POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1 Leto XIII. J Štev. 67 TELEFONi UREDNIŠTVA 25-«? UPRAVE 28.6J POSTNI ČEKOVNI RaCUN 11.»09 Maribor, sreda 22. marca 19S9 NAROČNINA NA MESECi Prejemu » upravi ali p® Oo*ti 10.— din. dostavljen o« dom 12.— din. tujine 25.— die Cena din 1-— Nemci korakaio v klaiDedo Nemška vlada poslala litvanski ultimativno zahtevo po izročitvi Klaipede, ki so jo v Kaunasu spreieli — Klajpedsko ozeml e bo že danes prjkliučeno Nemčiii — Madžarske akci'e za obnovitev ozemlja krone sv. Stefana OD SPROŽITVE SLOVAŠKEGA VPRAŠANJA DALJE SE VRSTE DOGODKI V EVROPI Z MRZLIČNO NAGLICO. ZASEDBI ČEŠKE IN MORAVSKE SLEDI DANES NEMŠKA ZASEDBA KLAJPEDE. MEDTEM SE PA PRIPRAVLJAJO Z IZHODIŠČEM V BUDIMPEŠTI ŽE NOVE AKCIJE, KI SO NAPERJENE PROTI ROMUNIJI IN SLOVAŠKI. ZAHODNE DEMOKRACIJE KONFERIRAJO, SESTAVLJAJO NAČRTE, JIH ZAVRAČAJO IN DEBATIRAJO BREZ KONCA IN KRAJA. Priključitev Klajpede k Nemčiji NEMŠKI ULTIMAT LITVI. LONDON, 22. marca. Položaj v Klaj-pedi in v Litvi sploh se poostruje od ure do ure. Iz Beriina so včeraj popoldne demantirali vesti, da je Nemčija poslala Litvi ultimatum glede izročitve Klajpede in da je zbrala na litvanski meji svoje čete, toda litvanska vlada je sinoči uradno potrdila, da ji je bil s strani Nemčije res izročen tak ultimat in da so nemške čete tekom včerajšnjega dneva že na več mestih prekoračile mejo klajpedskega ozemlja. VSEBINA ULTIMATA. PARIZ, 22. marca. Agencija Radio potrjuje, da je nemški zunanji minister von Ribbentrop izročil včeraj v Berlinu se mudečemu litvanskemu zunanjemu ministru ultimativno noto, v kateri zahtevajo Nemčija takojšnjo izpraznitev Klajpede po litvanski vojski in oblastvih. Klajpedo morajo takoj zapustiti vojaki, cariniki, stražniki in policisti. Ako Litva teh zahtev ne sprejme in ne izpolni, nemške čete ne bodo zasedle samo Klajpede, ampak vso Litvo. LITVA SE JE VKLONILA. PARIZ, 22. marca. Litvanska vlada je bila zbrana včeraj ves dan in vso noč. Na izredno zasedanje je bil sklican tudi litvanski parlament, toda poslanci so bili nenadoma obveščeni, da seje ne bo. Pozneje se je seja kljub temu vršila, a bila je tajna. Kakor se zatrjuje, dasi vesti še ni bilo mogoče preveriti, je litvanska vlada zahteve nemškega ultimata sprejela in odredila, da se litvanske čete do danes opoldne odstranijo s klajpedskega ozemlja. Nemčija je baje zagotovila Litvi v klajpedskem pristanišču neke pravice in ugodnosti. KAUNAS, 22. marca. Litva je v načelu pristala na izročitev Klajpede (Memela) Nemčiji. Litvanski parlament, ki se je vče- Resen položaj v Romuniji ROMUNSKE ČETE NA MEJI. BUKAREŠTA, 22. marca. Madžarska akcija, katere namen je po vseh znakih, demonstracijah v Budimpešti in zbiranju madžarskih čet na severnih in zahodnih mejah obnavljanje ozemlja krone sv. Štefana, je izzvala v Romuniji veliko vznemirjenje. Romunska vlada je zaradi tega odredila koncentracijo več nadaljnjih divizij na svojih zahodnih mejah. Nove divizije so že na potu, da okrepe dosedanje na meji zbrane čete. ŽIVAHNA DELAVNOST V BUKAREŠTI. BUKAREŠTA, 22. marca. Vlada zaseda skoraj neprestano in opaža se tudi izredna diplomatska delavnost. Včeraj popol- dne je sprejel kralj Karol II. britanskega poslanika, nato pa romunskega poslanika v Moskvi, ki je prišel v Bukarešto v posebni misiji in se potem podal še k zunanjemu ministru na daljši referat in posvet. Vodja nemške trgovinske delegacije, legacijski svetnik VVohltat odpotuje danes ali jutri v Berlin po nove instruk-cije. SPOPAD NA UKRAJINSKI MEJI? LONDON, 22. marca. Po še nepotrjenih vesteh je nastal včeraj na meji bivše Karpatske Ukrajine in Romunije zelo resen incident, iz katerega se je razvil spopad med Madžari in Romuni. Slovaška samostojnost ogrožena MADŽARI HOČEJO SE SLOVASKO. BRATISLAVA, 22. marca. Tu se zatrjuje, da je Madžarska