DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 30-39 — Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta 18 — CENA: posamezna številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85, letno L 1.020. — Za inozemstvo: mesečno L 150, letno L 1.800. — Poštni čekovni računi:	Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto iV. - Štev. 43
Trst - Gorica 27. oktobra 1950
izhaja vsak petek
Slovensko strokovno
šolstvo
(Misli ob peti obletnici OZN)
Prav te dni je bil pripeljan v Berlin iz daljnih Zedinjenih ameriških držav »zvon svoboden, ki je na peto obletnico ustanovitve Organizacije združenih narodov začel oznanjati vsem Nemcem in vsemu zasužnjenemu svetu blagovest suo-bode in človeškega dostojanstva.
»Bodi svoboden in deležen človeškega dostojanstva!«, to je vodilna misel, ki jo danes oznanja svobodni svet demokracije zasužnjenemu svetu totalitarizma.
Ne sklicujemo se zaman na politično prizvanjanje iKvona svobode« in na globoke besede o svobodi in človečanskem dostojanstvu, ki so zvonko vklesane v njegovo simbolično zlitino!
Predsednik Truman je istočasno na svečanem zasedanju glavne skupščine Organizacije združenih narodov ob peti obletnici njene u-stanovitve dal novega in močnega poudarka trdi demokratični borbi za uveljavljanje človečanskih praJ vic, etičnemu temelju sodobnega demokratičnega izživljanja.
In ni brez pomena, če se danes tržaški Slovenci zopet spominjamo globokega pomena vesoljne izjave o človečanskih pravicah, osnovnemu zakonu Organizacije združenih narodov, ki začasno upravlja Svobodno tržaško ozemlje po Zavezniški vojaški upravi.
Lahko bi celo obujali spomin na gospodarske ukrepe Organizacije Združenih narodov v korist gospodarsko manj razvitim in zaostalim deželam in skrb njene prosvetne, znanstvene in izobraževalne ustanove UNESCO za prosvetno zanemarjene pokrajine ob amaconskem porečju.
Vse, kar smo doslej navedli, naj nam služi le za boljše razumevanje naših tržaških prilik.
Danes se bomo pobavili s posebnim poglavjem našega šolskega žitja, s slovenskim strokovnim šolstvom, ki je v najtesnejši zvezi z gospodarskim in prosvetnim na-predkdm našega ljudSLva.
Od vsega začetka smo naleteli tržaški Slovenci pri italijanskih u-praviteljih skupnega šolstva na Tržaškem na popolno nerazumevanje, ko smo z njimi razpravljali o potrebi našega preprostega slovenskega ljudstva po strokovnem šolanju. Zaman smo se sklicevali in se še danes sklicujemo na določbe zakona o strokovnem šolstvu:
Državna uprava je dolžna ustanavljati strokovne šole industrijskega, trgovskega, kmetijskega in ribiškega značaja Za vso šoloobvezno mladino, ki ne zahaja v srednje šole;
v izjemnih primerih se morejo ustanavljati namesto triletnih strokovnih šol dvoletni ali celo enoletni strokovni tečaji;
na strokovnem šolskem zavodu morejo istočasno delovati vsi štirje strokovni šolski odseki; itd.
Šolska oblast ne izpolnjuje zakonskih določb o strokovnem šolstvu glede slovenske kmečke in delavske mladine, ker je le na pritisk in z nevoljo ustanovila le dve strokovni šoli (trgovsko in industrijsko) v mestu, na podeželju pa nekaj strokovnih, večinoma trgovskih tečajev, ki ne odgovarjajo krajevnim prilikam in potrebam našega ljudstva.
Kar bi moralo biti le izjema, je postalo pravilo! Na našem podeželju nimamo niti ene popolne strokovne šole. Ustanovili so samo izjemne dvoletne tečaje, tu pa tam, na primer v Nabrežini in na Opčinah dvoletni tečaj z lani oziroma letos milostno dodanim tretjim razredom... Sami si pa ustanavljajo kjer koli popolne strokovne šole, točno po zakonitih predpisih. Ali ni to diskriminacija? Popolne strokovne šole ustanavljajo ne da bi istočasno slovenski strokovni tečaj, ki je že nekaj let prej deloval na istem zavodu, po zakonitem pred-pisu dvignili v vrsto popolne strokovne šole. Odpirajo celo tretji sestavni razred za enega samega dijaka, medtem ko so nam lani, ne da bi se kdo za nas potegnil, ukinili dvaindvajset razredov, ker je vanje zahajalo manj kot dvajset, ponekod pa manj kot deset učencev. Kako trpka je za nas ta diskriminacijska primerjava... Vendar v svojem prirojenem čutu po demokratični pravici priznavamo, da ima tudi oni edini dijak tretjega razreda italijanske strokovne šole na Opčinah polno pravico do izobrazbe, ki si jo je izbral za svoj življenjski poklic. To je pravično in demokratično! Za nas pa te demokratične pravičnosti ni, ker prihaja za nas v poštev totalitarno diskriminacijsko merilo in jalovi iz-
Tržaška stvarnost
»Boljša je mršava poravnava kot debela pravda.« Ta narodni pregovor, ki je nastal pri naših kmetih, izpostavljenih grabežljivosti italijanskih odvetnikov, bi se moral globoko vtisniti v um in spomin naših političnih in narodnih tlačiteljev.
Vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja postaja zopet pereče, kakor izhaja iz pisanja Alymera Val-lance-ja v londonskem časopisu »The Nevv Stateman and Nation« od 14. oktobra. Vsa podoba je, da se opri jemljejo misli, ločiti slovensko narodno ozemlje od italijanskega, da bi italijanskega dali Italiji, slovenskega pa priključili Jugoslaviji. 'Seveda pa ostaja nerešena 'zagonetka, kako bi ti dve področji izgiledali in kako bi tako presekani in ustrojeni mogli živeti. Do .tega pa bi moralo priti, ako bi hoteli dosledno izvesti ločitev slovenskega narodnostnega področja od italijanskega. Ali bi to želeli Italijani? Saj prav oni tržaško vprašanje prikazujejo kot prvenstveno in izključno nacionalno vprašanje. Saj prav oni gospodarske razloge .baje smatrajo za razloge nižje vrste v smislu evangeljskega izreka, da človek ne živi le od kruha... Italijanskim nacionalistom je iže sama misel, da Trst ne bi pripadel Italiji, strašna in poziv-ljejo cel svet, da bi se usmilil njihove bede.
Zloraba oblasti
Ali vse tisto, kar pomeni tuje gospodstvo, žal mi vse bolj poznamo in občutimo kot oni. Narodnostna preganjanja, sistematično ga-ženje največjih svetinj od strani neizprosnega nasprotnika, vse to smo skozi dolgih trideset let doživljali mi; in vse smo doživljali s strani onih istih Italijanov, ki danes tako jadikujejo zaradi bede, ki jim jo je povzročila njihova lastna nepremišljenost. Ali prav Zaradi tega, ker smo to že' dožiivijaii in ker nam pravna izigravanja mirovne pogodbe in neprestane prozorne denunciacije najavljajo novo izdajo nedavne bede, jemljemo v svojo zaščito njihove razloge in zahtevamo, da nas nikakor in pod nobenimi pogoji ne izroče tern našim neizprosnim sovražnikom. Mi namreč v presoji položaja, ki bi nam utegnil tako nastati, nimamo nobenih dvomov. Ona Italija, ki se zunanjemu svetu prikazuje kot vrelec človekoljubja in strpnosti, je za nas nič'manjši izkoriščevalec od onih, po Daytonu tako živo prikazanih posrednikov, ki krvavo zaslužene delavske mezde brezvestno pretvarjajo v tri do petkratno navijanje cen. Kako pa naj izključimo nacionalno izrabljanje, ko je ekonomsko izrabljanje Italijanom prešlo že v meso in kri?
Desničarski totalitarizem
Zato se najodločneje zavarujemo in protivimo nameri, da se Italija kdaj povrne v te kraje. Kajti njen povratek 'hi pomenil klofuto v obraz najosnovnejšim načelom evropske vzajemnosti. In kako naj bi se ta vzajemnost vzdrževala v trenutku, ko bi 'se za hrbtom borcev proti levičarskemu totalitarizmu v njihovo škodo pripravljal desničarski totalitarizem? Kako naj se od Slovencev zahteva, naj se
priključijo »narodom in družabnemu redu Srednje .in Zahodne Evrope, ko bi se njihove duše in telesa hotelo vreči kot plen v nenasitno žrelo italijanske pohlepnosti? Tržaško področje ni lovišče in mi Tržačani ne brezpravna divjačina. A tisto, kar nam Italija pripravlja, izhaja jasno iz Cammaratinih razlag in utemeljevanj vrhovnosti Italije ob izvajanju fašistične zakonodaje proti našemu dr. A. Sfiligoju ob raznih jezikovnih okrožnicah, ob zahtevi beneškega lista »II Gaz-•zettino«, da se izhajanje naših listov na Goriškem mora prepovedati... Te in take zamišljene ali izvršene pravne akrobacije, izpovedane pred časom, to njihovo bahanje z zgodovinskimi izmišljotinami je u-smerjeno namreč k enemu samemu cilju: da bi ustvarili moralno zmedo; toda ta moralna zmeda je pa danes najbolj nevarna prav i-taiijanskim koristim.
Resnica se namreč ne da prikrivati dolgo. In moralni ugled vsakega naroda mora končno trpeti zaradi očividno nepoštenih dejanj njegovih predstavnikov. Kako naj bi se tudi dostojanstvo Italije v kulturnem in političnem svetu spravilo v sklad z nesramnimi napadi na naše šolstvo in s sistematičnim gaženjem našega gospodarskega obstanka? Nič čudnega torej, ako italijanski narod v mednarodnem življenju doživlja ne le očitke in poniževanja, temveč naravnost udarce! Zato je končno tudi neizbežno, da bodo sčasoma tudi zavezniki uvideli, kakšna so sredstva, ki se jih poslužujejo Italijani proti nam, in da se bo tudi pri njih začela buditi nemirna vest.
| Na Zahodu se toliko govori o j človeških pravicah, o prepovedi I kulturnega iztrebljevan.a narodnostnih manjšin. Ali moremo verjeti, ati Italijani morejo verjeti, da bi .te človeške, te manjšinske pravice ne veljale, kadar gre za Slovence in 'Slovane? Ali morejo zavezniki, naša zaupna zasedbena o-blastva dopustiti, da bi se tukaj kaj takega sploh moglo zamisliti? Ali naj ravno mi bomo izjema? Ail naj bi taka izjema bila tako važna .za blaginjo Italije, za stvar Evrope in človeštva?
Komu služi Trst?
Za Italijo je Trst kot pristanišče odveč. Trst niti pet odstotkov ne služi italijanskemu ozemlju. Vsak izdatek Italije za Trst je stran vržen denar. K .temu dodajmo, da je Trst v italijanskih rokah izpostavljen trajnemu in nevarnemu pritisku s strani neposrednega zaledja, ki očitno ,teži k morju, ki pa je odrezano od prirodnega izhoda na morje. To pa ne pomeni le obrambnih stroškov za ohranitev tuje tvorbe, ampak tudi potrebo po neki samo po sebi nesimpatični, v iz-vestnih trenutkih pa celo mučni mednarodni politiki, in končno žrtvovanje resnih italijanskih koristi za neresnost izumetničene jadranske politične zamisli.
Za Evropo, 'posebno pa za .ta občutljivi del Srednje Evrope, ki se razprostira okrog podonavske kotline, 'bi Italija v Trstu pomenila največjo nesrečo: Z izgubo Trsta okrnjeno Podonavje bi postalo nesposobno tza tako njegovo reorganizacijo, ki je neobhodna za rav-
novesje na naši celini. S tc-m bi pa postala nemogoča vzpostavitev prirodnega reda v tem delu Evrope, ki je s svojo neurejenostjo že v preteklosti dal povoda za začetek in izbruh prve in druge svetovne vojne. In slednjič, ali bi bilo prav, da se ona Avstrija, ki jc s .težkimi milijardami izgradila tržaško pristanišče, i«z njega izrine zaradi muhavosti njenih nehvaležnih varovancev?
Dalje vprašanje pa je, ali more biti iztrebitev mirnega in delovnega prebivalstva, ki nikdar ni hlepelo po tuji imovini in ki je brez lastne krivde pretrpelo že toliko krivic, morda koristna za človeštvo? Ali nista njegova mnogo stoletij trajajoča podrejenost in njegova prav tolikšna žilava odpornost najzgovornejši dokaz za upravičenost Slovencev do obstanka na 'teh njihovih ogroženih tleh, pravica, ki se jim brez nevarnih posledic .ne more odrekati?
