GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA
LETO XII
ŠTEVILKA 110
MAJ 1984
Najbolj varen je tisti narod, ki se varuje sam
Letošnje leto je še posebno pomembno In svečano za pripradnike varnostnih organov in služb, ker letos obeležujemo 40-ietnico obstoja varnostne službe, čeprav je varnostna služba pričela nastajati istočasno s pričetkom oboroženega odpora proti okupatorju in domačim izdajalcem.
Ob dnevu varnosti, 13. maja, je predsednik občinske skupščine Andrej Vidovič sprejel aktivne in upokojene pripadnike organov in služb za notranje zadeve in v krajšem nagovoru poudaril: »Danes, ko ob izredno zaostrenem položaju rešujemo težko lastno ekonomsko situacijo, ki sojo v največji meri povzročili visoki dolgovi tujini, se ponovno razširjajo različne govorice o stanju v naši družbi in usodi naše države. Okrepila se je organizirana dejavnost notranjih in zu-
dalni so kleronacionalistični krogi, katerih glavna skrb je bolj za mlado generacijo. Položaj na Kosovu se le počasi stabilizira, saj sovražnik ob podpori Albanije, albanske emigracije in ostalih reakcionarnih krogov deluje vedno bolj zvito in naskrivaj.
Na razpoloženje prebivalstva vpliva negativno že večletno padanje osebnega in družbenega standarda, nedosledno izvajanje dogovorjenih stabilizacijskih ukrepov, težave v oskrbi z repromaterialom, pogoste informacije o zgrešenih naložbah, za katere nikakor ne moremo ugotoviti odgovornosti, itd. Kljub vsem težavam, s katerimi se vsak dan srečujemo, pa lahko rečemo, da je politični in varnostni položaj v naši državi v bistvu ugoden.
Podobno lahko ocenimo tudi stanje v naši občini, k čemer v veliki meri prispevajo dobri poslovni rezultati
nanjih sovražnikov, predvsem so postali napadalnejši nacionalisti, dogmatsko birokratske in liberalistične sile, ki S6 skušajo predstaviti kot opozicija ZK. Glavni cilj njihovih napadov je samoupravljanje.
Izredno nevarno je nacionalistično delovanje, ki se krepi v vseh republikah in pokrajinah. Posebno napa-
našega gospodarstva. Vendar nas to ne sme uspavati, da ne bi še bolj intenzivno delali na področju po-družbljanja varnosti in družbene samozaščite kakor tudi na področju razvijanja in utrjevanja samoupravnih odnosov, kajti čimbolj bodo razviti samoupravni odnosi, trdnejši bo naš varnostni položaj«.
Politični sistem ne deluje samodejno
V sedanjih zaostrenih družbenih In gospodarskih razmerah so * ospredju tudi razprave o učinkovitosti našega sistema pri na-*eievanju številnih problemov In spletov, s katerimi se srečujemo. v»« ne teče gladko, zmeraj ne 'Poštujemo in izvajamo samoupravno dogovorjenih obveznosti " kar je bržkone v teh razpravah najbolj pomembno, odločitve se •Prejemajo prepogosto mimo de-'•vcev, posledice pa se zvalijo na n|lhova pleča. V igri so različni in-'•resi, še bolj pa ogrožene pozive skupin in ljudi, ki bi radi delali Po starem, odločali v imenu dedcev — samoupravne organe, *kupščinske zbore in zbore samoupravnih interesnih skupnosti P« imeli za stroj, ki bo njihove odločitve le potrjeval. Boj z nosilci •■kih hotenj in preživelih nazorov Meka pravzaprav vsak dan. Žal 8* pogosto ne zaznamo dovolj razločno in včasih tudi zaradi lastnega oportunizma nismo prlprav-'l*ni odkriti tančice nad nosilci "»samoupravnega   ravnanja v *vo]ih okoljih In reči bobu bob. ■ Toda to je le ena plat medalje, S|cer pomembna, ne pa edina v razmišljanjih, zakaj naš delegatski sistem ni bolj učinkovit, zakaj leti tolikanj kritik na račun volilnega sistema 'n nenazadnje tudi, kje so korenine ?a to, da se v vseh okoljih temeljne 0r9anizacije združenega dela še Zrtieraj niso uveljavile kot osnovne j*iice družbenega upravljanja z jjružbenimi sredstvi. Bržkone bi nam [Jatančnejša, predvsem pa politično ^gazirana, razprava o sedanji vlogi družbenopolitičnih organizacij pri ■Valjavljanju našega političnega sijema socialističnega samoupravlja pokazala, da do vseh ustanov *9a sistema le-te nimajo enakega Iznosa. Bolj ali manj skrbno sprem-l'ai° to, kar se dogaja v lastnem dednem okolju, so v pomoč samou-^[avnim organom, potlej pa, ko je ■Jpfebno dati večjo težo delegatom delegacijam pri njihovem delu v J*rih skupščine občine in v širši ^beni skupnosti, tega prispevka 9vadno ni. Zgubi se v razmišljanji1
in odločanju za tovarniškim plotom, kot da odločitve v skupščini ne bi ravno tako sodile v »delokrog« delavskega odločanja in odločanja občanov v krajevnih skupnostih. Ta vez je nekako pretrgana in zato so tudi nekatere razprave v zborih skupščine bolj poročanje o gospodarjenju, o posameznih problemih, manj pa osnova za oblikovanje usmeritev za delo izvršnih političnih teles in za delo delegatov v republiški skupščini. Zato lahko tudi večkrat opazimo, da so posamezni delegati nekako nebogljeni, kajti za svoja stališča nimajo usmeritev in »potrdil« svojih sodelavcev ali krajanov, vodstva družbenopolitičnih organizacij pa pri delu delegacij prav tako aktivno ne sodelujejo. Ali je potemtakem čudno, da delegat kakšne krajevne skupnosti zmeraj znova postavlja delegatsko vprašanje o tem, zakaj odgovorni vendarle že ne postavijo prometnega znaka ob cestišču, kjer se lahko pripeti nesreča, ob drugih točkah dnevnega reda seje zbora pa molči. Pa so pomembne! No, pa naj bo delegatsko vprašanje takšno ali
drugačno, potreben je odgovor nanj. Pa ne v pisni ali govorjeni obliki, temveč v akciji. Postavite odgovorni vendarle že prometni znaki In če ga ne bodo, pa je znak potreben, bi se kajpak moral zbor skupščine nekoliko bolj temeljito »pozabavati« z odgovornostjo odgovornih. Pa ne samo teh, temveč tudi tistih, ki vodijo delovne kolektive z rdečimi bilančnimi številkami, tistih, ki kljub obljubam ne uredijo' vsega, kar jim narekuje zakon ali pa jim je naložila skupščina. Skupščinske zbore je treba »poživiti«. Mislimo na probleme delovnih kolektivov, krajanov in se v okviru nje dogovorimo za reševanje bolj in manj pomembnih vprašanj, ki sodijo v njeno pristojnost. In pobudo za takšne razprave lahko dajo številni dejavniki, predvsem pa družbenopolitične organizacije, vendar pa morajo delegate iz njihovih temeljnih samoupravnih okolij tudi oborožiti s potrebnimi stališči. Brez tega bo delo delegacij še naprej nezanimivo in resnici na ljubo — bolj odvisno od tega, kar jim ponuja izvršni svet, ne pa od tega, kar zahteva življenje. Kardelj pa je zapisal, da politični sistem ne deluje samodejno. Nad tem stavkom bi se veljalo zamisliti v vseh družbenopolitičnih organizacijah, zlasti v osnovnih sindikalnih organizacijah in v krajevnih konferencah SZDL, mar
MARJAN HORVAT
Bogat kulturni program in vrsta nastopajočih je popoldan na »Veselem dnevu« razvedril številne občane.
Občinski praznik na Logu
Slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ob občinskem prazniku, ki so ga letos skrbno in doživeto organizirali pod naslovom »Ta veseli dan na Logu«, Je bila v KS Log.
Slavnostni govor je imel predsednik občinske mladinske organizacije Borut Gorup, ki je med drugim poudaril: »Svetovna gospodarska kriza je vtisnila globok pečat tudi naši notranji gospodarski situaciji, ki se v zadnjih letih močno zaostruje. Ne le svetovna kriza, tudi domači grehi preteklosti, ko smo trošili preko vseh zmožnosti in se zadolževali v tujini, tako pridobljena sredstva pa namenjali tudi v gospodarsko zgrešene investicije, ko je bila konjunktura našega gospodarstva le navidezna, nas danes močno bremenijo. Vse večje kreditne obveznosti, zastarela tehnologija, nizka produktivnost dela, kronično pomanjkanje surovin, niso spodbudna dejstva za rešitev iz nastale situacije. Zaskrbljujoča je rast brezposelnosti, ki se približuje grozljivi številki enega milijona, pretežno mladih kvalificiranih kadrov, iskalcev prve zaposlitve. Pot rešitve iz gospodarskih zagat smo nakazali v programu gospodarske stabilizacije, vendar se te poti mnogokrat ne držimo. Zelo kritična situacija v začetku tega leta, ko je bila država tik pred razglasitvijo moratorija in so težka in dolgotrajna pogajanja z MMF skorajda ogrozila našo ustavno ureditev in socialistični samoupravni sistem, nas je, upam, končno postavila na realna tla. Potrebni bodo izjemni napori predvsem izvozno usmerjenega gospodarstva in umna ekonomska politika, da ob zniževanju stroškov proizvodnje in tehnoloških ter programskih inovacijah dosežemo mednarodno raven produktivnosti in tako zagotovimo oživljanje in rast celotnega jugoslovanskega gospodarstva.«
Alojz Sivka prejema Cankarjevo plaketo
Cankarjeva plaketa Sivki in OŠ Ivan Cankar
Na slavnostni seji ob občinskem prazniku, ki smo ga letos praznovali v KS Log, Je predsednik občinske skupščine Andrej Vidovič podelil priznanja občine, plaketo pisatelja Ivana Cankarja, Alojzu Sivki in Osnovni šoli Ivah Cankar.
Alojz Sivka je prejel plaketo za delovne uspehe na področju gospodarstva kakor tudi za njegovo družbenopolitično delo na področju uveljavljanja in utrjevanja družbenopolitičnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Rodil se je 18. 6.1923 v Ljubljani. Med NOB se je vključil v delovanje OF in bil tudi zaprt. Takoj po osvoboditvi se je zaposlil pri podjetju »Gradiš«, leta 1961 pa je prišel v DO LIKO na dela in naloge vodje finančno računovodske službe. V 23 letih je DO LIKO prerasla v eno največjih organizacij združenega dela, ki seje uveljavila tudi v svetovnem merilu z izvozom več kot polovico proizvodnje, predvsem na konvertibilno področje. Velik delež k njenemu hitremu razvoju je s svojim uspešnim delom prispeval tudi tovariš Sivka.
Odlikuje se tudi s svojo družbenopolitično aktivnostjo. Bil je predsednik občinskega sindikalnega sveta, opravljal funkcijo podpredsednika
štafeto mladosti smo letos na Vrhniki na več krajih počastili s kratkimi prireditvami v osnovni šoli in v vojašnici Ivan Cankar, kjer se Je ustavila tudi pri spomeniku tankistom.
Ko Je bila na obisku v Sloveniji delegacija Republiške konference SZDL iz Makedonije se je na krajšem obisku zadržala tudi v KS Drenov grič. Na seji družbenopolitičnega aktiva Je bil tudi Franc Šetinc.
Občinske konference SZDL, sedaj pa je najbolj angažiran v KS Borovnica. Njegovo delo je prežeto z odločnostjo borca za dosledno izvajanje zastavljenih nalog, za nadaljnji razvoj in napredek celotne družbe.
Osnovna šola Ivan Cankar je prejela plaketo za 80-letno delovanje in dosežene uspehe na področju razvijanja številnih šolskih dejavnosti.
Letos mineva 80 let, odkar so se na Vrhniki odprla vrata osnovne šole. V zgradbi sredi trga je bilo od leta 1958 dovolj prostora za vse uka željne vrhniške otroke. Takrat je zaradi hitrega razvoja občine stara šola dobila svojo sosedo, le-ta pa leta 1979 še prizidek. Da bi se pogoji dela izenačili na obeh šolah, sta se kolektiva z referendumom decembra 1979 odločila za eno osnovno šolo, ki nadaljuje uspešno delo prejšnjih dveh šol.
V teh letih je šola dosegla več pomembnih delovnih uspehov, od katerih omenjamo zlasti naslednje:
Tretja v Sloveniji, predvsem pa prva na Notranjskem, je šola organizirala tekmovanje za Cankarjevo bralno značko. Doslej je to priznanje prejelo že 7000 mladih Vrhničanov.
Sodelovanje med šolami, ki nosi ime Ivana Cankarja, je postalo na šoli že prava tradicija in je pomemben element negovanja bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Pionirji sodelujejo s svojimi vrstniki iz Sarajeva, Zagreba, Bogojine, Ljutomera, Maribora, Trbovelj in Šabca.
Ohranjanje in razvijanje tradicij NOB je ena najpomembnejših dejavnosti na šoli. Kaže se zlasti v aktivnostih pionirskega odreda, ki nosi ime mladega kurirja Janeza Mraka. Srečanja z borci ob odredovem prazniku so postala tradicionalna oblika sodelovanja med pionirsko in občinsko organizacijo Zveze borcev.
Poleg tega dosega šola pomembne uspehe na področju vzgoje mladih varčevalcev, na področju zbiranja odpadnega papirja ter na področju telesno-kulturne dejavnosti.
NA VOLILNI KONFERENCI ZK V KASARNI IVAN CANKAR NA VRHNIKI
Ocenili dveletno delo
Gosti volilne konference so bili: Edvard Pavčič, Tone Turk in Vinko Končina
Komunisti so bili in so še vedno osnovna gonilna sila pri realizaciji nalog in obveznosti, ki jih ima enota — je povzetek volilne konference organizacije ZK iz kasarne Ivan Cankar. Gostje so bili: Edvard Pavčič, član predsedstva komiteja ZKJ Ljubljanskega armadnega območja, Vinko Končina, initruktor armadnega komiteja, Tone Turk, sekretar OK ZKJ na. Vrhniki, ter Božo Novak in Branko Petkovšek.
Komunisti so ocenili svoje delo v preteklem mandatnem obdobju, posebno pozornost so posvetili pouku in vzgoji enot, komande in organizacij. Kritično so ocenili delo organizacij zveze sindikatov pa tudi ostale aktivnosti.
Govorniki so opozorili na sedanji političnoeko-nomski položaj v domovini in na naloge enote, predvsem komunistov, v njem. Poudarili so, da ima armada, kot del sistema splošne ljudske obrambe, posebno mesto v dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije. Ravno zato so z
lastnimi sredstvi odprli farmo za vzrejo prašičev, sami popravljajo draga materialno-tehnična sredstva, vzdržujejo objekte, pridelujejo zelenjavo, itd...
Organizacija ZK v kasarni je dosegla tudi zavidljive rezultate pri usposabljanju članov ZSMJ za sprejem v članstvo ZKJ. Redno prirejajo tečaje marksističnega izobraževanja; v preteklem mandatnem obdobju so v ZK sprejeli 115 članov.
V letu, ko enota praznuje 40-letnico obstoja, imajo komunisti pri vzgoji enote dolžnost, da tako obletnico primerno obeležijo. Volilna konferenca je izbrala sedemnajstčlanski komite, v katerem so: Slavko Babić, Nikola Babic, Marko Bojkovski, Ljubiša Došič, dr. Nikola Filipovič, Lazar Janjič, Tomislav Josifovič, Milan Jankovič, Pane Matic, Franjo Patačko, Ivan Rakuša, Kiril Rančov, Milo-rad Spasojevič, Dušan Strelec, Rifat šehovič, Vaso Vidakovič in Luka Vraneš.
M. ARSIĆ
Gradnja pokopališča in mrliških vežic
Po večletnih pripravah na pričetek širitve pokopališča in gradnje mrliških vežic smo v letu 1982 vendarle pričeli širiti pokopališče. Obrnili smo se na vrhniško združeno delo, ki je prispevalo 2.700.000 din v denarju, materialu in delu. V letu 1983 smo akcijo nadaljevali z dokončanjem zemeljskih del in gradnjo vežic. Tudi tokrat smo se obrnili na vrhniško združeno delo, katero je prispevalo skupno 3.670.000 din. Istega leta smo pričeli z zbiranjem prispevkov med krajani Vrhnike. Do sedaj se je zbiralni akciji odzvalo okoli 40% krajanov, ki so do sredine maja prispevali cca. 1.100.000 din, nekateri obrtniki pa v delu 250.000 din, o čemer smo že poročali v Našem časopisu.
Da je KS Vrhnika lahko gospodarno uporabila že zbrana sredstva je v lanskem letu najela premostitveni kredit pri samoupravni komunalno-cestni skupnosti Vrhnika v višini 2.900.000 din za dobo enega leta, ki je omogočil takojšen pričetek gradnje objekta. Polovico dolga smo že vrnili, za dokončanje I. faze izgradnje pokopališča in vežic
(humuziranje, ureditev brežin, parkirišče, zunanja razsvetljava) pa moramo zbrati še 1.950.000 din.
