf.HA dobite pri tvrdki
JOSIP GBiiEi,, U08US?!S
Hotel llord). Zahtevajte cenik.
S. PETAN, Maribor.
Nasproti glav. kolodvora.
Steklena
KRAPSMSKE TOPLICE
tik Zagreba, Hrvatska, 42°C termalna voda in blato zdravita revmo, trganje, ischias, ženske bolezni itd. Stanovnnje s popolno oskrbo dnevno 50 do 80 Din za osebo. V času pred in po sezoni znatni popusti. Vojaška godba in druge zabavo. Kopeli v hiši. Lastna elektr. razsvetljava. „ Podrobna pojasnila in prospekte dnje kopališka ? uprava Krapinske toplice.
zMsfninii. srebr6flfnG
kupite najcenejše pri
Ce3ietGiaonSfrg4
Največja zaloga švicarskih ur, lastna delavnica
Kupuje staro srebro, kovan star denar, zlato, briljante in drago kamene po najvišji ceni
SPALNICE,3ED11NICE, OPREMA STANOVAN3 PRVOVRSTNA IZOELAVA-CENjE
Typa 31 g, 40 PS, 4000 kg tovorne teže, skoraj nove, polne gume, ter
Typa 15-ter, 34 24/100 HP, 1500 kg tovorne teže, c. no proda KONZERVNA TOVARNA »GLOBUS« — D. D. NA VRHNIKI.
Slavn. občinstvu in ccnj. naročnikom vljudno naznanjam, da sem
preselil svojo tapetn. delavnico
na SV. PETRA NASIP 45
Sprejemam nova naročila in vsakovrstna popravila divanov, žimnic, blazin na vzmeteh itd. po najnižjih cenah.
ANTON KOLESA, iapcinik in dekorater.
je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. d. v Ljubljani.
i
GRICRR & MEJflC
SaniO Šelenburoova ul. 3
s/
□ajsolidnejša ter znano najcenejša moška in dainska konfekcija.
fc2ne'še in nafbolfšs
si za pomlad in poletje oskrbite "^K.
r^ssrao^rsf- iasrRj<e
kakor n,. pr.: boks od 14 Din naprej, pri tvrdki
Fran?. Rjaveč
LJUBLJANA — Stari trg štev. 11 a. Prepričajte se o tem !
— .1. i
Zbiralci poštnih znamk!
Poštne znamke 565 najrazlič-i;-^]! nejših, med temi posebno lepe zbirke raritet kot 11 vrst iz M^jv-/^ provizor. Albanije, 9 velič. ob kronanju v Perziji, 6 kompl. grških, 25 redkosti iz Centralne Amerike itd. za samo 4 šil. Veliki ilustrirani cenik na zahtevo gratis in frnnko.
Bela Sakula, Sonnenlioi, lucsrns, (Suisse)
vešči vsakovrstnega pletenja, dobs stalno namesčenjs. —• Osebne ponudbe in dogovor pri STERŠE JOSIP — ZAGREB -Maksimirska 94.
na željo kupca :nmo hiša s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, sredi travnikov, tik	OPALOGRAiF gozda, ugodno za vpoko-	■,. __ . , ,„ , jenca ali obrtnika, po	™b,'cn' 22 X nizki ceni. - Poizve se v	i>il*lov v "Pravl žt" 2S2" Smledniku, Jeraj Stev. 1.	TOVORNI-AUTO
1 in pol tonski, znamke »FIAT« v najboljšem stanju, poceni naprodaj. — Naslov v upravi »Slovcnca« pod štev. 2674.
prodan na
prometne;?) kraju. — Vprašanja na: Pirkas Kalpevn. Zagreb, I lic a 110.	2947
ifel
Zahvala.
Globoko ginjeni nad iskrenim sočutjem ki se nam je izkazalo ob priliki bridke izgube, se vsem iz srca zahvaljujemo. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so
spremljali blagega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, 30. aprila 1926.