Zaman se Italijani branijo skupnega življenja in sožitja š Slovenci na Svobodnem tržaškem ozemlju. Ta skupnost traja že preko tisoč let in je prekinjena samo po epizodi italijanske vladavine. Slovenci so bili v tržaški mestni zbornici enakopravni svetniki že polnih 700 let. Omenjajo se slovenske prisege dožu Henriku Dandolu že 26. oktobra 1202, .ko Benečan brez njih ni hotel priznati veljavnosti pogodbe s Trstom. Omenjajo se kot pripadniki občinskega sveta, v katerem so bili Blagošiči in Vrizingo-jevci prfiko sto let ter je njihova funkcija prehajala z očeta na sinove in vnuke. Izmišljotina o tr-(Dalje na drugi strani)
Mii je to manjšinska zaščita ?
Pretekli četrtek 19. t. m. smo bili Slovenci v Gorici zopet prebujeni
ob treh zjutraj od silnega poka bombe, ki nas je zopet spomnil, da živimo v Italiji, kjer nam vsako leto vsaj enkrat kličejo z bombo: »Pomni Slovenec, da si brezpraven in da so vse tvoje pravice, ki smo jih svečano priznali s podpisom mirovne pogodbe, in obljubili izvesti v naši ustavi, nam Italijanom na poti. In ker ti jih ne moremo in ne smemo izbrisati s papirja, te ustrahujemo, kakor moremo in znamo, z namenom, da te ponižamo in izbrišemo s te zemlje, ki je sicer tudi tvoja!«
Nas Slovence v Gorici, in sploh povsod, kjer živimo, ti bombni a-tentati ne motijo več kot nekdaj, saj smo jih vajeni... Prizadeta tvrdka Koren jih je častno doživela že štiri od leta 1947 do danes! Nam Slovencem gredo ta k p teroristične metode le v čast, ker pričajo pred vsem svetom, da smo tu preganjani! .In ker nas ni strl fašizem v dvajsetletnem divjem in krvavem preganjanju, nas ne bodo strli niti njegovi zvesti nasledniki.
Fašistično početje je nekoč rodilo dober sad, ker je dvignilo ponos slovenske mladine in ga dvignilo v jasen in odločen odpor proti nasilniku. Ce današnji režim dovoljuje, da se nasilno preganjanje Slovencev v Italiji nadaljuje, se mora tudi zavedati, da s časom u-tegne postati mera polna. In tedaj bo zaman skušal prikazovati sve-
govor o pomanjkanju sredstev.
Nujna je potreba po ustanavljanju novih industrijskih in kmetijskih strokovnih šol. Glede industrijskih šol naletimo na pojx>lno-ma gluha ušesa, čeprav je splošno znano, da se je letos vpisalo na industrijsko strokovno šolo v Rojanu kar sto dijakov več kot lani. Glede kmetijskih šol smo pa letos z muko dosegli ustanovitev enega samega tečaja v Škofijah z začasnim sedežem v Planjah, potem ko je propadla nakana, da bi namesto slovenske kmetijske strokovne šole v podeželskih Škofijah, ki jo je že lani predlagal Kmetijski urad Zavezniške vojaške uprave, ustanovili italijansko kmetijsko šolo v obmorskih industrijskih Miljah...
Vztrajanje na izključno trgovskem tipu strokovne šole, češ, da zanj niso potrebne delavnice, zaradi česar je cenejši, pomeni samovoljno posegati v osebno človekovo svobodo po izbiranju poklica in namerno izigravanje zakona o strokovnih šolahj ki jasno govoki o možnosti istočasnega delovanja industrijskega, trgovskega, kmetij-
skega in ribiškega odseka na enem samem strokovnem zavodu.
Zaviranje ustanavljanja industrijskih, kmetijskih in ribiških šol na našem podeželju pa obenem bistveno škoduje tudi gospodarskemu razvoju našega ozemlja, kar ne bi smelo biti za naše zaupne u-pravnike brezpomembna ugotovitev.
Po vsem tem, kar smo vam navedli zaenkrat le s področja slovenskega strokovnega šolstva na Tržaškem, nam boste priznali, da ni bilo brezpredmetno naše uvodno sklicevanje na ukrepe OZN za gospodarsko manj razvite in zaostale dežele; na skrb UNESCO za prosvetno zanemarjene pokrajine ob amaconskem porečju; na vesoljno izjavo o človečanskih pravicah.
Zato je utemeljena naša zelja, naj bi zvoki berlinskega »zvona svobode« kmalu oznanjevali tudi slovenskemu mestnemu in preprostemu delavskemu ter kmečkemu človeku na Tržaškem demokratično blagovest:
»Bodi svoboden in deležen človeškega dostojanstva!«
favni javnosti, da smo mi Slovenci šažrn puntarji in nezadovoljneži,
ker je prav v soboto zvečer radio iz Londona poročal o političnem bombnem atentatu proti Slovencem v Gorici.
Pa naj nam policijska in politična pa tudi upravna oblastva ne ponavljajo, da ne poznajo in ne morejo izslediti krivcev-teroristov.
Prav zaradi tega trosijo nekateri krogi v Gorici vest, da pada sum na Slovence same, zaradi ne vemo katerih možnih vzrokov maščevanja in medsebojnega izigravanja. In nekateri italijanski listi, zvesti služabniki vsake gonje proti Slovencem, trobijo v isti naučeni rog: da, da, Slovenci sami so si postavili bombo! Tako »Gazzetti-no« in tako »Giornale di Trieste«. »Messaggero Veneto« pa je to pot ubral drugo pot: atentat je političnega značaja, ker ga vidimo v luči borbe med italijansko večino in slovensko manjšino v Gorici. Povod za atentat pa naj bi bilo napeto obravnavanje medsebojnih od-nošajev. »Messaggero Veneto« sicer pravi, da atentat kot tak ne more doprinesti ničesar k pomir-jenju duhov za spravo dveh narodnosti, ki tu živita. In izgleda, da ga torej obsoja. Toda »Messaggero Veneto« pozablja, da gre zasluga za .te atentate .tudi njemu samemu, saj nas Slovence v Italiji prav on slalno obmetava z največjimi žalitvami našega narodnega ponosa in naše narodne časti. Sedaj, ko ima priliko videti sadove svojega zastrupljevanja javnosti, podpihovanja razgretih glav zločincev in nesramnega motenja mirnega zbli-žanja in sožitja med Slovenci in Italijani, sedaj se ta list hinavsko umika in skriva za izjavami, kot smo jih zgoraj navedli.
Goriški obč. odbor obžaluje dogodek
Tudi izvršni občinski odbor v Gorici, ki ga sestavljajo sami Italijani, je to pot čutil potrebo, da je bombni atentat obsodil in zahteval, naj pristojna oblast krivca prime in kaznuje. Nekaj .je že vredna tudi ta obsodba, toda nas zanima, kaj se za njo skriva, ker je naši javnosti prebridko znano, da nosi tudi ta izvršni odbor na goriškem županstvu svoj delež odgovornosti, ko stalno zavrača vse zahteve Slovencev, da ravna z njimi kot z enakopravnimi meščani in državljani. In dovoljuje, da naše ljudi žalijo z raznimi psovkami kot je na .primer beseda »ščavo« na občinskem uradu. Pritožba je zalegla .toliko, kakor prazen nič: župan ni niti pokaral uradnice, ki
mu M| ovajena, da je žalila! Na zaditjrrn' zasedanju občinskega
sveta meseca julija letos pa je zopet nalašč in namenoma poklicana drhal navalila na slovenske občinske svetovalce na gradu, jih zmerjala in psovala z najostudnejšimi izrazi in občinski uradnik je celo stavil na mizo italijanskih svetovalcev listič, ki ga je natipkal v občinskem poslopju, in ki je pozival te svetovalce odločno proti Slovencem. Tudi je prav ta uradnik kričal proti slovenskim svetovalcem, ko je drhal navalila nanje: »Ob zid z njimi!«
Posledica narodnostne mržnie
Sam policijski poveljnik je pri tej priliki ukazal podrejenim, naj izpraznijo sejno dvorano, toda župan je izvedbo itega ukaza preprečil. Seveda, saj so zvesti vratarji na gradu poučevali občinstvo: »Kričite glasno!« Kdo je dal ta nalog vratarjem?
Kako ravna ,ta izvršni odbor go-riškega županstva, ko gre za pravice Slovencev, tudi posameznikov, je itak že znano, saj smo že večkrat o tem pisali! Vsekakor smatramo, da je ta izvršni odbor sedaj prepričan, da bi bilo bolje krivce atentata prijeti, ker postaja preganjanje Slovencev že preveč očitno in nevarno.
Poleg tega pa se po Gorici, zlasti v italijanskih krogih, očitno ponavlja ime nekoga, ki je poznan kot pravi krivec lanskega in letošnjega atentata. In vendar ga policija ne pozna... Oudno! Zgodi se, da če gre kak Slovenec po ulici ponoči domov nekoliko vesel zaradi kozarca vina, ga takoj primejo in predajo sodišču kot pijanca, ki moti javni red in mir. Atentatorjev, ki prihajajo in odhajajo na kolesih in celo z avtomobilom, pa ne vidijo in jih ne morejo niti iztakniti... Zares čudno!
Nikoli ne bomo nehali ponavljati •zahtevo, naj izda vlada Slovencem v Italiji, kakor je že storila za Francoze in Nemce, učinkovite zaščitne zalkone, kakor jih določata člen 15 mirovne pogodbe in člen 6 ustave. Zaman je misliti in upati, da bodo bombni atentati Slovence ukrotili. Najmanj pa še sedaj, ko je prišel skrajni čas, da rimska vlada nudi našim v dolini Nadiže in Tera vse možnosti za u-živanje jezikovnih pravic, ki jim jih že nad osemdeset let zanika.
Od oblastev zahtevamo, da nas ščitijo kot enakopravne državljane in da nam ne nudijo samih obljub, Iki smo jih po pravici in odkrito povedano že naveličani.
I Oti srede I do srede
18. OKTOBER: Sprejet je sklep o razširitvi oolasti glavne skupščine OZN. — Francija je določila o-gromne vsote za oboroževanje in vojno v Indokini. — Kitajci zopet protestirajo zaradi zatrjevanega a-meriškega bombardiranja njihovega ozemlja. — Ameriški visoki komisar za A.vstrijo W. G. Donnelly je ooiskal Trst. — Pri zadnjih volitvah v Braziliji je zmagal dosedanji predsednik Vargas. — Angleška vlada je dobila v spodnji zbornici 12 glasov večine. — V Avstraliji so na dnevnem redu stavke in delavski protesti. — Nemški industrijci so se izjavili proti Schumanovemu gospodarskemu načrtu.
19. OKTOBER: Glavna skupščina OZN je sprejela resolucijo o ukrepih kolektivne varnosti; Jugoslavija je v komisiji za kolektivne ukrepe. — V severnokorejski prestolnici Pjongjangu so v teku hudi boji. — Avstralski senat je o-dobril zakon o razpustu komunistične stranke. — Angleški zakladni minister Cripps je odstopil; na njegovo mesto je prišel Gaitskell.
— V francoskem parlamentu je v teku ostra kritika vladne politike v Indokini. — Ameriški zunanji minister Acheson se je poldrugo uro razgovarjal z jugoslovanskim zunanjim ministrom Kardeljem.
20. OKTOBER: SZ je pristala na začetek razgovorov za sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko. —
V Pragi je v teku sestanek zunanjih ministrov sovjetskega bloka.
— Ameriški padalci so z uspelo akcijo prerezali umik korejskim komunistom proti Mandžuriji. —
V Beograd so prišli odposlanci a-
meriške demokratske stranke Fi-
sher, Battle in Chatham.
■ * *
21. OKTOBER:	Soglasna želja
glavne Skupščine OZN je',"da pride v kratkem do sestanka petih Velikih, ki naj bi reševali vse svetovne neprilike. — Verjetno bo tudi Vzhodna Nemčija sprejeta v Ko-minform. — Na Koreji nadaljuje-je Američani z uspešnimi padalskimi akcijami. Italijanski atomski znanstvenik Pcmtecorvo je izginil iz Anglije, kjer je deloval v atomskem središču Hanvellu; baje je že v SZ. — ERP-ECA zastopnik v Italiji Dayton napada italijanske in-duslrijce za pomanjkljivi gospodarski razvoj Italije.