Na sestanku predstavnikov novoustanovljenih krajevnih skupnosti na Vrhniki smo se dogovorili, da bomo vložili dodatne napore za čimuspeš-nejšo realizacijo akcije zbiranja sredstev med krajani, ter tudi v osebnih stikih s skajani skušali doseči zadostno informiranost in pozitiven odnos do gradnje pokopališča in vežic. Poleg te akcije smo se bili tudi letos primorani obrniti za finančno pomoč na vrhniške organizacije združenega dela.
Pri sami gradnji objekta je prišlo s strani izvajalca SGP Grosuplje TOZD Igrad Vrhnika do nekaterih površnosti, za katere pa je že dogovorjeno, da se v najkrajšem času odpravijo.
Nadaljevanje del na pokopališču je odvisno od finančnih sredstev, ki jih bomo uspeli zbrati med krajani in v združenem delu Če bomo uspeli zbrati vsa potrebna sredstva bomo v letošnjem letu gradnjo zaključili.
GRADBENI ODBOR
Urejanje okolja bloka Gradišče S-8
V nedeljo 13.5.1984 smo imeli stanovalci bloka Gradišče S-8 delovno akcijo. Poskrbeli smo za izgradnjo poti in urejenost okolice. Med postopno urbanizacijo okolja je, namreč nastal razkorak med začetnim projektom in realnimi interesi stanovalcev.
Vreme nam je bilo izredno naklonjeno. Akcija se je začela spontano. Njen poglavitni namen je bil utrditi stezo, ki vodi preko zelenice ob bloku, in položiti petdeset betonskih plošč, ki jih je dal Obrtni center; v zgradbi ima namreč svoje poslovne prostore. Plošče so zadostovale le za pokritje dela poti. Poleg peska pa so bile tudi edini material.
Zaradi nekoliko večje udeležbe kot navadno, (sodelovalo
Pomoč družinam umrlih rudarjev
V akciji pomoči družinam rudarjev, umrlih v rudniku Rembas v Resavici, so se izkazali tudi pripadniki JLA iz kasarne Ivan Cankar. Zbrali so za več kot 60.000 din prostovoljnih prispevkov, ki so jih nakazali na žiro račun, namenjen družinam umrlih. M. A.
Zbrali kar precej oblačil
Vsakodnevne materialne potrebe socialno ogroženih občanov so še vedno velike. Zbrano blago dobijo posamezni občani in družine ter vsi, ki takšno pomoč potrebujejo.
Akcija zbiranja oblačil je potekala v četrtek, 24. maja, in je bila tudi letos široko zastavljena, saj so bili občani o akciji obveščeni s plakati, sredstvi javnega obveščanja, prav tako pa so bila pisno obveščena vsa gospodinjstva po krajevnih skupnostih.
V letošnji akciji so sodelovale vse krajevne organizacije RK, zbrano blago pa je bilo tudi v krajevnih skupnostih, kjer organizacije Rdečega križa še niso ustanovljene. V bodoče pa si bomo morali prizadevati, da se bodo v to solidarnostno akcijo vključili tudi krajani Loga, kjer tudi letos ni bilo odziva.
Zbrana oblačila bodo aktivistke Rdečega križa sortirale in uredile, prav tako pa bomo začeli z manjšo adaptacijo
skladišča, saj smo v ta namen dobili tudi del sredstev Republiškega odbora Rdečega križa. Predvsem je potrebno popraviti okna in vrata, nujno potrebna pa so tudi stojala z obešalniki in pa PVC zaščita za oblačila. Občinski  odbor Rdečega
križa se za sodelovanje v akciji zahvaljuje aktivistom RK, velikemu številu učencev osnovnih šol, Industriji usnja Vrhnika, Občinskemu štabu za TO in pa tudi voznikom osebnih vozil, ki so omogočili prevoz zbranega blaga v centralno skladišče. V akciji prihodnje leto si
bomo morali prizadevati za okrepitev sodelovanja z gasilci in pa štabi civilne zaščite ter za vključitev čim več mladih članov, mladine in občanov, saj je akcija sama družbeno koristno delo, in ima poleg socialne vrednote tudi poseben pomen za stabilizacijo gospodarstva.
v ■
Tekmovanje v prvi pomoči
V torek, 22. maja 1984, so si imeli občani Vrhnike po daljšem časovnem presledku priliko ogledati tekmovanje ekip civilne zaščite v prvi medicinski pomoči, ki
preverjanje znanja, temveč predvsem nagrajevanje domovinske vzgoje in seznanjanje s tradicijo partizanske sanitete, krepitev patriotizma in socialistične solidarnosti ter širjenje in
člane društva invalidov Vrhnika obveščamo, da sprejemamo prijave za srečanje invalidov Notranjske, ki bo 30. 6.1984 v Cerknici. Odhod izpred doma JLA bo ob 10. uri.
Dl VRHNIKA
dvorani TVD Partizan, so sodelovale štiri ekipe CZ, ki so pokazale veliko znanja in spretnosti. Prvo mesto je zasedla I. ekipa IUV, na drugo mesto se je uvrstila s točko razlike ekipa Iskra, tozd tovarne antenskih naprav, sledita ekipa LIKA in na četrtem mestu II. ekipa IUV.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tov. Leviču za usposabljanje ekip CZ, obema ocenjevalnima komisijama kakor tudi vsem ostalim sodelujočim pri izvedbi tekmovanja.
Prvouvrščeni ekipi Industrije usnja Vrhnike, ki nas bo zastopala na X. republiškem tekmovanju, ki bo v Novem mestu 16. 6. 1984, pa želimo veliko uspeha in čim boljšo uvrstitev.
sta ga skupno organizirala Občinska organizacija Rdečega križa Vrhnika in upravni organ za ljudsko obrambo skupščine občine. Namen tekmovanja ni bil le
dviganje kvalitete znanja prve medicinske pomoči med prebivalstvom in krepitev obrambne moči naše skupnosti.
Na tekmovanju, ki je zaradi nestalega vremena potekalo v
Ob dnevu krvodajalcev — 4. juniju — vsem krvodajalcem iskrene čestitke.
OORK VRHNIKA
je 10 gospodinjstev od 15-ih), je na akciji prevladalo posebno vzdušje, ki je pripomoglo k njenemu uspešnemu razvoju; tako smo zbrali dovolj materiala (cement, mivka, zelenje) za realizacijo celotnega načrta glede ureditve okolice bloka.
Od udeležencev akcije velja posebej pohvaliti predsednika hišnega sveta stanovanjske soseske Gradišča Dušana Perica, ki nam je pomagal preskrbeti večji del materiala, in Emila Ko-govška, kot novejšega člana naše stanovanjske skupnosti, ki je
skrbel za to, da je bil material pravilno in dovolj Čvrsto vgrajen • K članku nas je spodbudil* dejstvo, da hišna samoupravi bloka Gradišča S-8 ni ravno »nJ nivoju«. Tako se je dogajalo, d* zbor stanovalcev, kot najvišf organ hišne samouprave, ni bi sklepčen. Samo vzdušje na akciji pa je prav gotovo pripomogK k prepričanju, da k dobrim odno som prispevata predvsert skupno delo in medsebojni pomoč. To naj bi bila dobri spodbuda za nadaljnje delit hišne samouprave, hkrati pf svojevrsten zgled za celotno so sesko Gradišča. Še posebno ker smo tik pred skupno akcijo 4 izgradnjo otroškega igrišča.
IVO PRIJATELJ
ISKRA
— Industrija širokopotrošnih izdelkov, n. sub. o. TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, n. sub. Vrhnika, Idrijska c. 42
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. ORODJARJA - za i/delavo orodij za brizganje plastike ter rezilnih orodij - 2 delavca
Pogoj: K V orodjar
2. KLEPARJA
Pogoji: KV klepar ali strojni ključavničar - Poskusno delo pod 1. in 2. tč. je 60 dni. POMOŽNI DELAVEC V ORODJARNI Pogoji: zaželena praksa na podobnih delih. DELAVKE NA MONTAŽI SNAŽILKE
delavca
7. VRATARJA - ČUVAJA
Pogoji: zaželentečaj iz gasilstva.
Pod 3., 4., 5., 6. in 7.
- H r. osnovne šole,
- poskusno delo traja 30 dni.
Za opravljanje vseh delovnih nalog združujemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je mogoč takoj.
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov:
ISKRA TOZD Tovarna antenskih naprav Vrhnika, Idrijska c. 42
- za komisijo za delovna razmerja. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v H dneh po sprejemu sklepa o izbiri kandidata.
»AVTOMONTAZA«,
LJUBLJANA, TOZD KOVINARSKA, VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. 2 avtomobilska kleparja - za opravljanje kleparskih in montažnih del na karoserijah,
2. 1 samostojnega tehnologa,
3. 1 PK proizvodnega delavca — ključavničarja z izpitom za voznika viličarja,
4. 2 KV proizvodna delavca ključavničarja z znanjem varjenja,
5. 2 PK proizvodna delavca ključavničarja z znanjem varjenja,
6. 4 PK proizvodne delavce — kovinostrugarje,
7. 4KV proizvodne delavce — kovinostrugarje.
v
Pod tč. 2. se zahteva višja ali srednja izobrazba in 3 do S let delovnih izkušenj.
Pod tč. 1., 4. in 7. K V ali PK izobrazba ustrezne smeri s 3 do 5 let delovnih izkušenj.
Pod tč. 3. PK izobrazba ustrezne smeri ali priučen določenih del z 1 do
1,5 let delovnih izkušenj in izpit za voznika viličarja.
Pod tč. 5. in 6. PK izobrazba ustrezne smeri ali priučen določenih del
z 1 do 1,5 let delovnih izkušenj.
Pod tč. 6. in 7. izmensko delo.
Poskusno delo traja: pod tč. 2. 70 delovnih dni, pod tč. 1., 4., 7. 45 delovnih dni in pod tč. 3., 5. in 6. 35 delovnih dni. Stanovanje ni zagotovljeno.
Pisne prijave morajo kandidati, skupno z dokazili o strokovnosti, predložiti v 8 dneh od objave komisiji za delovna razmerja, TOZD Kovinarska, Vrhnika, Partizanski tabor št. 1.
Kandidati bodo o rezultatih izbire obveščeni v 30 dneh po izbiri.
st di v).
Si
si
1! ni
k!
Pl
d
(t rr
jj }jAJ 1984
NAŠ ČASOPIS
3
OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Domicil relejni postaji TV-17
Relejna postaja TV 17 ali kratko TV 17, je ena prvih kurirskih postaj v Sloveniji in je v času od novembra 1942, s krajšo prekinitvijo v mesecih januar — marec 1945, delovala na terenih sedanje občine Vrhnika vse do osvoboditve.
Srebrni znaki sindikata
Na reviji pevskih zborov je predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Kopina podelil tudi srebrne znake Zveze sindikatov Slovenije. Priznanja so prejeli: osnovna organizacija ZSS LIKO, TOZD Servisi — energetika Borovnica, za večletno zgledno, učinkovito in napredno politično delovanje pri uresničevanju neposrednih interesov članstva. Za uresničevanje delavskih interesov z dolgoletnim delovanjem v sindikalni organizaciji in za pomembne uspehe pri njeni razredni naravnanosti, razvoju in uveljavljanju pa so prejeli srebrni znak Franc Dodig iz Usnjarne, Lazo Krompič iz Kovinarske, inž. Alojz Kržmanc iz Usnjarne, Matilda Majer iz Pekarne, Anton Mavec iz Lika in Stane Pezdir z občinskega sindikalnega sveta. Na fotografiji: Marjan Kopina izroča priznanje dosedanjemu sekretarju občinskega sveta Stanetu Pezdirju.
Izobraževanje sindikalnih aktivistov
Komisija za izobraževanje pri predsedstvu OSS je v skladu s programom priprava-skupaj z Delavsko univerzo Boris Ki-anč _ dva seminarja za predsednika in Oane delavskih svetov OZD ter za člane organov samoupravne delavske kontrole v organizacijah združenega dela. Seminar za člane DS je bil v soboto, 12. 5. '984. Čeprav je bilo na Vrhniki veliko sPortnih in kulturnih aktivnosti, je seminar Popolnoma uspel. Prisotnih je bilo 47 članov DS, od tega iz 35 organizacij združenoga dela. Nekaj je bilo seveda izjem, ki so že stalno ne udeležujejo naših seminarjev, z vsemi mogočimi izgovori. Semi-par je potekal v dveh delih. V prvem, ki ga je vodil Damjan Mozetič, so slušatelji poslušali o nalogah, pristojnostih in načinu oelovanja delavskega sveta. Poudarjene Pa so bile tudi pravice, obveznosti in odgovornost delavcev v zvezi z predlaganjem, sprejemanjem in izvrševanjem samoupravnih odločitev. Pri tem pa je bilo Postavljenih tudi veliko vprašanj, na katera je predavatelj odgovoril.
Ob zaključku, ki je bil pripravljen kot okrogla miza, pa so sodelovali: predsednik skupščine Andrej Vidovič, predsednik (S Herman Bole in predsednik OSS Marjan Kopina. Izpostavljena je bila sedanja problematika, predvsem naloge DS pri uresničevanju zmanjševanja obveznosti gospodarstva v letu 84, aktivnejše delovanje in odločanje pri oblikovanju politike cen, večja povezanost z delegatskim sistemom ter tudi z vsemi DPO. Ravno sin-oikat bi moral odigrati glavno politično viogo informiranja in vodenja razprav za samoupravne odločitve po sindikalnih skupinah ali jedrih, to je med delavci. iqo 9' seminar Pa Je bil v četrtek, 17. 5. 1984, v popoldanskem ča*, za predsodke m člane samoupravnih delavskih kontrol. Tudi tu je bila udeležba dobra. 51 prisotnih iz 28 organizacij združenega oeia. Predavanje je vodil Martin Poček, (Pravnik, ekonomist), ki je predstavil samoupravno delavsko kontrolo v smislu
ustave, ZZD in zakona o organu samoupravne delavske kontrole. Podobno pa je opredelil naloge SDK in njen pomen pri uresničevanju stabilizacije ter predvsem osnovno področje delovanja in način delovanja preko programa in plana dela. Saj bi SDK morala imeti vidnejšo vlogo v sistemu samoupravljanja v OZD, kakor tudi prefentivno delovanje za preprečevanje nesamoupravnih in tudi politično-eko-nomskih prekrškov.
Na okrogli mizi, ki je bila ob zaključku seminarja, pa so sodelovali: družbeni pravobranilec samoupravljanja Franc Žužek; načelnik oddelka za SLO in DS Joža Lacko in predsednik OSS Marijan Kopina. Poudarjena je bila predvsem vloga in povezava SDK z osnovnimi organizacijami sindikata, l:i mora bedeti nad njenim delovanjem in tudi dajati pobude za konkretne aktivnosti ob poslovnih poročilih, izvrševanje investicijskih vlaganj kadrovskih zadevah. Franc Žužek pa je ocenil, da je povezava SDK in družbenega pravobranilca samoupravljanja še premajhna, da bi morali člani komisij večkrat iskati pomoč, predvsem nasvetov, pri njem. Tu mislimo na izvajanje in spoštovanje raznih zakonov in odlokov, ki so kršeni zaradi nepoznavanja le-teh. Tako je treba ravno sedaj, več pozornosti posvetiti zakonu o minulem delu in o razširjeni reprodukciji ter vsej problematiki stanovanjske zakonodaje. Jože Lacko pa je nanizal aktivnosti ob akciji NNNP 84, kjer ima ravno samoupravna delavska kontrola vidno vlogo, predvsem mora postati živa sestavina slehernega samoupravnega delovanja, istočasno pa mora prispevati, da bomo pravočasno in organizirano odpravljali vzroke, ki lahko privedejo do družbeno škodljivih dejanj.
Na koncu lahko ugotovimo, da sta bila oba seminarja uspešna in ob pravem času, ko so bile opravljene nove volitve v vse samoupravne organe organizacij združenega dela. Tudi udeleženci so ga ugodno ocenili. s. S.
Čeprav gre za majhno skupino — vod borcev — je to enoto po vlogi in pomenu njene dejavnosti gotovo tudi prišteti k tistim ustanovam NOB in slovenske partizanske vojske, brez katerih ne bi bilo mogoče učinkovito organizirati in voditi odpora proti okupatorju. Brez nje bi težko povezovali bazo z narodno osvobodilno vojsko in z resnično ljudskimi predstavniki v odborih OF do najvišjih organov odpora, ki so v razmerah težkega boja opravljali naloge vojno-političnega vodstva NOB Slovenije.
TV 17 je med vojno pomenila okupirani Vrhniki in njeni širši okolici okno v svet narodno osvobodilnega boja Slovenije — Jugoslavije. Borci so ne glede na težke napore, in žrtve storili vse, da je bil zagotovljen čim normal-nejši pretok potrebnih informacij, ukazov, navodil in da je bilo omogočeno gibanje najodgovornejših ljudi naše revolucije v strogo nadzirani okupacijski coni Ljubljana — Trst.
