^Bsm-JB- Dnlltl^Pfi M m tlnnontki nnrnrl
CJrcdnISkcga telefona Stev. 74.	& Vll£A«Wifi lltfA «M l0lV«Wll«lll	UpravnlSkega telefon* Stev. 188.
Velja po poŠti:
m celo leto naprej K 26-— sa pel leta „ „ 13' m »itirt leta „ M 650 1» en mese« ,. ,, 170
V upravništvu:
i« celo leto naprej K 20'-<mi »ol leta w 10 m letrt leta „ w 5'-m en mese« „ „„ Yi
Ea poSlIj. na dom 20 h aia mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
0 Ljubljani, o torek, dne 13. februarja 1906.
Leto xxxiv.
Inseratl:
Enostop. petitvrsta (72mm)t za enkrat . . » . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat ... o 9 „ za vel ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ^ 26 h. Pri večkratnem ob-|avljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzcmSI nedelje to praznike, ob pol 6. url popoldne.
Volilna geometrija.
C m bolj se bliža trenutek, ko priaese baron Gautsch ▼ državno zbornico načrt volilne reforme, tem bolj se pojavljajo po raznih listih razna »odkritja", ki so si pa tako nasprotna, da je iz njih razvidno le to, da noben list ni dobil še v reke popolnega načrta, ampak da je le tu ali tam kaj vjel.— Mnogi listi zaradi tega nalašč imenujejo kako število, da bi s tem izzvali vsaj odgovor, ali je resnično ali ne. Tak« smatramo tudi vest nekega dunajskega lista, ki je dal Kranjski 12 mandatov, torej enega na vrb, ki ga ima najbrž shranjenega za kranjske Nemce, kar je pa po naši sodbi izključeno.
Da bo vpeljana splošna in enaka volilna pravica, je že gotovo, in tudi zastopniki doslej privilegiranih stanov s« se žete misli privadili, če se tudi nis« še prav z njo sprijaznili. A boj se b« vrš i za vol. okraje, kajti Nemci bodo vse storili, da si ohranijo vsaj z umetno razdelit v ij« volilnih okrajev kar moči mnogo mandatov.
Slovencem je zdaj najnevarnejša nasprotnica nemška ljudska stran-k a. Na Kranjskem nam ne b« mogla blizu, kajti tu se tudi z noben« geometrij« ne da Slovencem škodovati. A drugače bo na Štajerskem in Koroškem. — Nemška ljudska stranka bo tudi tod propadla polagoma popolnoma, a ravn« v jezikovno mešanih okrajih upa dobiti še za bodočo dobo nekaj pomoči in se torej trudi na vse načine, da bi se zložili razni kraji t<ko, da bi izginile slovenske manjšine v nemških večinah.
V tem oziru podaje prav poučen zgled neka knj ga,*) katere pisatelj zagovarja pri nas neizvedljivo misel, da bi bila vsa država en volilni okraj in bi vsak voliiec volilen« osebo, kateri največ zaupa, brez ozira na kraj, stan in narodnost. Kakor je ta misel utopična, tako je pa prav poučna kritika drugih volilnih zistemov, ki jo podaje
•) Ludwig St. Rainer: Wahlre-formstudien. Franz Deuticke. Leipzig und Wien. is 06.
Na Koroškem imamo primer,**) kako se z volilne geometrij« lahko dosežejo čisto nasprotni rezultati volitev, take, da ostanejo mnogi tisoči velilcev brez zastopstva edine le zato, ker se potisnejo v okraj z nasprotne večino.
Vzemimo, da bi prišel na Koreškem en poslanec na 50 000 prebivalcev, da bi dobila torej Koroška 7 mandatov. Ker statistika izkazuje 269.960 Nemcev in 90495 Slovencev, bi moralo biti izvoljenih 5 Nemcev in 2 Slovenca. Ce se hoče ustreči Nemcem, je lahko, pripraviti Slovence tudi eb ta dva mandata. Zato ni treba deliti niti sodnih okrajev, ampak treba je le zložiti:
Vogliče, Grajfeaburg, Koteče, Smohor, Trbiž in Podklošter s 35 887 Nemci in 11830 Slovenei; Trg (Feldkirchen), Za-vodje, Milštat, Zgornje Bde ia Spital ob Dravi z 49.480 Nemci in 93 Slovenci; Beljak, R žek in Paternion s 35.238 Nemci in 13.760 Slovenci; mestni in kmečki okraj Celovec s 43 074 Nemci in 14 557 Slovenci ; Breže, Borovlje, Doberloves, St. Vid in Krke s 37 873 Nemci in 15 955 Slovenci; Veiikovec, Svinec, Stari dvor, St Leaard in Železno Kapljo s 33 150 Nemci in 15.335 Sl«venci; Volšberg, St. Pavel in Pliberk s 35.293 Nemci in 17 965 Slovenci.
Če se tako razdele volilni okraji, ne bo na Koroškem vkljub splošni in enaki volilni pravici izvoljen niti en Slovenec, ker stoji povsod proti Slovencem taka nemška večina, da jih čiste zaduši.
Lahko se pa razdele ti okraji tudi drugače, Slovencem v prilog, tako da dobe Slovenci celo tri mandate. Treba jih je le takole zložiti:
Pliberk, Dobrlaves, St. Pavel in St. Le-nard s 26.895 Slovenci in 24 920 Nemci; kmečke občine celovške, Borovlje in Ro-žek z 28 390 Slovenci in 25 436 Nemci; Tibiž, Smobor, Podklošter, Železna Kaplja in Velikovec s 27 103 Slovenci in 19.088 Nemci.
**) Tam str. 17.
LISTEK.
Bog vidi resnico, a je ne odkrije takoj.
Iz .Narodnih pripovedk" grofa L. N. Tolstega.
Priredil Fr. J.
(Dalje.)
Žena se je žalostila zaradi moža in ni vedela, kaj naj misli. Otroci so bili še vsi majhni, enega je še dojila. Vzela je vse s seboj in se odpravila v mesto, kjer je bil zaprt njen mož Začetkoma ji nise dovolili vstopa, pa je preprosila nadzornike in pripeljali so je k možu. Ko ga je ugledala v obleki kaznjencev in v verigah skupaj z razbojniki, se je zgrudila na zemljo in se dolgo ni mogla zavedati. Razvrstila je otroke krog sebe, sedla k njemu in mu začela praviti e domačih razmerah in nato natanko izpraševati, kaj se mu je vse dogodilo. Povedal ji je vse. Nato reče ona:
„Kako bo sedaj ?"
On ji cdgovori:
„Treba bo prositi carja. Nedolžnega me ne morejo kaznovati."
Žena mu odgovori, da je že sama poslala prošnjo za pomiloščenje na carja, a ni bila uslišana. Aksjonov ni cdgov«ril ničesar ia se zamislil.
Ttdaj mu reče žena:
„Nisem imela takrat . . . saj se spominjaš . . . zastonj tako hudih sanj, da si popolnoma osivel. Ia res si že popolnoma osivel. Bolje bi bilo, da nisi šel takrat!"
In začela je gladiti njegove lase in rekla:
„ Vanju, ljubček moj, povej svoji ženi resnico: Kaj si res ti to storil?"
Aksjonov reče:
.Kaj me tudi ti obsojaš?*
Zakril si je obraz in zajokal. Prišel je vojak in ukazal ženi oditi z otroci. Ia Ak sjonov se je zadnjič poslovil od svoje dru žine.
Po ženinem odhodu je začel Aksjonov premišjevati njene besede. Ko se je spomnil da ga je tudi žena sumila in vpraševala, če je on ubil kdpc^, ted. j je rekel sam pri sebi: „Res, razun Boga ne more nikdo vedeti resnice in samo Njega je treba prositi in od Njega moram pričakovati pomoči." In od tega časa ni prosil več Aksjonov za pomiloščenje, nehal je uptti in samo molil k Bogu.
Aksjenovu so prisodili palice in ga poslali v prisilno delavnico. In tako se storili.
Pretepli so ga s palicami in ko se se
V tem slučaju bi utegnili biti izvoljeni trije Slovenci, tako da bi 70000 Nemcev bilo brez poslanca. Ce se pa soirai ekraji raztrgajo in se zlože posamezne obSiae po potrebi, se dosežejo lahk« še boljši uspehi. Treba js vzeti v rake le podatke ljudskega štetja. Taka je umetnost volilne geometrije, po kateri se je I. 1873. ministrstvu Las-serjevemu, po imenu Auerspergovemu posrečilo, pritisniti Cehe ob steno in pomagati nemškemu liberalizmu do zmage.
Ni nam treba poudarjati, da Nemci tudi zdaj upajo v volilno geometrijo in da poizkušajo pri vladi vse, da bi dosegli ssbi koristno lazdelitev volilnih okrajev na Koroškem in Štajerskem. Zato pa je v tem trenutku naša najnevarnejša nasprotnica nemška ljudska stranka, ki bi rada na račun Slovencev rešila nekaj nemško-liberalnih ali nacionalnih poslancev politične smrti. T«rej pozor!