uvedla v Berlinu in Rimu akcijo za priključitev Slovaške k vila, da se bodo nemške vojaške, SS in SA čete umaknile iz Slovaške takoj, čim bo slovaška vlada to želela. S tem suverenost Slovaške ni okrnjena. Slovaki so Madžarski in da bo temu namenu posve- prepričani, da niti Nemčija niti Italija ne čeno tudi skorajšnje potovanje madžar- bosta potrdili madžarskih načrtov. skega ministrskega predsednika grofa Telekija in zunanjega ministra grofa Csa-kyja v Rim in nato v Berlin. Razen tega je poluradni budimpeštanski »Magyars-zag« objavil včeraj članek, v katerem pravi, da bo Slovaška danes ali jutri spet pripadala Madžarski. Te vesti se pa širijo tudi soloh po Budimpešti. ODLOČEN SLOVAŠKI ODPOR. Slovaški predstavniki izjavljajo, da o kakšni priključitvi Slovaške k Madžarski TUKA IN TURčANSKI V BERLINU. BRATISLAVA, 22. marca. Ministra dr. raj sestal na izredno zasedanje, je izdal dva komunikeja. V prvem pravi, da je nemški zunanji minister v. Ribbentrop sporočil litvanskemu zunanjemu ministru zahtevo, da Litva Nemčiji tekom 48 ur izroči Klajpedo, in utemeljeval zahtevo Nemčije s pravico samoodločbe. Drugi komunike naglaša, da se je morala litvanska vlada ukloniti sili in da sprejema ultimat. Je pa ta ultimat v očitnem nasprotju z obstoječimi pogodbami med Litvo in Nemčijo. Litvanske čete Klajpedo že zapuščajo. DANES VKORAKANJE NEMŠKIH ČET. BERLIN, 22. marca. Nemški tisk pozdravlja zahteve Nemčije napram Litvi In naglaša, da je postalo sožitje med Nemci in Litvanci v Memelu nevzdržno, če bi litvanska vlada striktno ne ugodila nemškim zahtevam, bi nemške čete zasedle ne samo Klajpedo, marveč celo Litvo. Danes opoldne se vrši triumfalno vkorakanje nemških čet v Klajpedo. BREZ POSEBNIH POSLEDIC. LONDON, 22. marca. Nemška akcija proti Litvi in bližnja zasedba ter priključitev Klajpede sedanjega mednarodnega položaja, po tukajšnji sodbi, ne bo še bolj napela, kakor je že napet, ker se je ta korak Nemčije itak že davno pričakoval, drugačen bi pa postal seveda položaj, ako bi Nemčija zasedla tudi ozemlje ostale Litve. Tuka in Turčanski sta odpotovala v Berlin, kjer se pogajata z nemško vlado zaradi dokončne ureditve položaja Slova ške. Slovaška hoče ostati samostojna država in ne misli postati nemški niti madžarski protektorat. Oba ministra imata nalogo, nastopiti proti madžarskim načrtom in urediti tudi vsa trgovinska In gospodarska vprašanja med Slovaško in Nemčijo. Dogodki na CeSkem PRAGA, 22. marca. Predsednik dr. Ha-cha je včeraj ustanovil odbor narodne enote, kateremu pripadajo med drugimi tudi dr. Lobkowitz, dr. Maček in češki narodni gospodarstvenik dr. Sch\varzen-berg. Predsednik je izdal odboru nalogo, da v najkrajšem času poveže vse politične sloje in osebnosti naroda v složno narodno gibanje. PRAGA, 22. marca. Predsednik odbora stranke narodne enote, Halik, je k razpustu parlamenta dejal, da je stara politična orientacija zamrla. Zadržanje prejšnjih vlad je deželo gospodarsko in politično zavedlo na stranpota. IGLAVA, 22. marca. Včeraj je brla velika parada nemške posadke, ki ji je prisostvovalo 10.000 ljudi, med njimi tudi nekaj Čehov. Vzroki vključitve Češke »GIORNALE D’ ITALIA« PRAVI, DA JE MORALA PASTI ČEŠKA ZATO, DA SE ONEMOGOČI NOVA DEMOKRACIJA IN OKREPI VOJAŠKI POLOŽAJ NEMČIJE. _____________________ RIM, 22. marca. »Glornale d’ Italla« I demok. acij, skrajšana in poenostavljena mTmo e bUi "govora Slovaki so se "borili1 odkriva brez obzirnosti pravo ozadje za- je nemška meja, iztočena češko-slovaška za svoio svobodo in samostojnost in ne sedbe Češke In pravi, da je bilo to po- .vojska, pridobljena vsa njena bojna oprezalo, da bi zopet prišli pod Madžare. Na trebno zaradi tega, ker sta Anglija In ma in končno še Industrija. Nemčija |e Slovaškem ni niti enega samega človeka, zlasti Francija hoteli tudi po Monakovem