Relejna postaja TV 17 je pokrivala potrebe ilegalnih kurirskih zvez za področja vseh sedanjih krajevnih skupnosti ob-
čine Vrhnika, pri čemer je treba še posebej poudariti terene KS Vrhnika, KS Verd, KS Borovnica, KS Stara Vrhnika, KS Zaplana, KS Podlipa, KS Ligojna, prek katerih so vodile kurirske poti, so se organizirale kurirske javke in kjer so aktivno delovali tudi terenski sodelavci kurirjev — požrtvovalni aktivisti OF.
Ob podelitvi domicila je spregovoril nekdanji kurir Jože Vintar in poudaril:
»Radost in ponos nas prevzema,- ker nam je domicil podeljen prav v letošnjem letu, ko y mesecu maju praznujemo 40. obletnico I. Slovenske divizije Vojske državne varnosti, kateri smo v svoji vojaški organiziranosti pripadali tudi kurirji TV 17 in — skupno z borci ostalih relejnih kurirskih postaj Slovenije — tvorili našo IV. brigado VDV.
Podelitev domicila je za nas moralno-politična vrednota, ki nas hkrati obvezuje, spodbuja in krepi našo odgovornost, da se bomo še bolj strnjeno in bolje, organizirani v svoji domicilni skupnosti, pri Občinski organizaciji Zveze borcev NOV Vrhnika, tudi v prihodnje zavzemali za
Skupščina občine Vrhnika je ob 40-letnici vojske državne varnosti Slovenije in na podlagi 9. člena Statuta občine Vrhnika na skupni seji vseh treh zborov, dne 24. 4. 1984, sprejela
SKLEP
O PODELITVI DOMICILA V OBČINI VRHNIKA RELEJNI POSTAJI TV 17
1.
V znak priznanja in zahvale za izjemno pomemben delež pri opravljanju borbenih nalog in vzdrževanju partizanskih zvez v letih 1942—45 na območju tedaj okupirane Vrhnike in okolice ter z namenom, da borci te enote ohranjajo, razvijajo in prenašajo borbene tradicije na mladino in na pripadnike občinske enote za zveze Skupščine občine Vrhnika, ki nadaljujejo njihovo delo se podeli domicil v občini Vrhnika borcem — kurirjem in aktivistom relejne postaje TV 17.
2.
Borcem-kurirjem in aktivistom se izroči spominski trak in spominska listina.
Sklep velja takoj in se ga objavi v Našem časopisu.
Številka: 010-012^66
Datum: 24/4-1984 Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Andrej VIDOVIČ, I. r.
negovanje in razvijanje tradicij našega narodno-osvobodilnega boja in tradicij partizanskih kurirjev, za uveljavljanje izročil naše revolucije, da bomo krepili tovarištvo, bratstvo in enotnost in da bomo dosledni pri prenašanju tradicij na naš mladi rod.
Še posebej se bomo zavzemali za prenašanje naših vojnih
izkušenj na občinsko enoto za zveze v občini Vrhnika, za katero sem prepričan, da bo v primeru potrebe, tudi v najtežjih situacijah obrambe naše socialistične domovine, prav tako in še bolj uspešno opravljala svoje naloge, kot smo jih izvrševali mi nekdanji kurirji in aktivisti TV 17, v vojnih letih svojega delovanja.«
Srebrna priznanja OF
Na slavnostni seji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij na Logu so zaslužni družbenopolitični aktivisti prejeli srebrna priznanja osvobodilne fronte za leto 1984.
Priznanja je podelil predsednik OK SZDL Tomaž Grom, dobili so jih:
Andrej Ocepek iz Borovnice
Milan^ Remškar z Loga
Rado Ogrin z Vrhnike
Milena Skulj iz Brezovice pri Borovnici
Marjan-Leon Možina s Stare Vrhnike Pionirski odred Janez Mrak na OŠ Ivan Cankar
Pionirski odred Borovniške čete na COŠ Bo-
rovnica Marija Iskrenovič z Vrhnike Karel Nikolavčič iz Borovnice Peter Petkovšek z Vrhnike.
med mladimi od dvajsetega do dvajsetega — med mladimi od dvajsetega do dvajsetega — med mladimi od dva
Dan mladosti na Drenovem griču
Na osrednji prireditvi ob dnevu mladosti, ki so jo mladi imeli tokrat na Drenovem griču, je predsednik OK ZSMS Borut Gorup izročil priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem.
Za dolgoletno aktivno delo na področju mladinskega prostovoljnega dela je prejel priznanje tudi Slavko Korče. Priznanja pa so prejeli še: Janko Jerebic za večletno aktivno delo v ZSMS, Janja Vintar za večletno delo v ZSMS, predvsem na področju kulturne dejavnosti, Danica Jereb za delo na področju klubske dejavnosti in Maja Makovec za delo v mladinski organizaciji na COŠ Borovnica ter Franci Tomšič za delo v mladinski organizaciji na Drenovem griču.
Alenki Mele zlati znak ZSMS
Alenka Mele je ob dnevu mladosti prejela Zlati znak ZSMS, ki ga podeljuje Republiška konferenca. Alenka, ki je študentka, je prejela to priznanje za večletno družbenopolitično aktivistično delo.
Z aktivnim delom v ZSMS je začela že v osnovni šoli, kot predsednica 00.
Na podlagi njene aktivnosti, kot članica KMVI pri POK ZSMS Vrhnika, je bila leta 1980 izvoljena v predsedstvo OK ZSMS Vrhnika, kot predsednica KMVI.
Leta 1982 je bila izvoljena za predsednico OK ZSMS Vrhnika, istega leta pa je bila na fakulteti sprejeta v članstvo ZKS.
Sedaj opravlja naloge predsednika KMKS in delegata OK ZSMS v DPZ pri SO Vrhnika.
Zasadili smo 3000 smrek
Praznik OF smo mladi iz Zaplane preživeli delavno. Gozdno gospodarstvo Vrhnika nas je povabilo, da lahko prispevamo svoj delež pri pogozdovanju.
Kljub neobetavnemu vremenu, tudi snežilo je se nas je zbralo 19. Delavno, obenem pa tudi veselo razpoloženi, smo se odpravili na.pot proti Štampetovemu mostu že ob sedmi uri zjutraj. Avtomobil se je kmalu ustavil. Otovorjeni s smrečicami, krampi in s tekočino za morebitno suho grlo smo jo peš mahnili do poseke, ki jo je bilo potrebno zasaditi. Zemljišče ni bilo ravno najlepše očiščeno, zaradi nevarnosti požara, tudi ni bilo na ravnini, toda to nas ni zastrašilo. Po demonstraciji tov. Jerina, kako se pravilno in kvalitetno zasadi mlado drevesce, smo za delo prijeli tudi mi. Začeli smo hitro, mraz smo kmalu pregnali iz kosti, pa tudi prvih 1000 drevesc je bilo kmalu v zemlji. Delo nam je šlo dobro od rok in tudi tov. Jerina, ki se nam je pri delu tudi priključil, ni imel veliko dela s popravljanjem zasajenih dreves. Kljub temu, da nas je večina prvič pogozdovala, je bilo tudi naslednjih 1000 smrečic kar hitro posajenih. Toda sonce, ki se je le prikazalo in razgnalo temne
oblake, se je v vedno bolj strm breg uprlo z vso svojo močjo in počasi, a vztrajno, črpalo iz nas moči. Malice pa s seboj nismo vzeli. Spoznali smo, da 3000 drevesc ni tako majhno število za tako majhno ekipo brez večjih izkušenj na tem področju. A vztrajali smo. Delo je bilo opravljeno vestno in z zavestjo, da lahko tudi mladi naredimo nekaj za ohranitev našega velikega bogastva, gozda, ki je, kakor vemo, dal zatočišče mnogim, ki so se borili za našo svobodo.
Prva akcija pod vodstovm novega predsednika v naši OOZSMS Zaplana je uspela. Ta uspeh smo seveda tudi proslavili. Upamo, da bomo o takih dosežkih lahko še poročali.
DAMJAN SLABE
Vrhnika, prečuden kraj...
V petek, 11.5., smo sprejeli zvezno štafeto mladosti na Vrhniki in jo na več krajih počastili s kratkimi prireditvami (v OŠ Ivan Cankar in kasarni I. C).
Odpravili smo centralno prireditev, vendar ne z namenom, da bi štafeto osiromašili, ampak jo obogatili. Hoteli smo, da bi bila štafeta res štafeta, da bi jo nosilo čim več mladih, ki si to zaslužijo, da bi bila resničen simbol bratstva in enotnosti, ne le prazna fraza...
Poleg tega pa naj bi misel na štafeto ne trajala le tistih nekaj bolj ali manj prisiljenih trenutkov, ko jo »morajo« počastiti osnovnošolci skupaj s svojimi učitelji in vojaki s starešinami (seveda, oni šo vedno na razpolago, pa še veliko se jih zbere). Zato smo se dogovorili, da bi se ves dan na Vrhniki dogajale različne reči. S težavo smo jih nekaj le pripravili. Sedaj pa k problemom!
Slabo vreme je okrnilo prireditev. Toda, ali je to opravičilo? Veste kdo jo je zares okrnil? Vi, dragi Vrhničani. Z vašo neudeležbo, nezanimanjem, da ne rečem z vašo zavestjo. Vsak posebej in vsi skupaj. Zadnji čas je, da se vprašate, kaj je egoizem in kaj pomeni — pripadnost neki socialistični družbi.
Seveda, lahko oporekate, da niste bili informirani. Le kdo še danes pogleda kakšen plakat ali prebere kakšno obvestilo (tu izvzemam cepljenje psov, nastop kakega Jake Šraufcigarja in podobno).
Vaše nezanimanje postaja brezmejno, vseh — tako mladih kot odraslih Pa ne boste mislili, da gre le za to prireditev, skoraj z vsako stvarjo je na naši preljubi Vrhniki tako.
Ze nekaj let se sprašujem, kaj je pravi vzrok za popolno nezainteresiranost. Ste res tako zahtevna publika? Mislim, da ne. Zdi se mi, da ste le tako presneto brezbrižni. Vsak skrbi le za svojo rit, kar pa se skupnosti tiče, nikogar noče zanimati. Potem pa pravimo — kakšna je današnja družba; in predvsem — kakšna je današnja mladina!
Povem vam, če hočem dobiti kakega mladinca, ki bi pomagal pri kakšnem delu ali prireditvi, zapravim vsaj deset jurjev za telefon ali pa moram v vsaj pet vrhniških gostiln, da koga prepričam.
Ne vem več, ali ima vse skupaj sploh kakšen smisel. Peščica ljudi si prostovoljno, brez prisilje-vanja, prizadeva nekaj storiti za vse, na koncu pa izpade, kot da vse skupaj delaš zase, pa tudi smejejo se ti. Tudi ta moj izbruh obtoževanja je najverjetneje pihanje v veter.
Hvala vsem, ki so to pisanje prebrali do konca.
Posebej pa se zahvaljujem za dosedanje sodelovanje: Osnovni šoli Ivan Cankar, knjižnici in JLA. '
Vabim pa tudi ZKO, da se v bodoče temu pridruži.
PRIMOŽ RUS
»Ne preberite, če niste ljubitelj
zborovskega petja«
Dekliški pevski zbor Vrhnika in Moški pevski zbor PD Svoboda Borovnica vas vabita na večer lepe domače zborovske pesmi, v soboto, 2. 6. 1984, ob 20. uri v OŠ Ivan Cankar.
Prvi skupni koncert pred meseci v Borovnici je pri poslušalcih naletel na ugoden odmev in pričakujemo, da obisk Vrhničanov ne bo nič manjši.
Naj dodamo le-to, da se je Dekliški zbor na pravkar minuli Reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju odlično odrezal in je bil izbran za nastop na Festivalu mladinskih pevskih zborov v Celju v prihodnjem letu.
Torej vabljeni!
Otroški pevski zbor in sekciji za ritmično gimnastiko in moderni ples doma JLA so za dan mladosti obiskali karavlo, ki nosi ime po tovarišu Titu in se vojakom predstavila s svojim programom.
Kaj bomo videli v letošnji Bistri '84?
— Koncert Moškega pevskega zbora IUV in MPZ Žiri
— Večer plesnega kluba »Kazina«
— Koncert Pihalnega orkestra Vrhnika
— Likovno razstavo 5. kolonije Bistra '83
— Koncert ansambla »Edina beseda« z gostom
— Slovenske ljudske pesmi in glasbila, v izvedbi Bogdane Herman, Mire Omerzel-Terlep, Matije Terlepa
— Srečanje s Tonetom Partljičem, ob tej priložnosti bo igralec Dare Ulaga predstavil njegovo delo »Včeraj, danes, jutri«
— 6. likovno kolonijo Bistra '84 od 25.—30.6.1984
Čas dogajanja bomo objavili na plakatih, vabilih in v sredstvih javnega obveščanja POKROVITELJ KULTURNIH PRIREDITEV JE DO LIKO — VRHNIKA! .
V galeriji Kašča v Verdu je bila 25. maja otvoritev razstave risb Marka Jakopiča.
»Včasih vidim napis v kamnu in zdi se mi večen. Ko se čez nekaj stoletij vrnem, je še prav tak, samo nekoliko manj izlizan: in mislim si, vsaj ta bo ostal.
Toda nekega dne pride pisar in vneto zapolni črke, dokler ne ostane nič drugega kot popolnoma gladka površina.«
Kulturni teden na OŠ Dragomer-Log
V tednu pred dnevom mladosti je šolsko kulturno društvo z osnovne šole Log — Dragomer pripravilo pester program prireditev. Učenci so razstavljali svoja likovna dela, člani gospodinjskega krožka pa so pripravili razstavo pogrinj-kov. Na šoli je razstavljal slikar Božidar Grabnar, že v ponedeljek pa so imeli
Vpis v glasbeno šolo
Glasbena šola Vrhnika še enkrat razpisuje vpis v glasbeno šolo za šolsko leto 1984—85.
Sprejemamo učence v naslednje oddelke:
— v oddelek godal (violina, čelo),
— v oddelek pihal in trobil (klarinet, trobenta, rog, pozavna),
— v oddelek klavirja,
— v oddelek harmonike. Vpis bo 5. 6.1984 ob 16. uri v
prostorih glasbene šole na Tržaški 23. Na oddelek trobil vabimo k vpisu starejše učence osnovne šole in srednješolce.
učenci priliko videti lutkovno igrico Vrtiljak, s katero se je predstavil samostojni lutkarski delavec iz Kranja Cveto Sever.
Lutkarska skupina z borovniške osnovne šole je gostovala v torek z igrico Butal-ci, istega dne pa tudi lutkarska skupina z Vrhnike z Malo čarovnico, ki ni mogla biti zlobna. V sredo so si ogledali
CANKARJEV DOM VRHNIKA ZKO
dne: ob:
vrsta: sedež:
Za prireditve ZKO v Cankarjevem domu so odslej nove vstopnice. Oblikovalec nove vstopnice dr. Franci Curk se je posluži! pet o-risbe Ivana Cankarja, ki jo je narisal Jan Severin.
igrico Kdo je napravil Vidku srajčico, ki jo je izvedla pionirska skupina s Cankarjeve šole, zvečer pa je bil koncert pevskih zborov osnovnih šol Log — Dragomer in Ivan Cankar.
V četrtek se je predstavila mladinska gledališka skupina iz Postojne z Malim princem, zvečer pa so zaplesale folklorne skupine z borovniške in vrhniške šole ter z Ligojne in z Drenovega griča.
Gremo na ples
Ste v najlepših letih in bi radi delček svojega časa posvetili tudi plesu? No, potem je to nekaj za vas!
PLESNE URICE v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki se bodo pričele 2. 6.1984 in bodo vsako soboto od 17.00—19.00 pod vodstvom navdušene plesalke Tatjane Jerebic.
Vabljeni ste vsi odrasli plesalci in plesalke, ki bi radi svoje najdražje brez treme popeljali na plesišče.
Poleg male lekcije o plesu se boste naučili še najlažjih in malo težjih plesnih korakov v standardnih in latinsko-ameriških ritmih; pa še malo vroče disko glasbe bo vmes za poživitev in dobro voljo.
VIDIMO SE V SOBOTO, 2. 6. 1984 ob 17.00 uri.
P. S. Mladinci in mladinke POZOR!
Če med počitnicami ne veste kaj početi, se nam pridružite. Poleg dobre družbe in zabave se bo tu našlo še nekaj novih plesnih korakov v vseh vročih plesnih ritmih. Ker vem, da radi plešete, boste gotovo prišli!
Ura in datum pričetka MALIH PLESNIH URIC bosta objavljena kasneje.
Spored vrhniškega kina v juniju
7.—10. junija
Četrtek ob 20.30, robota ob 18.00, nedelja ob 20 30: GADJE NA POČITNICAH - tr. barvni. Režija: Claude Židi. Vgl. vi.: Daniel Auteuil, Grace de Capitani Po velikem uspehu filma Gadje maturirajo ta film nadaljuje s pustolovščinami junakov prejšnjega filma.