Balkan. — Italija. — Avstrija.
„Vossische Zeitung" obširno odgovarja na d&menli Črne g«re glede zveze Srbije, Črne gore in Italije. Dae 1. okt. 1 1. je do šla v Bar prva italijanska pošiljate v topov, dne 10 oktobra ji je sledila že druga. Črna gora je torej v kratkem dobila 48 topov (36 poljskih in 12 trdajavsk'h po 12 do 15 cm). Poieg tega ji je Italija podarila še 50.000 patron za puške. To se ie zgodilo sicer tajno, a izvedelo se je vseeno po turških oblastih. Srbija je izpočetka sicer prezirala Črnogorce, a ko je videla, kako jih podpira Italija, je takoj izpremenila stališče in rada stopila v zvezo s Črno goro. Ne-vrjetno je. da bi Italija o teb pogajanjih ne bila ničesar vedela. Najprvo so začeli uvažati novi zavezniki orožie v Albanijo in Novi Pazar. Okoli Priština, Ssnidža in Pljevlja so razdelili do 8000 pušk: 5000 s« jih dali kristjanom, 3000 pa mohamedancem Da so jih dali kristjanom, ni sumljivo, bolj sumljivo pa je obi rožeyanje mohamedancev, iz česar se dd sklepati, da imata Črna gora ia Srbija tudi defenzivno zvezo rroti avstro-ogrski «kup«ciji Albanije. Zato oberožujeta tudi mohamedance. Srbski poslanik v Carigradu, S m i č, je na podlagi defenzivne i zveze s Črno goro začel opozarjati porto,
rane zacelile, so ga pregnali z drugimi pri-siljenci v Sibirijo.
V	Sibiriji je preživel Aksjonov v prisilni delavnici 26 tet. Lasje so mu postali beli kakor sneg. Brada zrastla mu je dolga, ozka in siva Vsa njegova veselost se je izgubila. Sključil se je, hodil tiho, govoril malo, smejal se ni nikdar in p*gosto molil k Bfgu.
V	ječi se je naučil Aksjonov delati črevlje in za prisluženi denar je kupil evangelij in ga prebiral, ko je bilo svetlo v ječi; o praznikih pa je hodil v kaznilnično cerkev, prebiral dejanja apostolov in pel na koru, — glas je imel še vedno lep. — Predstoj-ništvo je ljubilo Aksjonova, ker je bil ponižen, jetniki-tovarši pa so ga imenovali „dedka" in „boži?ga človeka". Ko so v ječi kaj prosili, so tovariši vedno poslali Aksjonova k predstojništvu, in ko so se prisilienci sprli med seboj, tedaj so prihajali vedno k Aks-jonovu, da bi razsod I.
Od doma ni dobil Aksjonov nobenega pisma in ni vedel, če se žena in otroci še živi.
Nekoč so pripeljali novih kaznjencev. Zvečer so se vsi stari kaznjenci zbrali okrog novih in jih začeli izpraševati iz katerega niesta ali Vasi So in čemu so jih obsodili. ■
naj nadzoruie avstrijsko gibanje okreg Plevlja. — K sklepu vprašuje list : Kaj pa je Črna gora dolžna storiti Iialiii ket proti-uslugo za prejete topove? — Listi z ozirom na podarjene italijanske topove našemu sosedu, Črni gori, pripominjajo, da je Avstrija takoj na to podarila popolno gorsko baterijo laškemu sosedu v Afriki, abesin-skemu njegušu Meneliku. S tem bi bila poravnana italijanska »prijaznost" napram Avstriji.
Tudi »Miinchener Neueste Nachrichten" piš.jo o topovskem darilu, ki ga je Italija napravila Črni gori. Črnogorsko vojaštvo bode v rabi topov podučevali laški častniki. Topove je baje plačal sam Viktor Emanuel, pokrovitelj irredentovskih teženj in italijanskih načrtov na Balkanu. 11 pro ctsa C o n t i n je razvidno, kako se Italija zanima za južne avstrijske pokraiine Znano je tudi, da je italijanska luka J a k i n na novo utrjena in oborožena. Tudi po drugih obmorskih mestih so napravili postaje za torpedovke. z,e ezn ca iz Bara v Ceno goro se gradi z italijanskim denarjem pod nadzorstvom italijanskih inženirjev. Vse to je naperjeno preti Avstriji. Sicer je Italija avstrijska zaveznica, a to ne pomeni nič. Italija čaka trenotka, ke b« avstrijska armada oslabljena vsled spora z Ogrsko. Bdkanske državice je tudi za ta trenutek treba pridobiti za se in Avstrija se bo morala braniti proti raznim sovražnikom na dolgi črti od Gardskega jezera do donavskega ustja pt oti Italiji, Črni gori, Bolgariji in arbiji. In morda bosta zaveznika Italije takrat tudi Franc Košut in grof A p p o n y i. Mogoče se zgodi takrat, da Rudija ne bo mogla posredovati in ako se izjalovi maroška konferenca, bo tudi Nemčija sama s seboj in s svojimi načrti imela toliko posla, da ne be mogla misliti na Balkan in na svoji „zavezn:c." Italijo in Avstrijo. Tako imenovani bavarski list. Vse tuje časopisje govori o veliki usodni vojski, v katero bo v kratkem zapletena Avstrija, a pri nas se ne stori — nič.
Vojska zaradi Maroka ?
Maroška konferenca v Aigecirasu ni zanimala širše javnosti, dokler so razpravljali o davčnih in carinskih vprašanj h. A čez noč se je izpremenil položaj Razpravljati so namreč jeli vprašanje o preesnovi maroške policije. Francozi namreč zahtevajo, da prepustevele-vlastivse policijske zadeve
Tudi Aksjonov je prisedel k novim in zamišljen poslušal, kaj je kdo pripovedoval. Eden izratd novih je bil visok, zdrav starec pri šestdesetih letih, s sivo ostriženo brado. Pripovedoval je, zakaj so ga obsodili. Pravil je: „Kar tako, bratci, zaradi ničesar sem prišel sem. Vozniku sem edvezal konja od sani. Razumete, pravili so: „Ukral si", faz pa pravim: samo hitrejše sem hotel priti... konja sem pustil. Voznik je moj prijatelj. Kaj je te prav? jih vprašam. „Ne", pravijo, »ukral si". A tega ne vedo, kaj in kje sem ukral. Res bile so stvari, zaradi katerih bi me morali že zdavnaj semkaj poslati, a sedaj me niso po zakonu pregnali.
»Da, lažeš! Bil si že v Sibiriji, pa nisi bil dolgo tukaj gost."
„0Jkje si pa ti?" vpraša eden izmed kaznencev.
„|az sem iz Vladimira, tamošnji meščan. Imenujejo me Makara, po očetu pa Semjonoviča."
Aksjonov je privzdignil glavo in vprašal: „Ali si si šal, Semjonovič, v Vladimiru o družini kupca Aksjonova? Se žive?"
.Kako da ne bi slišal! Bogati kupci, same škoda, da je oče v Sibiriji. Menda je tak, kakor smo mi grešniki. Zakaj si pa ti, ' tukaj, dedek?"	(Konec prin
▼ Maroku franooski in španski državi. Prej so zahtevali francoski diplomat*, naj prepuste ureditev maroških policijskih zadev samo Franciji, a od te zahteve so odnehali.
»Corriere della Sera* trdi, da imajo Francozi sledeče načrte: Policija se uredi le v nekaterih obrežnih mestih kakor n. pr. v Tangerju, Larrachu. Rabati, Mazdganu in Mogadoiu, v ostalem Maroku pa ne. Francoska uredi policijo le v onih obrežnih mestih, ki leže ob Atlantskem morju, v ostalih pristaniških mestih pa prepusti ureditev policije Španiji. Obe državi sta že sklenili dogovor Francozi pravijo, da imata vsled svoje zemljepisne lege Francoska in Španska v lastno korist dolžnost skrbeti za red y Maroku. Španija vzdržuje 500 maroških beguncev, ki jih je pregnal maroški pretendent. Rajzuli je pa uničil trgovino med maroškimi notranjimi rodovi in španskimi trgovci. Tudi karavane v Sahari niso varne pred roparji. Pred nekaj dnevi je bil obveščen zastopnik Nemčije o špansko-francoskem dogovoru. Odgovoril ni naravnost in poročal o sklenjeni pogodbi med Spanci in Francozi na berolinske vlado. — Nemški državni kancelar knez Biilow je takoj naročil nemškim vladnim listom, da morajo pričeti boj preti francosko španskemu dogovoru. Nemško vladno časopisje kratko in določno izjavlja, da Nemčija nemore odobriti francoskih predlogov. Dasi nameravajo Francozi glede policijske preosnove postopati skupno s Špansko, pa bi le dobili Francozi s policijo prvenstvo v Maroku. Svobodno trgovino lahko preprečijo pod niče-vimi pogoji.