dobila ves sitem Skodovih tovaren, ki za-ki bi želel, da se slovaški narod vrne v ustvariti iz okrnjene CSR novo politično poslujejo 25.000 delavcev, In nad 1500 le-položaj, v’ kakršnem je bil pred svetov- bazo svoje politike proti osi Rim—Berlin, tal. Ako prištejemo k temu še zalogo čeno vojno. Madžarska se ne more sklice- Nemčija s priključitvijo Češke ni le pre- ške državne banke, vidimo, da je s tem vati na to, da stoli sedaj na Slovaškem ;ekala te akcije, ampak jo je tudi popol- bojna moč silno porastla in predstavlja tula vojska. Nemški vojaki so na Slovaš. noma onemogočila. S tem je pa dosegli radikalno revizijo vojaškega ravnotežja v kot prijatelji in zavezniki, ne kot okupa- tudi Izreden vojaški uspeh. Z zasedbo Je Evropi, torjl in sovražniki. Slovaška ima zagoto- zadan težak udarec ofenzivnim načrtom! Zaoiski Albert Lebrun Včeraj je mogočna prestolnica Velike Britanije na najslo-vesnejši način sprejela prezi-denta zavezniške republike Francije, inž. Alberta Lebni-na, ki je prišel z ženo na obisk k angleškemu kralju Juriju VI. Prezident Lebrun je bil rojen 29. avg. 1. 1871. v kraju Mercy-le-Haut, študiral je montanistlko in se pozneje posvetil politiki kot levičarski republikanec. L. 1911. je postal minister za kolonije, 1. 1917. minister za blokado, 1. 191 S. pa minister za osvobojene kraje. L. 1920. je postal Lebrun senator, 1. 1931. predsednik senata in 10. maja I. 1932. prvič prezident republike, kar je ostal dve dobi vse doslej. Prihodnji mesec njegova druga doba poteče in voljen bo nov prezident. Lebrun je kandidaturo v tretjič odklonil, toda v Parizu se zatrjuje, da bo zaradi sedanjega položaja v svetu ponovno naiprošen, naj ostane še dalje na svojem mestu. V London je prišel, da vrne angleški kraljevski dvojici lanski obisk v Parizu, toda sestanek obeh poglavarjev zavezniških velesil se je v sedanjem trenutku spremenil v vse važnejši dogodek, ki bo morda celo zgodovinskega pomena. Opremo za 40 divizif, 3000 Betal je dobila Nemčija z zasedbo Češke. Nemški inženirji in častniki so se naselili v Škodovih tovarnah, kjer so izdelovali doslej najboljše protiletalske topove na svetu, izvrstnejše tanke kakor so nemški in težko topništvo. Z vojnim materialom Češke je Nemčija spet prehitela Francoze in Angleže v oboroževanju. In Francija je povrh še dala posojilo da se je nekdanja Češko Slovaška tako moderno oborožila... Praška vlada ni verovala, da bi mogle biti njene meje ogrožene, zato niti mislila ni, da bi svojo vojno opremo še pravočasno spravila v katero izmed prijateljskih držav. Dostojanstvo države v svetu V francoskem parlamentu je ira koncu svojega govora v zunanjepolitični debati dejal levičarski poslanec P6ri: »Pred svetom, ki nas opazuje, moramo pokazati dostojanstvo, je svojčas zapisal Ju-les Cambon« (znameniti predsednik francoske repubjike, op. ured.). Nato se je obrnil Peri k vladni klopi in s povzdignjenim glasom končal: »Gospod mini- strski predsednik, gospod minister za zunanje zadeve, umaknite se, da bo mogla Francija zopet pokazati svoje dostojanstvo!« Slovo »Slovaka" od ČSR »Slovak«, službeno glasilo Hlinkove klerikalne stranke, se je ob vstopu svoje domovine v samostojno republiko takole poslovil od Čehov: »Slovaki, ki smo vprav zdaj zadihali svež in zdrav zrak, se polni optimizma poslavljamo od če-ško-Slovaškc. Želimo bratom Čehom vse najboljše, naj dobro žive v svoji novi češki državi. Želimo jim, da bi se politično mnogo naučili od 14. marca, ko jih ni izučil 6 oktober. Ne zadostuje, da je nekdo samo dober nacionalni gospodarstvenik — denar ni vse —, kajti za razvoj države je potrebna predvsem politična modrost in dojemljivost. Kdor danes trdi, j da Slovaška nima zdravih temeljev, da 'bo samo igračka v rokah velikih evrop- Iskih narodov, je brbljač. Naj se nihče ne boji za bodočnost samostojne slovaške države!