Sobota, ob 20.30, nedelja 118.00: HRESTAC — amer, barvni. Režija: Anwar Kavvadri. V gl. vi.: JoanCollins, CardVVhi Paul Nicholas. Vohunski film o ruski baletki, ki emigrira na gostovanju v Angliji. Toda vse postaja skrivnostno in čakajo jo presenečenja.
14.—17. Junl|a
Četrtek ob 20.30, sobota ob 17.00, nedelja ob 20.30: BEN HUR — amer. barvni spektakel. Režija: VVilliam Wyler. V gl. vi.: Charlton Heston. Stephen Boyd. Po znanem romanu posnet film o judovskem mladeniču iz Kristusovih časov. Kar 11 Oscarjev ima ta 3 ure in pol dolg film. Originalna verzija.
Sobota, ob 20.30 nedelja 18.00: BOJEVNIKI IZ SVETIŠČA KUNG FU - hongkonški. Režija: Chang Hsin Yea. V gl. vi.: Li Lin Yel.
21.—24. 6
Četrtek, ob 20.30, sobota ob 18.00, nedelja ob 20.30: SALON ZA MASAŽO - nemški barvni erotični. Režija: Ebemard Schroeder. V gl. vi.: Lukas Aumann, Astrid Bouer. Elisabeth Volkmann.
Sobota ob 20.30, nedelja ob 18.00: PRIDI K MENI? STANUJEM PRI DEKLETU - fr. barvni. Režija: Patrice Leconte. V gl. vi.: Miohel Blanc, Anemone, Bernard Gireaudeau. Fant brez vsakega občutka odgovornosti zgubi službo zaradi goljufij. Zatočišče najde pri prijatelju in mu spelje dekle...
28. 6.—1. Julija
Četrtek, ob 20.30, sobota ob 18.00, nedelja ob 20.30: PING IN PONG - hongkoški. Režija: YuChin Ping. V gl. vi.. Wang Ye Lung Chung Lin Ping in Pong sta dečka IZ PROVINCE, ki v mestu srečujeta same krivice in zlo. S pomočjo svojih veščin se jim znata postaviti po robu.
Sobota, ob 20.30, nedelja ob 18.00: BOLNICA BRITANIJA - angl. barvni. Režija: Lindsay Andersen. V gl. vi.: Leonard Rossiter, Graham Crovvden, Joan Plovvright, Jill Bennet, Malcolm McDovvetl, Mark Hamill.
Ob 500-letnici bolnišnice se dogajajo čudne reči. Poleg proslave je tu stavka osebja pa novinar, ki bi rad senzacionalistično reportažo, elektrikarji, ki se solidariziralo z množico pred vhodom ter desetine rešilnih avtomobilov, ki se brez uspeha poskušajo prebiti skozi množico, da bi prepeljali žrtve podtaknjenih bomb.. FEST 83
NOVOSTI
V CANKARJEVI KNJIŽNICI
Vrhniški lutkarji smo 17. maja v Cankarjevem domu ponovno predstavili »Malo čarovnico, ki ni mogla biti zlobna«. Od tod pa nas je 22. maja pot vodila v osnovno šolo Log-Dragomer na kulturni teden. Vendar s predstavo v šoli nismo zaključili tega dne. Odzvali smo se povabilu organizatorjev »otroškega živ-žava« v Štepanj-skem naselju v Ljubljani. Sonce nas je spremljalo na poti in tudi ob postavljanju scene na prostem. Ko pa se je okrog nas na otroškem igrišču zbralo kar lepo število otrok in je bil čas, da pričnemo se je vlilo kot po naročilu. Toda otroci so vztrajali. Šele potem, ko smo jih opozorili, da v dežju ne bo lutk, so se z muko odpravili na suho. V veži stolpnice smo jim lutke na
kratko predstavili, smo omilili njihovo razočaranje. Ta naša dogodivščina pa ni ostala pozabljena. Že na poti domov je stekel razgovor kako zanimivo bi bilo pripraviti oz. ponoviti igrico na prostem ali pa celo organizirati »živ-žav« v malem tudi pri nas. Mogoče pa se najde organizator.
Mimo grede lahko povemo še to, da se je naše dolgo časa številčno dokaj skromno skupinica ojačala iz pet, največ sedem kar na trinajst članov. Kljub temu pa vabimo vse, ki jih zanima lutkovna dejavnost, ki imajo smisel za oblikovanje, za glasbeno in svetlobno opremo predstave in še kaj, da se nam jeseni pridružijo.
STROKOVNA LITERATURA
Cvetko, D.: Jacobus Gallus Deca tkaju Dedovanje Delovska opozicija
Durjava, I.: Zbirka likovnih del Muzeja ljudske revolucije Figure od staniola
Fischer, J.: Cas vesolniga socialnega punta se bliža
Obres, H. H.: Velika knjiga o gradnjah
Igračke od plute
Integracije v gospodarstvu
Jarvis, D. L.: Tajne zelenih riznica prirode
JavorSek, J.: Lili Novy
Kovač, T. A.: Kemiki skozi stoletja
Koncilja, R.: Cankar c družbeni vlogi cerkve
Markovič, D.: Bojevniki za mir
Oblici od gline
Oblikovanje staklari je
Pečjak, M.: Kuhajmo v mikrovalovni pečici
Priročnik za učenje in preizkus znanja
Prunk, J.: Boris Kidrič
Slike od vune i konopa
Stare kulture
Skodnik. V'.: Od invalidskega do partizanskega pevskega /bora
Vrlič, D.: Specialna vojna
Zakon o varnosti cestnega prometa
LEPOSLOVJE Mladinsko:
Andersen, H. Ch.: Pastirica in dimnikar
Lokar, D.: Na pot
Musierovvicz, M.: Kaj imam
Potrč, I.: Pravljice o Vanču
Spur, K.: Pri materi
Verne, J.: Ujetniki polarnega ledu '"
Zmaj, J. J.: Leseni konjiček
Za odrasle:
Gašperšič, T: Humoreske
Gradnik, V.: Skozi deset ujetniških taborišč 1941 -1945 Hofman, B.: Noč do julra Torkar, E.: Sol življenja Prevodi:
Bieler, N.: Kanal Eden, D.: Žrtveno jagnje Gregor, M.: Most Lopes, H.: Smejati se ali jokati Mishima, Y.: Angelov propad Mishima, Y.: Hram jutranje zarje Patterson, I!.: Zamenjava Richtcr, H. VV.: Ne ubijaj! Saint-More, A.: Vonj po hudiču Srnah. W.: Vozovnica za pekel Wallace, E.: Velikonožec Wouk, H.: Vihre vojne
Naj 1984
NAŠ ČASOPIS
JOŽE JESENOVEC VODJA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA DRAGOMER
Pristna narodna pesem
O delovanju mešanega epv-skega zbora Dragonrter, o pravi narodni pesmi in pristnih človeških odnosih ter še o mno-gocem, sem se tokrat pogovarjala z J ožetom Jasenovcem, vodjem mešanega pevskega zbora Dragomer. Že zunanji videz pri njem ni vsakdanji; ko pa mi je povedal, da ni poklicni glasbenik in da je samo velik ljubitelj glasbe, ki vodi mešani pevski zbor, me je s svojo pripovedjo tembolj pritegnil.
Jože Jesenovec se je izučil za Črkostavca in je že kar nekaj let zaposlen v Tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani. Kot mnogo ljubiteljev glasbe in zanjo nadarjenih je končal nižjo glasbeno šolo na Logu, kjer se je spoznal z notami in igranjem na harmoniko. Tako so se potem zbrali z nekaj prijatelji in zaigrali na kakšnem rojstnem dnevu ali ob kaki drugi priložnosti. Seveda takrat niti slučajno ni mislil, da ga bo kasneje pot zanesla med zborovodje. Za igranje s prijatelji je bilo potrebna vaja, pa tudi v svoje zadovoljstvo je Jože večkrat zaigral. Po drugi strani pa so pravi Dragomerčani ohranili lepo navado, da se včasih zberejo pri kakšni hiši in ob — ali na — topli peči za-pojo kakšno domačo. In zakaj bi Jože igral in vaščani peli vsak posebej? Počasi so začeli igrati in peti skupaj, počasi lahko začnemo govoriti o vajah, nastaja mešani pevski zbor. Pevci so izpolnjevali svoje glasove, svoje znanje, in z njimi je rastel tudi Jože, saj pravzaprav kakšnih posebnih zborovodskih izkušenj še ni imel. Toda lahko si mislite, da mu je bilo še toliko teže, ker zbor sestavljamo sami Dragomerčani oziroma priseljeni Dragomerčani, ki so njegovi sorodniki, sosedje in prijatelji.
Vzporedno s tem pa je Jože obiskoval še vaje ljubljanskega društva »Grafika«. To je moški pevski zbor, najbrž mnogim že dokaj znan. Tu je Jože dobival prve osnove, tu je bila njegova šola zbo-rovodstva. Nazadnje so mu celo predlagali, da prevzame tudi vod-
stvo tega zbora. Vendar ga je tudi tu oviralo njegovo izmensko delo.
Pravzaprav se je za mešani pevski zbor Dragomer prvič javno slišalo leta 1978 na neki prireditvi v Borovnici Prvi večji nastop pa beležijo leta 1979 v Gasilskem domu v Dragomerju. Spominja se še danes, da so bili to prijetni trenutki in občutki. In takrat so se pojavili zametki resnega dela, kajti zboro-vodstvo oz. zborovsko petje je resno delo, »delati je potrebno načrtno, tu nimaš kaj .blefirati', kot je rekel Jože. Sprva so se pevke in pevci zbirali na vajah kar pri Jožetu doma. To so bila najbrž res kar prijetna doživetja, ne samo pevske vaje. Ko je bila zgrajena šola na Logu oz. v Dragomerju, so se z vajami preselili v šolo, s katero, pravi Jože, imajo dobre odnose in se jim zahvaljuje, ker jim »gredo na roke«.
Zbor sedaj šteje 18 do 19 članov. To so sami vaščani Dragomerja. Morda imajo problem s pomanjkanjem tenorjev. Verjetno ni tako malo ljudi s to barvo glasov, tudi ne v Dragomerju in okolici, pač pa se ljudje najbrž zavedajo, da je zborovsko udejstvovanje težaško delo. Seveda kljub temu vabi Dra-gomerčane in okoličane, da bi se jim pridružili, saj se zbor, ki se ne obnavlja, stara. Upam, da bo malo tudi moj članek prikazal, kakšno prijetno vzdušje vlada v tem zboru. Na eni strani je tu poznanstvo iz zasebnega življenja, tu na primer zapojeta skupaj mož in žena, za-pojejo mame in hčerke, bratje in sestre, pri njih je prisotna nekakšna notranja nuja po petju in pesem je lahko zelo doživeto zapeta. Da gre tu za pristno narodno pesem, najbrž ni potrebno posebej poudarjati. Pri vsem prijetnem in domačem vzdušju pa vlada tudi določen red. Jože vseskozi vodi evidenco prisotnosti na vajah, nastopih in drugih dogodkih, ki se jih tičejo. Pravi, da je zelo zanimivo, ko ob koncu leta ugotavljajo, kolikokrat so koga pogrešali na vajah. Iz Jo-žetovih zapiskov je razvidno, da so nastopali praktično tudi že vsakih 14 dni oziroma so bili v letu 123-krat skupaj. Pri vsej stvari pa je zanimivo tudi to, da ne morejo
imeti nekega ustaljenega urnika vaj. V prvi vrsti se morajo ozirati na Jožetovo triizmensko delo, potem pa so tu tudi obveznosti drugih članov zbora in tako se na vsaki vaji sproti dogovorijo za naslednje vaje. Čeprav Jože sam ni naravnost dejal, pa misli, da kar precejšnji del svojih 24 ur nameni, pa najbrž tudi žrtvuje, zborovskemu petju, pa še nikoli ni vrgel puške v koruzo. Vsekakor ima lahko za svoj trud zadoščenje, saj mu poklicni glasbeniki izrekajo priznanje za dosežene uspehe. Sam pravi, daje z doseženim po eni strani zadovoljen, po drugi pa spet ne. Zaključuje, da so se vsi skupaj že nekaj naučili in da je pevska zavest pri večini na visoki ravni. Vseskozi pa poudarja, da je popoln amater in si ničesar ne domišlja. In naj dodam še to: »Zbor je takšen, kakršen je zborovodja«. Zato si sam vzame veliko časa že pred vajami, da kakšno pesem najprej sam »osvoji« in jo šele potem posreduje pevcem.
Kako veliko pomeni Jožetu in njegovemu zboru pesem, morda lahko pove tudi dejstvo, da nikoli ne gledajo na sredstva. Koliko prevozov, koliko oblek, koliko notnega in drugega materiala so prispevali sami, da Jože ne dobi oz. noče vzeti nič za svoje delo. V zadnjem času jim nekoliko pomaga ZKO Vrhnika in sedaj bodo s to pomočjo nakupili moške obleke, saj je navsezadnje pomemben tudi zunanji izgled. Morda je Jože kar malo v smehu povedal, da imajo pred kakšnim nastopom glavne težave prav s tem, katero izmed oblek bi izbrali za nastop, saj so njihove članice neumorne v šivanju.
Kakšen je pravzaprav repertoar mešanega pevskega zbora Dragomer? V prvi vrsti so to narodne pesmi in njihove priredbe, v katerih se poskuša tudi Jože sam. Morda se malo spogledujejo tudi z renesanso in drugimi zvrstmi, toda pristna narodna pesem bo še vedno njihovo glavno vodilo
Pri vsem trudu pa je pevcu v veliko zadoščenje dober obisk in povabilo na nastope. Ob vsem tem pa
Jože Jesenovec
Jože kar nekako ni zadovoljen. Glede nastopov se je zadeva že nekako uredila, saj so jih na začetku na koncerte vabili kar na vrat na nos in v zadnjem trenutku, sedaj pa jih pravočasno povabijo. Najbrž še ni bilo vabila, na katerega se niso odzvali, seveda pa je v prvi vrsti pokrivanje domačih potreb, kot bi se lahko reklo. Sodelujejo pa od občinske revije pevskih zborov, Bistre, naprej. Sodelovali so že v Šentvidu in bili so celo prireditelji oz. organizatorji predvečera Tabora. Povabili so pevska zbora iz Pirana in Vipave in koncert je prerasel v pravo doživetje, saj so Dragomerčani kar sami prenočili pevce.
Že prej sem omenila, da Jože ni zadovoljen z obiskom zborovskih prireditev. V prvi vrsti bi se morali že pevci sami obnašati kot navijači drugih zborov in dajati vzgled. Še vedno je vse premalo stika med zbori, tudi v vrhniški občini. Da ne bi samo kritiziral, bo prav drago-merški zbor naredil prvo potezo, povabili bodo Vrhničane, da nastopajo pri njih in upajo na podobne izmenjalne koncerte. Res je škoda, da se še vsi premalo poznajo.
še veliko bi lahko napisala o Jožetu, njegovem delu in zboru, saj mi je v najini uri pogovora v glavnem kar sam od sebe govoril, čeprav je ob začetku izrazil mnenje, da mi ne bo povedal nič posebnega. Najbrž pa vam bo veliko več lahko povedala njihova pesem, če boste obiskali kakšen njihov koncert.
»Radi smo na odru«
Recenzija
Občinska zveza kulturnih organizacij je sredi aprila priredila občinsko revijo svojih pevskih skupin. Na prvem večeru so nastopili otroški in mladinski pevski 2°ori, prisostvoval pa sem drugemu koncertu z nastopom odraslih zborov: svoje dosežke so predstavili trije moški zbori, tri dekliške oziroma ženske zasedbe in en mešani sestav.
predstavil smiselno zaokrožen spored (J. Leskovar: Mrzel veter, B. Ipavec: Zapuščena, Splitske varoške pesme). Petje je naravno, v zvokovnem in dinamičnem smislu pa še preveč zadržano; skupino je treba vsekakor okrepti z novimi pevkami.
Edini mešani zbor v tej občini deluje v Dragomerju pod vod-
gjtan od vidnejših dosežkov pevske revije je bil nastop Deklica zbora z zborovodkinjo Darinko Fabiani.
Svoboda Borovnica. Dovolj zahteven program (H. L. Hassler: Jungfrau, dein schon Gestalt, R. Simoniiti: Bolen mi leži, E. Adamič: Vasovalec) v enem — številčno in glasovno — najskro-mnejših vrhniških pevskih sestavov še ni našel dovolj možnosti za polno uresničenje muzikalne vsebine. Podobno kot za druge skupine tudi za ta zbor velja, da se bo moral kadrovsko okrepiti, ob strokovnem vodstvu bodo rezultati takoj ustreznejši.
Obetavno je tudi delovanje Ženskega pevskega zbora Sinja Gorica pod vodstvom Majde Kos-Smreke. Izbiri programa (P. Lipar: Mi ptič'ca zapoje, M. Tome: Soldaška, U. Vrabec: Čuk se je oženil) ni kaj očitati. Zbor ima solidno glasovno dispozicijo, izvedba je bila skrbno pripravljena, želeli pa bi si že več razgibanosti v tempih in dinamiki.