Z ozirom sa javno varnost bi preprečili nakup zemljišč, zgradbe cesta in železnic po tuicih. Zato pa Nemčija nikdar ne bo priznala Francoza za višjega poveljnika maroške policije.
btališče nemškega vladnega časopisja je razburilo javao mnenje na Francoskem. Vladni nemški krogi se sicer še niso izjavili, a tako pisanje cficielnih listov same ie mora razburiti javno mnenje. V neki brzojavki iz A'gecirasa predbacivajo Nem čiji, da hoče onemogočiti maroško konferenco, ker nima na svoji strani zastopnikov velevlasti. Sicer trdijo nemški diplomati v Algecirasu, da policijsko vprašanje še ni zrelo in da je pripravljena Nemčija dati koncesij, ako jih da tudi Francoska, a splošno sedijo člani maroške konference, da ali dela Nemčija preti Francozom iz načelnih razlogov ali pa ima z ozirom na Maroko tajne načrte. Berolinska »Tagl. Rundschau* poroča, da je obvestil pred maroško konferenc i francoski zastopnik Re-voil zastopnika Nemčije Radowitza, da želi Francoska urediti maroško policije. Rado-witz je izjavil, da je te popolnoma izključeno in da Nemčija no bo nikdar tega mandata prepustila Franooski in da o tem niti ne more biti razgovora pri konferenci. Ako zahteva Fiancija kljub tej izjavi, da ji prepuste ureditev policije v Maroku, namerava s tem konferenco enemogočiti.
Za slučaj, da zaradi nasprotstva med Francozi in Nemci konferenca ne bo imela uspeha, postane položaj za Francoze jako težaven. Brez dovoljenja velevlasti se tudi Francozi najbrže ne bode upali pričeti iz-prememb v Maroku. Ce pa prične Francija v Maroku izvajati kar na svojo pest reforme, pa lahko zato napove Nemčija Francozom vojsko. Politično evropske obzorje je vsekakor oblačno. Vkljub temu, da je zmagila na Angleškem ona liberalna struja, ki ljubi mir, ni opaziti, da bi se izboljšale razmere med Nemčijo in Anglijo. Jasne kaže to na-sprotstve tudi dejstvo, da noče angleški kralj iti na pogreb danskega kralja samo zato, da se ne snide z nemškim cesarjem Viljemom. Kakor grožnja naperjena preti Nemčiji pa se sliši tudi poročilo, da ostane angleško sredozemsko vojne brodovje v Se vernem morju Tudi poročila angleškega vladnega časopisja o maroški konferenci dokazujejo, da so Angleži na strani Francozov. Zato pa imajo Francozi pogum, da se ne boje dosti nemških groženj.
Državni zbor.
Včeraj so Vsenemci tri ure obstruirali. V razpravi je bil njihov nujni predlog radi postopanja policije pri Stritarjevi slavnosti. Nujnost je utemeljeval vsenemški poslanec H o f e r, ki je pri tej priliki za lase privlekel v državni zbor tudi Schillerjevo slav-nost češ, „da je takrat dr. Susteršič bil poveljnik slovenskih pobalinstev". Ho-fer se je zaletaval tudi v dr. Luegerja, češ, da trpi slovenske slavnosti ter je »želel", da se pri vsaki taki slavnosti priredi proti-izjava.
Notranji minister grof B y 1 a n d t Rheidt je branil policijo, da je pravilno postopala ter izjavil, da vlada ne be prepovedala nobene slavnosti, ki be v okvirju postave in bo storila vse. kar je v interesu reda in miru. Poslanec M a 1 i k je nahrulil nemškega poslanca Wrabetza, ker je ta zakltcal, da se sramuje vsenemških surovosti. i GSiS sec S c h u h m c i c r ss je norčeval iz poslanca M a 1 i k a , ki se js
najbolj vmešaval v demonstracije S c h u h -m e i e r je klical M a 1 i k u : „Po Sobieje skemu pride Malik, da reši Dunaj", kar je povzročilo mnogo smeha. Poslanec Brez-nosky je klical: „Vsenemci komaj čakajo, da bi Slovane razkosale praske roparske tiče".
Od slovenskih poslancev sta govorila dr. Ploj in dr. Ferjančič Pemmer je pogreval stare stvari po nemški zavite. Nujnost je bila odklonjena s 86 proti 14 glaso* om
Tekom seje so Italijani vložili nujni predlog radi dogodkov v Trstu.
Zbornica je hotela že včeraj rešiti tudi ta nujni predlog, a račun je zmešal grof Sternberg, ki je predlagal konec seje. Konec seje ob 7. uri zvečer. Danes je zopet seja.
Razpust državnega zbora na Ogrskem.
»Budapesti Hirlap" poroča, da je izjavil Fejervary, da bo do 2 0. t. m. razpuščen ogrski državni zbor.
Fejervary je tudi izjavil, da se morda s pogajanji omogočijo nove volitve v zakonito določenem času. Predsednik drž. zbora J u s t h je izjavil, da bo sklical zbornico v zasedanje, ako objavijo razpust le v uradnem listu. Zato pa nameravajo proglasiti razpustitev zbornice v zate sklicani seji. Vlada baje poveri razglasitev kraljevega dopisa o razpustitvi ogrskega državnega zbora 19. t m. vladnemu komisarju nekdanjemu honvednemu ministru N y i r i j u. Na ta način ne bo treba nastopiti vladi z nasilnimi sredstvi, ako se poslanci ne bodo hoteli razi ti in bo moral vse potrebno ukreniti vladni komisar. Fejervary je zaslišal odposlaništvo kmetov, trgovcev in obrtnikov, ki se se pritožili zaradi slabega gospodarskega stanja. Min. predsednik Fejer-vary je izjavil, da krona in vlada nista povzročili neuspeha pri rešitvi krize, ker sta se edine ustavljali pretiranim zahtevam.
Politični položaj v Avstriji.
Ministrski predsednik namerava odgovoriti na interpelaciio nemškega odbora četverice o posledicah ogrskih razmer na avstrijske zadeve, ko rešijo v zbornici predlogo o vojaških novincih. Vlada je te sklenila, ker bo stavljen po vladnem odgovoru na interpelacije predlog, naj otvori zbornica razpravo o vladnem odgovoru, kar bo zbornica tudi odobrila. Razprava o vladnem odgovoru se pa mera pričeti takoj ali pa v prihednji seji. Vlada mora imeti do 1. marca dovoljene voiaške novince in zato mora hi • teti. da jih ne dobi le v peslaaiški, marveč tudi v gospeski zbornici.
Vsenemci so že izdelali drugi nujni načrt, ki pride na vrsto pred drugim branjem zakona o vojaških novincih.
.Narodni Listy* pravijo o doslej znanih podrobnostih volivne preosnove, da ni pravična in moderna. Obsojajo, da imajo volivno pravico analfabeti, ne pa tudi izobražene ženske, pisateljice, umetnice in učiteljice. Nepravično je tudi določilo enoletnega bivanja. Tudi razdelitev volivnih okrožij ni pravična, če se volivna okrožja s 30600 in z 80000 volivoi.
V Raabsu je govoril včeral dr. Gess-mann. Izjavil se je za ločitev mestnih in kmečkih volivnih okrajev. Z vso odločnostjo je pa nastopil proti zahtevi, da uvedejo edino na Dunaju liberalcem ia socialnim demokratom na ljubo proporčni način volitev. Kmetom je priporočal trdno stanovsko organizacijo.
Nemške marke za boj proti Rimu.
VBerolinu so nabrali leta 1905 49 830 mark 98 fenigov za razne protestan-ške nameie.
Medtem, ko so nabrali za misijone med pogani le 2794 mark 96 fenigov, so pa nabrali za razširianje protestantizma med katoličani 15 461 mark 71 fenigov. Iz tega sledi, da imajo protestantje večjo skrb za katoličane, kaker pa za pogane.
Carinski spor s Srbijo pred odločitvijo.
Srbskega poslanika na Dunaju Vujid* je pozvala srbska vlada v Bslgrad. Nedavne je rekel naš c o s a r Vujicj, da želi sporazumljenje med Srbije in Avstrijo, da bo že konec tega spora. Tudi srbski poslanik v Rimu Milanevid seje na potu v Rim z Du naja povrnil nazaj v Beigrad. Vupd je prinesel v Beigrad zahteve avstrijske vlade o izpremembah carinske zveze med Bolgarijo in Srbijo.
