NAS GLA SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Konferenca OK ZKS KrŠko: Pustiti zgodovino zgodovinarjem in. s-s posrvatiti dobrim programom! tiste iz drugih strank, ki se bode OOčmk, kom* ZKS Kriko vojne« obdobju referat na ZKS Krik:o Franc Dular ooživei: toiiko i h spreaeab, sto v vsej; poje začel svoj uvodni političnih in gospodarsk Kolikor jih komunisti nis prograasko-volilni seji OK 130. oktobra 1989) sekretar Ravno te« spremembam do njih pripeljali, jim prilagoditi, je največ si si i udeleže po osnovnih organiza goče razbrati oceno, nisti v občini Kriko agresivni; ali pa je sasa po sebi smiseln Dularjevih retoričnih govor? "Nočem biti č v kateri peičica dol stvo pa jih izvriuje, vzro in pot bilo ncev. cijah da so dos! bila a, je vprai lan or oča na " je d kos, ki so ec, kako se naaenjenih iz razprave je bilo sg- bili koiu-ej premalo agresivnost bilo eno od anj. In od- anizacije, oge, član-ejai. Nekateri udeleženci so se sprai kakina bo ZK v pogojih svobodnih tev, konkurence idej in večstr skega sistema. "Gotovo erugačn odgovarjali drugi. Ponovno smo s razmiiljanja o ZK s socialdemekr poudarkom, s strukturo aktivnega in množic pasivnih posameznikov, bodo vključevale v delo sate crg cije (pač glede na svoje interes pa se bodo nekateri (verjetno v zadovoljili samo s pasivno podp z izražanje« (ne)zaupanja v pr in delo ZK ali katere koli druge tične organizacije, samo z glašo na volitvah. evali, voli- nkar- a/ so Užali atskia jedra ki se aniza- ii ečina! oro in cgrame polivanjem njenim: prooraai strinjali. Pred tem čaka Zvezo komunistov ie zahtevna na-looa: lastna reafirmacija v očeh ljudi - oodočih volilcev. Zastaviti si mora načrte, ki bodo dovolj dobri in konkretni, da jih bodo ljudje lahko razumeli in sprejeli in oa jih bc aosoče , tudi dejansko uresničiti. Iz vpraianj in razmiiljanj nekaterih udeležencev konference je bilo moč razbrati, da se nemalo ljudi ie uči osnov parlamentarne demokracije in nje nega funkcioniranja. Težko so kar čez noč opustiti ne le dogovorno Gospodarstvo, ampak tudi preiti od dogovorne (monolitne) politike v malo manj dogovorno, konkurenčno. Razjasniti in preizkusiti bo treba nove sistese konkurence, dogovarjanja, financiranja političnih strank, vlogo opozicije, vza--jemne kontrole, vzvode vpliva :n moči, ki se bo odražala predvsea na volitvah v skupičine in na glasovanjih v skup-ičinan. Zato deluje nekoliko larpur-1 artistično naloga, zapisana v programu OK ZK: afirmirati bo treba skupičine kot najviije oroane odločanja in oblasti. Skupičine bodo namreč to vlo-- go dejansko dobile ali pa se ne bo nič spremenilo in bo ZK po starem ie naprej kriva za vse, kar se je in se bo v družbi zgodilo slabega, vsi ostali pa si bodG natikali lovorike že samo zato, ker tega grelnega kozla zopet na-' padajo. Da, volitve! Svobodne naj bedo, neposredne in tajne. ZK bo imela svoje kandidate, podprla pa bo lahko tudi No, ja: obstaja ie ena možnost, ie manj vesela, cez deset, petnajst, trideset (vseeno koliko) let bodo preživeli in pokojni kazali s prstom na tiste, ki bodo izkoristili priliko bolj kot je treba in si umazali roke. In tisti, ki ne bodo nič krivi, bodo zopet postavljali kenotafe in vlekli voz iz blata... občina kriko Št. 11 Letnik X. 6 NOVEM. 