«... Stran 2. Maribor, 22. marca. V zgodovini ni treba listati dolgo nazaj, pa že pridemo v ono razdobje, ko so bfK tudi veliki narodi, med njimi zlasti naši sosedi Nemci in Italijani razkosani in razcepljeni v manjše državice in države, ki so bile priznane fn spoštovane kot popolnoma neodvisne in samostojne državne tvorbe. Prišli pa so časi, ko so todi med temi narodi nastopile sile, ki so si vztrajno in sistematično prizadevale, združiti te različne države in državice v eno državno celoto, ki močna in velika z modrim delom dviga materialno, duševno in duhovno blagostanje vsakega poedinca m celokupnega naroda. Po dolgih, cela petdesetletja trajajočih, z neprecenljivimi žrtvami združenih borbah pa je tudi v resnici nastopilo zedinjenje teh držav in državic v eno enotno državno skupnost, in tako so danes Nemci v prvi vrsti Nemci m samo Nemci in potem šele Bavarci in Saksonci, in Italijani najprej Italijani m nato šele Si-ciljanci, Sardinci itd. V minulih 20ih letih naše svobode in državne skupnosti so se vršile tudi pri nas težke notranjepolitične borbe, ki so v Sloveniji dosegle svoj vrhunec v opoziciji naše^ relativno najmočnejše stranke m končale s konfinacijo njenih voditeljev. Naš bratski hrvatski narod pa je moral pogoltniti še grenkejšo pilulo po-gubonosnega centralističnega in hege-monističnega sistema. Na Vidovdan 20. junija 1928. so v naši narodni skupščini padli usodepolni streli in žrtve političnega umora podivjanega strankarskega ianatška so bili voditelji hrvatskega naroda, med njhni tudi sam organizator in nstanovitelj HSS in učitelj hrvatskega naroda Stjepan Radič. S tem krutim udarcem je bil naš bratski hrvatski narod nedvomno najteže prizadet, ker v svoji borbi za zmago gesla, da hoče biti sam svoj gospodar, ni prekoračil načela samoodločbe, ki je bila edina pozitivna postavka v končni bilanci svetovnega krvoprelitja, ampak, ki je imel v rokah še drugo važno orožje, to je ono hrvat-sko dTžavno pravo, katero so pred svetovno vojno priznavali in spoštovali celo njegovi največji sovražniki in zatiralci, seveda le v toliko, v kolikor so v cisiajtanski državni polovici priznavali slovanskim narodom v § 19 o. d. z. zajamčeno enakopravnost, enakoveljav-nost in enakovrednost v šolah, uradih in javnem življenju. V drugi etapi naših notranjih bojev so se medsebojni odnošaii verkfar že toliko nbtažiK, da so danes vsaj v teku pripravljalna dela za rešitev hrvatskega vprašanja. Današnji časi zahtevajo čimprejšnjo notranjo ureditev naše velike, skupne državne stavbe. Pri tern notranjem delu mora vsakdo izmed nas pomagati ix> svojih močeh in siposobnostih m po svoji najboljši vesti in vednosti in veljati mora geslo: vsi za enega m eden za vse! Pustiti moramo vsakemu, kar j c njegovega, njegove stare šege in navade, spoštovati posebnosti in značilnosti njegovega vsakdanjega žitja m bitja, obenem pa mu tudi priznati in dati vse, kar mu gre kot enakovrednemu podaniku naše državne skupnosti. Pri notranji ureditvi naše skupne države moramo tudi pozabiti na vse težke borbe in njihove bridke posledice, ki so že za nami. Izbrisati jih moramo za vedno iz srca in duše in imeti pred očmi samo ono, kar nas združuje iti odstraniti sploh vse zapreke, ki nas ločijo in razdvajajo. Prava bratska ljubezen, medsebojno spoštovanje, upoštevanje in izpopolnjevanje, skupno delo za dobrobit našega celokupnega naroda na temelju pravične enakopravnosti in širokogrudne demokracije pa naj bodo pri reševanju hrvatskega vprašanja one vodilne smernice, ki so najzanesljivejše jamstvo za najtesnejšo stvarno in duhovno združitev vseh pokrajin naše države v eno enotno, nerazdružljivo in nepremagljivo celino, ki bo v interesu 'vseh državljanov pravično upravljana tudi v svetovni politiki zavzela častno, njenemu poslanstvu