Avstrijske zahteve, katere sta priporočala M i 1 a n o v i d in Vujid je srbska vlada v principu sprejela, predno jih pa dtfinitivno sprejme bo poročala Balgariji o j točkah, ki naj se v srbsko bolgarski carin-; ski zvezi izpremene.
Stojanovic:vo ministrstvo najbrže odstopi ker jc zbornica ši vedno nesklepčna Kralj želi, da sestavi nove
vlado Vujid. a ta sam kakor tudi drugi politiki dvomijo, da bi mu bilo me goče ustreči kraljevi želji.
Rusi za samostojnost Poljske.
Med Rusi se množe glasovi, ki zahtevajo popolno izločenje Poljske iz državne zveze ruske in obnovitev samostojne ruske države. Peterburško »Slovo* piše, naj se d & Poljakom popolna avtonomija in Rusija naj ravna s Poljaki, rojenimi v kraljestvu poljskem kakor z državljani tuje države.
Črna gora in Srbija.
Novi črnogorski politični list »Ustavnost" izraža upanje, da bo Avstro Ogrska v trgovinskem speru s Srbije odnehala in priznala, da ima Srbija prav. K sklepu se izraža o črnogorski solidarnosti s Srbije v sledečih besedah: »Tudi mi s teh golih skal, za katerih svobodo in neodvisnost je bilo prelito toliko krvi, smo z dušo in srcem na strani prve, a najmilejše sestre Črne gore, kraljevin« Srbije. Njene boli so naše boli, njeni uspehi, so naš pogum. V teh težkih dneh poizkušenj odkrivamo Srbiji svoje srce, jo zagotavljamo bratske ljubezni, ki jim bo v tem času ponesla bratsko pomoč".
Francija.
Napadi na cerkve so francoske katoličane toliko vz-dramili, da se se začeli gibati tudi agitatorično. Vodilna organizacija katoličanov je „L'Action libd-rale populaire", ki pošilja po vsej deželi slike prizorov, ki so se vršili eb inventuri in prireja shode. Za ta teden je sklicanih deset shodev po raznih mestih. Teh shodov se udeležujejn večinoma mladi ljudje. Limu-zinski odbor je že izdal oklic za prihodnje volitve, v katerem pravi, da je v več okrajih upanje de zmage in da ni izključeno, da že pri prihodnjih velik h volitvah katoličani izpremene večino v zbornici.
V Parizu se je ustanovila nova organizacija: »Društvo krščanskih očetov", ki ima v mestu doslej deset podružnic. Framaseni pišejo po listih, da bodo zdaj duhovniki zahtevali visoke vsote za krst, za zakramente itd. in hočejo s tem ljudi ustrašiti. Škofje pa izjavljajo, da se bodo kakor doslej sveti zakramenti zastonj delili. Pozivljejo pa imo-vitejše katoličane, naj žrtvujejo kaj za duhovnike. Škef Turinaz pozi vije delavce, naj nikar več absinta ne pijejo; to bo zanje do bro in si prihranijo dovolj denarja, da vzdržujejo cerkve.
Več finančnih uradnikov v Parizu je izjavilo, da odstopi, ker bi bilo izvrševanje inventure v cerkvah nasprotno njihovemu verskemu prepričanju.
Novi francoski predsednik Fallieres
se poda 18. t mes. v Elizej. Spremljali ga bodo kirazirji. Novega predsednika pozdravi Loubet, katerega spremijo nate kirasitji v njegovo stanovanje na Rue Dante.
Dnevne novice.
Ljubezen celjske ,,Domovine" de »Slov. Naroda" in do kranjskih liberalcev je tolika, da se z .Narodom" tudi rada blamira. V včerajšnji številki pona-tiskuje »Narodovo" petkovo notico", da so .napredni" poslanci hoteli staviti zaradi zavarovanja obč. tajnikov neke predloge, • katerih smo mi epetevano in preteklo soboto zopet pojasnili, da so bili uvrščeni v zavarovanje že 1. 1901. Blamažo kranjskih liberalnih poslancev razkričava celjska »Domovina* po Štajerskem za njihovo zaslugo. S tem pa tudi »Domovina" kaže, da ji je ves zakon o zavarovanju privatnih aastavljeacev španska vas. Celjska .Domovina* se zadnji čas v .liberalnem* tiru prav lepo razvija, časih bolj odkrito, časih bolj hinavski. Gg., ki po .Domovini" hočejo propagirati liberalno strujo na Štajerskem, naj ne mislijo, da ne poznamo njihovih zahrbtnih namenov. .Domovina" je doslej veljala kot nekak »nevtralen list". Sedaj je ae moremo več smatrati za tak list in naravna dolžnost vseh naših društev in posameznikov, ki nočejo, da bi jih celjski liberalci na kak način opeharili, je, dajim .Domovino" vračajo. Sicer pa bi o priliki štajerskemu kmetu kazalo povedati, odkod prihaja denar, s katerim se umetno goji štajerski liberalizem.
— Vlom na Rakeku. V poslopje g. Ludovika Sevarja s« vCeraj ponoči okole 2—3 ure ulomili tatovi skozi kuhinjsko okno in pokradli največ gotovine, potem starega srebrnega denarja, dva prstana, vred-notnic, nekaj škatlic svalčč in smodk v vrednosti okoli 800 K do 900 K. Odtrgali so mrežo pri okou s tramom. V sobi in
kuhinji so odtrgali tri klu&avnioe, prebrskali vse, in pisma itd. po tleh in mizah pometali. To je četrti slučaj v treh letih pri g. Sevarju, vendar je bila vkradena do sedaj samo kaka salama, šunka in sir v vrednosti od 5 de 10 kron. Zandarmerija pridno zalezuje.
—	Goriške mestne doklade. V L 1900 pobirajo se v Gorici sledeče občinske doklade in sicer : 57% aa hišni in zemljiški davek, 67% na obrt«ijski davek in na dohodninski davek, kateremu so podvrženi zasebni uradniki ter podjetja, ki morajo dajati javne račune, 180% na užit-ninski davek vina in mošta, 84% na užit-ninski davek od mesi, 3 K 40 vin. od vsakega na drobne petečenega hektolitra piva, 40 vin. za vsak liter na drobno potečenih opojnih pijač.
—	Novo šolsko poslopje za 10.000 K 'Krade na Savi pri Jesenicah.
—	Osebne vesti. Davčni adjunkt g. Franc P r e d a 1 i 6 je prestavljen \t Radovljice v Metliko, davčni adjunkt g. I v. K u š a r iz Kranja v Radovljico in davčni praktikant g. V i a k o P i r n a t iz Višnje gore v Kranj. Davčni praktikant g. Albert P r i m e c v Ribnici je prideljen davčnemu referatu v Radovljici — Namesto obolele gdč. MarijeSchlajpachove pride v St Jurij pri Kranju za supleatke gospdč. Amalija Kecelj iz Tržita
—	Liberalni vzgojitelj. Leta 1905 je bil župnik Stareoseiišni zatožen pri c. kr. okr. šol. svetu v Kranju, da je na-šuntal otroke trebijske šole, da niso prišli v šolo 1. maja, ker se prazaik sv. Filipa in Jakopa slovesno praznuje v fari. Velikanska preiskava 1 Konec? — Nič! Ljudstvo je reklo: »Na taki dan gredo otroci v cerkev in ne v šolo" Letos je prišel praznik sv. Pavla Spreebrnenje na četrtek 25. jan. in zopet v šolo nič otrok 1 Je praznik farnega patrona zopet slovesni ia glej 1 Zatožen je župnik v .Gorenjcu* 27. jan., kjer je zlagano vse od prve črke do zadnje, ali vsaj nesramno zavite, da se župnika blati. Oseličanov je sram take pisarijc in še tisti, kateri se je nad šole jezil, je opravičit Kaj pa bo, ke dopisnik zve, da, ker otroci ne smejo poidravljati z .Hvaljen bodi J. Kr." so ti začeli odrastli ia stari večinoma. Gospod dopisnik ia gg. peročevaloi dober tek! Nikar se ne zadavite, če vas kak možak pozdravi, s tem krščanskim pozdravom!
—	Ogenj pri plesu ognje« gascev na Koroškem. V Svincu so imeli ognjegasci te dni svoj predpustni ples. Ker pa je bila peč preveč zakurjena, je nastal ogenj, ki je povzročil malo paniko. Ogenj so kmalu zadušili, nakar se je ples nadaljeval.
—	Iz Bele Krajine. V S n h o r u je umrla a kr. poštarica gospa Amalija Mara. Pogreb je bil 7. t. m. popoldne ob 4. uri. Isti dan je bil mož pokojnice Jožef M a r n aretiran v Metliki radi hudodelstva javnega nasilstva. — V Metliki je c kr. sodišče obsodilo bivše suhorske babico Aao Krašovec radi ialjenja ia obrekovanja preti g. Amaliji Mam v mesečni zapor poostren vsaki tedea jedenkrat s trdim ležiščem. Ali jo bo te spametovalo?