Z najzahtevnejšim sporedom se je predstavil Moški zbor Liko Verd (E. VVidmann: VVohlauf, ihr Gaste, E. Adamič: Ti in jaz, E. Adamič-C. Vremšak: Regiment po cesti gre). To je gotovo naj-
vidnejša pevska skupina s tega območja, saj pod vodstvom Toneta Jurjevčiča redno sodeluje na tekmovanju Naša pesem v Mariboru, bienalnem pregledu poustvarjalnih dosežkov slovenskih pveskih zborov. Zbor odlikuje bogat zvok, posamezne glasovne skupine so primerno homogene, interpretacije so izpeljane premišljeno in dosledno, možnosti nadaljnjega poustvar-jalnega razvoja pa so v izboljšanju vokalne artikulacije ter v povečanju dinamičnega razpona.
V celoti torej je revija uspešno opravila svojo nalogo. Vsi zbori so se za ta nastop skrbno pripravili in prikazali zadovoljivo raven zborovskega petja, kar je seveda rezultat zavzetosti pevcev in skrbnega strokovnega dela njihovih zborovodij. Očitno pa je, da so skupine v večini primerov (številčno, glasovno) prešibke za izvajanje zahtevnejših glasbenih del, vsekakor pa že zdaj pomenijo več kot solidno osnovo za rast in razvoj ljubiteljske glasbene dejavnosti v svojem okolju.
MARKO STUDEN
S Slavi Petkovšek se je resnično prijetno pogovarjati, še posebno, kadar govori o Dramski sekciji DPD Svobode, v kateri deluje tudi sama že nekaj uspešnih let. V zadnjem letu pa je zadolžena za vodenje in pripravo iger v tej široko zasnovani sekciji.
»Po nekajletnem zatišju, ko dramska sekcija sploh ni delovala, sta jo na lastno pobudo oživila Polde Palčič in Fani Mar-tinčič. Njunemu vabilu se v začetku ni od-z:-alo veliko ljudi, tako da sta morala dobesedno od hiše do hiše, da bi privabila nekaj ljudi. Ustanovljena je bila Dramska sekcija pri DPD Svoboda v Borovnici. Naslednje leto, torej v letu 1985, bo praznovala že svojo 10-letnico delovanja od obnovitve. Ne razumi me napačno, igranje ima v Borovnici svojo dolgoletno tradicijo.«
Slavi se razgovori, vprašanj ji praktično sploh ni treba postavljati.
»Prve igre so bile Finžgarjeva Veriga pa Stari grehi, Vdova Rošinka, Stanetovapriredba Kekca Volkodlaki... pa kdo bi še vedel katere krajše enodejanke.«
Kaj pa gostovanja? »Tudi teh je bilo nekaj. Po Dolenjski smo odšli na dvodnevno gostovanje v Dolenjo vas, Sodraži-co. Kočevsko Reko — uspeh pa je bil velik, posebno še z igro Via Mala, ki je pravzaprav težka, psihološko zasnovana drama. Tudi s komedijo smo gostovali — Poročil se bom s svojo ženo. Odziv vaš-čanov, zlasti v Kočevski Reki je bil izreden.
S tem pa verjetno še ni konec vaših gostovanj?
»Oh seveda ne! Tu so še gostovanja v občini — na Logu, Vrhniki, kjer smo igrali Kekca!« ... misel se ji ustavi in noče nadaljevati. Mogoče je težko pred domačo publiko?
»Z zadnjo premiera Pot do zločina pa verjtno ne bomo gostovali: je težka, dolga, lahko rečem ubijajoča drama, tako za gledalce kot igralce. Potrebno je kar nekaj koncentracije z obeh strani« «
V svojem pogovoru jo zanese v razmišljanje, kot da sekcija nima problemov, ali pa?
»Oh seveda so! S kulisami, kostumi, z maskiranjem, pa z igralci, saj veš, da je veliko lažje gledati, kot pa potom hoditi na vaje, igrati, vaditi; problema s prostorom trenutno nimamo, skrbi pa nas, ker je dvorano res treba popraviti, saj je velika verjetnost, da strop v dvorani pade na gledalce, pa zebe nas pozimi, ko vadimo na odru v neogrevani dvorani. Naš »gospodar« Franci Debevec je za vse sam; popravlja kulise, elektro napeljavo idr., tako da bi bili brez njega resnično nemočni. Tudi brez režiserja Oskarja Brodnika in šepetalke Emice Debevec ne vemo, kaj bi. Potrebovali bi še nekoga, ki bi pri vsaki predstavi
osvetljeval sceno, igralce... načrtov in potreb imamo resnično zelo veliko.«
In kakšna je struktura igralcev?
»Skupina je mlada, več ali manj še niso vezani, zato smo tudi sicer veliko skupaj. Tudi repertoar si izbiramc glede na strukturo igralcev. Življenje v dramski skupini je živahno, nekaj je, kar te vleče...«
In Slavi se zopet zasanja. Že naslednji trenutek pa se zagleda v resničnost in nadaljuje:
»Problem so novi igralci. Nimamo podmladka. Verjetno bomo poskusili z javno avdicijo za igralce, ki bi bili pripravljeni igrati v dramski sekciji, saj bomo samo tako lahko obogatili naš repertoar. Poskusili bomo pridobiti tudi tiste osnovnošolce, ki že sedaj delujejo v dramski sekciji na COŠ v Borovnici.«
Ti si sama študentka slavistka in etnologinja obenem Ali imaš pri izbiri repertoarja kaj prednosti, ker si nekako že »usposobljena« za izbiro dramskega repertoarja?
»Nisem zadovoljna z vsem. Vedno nanovo iščem. Moram pa se vedno ozirati na to, kakšne kulise imamo na razpolago, kako zahtevna je scena, garderobo pa že tako iščemo sami pri sosedih, starih ljudeh. Zato v izbiri predlogov za novo sezono nimam enostavne naloge. Ravno sedaj sem zopet na .obhodu' za novo igro, za jesensko oziroma za novo sezono. Tokrat naj bi to bila komedija, veš, enkrat je resna igra, enkrat komična.«
Dramska sekcija ima kolektivno vodstvo ...
»Ne, mi nimamo vodstva. Vsi smo eno, jaz samo pomagam pri izbiri iger, včasih pa tudi malo .pogodrr^am'. Mogoče zato misliš, da sem vodja«...
Kaj pa sodelovanje z drugimi dramskimi skupinami?
»No, lansko leto smo se povezali s podobno dramsko skupino, kakršna je naša, iz Šentjakoba ki je že tudi gostovala pri nas s kabarejem Prepih 83. Vendar pa imajo profesionalnega režiserja. Tudi mi bi si želeli nekoga, ki bi nam z različnimi nasveti pomagal. Želeli bi si tudi nekaj starejših, ki že imajo izkušnje saj je povprečna starost nas igralcev 23 let. Kako enostavno je iz mladeniča napraviti pravega starčka, pa si lahko predstavljaš!
Čutim premajhno povezavo med podobnimi skupinami v občini sami. Idealno bi tudi bilo, če bi ZKO organizirala kakšne večerne tečaje za igralce-amaterje. To je nekoč že bilo v Ljubljani, saj sem sama obiskovala tak tečaj in moram reči, da sem bila zelo zadovoljna. Veš, vsega en sam človek tudi ne ve!«
Klepet se je zavlekel; predlogov veliko, želja Še več. Nekateri člani pa so za svoje prizadevno delo že tudi dobili priznanja OF. LUČKA CERK
Folklora in folklorizem
Folklora je danes zelo razširjena beseda, ki jo uporabljamo ob vsaki priložnosti. Enim pomeni vse, kar je starega, celo zastarelega in nazadnjaškega, drugim narodno nošo in kar spada zraven, večini ljudski ples in folklorno-plesno skupino, mnogim pa je »folklora« tudi umazano govorjenje in psovka. Vendar imajo celo ljudje, ki se ukvarjajo s folklorno dejavnostjo, dostikrat napačne ali vsaj nejasne predstave o nekaterih pojmih, ki zadevajo folkloro. Zato jih bomo v našem glasilu v nekaj številka, i razložili in s tem marsikomu pomagali, da se bo izognil napakam pri njihovi rabi.
Izraz folklora je prvič zapisal angleški starinar VVilliam John Thomps leta 1846 in je sestavljen iz dveh besed: folk (ljudstvo) in lore (vrednost, znanost). Po njegovem bi z njim označevali ljudske običaje, izročilo in verovanje nešolanih plasti naroda in hkrali znanost, ki jih raziskuje. S splošno rabo pa so ji v strokovni literaturi začeli dajati različno vsebino in še vedno je ne pojmujejo povsod enako. Zahodni strokovnjaki prištevajo k folklori celotno umetniško ustvarjalnost najširših ljudskih plasti, se pravi vse območje duhovne in materialne kulture, medtem ko vzhodni, zlasti sovjetski, priznavajo samo ustno umetniško ustvarjalnost delovnega ljudstva: ljudsko pesništvo, pripovedništvo in petje. V Jugoslaviji pa strokovnjaki zajemajo v pojem folklore ljudsko pesništvo in pripovedništvo, petje, instrumentalno glasbo, ples, šege in verovanja. Vse to se je prenašalo iz roda v rod po ustnem izročilu in se neprestano spreminjalo ter prilagajalo, zato na Slovenskem folkloro pogosto imenujejo kar ljudsko izročilo, čeprav so v njem zajeti tudi pojavi materialne in socialne ljudske kulture.
Kot smo že omenili se v splošni rabi pojem folklore enači z ljudskim plesom ali sploh z drugotnim nosilcem ljudskega plesa — s folklorno-plesno skupino. Pogosto beremo, da bo na prireditvi nastopala folklora ali da bodo praznovali obletnico folklore. Tako izražanje je malomar-
no, saj obletnic ljudskega pesništva ali plesa vendar ne moremo proslavljati in tudi šege ne nastopajo. Zato moramo paziti, da bomo dosledno govorili in pisali o folklorni dejavnosti ali folklornih skupinah. Veda, ki preučuje folkloro, se imenuje fol-kloristika, a raziskovalcem folklore pravimo folkloristi Torej zopet izraz, s katerim v splošni rabi napačno imenujemo člane folklorno-plesnih skupin in celo glasilo za folklorno dejavnost se tako imenuje. Prizadevajmo si, da odslej vsaj v knjižni rabi članov folklornih skupin ne bomo imenovali folkloristi. Razen tega bi bilo prav, da razmislimo o novem imenu našega glasila, saj je namenjeno članom folklorno-plesnih skupin in folklorni dejavnosti, ne pa raziskovalcem-folkloristom.
Folklora ali bolje — ljudsko izročilo — je kulturna vrednota, ki je del temelja splošne narodovne kulture in tudi današnje kulture ni mogoče graditi brez trdnih korenin domačega izročila. Seveda pa moramo ljudsko pesem, glasbo in ples kot vrednote gojiti z vsem dolžnim spoštovanjem in odgovornostjo.
Pojav, ko ljudsko izročilo, ki ne živi več samo po sebi in se ne razvija, postane le še del kulturne poustvarjalnosti in se s tem pravzaprav začne njegovo drugotno življenje, imenujemo folklorizem. Zal pa folklorizem često negativno vpliva na izročilo, mu dela silo, malici in jemlje pravo vrednost. Slabe posledice folklorizma se kažejo na primer v folklornih skupinah, kadar iz ljudskega plesa z izmišljenimi dodatki in neprimernimi stilnimi spremembami delajo cirkuško atrakcijo, kadar z zunanjim bliščem pačijo podobo noše, ko številni glasbeni ansambli ljudsko pesem nategujejo na ritem valčka in polke ter na raznih prireditvah neprimerno in v nepravem okolju (mesto) prikazujejo izrazito kmečke šege, (kmečka ohcet, kravji bal), pa v turističnih spominkih (miniaturni kozolci), vozovi, lutke v nošah) in tako naprej. Tu izročilo ni več vrednota, ampak kič, ki kvari sicer zdravi okus slovenskega človeka. m. RAMOVŠ
koncertni večer je bil zgledno plavljen, še zlasti je treba pj}valiti delež (neimenovane) pr ^ovalke programa, ki je postavljala posamezne nasto-dg'j^e skupine. Prav pa bi bilo, dali 0r9an'zatorji ob tej priliki iz-sg: vsaj skromen koncertni list, rg*58 podatki o obsegu, rasti in javn°'u 'Jubiteljske glasbene de-kov Pa tlJdi o doseženi ka-u<wS,ni stopnji (kar je mogoče poviti že iz izbire skladb), vse
J^tro izgubijo in pozabijo. Vrf^' Je nastopil Moški zbor IUV
Juri pod vodstvom Toneta nei?vČiča. V dovolj raznovrst-G6JI Programu (I. Zaje: V boj, F. nkk Vasovalec' A Srebot-2vok ^0ri) so Prikaza,i dopadljiv moti' 2'as*'v *orte' 'zvec|bo pa še gias neuglašenost posameznih lahj|°vn.'h skupin, mestoma tudi
rj^. intonacija, ca i^'iški pevski zbor Borovni-
9a vodi Viktor Zadnik, je
stvom Jožeta Jesenovca. Zbor ima dobre glasovne dispozicije, zlasti v srednji legi zveni dovolj ubrano — z deloma prezahtevnim programom (J. Leskovar: So še rožice, F. Mendelssohn: Slovo od gozda, S. Mihelčič: Po polju sneg se beli) pa si je zastavil nekoliko pretežko nalogo, ki ji posamezne glasovne skupine še niso v celoti dorasle.
Eden od vidnejših dosežkov pevske revije je bil nastop Dekliškega zbora Vrhnika z zborovodkinjo Darinko Fabiani. Glasovni sestav je obetaven, očitno je skrbno in strokovno delo, interpretacija sporeda (R. Gobec: Jesenska, R. Simoniti: Čriček na vrtu, M. Tome: Škrajnčki) pa bo še bolj zaživela ob jasnejši voka-lizaciji in bogatejši dinamični razvitosti.
Aleksander Miiller je marljivi zborovodja   Moškega zbora
Folklorni krožek na Osnovni šoli Ivan Cankar
Na šoli Ivan Cankar deluje že tretje leto folklorni krožek. Vaje imamo vsak četrtek v telovadnici razrednega pouka. To smo povedali zato, da bi privabile fante, ki jim je všeč folklora. Nekateri sošolci sicer prihajajo na vaje gledat, toda hitro se jih naveličajo.
Tovarišica Elica Brelih je vodja, strokovno pa ji pomaga Bogdan Trin-kaus, ki je sam plesalec AFS »France Marolt« že več let. Poskrbi tudi za glasbo in note. Občudujemo ga, kadar se zavrti po telovadnici in pokaže mtrost itt eleganco gibov, usklajenih z glasbo.
Sicer pa smo dober kolektiv. Radi prihajamo, ne zamujamo, radi poklepetamo, proslavimo rojstni dan z liziko, nato pa trdo delamo.
Pred nastopi, ki jih imamo kar precej v šoli, v kasarni Ivan Cankar in v krajevni skupnosti, smo še posebno vztrajni, ker hočemo vsak ples izpiliti.
S posebnim trudom smo se pripravljali na prvo srečanje folklornih skupin na Vrhniki.
Tovarišica nas je sicer pohvalila, vendar je povedala tudi mnenje predstavnika ZKO Slovenije. Ta je namreč pričakoval, da bomo rned programom pokazali tudi kaj tipično našega — notranjskega.
Zato smo si zastavili nalogo, da bomo poskušali izbrskati kak star ljudski običaj, ples, ljudsko pesem, ki je še živa kje na Pokojišču, v Podlipi, Smrečju, Zaplani ali kje drugje v okolici. Zato prosimo starejše občane, ljudske muzikante, ki kaj vedo o našem ljudskem izročilu — folklori, da
Ob obletnici Cankarjevega rojstva je bito v Cankarjevem domu na Vrhniki I. srečanje folklornih skupin vseh treh osnovnih šol vrhniške občine. Osemdeset mladih plesalcev, pevcev Inlnstrumentallstov Je navdušilo številne obiskovalce. Na OS v Borovnici plešejo šesto leto pod vodstvom Andreja Verblča, na Oš I. Cankar plešejo pod vodstvom Elice Brelih in Bogdana Trlnkavsa tretje leto, na OŠ Log-Dragomer pa so začeli jeseni pod vodstvom Tončke Permoser-Žvab.
pošljejo svoj naslov v šolo Ivan Cankar za tov Brelihovo. Rade volje vas bomo obiskali, se pogovorili in obudili lepe stare običaje.
MATEJA, JANA, OLJA, NATAŠA
60 moštev na MŠO
Komisija za šport pri OK ZSMS Vrhnika je tudi letos organizirala Mladinsko športno olimpiado — MŠO 84.
V samem sistemu tekmovanja v letošnjem letu ni prišlo do večjih sprememb, tako da je tekmovanje potekalo podobno kakor v prejšnjih letih.
Razpis za MŠO 84 je obsegal naslednje panoge: košarka, nogomet, odbojka, streljanje, šah, tekmovalni pohod, kegljanje in pamizni tenis (zadnji 2 panogi sta še v teku).