Ema Dorčič m otroka.
i
K«
prostovoljne javne dražbe
v četrtek 6, in v peiek 7. maja, vsakokrat ob 9 uri dopoldne — Cesta v Mestni log
štev. 15 (Ponovičevo poseslvo). Naprodaj bodo konji (2 težka, t lahek), konjske opreme, razni vozovi, kočije, kosilni stroj, več oken, vrat in betonskih stopnjic. prazni sodi, razno pohištvo, pisalne mize, kopirna preša, preproge, zrcala, svetilke, obleke, čevlji itd. — Interesentje si lahko stvari ogledajo od ponedeljka do srede, vsak dan od desete do ene ure.
v vneli modernih barvah Ie volne l)ln 68'—, modrrnii oblika 70'-, Iz t.njfjc dlskt. 18B -, apecljalltela ,, 1TA" 210'—, I t. alame navadni 21"-, Glranll29—,bolJfiU8—,f Ini si)'.. Manila 120'-. ranama 240 - rnzpoillja
Veletrgovina R. Stermeckl, Celje St. 18
_ Vzorci mannfaktiire »e pošljejo na ogled.
Ilustrirani cenik z če z 18011 allkitml čez razne domače potrebščine pa zastonj. Kdor pride i vlakom, doni nnkupn primerno povrnitev vožnje.
Modne kamgarne
ievijoie
v veiihš Izbiri po ugodni ceni
m—m i ii i i i ~ii urni-titttrttthrtiir"! n-nrmrniniin
FRAN KRAIGHER
krojaSki mojster in izilelovalcc preoblečenih eumbov v Ljubljani
vljudno naznanja cenjenim odjemalcem, dn je dna 27. aprila t. 1.
preselil svojo dclcvnico iz Gosposki; ulice 5
v lastno hišo,
Cankarjevo nabrekle štev. 7
S
i i
L'
(na desnom liret;« Ljubljanico mrd iranc. in čevljarskim mostom)
PiipnroMa se za vsa v krojaško stroko spa-dajoča dela. — Sprejema tudi popravila in preobračanje oblek.
v ob£e znani naeii 50 obsiojeCi manufaktuz-ni trgovini
R. M i ki a lic, „Pri Škofu",
Zunanjim naročnikom se pošlje tudi po pošti
IVAN JAX in sin
— Ljubljana —
Goipoivetska testa it. 2
Hsjboljil ilvalnl In pletllnl stroji. Izborna konlri kcija In elegantna Izvriltev iz tovarn« v Uncu. Ustanovljena 1. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli. — 10 letna garancija Pisalni stroji Adler. — Kolesa U prvih tovarn „0Drkopp", .St»rla", „W»f-fenrad" In „Kayser".
še vedno kupite
moške štofe, moško in žensko perilo, crepe, de« lene, belo in rujavo kontenino ter vse drugo ma-nufakturno blago najugodnejše pri tvrdki
IVAN KPsOŠELJ - Ljubljana
Kette - Murnova (Martinova) cesta it. 15.
kar dobite iz inozemstva I — O tem se lahko prepričate, ako primerjate izdelke in cene poslovnih knjig
Upnice H. T. D. y Ljubljani
Kopitarjeva ulica štev. 6/II in pa tuje blago.
Priporoča se Vam za nakup in izvršitev
spalnic, jedilnic, gosposkih sob
pisarniške oprave, kuhfnj in drugega pohištva, katero imam vedno v zalogi prvovrstno blago, za katero se jamči. - ANDREJ KREGAR, mizarstvo in zaloga pohištva, nasproti kolodvora Viimarje. Št. Vid nad Ljubljano.	Zahtevajte ceniki
Magpacgft
novo d.'9ko!o a!l
otroSki športni voziiffik,
Kilor kupi ali posrednje, da proda podpisana tvrdka 10 novih ilvokoles nli otroSkih vozičkov v letoSnjem lrtii, dobi zanaerado novo Uvokolo, kompletno z au-frleško pnenmaiiko ali otroSki Športni voziček. Zn-litovajto cunik. Prodnjn ua obroke. Nn.lvcčje skladišče ilvokoles, otroških vozičkov ln pneuinatike.
Mmm.
tovarna dvokoles In ctroških vozitkov
Karlovska cesta
iki J
ji .4
V Srem. MUrovici se proda ali da v najem
s hišo za stanovanje, velikimi štipami in skladiščem za prejemanje blaga. Leži na obali Save, in je prikladno za vsako trgovino. — Posel je dobro uveden — veliko število stalnih odjemalcev! — Odda sc radi bolezni. — Vprašanja na: DRVARA M. MAISATZ, Sremska Mitrovica.	2845
Sv. Petra ccsža i
se priporoča za izdelavo prvovrstnih škornjev, gorskih, lovskih, športnih ter vseh vrst luksuznih čevljev točno po meri.