—	Umrl je v Kraaju gosp. Janko M a j d i č za otrpajenjem srca nanaglema, star 35 let. Bil je znaa po vsem Gorenjskem. V družbi so ga imeli radi zaradi blagega srca in še v nedeljo zvečer je bil v veseli družbi pri sv. Joštu.
—	Javni vinski semenj v Krškem. Letošnji spomladai vinski seme«) v Krškem za krški okraj ia Spodnje Štajersko be v sredo pred sv. Jožefom, tj. dne 14. marca. Pričetek ob 9. uri dopoldne. Kupčija z viaom v teh krajih, zlasti v krškem, je bita letos prav živahna, toda vseeno be dobiti še precejšno množine izvrstnega vina po zmernih cenah.
—	Nesreča. V Jasenn pri Ilirski Bistrici je skula ubila 60 let starega Zla-selna.
—	Pošiljanje divjačine po pošti na Dunaj v času prepo* vedanem za lov. Pe določilih lovske postave za dunajsko občiasko okrožje sme se dva dni pe začetku prepovedanega časa za lov in med tem časom uvažati divjačina v dunajsko užitninsko ozemlje le tedaj, če se o uvažanju dokaže, da divjačina ni nepostavnim potom pridobljena. Ce prihaja divjačina iz dežela, zastopanih v drž. zboru, se dokaže le s spričevalom (lovskim certifikatom), izdanim od politične oblasti do tičnega kraja; to spričevalo aaj se, da se izogne neprilikam, pričvrsti na poštno oprem nico, na čije sprednji strani se zabeleži dan, katerega je bilo spričevalo izdano. Divjačino ki prihaja brez tega predpisanega spričevala na Dunaj, proda pristojni magistratni okrajni urad brez izjeme na korist dunajskega splošnega oskrbovalnega fonda Stvar odpošiljalca je, da v vsakem slučaju prej poizveduje, če je dotične divjačino dovoljeno uvažati na Dunaj. Posledice, ki nastanejo ii kršenja te postave, zadenejo odpošiljalca. Prepovedani čas za lev
je za jelene ed 1. febr. do 31. maja. za košute in mladiče od 1 febr. do 31. avg., za srnjake od 15. jan. d* 16 maja, za srne in mladiče od 1. jan. do 31. akt., za poljske xajce od 1. febr. do 16. avg., za prepelice in kljunače od 1. febr. d« 31. ju!., za divje gosi, divje race in liske od 1 marca d« 30. jun, za fazane od 1. febr. do 16, sept, za jerebice od 1. jan. do 30 iun.
—	Pasivni odpor slovenskih županov. Piše se nam: Ako ur»di nočejo z občinami dopisovati v slovenskem jeziku, naj se jih do tega pripravi s pasivnim odporom ia sicer na ta način, da se vsako došlo nemško pismo zapifie v opravilni zapisnik, pismo pa vrne dotičnemu uradu „s prošnjo, naj se pričujoči dopis preloži na slovenščino ter se potem semkaj vrne«. Tako nihče ne bo mogel trditi, da se je kdo uradovanju uprl.
—	Prepovedano potovanje v Zemunu. Hrvaške dijake, člane »Mladosti* so v Zemunu ustavili in jih niso pustili odpotovati dalje v Belgrad. Vse pritožbe so bile zaman. Srbski dijaki so na kolodvoru zaman čakali hrvaških dijakov ter so priredili demonstracijo proti Avstriji, nakar so se odpeljali v Zemun, kjer so prisostvovali hrvaškemu koncertu.
—	Na smrt obsojeni — opro-Sčeni. Pri lanski porotni obravnavi v R o v i n j u so bili radi umora obsojeni na smrt na vefiala Tomo in Matija R a -devan ter Anton Stifanič, Ivan Sinožič in Martin T i d i <5. Višje kasacijsko sodišče je odredilo novo raz pravo in pri novi porotni obravnavi, ki se je zaključila v soboto, so bili vsi o p r o fi Č e n i.
—	Angleški kralj v Opatiji.
Mažarski časopisi poročajo, da pride spo I mladi angleški kralj Elvard v Opatijo.
—	Cel bataljon vojakov ja bil aretiran v Sisku vsled nepokor-nosti. Vojaki so brambovci 27. pešpolka in jih je po številu 160. Odpeljani bodo v bram-bovske zapora v Zagreb, kjer se bo vršila natančna preiskava.
—	Vsled materine smrti ae je ustrelila hči vpokojenega finančnega kontrolorja Kčaiga v Zagrebu. Pravijo, da ni mogla oreboleti te velike izgube.
—	Koliko zapijamo na Kranjskem ? Na Kranjskem popijemo žganja za kakih 7,200000 K, vina okoli 8,800.000 K in piva 3000000 kron, skupaj za celih 19000.000 K.
Štajerske novice.
S Tat na maškaradi. Mariborski in graški policiji je dobro znao tat Martin T r u n č i č. Ako kaj naredi v Gradcu, pobegne v Maribor, če pa kxj učini v Mariboru, pa jo popibne v Gradec. Ko je mi-■olo soboto izmaknil v Gradcu nekemu gospodu 180 K, mislil se je v Mariboru skriti. Vsled ovadbe grafike policije so ga sicer po Mariboru iskali, toda niso ga zasledili. Trunčič se je pa med tem maskiral in šel na maškarade pri Goetzu. Tukaj se je vsedel v garderobo in se ni ganil iz nje. Rekel je, da nekoga čaka. Čakal pa je samo prilike, da bi zopet kaj izmaknil. Neki gospod pa ga je vendar spoznal in ga ovadil policaju, ki mu je raztrgal larfo raz obraz in ga odpeljal t zapor. V ponedeljek zjutraj pa, ko je odprl jetnifieičar ječo, skočil je naenkrat Trunčič iz ječe in pobegnil. Policija ga je cel dan iskala, toda do večera ga fie ni našla.
š Z lore ja padel neki delavec na koroškem kolodvoru v Mariboru, ko je prevažal premog no skladišče. Na njega je padla težka samokolnica polna premoga ter ga poškodovala na glavi in v križu, da so težko ranjenega prepeljali v bolnišnico.
š Nov most čez Dravo v Mariboru. Med Nemci so sedaj v Mariboru tri stranke, od katerih hoče vsaka na drugem prostoru imeti most. Eni ga zahtevajo v nadaljevanju Gosposke ulice, drugi v nadaljevanju Vitrinjske ulice. Medtem,ko se ti dve stranki prepirata za most, začel je znani Franci Girstmayer agitirati za most v nadaljevanju Ključavničarske ulice. Kakor se govori, je vlada odredila novi komisijski pregled.
š Poljudna predavanja za kmete in delavce. Dosedaj so se vršila tri taka predavanja. Kaže se na tako malo zanimanja, da je škandal. Gospodje predavatelji se trudijo, da so predavanja res zanimiva, toda niti toliko se občinstvo ne izkaže hvaležno, da bi prišlo poslušat. Mi nolo nedeljo je predaval notarski kandidat g. Merčinko o testamentih, kar je razložil v prav poljudni besedi. Potovalni učitelj g. G o r i č a n je predaval o vzrokih, zakaj propada kmečki stan. Ta predmet je tako važen in g. predavatelj, ki je znan kot dober govornik in izvrsten strokovnjak, ga je razložil tako poljudno, da je res obžalovati, da je od strani okoliških kmetov tako malo zanimanja. Upamo, da bo ptihodnje predavanie, v nedeljo, boljše ob skano.
š Katoliško delavsko dru- ! sivo v Mariboru ju imdo i i. t. m družbinskt večer, ki je bil zelo dobro ob-
iskan. Pevske točke so žele občno pohvalo, posebno solo-pesmi gosp. Markošeka. Takšne prireditve zelo povzdiguiejo dru žabno življenje v društvu in je želeti, da se pogosto kaj enakega priredi.
š Umrl je v Pekrah pri Mariboru nadučitelj g HansWesiak. Mož je bil sicer slovenskega pokolenja, toda naš naroden nasprotnik. Bil je tudi častni stotnik tamošnie nemške požarne brambe.
š Osebna vest. Računski asistent ▼ Gradcu g. Josip J a k je prestavljen v fiaančno ministrstvo.