primerno mesto. Mrzlični nagli tok današnjth dni s pre-konočnimi svetovnopolitičnimi spremembami in prekucijami absolutno zahteva, da se pripravljalna dela za rešitev hrvatskega vprašanja ne zavlačujejo, temveč z takojšnjo postavitvijo zahtevkov m protizahtevkov ustvari prava Neodločnost v Londonu Na pred.og sovjetske Rusije o sklicanju konference zagovai-jajo v Londonu poprejin)! skupni protest velesil, a sklepa še ni nobenega la na tej seji odločitev o predlogu sovjetske Rusije za sklicanje mednarodne konference velikih in malih demokracij. VVASHINGTON, 22. marca. Drž. podtajnik za zunanje zadeve Summner-Wel-les je včeraj ponovno poudaril, da se RUSKA NOTA ANGLIJI. LONDON, 22. marca. Sovjetska vlada je dostavila včeraj angleški vladi odgovor na sobotno noto glede nevarnosti napada na Romunijo. V noti izjavlja, da se niti Romunija niti Poljska nista obrnili v Moskvo za kakšno zaščito. Sovjetska vlada pa meni kljub temu, da je položaj v tem delu Evrope slej ko prej zelo resen in je s svoje strani storila vse, da stopi v primeru potrebe takoj v akcijo. Sovjetska vlada opozarja zato angleško znova na svoj predlog, da se takoj skliče svetovna konferenca velikih in malih držav, da se vsak nadaljnji nasilni akt v kali zatre. ANGLEŠKO STALIŠČE. Z ozirom na to in z ozirom na vesti iz Litve pa meni angleška vlada, da je v tem primeru boljši drugi načrt, po katerem se za enkrat konferenca še ne bi sklicala, amoak naj bi se imenovane vlade takoj odločile za skupen protest proti vsakemu aktu nasilja z zagrozitvijo najresnejših posledic. Ta korak pa naj bi izvršile samo velesile Anglija, Francija, Rusija In Poljska ob podpori USA, da se male države ne bi za enkrat po neootreb- Pred večerjo Je Lebruna izredno prijazno sprejela kraljica mati Mary. Prisostvoval je tudi otvoritvi nove palače Francoskega instituta in bil predmet ponovnih, navdušenih manifestacij. doslej še nobena evropska država do Amerike ni obrnila s povabilom na nameravano konferenco mirovnih sil. AUCKLAND, 22. marca. Novozelandski min. predsednik Savage poziva včeraj v listu »Standard« Anglijo, naj takoj skliče konferenco sil, na kateri naj bi se odstranili vzroki za nevarnost vojne, KOMENTARJI LISTOV. P AR IZ, 22. marca. Današnji »Figaro« piše, o dveh strujah v angleški vladi. Ena je za takojšen oborožen nastop pri vsakem najmanjšem nadaljnjem napadu na jugovzhodu Evrope, druga struja pa smatra, da nastopi tak pogoj šele, če bodo angleški interesi v Sredozemlju ogroženi »P Oeuvre« gleda s skepso na stališče angleške vlade do ruskega predloga za sklicanje konference demokratičnih sil. »Echo de Pariš« razglablja o dejstvu, da Italija edina o priliki zavzetja Češke ni poslala pozdravne brzojavke Nemčiji, Benešev poziv poslanikom fn konzuom LONDON, 22. marca. Prezident dr. Be-neš je preko provizorične vlade ČSR pozval vse poslanike in konzule, naj se podrede emigrantski vladi. ČSR pravno še vedno obstaja, ker uovega stanja velesila in ostale države še niso in tudi ne bodo priznale. Poslaništev in konzulatov naj nikjer ne izročajo Nemcem. Večina poslanikov in konzulov se je že podredila novi vladi. m imoiaia tn>£urogledu tudi nekatera mesta v Srbiji, Bosni ih na Hrvatskem, kjer znaša indu-strijsko-obrtna zaposlenost v velikem številu krajev 20 do 30%. Zanimivo je, da Ljubljana v industrijsko-obrtni zaposlitvi zaostaja za ostalimi večjimi središči teh panog v Sloveniji in državi. Nov>ce Sprehod v celjsko predmestje NOVA VAS S SMETIŠČI NA ULICO. OT ROCI IMENUJEJO KRUH ŠOTO. POKOPALIŠČE SIROMAKOV. Celjska predmestja se širijo. Tja*se je prenesla gradbena delavnost. Ljudje morajo nekje stanovati, če so stanovanja v centru predraga in zasedena. Tako rastejo predmestja. Meščani si postavljajo vile in lične hišice proti Polulani, v Lavi, na Jožefovem hribu; okrog tovarn v Gaberju