22. OKTOBER: Na Koreji se čete OZN bližajo mundžurski meji; komunisti ne nudijo notenega organiziranega odpora. — Sled za izginulim italijanskim atomskim znanstvenikom Pontecorvom vodi na Finsko. — Italijanska vlada je povabila na uradni obisk nemškega kanclerja Adenauerja. — V avstrijskih komunističnih sindikatih je v teku čistka nezanesljivih.
23. OKTOBRA: Na Koreji so čete OZN doslej zajele več kot 120 tisoč komunistov. — Na današnji slavnostni seji glavne skupščine OZN bo govoril tudi predsednik Truman. — Ob petletnici ustanovitve OZN je napisal maršal Tito v »Borbi«, da samo sodelovanje in enakopravnost med vsemi člani OZN lahko omogoči tej organizaciji, da izpolni svoje poslanstvo. —
V Franciji so aretirali zaradi vohunstva poljskega konzula v Tulu-zu. — V Pekingu bodo pogajanju med Tibetom in LR Kitajsko. — Francozi se v Indokini še vedno umikajo pred sovražnikovo premočjo.
24. OKTOBER: Truman je na slavnostni seji glavne skupščine OZN izjavil, da se bodo ZDA obo-roževale, dokler ne bo postala splošna razorožitev stvarnost. — Francija pristane na nemško oborožitev le v okviru izvedene evropske federativne zamisli. — General Ei-senhouier se zavzema za oborožitev Nemčije. — Nemški socialdemokrati so proti oborožitvi svoje države v korist tujih sil. — Jugoslovanski odposlanec Simič je pri proslavi pete obletnice ustanovitve OZN izjavil, da je OZN močno o-rožje miru. — Cete OZN so le 55 km oddaljene od mandžurske meje. — Po nepotrjenih vesteh so kitajski komunisti vkorakali v Tibet.
Ponovne ameriške kritike italijan skega gospodarskega ustroja
Namen vseh evropskih gospodarskih načrtov je dvigniti proizvodnjo na tako stopnjo, da bo vsemu ljudstvu omogočena znatno višja življenjska raven, kot jo poznamo danes. V zadnjih dveh in pol letih se je .posrečilo pognati evropsko industrijsko in poljedelsko proizvodnjo v hitrejši tek in ponekod tudi zmanjšali proizvodne stroške, vendar povsod še niso zadovoljni e doseženimi uspehi.
Od časa do časa s'e dvigne ta ali oni .gospodarski človek in s prstom pokaže na nedostatke ter včasih na resne napake. Med 'temi moiimi je najpogumnejši sedanji ameriški načelnik Urada iza gospodarsko sodelovanje (ECA) v Rimu, Dayton. V izadnji številki »Demokracije« smo omenili, da je ta mož zelo odločno opozoril italijansko vlado na to, da napori za poživitev industrijske delavnosti še niso zadosti veliki in da bi bilo treba znatno povečati investicije v italijanskem gospodarstvu, saj bo le tako mogoče odpraviti fareczposelnost in obenem doseči večjo produktivnost in proizvodnjo, ki naj pride v prid tudi evropskim dbrambnim načrtom.
Pred nekaj dnevi je Dayton spet govoril. To pot pa ni naslovil poziva na vlado, temveč na italijanske zasebne podjetnike. Povedal
jim je ito, kar so slišali sicer že večkrat doslej, vendar še nikdar na tako odločen način. Dejal je, da so preveč sebični, da nimajo razumevanja iza skupnost, da tudi nimajo pravega razumevanja za sedanji kočljivi politični in socialni položaj v Evropi, da so jim pri srcu le hitri in veliki zaslužki. Dejal je, da radi dosti in lepo govorijo, da stalno modrujejo o potrebi znižanja proizvodnih stroškov in o povečanju proizvodnje, o potrebi zvišanja življenjske ravni širokih plasti ljudstva, da pa nič ali le malo storijo. Zgovorno je predočil nezaslišane razlike med proizvodnimi strošlki in prodajnimi cenami navadnih življenjskih potrebščin ter navedel primer italijanske čevljarske industrije, ki izdeluje navadne čevlje za ceno 1000 dir, dočim prav isti čevlji stanejo potrošnika 4000 ali 5000 lir. Podobno je s tekstilno industrijo. Namignil je na neupravičenost velikega števila posredovalcev med proizvajalcem in potrošnikom, ki poganjajo cene v nepotrebno višino in še. na druge pomanjkljivosti sedanje industrijske in trgovske organizacije v Italiji.
Ob koncu svojega govora je Day-ton čisto jasno povedal, kam u-tegne tako podjetniško ravnanje privesti. Dejal je:	»Vi	italijanski
gospodarstveniki imate dve možnosti. Ali se boste potrudili, da izkoristite vse izredne možnosti, ki vam jih nudi pridnost in sposobnost vašega naroda, ali pa boste nadaljevali s sedanjim pasivnim in brezbrižnim zadržanjem ter tako samo olajšali delo Stalinovih pomočnikov.«
Kot vidimo, je Američan Dayton bolje od domačinov spoznal nevarnosti, ki pretijo italijanski in evropski skupnosti zarada neodgovornega ravnanja privilegirane manjšine. Na žalost je težko videti, kako 'bi bilo mogoče spraviti italijanske .zasebne podjetnike na boljšo pot brez uporabe drastičnih sredstev, ki pa se demokraciji kaj malo podajo. V 25 letih fašizma so italijanski industrijalci užili malo svobode. Režim jim je predpisoval, kaj smejo in kaj ne smejo ter zato ni posebno čudno, da danes svobodo grdo .izrabljajo. Najbrž bo še nekaj vode preteklo, preden bo vlada našla primerna demokratična sredstva, ki naj prisilijo zasebno podjetništvo k samodisciplini in k bolj socialnemu zadržanj>u proti sodržavljanom.
Ob koncu velja pripomniti, da do danes še nihče ni skušal zavrniti Daytonovih trditev z resnimi argumenti.
ZD9 preučujejo jugoslovansko prošnjo za pomoč
Jugoslovanski veleposlanik Vladimir Popovič je izročil ameriškemu zunanjemu ministru Achesonu formaino jugoslovansko prošnjo za 105 milijonov dolarjev pomoči; s tem zneskom bi olajšali pomanjkanje živil zaradi letošnje suše. Ta formalna prošnja je sledila razgovoru, ki sta ga imela Acheson in jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj v četrtek.
Na tiskovni konferenci dne 20. oktobra je Acheson na tozadevno vprašanje odgovoril, da bo lahko prihodnji teden dal odgovora # jugoslovanskemu veleposlaniku.
V svojem dopisu navaja Popovič, da je kljub vsem naporom in kljub skrajni omejitvi potrošnje ostal primanjkljaj v vrednosti najmanj 105 milijonov dolarjev, ki ga je mogoče pokriti le z izredno pomočjo od zunaj. Po razgovoru z Achesonom je Popovič izjavil, da je to le majhen del škode, ki jo je povzročila v Jugoslaviji suša. To škodo je Kardelj po sestanku z Achesonom ocenil na 600 milijonov dolarjev.
Popovič je časnikarjem tudi izjavil, da je več meščanov Detroita poslalo podporne pakete naravnost v Jugoslavijo kot darilo ameriškega naroda jugoslovanskim naro-
dom, kar so v njegovi domovini toplo pozdravili.
Tudi ameriška ustanova za pošiljanje paketov v Evropo (CAJRE) je v juniju sklenila pogodbo z Jugoslavijo. Načelnik jugoslovanskega odposlanstva CARE v Beogradu je sporočil, da so v septembru, v prvem mescu poslovanja, razdelili v Jugoslaviji nad 1000 CARE paketov iz živili in oblačili.
Mirovni razgovori petih velesil
Politični odbor glavne skupščine ZN je soglasno odobril resolucijo, •ki jaoziva pet velesil, naj preučijo vprašanja, ki zadevajo obdržanje miru in oviranje delovanja ZN.
Odbor 60 držav je odobril resolucijo, ki sta jo predložila Sirija in Iran, potem ko je zavrnil dva poskusa Sovjetske izveze, da se naj imenuje kitajska komunistična vlada med silami, ki naj bi se posvetovale. Razgovori bodo torej v smislu resolucije med petimi stalnimi člani Varnostnega sveta, to so: Združene države, Velika Britanija, Francija, Kitajska in Sovjetska zveza. Resolucijo je odobrila tudi glavna skupščina ZN.
Tržaška stvarnost
(Nadaljevanje s prve strani)
žaških kazatah, ki so jo zagrešili, ko so od cesarja Leopolda I. izvabljali dažne predpravice (Valvazor je rekel: »per mendaciter expostu-lata«), ne more iti preko dejstva, da se je tudi v pripadnikih teh »kazat« kljub umetno poitalijančenim imenom pretakala slovenska kri.
Brez Slovanov ne bi Trst imel pomorstva, niti prekomorske in le-vantinske trgovine, niti ladjedel-stva, ki je do prihoda Italije služilo ie domačim potrebam, danes pa služi iza izvoz, niti bi imel onih zavarovalnic, iprvih na naši celini, ki jih je Italija sedaj velikodušno Trstu vzela.
Ali se Italijani niso še naveličali aatišambriranja po pisarnah zahodne zunanje politike, ali ne u-videvajo, da so po tolikih neuspelih prizadevanjih in po neuspelem plebiscitu od 12. junija 1949 izgubili trdna tla pod nogami? Ali jim ne zadošča Daviesovo opozorilo, po katerem se jim itak dopušča nadzorstvo nad upravo in sodstvom v Trstu, in da se glede področja B morejo okoristiti z izmenjavo prebivalstva, kot da bi se prebivalci Pirana in Kopra mogli kar tako premeščati v naše kraje? Ali jim ni dovolj dokaz, da je (zahodni svet po škandalih s tihotapstvi in zlorabami Marshallovih daril teir po nedavni kokainski aleii v toliko spregledal moralno ozadje italijanskih mahinacij, da jim je Day-ton mogel naravnost očitati gospodarsko zlorabljanje, posredno pa izrabljevanje v namene nacional-no-politične monopolizacije? Ali jim ni jasno, da je istrsko trpljenje plod lahkoumnega italijanskega slepomišenja z mirovnimi pogodbami?
Naj se torej že enkrat iztreznijo, naj poslušajo svojo boljšo vest in naj si bodo končno na jasnem, na
kateri strani so oni in na kateri smo mi. Oni so za vzpostavitev nezdravega monopola, za egoistično prisvajanje tujega truda, za onemogočenje ozdravitve kontinenta. Njihova ‘politika bo onemoglo Avstrijo prignala v naročje Nemčije, v drugi»Anschluss« in bo ustvarila ozračje nasilja, laži in korupcije, skratlka ozračje, v katerem cve-tejo strupeni sadovi tihotapstva in izsiljevanja. Mi smo za svobodo, ustvaritev evropske skupnosti, snovane na enakopravnosti, za neodvisnost in varnost vseh srednjeevropskih narodov, zato da se o-mogoči razvoj duha evropske vzajemnosti in da se odstrani nevarnost, ki je že povzročila dve svetovni vojni. Naj nepristranski o-pazovalci presodijo, kaj je boljše in bolj zdravo, kaj bolje odgovarja .splošnim koristim evropske skupnosti in ne le koristim neke ko-terije.
In ko se bo to objektivno ugotovilo, ker se mi za razliko od Italijanov ne bojimo resnice in zdrave presoje, ko se bodo pojmi do dobra razčistili, za kar se mi vestno trudimo, ali se bo tedaj še mogel najti (v Evropi človek pri zdravi pameti, ki ne bo imel razumevanja za našo nezasluženo bedo?