Vrstni red ekip po posameznih panogah:
KOŠARKA MLADINCI: 1. TOZD Fenolit, 2. Borovnica, 3. Blatna Brezovica, 4. Vrhnika II, 5. Bivši slovenski prvaki, 6. Log, 7. VP 1267, 8. Verd, 9. Postaja milice, 10. Vrhnika I, 11. Zapla-na.
KOŠARKA MLADINKE: 1. OŠ Borovnica, 2.-3. Log in OŠ I. Cankar — Log — Dragomer.
OŠ Mladinci: 1. OŠ Borovnica, 2. OŠ Vrhnika
NOGOMET MLADINCI: 1. LIKO Borovnica, 2. Vrhnika I, 3. Ligojna, 4. Sinja gorica, 5. Iskra Antene, 6. Log, 7. Zaplana, 8. Vrhnika II.
NOGOMET OŠ: 1. OŠ Borovnica, 2. OŠ I. Cankar
ODBOJKA MLADINCI: 1. VP 5312, 2. Borovnica, 3. Zaplana, 4. Vrhnika
ODBOJKA MLADINKE: 1. Sinja gorica, 2. Zaplana
SAH MLADINCI: 1. Borovnica, 2. Log, 3. Vrhnika II, 4. Postaja milice, 5. OŠ I. Cankar
STRELJANJE MLADINCI: 1. Postaja milice, 2. Vrhnika I, 3. Vrhnika II, 4. TOZD Fenolit, 5. Iskra Antene, 6. TO I. Cankar, 7. OŠ I. Cankar, 8. OŠ Borovnica, 9. Ligojga, 10. Oš Dragomer, 11. Zaplana, 12. Verd
STRELJANJE MLADINKE: 1. Iskra Antene, 2. Ligojna, 3. Verd, 4. OŠ I. Cankar
TEKMOVALNI POHOD MLADINCI: 1. Postaja milice, 2. Planinci L. 51, 3. Zaplana
TEKMOVALNI POHOD MLADINKE: 1. Verd, 2. TO I. Cankar, 3. VVO, 4. Zaplana
Skupaj prijavljenih 85 ekip. Sodelovalo 60 ekip.        q q
m/ m my. vcicidiu usnjarja niso prišli pravočasno, zato so na turnirju nastopila samo tri moštva.
Priznati je treba, da je presenetilo moštvo Loga, ki je bilo kot gostitelj dokaj »nego-stoljubno«. Najprej so premagali Dragomerčane, v finalu so premagali še Dren, po streljanju enajstmetrovk.
Rezultati: Log : Dragomer 4:2(2:0), Dren: Log 4:5 (3:3, 3:0).
Vrstni red: 1. Log, 2. Dren, 3. Dragomer. m. a.
Tekmovanje je potekalo posamezno in ekipno. Posamezniki so bili razdeljeni v 3 skupine, in sicer učenci 5. in 6. razredov, 7. in 8. razredov, učenke pa od 5. do 8. razreda, medtem ko so ekipo šol sestavljali po 3 najboljši posamezniki in 2 najboljši posameznici.
V kategoriji 5. in 6. razredov je nastopilo 8 tekmovalcev.
Rezultati: 1. Igor Mavsar, OŠ Borovnica, 2. Pavel Golob, OŠ Borovnica, 3. Aljoša Grom, OŠ I. C. Vrhnika.
V kategoriji 7. in 8. razredov je nastopilo 17 tekmovalcev.
Rezultati: 1. Bruna Dormiš, OŠ Borovnica, 2. Muja Murič, OŠ I. C. vrhnika, 3. Tomaž Ofen-tovšek, OŠ Borovnica.
V kategoriji učenk so nastopile 4 tekmovalke.
Rezultati: 1. Marjetka Ofen-tavšek, OŠ Borovnica, 2. Alenka Grom, OŠ I. C. Vrhnika, 3. Darja Možina, OŠ I. C. Vrhnika.
Tekmovanje balinarjev
Balinarska sekcija Društva upokojencev Vrhnika je 12. maja izvedla balinarsko tekmovanje krajevnih skupnosti. Nastopilo je 6 ekip, ki so se pomerile med seboj. Zbralo se je veliko število gledalcev iz posameznih krajev vrhniške občine, ki so bodrili svoje tekmovalce
Največ uspeha so dosegli ba-linarji krajevne skupnosti Drenov grič, ki so osvojili tudi prehodni kip balinarja, ki ga je daroval naš član Tone Kuhar.
Balinarji Sinje gorice, ki so imeli možnosti, da se uvrstijo na drugo ali tretje mesto, so imeli smolo in 2 igri izgubili samo z eno točko razlike;
Vrstni red: 1. Drenov grič, 2. Vrhnika-Breg, 3. Vrhnika-Vas, 4. Dragomer, 5. Sinja gorica, 6. Vrhnika-Center
K. Š.
V ekipnem delu je moška ekipa OŠ Borovnica premagala ekipo OŠ I. Cankar s 5:0, medtem ko je ženska ekipa OŠ I. Cankar premagala ekipo OŠ Borovnica s 3:2.
REZULTATI - UČENCI:
OS Borovnica : OS I. Cankar Vrhnika
Dormiš : Banič	2:1	1:0
Mausar: Murič	2:0	2:0
Radič : Kavčič	2:0	3:0
Dormiš : Murič	2:0	4:0
Radič: Banič	2:1	5:0
REZULTATI - UČENKE:		
OS Borovnica : OS I. Cankar	Vrhnika	
Ofentavšek: Grom	2:0	1:0
Španič: Možina	0:2	1:1
Ofentavšek: Možina	2:0	2:1
Španič: Grom	0:2	2:2
Ofentavšek-Španič:		
Grom-Možina	0:2	2:3
Organizacija tekmovanja je bila vzorna, udeležba pa preskromna, predvsem po zaslugi OŠ Log-Dragomer, ker na tekmovanje ni poslala svojih tekmovalcev, kar se v bodoče ne bi smelo več dogoditi.
ZTKO občine je vsem zmagovalcem podelila medalje in pohvale. J. P.
Tako kot mnogokrat doslej so bili najštevilnejši najmlajši, kar dokazuje, da je v naši občini veliko mladih in nadarjenih posameznikov za atletiko.
Rezultati:
Cicibanke: 1. Asta Hočevar, 2. Lara Skopec, 3. Barbara Zalaznik, 4. Nataša Justin, 5. Mateja Rus, 6. Maja Žitko, 7. Vanja Ogorevc, 8. Barbara Petkovšek, 9. Suzana Jesenko, 10. Katja Oblak, itd.
Cicibani: 1. Marjan Podobnik, 2. Sandi Jereb, 3. Sašo Koren, 4. Klemen Pelan, 5. Sebastjan Permoser, 6. Iztok Gruden, 7. Milan Velkavrh, 8. Gorazd Buh, 9. Jernej Stražišar, 10. Janez Novak itd.
Mlajši pionirji: 1. Simon Japelj, 2. Bojan Berginc, 3. Sean Kunstelj 4. Boštjan Seliškar, 5. Šersadin Šabič, 6. Franci Končan, 7. Milan Ščupec, 8. Zvone Mihevc, 9. Marjan Mavsar, 10. Grega Jelovšek, itd.
Mlajše pionirke: 1. Mojca Kalič, 2. Brigita Buh, 3. Mojca Kenk, 4. Nataša Kenk, 5. Ljubica Šalamun, 6. Monika Turk, 7. Mojca Oblak.
Pionirji: 1. Niko Smole, 2. Boštjan Makovec, 3. Janez Velkavrh, 4. Rok Petemel, 5. Robert Mihevc, 6. Stane Kucler.
Pionirke: 1. Mojca Podobnik, 2. Alenka Grom.
Mladinci: 1. Jože Kožic, 2. Ciril Repnik, 3. Bojan Tomaževič, 4, Janez Pirnat, 5. Niko Reba, 6. Bojan Rozman, 7. Franci Marolt
Mladinke: 1. Marica Kovač, 2. Branka Rihar, 3. Jasna Kovač, 4. Nataša Gabrovšek.
Vzgoja mladih planincev se prične že v vrtcu/Cicibane iz 5 VVZ vključujemo v akcijo Ciciban-planinec, ki jo v okviru Športne značke organizira Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije. Na osnovni šoli pa imamo dve planinski sekciji: v prvo so vključeni učenci 1. in 2. razreda, ki sodelujejo v akciji Ciciban-planinec, učenci višjih razredov pa so vključeni v akcijo Pionir-planinec. V okviru te akcije smo organizirali tudi osnovno planinsko šolo. Po 14 predavanjih je zaključne izpite uspešno opravilo 17 mladih planincev.
Po končani osnovni planinski šoli se mladi planinci vključijo v Mladinsko planinsko sekcijo. Sestajamo se vsak teden, se udeležujemo izletov in hodimo v hribe. Letos smo bili že na Vršiču in Prisojniku, v Taborski jami, na Nanosu, v Tamarju in na Je-lovcu, organizirali pa smo tudi Spominski Francijev pohod na Planino. V prihodnje imamo v načrtu izlet na Dobeno-Rašica, kjer bomo sodelo-
Članice: 1. Ljubica Jesenšek, 2. Dada Grom, 3. Silva Bobnar.
Člani: 1. Srečo Končina, 2. Ales Čerin, 3. Ivan Tomažin, 4. Silvo Demšar, 5. Janko Smole, 6. Franc Susman, 7. Ludvik Miklavžin, 8. Slavko Keršmanc, 9. Bojan Prijatelj, 10. Boris Bukovec, itd.
Veterani A: 1. Srečko Žerjav, 2. Jani Denša in Tone Peršak, 3. Ivan Jeraj, 4. Janez Srše, 5. Milan Doga-noc, 6. Bogdan Grom, 7. Polde Kovač, 8. Franc Malovrh, 9. Sašo Isakovič, 10. Milan Selan, itd.
Veterani B: 1. Brane Kušar, 2. Jože Štine, 3. Andrej Grom, 4. Janez Gabrovšek, 5. Janez Kenke, 6. Janez Grom, 7. Slavko Šalamun, 8. Jože Kunstelj, 9. Ivo Vajgl, 10. Peter Petkovšek, itd.
Veteranke: ^ Majda Hočevar, 2. Julka Šalamun, 3. Boža Grom, 4. Marina Kovač, 5. Ivanka Gabrovšek.
Kategorizirani: 1. Roman Lazar, 2. Ivan Skedelj, 3. Janez Bratovž, 4. Zlatko Perko.
POSEBNA RAZVRSTITEV TEKA PO MEJAH KS DRENOV GRIČ—LESNO BRDO ZA OBČINSKO SINDIKALNO PRVENSTVO
Članice: Dada Grom, Dom upokojencev Vrhnika.
Člani: Ivan Tomažin, IUV Vrhnika; Franc Susman, IUV Vrhnika; Alojz Berginc, Liko; Ludvik Miklavžin PLM Vrhnika.
Veteranke: Boža Grom, Liko; Ivanka Gabrovšek, Elektron Vrhnika.
Veterani A: Jaka Susman, Liko; Miro Gruden DS SIS; Jože Justin, IUV Vrhnika.
Veterani B: Janez Gabrovšek IUV Vrhnika; Peter Petkovšek SO Vrhnika.
Med ekipami sta si prvo mesto delila: IUV Vrhnika in Liko Verd.
vali pri prenosu zvezne štafete mladosti, izlet na Blegoš, Golico, od 1. do 10. avgusta pa bomo organizirali letos že jubilejni — 20-letni planinski tabor, ki bo tokrat v dolini Vrat.
V Mladinskem odseku se razen s planinsko dejavnostjo ukvarjamo še z orientacijo. Tu smo na zadnjem področnem tekmovanju Primorsko—Ljubljanske regije v orientacijskem pohodu dosegli lep uspeh, saj so si naši tekmovalci z dobrim rezuL tatom priborili pravico do sodelovanja na republiškem prvenstvu.
Na koncu bi rad omenil še edinega planinca, ki je vse od ustanovitve pa do danes sodeloval v Mladinskem odseku, hodil na izlete, vzgajal mlade planince in jim razkazoval lepote planinskega sveta—to je Mirko Malneršič. V imenu celotnega Mladinskega odseka se mu za to prav lepo zahvaljujem!
Planinski pozdrav, JANEZ ROŽMANC
Lov na lisico
V soboto, 28. aprila 1984, smo se udeležili odprtega prvenstva Gorenjske regije v amaterskem radiogoniometriranju (lov na lisico), ki je bilo na Jesenicah v organizaciji radiokluba »ŽELEZAR«. Prvenstvo je bilo na Pristavi na Javomiškem rovtu nad Jesenicami. Teren za tekmovanje je bil zelo razgiban, na višini 920 m, tako da je ponekod še ležal sneg.
Organizator nas je zelo lepo sprejel, pa tudi samo tekmovanje je bilo vzorno izpeljano.
Glede na to, da se je sezona šele dobro začela in smo imeli le 4 treninge, so se naši člani zelo dobro odrezali. Nekaterim pa je bilo to prvo tekmovanje.
Mladi radiogoniometristi pod mentorstvom Matije Japlja so se vestno pripravljali na tekmovanje, zato tudi uspeh ni izostal.
Rezultati so bili naslednji: kategorija »PIONIRJI« (do 15 let): 3. mesto MATJAŽ GUZELJ, 6. mesto BERNARD JAPELJ, 10. mesto SLAVKO CASERMAN; kategorija »PIONIRKE« (do 15 let): 1. mesto MATEJA JAPELJ; kategorija »JUNIORJI« (od 15 do 18 let): 3. mesto PETER CELARC, 4—5. mesto BOJAN GABROVŠEK.
V ekipni razvrstitvi smo v obeh kategorijah zasedli drugo mesto. Zahvalili pa bi se radi osnovni šoli Ivan Cankar na Vrhniki za kombi, kar nam jo zelo olajšalo prevoz naših tekmovalcev.
Naše treninge smo uravnali za čimboljšo telesno in tehnično pripravljenost za jesensko republiško prvenstvo, ki bo na Vrhniki 13. oktobra tega leta in katerega organizator je naš radioklub.
Treningi so vsak teden enkrat na Trojici, po potrebi pa tudi večkrat.
Mentorstvo te dejavnosti je prevzel tov. Matija Japelj. Že v mesecu maju pa bosta dve prvenstvi, in to:
— odprto prvenstvo ljubljanske regije v Domžalah,
— republiško prvenstvo mladih tehnikov v Novi Gorici.
Posebno bi se radi dotaknili republiškega prvenstva mladih tehnikov, kajti na tem prvenstvu bomo tekmovali v dveh kategorijah, in to kot radioklub in osnovna šola »IvaaCankar« Vrhnika. Za osnovno šolo bo tekmoval Mišo Sagrković, ki se je v Ilirski Bistrici na prvenstvu osnovnih šol notranjske regije uvrstil na 5. mesto in s tem mestom priboril sebi in šoli pravico do udeležbe na republiškem prvenstvu.
Za radioklub pa bo ekipa znana teden dni pred prvenstvom.
SLAVKO CELARC
Mali nogomet ima v Borovnici veliko pristašev
Prvenstvo Borovnice v malem nogometu gre h koncu. V ligi, ki je razdeljena v dve skupini, igra 13 moštev z okoli 150 igralcev. Tako številčna udeležba na letošnjem prvenstvu dokazuje, da v Borovnici nogomet spet postaja popularen, saj je novo šolsko igrišče vedno zasedeno. Zanimive tekme pa privabljajo tudi vedno več gledalcev. Prvak pa bo znan po play-offu, katerega finalna tekma bo 23. junija ob slovesni otvoritvi igrišča.
Novo prvenstvo, ki se prične jeseni, bo razdeljeno ravno tako v dve skupini, le da bodo prve tri ekipe iz sedanjih skupin tvorile prvo skupinu, vse ostale pa drugo.
Med strelci pred play-offom vodi Janko Žibert s 7 goli, po 6 so jih dali Janez Novak, Dare Doljšak, in Boštjan Butko, 5 jih je dal Boris Mejač, 4 pa Jože Kržič in Marko Zalar, itd.
		LESTVICA:				
		Skupina »A«				
1.	Žaba	6 5	0	1	19:3	10
2.	Canon	6 4	1	1	20:8	9
3.	Breg	6 2	2	2	6:12	6
4.	OZ	6 2	1	3	18:17	5
5.	Marinčič	6 1	3	2	10:14	5
6.	Stara postaja	6 1	3	2	5:9	5
7.	Penarol	6 1	0	5	3:18	2
Skupina »B«
1. Liko 5 4
2. Avtoprevozniki 5  3 11
3. Kačani 5  3 11
4. Dol 5 12
5. Fenolit '511
6. Veterani 5  0 0
0 17:4 19:7 13:7
1 11:7 3 4:9 5 3:30
9 7 7 4 3 0
Turnir ob dnevu mladosti
Na tradicionalnem turnirju ob dnevu mladosti v malem nogometu (že petič po vrsti) za prehodni pokal NK Borovnica je letos nastopilo kar štirinajst ekip. Na novem šolskem igrišču je bila prva tekma že zjutraj ob 7. uri, finalna tekma pa se je končala zvečer ob 20. uri. 140 nogometašev je torej dan mladosti počastilo z dvaindvajsetimi tekmami na športnem polju.