Llabllonske novice.
lj Opozarjamo na današnje vele-zaaimivo javno predavanje g. profc Evgena Jarca iz Kranja. Predavanje se vrši v »Slov. kršč soc. zvezi" v Frančiškanskih ulicah, točno ob pol 8. uri zvečer. Vstop vsakemu prnst
lj Leonova družba. V sredo 14. t. m. zvečer se bo nadaljeval razgovor o ljudski izobrazbi. Razgovor bo vodil prof dr. K r e k.
lj Zabavni večer je priredil v nedeljo zvečer ženski oddelek »Slov. krščansko socialne zveze" v društvenih prostorih. Po kratkem nagovoru g predsednice Man-f r e d o je imel silao šaljiv, a obenem lepo podučen predpustai govor g. dr J e r š e. Z običajno napetostjo je poslušalo najštevilneje zbrano občinstvo priljubljenega govornika. Pod vodstvom g. C a d e ž a so lepo pevali zbori: mifiaai, moški ia ženski. Posebno „Predice" so ugajale. Izborno je deklamo-vala pesem , Vdora" gdč Z a k r a j -fi e k. Veseli smo ju, kadar jo vidimo na odru Dobro je pogodila svojo vlogo plan-šauca v prizoru .Plafianca". Nad vse dobro pa je uspela igra „ P r i gospo-d i ". Igra je že sama na sebi zanimiva in prijetna Naravnost elegantna je bila gdč. Cefinovar v svoji vlogi kot absolvirana učenka višje dekliške šole. Prava emancipi-ranka, pri vsej eleganci — neumna goska. Gospo je prav izborno pogodila kot dobra igralka in deklamatorka že znana gdč. Z a -k r a j š c k. Prav resolutna kuharica je bila gdč. Sli bar, ki ima najlepši igralski dar. Gdč. Juvančič je dobro igral« sobarico Micona M co Mari. To je bita skozi-inskozi dovršena Mica. Prav dobra je bila v svoji kratki vlogi tudi gdč. M o z e t i -č e v a. Od delavk, naravnost rečeno, nismo pričakovali tega. Dekleta le pogum, talente imate! — Potem je sledila prosta zabava, vseskozi prijetna. H^ala »Zvezi* ia odboru in pridnim sodelavcem za lepo zabavo Zadovoljni smo vsi, sodelujoči člani, odbor in gledalci. Najbolj je z materijelnim uspehom lahko zadovoljen odbor. Mu želimo še več uspehov!
li Nesreča na električni ceatni železnici. Danes dopoldne se je pred »Bavarskim dvorom" na Dunajski cesti pogovarjala posestoica Jera Sever-j e v a iz Savelj št. 24 z neko žensko Stali sta tik proge in ko je prihajal električni voz je prijateljica Severjevo na to opozoril«. V razburjenosti je pa Severjeva odskočila mesto od tira na tir. V tem trenotku je pa že zadel vanjo električni voz, ki jo je podrl na tla in jo na desni roki poškodoval.
lj Dezertiral je včeraj domobranec Tomaž | a k o p i č z Ježice.
lj Na južnem kolodvoru je bil izgubljen oziroma najden otročji muf, dežnik, vreča kurje piče in palica.
lj Prijet subagent. Mestna policija je aretovala na južnem kolodvoru delavca Frana Mlakarja iz Podgore v kočevskem okraju, ker je spravljal ljudi v Ameriko in jih pošiljal Zwilchenbartu v Bazel. Pri Mlakarju so dobili pismo, v katerem mu Zwilchenbart obljnbuje za vsako osebo 6 K.
lj Smrtna kosa. Na Karlovski
cesti štev. 28 je umrl znani občespoštovani gostilničar in hišai posestnik gosp. Ivan A h 1 i n (Rihter) star 59 let. N. v m. p.! — Umrla je soproga sprevodnika juž. železnice g spa Terezija W a 1 c h e r.
lj Potrea. Včeraj ob 7. uri 4 min. zvečer smo čutili v Ljubljani močan potresni sunek.
lj Mednarodna panorama.
Pariz je mesto, kjer je doma laksurijoznost v večj m slogu. Ta se kaže povsod, pri vseh prireditvah pariških; zato tudi ne smejo biti izvzeti pogrebi in mrtvaški sprevodi. Ce umre pa celo predsednik republike — zlasti če še nenavadne smrti — je to povod, da je celo glavno mesto Francije na nogah. V mednarodni panorami vidimo ta leden pogreb predsednika Car-not«. Kakor množice mravelj, tako se tare nebrojno število ljudstva ob njegovem mrtvaškem odru in ob sprevodu. Lepe so posebno slike, ki nam kažejo mrtvaški sprevod; neštevilne korporacije v lastnih uniformah, ntbrojni vozovi samih vencev spremljajo sprevod, da ga ni ne konca ne kraja.
Ij Veselica »Katol. društva rokodelskih pomočnikov«. Večkrat *m« tu hvalno omenjali pjvskega zbora
»Rokodelskega društva" in z veseljem po-vdarjali, da so igre, ki jih prireja društvo, dobro naučene in spretno uprizorjene. Veselica ki se je vršila v nedeljo, It. t. m., v »Rokodelskem domu", je to našo sodbo v polnem obsegu potrdila. Pevski zbor pod vodstvom g. P. G o r j u p a je svojo nalogo izborno rešiL Gospod L B a j d e je za svoj s pravim umevanjem prednašan samospev .Tretja solza" žel burno pohvalo, neutrud jjivi spretni pevec kupletov, g. f. L o ž a r, je moral na občno zahtevanje dodati več dobro osoljenih točk. In kaj naj rečemo o ve liki ljudski igri »Moč pravice" ali » A n d r i j a Grča". Najboljšo pohvalo je dalo igri navzočno občinstvo, ki je — dasi je bila dvorana natlačeno polna — tri ure z napeto pozornostjo spremljalo razv«j dejanja. Vsi igralci so bili na svojem mestu. Predstavljavec naslovne vloge (gospod B u k š e k ) je celo v najtežji partiji — ko Andrija Grča zblazni — izborno predočeval glavnega junaka. Njegovega sorodnika krč-marja Grego, ki je duša igri, je vrlo tolmačil aam že dobro znani g Vrančič. V spretnih rokah so bile vloge hajduka G juro (gosp. P e t e r 1 i n), polkovnika Mrazviča, sluge Friceta (g. Eržen) in Andrijevega očeta (g. Vrečar). — Za igro je društvo — kakor sme videli — oskrbelo nove kulise. Vobče smemo reči, da si je .Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov s pred-st»vo te igre utrdilo simpatij*! občinstva.
li Pogrešanega stotnika na-šli. Nekaj dni so pogrešali občepriljublje ntga domobranskega stotnika g. Jurija P o d 1 i p n i k a. Sedaj so ga našli pri Ratečah. Obe nogi sta mu zmrznili. Prepdjali so ga v Ljubljano.
li Pevski zbor »Glasbene Matice« ima danes, v sredo, d n e 1 4 t. m, ob 8 uri zvečer v pevski dvorani »Glasbene Matice* važno posvetovanje glede letošnjega izleta celega pevskega zbora. Cestiti člani se naprošajo, da pridejo k temu sestanku polnoštevilno.
lj Aretovan je bil na jučnem kole-dvoru 19.etni Jurij Maredina, ker se je botel s tujim potnim listom odpeljati v Ameriko
lj Panorama Kosmorama. Kdor ne veruje, da naša civilizirana Evropa daleko zaostaja za Ameriko, naj se sam prepriča tekoči teden v panorami k e -smorami na Dvornem trgu št. 3. Tam je namreč razstavljena svetovna razstava vStLouisul. 1904. Mi nismo bili tako srečni, da bi si bili mogli ogledati na licu mesta te razkošne stavbe z čarobnimi paiki in umetnimi vodopadi ter vodometi, naravne posnetke pa imamo vendarle priliko videti, in to nas — kar je glavno jako malo stane, pa imamo vendar pol ure jako lepo zabavo za 30 b. Ne čudimo se, da je razstava stala toliko milijonov, kajti te stavbe najlepšega sloga in dovršene arhitekture, te umetne vodne naprave, parki itd so dela, ki zaslužijo, da se ohranijo stoinstoletja. V razstavi so zastopani večinoma vsi svetovni deli v najlepših strokah in je videti toliko raznih predmetov, da je res vredno iste si ogledati.
lj Mednarodna maskarada bo v nedeljo, 25. svečana 1906 ob 7. uri zvečer v veliki dvoraai Grand Hotel Union ob priliki lOOletnice francoskega karnevala v Liubljani Ob isti priliki bo veliki korso v nedeljo, 25. svečana točno ob 4 uri popoldan — Zbirališče na Kongresnem trgu in Zvezdi, potem sprevod po m^stu.
li „4ilov. pisateljsko podporno društvo'1 je imelo sinoči svoj občni zbor. ki ga je otvoril g. prof. Peru i e k. O društvenem delovanju od zadnjega občnega zbora, ki je bil novembra lanskega leta, je poročal tajnik gosp. profesor M a c h e r. Izpremenjena društvena pravila ;ie vlada potrdila Društvo ima sedaj 1 častnega člana, 2 ustanovnika in 47 rednih čla> nov. Od teh je umr| K a 1 i s t e r. Blagajnik g. prof F u n t e k je poročal o društveni blagajni. Dohodkov je bilo od 8 jun. 1. 1 do 1. jan. t. 1. 552 K 43 h, izdatkov pa 448 K 65 h, prebitka je torej 103 K 78 h. Za toliko se je letos tudi pomnožilo društveno premoženje, ki znaša sedaj 18 049 K 16 h. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor: Prof. g Peru še k, predsednik, odborniki pa gg.: prof. F u n t e k, notar dr. Hudovernik, prof. M a c h e r, prof dr. Orožen, prrf Pleteršnik in Trstenjak. Pregledovalca računov sta gg. prrfesorja Gerbič in Leder-h a s. — Nato je pa utemeljeval Trste -n j a k nekoliko zadirljivo svoj predlog, da se naj imenujejo Stritar, Gregorčič in Aškerc za častne člane društa, kar je bilo soglasno sprejeto.