1989 JANEZ ROŠKAR Osnovni poudarki iz programa 0L ZL z_a_ prihoonje obdobje so: - najti organizacijsko opredelitev za komuniste v proizvodnem procesu in izven njega - od proizvodnega k teritorialnemu načelu - in doseči selitev politike v zasebno sfero, izven delovnega časa; - zagotoviti razvoj drobneeu gospodarstvu in razreiiti vpraianje lastnine nad kapitalom; sodelovati pri izdelavi socialnega rograma za reievanje problemov tehno-oikih in ekonomskih viikov; n - zavzemati se za izboljianje ekoloških razaer v Krikem; - preusmerjati pozornost od neaktivnih članov k intenzivnemu delu z aktivnimi člani; - ob oblikovanju akcijskih skupin pritegniti strokovnjake, ki bi pomagali idejam ZK prodreti v organe odločanja; - spremeniti vlogo mladih v organizaciji. Sonja Lokar, izvrina sekretarka CK ZkS, je i;ot potencialne naloge predlagala ukvarjanje z vpraianji: - inovativnosti v družbi in večje kakovosti znanja, Na dobrodelne* koncerti. v nm, it. Hbnrnt. bodo v DKP Edvard ';•. Kriket natopili: s i.i a k BIG BMD KIDErT GLASBENA iOM Bflfilf:. GASILSKA GOPBA NA fJ^.A K/PfLF I:tupi J1-7 iS - Tisk: Hirij. Geriak, Kriko -Glasilo je oproiie« teteljnega davka od proteta prouvodov na podli; tnenja Republiikega ionteia za mionacne it' 421-1/72 z dne 5 .tarča l?'St - Za totnost podati; in informacij , ki so objavljeni kot uradna obus- tila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarja:;; posatezne slulbe, orqam ozirota strokovni delav;:, ki so pod teti besedili podpisani, skupne delegatske informacije GLAS Na konkretno vprašanje o te«, kolikšne so možnosti,da se odlagališče RAO pos- j topoma vrine in kar ostane ob.JEK, česar se tukajšnje prebivalstvo že lep čas najbolj boii in otepa, je predsed-1 ni k IS SO Krško Igor .Dcbrcvnik odgovoril: "Gradiva o tej problematiki s SO ne bomo umaknili, ker smo ji ga dolžni ] dati.Njeni delegati pa ga lahko sprej-j mejo ali ne, tako kot vše ostale dcku-J mente. Do tu smo delali . strokovno in1 zakonito, od tu pa gre za samoupravno dooovarjanje. NaS cilj je samo zagoto-j „viti varno in nemoteno obratovanje JE, pri čemer se opiramo na stroko in ji j zaupamo. Zaradi varnega obratovanja i objekta predlagamo sprejem sogiasjaza minimalno povečanje zmogljivosti odi a- -] galiSča. S tem želimo javnost opozori-t ti na problem in nujo, da se ta stre-:1 kovno-resi. Nikdar pa nai IS ne bo da; soglasja in predlagal skupščini,naj! sprejme soglasje zapostavitev stalnega odlagališča RAO ali celo dovajanje odpadkov od drugod'" Na vprašanje, ali lahko nadrejen; prisilijo pcsadfo JEK k obratovanju v ka-i krSnih kol i neustreznih pogojih (torej tudi ob nezagotovljenem odlagališču!!, ki niso tehnično sprejemljivi, je mag. Kreio Fink. vodja skladišča m projeH ta RAO, zatrdil: "Samo er, odgovor je možen: JEK bomo strokovnjaki varno ustavili in zapustili. . Razširjenje smo sprejeli le kot 'premostitev. Vedeti morate, da tudi če po dogovoru ta ob jekt ustavimo in zapremo, ostaja druž bi (in ne JEK1) obveznost, da uredi od laga-liSče RAO, V skrajnes. primeru ga-bosta moral: pospravit: "SRS in SRH vsaka polovico, vedeti «;rate, da jej JEK najbolj nadzorovana tovarna v deželi. Prepričan sem tuc;, i& si po vsem, kar se je v svetu r.a teh elektrarnah Je zgodilo, znanstveniki ne smejo več privoščiti niti enega spodrsljaja, če se karkoli Se zgodi, verjetno namreč lahko svetovne"jedrsko in-; dustrijo odpišemo. Kar zadeva izorad-njo odlagališča RAO in njegovo loicaci-. jo, pa se moramo najprej zediniti glede znanstvenih kriterijev ter jih V javnosti sprejeti, Šele nato se bomo lahko pogovarjali in odločali... Tudi odškodnina prebivalcem v okolici jedrskih objektov (kot nadomestilo za znižano kakovost življenja! bi morala biti povsem normalna stvar, tako kot je to drugod .v svetu. Z lagodnejsii življenjem" je namreč okoličanom samo nadomeščeno to, kar bi sicer imeli drugje: odsotnost jedrskih objektov." Izvedeli smo tudi, da dela nju in postavljanju t.i. e> le v bližini DD E^ Kardelja jo in da bo možno "njene" p no prenašati tudi preko s: in telefaxa. Zadnji Medexcv koncu oktobra! v Krike« pa da meritve radioaktivnost prahu iz poskusnega .