To naj uvidijo Italijani in naj v tem za bodočnost Evrope svečanem trenutjcu spoznajo neizprosni korak zgodovine. Mi iščemo sporazuma 'z njimi, iščemo zdravega sodelovanja in skupnosti in ničesar drugega! Vse to pa edino v okviru Svobodnega tržaškega ozemlja, t. j. področja A in področja B, a-■11 pod pogojem, da se jima Italija odreče brezpogojno, svečano in nepreklicno. Italija in Jugoslavija naj se z veličastno gesto evropske vzajemnosti odrečeta politiki, ki je lahko eni in drugi samo škodljiva, razen tega pa tudi samo ovira prerojenju Evrope. A. D.
flrchibaid Lamine Lyall
novi načelnih zavezniškega obveščevalnega urada
»Demokracija« in z njo vred demokratični Slovenci v Trstu, Primorju in na Goriškem toplo po-izdravljajo novega načelnika Zavezniškega obveščevalnega urada. Polkovnik Lyall pozna Slovence že izza svojega službovanja v Beogradu in na Koroškem ter upamo, ida bo 'v Trstu spoznal naše ljudstvo še pobliže. Videl bo, da imamo toplo srce do odkritih prijateljev in nas bo razumel, saj je podedoval sam srčno doDroto od svoje blage matere, ki je bila ena izmed najpriljuDljenejših javnih delavk na socialnem polju in je za svoje delo prejela najvišja priznanja.
Kdo je Archibald Lyall? Rojen je bil leta 1904 v ugledni, stari angleški družini, pasečal najprej Westminster College, nato pa New College v Oxfordu. Po-pridobljeni filozofski in pravni diplomi je stopil v javno službo in bil kot atta-che dodeljen angleškemu veleposlaništvu 'v Beogradu (1940-1941). Med vojno je služboval na Srednjem Vzhodu, v Italiji in Avstriji, leta 1946 kratek čas v Trstu in bil nato imenovan na odgovorna mesta v angleškem vojaškem sodnem dvoru v Nemčiji.
Polkovnik Lyall pa je spoznaval svet že pred vojno na dolgih potovanjih v najoddaljenejših deželah sveta. Iz tega časa je več njegovih potopisov, vendar nas Slovence še posebno zanimajo njegova opažanja po slovanskem svetu: »Balkan Road« (»Pot po Balkanu«) m njegova knjiga o Rusiji. Razen tega je Archibald Lyall spisal vrsto jezikoslovnih študij, tei pričajo o njegovem globokem ‘zanimanju za narode, ki jih je spoznal od blizu. ■Skratka, Zavezniška vojaška uprava bi težko našla bolj poklicanega moža za izredno važno vodilno mesto obveščevalnega urada, v katerega pristojnost spada tudi skrb 'za kulturna vprašanja naše dežele.
Po padcu komunistične prestolnice v Koreji
Padec komunistične prestolnice v Koreji pomeni zlom severnokorejskega odpora proti zmagovitim silam OZN. Skoro ni več sledu organiziranega (vojaškega odpora! Tu pa tam se komunisti še borijo, s čimer le podaljšujejo gorje, v katerega so tako nesmiselno vpletli svoj miroljubni narod.
V zadnjih dneh se pa komunistične čete predajajo kar trumoma. V enem samem dnevu so našteli 26.000 ujetnikov. Število ujetnikov pa močno presega 100.000. Ujetim komunistom se prav dobro godi v posebnih demokratičnih prevzgo-jevalnih šolah. Pri tem pa je treba poudariti, da bežeče komunistične vojaške edinice brezvestno in zločinsko ubijajo ameriške ujetnike in jih nato sežigajo, da bi jih ne spoznali.
Mac Arthur je odklonil" poziv južnokorejskega predsednika Sing-man Rheja, da bi mu dovolil vladati tudi nad severnim delom Koreje. Mac/"Arthur je prevzel severno Korejo pod lastno upravo in u-stanovil posebno vojaško upravo, ki bo .deželo vladala po navodilih OZN. OZN bo odredila čas in način zedinjenja severne in južne Koreje v urejeno demokratsko državo.
■*%	j	«*	*y* w w i
Uesti s tržaškega
Uničiti SDZ je še vedno želja
komunistov
Komunistom vseh »sort«, od, najbolj jeguljastih babičevcev do najbolj robatih vidalijevcev, je Slovenska demokratska pveza od vsega začetka: »prokleto orodje reakcije«, »imperialistična dekla«, »gnezdo belčkov in koloboracionistov«, četudi dobro vedo, da je bila SDZ ustanovljena od naših narodnih mož, ki so bili po večini pred vojno in skozi celo vojno neizprosno od fašizma preganjani, zapirani in internirani in da brani ona vedno in povsod slovenske koristi in pravice. |	>
Zakaj vsa ta gonja proti SDZ? Samo zato, ker je Slovenska demokratska zveza za vselej razkrinkala bando \komunističnih ubijalcev in likvidatorjev; ker je razgalila najpodlejšo politično komunistično prevaro, kar jih je slovenski narod v svoji zgodovini doživel; ker je razbila tostran železne zavese komunistični teror in ker se s svojimi skromnimi sredstvi
neizprosno bori proti zasužnjenju slovenskega naroda s strani komunizma, ki razkraja vse narodne, kulturne in gospodarske tvorne sile ter vrline našega ljudstva.
Vsa ugrabljenja naših sodelavcev, vse strahovanje, vse psovanje komunistov niso zlomila Slovenske demokratske zveze. Vsi poizkusi, da bi jo osovražili in onemogočili, so klavrno propadli. Ob resničnosti in pravilnosti njenih načel, ob doslednosti in značajnosti njenih pr-voborilcev, ob trezni razsodnosti Zvezinih članov in somišljenikov, ki znajo ločiti prave od krivih prerokov in ki vedo, kaj je dobro in kaj je zlo za naš narod.
Tudi z razkrojevalnim delom v vrstah zvezinih članov po tajnih zaupnikih ali kratkovidnih naivnežih so poskusili komunisti sabotirati delo SDZ. Ali tudi ta zahrbtna nizka obrt jim ne gre v klasje.
Zato se, kakor že večkrat komunistični »Primorski dnevnik«, tako
sedaj tudi kominformistično »Delo« zaganja /v Slovensko demokratsko zvezo v nekaj številkah, odkar j e bil na korejskih poljanah komunizem krvavo potolčen, da bi tako pomagal pri razdiralnemu delu. Pri tem pa pita svoje čitatelje s tako konfuznostjo, da se čudimo, kako morejo njihovi želodci prebavljati tako konjsko seno. Za SDZ komunizem ostane komunizem, pa naj nosi Stalinov ali Titov pečat.
Slovenska demokratska zveza kot prva začetnica slovenskega demokratskega nekomunističnega gibanja na evropskih tleh, veruje v zmago demokracije in svobode, veruje v odrešenje in vstajenje slovenskega in drugih jugoslovanskih narodov, ker veruje v zmago pravice in resnice. Zato se bo borila naprej proti komunizmu vseh vrst do uresničenja tega cilja in končne zmage, čije obrisi se že vidijo na obzorju, pa naj komunisti in njihovi vidni in nevidni pomagači še tako cvilijo!
Institut za slovansko filologijo
Na seji tržaškega občinskega 'sveta od 17. oktobra je bila na dnevnem redu izvolitev zastopnika tržaške občine v upravni svet tržaške univerze. Občinski svetovalec SDZ dr. Agneletto je uporabil to priliko'.in je pred voliltvijo naslovil na bodočega zastopnika tržaške občine v upravnem svetu univerze poziv, naj se na naši univerzi ustanovi institut za slovansko filologijo (jezikoslovje).
Dr. Agneletto je naglasil, da ni bila tržaška .univerza ustanovljena samo iza Trst ali za bivšo tako imenovano Julijsko krajino, ampak tudi 'za tržaški vzhod. Tržaške univerza je morala biti po zamisli njenih ustanoviteljev kulturna vez med italijanskim narodom in slovanskim svetom. Ta funkcija pripada danes bolj kot kdaj koli tržaški univerzi. Zato je prvi korak za dosego tega cilja ravno ustanovitev instituta z vsemi stolicami za slovansko jezikoslovje, ki bo pospeševal medsebojno kulturno zbližan je med Slovani in Italijani. Vse važnejše univerze na italijanskem polotoku imajo že take institute, zato je nujno potrebno, da ga dobi (tudi tržaška univerza kot glavno posvetno žarišče Svobodnega tržaškega ozemlja. Zato je dr. A-gneletto pozval bodočega zastopnika občinskega sveta v upravnem odboru tržaške univerze, naj stori vse, da se na tržaški univerzi u-stanovii takoj institut za slovansko filologijo, iki bo univerzi v največji ponos.
Pri tem bodi .naglašeno, da se italijanski svetovalci niso protivili priporočilu dr. Agneletta. Za zastopnika občinskega sveta v upravni komisiji univerze je bil nato izvoljen župan Bartoli, ki je izjavil, da bo podpiral ustanovitev predlaganega slovanskega instituta.
Z velikim zadovoljstvom pozdravljamo zamisel ustanovitve slovanskega instituta na tržaški univerzi. Zato pozdravljamo tudi pripravljenost z italijanske strani, da zamisel uresničijo. Naj nam bo torej dopuščeno, da izrazimo še eno misel. Za časa najhujše nacionalne borbe med Nemci in Slovenci na Štajerskem je imel Gradec svoj slovanski institut ali, kakor se je tedaj imenoval, seminar za slovansko filologijo. Na čelu tega seminarja je celo v narodnostno tako vnetem Gradcu stal Slovenec Matija Murko, a Pejsker, Vondrah in drugi, vsi Slovani, so bili predstavniki ruske, češke, poljske, srbo-hr-vatske in bolgarske filologije. Zato moramo odkrito naglasiti, da brez naših profesorjev, profesorjev Slovanov ne vidimo možnosti uspešnega delovanja slovanskega instituta. Institut mora postati žarišče aktivnega sodelovanja, za tako sodelovanje morajo pa v njem biti predstavniki slovanske filologije in to je za tak zavod »conditio sine qua non«. Slovanski institut brez Slovanov bi mogel biti propagandna ustanova, ne bi pa mogel biti znanstveni zavod, dostojen velike univerze.
V nedeljo vsi v Nabrežino!
KER BODO VPRAŠANJA, O KATERIH SE BO NA NEDELJSKEM SHODU V NABREŽINI RAZPRAVLJALO, IZREDNE VAŽNOSTI GLEDE NA SEDANJI POLOŽAJ V SVETU IN GLEDE NA STANJE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA, JE V INTERESU VSAKEGA SLOVENCA IN SLOVENKE, KI HOČE BITI POUČEN O NASI BLIŽNJI BODOČNOSTI, DA SE SHODA UDELEŽI!
ZATO VSI NA NEDELJSKI SHOD V NABREŽINO!
Jezikovni tečaji SPM
SPM začne v novembru s tečaji angleškega, nemškega, ruskega in francoskega jezika za začetnike in naprednejše.
V primeru zanimanja bo tudi te-
čaj slovenskega jezika za starejše in tudi za našo mladino, ki še po-seča italijanske šole.
Prijave: vsak dan od 10. do 12. ure v društvenih prostorih v ulici Machiavelli 22-11. Telefon 62-75.
Filmski prosvetni večer v Plavjah
SPM priredi dne 28. t. m. ob 20. uri filmski prosvetni večer v Plavjah na prostem. Na sporedu so izbrani prosvetni filmi. Predstava bo na prostem. Za primer slabega vremena predstava odpade. Dostop prost.
Baletna šola SPM
SPM otvarja v začetku novembra baletno šolo, ki 'bo gojila klasični, moderni in karakteristični balet ter narodne plese.
Tečaj bo vodila strokovna uči-
Okrožni odbor Slovenske demokratske zveze v Nabrežini
vabi na
JAVNI SHOD
ki bo v nedeljo, 29. oktobra ob 15. uri v kinodvorani v Nabrežini
Dnevni red:
1. Občinske zadeve nabrežinskega okrožja
2. Na prelomu političnih dogajanj v svetu in doma
3. Gospodarski vzpon in bodočnost Svobodnega tržaškega ozemlja.
Odbor Slovenske demokratske zveze Za nabrežinsko občino
teljica z dolgoletno prakso v baletni in plesni umetnosti.
V šolo se lahko vpišejo otroci o-beh spolov od prvega razreda o-snovne šole dalje. Pouk narodnih plesov .pa je namenjen srednješolski mladini obeh spolov.
Poseben tečaj ritmične telovadbe bo za .otroke od treh let dalje.
Vpisovanje v šolo: vsah dan, razen v torkih in petkih, od 5. do 6. ure popoldne v društvenih prostorih v uiici Machiavelli 22-H.