in daleč proti okoliškim vasem se v podeželje širijo delavske hišice s tenkimi stenami, enojnimi okni, vegastimi stopnicami in večkrat postavljene v vlažni ilovici. Taka naselbina je Nova vas. Hišice so kakor kumiki in ulice med njimi kakor vaški kolniki: vedno blatne, ozke, polne smeti. Ponekod so smetišča obrnjena naravnost na ulico, stranišča so srednjeveška, ulice brez kanalizacije, hiše brez vodovoda. Po cestah se igrajo otroci, starši so v tovarni, delajo na polju ali iščejo zaposlitve. Zato tu ni kruha veliko. In še ta je trd in ga imenujejo otroci »šo- «. Ena izmed ulic, ki je bolj podobna preoranemu polju, vodi do delavske hišice, ki jo je sezidala za poskušnjo mestna občina. še predno jc bila dograjena in ometana, se je vanjo vselila družina, ki ni našla nikjer strehe. Vsi, ki trdo čutijo stanovanjsko krizo, pričakujejo, da akcija za delavsko kolonijo v Celju ne bo ostala le pri poskusni hišici. Po mariborskem vzorcu naj bi se zgradila lepa predmestna četrt z dostojnimi hišicami in čednimi ulicami. Posebnost Nove vasi je konjederec. Pravo industrijo kož in kosti si je ustvaril, pse in konje po pokolje na polju med drevjem. To pokopališče je za pse kar dostojno — v primeri z bolniškim, ki je namenjeno ljudem, ga je kar težko primerjati. Sicer je namenjeno siromakom, ljudem po vendar-le. Tu pokopujejo reveže »brez stalnega bivališča«, dninarje brez posla, bajtarske preužitkarje, berače in vse, ki si v življenju niso mogli pripraviti in prihraniti za grob na »boljšem« pokopališču. Prostor za pokop in mrtvašnica tu nič ne stane. Včasih poskrbe sorodniki umrlemu duhovnika, da za 140 din pokoplje siromaka. Tu so dolge vrste grobov vojakov, ki so se zatekli in umrli v celjski bolnišnici. Katoličani, pravoslavni, muslimani, Rusi, Azijati, Turki, Madžari leže vzajemno in vegaste križe ziblje veter. »Infanterist Mohamedioro« ... »Pešec Didenko ... La-zarev ... Klemenko ...« Siromaku očetu je siromak sin napisal na leseni kri/: »Sladko spite, ljubi atek!« in sorodniki so pritrdili na križ daleč od domovine po-nesrečnemu svojcu ploščo z napisom: »Budiž ti zeme Jehkou!« V mrtvašnici čaka krsta. Grob je že izkopan. Dober meter je globok in na dnu je mlaka — zemlja je ilovnata in močvirna. Iz mlake gleda — okostnjak: lobanja, prsni koš, sklenjene roke. In pod tem okostnjakom je še eden. To je pač pokopališče siromakov, še tu je »stanovanjska kriza«. Ob pokopališču pa je polje, kjer baje izvrstno raste koruza in češnjevo drevo baje nikjer vsako leto tako polno ne rodi kakor na pokopališki zemlji. je, da z mnogoštevilno udeležbo gmotno in moralno podprejo to našo obmejno Sokolsko četo! o Nečakinja Stanka Vraza umrla v Ljutomeru. V Cerovcu pri Ljutomeru je umrla 89-letna Barbara Ribič, roj. Vraz. Pokojnica je bila nečakinja pesnika Stanka Vraza. o 15 hazardistov v Kranju aretiranih. Policija je te dni v Kranju aretirala 15 oseb, ki so »fucali« za denar. Istočasno je zaplenila okoli 3000 dinarjev gotovine, o Stavka v Misllnju še vedno traja. Delavska stavka v podjetju dr. Perglerja v Mislinju še ni končana. Delavstvo je zelo zaskrbljeno, ker nimajo sredstev za preživljanje. Pogajanja so doslej bila brezusipešna. o V nedeljo je bil v Hrastniku občni zbor Legije koroških borcev. Zbor je otvoril predsednik g. Jože Groznik, ki je pozdravil zborovalce. Število članstva je naraslo na 68 organiziranih borcev. o Zborovanje ljubljanskih gostilničarjev. Včeraj je bil v Ljubljani občni zbor tamkajšnjega Združenja gostilničarjev kavamarjev in hotelirjev, ki ga je vodil predsednik g. Majcen. Zborovalci so zahtevali uvedbo mojstrskih izpitov tudi za gostilničarje in regulacijo cen. Iz poročil posnemamo, da je v Ljubljani 369 gostinskih podjetij, in sicer 8 hotelov, 16 kavarn, 25 restavracij, 237 gostiln, 46 buffe-tov in vinotočev, 18 krčem, 