Razne stvari.
Najnovejše.
Samoumor ali umor. NaDu naju so našli v njeni sobi mrtvo vdovo Ano St« fi y. Okrog vratu je imela zadrgnjeno vrv in poleg nje je ležala sekir«. Zdravniki so potrdili samoumor, a sosedje tidijo, da jo je umorila njena hči, ki se je ž njo vedno prepirala.
Svetinje v spomin rusko-japonske vojske bo dala kovati Japonska. Potrebuje jih 1,500000.
.Bratje sv, Bernarda" v Berolinu prepovedani. Berolia-ska dvorna gledališka intendarci je odpovedala že naznanjeno predstavo .Bratov sv. Bernarda". Z s razdeljene vloge so morali igralci vrniti. Pri nas in po drugih mestih pa je bila igra .senzacionelna". V protestantskem Bčrolinu se bolj čuvajo pred napadi na katoliško cerkev, ko v katoliški Avstriji.
Spomladansko posvetovanje avstrijskih škofov se prične 20. t. mes. v dunajski knezoškcfijski palači.
Na protest katoličanov pro t i razdruž i t v i katoliškega zakona poživlja kardinal Gruscha avstrijske katoličane.
Tržaškega namestnika princa Hohenlohe je imenovala lovranska občina za častnega občana.
Telefonsko In brzojavno porotna.
Dunaj, 13. febr. V današnji seji drž. zbora je utemeljeval poslanec Pitacco, nujni predlog Italijanov v zadevi odvzetja poslov tržaškemu magistratu. Trdil je, da vlada ni imela za to povoda, ampak je to storila samo iz sovražnosti do Italijanov, v kateri sovražnosti je sedanja vlada edino dosledna. Vladi se ni posrečilo prikriti pravih vzrokov.
Dunaj, 13. febr. Minister Bylandt je odgovarjal danes na novi italijanski nujni predlog: Vzroki, da je vlada vzela tržaškemu magistratu posle prenašanega delokroga, so edino le avstrijski (Italijani kličejo: Vojaški!) Vlada nima vzroka, da bi tajila, če bi jo vodili drugi razlogi Zlasti ni bilo krivo temu maščevanje, ampak edino le zavest odgovornosti in dejanske razmere. Voditelj učnega ministrstva B i e -n e r t h naglaša, da so bile šolske razmere v Trstu take, kakor nikjer v d r ž a v i in da ni bilo mogoče spraviti v skfad sklepa tržaškega obč sveta z državno postavo (Slovenske šole! Op. ur.). Po kratki debati je bil italijanski nujni predlog odklonjen. £a nujnost so glasovali le Italijani, Vsenemci in Rusini. Med govorom italijanskih poslancev se je čulo odobravanje na galeriji, a predsednik je grozil, da bo dal galerijo izprazniti. — Posl. S t e i n je vložil o b s t r u k -c i j k i predlog in je dolgo č«sa govoril. — Grof Sternberg nujno predlaga, da se naj imuniteta poslancev razširi, tako da bi veljala tudi po razpustu zbornice do prihodnjih volitev.
Dunaj, 13. februarja. V današnji seji državnega zbora je interpeliral poslaneo Biankini v zadevi naknadnih izpitov slušateljev zagrebškega vseučilišča v Avstriji
Dunaj, 13. februarja. Državni zbor razpravlja o novem nujnem predlogu Steina in tovarišev glede skupnosti vojaške uprave. Veliki škandali
Budimpešta, 13. febr. Sem je včeraj došel kurir z Dunaja, ki je izročil Fe-jervaryju pismo kabinetne pisarne. — Takoj nato se je zbral ministrski svet, kateremu je Fejervary naznanil, da je vladar dal svoje pritrdile k razpustu državnega zbora.
Dunaj, 13. febrnarja. Fejervary je prišel sem. Bil je sem telefoaične poklican. Dne 19. t. m. se oiicielno razglasi razpust ogrske zbornice.
Dunaj, 13. febr. Ogrska kriza je sedaj v odločilnem stadiju. Danes ob 2. uri pop. sprejme cesar Fejervaryja ter mu da pooblastila za razpust drž. zbora. Govori se, da pride v sejo ogrskega drž. zbora in v magnatske zbornico general r Stolnem Belgradu Starnisi ter pozove poslance, naj se pokore kraljevemu reskriptu ter zapuste zbornico, sicer bo prisiljen rabiti brahi-jalno sile, po drugi verziji pa pride kraljev komisar to naznanit le k predsednikoma zbornic, katerima izroči kraljev reskript.
Budimpešto, 13. februarja. Med sejo ogrskega državnega zbora izide posebna izdaja uradnega lista s kraljevim reskriptom, ki bo naznanjal, da se bodo vršile nove volitve, ko se pomiri narod. V oklicu bodo razlogi razpusta V torek dobe ursdi navodila v zadevi trgovinskih pogodb. Plakati po ceii dežeii bodo pozivali vojaške novince, naj se prostovoljno oglase. Kdor se prosto-
voljno »glasi, bo služil namestu treh le dve leti. Vai zastopi, bi niso odposlali prosto voljno plačanih davkov, bodo to morali storiti, sicer bodo komisarji preti njim sodnij-ske postopali.
Zemun, 13. f.br. Hrvaških dijakov ni pustila obiast preko meje v Bclgrad ker niso imeli potnih listov.
Pekiitj 13. fcbru?r. Vlada je naročila podkralju v Kuhunu, naj usmrti vse one rc-psrje, ki so se udeležili napada na misijonsko posti. jo.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736*0 mm
Čm op«-t*vta|i
Suinjs barometru
* mm
Temperaturi
po Ctltlju
12j 9. svet j 27 2 | 0 1
Vntrorl
,K«Vt
sr. szah.
13
I 7. 8JUU-. I 2. pop.
726 8 726 4
0 0 1-4
brezvetr. si. jvzh.
obl.
Jlj
Srednia včeratSnla temp. 0 6°. nerm. —0 5''
Borzna poročila.
Ljubljanska (Kreditna banka* v Ljubljani.
Uradni kurzi duns^ske borze 12 februarja 1906.
Zaloibenl papirji.
4*/, majeva renta......
4•/. srebrna renta.....
4'/, avstrijska kronska renta . 4•/, , zlata renta . . . 4*/, ogrska kronska , ... 4•/. , »lata , . . . 4*/, posojilo dežele Kranjske . 41/«*/, posojila mesta Spljet . .
4 V/, . . Zader • •
4 V/, bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4*/, čeSka dež. banka k. o. . 4•/. , , , i. o. . . 4'/,*/, zast pisma gal. d. hip. b. . 41/«*/. pešt. kom. k. o. z 10'/. pr-4 V/, zast. pisma Innerst. hr. 4,/i*/. > > ogr.cen.dei.hr 4V/. , n , hip. banke 4*/»*/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4\i"/, obl. Češke ind. banke . . 4'/. prior. Trst-PoreC lok. . .
4'/, prior. dol. žel......
3•/. , Juž. žel. kup. V.Vt • 41/«*/. avstr. pos. za žel. p. o.
Breike.
SreCke od 1. 1860'/,.....
. . . 1864 ......
„ tizske.......
„ zem. kreditne I. emisije .
II- .
„ ogr. hip. banke .... „ srbske 4 frs. 100-— . .
, turške .......
Basilika	srečke . . .
Kreditne	, . . .
Inomoške	, . . .
Krakovske	, . . .
Ljubljanske	, . . .
Avstr. rud. kriia » ... Ogr. ,	, . . .
Rudolfove	„ . . .
Salcburške	, . . .
Dunajske kom. , . . .
D e 1 n I o e
Južne železnice.......
Državne železnice......
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke .... Ogrsko , , . . . . Zivnostenske , . . . . Premogokop v Mostu (Brilx) .
Alpinske montan......
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Mur£nyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe • . .
V a 1 n t s.
C. kr. cekin........
20 franki.........
20 marke.........
Severeigns........
Marke..........
Laški bankovci......
Rublji..........
Dolarji.........