Družbici »šentjakobskih mater"
»Primorski dnevnik« je dne 24. okt. objavil odprto pismo z naslovom: »Gospodu Stuhecu, župniku v Dolini.«
Lažnivo odprto pismo, ki ga titovske šentjakobske matere objavljajo na račun zavednega slovenskega duhovnika, je v celoti obsodbe vredno in .je podobno norcem, 'ki mečejo kamne navpično, da jim potem padajo na glavo... Delovanje napadenega dolinskega g. župnika je iznano mnogim. Vemo, kako je deloval v Trstu, vemo, kako je bilo v Sežani in kako je sedaj v Dolini. Vemo, da je zaradi italijanskega šovinizma veliko trpel med nami v 'Trstu. Prav za prav smo za njega 'zvedeli šele takrat, ko so ga izgnali iz Trsta! Dejstvo je, da so takrat Seritjakobčani storili vse, da bi se temu duhovniku storjena krivica popravila. Takrat, 1. 1945, je še drzaio, da so hotele vse šentjakobske matere brez izjeme skupno z možmi pomagati preganjanemu Slovencu. Takrat smo še pošiljali nekoristna skupna pisma in jih po večini odobravali. Toda sedaj po petih letih Titovega terorizma se je vse spremenilo! Ce bi se zgodilo, da bi si tujci drznili še danes preganjati slovenske duhovnike, koliko slovenskih komunistov in njihovih pomagačev med »šentjakobskimi« materami bi se zganilo?! Resnici na ljubo povemo, da so vso akcijo v korist napadenega duhovnika 1. 1D45 vodile odločne in zavedne krščanske šentjakobske matere.
■Iz tega odprtega pisma »šentjakobskih« mater še danes izgleda, da je bil imenovani duhovnik »za vas«. O, ive drobne glavice! Vprašajte vendar Sežance, ki jih je veliko na Tržaškem! Sele v Sežani, kamor je bil pregnani gospod potem poslan, je začel svoje pravo duhovniško delovanje. Vprašajte iSežance, kako in kaj je deloval »za vas«! No, če je šel gledat pionirsko igro jpalčkov, s tem, v letu 1945, pač ni potrdil komunizma...
»Matere od Sv. Jakoba«, v svojem javnem lažnivem pismu tudi pripovedujete .piavljico, da je danes večina Doiineanov vašega titovskega mišljenja. Samo to vam .svetujemo: gotovo pojdite v (Dolino pripovedovat to veliko novico. Toda prej poglejte, kdaj pelje prvi avtobus iiz Doline proti Trstu...
Tržačan
»American National balet" v Trstu
»American National Balet« priredi v petek 27. in v soboto 28. oktobra dve predstavi v občinskem Verdijevem gledališču. Tržačanom se tako nudi redka prilika, da spoznajo sodobno baletno umetnost, ki je v Evropi na zatonu.
»American National Balet« je največja ameriška in svetovna baletna skupina, ki vnaša v svojo tehniko najboljše baletne izsledke zadnjega desetletja.
Prikazal nam bo razen prizorov iz ameriškega življenja in folklore tudi nekaj tradicionalnih prikazov baletne klasike.
Boljševiška hvaležnost
Korejska vojna je ponovno razkrila »hvaležnosti« kremeljskih mogotcev .nasproti srvojim zvestim pe-fcokolonskim opričnikom. Te hvaležnosti so staro partijsko gardo ■eprijetno razočarale že v času po prvem komunističnem porazu v španski državljanski vojni. Takrat so premagani španski komunisti iskali in našli 'zavetje v ibatjuški Rusiji 'zase in iza številne španske otroke.
O tej boljševiški hvaležnosti se je v prvih .dneh letošnjega oktobra razpisal španski republikanski ge-aeral »BI Campesino«, ki je v treh daljših .prispevkih v pariškem dnevniku »Le Figano« s pomočjo republikanskega odličnika Juliana Gortina, odkril svetovna javnosti najbolj tragično poglavje španske zgodovine od inkvizicijske dobe dalje.
Janičarske metode ugrabljevanja otrok so se uveljavljale že med samo špansko državljansko vojno. Ko so se Frankovi vojaki polastili severnih predelov Španije, so u-mikajoči se komunisti evakuirali seboj številne španske otroke in učiteljice ter vse skupaj odposlali v Sovjetijo, da bi na ta način — kakor so -naglašali — špansko mladino rešili pred vojnimi grozotami dn da bi se učiteljstvo seznanilo s sovjetsko vzgojo, ki so ji komunisti po vsem svetu prepevali tako slavo. Vse do popolnega poraza španskih republikancev ■— tako pravi »El Campesino« — so v Rusiji ravnali s španskimi otroki in učiteljstvom po človečanskih načelih, ker je španska republikanska vlada redno plačevala visoko vzdr-eevalnino.
Leta 1939 — nadaljuje republikanski general — pa so prišli za učiteljstvo in otroke begunce težki dnevi. N.K.V.D. (sovjetska Ozna) jih je pričela obdolževati trockizma, odtrgala je otroke od svojih učiteljic, od katerih so jih nad SO odst. pozaprli v zloglasne zapore Lubianke v Moskvi. Ostalo učiteljstvo so nagnali kot pomožne delavce v sovjetske tovarne. Od zapornikov so inakatere postrelili, druge pa deportiraili.
Za časa nemškega napada na Sovjetsko 'Z1 vezo so zadnje ostanke španskih beguncev potaknili po koncentracijskih taboriščih v Ko-kandu, Taškentu, Samarkandu, v Alma Ata, v Tiflisu itd.
19.	marca 1942 je v Tiflisu iz četrtega nadstropja svojega stanovanja »skočil« na ulico Jose Diaz, generalni tajnik španske komunistične partije. General »El Campe-sino« pravi, da ni ibil kos rajznim korumpiranim funkcionarjem Ko-minforme:	Manuilskim, Dimitro-
vim, Togliattijem, Martyjem, G >tt-wiaidom in Pieckom, ki so kovali .zakon. Mož, ki je v soglasnosti z Negrinom in 'Alvarazom del Vayo odposlal v Moskvo zlato Španske narodne banke, je bil živa priča umiranja španskih beguncev, posebno otrok, od tuberkuloze in lakote. Take priče pa v Sovjetski zvezi niso izaželjene.
Meseca avgusta 1939 — pravi general t»El Campesino« — s.o iiz Moskve odpotovali v Mehiko trije znameniti španski komunisti: Mar-tinaz Carton, komunistični poveljnik v španski državljanski vojni, fanatik in 'surovež; P.uentes iz San-
Ferry Bukvič
»BREZDOMCI"
ROMAN
Ta izajedni roman — obsega namreč kar 552 strani — prikazuje o-svobodilne 'boje prekmurskega ljudstva proti madžarskemu okupatorju med zadnjo vojno, kakor jo je doživ.ljal mlad človek s te slovenske periferije, neobtežen s političnimi fiksnimi idejami in podedovanimi ideološkimi kompleksi slovenske s.redine. Zaradi te ideološke neobteženosti in svojstvenosti okolja, v kolikor zadeva pokrajino in ljudi, je roman nekaj posebnega v povojnem slovenskem slovstvu. Izšel je Iže 1. 1948 v Avstriji, vendar pa še ni doživel resne ocene, v kolikor mi je znano, čeprav bi jo zaradi svoje zanimivosti zaslužil.
Ce bi hotel Bukvičev roman o-ceniti iz nekaj besedami, bi rekel, da ima veliko oblikovnih hib (ker je pač delo začetnika), a v vsebinskem oziru predstavlja prijetno presenečenje. Predvsem se spotaknemo pri branju ob grobe jezikovne napake. Dosledno uporablja n. pr. germanizem »dopasti se« namesto »ugajati« in podobno. Slog je večkrat površen, psihologija pa pomanjkljiva. Kar pa se tiče romantike in srečnih naključij, bi ga mogli primerjati z marsikaterim
Dumasovim romanom, posebno v drugi polovici dela, ko prikazuje Matove in Bankine pustolovščine. Pri vsem tem pa mu moramo priznati, da je napisan tako iskreno in napeto, kakor tega že dolgo nismo vajeni v slovenskem slovstvu, tn da ga ni mogoče odložiti, dokler .ga človek v dušku ne prebere. To pa je .odlika, ki odtehta marsikatero oblikovno napako. Človek si samo’ želi, da bi mladi pisatelj še pisal, ker polnokrvnost njegovih junakov in zlasti junakinj ter e-pičnost dogajanja dokazujeta izreden pripovedni talent.
Pisatelj je delo posvetil dragim sošolcem in prijateljem, ki so darovali kot protiokupatorski .borci »po 6. aprilu 1941 svoja mlada življenja fca stvar človeštva in za resnično svobodo svoje domovine...«
V. J.
Knjiga je na prodaj tudi v Trstu pri upravi »Demokracije« v u-lici S. Anastasio 1-c in v knjigarni Stoka v ulici Milano. Cena: 800 lir.
Širite JEIHORRACIID"
tanderja, politični komisar divizije Lister in Alvarez, ki je to mesto izavizemal za njim. P.uentes je leta 1937 odpotoval v Moskvo na poziv N.K.V.D. Po svojem povratku v Španijo — pravi general »El Campesino« dobesedno — je kot sodelavec poveljnika Carlosa J. Con-trerasa, agenta G.P.U. od 1. 1928 dalje, ibil udeležen pri sto in sto eksekucijah. Nekaj mesecev pred .odhodom v Mehiko so Puentesa skrbno in skrivaj izurili za N.K. V.D. na neki dačji, oddaljeni 45 km od Moskve. Dodaja pa, da se je .pod psevdonimom Carlos J. Con-treras skrival sam Vittorio Vidali, sedanji šef tržaških kominformi-stov.
Carton, ki je bil vodja misije, je nosil s se.boj seznam političnih o-sebnosti, iza katere je bilo ukazano pripraviti umore. Puentesu je bila zaupana tehnična plat zadeve, Al-vareiz pa je bil samo sodelavec. Po dosipetku v Mehiko je trojica imela nalogo seznaniti se s tajnimi in-štrukcijami Carlosa J. Contrerasa (Vidalija), dolgoletnega delegata Kominterne in G.P.U. v Mehiki, ki je točno poznal vse borbene mehiške in španske komuniste.
Seznam, ki ga je prinašal Marti-nez Carton, je vseboval kakih dvajset imen: Leon Trocki, Carlo Tresca, Julian Gorkin, Hans Kahle itd...
Carlo Tresca, italijanski anarhist, je padel po revolverskih strelih v New Yorku meseca januarja 1943.
Le zelo redki španski begunci so se na intervencijo .tujih poslaništev vrnili iz Rusije 1. 1947.
Zadržali smo se pri prvem obdobju »boljševiške hvaležnosti«, da smo osvežili spomine, ki bi jih mnogi radi poizabili.
Drugo poglavje hvaležnosti so izkazali boljševiki komunističnim petokoloncem in njihovim otrokom v Grčiji. Usoda teh rdečih bojevnikov in njihovega zaroda čaka še razkritja s strani kakega prijatelja generala Markosa in tudi ta usoda ne bo drugačna od razočaranj žpan-skih beguncev.
Koreja je izkrvavela. Kremelj ji je pomagal s poveljem za napad, nato pa jo je pustil na cedilu. Kako bodo končali severno korejski komunistični kaporioni po begu v Sovjetijo, ni težko uganiti. Ista »boljševiška hvaležnost« čaka brez dvoma tudi komunistične generale v Indokini, ko bo zaključena zadnja .runda.
Boljševiška hvaležnost je dosled na v malem in v velikem. Spomnijo naj se je tisti mnogoštevilni »meceni«, ki so reševali in še »re. šujejo« svoja premoženja, svojo čast in svoja življenja s pitanjem boljševiškega moldha. Spomnijo, pa naj se je tudi komunistični 'sanjači avtomobilov, vil, služb, oblasti in funkcij tudi tu pri nas, ker le na ta način jim bo prihranjeno razočaranje španskih, grških, korejskih in drugih rdečih beguncev v bodočnosti. K tem lahko prištejemo tudi one bivše Titove zvesto-barje, ki so se polakomnili komin-formistične kaše in preživljajo danes v Pragi in Bukarešti sovjetsko 'begunstvo.
Boljševiška hvaležnost je pač azi-jatska čednost!
Tildi D CK ni lise o reda...
Tovariš Babič je pisal pred kratkim članek, ki ga je priobčila »Voce di Trieste«, v katerem se je zavlzemal za »jievtralistično linijo«, ki je tako pri srcu Titu.