Postrežba priznano stilidno.	Csnc zmerne.
JSSF- NA VAGONE in NA DROBNO
bukova iii hrastova DRVA
ter BUKOVO OGLJE lastne produkcije, vsakovrsten OKROGLI LES, dalje TRBOVELJSKI PRE-MOG, MAVEC po konkurenčnih cenah pri tvrdki
D. MARUŠIČ. Ljubljana, Sv. Petra c. 40.
UNDERWOOD
pri Lud. Baraga, LJubljana
Selenburgova ul. 6/1. Telefon Stev. OSO.
UNDERWOOD
S mu m m za nakup moških, fantovskih iu otroških oblek, površnikov, dežnih b V3i plašSev in drugih oblačil J« in ostane edlnole Detajlna trgovina
KONFEKCIJSKE TOVARNE FRAN DERENDA d CIE
v Ljubljani, Erlavteva cesta 2 ln Gradtšte stev. 4
Predno Kupite. prepriCotle se o nlzhlti cenah naše trgovine!
;^pe6ata * \
oraveratvo, etikete 1
SITAR & SVETEK"
ljubljana &
F- Mlchelilsch, Maribor
Telefon St. 12S Gosposka Ulica 14 Telefon St. 12S Modna trgovina za dame in gospode.
Velika izbira damskih in moških nogavic. Moško perilo in kravate.
Manufakturno blago. Solidna postrežba!	Zelo primerne oene!
Poravnajte naročnino!
Upravnega trgovskega ravnatelja
Išče takoj
kožna In čevljarska vekmdusSrifa
v Jugoslavftfl
Pismene ponudbe s ALOMA COMPANY,
curr. vitae pod „RAVNATELJ" na Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1
Edino najboljši
šivalni stroji Im kolesa
za rodbino, obrt in industrijo so le
Jos. Petelinca
Gritzner, Aciler
Najnižje cene!	Tudi na obroke
Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija

Preselitev! Preselitev!
,0LEUM4jubljana
industrijska trgovska družba
se je preselila v nove razširjene pisarniške prostore na
Gosposvetski cesti št 8
Teleton inter. 910
Velikanska novica !
Vsled ugodnega nakupa MANUFAKTURNEGA BLAGA od konkurznc mase
na Starem trgu št. 21
zraven Zalaznika prodajam po globoko znižani ceni
samo do 5. maja
Nc zamudite prilike! — Prepričajte se in oglejte si velikansko zalogo!_Velika izbira!
■tohvmt vtemzm aaMH^CBBgBBgMHMMMMMMMBIMBMMMg
Morsko kopaliile Aleksandrovo na otoku Krku
Novo otvorjena restavracija in kavarna
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LjjubSjanl
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani z vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 350 milijonov kron
Insersrajfe v „Sbweoeu"!
kompl. garnitura 12 kom. kakor na sliki franko dom
samo	300 —
proti predplačilu ali povzetju
Cerkveni zvonovi, armature ln surovi odlitki
ležeča tik ob morski obali, z zelo dobro urejenimi sobami. Izvrstna slovenska kuhinja.
Točijo sc najboljša vina! Cena za hrano 40— Din dnevno za osebo,
sobe pa od 12—18 Din. Gostom na razpolago čolni za vožnjo po morju.
Daje brezplačno pojasnila na vprašanja ter se priporoča za obilen obisk SCraSjiČ«

JBRBM en mm
hran Mrawos
Maribor, Aleksandrova 13
Telefon štev. 16
Zaloga vseh vrst usnjatih torbic, kovčkov, gamaš, nahrbtnikov, oprem za konje, kakor tudi pritiklin, Kovčki za vzorce in potnike se izvrše natančno po naročilu v lastni torbarski delavnici.