11 ljudskih kuhenj, 4 mlekarne in eno gostišče. o Za Narodni akademski blok je daroval g. Peter Hribar 1000 din s spremnim pismom, v katerem izraža svoje občudovanje in spoštovanje, da so se vsi akademiki odrekli medsebojnim trenjem v korist slovenske in jugoslovanske stvari. Uboj ob »božjem grobu' Ponoči 22. januarja je kuhal posestnik Zagoršek v svoji viničariji v Rucmancih žganje. Nekaj po polnoči je odšel iz viničarije, a ko se je vrnil, je ves prestrašen povedal, da leži pred viničarijo ves okrvavljen Franc Pavlinič, da je obrnjeu s hrbtom na zemljo in* da ne diha več. Uboja je bil obdolžen Franc Rojht, sedlar iz Rucmanc. aretiran ter oddan v preiskovalne zapore mariborskega okrožnega sodišča, vkljub temu da jc vseskozi tajil, da bi z nožem pahnil Pavliniča — • saj sta bila z ubitim prijatelja. Kako jc prišlo do uboja? Kdo je ubil Pavliniča? Ali je Rojht nedolžen? Zadnja vprašanja so visela skozi vso razpravo, Ivi se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem do prvih popoldanskih ur. Zaslišane so bile številne priče, ki bi naj pomagale razjasniti uboj. Posestnik Zagoršek je kuhal v svoji viničariji v Rucmancih žganje. Žganjekuha se rada ga vleče pozno v noč; ponoči je najmanj škoda časa. Da bi mu bilo kratko, je Zagoršek povabil za noč nekaj bližnjih žensk in fantov. Zunaj je bila noč, žganje jc počasi cu-relo, Jjudje pa so se imeli skoraj imenitno ob kotlu. Noč bi se lepo končala, da ne bi okoliški fantje, ki so se vračali z vasovanja, opazili luči v Zugorškovi viničariji. Ustavili so se, se nekaj časa menili o tej luči, nazadnje pa krenili proti viničariji. Lahko, da je Zagoršek v viničariji ter jim bo postregel s pijačo. Med temi fanti sta bila tudi Rojht in Pavlinič. Tako se je počasi nabralo k .,božjemu grobu‘; kakih 20 mladih ljudi. Mlada kri se je razvnela, zaigrala je harmonika in pari so se zavrteli. Le eden — Rojht — je kalil splošno veselost; skozi dan je bil pri nekem kmetu, kamor ga je povabila sestra, ker je imel njen mož god; napil sc je šmarnice ter pri Zagoršku vriskal, da so vedeli vsi, da izziva. Takrat sta se prvič sporekla s Pavliničem. Rojht je kričal, da si je Pavlinič izmislil, da hodi on, Rojht, še k eni drugi spat ter ga med prerivanjem potisnil ob steno. Mlademu svetit pa ni bilo za prepir, posrečilo se jim je oba pomiriti. Po polnoči pa je Zeleniku nekdo ukradel nož. Ta jc obsodil Pavliniča, zaradi Česar je cela grupa fantov navalila nanj. Ves prelep se je potlej končal pred viničarijo, kjer je našel Zagoršek Pavliniča mrtvega. Sum je padel na Rojhta, ali zadnji je skozi vso razpravo krvavo dejanje tajil. Po večurni razpravi je bil Franc Rojht oproščen krivde in kazni, da bi ubil svojega prijatelja Franca Pavliniča. Tako je ostal uboj za zdaj zavit v meglo. • Imenovanje novega celjskega župana ZA ŽUPANA JE IMENOVAN DR. AL. VORŠIČ, 3 NOVI SVETNIKI, 1 RAZREŠEN. Celje, 2. marca. Sinoči je bil imenovan namemb odsto-pivšega g. Al. Mihelčiča za novega celjskega župana advokat g, dr. Alojzij Vor-šič. Novi župan je doma iz ormoškega okraja, star 51 let in v Celju od leta 1923. Razrešen je odbomištva v mestnem svetu knjigarnar g. Fran Leskovšek, ki se itak ni udeleževal sej in dela v imenovanem mestnem svetu. Namesto tega m oJstopivših gg. dr. Jakoba Hodžarja in Vinka Preloga so imenovani za mestne svetnike gg. dr. Mlinar, sodnik upravnega sodišča, Černelč Oskar, ravnatelj Banovinske hranilnice in Repnik Franc, železniški uradnik. Celje c 1914—1939. Pred 25. leti je med naborniki neki vojak glasno povedal, da je Slovenec. Zato ga je skupina civilistov zvlekla iz čete in ga pretepla.. Tu je sodeloval tudi neki gospod, o katerem se po mestu govori, da skuša spet uvesti te metode, čeprav je bil predlani radi tega že kaznovan. c Brezposelnih je bilo zabeleženih na Borzi dela 20. t. m. 1465, 1267 moških in 198 žensk. 