Članek je vzbudil veliko nezadovoljstvo med voditelji njegove uboge KP v Trstu. Na seji CK, ki je bila nekaj dni po objavi tega članka, je prišlo do burne debate, v kateri so člani zahtevali, naj se Titova KP tu in v Jugoslaviji jasno opredeli: za Stalina ali za Trumana, ker tako ne gre več naprej!... Trdili so, da gospodarski položaj, v kateri se nahajata Jugoslavija in področje B, ne dovoljuje več slepomišenj in da je izaito nesmiselno govoriti o kakršni koli »nevtralnosti« ali .»tretji poti«.
Vesti, ki prihajajo iz Jugoslavije, potrjujejo, da ta pojav ni omejen le ina Trst, ampak da se isto dogaja v Zagrebu in Ljubljani. O-biskovalci zagrebškega velesejma, ki niso imeli oči uprte samo v to, kar so prikazovali v prostorih velesejma, ampak so predvsem opazovali, kaj se .dogaja izven teh prostorov, znajo marsikaj povedati o tem vprašanju...
ttekaj o sv. Nikolaju...
Ne mislimo govoriti o svetniku, ki nosi igrače in jabolka našim najmlajšim, hočemo spregovoriti o kopališču sv. Nikolaja pri Kopru.
Vsem je znano, da služi to kopališče titovcem v glavnem zato, da tu nabirajo te uboge laške lire, ki so še vedno v primeri s Titovim denarjem skoro zlata valuita, čeprav samo prav malo veljajo.
Spomladi je neka tržaška tvrdka ponudila vojaški -upravi v Kopru 15,000.000 za najem tega kopališča za letno dobo. Pametni ljudje so svetovali raznim »rasam« pri Vojni upravi, da denar sprejmejo, posebno, ker so dobro poznali vse vrline »planirane ekonomije«. A rasi Vojne uprave so predlog odbili, ker so bili prepričani, da bo .do sami več zaslužili.
.Na koncu sezone so naredili račune: bruto izkupiček znaša 10 milijonov lir... Torej namesto 15 milijonov lir čistega zaslužka, 10 milijonov bruto izkupička. Zahvala za ta velik uspeh gre tovarišu Kopitarju, ki sicer ni bog ve kako vešč ekonomist, a je zato Kardeljev prijatelj. Zadosten vzrok, da mu ne .bo treba odgovarjati.
Zenitovanjski običaji v Reziji
Kako se seznanja mladina
Potem voščijo tudii drugi, vsi, ki so šli k poroki, rekoč:
»Bog vam povrni pri drugem kraju, ker ste poklicali nas! Bog vam daj mir med vama!«
Po starem so po sv. opravilu (poroki) šli vsi svatje k »ofru« in darovali na oltar. Sledila je sv. maša. Po maši so sredi cerkve peli »Miserere« in »De profundis« za rajne sorodnike ženinove in nevestine. Zunaj cerkve so vsi voščili srečo mlademu .paru.
Imajo navado, da poroki sledi kratka južina, nato pa se takoj odpeljejo v Videm k Mariji Materi milosti (»Madonna delle Grazie«). Zvečer pridejo nazaj in gredo na ženinov dom. V Uče ji je navada, da gredo po poroki na dom ženinov. Hiša je odprta. Nevesto sprejme mati in tudi oče. Jo pobožajo, objamejo, poljubijo in ji voščijo, rekoč: »Bog vam daj fontano, vse to dobro, zdravje, ne se kleti, in vse dobro!« Mati da nevesti dar.
Zenitovanjska gostija se imenuje ipri Rezijanih v Stolvici: *mo-ži na«.
Na »možirii« med jedjo tudi pojo. Da lahko jedo vse jedi, prosijo za dovoljenje nevesto.
tTo prosijo v pesmi:
»Lipa ma nevesta, razleze dolo sča (t(ja) nebe, libretat ti nan dej!«
Jedo zgoraj v izbi.
Ko se nevesta po poroki poslovi od rodnega doma in se odpravlja na ženinov dom, ji čeče zapojejo poslovilno pesem, ki se glasi:
»Lipa ma nevesta, te lepo pozdravim.
Lep je moj novič.
Te prosim, ke sem ti
dala mojo hčer,
da bi jo ne strepecel (uničil).«
Ko se nevesta odpravlja na ženinov dom, pojejo:
»Lepa ma iievesta,
Bog ti daj
no dobro uro, dobro minuto, dober dem, fcž ti ta greš od naše hiše,
Bog ti daj no dobro pot!«
Genljiva je pesem, ki jo pojejo v imenu neveste:
RAVNICA V REZIJI. — G lavni trg z župno cerkvijo
»Lipa moja mama, prav žalostno je moje srce,, od vas ločiti se.
Preljubi moj oča,
prav žalostno je moje srce,
od vas ločiti se.
Preljube moje sestre, prav žalostno je moje srce, od vas ločiti se.
Preljubi moji bratri, prav žalostno je moje srce, od vas ločiti jse.
Maj (nikoli) ne bom zabila od moje hiše stopice...«
Sledi prošnja k materi, očetu, sestram, bratom, naj tudi oni nje ne pozabijo.
Včasi zapojo v Stolvici V nevestinem imenu naslednjo poslovilno pesem:
»Sedli se znajo stopice, tu, ke hodila lipa ma!
Kak’ den, lepi den to bil, ke sma se poročila!
Lipa naša mater jokala, ke nan htjerico prodala!
Novica naša je rekla:
»Ne stojte jokat, mati ma, ke jaz sen bila destenana za matrimonijo!«
»Ne maj te bomo zabili, ke rude (zmeraj) v to hišo tjemo
prit.
Lipa, lipa mamina.
Jaz sem. vas zapustila.
Maj se ne bomo zabile.
Z Bogom, z Bogom, mamina; smo se tjele rude (vedno) dobro. Maj se ne bomo zabile, sin ke (dokler) lopata no pikon ny (naju) ne zakrije.«
Ko se .razhajajo od možine, pojo tudi to-le pesem:
»Lipa mama, mamina, kako lupo ste me učila na tem svetu, ko sem jaz še mala bila.
Lipa mama, mamina, kak’ lupo ste me -učila, ko sem jaz v školo hodila.
Lipa mama, mamina, kak’ lupo ste me učila, hoditi k mise.
Kako ste me lupo učila, da sem devantala (postala) kristjana.
Dopo mati ma,
maj vas ne bom zabila.
Recjun Van ven, rude (zmeraj) Van čen racijone retjet (Zmeraj bom mislila na vas.)
Doto peljejo na dom po poroki po dveh dneh. Peljejo jo bratje in sestre nevestini. Ce gre nevesta v drugo vas, naredijo »sinovi« (fantje) »porton«, drevo potegnejo čez pot. Ženin mora plačati, dati za vino. Ce gre ženin drugam, pa čeče naredijo »porton«.
Po osmih dneh spet pokličejo botre na ženinov dom. Tudi očeta, mater, botrino, brate in sestre. (Gradivo prispevala 70 letna Domenika Serna iz Stolvice ter Antonio Siega iz llčeje.) (Konec)
6
Jionvab Zelenko:
t-Pri slovenski časti
Z bridkostjo v srcu je Anica polagala v lonec knjižico za knjižico, da bi vsaj ti izvodi slovenskega slovstva ostali oteti v slovenski, Šimenkovi -zemlji, če bodo res vse druge slovenske knjige hitlerjevci v tovarnah premleli ali požgali - Kakšni časi! V gro* bovih se morajo obračati slavni slovenski velmožje: Prešeren, Levstik, Stritar, Jenko, Jurčič, Gregorčič, Aškerc in drugih nebroj, ko nad njihovimi gomilami bobni trd korak oholega tujca, krutega sovražnika slovenskega imena in slovenske domovine...
Ob Cankarjevem Na klancu, Hlapcu Jerneju in njegovi pravici, Podobah iz sanj je skoz Aničino du* šo švignila boleča misel: oh, ta večen klanec trplje* nja za ubogi slovenski narodič! Ali res ni in ne bo nikoli zanj pravice? Kdaj bo slovenski narod dospel do lepih, svetlih podob življenja?
Tudi ob Župančičevih V zarje Vidove in Cici* banu in ob Finžgarjevem romanu Pod svobodnim soncem je Anica zajokala. Zarje slovenske in svo* bodno slovensko sonce, kje je to? Morda še glo« boko v črni noči! Bo li sploh Slovencem kdaj zasinil dan, ko mu bodo Cicibanovi božji kovački nakovali, če ne že zlat, pa vsaj srebrn čas?
Za slovstvom sta Vinko in Anica stlačila v lonec še nekaj zgodovinskih knjig, zgodovinskih prič za slovensko zemljo in slovensko pravico. Zadnja knji* ga pa je bilo sv. pismo nove zaveze v dveh zvezkih. Tudi to knjigo sta potisnila na vrh, da bi božja be* seda bila slovenskemu pismenstvu, slovenski kulturi v črnih loncih, usmiljen varuh.
Tedaj se je zunaj na vasi razlegel obupen vik »n jok.
»Kaj se je zgodilo?« sta sestra in brat planila k oknu. Vinko se je skoz okno sklonil daleč ven in zazrl, da se pri tretjem sosedu, pri Jožekovih, gnete dokaj ljudi in stoji tam. neki avto. Stekel je pogle* dat na cesto.
Pred Jožekovimi, domom primorskega begunca Cirila Pertota je stal oni črni policijski avto z ge* štapovci ter s Čiporjem in Rahukom. Mimoidoči lju= d je so se s strahom ustavljali in kar dreveneli, da se na ubogega Cirila, ki je po prvi svetovni vojni, ko mu je oče padel v Galiciji, mati begunka pa umrla v tujini in ga siroto pustila samega, vali sedaj še no* vo gorje. Morda je pa pomota in ne kanijo vendar preseliti Cirila Pertota, ki se je kot priden železniški delavec spravil k Jožekovi kajži in si z Jožekovo Trezo, hčerko edinko, komaj dobro začel ustanav* ljati družino!
Vinko je pritekel prav tisti hip, ko so gešta* povci tirali iz prikleta čez prag ven na dvorišče mla* do, nosečo ženo Trezo s tremi otroki: s sedemletno Liziko, petletnim Nacekom in triletnim Cirilčkom. pečica se je držala matere za roke in krilo in iz gr« lice jokala. Treza je obupno ihtela in vekala:
»Jezus, Jezus! Usmilite se vsaj uboge dečice! Ljudje božji na cesti, pomagajte nam!«
»Stili und vorwarts!« se je drl ob njej črni gešta* povec z mrtvaško glavo na čepici.
Takoj za Trezo z otroki sta dva gestapovca z 'napetim samokresom tirala zgaranega moža Cirila s popotno culo. V rjuho zavito obleko je vlekel s seboj. (Do 50 kilogramov je je bilo dovoljeno vzeti.). Kot grah debele solze, vroče solze so mu obilno tekle po licu in padale na tla. Njegov obraz je bil podo* ben prežalostni božji mantri Kristusovi na starih križih.
Zunaj pred pragom ob studencu je Ciril, kot da mu je mlado cvetoče drevje krog hrama, ki ga je bil sam zasadil, vlilo poguma, divje pogledal krog sebe, odvrgel culo s hrbta in zarjul:
»Hudiči peklenski, ne pojdem od doma, tudi če me ubijete!« V hipu se je vrgel preko cule na tla in z obema rokama grabil za les hišnega praga.
Geštapovca sta ga začela brcati s škornji in tolči s pestmi in divje sta vpila nadenj:
»Mrcina! Boš vstal? Naprej!... Le čakaj, ti vrag, ti pes slovenski!«
Treza je ob tem pogledu kriknila in se, pustivši otroke, zagnala v pretepajoča geštapovca:
»Zverine, zverine! Kaj vam je storil moj mož, kaj vam' je storil naš oče? Ne pojdemo zdoma! Tu doma ostanemo, tudi če nas zdaj p6bijete! Zverine, zverine!« Brez moči je dvigala slabotni roki in pe* hala v geštapovca, da bi obranila moža.