Sisek
prioroča bolj is, ptamburlce, car Mure, strune, šole In vse . potrebščine z« vsa glasbili
Odlikovan na pariški Ceniki franko. razstavi
Ustanovlj ena 1. 1889
Foftni ček 10.533
nogavice v raznih barvah, žepne robce, čipke, rokavice, naramnice, kravate, palice, razna mila, gumbe in potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter nahrbtnike
Peteline. LiuUBim Majnlžic cene
(o'j vodi) blizu Prešernovega spomenika
Najboljša so še vedno
PU€H-koS@$
z IMicheBSn pnevmatiko! Solidne csmeS PEa£5iivo na obrede!
EGN.VO&C, LJUBLJANA
iPcdrsižniisa: NOVO n E S T O
I(Gradska štedionica)
hp	* -a +
Liubljana
S"
Psrešemova ulica
Stanje vloženega denarja nad 740 milijonov kron
Prometni imM za presnov
prodajo
l d. v
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana 7. vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagalo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar
Maši rojaki v flmEFilii nalagajo suojE prihranke največ u naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma i/aren
fS®~ Hranilnica da;e poso;ila po nizki obrestni meri na posestva in menice.
iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domaČo uporabo kakor ludi za industrijska podjetja iu razpečava
na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-slov. in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete
NasSov: PromeSnš zavodi za premog d. d.
v LJubljani, Miklošičeva cesta itev. IS. II.
Mojim cenj. odjemalcem in si. občinstvu vljudno sporočam, da sem z današnjim dnevom vsled bolezni opustil mojo pekarno na Dunajski cesti štev. 5, ter isto gospodu Ivanu Pisktir oddal.
Za izkazano mi zaupanje se cenj. odjemalcem tem potom zahvaljujem, ter najtopleje priporočam mojega naslednika.
Z odličnim spoštovanjem
Glasom gornjega naznanila sem z današnjim dnevom prevzel pekarno gospoda Antona Preskar, ter prosim cenj. občinstvo, da tudi meni izkazuje isto zaupanje, katero je dosedaj izkazovalo mojemu predniku.
Potrudil se bodem, da si. občinstvo s prvovrstnim pecivom postrežem, ter se priporočam
z odličnim spoštovanjem
Ivan Pislir.
ills
nekaterih
iste tvrdka
9 Mestni trg' 2(1
od 1. maja dalje
si ogleda zlato milo, katerega prtenano nedosegljivo kakovost in štedljivost pri uporabi se splošno hvali. To je pristno
ki napravi tako lepo, belo, bleščeče in duhteče perilo. Vrhu tega vsebuje pa vsak tisoči komad
pristni zlatnik po 10 frankov
■V«ttR'
Edino na j ve čl e in in našmodernesše podjetje spseelno te vrste v -foveni i J^eZHaPlŽ
Telefon interurban 476 Brzojavl;
Mezttartf Maribor Trgovci, zahtevajte ponudbe!
n
f r v li
za pisarne, klube in spre;emnlce
nudi Vam po zmernih cenah tvrdka
PETER IU, IKMbl
Zaloga pohištva, žime, morske trave itd. — Lastno tapetništvo Izredna prilika: Modreci po Din 200
OPANKE
pletene od dinarjev
156'-
Samo pri	Ljublfana
Razpošilja se tudi po poštnem povzetju
PEROKOJPORABRIZGSLJi
orig. „Nonplusultra" in „Vermorel" ter
„MERKUR" KOSE dobavlja promptno
Veletrgovina z železnino
»MERKUR", P.. NaidK, Celte
i oenonem
posebno pri nakupu blaga za moške in ženske obleke, pri različnih Sifonih in cefirjih, ptavini in hlačevini
Vse ta dobite po Izredno nizki cenil
DV Oglejte si blago in cene pri
IVAN KOS
Podružnica: 6iŠka Podružnica: Ljubljana Celovška c. 63 Gorenjsko Sv. Petra c. 23	Srednja vas 2
DARUVAR
riiiieraliio In biaino kopališče
Radioaktivni topil vrelci 30-50° C.
Najuspešneje zdravljenja: Ženskih bolezni, rhcumatizma, poda re, iiiasa, slabokrvnosti in sploSne slabosti.
Celo leto odartu! Prijetno letovišče I Ugodne železniške zvezei Zelo smerne cene!
Izven glavne sezone znaten popusti Zahtevajte prospekt od ravnateljstva kopališča.