Vrstni red: 1. Liko I, 2. Avtoprevozniki, 3. Canon, 4. Kačani, 5. Marinčič, 6. Dol, 7 Penarol, 8. Breg, 9. Liko II, 10. Bistra, 11. Obrtno združenje, 12. Stara postaja, 13. Veterani, 14. Fenolit
Trije najboljši deskarji: Stane Rode, Miha Rijavec, Ernest Munda
Nina Kunstelj in Barbara Barbo sta si razdelili prvi dve mesti
Prva regata pravo doživetje
Cerkniško jezero je bilo prizorišče letošnjega prvega občinskega tekmovanja v jadranju na deski. Že jutro je v nedeljo 20. maja napovedovalo lep dan, zato je bil tudi odziv na regato, ki so jo priredili prizadevni vrhniški smučarski delavci, precejšen. Jasno, še več ljubiteljev jadranja na deski bi se odzvalo, ampak še hladna voda in tudi od časa do časa mrzel veter zahtevata posebno oblačilo, ki ni ravno poceni. Vseeno je bila ob Cerkniškem jezeru »vrhniška kolonija surfar-jev« med najštevilnejšimi tiste nedelje, saj je bil to hkrati tudi prijeten piknik in družabno
srečanje smučarskih delavcev in njihovih družin. Rezultati:
— kategorija do 80 kg: 1. Stane Rode, 2. Miha Rijavec, 3. Ernest Munda, 4. Janez Mati-jas, 5. Janez Oblak, 6. Tone Sluga, 7. Vinko Kunstelj, 8. Miro Pivk, 9. Janez Vehar:
— kategorija nad 80kg: 1. Brane Širok, 2. Bojan Koblar, 3. Miro Miklavčič, 4. Janez Barbo, 5. Janez Langenvalter, 6. Miloš Čiča, 7. Dušan de^Gleria.
Ženske: 1. Nina Kunstelj, 2. Barbara Barbo. Nekaj tekmovalcev pa je bilo diskvalificiranih.
Prvi Log
Športno društvo Partizan Log je organiziralo nogometni turnir, v katerem so nastopila moštva Dren, Dragomer, Usnjar (vetera-
Prvenstvo ŠŠD v namiznem tenisu
ŠŠD OŠ Borovnica je v petek, 6. 4.1984 v telovadnici OŠ Borovnica organiziralo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za leto 1984.
NA TEKU PO MEJAH KRAJEVNE SKUPNOSTI DRENOV GRIČ — LESNO BRDO
139 tekmovalcev
V okviru proslav ob občinskem prazniku 6. maju so športni delavci Športnega društva Dren in TZKO Vrhnika organizirali tek po mejah krajevne skupnosti Drenov grič — Lesno brdo. Nastopilo je 139 tekmovalk in tekmovalcev, razdeljenih v 14 kategorij in posebno kategorijo, ki je štela za občinsko sindikalno prvenstvo.
Pregled dela mladinskega odseka Planinskega društva Vrhnika
Mladinski odsek praznuje letos 20-letnico obstoja. Z raznovrstnim zanimivim, poučnim in družabnim delovanjem smo z leti v svoje vrste pritegnili že mnogo cicibanov, pionirjev in mladincev; priključi se nam zato še ti!
14
- Maj 1984
NAŠ ČASOPIS
7
LOVSKA DRUŽINA VRHNIKA
Opozorilo kmetijcem in ostalim občanom
Od 15.5.1984 smo strupill kokošja jajca in jih polagali po njivah zlasti tam, kjer je posejana koruza. Strup je namenjen vranam in srakam, ki povzročajo Škodo na koruzi.
Zastrupljena območja so na poljih Verd, Bistra, Blatna Brezovica, Bevke, Drenov grič, Sinja gorica, Stara Vrhnika in pod Ligojno.
Opozarjamo vse občane, če naletijo na zastrupljena jajca, naj jih pustijo na mestih, kjer so položena. Na zastrupljenih jajcih je napis »STRUP«.
Strup ni nevaren za ljudi, vendar jih vseeno pustite na miru. Za polaganje strupa in odstranjevanje skrbijo lovci.
Prosimo vse kmetijce, da bi sedaj pri prvi košnji trave bolj pazili na malo divjad, ker vsako leto kosilnice napravijo ogromno škodo, ker pokosijo mladiče, zlasti srne in fazanke, ki valijo.
LD prosi, da si na kosilnice montirajo verige, kar bi pred kosilnico divjad pregnalo.
Vemo, da so take naprave že svoj čas uporabljali kmetovalci.
Lovska družina želi čimvečjega sodelovanja z uporabniki zemljišč.
Hvala za razumevanje.
LD VRHNIKA Predsednik: FRANC KRAJNC
Navodila za zatiranje fižolarja
Hrošček fižolar je 3—5 mm dolg, telo je pokrito z drobnimi dlakami. Zgoraj je rjavo zelene barve, spodaj rdečkaste. Na krilih so podolgovate sive lise. Krila ne pokrivajo zadka. Ličinke so bele, zrastejo do 4 mm, noge imajo samo na začetku svojega razvoja, kasneje so brez nog. V enem zrnu je lahko več ličink, če je zrno fižola veliko, tudi do 20. Napadena zrna so preluknjana, del vsebine zrna je spremenjen v bel prah, ki je pomešan z izmečki in ostanki ličink. Takšno zrnje se ne sme uporabljati za prehrano, ker lahko povzroči bolezen na prebavilih.
Hrošček fižolar je škodljivec, ki dela največjo škodo v shrambah. V shrambo pa ga zanesemo že s polja, zato je potrebno škodljivce zatreti že na polju. Samica fižolarja leže jajčeca na zrnja v stroku fižola od časa, ko se začnejo stroki sušiti, pa do konca, dokler ne dozorijo. Dolžina polaganja jajčec je odvisna od temperature. Pri 8 do 12°C leže samica jajčeca 31 dni in položi do 16 jajčec, pri temperaturi 22 do 24 °C pa 11 dni in položi do 36 jajčec. Pri višjih T 22 do 25° C se iz jajčeca izležejo ličinke, že v 5 do 8 dneh se zavrtajo v zrnje. Poškodbe, ki pri tem nastanejo, so tako majhne, da jih rastlina zlahka sanira in jih ni opaziti.
Z ličinkami v zrnju se prenese fižolar v skladišče. Ličinke se razvijajo ob ugodnih pogojih — predvsem temperatura — se levijo, žro zrno in na koncu se razvijejo v hroščka. Prenos ličink v shrambo preprečimo s škropljenjem z insekticidi malo pred začetkom sušenja prvih strokov. Fižol, ki enakomerno zori, škropimo v presledku 10 do 12 dni 2 krat, fižol, ki pa dozoreva neenakomerno, pa 3 krat z insekticidi.
ZOLONE — PM 2—2,5kg/ha ali 25g/m|/10l vode
ZOLONE — liquid 2—2,5 l/ha na 100 m2
FENITROTION EC-50 1— 2Hia oz. 10 ml/101 vode na 100 m2
ETIOL tekoč 2—2,5 l/ha oz. 20—25 ml/101 vode na 100 m2
Za zatiranja tega škodljivca se lahko uporabijo tudi insekticidi, s katerimi zatiramo krompirjevega hrošča. V kolikor, je poraba vode manjša, kot je opisano zgoraj (101 na 100m2), je potrebno koncentracijo ustrezno povečati.
Zrnje fižola shranjujemo v platnenih vrečah, obešenih v suhem in hladnem prostoru.
Vse ostanke zrnja, kije bilo napadeno, sežgemo. Prav tako skrbimo za red in čistočo v shrambah.
Razvrščanje semena z insekticidi ni nujno, če škropimo na polju, saj niti ni dovolj učinkovito za preprečevanje nadaljnjega razvoja fižolarja. Opravimo torej le zares temeljito zaščito na polju, pa ne bomo imeli težav v skladišču.
Pri uporabi insekticidov upoštevamo varnostno dobo-karenco.
KZ VRHNIKA
SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV IN FOTOKOPIRANJE
bojan Čebela
Stara cesta 7, Vrhnika tel.: 751-292
Takoj zaposlim vestnega mladega linomehanika ali elektromehanika, za popravila fotokopirnih strojev. Delo je zanimivo in dobro plačano.
Oglasite se po tel.: 751-292.
Prodamo goveje seno. Stržinar, tel.: 751-247, 751-116.
Ne vem, zakaj
Ne vem, zakaj
naj delegat bo policaj;
sitnari naj,
če kje se jašek zamaši, če v trgovini česa ni. če živa meja v zrak je ušla in je že past za vsakega; če poči vodovodna cev in javno luč hudič je vzel!
Inšpekcij potlej treba ni, za vse naj delegat skrbi! Če ta, ki plačan je za to, da vse bi, kot je treba, šlo, za svoje delo ne skrbi, pa naj še OD ne dobi! Za svoje delo skrbi vsak če ne, nas bo odnesel vrag.
SPORED VRHNIŠKEGA KINA V MAJU
Kriminalno-kriminalna-kriminalka
pOUCIST IZ BRONXA je imel veliko opravka, ko se je v DOLINI fMRTI pojavila VARIOLA VERA, ki jo /e BANANA JOE zanesel med UČENKE MADAME OLGE. Ta bolezen in pa VZTRAJNO ZAPELJEVANJE rosno mladih in nepokvarjenih deklet, kijih je ta dama šolala za hrtizane, je pripeljalo tako daleč, da sta tudi PRINC MAŠČEVALEC "> BLISKOVITI TIGER posegla vmes. S pomočjo SINJE STRELE sta uPrizorila PEKLENSKI PREGON. Vendar je šele MAŠČEVANJE INŠ-pEKTORJA CLOUSEAUJA pripomoglo, da je krivec končno sedel za z*pahe, kjer mu tudi BRU8AKER ni mogel pomagati. RAZVNETI DUHOVI so se pomirili, še posebno potem, ko je NOSTRADAMUS — ČLOVEK, KI JE VIDEL V PRIHODNOSTI -, pojasnil, da ČLOVEK-SL-ON ni pri tem nič kriv. FRANČIŠKA CELARC
RAZPIS ŠTIPENDIJ TITOVEGA SKLADA SR SLOVENIJE ZA ŠOLSKO LETO 1984—85
V šolskem letu 1984—85 sklad razpisuje:
a) 145 štipendij za mlade delavce, ki
— se odločajo za izobraževanje i/ dela ali ob delu, t
— imajo najmanj dve leti delovne dobe in niso starejši od 30 let,
— so s svojim dosedanjim delom, prizadevnostjo in ustvarjalnostjo, dosegli nadpovprečne delovne uspehe v svojih delovnih okoljih,
— so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah.
b) 122 štipendij za učence in študente, ki:
— so redno vključeni v usmerjeno izobraževanje,
— dosegajo nadpovprečne učne uspehe — v srednjih šolah praviloma odličen uspeh, v višjih in visokih šolah pa najmanj povprečno oceno 8,
— so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah.
c) 20 štipendij za mlade delavce ter otroke delavcev na začasnem delu v tujini.
Za štipendijo Titovega sklada praviloma evidentirajo in predlagajo — ml^de delavce do 30. maja 1984
— samoupravni organi IZD;
— učence in študente do 30. junija 1984 sveti šol po poprejšnji obravnavi in presoji predlogov v družbenopolitičnih organizacijah šole in ZSMS v občini.
Predlog za podelitev štipendije mora vsebovati:
— utemeljitev predlagatelja o ustreznosti kandidata,
— kadrovski interes oz. zagotovilo predlagatelja ali drugega pristojnega organa v občini o kadrovskih potrebah in zagotovilo o zaposlitvi po končanem študiju,
— za mlade delavce dokazila o delih in nalogah, ki jih opravlja kandidat,
— za otroke delavcev potrdilo o delih in nalogah staršev ter potrdilo
0 premoženjskem stanju in številu družinskih članov,
— izjavo kandidata o nameri izobraževanja in želji, da kandidira za štipendijo Titovega sklada SRS.
O podelitvi štipendij Titovega sklada SRS razpravljajo in odločajo odbori za štipendiranje skupščin občinskih skupnosti za zaposlovanje v občini:
— za mlade delavce, kjer imajo sedež OZD, ki predlagajo kandidate, do 30. junija 1984,
— za otroke delavcev v občinah, kjer imajo stalno bivališče, do 10. septembra 1984.
Število štipendij, ki jih občinski samoupravni organi za štipendiranje podelijo mladim delavcem, je odvisno od števila zaposlenih v občini, število štipendij za učence in študente pa od števila prebivalcev v občini. Na tej podlagi lahko v občini Vrhnika odbor za štipendiranje podeli
1 štipendijo za mlade delavce in 1 štipendijo za učence in študente. Ob enakem izpolnjevanju razpisnih pogojev imajo prednost kandidati, ki:
a) pri mladih delavcih
— izhajajo iz vrst neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji in soodločajo za nadaljnje izobraževanje v smeri svojega osnovnega poklica,
— dosegajo dobre rezultate na delovno proizvodnih tekmovanjih ali so inovatorji,
— so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju,
b) pri učencih in študentih
— se izobražujejo za proizvodno-tehnične oziroma deficitarne poklice,
— so otroci delavcev neposrednih proizvajalcev v materialni proizvodnji,
— so glede na svoje materialno stanje v slabšem družbenoekonomskem položaju,
— so udeleženci mladinskih delovnih akcij.
RAZPIS ŠTIPENDIJ IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA ŠOLSKO LETO 1984—85 V OBČINI VRHNIKA
Samoupravni organi za štipendiranje v občini Vrhnika razpisujejo štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam za udeležence v usmerjenem izobraževanju.
Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni osebni dohodek na družinskega člana (vključno z otroškim dodatkom) v letu 1983 ni presegel 55 % poprečnega neto osebnega dohodka v SR Sloveniji, ugotavljajo za leto 1983, kar znaša 10.042 din.
Pri kandidatih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek od kmetijstva in so dolžni plačevati prispevke in davke iz katasterskega dohodka, je dohodek na člana družine izračunan tako, da se upošteva ugotovljeni katasterski dohodek za leto 1983, pomnožen s količnikom 13.
1. Prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev bodo imeli:
— kandidati, ki so vključeni v proizvodno-tehničnih usmeritev,
— kandidati iz družin, ki so v slabem socialno-ekonomskem položa-ju,
— kandidati, katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo delo \ izbrani usmeritvi po mnenju službe za poklicno usmerjanje.
2. Kandidati za štipendiranje združenih sredstev se morajo predhodno prijaviti na razpise kadrovske štipendije na območju stalnega bivališča in dnevne migracije delavcev.
3. Kandidati morajo prijavi oziroma za štipendiranje priložiti:
— potrdilo o vpisu v šolo,
— overovljen prepis oziroma fotokopijo zadnjega šolskega spriče-\alaoz. potrdilo višješolske ali visokošolske OZD o opravljenih izpitih,
— izjavo OZD ali drugih štipenditorjev, da je kandidat pri njih zaprosil za kadrovsko štipendijo, vendar mu ni bila podeljena,
— potrdilo o premoženjskem stanju in o skupnem gospodinjstvu,
— potrdilo o dohodkih staršev iz leta 1983. Će so starši upokojeni, priložijo odrezek od pokojnine za december 1983,
— izjavo kandidata, da ne prejema kadrovske štipendije. Za kandidata, ki še ni izpolnil 18 let, podpišejo izjavo tudi starši ali skrbniki.
Kandidati za štipendijo ali razlike h kadrovskim štipendijam iz združenih sredste\ morajo vložiti vse zahtevano dokumentacijo do 5. septembra 1984, kar velja tudi za prosilce, ki so to obliko štipendije že prejemali.
SEZNAM DEFICITARNIH POKLICEV V OBČINI VRHNIKA ZA ŠOLSKO LETO 1984—85
gozdar
obdelovalec lesa
pom. izdel. umet. mas in smol
ključavničar
orodjar
strugar
brusilec
vodovodni instalater strojni ključavničar elektromehanik tesar
zidar
sirar
mlekar
pek
kuhar
natakar
stiojni tehnik
dipl. inž. lesarstva
dipl. strojni inženir
dipl. inž. elektrotehnike
SLOVENIJA AVTO LJUBLJANA
avtomerkur celovška 150 trgovina in servisi, n.sol.o.
vabi k sodelovanju
za TOZD Servis Vrhnika, DE Logatec
1. vodjo kleparske delavnice
2. avtokleparja
Pogoji:
Pod 1.: KVali VKV avtoklepar, 5 let oziroma eno leto delovnih izkušenj — osebni dohodek do 30.000 din — odvisno od uspeha delavca.
Pod 2.: KV avtoklepar, 6 mesecev delovnih izkušenj — osebni dohodek do 25.000 din - odvisno od uspeha delavca.