Denar
100 05
99	95
100	15 118-30
9o 06 114 40 99 50 10065 100 — 100-70 100-100-15 100 35 106-70 100 50 100*— 100-— 99*50 100*50 99 9J 99 50 316-60
100*7»
197-— 2*9*50 160 60 296 60 298 — 2t3~ ll)0-149 -2550 476-79-92 -6 — 6l8š S3 20 67-72--631 •-
127-
6fc9 75 1636 67 75 792 25 246* — 658-534-50 2642 -6*7 25 278-5(1 516 -159-
11-34 1918 23-R0 23 96 117*35 95-50 261 50
4 84
Blago
100 35 10015 100 35 11850 96 25 114 60 101*— 101*65
101*70 100 20
100	25
101	35 107 70 101 50 100 90 100 90
100	50
101	60
100*— 318*60 101 75
199 -291 TO 162 50 306 60 308 — 271-109 — 160 — 27 50 487 — 85-99 -68-63 85 35 20 63-78 50 541 50
127 80
670 75 1646 — 672 75 793 25 247 25 660 — 535*50
264»-
538-25 279 50 571 —
160*—
11-S8 19*11
23*65 24*04 117 65 95"0 252 25 8.-
K©t
00
t^aljapica
želi vstopiti v službo ženska srednje starosti, v kako manjše župnišče na Kranjskem, Primorskem ali Štajerskem. — Ponudbe na upravn. pod št. 100. 327 2 1
Tržna poročita
dne 12. februarja 19i 6.
Budimpešta. Pšenica za april K 1684 do K 16 86; rž za april K 13-; 2 do 13*74; oves za april od K 14 86 do 14*88; koruza za maj K 13-80 do K 13*82
Pšenica: ponudbe zboljšane, povpraševanje dobro, tendenca dobra, vzdržana. Prodaja 13-000 meter-skih stotov, za nekoliko stotini; višje. — Druga žita nespremenjeno. Vreme: oobiačno.
aHflffiNNMHI
f
Neutešljivo žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je umrl iskreno ljubljeni, nepozabni soprog oziroma brat, gospod
Ivan Ahlin
hišni posestnik in gostilničar
danes v pondeljek, dnč 12 t. m., ob 6. uri zvečer po dolgotrajni mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 59. letu starosti.
Pogreb dragega rajnika pojde v sredo, dnii 14. februarja t 1., ob °/4 4 uro popoldne iz hiše žalosti, Karlovska cesta št. 28, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v mestni župni cerkvi pri sv. Jakobu.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in nrijazen spomin.
V L j u b lj a n i, 12. februarja 1905.
336	Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za vse izkazano srCno sočutje povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene soproge in matere, rsospe
AneJavornikroj.Agnola
trgovčeve in županove soproge
kakor tudi za mnogobrojno sprem-sivo drage rajnice k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v lastnem imenu in v imenu svojih mladoletnih otrok svojo najiskre-nejšo zahvalo. Istotako se zahvaljujemo vsem darovalcem prelep h vencev ter vsem obiskovalcem, ki so nam izrazili svoje sožalje bodisi na katerikoli način.
Posebej se zahvaljujemo slavnemu občinskemu zastopu in slavn. gasilnemu društvu za mnogobrojno ude-ležco, kakor tudi za žalostinke.
Vsem skupaj : Bog povrni !
Na Glincah, 11.svečana 1906.
Žalujoči ostali.
Stanovanja
z 1, 2 oziroma 3 sobami se oddajo.
Kje pove kamnosek Vodnik. 287 3
Kreditno društvo v Kranju javlja pretužno vest, da je prezaslužni predsednik njegovega ravnateljstva blagorodni gospod
Janko Majdič
veleposestnik in veletržec, občinski odbornik, predsednik podružnice slov. planinskega društva za Kranj i. t. d.
danes ob 10. uri dopoldne v 36. letu svoje dobe po kratki, a mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.	3J2
Pogreb predragega pokojnika bode v sredo, dne 14. t. m. ob 2. uri popoldne. V Kranju, dne 12. svečana 1906.
je najboljše in najfinejše
čistilno sredstvo.

Ali že veste*)
da	£*
I. kranjsko reklamno B podjetje ™
W. K. NUCIC
u Ljubljani, Šelenbiirgove ulice St. 6
sprejema 2583 10—10
raznašanje reklamnih
listov, koledarjev
in drugega pod jamstvom za resnično raz-
nešenje po najnižji ceni. 5000 listov 3 K. Koledarji od komada 2 vin. Veliki lepaki od komada 2 v vin.
Instalacijo hišnega
telegrafa ia telefona
v mestu in na deželi
izvrši nj>jsol>dneje in po najnižii ceni firma
Fran Antosleailcz
2608 12-9 Ljubljana, Stan trg St. 1.
Tu se dobe tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po najnižji ceni.
i I
i i
i
«<e An«.«
Josip Črnko,
rvvv.-ft"; i
župnik v Vuhredu na Štajerskem, spričuje, da je uporabljal z najboljšim 2371 uspehom || 6
<
j železnato vino t \
G. Pfccolija, dvornega založnika | Nj. Svetosti in lekarja v Ljubljani, P Dunajska cesta.
Polliterska steklenica velja 2 K in se vnanja naročila z obratno pošto izvišujejo.
Podružnica slov. planin« skega društva za kranjski okraj javlja pretužno vest, da je njen prezaslužni predsednik, blagorodni gospod
Janko Majdič
veleposestnik in veletržec, občinski odbornik, predsednik kreditnega društva v Kranju itd itd.
danes ob 10. uri dopoldne v 36. letu svoje dobe po kratki, a mu^ni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bode v sredo, dne 14. t. m. ob 2. uri popoldne.	333 V Kranju, 12. svečana 1906.
Zaradi selitve je poceni takoj na prodaj:
glasovir
sobna garnitura, kompl. pro-dajalniška oprava, stoli i. t. d.
Ogleda sc lahko v Sp. Šiški, Vodni-nikova cesta 88 (zraven mežnarja). 337 2-1
KatoL bukvama v Ljubljani
prporoča	275 5—4
postne pesmi
7a mF*an zb r in orgije zloži! P. Hugolin Sattner «-rd ff Min. — Ce^a parti-tun po poŠti K 1 60 pirii'ura in glas bi po pniti K 3 20, v-ak ro-smezm s U s 40 vin.
Ivan Majdič naznanja v svojem in vseh sorodnikov imenu prijateljem in znancem žalostno vest, da je iskreno ljubljeni sin, gospod
Janko Majdič
veleposestnik in veletržec, obč. odbornik, predsednik „Kredit-ditnega društva v Kranju" ln ..Podružnice slov. plan. društva za kranjski okraj itd. itd.
v pondeljek, 12. svečana 1906 ob 10. uri dopoldne, v 51. letu svoje dobe po kratki, a mučni bolezni mirno zaspal v Gospodu.
Zemski o-tanki preljubega pokojnika preneso se v sredo, dne 14. svečana 1906 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v tukajšnji župni cerkvi. V Kranju, dnč 12. svečana 1906.
Objava.
Slavnemu p. n. občinstvu osobsto cenj. odjema!cem si usoja podpisano načelstvo najulivdneie naznaniti, di je v svoji zalnji sej', 4 f.brunrja leto«, sklenilo z < z rom na sni šio ondr ->žeme v-eh kovinskih materija1 i j in delavn h močij. dvigniti cene vstm izdelkom iz železa za \0%, vsem kovinskim izielknm pa za 15%.
267 s 3
Načelstvo zadruge kovinskih obrtov v Ljubljani.
2291 64
„Ljubljanska kreditna banka m Ljubljani

Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« in prodaja vse vrsto rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,00!).00(|-- Rezervni zaklad K 200.000—.
ZumemavM ln ekskomiituje	1>»J« pr«diijme nn vrednostne paolrie.
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje Zavaruje srečke proti kurzni zapale kupone.	izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaška ženltnlnsk« kavclle.
Jtčr Bakompt In Inkna.o monla. ><u	it*' Borim, narofille, »M
Podružnica v SPLJET U.
Denarne vlofje sprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga.
Promet s ček) in nakaznicami.
W Safcujp m proUKj* »"» vsakovrstnih drtavnth papirjev, ire6k. denarjev itd. Šovarovanja za izgubo pri ftrebanjlh pri iz žrebanju naj manj-št ga dobitka. — Promese za vsako žrebanje.
Kulintn* « v r 4 1 t e v p i r od I na horil

ooitjarieno dulmsktt uiuzom
H *fi C U II"
Wdll»»ii* 'O in 151 Oll'Mi Str<>hp|g-HSSP ?
Pujaaaila «K v vseb fo«i>o<laraKlti iu ttnuuDnlt •tvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipakalaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor le moRoče visocega obrestovanja pri pupolni varnosti naloteolh
el&voio	67 150—16