modra palica
garant. 98/99 °/0 znamka »Aussigerkonzern«
dvakrat rafinirano nudi po najnižji ceni
Maribor, Slovenska ulica štev. 2
ALEKSANDROVO - OTOK KRK
LetoviSčarjem rnihurjinji') fl r I * A Cena celodnevni
se priporoča lbOll!!lQCi;0 U i It L	prehrnni 40 L)in,
stanovanju s postrežbo 12—15	Din. — Istotam
se išče za sezonsko	dobo
dobra kuharita iz Slovenije.
POSNEMALNIKE ALFA SEPARATOR
Aifu olje, gnetilnike, pinje, mlečne vrče vseli velikosti, širne kotle, širne prte, si-rišče ter vse mlekarske in sirarske potrebščine prodaja in organizira mlekarne
Zastopstvo ALFA SEPARATOR za Slovenijo
HHehorna Krišlol
L|ubl|ano Sv. Petra cesto 60
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v. Kropi in ^£mtugorici
Pisma: Žebl/arska zadruga, Kropa (Slovenija) Brzojavke.• Zadruga Kropa leieion interurban. Podnart 2
Žeblji za normalne in ozkotirne železnice - Žeblji za ladje, črni ali pocinkam - Žeblji za zgradbe, les itd. - Žeblji za čevlje - Spojke ^ za odre in prage - Spojke za ladje in splave - Železne brane - Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebove itd. - Vijaki z malicnnri -Podložne pločice — Matice — Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. — Vijačni čepi — Verice
Vsi v našo stroko spadajoči žeiczni izdelki po vzorcih in risbah najceneje - /lustrovam ceniki na razpolago
Izdeluje lahke transmisi/e.
Prodaja se samo na debelo trgovccm	Popravlja strokovnmko gospodarske stroje in Prodaja se samo na debelo trgovcem.
opreme za vodne žage in mline.
N ova križarska vojska otrok.
Francoski spisal Henry Bordeaux. Prevedla K. H.
34
»Italija!« je ponovil čustveno učitelj.
In že polšlje pozdrav deželi, kjer so bili doma Brutus, Mazzini, Garibaldi in drugi i ji, tutti quanti.
»Italija!« je ponovil navdušeno župnik.
In pozdravi deželo, kamor je prišel iz Judeje Peter, Kristusov naslednik, da je ustanovil papeštvo v večnem mestu.
Ali je konec pota, ali pa učinek Italije? Brezkončna vrsta, ki se je vlekla po zadnjem ovinku, je pospešila korake in ta dolga živa propa -ka, ki jo oživljajo čepice in robci s svojimi barvami, se ziblje v luči, kakor bi jo veter potresaval.
Toda kaj je ona g niča tam doli, zbrana na travniku na desni ceste? Človek bi skoraj rekel: otroci. Sklanjajo se nad zmajem, ki leži v travi na boku z eno perutjo više kot drugo.
»Ta zmaj,« je izjavil vzhičeno g. Mussillon, »je najnovejša zmaga čioveštva, njegova zmaga nad vetrom. Pred seboj vidite, prijatelji, zrakoplov, ki počiva.«
»Zmaga ni sijajna,« ugotavlja g. župnik. »Vaš zrakoplov je v škripcih.«
Toda ponosen na svojo pedagogiko, prične učitelj takoj razlagali zrakoplovstvo. Videl je že slike in prereze. Česar ne ve, to trdi in vsi drugi delajo prav tako. Je li zadosti poučen, da razlikuje iz daljave dvokrovnik od enokrovnika?
»To bo najbrže enokrovnilc. Toda predaleč smo Še. Pojdimo bliže.«
Ko se bliža, ne vidi drugega kot lefalo.
»Samo en par kril, nič več. Nobenega dvoma ni, enokrovnik je.c
Starši, ki so našli svoje otroke v Pierrelongue ali med potjo, ogledujejo kot on stroj, tudi oba svinjska trgovca, ki spremljata mlinarja, in tudi ljudje s semnja in tudi kmetica, k je razdelila mleko svojih krav, in medtem, ko je razmišljena, se sivka oblizuje z mastno travo na Mont Cenisu. Toda v vrsti odmevajo vzkliki:
»Silvina vidim*« kriči Rondonazovka z višine voza.