Iz prestrašenega in tarnajočega ljudstva na cesti se je pogumno zagnala na podstenje, naravnost v Čiporja in R!ahuka, postarna Zelenkova Tunika. Vsa razkačena je dvignila roke in zažugala:
»Vidva, vidva, satana, imata to na vesti! Vesti sploh nimata, satana! Kaj vama je storil ubogi de* lavec Ciril Pertot in njegova družina, da jih sredi božjega dneva trgate od obeda? To majceno, ne* dolžno dečico, ubogo nosečo ženo in Cirila, človeka, ki je živel in živi le svoji težki železniški službi, ki je s krvavimi žulji temu nizkemu hramu prigospo« daril za družino njivo, travnik in kravico... Bog, pra* vični, Bog v nebesih naj vaju trdo udari! Kaj delata ta greh?«
čipor in Rahuk sta kot zdivjana zločinca, ki ji * ma soseda obuja vest, postarni Zelenkovi z obema rokama mašila usta in jo porivala v plot:
»Tiho, baba! Mi že vemo, kaj delamo! Pertot je Primorec in vsi Primorci so hujskali k odporu zo* per Hitlerja... Še tebe, baba, naložimo, če ne boš brž tiho!« Butnila sta jo v plot, da se je revica opotekla in zvrnila.
(Se nadaljuje),
Desti z Goriškega
Pritožbe proti begunskemu uradu IRO v Gorici
Ze več časa slišimo razne pritožbe proti begunskemu uradu IRO, ki ima svoj sedež na korzu v Gorici. Najhujše so pritožbe zaradi prehrane, ki je mnogi stari in bolni ne prejemajo, čeravno so priznani kot begunci. Naj navedemo nekaj 'primerov. Neka stiranlka, ženica v visokih letih, je po velikem prizadevanju prejela mesca julija pismo od pristojnega urada IRO, da ji je priznana ,gmotna pomoč, ki jo bo prejemala od določenega časa naprej. In vendar ni ta stranka do danes še ničesar prejela. Nasprotno trdijo na navedenem ■begunskem uradu IRO v Gorici, da ta stranka sploh ni sprejeta ali »izvoljena«, kot oni pravijo, za pomoč od strani begunske organizacije.
V drugem primeru se je dogodilo, 'da je bila stranka sprejeta za pomoč in jo je nekaj mescev tudi prejemala. Potem ja so ji pomoč ustavili, češ, da stranka ni bila sprejeta ali »izvoljena« za pomoč organizacije. Proti temu se je stranka pritožila in po dolgem čakanju je končno prejela odgovor, da je bila sprejeta za pomoč organizacije ie od leta 1949. Kdo pa bo plačal zastanke. in zakaj tej sitran-(ki ne nakažejo zopet pomoči?
V tretjem primeru imamo zopet staro ženico, ki se ji godi očitna krivica. Bila je siprejeta za pomoč organizacije in je nekaj časa pomoč prejemala v gotovini. Nato so ji to pomoč ustavili, češ, da siploh ni 'bila sprejeta v organizacijo. Seveda se je pritožila na pristojno mesto in >po dolgem času je sedaj prejela odgovor, da je bil njen primer ugodno rešen že mesca avgu-
sta 1949, to je že prej, ko so ji bili pomoč V gotovini ustavili. Sedaj pa ji goriski urad na korzu sploh zanilka celo veljavnost pisma, ki ga je potrebna ženica prejela od šefa »Eligibility Oilice« g. R. L. Gesner-ja iz Bagnoli.
Danes smo prisiljeni spregovoriti našo besedo v obrambo pravic teh nesrečnih beguncev, ker je pritožb <.e preveliko.
Mednarodna organizacija za pomoč beguncem je bila ustanovljena zato, da se olajša težki položaj nekaterih beguncev, zlasti starih in 'bolnih. Je torej karitativna organizacija, ki po svojih pravilih priskoči vsakomur, ki ima določene pogoje, na pomoč.
Kakor smo ze večkrat prejeli zagotovilo in pojasnilo, ima vsak begunec pravico do pomoči v goto-vmiv prav gotovo pa v primeru starosti in bolezni. Kar naenkrat pa to pravilo na goriškem uradu IRO-a ne velja več in odločitev je v rokah ene same osebe, ki tudi v najbolj kričečih primerih zavrne px'ošnjo za pomoč. Zato je čas, da se takim razmeram napravi konec.
Z begunci je treba tudi ravnati z usmiljenim srcem in ne s trdo besedo, saj so 'vendar nesrečni ljudje, ki so jih vojna vihra jn njene posledice pahnile v nesrečo, da so 'morali svoj rojstni dom! Kdor se ne čuti izmožnega za pra5 vilno ravnanje .z begunci, naj raje gre po poti, ki jo je že marsikdo .ubral!...
Na žalost moramo beležiti tudi dejstvo, da delajo krivico tudi ■zdravnikom, ki so se prvi žrtvovali za begunce. Sedaj so ti zdravniki nekomu na poti! Zakaj?...
Razstava E. Huberja
Kljub organiziranemu molku italijanskega krajevnega časopisja se je -.razstava avstrijskega slikarja E. Huberja v Gorici dobro zaključila. Razstavljal je pretekli teden svoje akvarele in oljnatobarvne ■slike — kakih .40 del — v ulici Mo-relli 35. Naslikal je razne motive, prevladujejo pa motivi iz narave v zimi (večinoma so pokrajinske slike njegove ožje domovine), ki imajo skrito privlačno silo, zlasti za naše ljudi, ki so bolj vezani na lepoto gorskih vasi in zimskih pokrajin kot na mlačno životarjenje po beneških kanalih. V sliki pamiz-nih rož — ena najlepših — je do-'kazal vso svojo umetniško .moč pri izbiri barv, ki se tako naravno prelivajo, da ima človek vtis, da vidi pred sabo vazo pravih svežih cvetlic.
E. Buber je pač umetnik, ki zasluži vso pozornost tudi goriškega občinstva. Čudno se nam zdi, da ga je italijanski tisk tako dosledno prezrl, to je drugače ves poln slavospevov ne ie italijanskim umetnikom, ampak tudi Huberjevim sonarodnjakom — članom »Jugend-referata«, ki so bili že parkrat gostje goriške AGI. Morda pa »Ju-gendrelerat« in AGI ne zasledujeta tistih kulturnih ciljev, ki so merodajni za Huberjevo umetno udejstvovanje.
Seja mestnega sveta
Po večmesečnem odmoru bo 9. novembra zopet javna seja goriškega občinskega sveta. Dnevni red še ni znan, predvideva se pa kljub temu, da bo udeležba precejšnja, ker bo verjetno tudi na dnevnem redu kakšna zanimiva politična točka. Želeli bi le, da bi se goriško občinstvo na sejah bolj dostojno obnašalo.
Večerni tečaji
To jesen se je priglasilo nepričakovano veliko lantov k večernim tečajem. Goriško didaktično ravnateljstvo je odprlo osem takih tečajev. Doberdob pa je skoraj prekosil Gorico, saj ima kar sedem (tečajev. Ti tečaji, ki so s slovenskim učnim jezikom, bodo gotovo veliko pripomogli k .splošni izobrazbi naših lantov.
ki jo je užival v svoji mladosti v rojstnem kraju in da bi se kmalu vrnil v prenovljeno pravo domovino.
Obvezni pregled prašičev
Goriška občina sporoča, da .co odslej pregled prašičev . za domačo uporabo na domu posameznih lastnikov. Zato morajo vsi, ki nameravajo klati prašiče za svojo uporabo, prositi občinskega živino-•zdravnika za to dovoljenje. Zivi-nozdravnik bo skupno z lastnikom določil dan in uro za tozadevni pregled.
Za inženirje
Inženirji, italijanski državljani, ki imajo izpite iz fizike, se lahko prijavijo za strokovne tečaje za specializacijo v telekomunikacijah. Tečaj bo trajal približno sedem mescev. Nakazali bodo tudi mesečne štipendije za manj premožne in brezposelne.
Vsa potrebna navodila in pojasnila daje Ravnateljstvo pokrajinskega poštnega tirada v Gorici.
„Esuli“ so izgubili dobrega skrbnika
Te dni je umrl v neki kliniki v Turinu inž. Blagio Buongiovanni, ki je bil več lat ravnatelj UNRRA-CAtSAIS, t. j. tistega oddelka mednarodne organizacije UNRRA, ki je gradila hiše in razna poslopja. »Esuli« v Goriški površini so otipljivo občutili važnost te organizacije, saj jim je zgradila kar pet vasi samo v Goriški pokrajini. Za slovenske begunce pa ni bilo prostora v teh vaseh.
Števerjan
Rupa
Zopet ubežniki
Vrsta nesrečnih ljudi, ki zapuščajo svoje domove in polja, se še vedno ni končala. Zadnje dni se je izopeit zateklo v Italijo precejšnje število naših ljudi, ki so med suž-nostjo v domovini in brezdomstvom v mrzli tujini raje zbrali poslednje. Ce pomislimo, da so celih pet let čakali in upali, da se bodo raizme-re v Jugoslaviji le ublažile in so se danes odločili za ta korak, ki je dostikrat korak v temo, če ne
že naravnost smrti v objem, potem moramo priznati, da je Titov režim še vedno isti, kot je bil v začetku in da ga vsa nesebična a-meriška pomoč verjetno tudi tako kmalu ne bo spremenila. Ljudje ne beže zaradi gospodarskega poloma, saj vedo predobro, da je tujina mačeha, ki reže črni kruh, ampak predvsem zaradi neznosnih političnih in socialnih razmer. Ce bi bilo v Jugoslaviji le malo več splošne svobode, bi danes gospodarsko Jugoslavija ne bila na tleh. Ce bi bil kmet še gospodar svoje zemlje in bi res vriskal — kot poje pesem — od veselja, da gre delat na svoje, bi bilo danes v Jugoslaviji gotovo več kruha. Toda te svobode ni! Kmet je le še mrtvo število in stroj, ki dobi le toliko, kolikor nujno potrebuje, da ne o-mahne sredi dela.
Ko bo režim spremenil svoje gospodarske in politične sisteme, bo lahko pustil nezastražene meje, nihče ne bo zapuščal svoje prelepe domače zemlje!
Odmevi aretacije dr. A. Sfiligoja
Velecenjeni gospod Sfiligoj!
Sprejmite izraze mojega sočutja iz daljne fivstvalije. Cital sem namreč v našem lepem listu »Demokracija«, da so Vas italijanska oblastva aretirala.
Vsi tukaj v Avstraliji živeči Slovenci smo presenečeni nad takim početjem rimske vlade. Sam prav dobro vem, kako živite pod Italijani, saj sem dolgo trpel po taboriščih. Mislim, da se me še spominjate, saj sem nekoč celo dobil pomoč od Vas; prav srčna Vam hvala!
Sedaj živim že eno leto v Avstraliji in sem srečen!
Sprejmite od mene in vseh slovenskih fantov iz Avstralije prisrčne slovenske pozdrave!
Ludvik Martineli
Adelaide, 12. 10. 1950.
Slovo	>
'Ta teden zapušča dr. Lojze Vogrič Rim in Evropo ter kot že toliko drugih beguncev odhaja tudi on čez brezmejno morje v daljno Ameriko. V svojem rojstnem kraju, kjer je toliko let sijajno živel, •pušča prelepo domačijo — sedaj vso opustošeno in zanemarjeno — in vse sanje in načrte svoje podjetne mladosti. Vse je sedaj prah in pepel... Rojstni slap nima več zanj tiste privlačne sile — okusil je preveč gorja in nehvaležnosti prav pri svojih sovaščanih. Težje mu bo slovo od Rima, kjer je pustil grob očeta, ki ga je tako otroško ljubil vse do konca.
iZ njim gre vsa družina — nad osemdeset let stara mati, dve sestri in soproga.
Želimo mu, da bi mu nova domovina nudila tisto nemoteno srečo,
Dopisnik »Soče« iz Peči naj si nikar ne beli glave z ugibanjem, kdo je dopisnik »Demokracije« iz Rupe, ker je pravi pristni dqmačin.
Kar se pa izdajalcev tiče, naj si dobro zapomni, da so že daleč. za nami časi, ko je bil izdajalec in hlapec vsakdo, ki ni trobil v komunistični rog. Za nas stranka, pa če je tudi komunistična fronta ali pa D.F.S., ni narod in tudi nikdar ne bo!
V nedeljo 22. t. m. se je poslovila od nas domačinka gospa profesorica Viktorija Komjančeva iz ugiedne Komjančeve družine in zena g. odvetnika dr. Lojzeta Vogriča. Oba odhajata v soboto 28. t. m. v Združene države Amerike, ker je gospod odvetnik begunec z vso svojo družino.