»AVTOMONTAZA« LJUBLJANA
tozd kovinarska vrhnika Partizanski tabor št. 1
naknadno razpisuje kadrovsko štipendijo za šolsko leto 1984-85
— 1 strojnega tehnika, v. stopnje zahtevnosti.
Nadalje objavlja naslednja prosta dela in naloge:
— pripravnika — strojnega tehnika, v. stopnja zahtevnosti.
Prijave za razpisano kadrovsko štipendijo morajo prosilci vložiti v roku in na način, kot je določeno v skupnem razpisu kadrovskih štipendij za šolsko leto 1984-85. . •
Prijave za objavljena prosta dela in naloge pripravnika pa v roku 8 dni od objave.
Vse prijave predložite na naslov: Avtomontaža Ljubljana, TOZD kovinarska, Vrhnika, Partizanski tabor št. 1 — komisiji za delovna razmerja.
OSNOVNA ŠOLA LOG-DRAGOMER
V delovno razmerje sprejmemo:
— kuharico — kuharja (priučen, PK ali K V) in
— snažilko za stalno s polnim delovnim časom.
Pričetek dela je 27. 8. 1984
Pisne prijave pošljite na naslov: Osnovna šola Log-Dragomer, 61351 Brezovica, informacije po telefonu št.: 654-046.
v SPOMIN
10. maja je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
Franc Ogrin
iz Vrhnike
Hvala vsem, ki se ga na kakršen koli način spominjate.
Vsi ntegovi
ZAHVALA
ob boleči izgubi moža, očeta in sina
Antona Hribernika
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in sorodnikom za nesebično pomoč in darovano cvetje. Lepa hvala gospodu kaplanu za opravljeni obred, pevcem in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žena z otroki ter starši
ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame
Dorice Demšar
se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in njenim nekdanjim sodelavkam za iskreno sožalje in darovano cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Še naprej luknjaste ceste
Problemi z vzdrževanjem cest so letošnjo pomlad dobili še večje »luknje«. Zaradi težavnega položaja celotnega cestnega gospodarstva v Sloveniji Je skupščina SIS za cesto sprejela samo začasno financiranje enostavne reprodukcije za letošnje prvo polletje- Za vzdrževanje lokalnih cest, ki jih Je z letošnjim Januarjem prevzelo v upravljanje Cestno podjetje Ljubljana, In za vzdrževanje regionalne cesto v naši občini Je bilo predvidenih za prvo trimesečje 3.891.543 dinarjev. Od teh planiranih sredstev pa je SKOCES prejela do konca marca le 2.133.805 dinarjev, kar je komaj 55 odstotkov planiranih sredstev.
Da pa je položaj v cestnem gospodarstvu občine še bolj pereč, je »kriva« letošnja dolga zima z obilnimi padavinami, saj so bili stroški za zimsko službo kar 8.291.928 dinarjev.
Že ti skopi podatki jasne kažejo, da za vzdrževanje regionalne in lokalnih cest trenutno ni na voljo finančnih sredstev niti za najnujnejša spomladanska popravila asfaltnih in makadamskih cest ter za zamenjavo cestno-prometne signalizacije.
mm
Zadnje leto je Komunalno podjetje uredilo smetišče v Sinji gorici, kar ni bilo ravno poceni, in sedaj z jalovino sproti zasipajo odpadke. Tudi z avtoceste se kaže lepši videz, dežurni delavec pa se pritožuje predvsem nad nevestnimi zasebniki, ki ob sobotah in nedeljah vozijo smeti in ne upoštevajo reda na smetišču. »Svoje odpadke« od vržejo že kar ob cesti pri vhodu na smetišče. Opozarjajo, da mora odpadke vsakdo odvreči na čelo deponije.
Nov urnik odvoza smeti
Komunalno podjetje Vrhnika obvešča občane, da z II. 6. velja novi urnik odvažanja smeti in sicer po naslednjem razporedu:
ponedeljek torek
Vrhnika Lukovica Dragomer Log
Borovnica (zg. del)
Urnik velja dol. I I. 19H4.
sreda
Lesno brdo
Drenov grič
Sinja gorjca
Borovnica (sp. del)
Dol
Breg
Podgora
Verd
DIGISTROJ
Servis pisarniških strojev Molek Adolf Pionirska 7, Verd (tel. 752-604)
Zaposlitev dobi mlajši moški, po poklicu finomehanik, RTV mehanik, elektromeha-nik ali kakšnega drugega poklica elektrokovinarske stroke.
Pogoja sta odslužen vojaški rok in vozniški izpit B kategorije.
ZTKO VRHNIKA
Cooperjev test v športnem parku na Vrhniki
dne 15. 6. 1984 ob 17.—18. ure in
dne 16.6.1984 od 8.-9. ure.
VABLJENI
Učenci notranjskih osnovnih šol so se lotos ž« tretjič zbrali na Petkovškovi likovni koloniji. Zanimivih motivov na temo: Vrhnika — Cankar — Enajsta šola tudi tokrat mladim risarjem ni manjkalo. Po naključju smo srečali Nevenko lg-njič, ki je vneto risala motiv iz starega mestnega Jedra.
Naš časopis ■-■ Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Mtlorad Borčič. Jakob Su-sjnan, Milan Selan. Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) Naslov uredništva OK SZDL, Cankarjev trg 8. Vrhnika - številka žiro računa 50110-678-54000 - lelefon-ska številka uredništva 751-325 - Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Po mnenju Sekretariata za informacije v iS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26 člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni Ust SFRJ, št 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka.
1. balinarski turnir ob dnevu mladosti na Drenovem griču
Ob zaključku del na novem dvosteznem balinišču, ki sodi v sklop objektov športnega parka na Drenovem griču, je bil v soboto, 26. maja 1984, organiziran prvi turnir v počastitev dneva mladosti. Organizator turnirja, SD Dren — balinarska sekcija, se je skupaj z vsemi udeleženci odločil, da turnir postane tradicionalen in se bo vsako leto odvijal v sklopu prireditev praznovanja 25. maja — dneva mladosti.
2e na prvem turnirju je bila udeležba množična, saj je sodelovalo 8 ekip iz občine Vrhnika in iz ljubljanskih občin. Prvo mesto je osvojila ekipa SD Dren, ki je v finalu premagala ekipo Sinje gorice. Tretja je ekipa Vrhnike, četrta pa ekipa SD Dragomer.
Vsem nastopajočim se zahvaljujemo za udeležbo in jih prihodnje leto vabimo na drugi turnir v počastitev dneva mladosti.
M. S.
Pred kratkim je Mercator odprl obnovljeno Blagovnico na Vrhniki. Ne samo sodobno urejeni prostor, ampak tudi dobra založenost, je odlika te trgovine.
KRAJEVNA SKUPNOST BOROVNICA IN TVD PARTIZAN VABITA
NA    OTVORITEV    ZUNANJEGA ŠPORTNEGA IGRIŠČA PRI OSNOVNI ŠOLI,
ki bo v
SOBOTO, 23. junija 1984 ob 17. uri
PROGRAM PRIREDITVE
1. Prihod športnikov na igrišče izpred doma TVD Partizan,
2. slavnostni govor,
3. podelitev priznanj,
4. kulturni program,
5. razvitje prapora društva TVD Partizan,
6. finalno srečanje v malem nogometu,
7. zabava v večnamenskem prostoru v Mavčevi dolini.
ŠPORTNI ZDRAVO! ODBOR
imiiiih rtaiHH «i»iii
Cankarjev trg 4 61360 VRHNIKA
Odbor za medsebojna delovna razmerja Komunalnega podjetja Vrhnika
objavlja
prosta dela oziroma naloge
1. ZIDARSKA DELA
(2 delavca)
2. PK gradbena dela
(3 delavci)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: K V zidar, 6 mesecev delovnih izkušenj pod 2: osnovna šola
Ponudbe z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi v kadrovsko službo Komunalnega podjetja Vrhnika.
Izkušnje pri uvajanju osnov računalništva in informatike
S pripravami za pridobitev Informacij o ustrezni računalniški
opremi in z iskanjem kadrov — mentorjev dejavnosti — smo pričeli leseni 1983. Po zbranih Irrfoamtdjan sme es odteBN za nabavo mikroračunalnikov Sindatr — tpaotrum, z navezavo na normalne ĆB TV sprejemnike. Za popotno Izrabo vseh motnosti računalnika pa priključujemo se šolski barvni TV sprejemnik.
Za učence, ki so izkazali največje zanimanje po prvih informacijah od doma in predstavitvijo dela mikroračunalnika na šoli, smo organizirali tudi obisk v učni center Iskra-Delto. V času zimskih počitnic so se učenci lahko vračali v šolo in se poskušali v uporabi mikroračunalnika z uporabo navodil proizvajalca.
Pri iskanju mentorjev smo navezali stike s srednjo šolo za računalništvo (prof. Žitnik), kjer smo ugotovili možnosti sodelovanja njihovih dijakov kot mentorjev naših učencev. Za fakultativno obliko poučevanja pa smo povabili k sodelovanju starša, znanstvenega delavca inštituta Jožef Štefan (dr. Lavrenčič).
Organizirano smo pričeli z delom v mesecu marcu 1984 na štirih mikroračunalnikih, in sicer:
— skupino osem učencev 7. in 8. razreda, po programu fakultativnega poučevanja informatike in računalništva za OS, ki ga je izdal Zavod za šolstvo SRS in
• — v treh tečajnih skupinah osnov programiranja za učence od 5. do 8. razreda. V vsaki skupini je 12 učencev, torej po trije na en mikroračunalnik. Tečaje vodi 6 dijakov 3. oz. 4. letnika Srednje šole za računalništvo. Program dela v tečajih poteka enkrat tedensko dve uri s kombinacijo računalniških igric in spoznavanja prvih korakov programiranja.
Za fakultativni pouk in tečaje prispevajo učenci po 300 dinarjev. S temi sredstvi financiramo sodelovanje dijakov — mentorjev.
S tako vključenimi 44 učenci je delo z računalniki postala ena močnejših interesnih dejavnosti na šoli.
O naštetih dejavnostih in poteku dela seznanjamo Zavod za šolstvo SRS — svetovalca za matematiko in računalništvo.
Po končanih dejavnostih načrtujemo v mesecu juniju skupno srečanje vseh mentorjev z nalogo, da izmenjamo izkušnje, pripravimo analizo tertako poiščemo najustreznejše rešitve za delo v naslednjem šolskem letu.
Trenutno ugotavljamo težave in probleme v opremljenosti. Stari 10 in več let rabljeni TV aparati, ki smo jih dobili po akciji med starši naših učencev kot darilo, se nam neprestano kvarijo. Za tehnično nemoteno delo bomo torej morali ponovno v akcijo zbiranja finančnih sredstev za nakup ustreznih novih TV sprejemnikov. Sicer moramo poudariti, da so vsa finančna sredstva za nakup računalniške opreme prispevale OZD v občini in obrtniki v šolskem okolišu!
Vse izkušnje smo posredovali tudi drugim šolam v občini, na posvetu o uvajanju mikroračunalništva, v Ljubljani pa tudi obširneje.
Lovro NOVINŠEK
Ob majskih jubilejih
Ob 40-letnici napada na Drvar, ob dnevu mladosti in Titovem rojstnerf dnevu je bila v Domu JLA 23. maja kulturno-umetniška prireditev z na slovom: Naša pot je Titova pot.
Gozdarji hitijo z odpravljanjem posledic dveh elementarnih nesreč, ki sta lanskega decembra prizadeli precej škode v naših gozdovih. Ocenjujejo, da je škoda precejšnja, saj je podrtega in polomljenega drevja okoli 10 tisoč kubičnih metrov. Praktično vsi gozdarji spravljajo »podrtine«, saj se boje, da bi se delo preveč zavleklo. Letošnja dolga zima jim je kar krepko ponagajala, zato hitijo s spravilom iglavcev.
Najlepša nagrada za mlade, ki vadijo ples, pesem, je prav gotovo, da se srečujejo pri teh dejavnostih, kar krepi njihovo prijateljstvo in ljubezen. Oboje smo lahko opazili tudi na tej prireditvi.
Mladina je pela, ko se je rojevala svoboda, ko smo gradili porušeno domovino, mladost poje tudi danes, na tej prireditvi: s pesmijo, plesom, z besedo in z gibom. Sodelujoči so številni publiki pokazali le del svoje amaterske dejavnosti. Enourni program je združil elemente naše slavne preteklosti s sedanjostjo-in prihodnostjo.
V programu so sodelovali: Dekliški
pevski zbor Vrhnika, Otroški pionirski zbor Doma JLA, vojaški orkestei kasarne Ivan Cankar, mladina z Bre-zovice, učenke OŠ Ivan Cankar, Sekcija za moderni ples Doma JLA plesna skupina iz Ljubljane in Sekcija za ritmično gimnastiko Dom< JLA. Gledalci so najbolj prisrčne spodbujali najmlajše nastopajoče
Vsi nastopajoči so na koncu zapel Oj Kozaro, Jugoslavijo in Druže Tito, mi ti se kunemo.
Tudi današnja mladina gradi svoje domovino, jo varuje in se trudi zf lepo sedanjost in še lepšo prihodnost.
B. Bandi
Načrti za razvoj turistične dejavnosti
Vrhniško Turistično društvo Je imelo 17. maja redni občni zbor, na katerem so se dogovorili o razvoju turistične dejavnosti na Vrhniki. Sprejeli so dopolnjena pravila Turističnega društva in Izvolili novo vodstvo društva. Novi predsednik Izvršnega odbora društva je Dane Velkavrh, podpredsednik Jože Otrln, tajnik Andrej Orsmpovčan, člani pa Rafael Jaklič, Franc Kern, Vika Končan, Franc Okrajšek, Tončka Otonlčar, Anton Sajovic, Marjan Smrtnik In Matija Tursič.
Na občnem zboru so se dogovorili tudi, da bodo sklenili pogodbo z Man-tovo o začasni uporabi starega dela gostišča v Močilniku, ki je last Turistič-
nega društva. Še posebej pozorno so spregovorili o tem, kako v svoje vrste vključiti čim več novih članov, saj se zavedajo, da aktivnost društva ni odvisna le od prizadevnosti članov upravnega odbora, temveč od vseh krajanov. Določili so tudi letno članarino za člane društva, ki bo odslej 60 dinarjev. Sprejeli pa so tudi smel in realen gospodarski načrt za letošnje leto.
Vabijo vse občane, da postanejo člani društva, saj je osnovni cilj Turističnega društva lepši in urejenejši kraj, v katerem se bodo prijetno počutili vsi, ki v tem okolju žive, in tudi turisti, ki bodo prišli k nam.
PROGRAM TURISTIČNEGA DRUŠTVA VRHNIKA ZA LETO 1984
Predvideni viri po nosilcih za 1984
Skupnosti
	Programske naloge	Program	Turist.	KS	Turist.	SLO	Najem-	Občani	Ostalo kulturna	TTKS	SKIS
	opis	za 1984	društvo	Vrhnika	taksa		nina		kom. pot. Vrh.		
a)	1. Koča Stari maln	50.000	10.000	_	20.000	5.000	— ■	15.000	— —	—	—
	2. Koča Stari maln, vodovod	30.000	10.000	—.	20.000		—	—	—	—	—
	3. Koča Stari maln, sanit. n.	40.000	20.000	—	.10.000	—	10.000	—		—	—
	4. Urej. okolice in bazena	20.000	—	—	10.000		10.000	—	Vrhnika —	—	—
	5. Obnova bazena,										
	Stari maln ,	50.000	10.000	—	—	—	—	—	—	40.000	—
	6. Obnova — delna,										
	Stari maln-mlin	50.000	5.000	—	30.000	—	15,000	—	—	' —	
	7. Obnova strehe										
	Sv. Antona-Močilnik	10.000	—	—	—	—	2.000	2.000	6.000	—	—j
	8. Urejanje parka										
	na Sv. Trojici	15.000	—	10.000	5.000	—	—	—	—	—	—
	9. Urejanje parka										
	v Močilniku	5.000	4.000	—	—		1.000	—	—	—	'—
	10. Markacije — table	10.000	—	—	6.000	2.500	—	—	—	2.500	—
	11. Odkup zemljišča										
	Stari maln	80.000	10.000		40.000	—	30.000	—			
	VSEGA:	360.000	69.000	10.000	140.000	7.500	68.000	17.000	6.000	42.500	—
B)	Program za funkcioniranje										
	1. Posl. prostori										
	in ostalo	104.000	9.500	—	40.000	—	28.000	—	27.000		
	VSEGA A in B	464.500	78.500	10.000	180.000	7.500	96.000	17.000	27.000 6.000	42.500	—
C) Dolg Krašovec —
VSEGA A, B in C —
D) Prihodki:
LŽirorač. 31. 12. 83 66.500
2. Hran. knjiž. 31. 12. 83 12.000
3. TT za leto 1984 180.000
4. Najemnina 96.000
5. KS Vrhnika 10.000
6. SLO 3.00C
7. Kulturna skupnost 6.000
8. TTKS 42.500
9. Občani — udarn. akcije 22.000 10. Kom. pod. Vrhnika 26.500
VSEGA:
464.500