»Mihec!«
»Peterček!«
»štefek!«
Slede še druga imena, eno moško ime in štiri ženska imena. Pernuška in Andrej nista rekla ničesar, tudi ne mlinarica in tudi mlinar ne. Fontanette pa mora prehoditi še dosti pota, če hoče videti če je Janezek Baptist tu. Na koncu sprevoda stopica, prav pred vojaki. Toda planinski lovci se zgube kot četa jerebic. Zasedli so majhen griček nad mejo. Kako so splezali tja? In avtomobili, ki so zdaj prosti, prično svoj šmider s trobentami in sirenami. Ker so se ljudje iz Avrieuxa, iz Lanslebonrga in drugih krajev veselo razpršili s svojo živino po travniku, so šoferji zopet gospodarji ceste n prahu, gospodarji ali malo manj radi voz, ki se nič ne ogibajo in stoje na levi mesto na desni.
Zrakoplovec, zaverovan v svoj aparat, kjer so se vilo zakrivile, in njegova tovarišica, ki si pudra obraz in barva ustnice, in drvet malih križarjev, pet dečkov in štiri deklice, ki preiskujejo krila in ladjico, nihče ni opazil povodnii, ki se zgrinja po italijanski cesti. Fden malčkov, Šilvin, fe ne Petrček — toda ime je postranska stvar — zasliši za seboj silen trušč in se prestrašen obrne:
»Mesto gre k nam!«
Vsa črta fe obrne — ra/.en zrakoplovčeve žene, ki je samo pogledal« in se pričela znova lišpali —
in opazuje to mesto, ki prihaja. Možje, žene, otroci, živali, vsi se vale po travniku. Kakšna divja gonja! Solnce, ki odbija svoje žarke v jezeru, pomlaja in osvežuje njihove jopiče, pokrivala, robce, boža mehko dlako krav in teličkov, ki skačejo v luči, vleče iskre iz bajonetov lovcev, ki so zasedli griček.
»Kaj hočejo vsi ti ljudje?« vpraša avijatik.
Takoj se prične šopiriti:
»Videli so me v zraku in so me prišli občudovat.«
Sil.vin vidi svojo staro mater, ki maje jezno z glavo in rokami:
»Naši starši so,« razlaga. »Nas so prišli iskat.«
»Veliko jih imate,« sklepa mož užaljeno. »Toda morda bom našel kakega tesarja med njimi.«
Na cesti so šoferji in potniki zapustili svoje stroje, v nekaterih krasnih skokih jih prehiti Tomaž in pride prvi na mesto, sledi mu mula, ki nosi Pernuško, stisnjeno kot mezgo, in Andrej, ki vleče mulo za rep, da bi ohladil njeno gorečnost. Drugi sledi v kratki razdalji, in se suvajo, prehitevajo drug drugega, vsi potni, zdihujoč in sopihajoč.
»Je li kakšen mizar med vami?« vpraša z jasnim glasom praktični avijatik.
»Tu, hi!« odgovori Andrej.
Avijatik se ga takoj polasti in mu pokaže velike vile, ki nosijo okvir, na katerem so pritrjena kolesa:
»Ko sem pravkar pristal, so se te vile zvile. Zdaj ne morem z mesta. Kako bi jih popravili?«
»Iz dobrega lesa so,« izjavi Andrej, ki tipa bruno kot izvedenec.
»Nežnih rok in herkulske moči je treba zraven. ' Morda bi bilo bolje napraviti druge vile, kakor če | bi se bile zlomile. Toda za to delo bi potrebovali štiri in dvajset ur. In jaz bi izgubil tekmo.«
»Andrej pravi priprosto:
»Iz dobrega lesa so. za to sem Dorok: nič iih ni j treba nadomestiti.«	1
(0 r
(3
a s I
O.ifi
► 5.
prodajalno moških, damskih in otroških

Prodaja za tvornlškc cene
Podružnice v Jugoslaviji:

8	„
iS*	1
fe	I i
Osijek	V. Bečkerek
Novi Sadi Skopi je Sombor Dubrovnik Brodi n/S. Zemun
Maribor Split
Za. Jugoslovansko tiskarno t Liubliani: Karol Če£.
Izdaiateli; dr. Fr. Kulovec.
Urednik: Franc TeraeHlar.