Gospe profesorici Viktoriji smo Steverjanci dolžni hvaležnost, ker nam je v času zadnje vojne šla mnogo na roko s tem, da je marsikoga rešila iz rok Nemcev in s svojim odločnim nastopom pripomogla, da so Nemci bili manj grozni in kruti. Skratka, branila nas je in nam tako prihranila mnogo gorja in škode. Toda tudi njo so .Nemci zaprli in se je komaj rešila pregnanstva v taborišče v Nemčijo! Slednjič so jo mesca maja 1945 zaprli Titovi komunisti in jo odvedli v Ljubljano v zapore, iz katerih se je rešila, ker ji niso mogli dokazati ničesar hudega. Toda, ko 'se je nahajala v Ljubljani" v zaporih in smo mi zvesti demokrati in narodnjaki pobirali podpise z zahtevo, naj jo izpustijo domov na svobodo, domači komunisti in njihovi podrepniki svojega podpisa niso hoteli dati, čeravno so bili tudi oni deležni njene dobrote v času nemškega divjanja v naši vasi.
Da bi gospa profesorica Viktorija, ki jo vsi čislamo in poznamo iza vsestransko poštenjakinjo, bila .srečna na potovanju čez široki O-cean in v novi domovini, dokler se še bolj srečna ne vrne s svojim možem v naše mile, lepe kraje!
Naše delo na polju
Ce smo pri trgatvi ločili zelene in gnile jagode od zdravih in zrelih ter smo v kleti uredili vse, kakor zahteva umno kletarstvo, bo vino brez napak in bolezni.
V sadovnjaku .začnemo drugo polovico oktobra s presajanjem. Ovijemo drevje z lepimi pasovi. Odstranimo vse nepotrebne veje in po možnosti drevje poškropimo z močno raztopino modre galice. Ce nimamo drugega gnojila, zalijmo drevje vsaj z gnojnico, kateri dodamo na sto 'litrov 2 do 3 kg superfosfa-ta in 2 do 3 kg 40 odstotne kalijeve soli. Ko nastopi slana, nehajmo živino goniti na pašo, da se izognemo napenjanju in pri breji živini 'Zvrženju.
Pozi« Dobrodelnega društva v Trstu
ZIMA JE PRED VRATI! REVNI ROJAKI POTREBUJEJO NASE POMOČI!
Gospe in gospodinje, poglejte še enkrat po omarah in kotih, morda se kje še valjajo kosi obleke, perila ali obutve, ki ste jih že zavrgli, pa bi .zdaj na zimo prav prišli kot prijetno darilo mnogim potrebnim rojakom.
VSAKO DARILO JE DOBRODOŠLO!
Revni starši naših dijakov nimajo denarja, da bi jim lahko preskrbeli prav vse drage šolske knjige. Poglejte, če morda ne leži katera pozabljena v kotu, ker jo ne rabijo več vaši sinovi in hčere. Kako prav bi prišla! Isto velja za druge slovenske knjige, ki tudi leže nerabljene po omarah, medtem ko čita naša mladina — ob pomanjkanju dobre slovenske kniige — tujo, kvarno navlako. STORILI BOSTE NAJ-LEPSE NARODNO IN SOCIALNO DELO, ako se boste spomnili revne mladine!
Darove sprejema SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu - ulica Machiavelli št. 22-11.
KMETIJSTVO
O KRMLJENJU
Zaradi dolgotrajne suše imamo letos zelo pičel pridelek krme, kar dela nam kmetom, posebno ko pomislimo na bližajočo se zimo, nemalo skrbi, zato je nujno potrebno, da si že sedaj napravimo nekak načrt, kaj in kako ukreniti.
Predvsem moramo izrabiti še ta čas pred mrazom, da izkoristimo prav vso zeleno krmo, kar nam jo polje in travniki nudijo, pokladaj-mo živini zelena koruzna stebla, zeleno murvino, figovo, trtno listje, iz gozda pa jesenovo, hrastovo, bukovo in še kakšno drugo listje.
Kot zimska krma pridejo v poštev: seno, detelja, otava, slama, koruzna stebla in k tem še dopolnilna močna krmila: otrobi razne tropine (orehove, sezonove itd.), koruzna moka itd., krmska pesa, repa, buče, sol, klajno apno in melasa.
Živina potrebuje za prehrano dnevno 2-3 kg dobrega sena na vsakih 100 kg teže. Precenimo torej količino sena, otave in detelje in primerjamo jo s številom živine ter dnevi prehrane do pomladi, pa bomo ugotovili, ali bomo imeli zadosti krme, odnosno koliko nam je 'bo primanjkovalo. Pri tem bomo seveda upoštevali prihranek na krmi z uporabo slame, koruznih stebel, koruznega listja (ki pa mora biti očiščeno od prašnih las in morebitnega frodla), posušeno listje sadnih ali gozdnih dreves, ter močnih krmil, s čimer zmanjšamo seveda obrok sena.
Ako bomo na ta način ugotovili, da nikakor ne uspemo prehraniti živine čez zimo, ne da bi morali dokupiti krme, bomo ukrenili po naši najboljši uvidevnosti, to je ali bomo krmo dokupili ali pa bomo določeno število živine prodali. — Svetujem pa izrecno vsakemu, ko pride do zaključka., da ne bo imel zadostne krme do spomladi, in da ne misli dokupiti krme, naj ne pusti živine stradati, zato da jo bo preživel do pomladi. To je predvsem nečloveško, je pa tudi nam v škodo. Namreč zaradi pomanjkljivega krmljenja nam živina shujša in s tem izgubi na teži in na ceni! Zato jaz vsakomur svetujem, da v takem primeru takoj proda kakšno glavo živine, kakor je pač potrebno za uspešno prehrano do pomladi. — Prodati
DAROVI
Od zadovoljstva, da je g. dr. A. Sfiligoj zopet med nami, daruje K. C. iz T. L 1.000 za Uršičev sklad.
pa jo mora predno bo živina shujšala, da ne bo na ceni in na teži prizadet.
Kar pa se krmljenja tiče, je i-sto najbolj donosno, ako krmo režemo s slamoreznico. Pri tem zrežemo poleg sena, otave ali detelje tudi siamo, koruzna stebla in morebitni frodel. Tako pripravljeno rezanieo poškropimo s toplo vodo, eventuelno pomešano z melaso, dodamo primerno, količino soli in otrobov, raznih tropin (»pa-nello«) ali koruzne moke. — Jaz pripravljam rezanieo v veliki kadi za tri dni naenkrat. Na tleh poškropim s slano toplo vodo, premešam, mečem v kad in pri tem trosim močno krmilo in od časa do časa stlačim z nogami. — Priporočam, kdor misli pokladati koruzno moko, da koruzo da mleti skupaj s koruznimi storži, ker tudi s tem pridobi nekaj krme.
Ako rabimo slamo in koruzna stebla kot dopolnilo k obroku sena, otave ali detelje, bomo živini dodali vsaj 1 kg močne hrane, o-trobov ali drugo. Soli bomo podali 10 - 50 gr dnevno na glavo, po starosti, in klajnega apna od 10 -30 gr dnevno, po starosti.
Kdor pa ima slamoreznice, bo seveda krmo pokladal v naravnem stanju, toda živina navadno suhe pšenične slame ne mara žreti.
Vedeti moramo, da iz rezanieo prihranimo približno lji krme, ker jo živina bolj izkoristi (poje vse in ne pušča osnetkov!). Zato, kadar si sam ali skupno s sosedom ne more nabaviti slamoreznice, naj si pomaga na kakšen bolj preprost način, n. pr.: stari kosi ovij špico v krog, nastavi na enem koncu koso, porivaj skozi korito krmo jn reži s koso. — Imaš več truda in porabiš več delovne moči, ali v zimskem času se ti gotovo izplača.
Končno pa naj še omenim, da je za .zimsko krmljenje velikega pomena krmska pesa, repa in buče, in to izlasti ako podajamo živini suho krmo, to je, ne da bi jo omočili v obliki reizanice, kakor sem zgoraj opisal, in še posebe, kadar podajamo slamo in koruzna stebla.
To sem hotel iza sedaj povedati svojim prijateljem kmetom kot dobrohoten nasvet, ker vem, kako nam vsem dela 'letos krma obilo preglavic.
Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
deske s m ret kooe, mace> snooe in tr* dih l e s o o, trame in part kete nudi na)ugodnefe
Mizarji I hmefoualci f podjetniki •
GALEA
TEL. ---------
90441 T R
S T
Viale Sonnino, 2 4
Radio Trst II
NEDELJA, 29. oktobra: 9.00 Kmetijska oddaja. — 11.30 Aktualnosti. — 12.00 Od melodije do melodije. — 13.00 Glasba po željah.
15.00 Cronin: »‘In Jupiter se smeje«. — '18.30 Oddaja za najmlajše - »Začarani grad«. —	20.00
Odlomki iz Smetanove opere »Prodana nevesta«. —	21.00 Z
domače knjižne police.
PONEDELJEK, 30. oktobra: 19.00 Zdravniški vedež. — 20.10 Operna glasba. — 21.00 Vokalni koncert 'baritonista Marijana Kosa. 21.45 Simfonični koncerti - Rahmaninov, Cajkovskij, Borodin.
TOREK, 31. oktobra: 13.00 Glasba po željah. — 19.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Evropski variete.
21.00 Vzori 'mladini. —	22.00 Simfonični koncerti.
SREDA, '1. novembra: 8.30 Skladbe iza orgle, nato Prenos slovesnosti Nove dogme iz cerkve Sv. Petra v Rimu. — 12.10 Glasba Giriega in iSibeliusa. — 20.30 Naša šola -predavanje: Mladina se spominja mrtvih. — 21.00 Razpoloženjske slike. — 22.00 Simfonični koncert.
ČETRTEK, 2. novembra: 8.15 Ob ■naših grobovih. — 13.00 Brahmsove skladlbe. — 19.00 Slovenščina .za Slovence. — 21.00 Radijski oder - Maurice Meterling: »Prin-ceza Maleine«, žaloigra, nato Romantična glasba.
PETEK, 3. novembra: 13.00 Glasba po Iželjah. — 19.00 Pogovor z ženo. — 21.00 Mojstri besede. —
22.00 Cajkovskij: Simfonija št. 4.
SOBOTA, 4. novembra: 13.00 Slovenske pesmi. ■— 13.20 Salonski kvintet pod vodstvom Ljubivoja Slamiča. — 19.00 Programski periskop. — 20.10 Tirolska glasba.
21.00 Sobotni večer. -—	22.00 Glasbeni spored ea zaključek tedna.
VDOVEC, starejši, iz lastnp hišo pri Trstu, delavec, išče znanja iz dobro igospodinjo staro do 50 let. — Ponudbe s sliko na upravo 'lista.
OPREMLJENO SOBO, po možnosti s souporabo telefona in kopalnice iščeta dve gospodični, uradnici. - Ponudbe na upravo lista pod značko »SOBA«.
SPOROČILO
Naša tovarna v Milanu nam je dobavila za to sezijo ogromno količino dežnih plaščev (trenčev) .za moške in ženske v vseh modernih krojih in najboljše kakovosti.
CENE BREZKONKURENCNE! NABAVITI V NASI TRGOVINI, POMENI NABAVITI NEPOSREDNO V TOVARNI.
Dežni	C e plašči
•Bsžni	plašči
Dcžai	plašči
Dežni	1 vv» plašči
Dežni	plašči
ne nekaterih vzorcev:		
za ženske s pokrivalom iz čiste bombaževine 		L	7100
za moške iz čiste bombaževine	u	0.500
za moške s pokrivalom iz bombaževine »mako«, podloga v i-stem blagu		n	10.10
iz nepremočljive svile ....	ii	11.000
za ženske s pokrivalom iz bombaževine »extra mako«, podloženi z istim blagom		M	14500
fTlagazzinf del Corso
Trst - Corso, 1 - Galleria. Protti
KRZNARSTVO
Velika izbira najmodernejših modelov vseh vrst iz domačih in inozemskih krzen po ugodnih cenah
KRZNARSKO DEL99NIG3 PINTO
TRST, ul. Fabio Severo 20-1. - telefon 25-522
Ogled zaloge brezobvezen! Stnohouna izdelava zajamčena!
U RARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH/ LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE
NECCHI novi model B U
NA OBROKE
xa vezenje, krpanje, obSivanje lukenj, priiitje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se Izvršujejo brez okvirja. Pouki ra vezenje brezplačno.
ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. BADIOAPARATI
najboljših znamk pri
T U L L I O
TRST - Ul. C. BATTISTI it. XI Tel. «5-83 — T R 2 I C , n« tonu