čebel" Jini JEK sicer variirajo, a če kot razultati meritev na kljuki ali kateri koli dru lokacij. pri snova-oioske tab- napreduje-odatke red-stema KATV posvet (ob je.pokazal, i cvetnega . jaka v b11 — nič druga- (npr.) Po-gi izmed 60 Po&av&fci fjosrvat v KrLlaztrt: Sindikati in Miha Ravnik o novi vlogi ZSS \) torek, 24. oktobra^je sindikat organiziral posvet predsedstev občinskih svetov ZSS iz Krškega, Brežic in Sevnice. Posveta so se udeležili tudi Miha Ravnik, predsednik Republiškega sveta ZSS, Janko Goleš, član predstva RS ZSS, ter tovariš Albert Vodovnik, predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev kovinske in elektroindustrije Slovenije. Že v uvodni razpravi je tovariš Jože Tome, predsednik Medobčinskega sveta ZSS Posavje povedal, da so osnova za uspešno delo sindikata, ustavne spremembe, legalizacija stavk, zakon o podjetjih in zakon o temeljnih pravi cah iz delovnih razmerij, prostovoljno vc/a-njevanje v sindikat ter kolektivna pogodba. Povedal je tudi, da veliko dela čaka sindikate podjetij, pomembno se bo bolj vključevati v sindikate dejavnosti, ki dobivajo čedalje večjo vlogo, v pripravi pa je tudi nov Statut Zveze sindikatov Slovenije. Tovariš Tomo je nato predstavil se rezultate ankete, ki so jo opravili med sindikalnimi aktivisti v občini Brežice. Tudi tovariš Ravnik, predsednik RS ZSS, je poudaril, da bosta najvažnejša dokumenta kolektivna pogodba in statut podjetja, sindikat pa se bo v prihodnje posvetil predvsem štirim vprašanjem: delovnim razmeram, samoupravljanju in upravljanju, delitvi osebnih dohodkov ter socialni varnosti in zaščiti delavcev. Vec pozornosti bo potrebno posvetiti zašcTh sindikalnih aktivistov v in izven podjetij. Omenil je, da bo za delo v sindikatih potrebna večja strokovnost, med drugim tudi sodelovanje z inštituti, za kar pa bodo potrebna tudi ve6}a sredstva. 0 primerjavi z ostalimi sindikalisti v Evropi imamo bistveno manj profesionalnih delavcev, v bodoče jih bo lahko več afi manj, odvisno od potreb inzah-tev članstva, seveda pa bodo to morali biti res pravi ljudje. U zanimivi razpravi, ki se je nato razvila, je bilo posredovano veliko stališč, mnenj in pripomb. Med drugim je bilo pou^ dar jeno, da je financiranje sindikata potrebno opredeliti ze pred kongresom in ne šele na samem kongresu, da bo problem v povezovanju malih sredin v branžne sindikate, da ne moremo biti več po/Ltična, ampak izključno delavska organizacija, da preveč omahujemo, da še vedno ni rešeno vprašanje lastnine, da ni prav> da se že vnaprej postavljamo v položaj opozicije, ker ni nujno, da bomo vedno le opozicija, da bo predvsem od sindikata odvisno, kakšen odnos bodo imeli drugi do sindikata, da direktorji ne bi smeli biti člani sindikata, daiahko sindikat podjetja postane prema /oučinkovit, ker bo premajhen in prema/o usposobljen ter da sindikat ni sposoben organizirati generalne stavke. Gostje so se aktivno vključevali v razpravo in polemizirali z nekaterimi stališči, predvsem o h?m, da se pripravlja učinkovit sistem organiziranja po branžah, da smo kljub v- ] semu dosegli tudi uspehe, saj v prvem polletju le 4 % de- 1 lavcev v Sloveniji ni dosegalo minimalnega osebnega do- 9 hodka ter da bi direktorji vseeno lahko bili člani sindikata. J Na koncu posveta so bih z razpravo zadovoljni tako po- 1 savski sindikalisti, kot tudi gostje, novinar Delavske enot-nosti pa je izjavil, da je bil fe na več posvetih, vendar takšne razprave še ni zasledil. To pa tudi nekaj pomeni, mar ne? Urbane Marjan Čistilnica Majda MEDVED Obvešča spoštovane stranke, da že nekaj časa dela vsak dan med 8.00 in 11.30ter 13.30 in 18.00 Ob sobotah dela lokal mecl 8.00 in 11,30 Ob SREDAH je čistilnica ZAPRTA! v Čistilnica sprejema v kemično čiščenje vse vrste oblačil ter v impregnacijo bunde, puhovke in balonarje. Nudimo tudi pranje prtov in perila ter manjša šiviljska popravila. Vab/jeni v naš lokal na Vidmu, /Sovretova 19, tefj (0608) 32-406/1