10. t. m. 1458, 1266 in 192. Delo dobijo: 6 hlapcev, 1 kovač, 3, krojači, 1 čevljar, 8 kuharic, 7 služkinj, 6 kmečkih dekl, 1 natakar in 1 postrežnica. c 7 koles je bilo že letos ukradenih v Celju. Dvoje je policija našla in vrnila lastnikoma. c Obesiti se je skušala v policijskih zaporih ciganka Inkolič Ana, ki so jo še z neko ciganko radi potepuštva zaprli, da jo pošljejo v pristojno občino. c Umrla sta 851etni bivši delavec pri Westnu Krasnik Štefan iz Sp. Hudinje in 84-letna zasebnica Perger Ana iz Ostrožnega. c Napadel je nekdo in zabodel z nožem v ramo in večkrat v roko dninarja Ura-nika Jožeta v Sp. Ponikvi pri Vel. Pire-šlci. c SK Celje vabi na občni zbor člane drevi ob pol osmih v Celjski dom. Ptuj p Kino Ptuj predvaja »Matura«. . p Aranžersk! tečaj pod okriljem trgovskega gremija 22. marca v Narodnem domu. Trajal bo 1 mesec in ga bo vodil Ro-senfeld, diplom, aranžer. p Nogo si je zlomila Babnik Gracijana, 29-letna trgovska pomočnica, zaposlena v drogeriji Poberaj. Padla je s kolesa v Vičavi. p 1200 din je mestna občina podelila babicam za pomoč pri siromašnih porodnicah v minulem letu. p Zadružna elektrarna je za tekoče proračunsko leto odpisala občini za javno razsvetljavo 25.000 din. o. V Sl. liju je umrl domači priljubljeni sodar Alojz Pestiček v 70 letu starosti. Pokojni je bil zaveden Slovenec, kar dokazuje vzgoja njegovih otrok, ki sodelujejo pri prosvetnih društvih: sin je načelnik tukajšnjega Sokola. Da jc pokojni užival splošno spoštovanje, je dokaz njegov pogreb. o Ljubljanske strojne tovarne podirajo. Pred meseci so Javna skladišča kupila vse objekte Strojnih tovarn v Ljubljani. Ker se obrat ne bo obnovil, so tovarniška poslopja ob Tyrševi cesti pričeli podirati. Zemljišče bodo parcelirali. Na novih stavbiščih bodo gradili velike stanovanjske hiše in vile. o. To soboto vprizori marješka Sokolska četa ob pol 3. uri popoldne v šoli „Lepo Vido1'. Dolžnost narodno-zaveduih Mariborčanov in okoličanov »Kaj pa je to?« >Ah, to jc letalo v obliki, izvoščkai« Manbor Zadnja pot prelata dr. Frana Kovačiča Včeraj popoldne so Mariborčana spremili pokojnega prelata dr. Kovačiča na njegovi zadnji poti. Njegovo truplo, ki je počivalo na mrtvaškem odru v Slomškovi kapelici na starem mestnem pokopališču, je bilo pokrito s krasnimi venci in cvetjem. Skozi gost špalir so pokojnika prenesli pred kapelico, kjer ie mariborski škof dr. Tomažič opravil pogrebne molitve. Pevci so zapeli žalostin-ko, nakar se je veličasten sprevod pričel pomikati po mestnih ulicah na pobreško ookopališče. Pokojnega predsednika Zgodovinskega društva in odličnega slovenskega zgodovinarja je na zadnji poti jpreraljala šolska mladina, med odličniki ba so bili mestni župan dr. Juvan, oba »krajna načelnika dr. Šiška in Ajlec, rastopnik apelacijskega sodišča dr. Go- i a. zastopnik banske uprave načelnik ir. Sušnik, predsednik okrožnega so-iišča v Mariboru dr. Hudnik, šef dr-:avnega tožitelstva dr. Zor jan, zastopnik predstojnika mestne policije svetnik Pestevšek, zastopnik banovinskega arhiva, Jugoslovanskega zgodo vinskega in muzejskega društva univ. prof. dr. Milko Kos, teološko fakulteto sta zastopala dr. Slavič in dr. Luk-m a n, Geografsko društvo univ. prof. dr. Melik. Muzejsko društvo v Celju dr. Kotnik, Muzejsko društvo v Ptuju S m o d i č, Vizjak in Gorup, Zgodovinsko društvo v Mariboru častni član dr. Stele, Slovensko Matico dr. T o-m i n š e k, narodni poslanec Ž e b o t in mnogi drugi. Po pogrebnih obredih, ki jih je na frančiškanskem pokopališču opravil škof dr. Tomažič, so položili pokojnikovo truplo v duhovniško grobnico. Nad odprtim grobom so govorili škof dr. Tomažič, mariborski župan dr. Juvan, banovinski arhivar prof. Baš, za Slovensko matico v Ljubljani pa ravnatelj dr. Tominšek. Nato so številni pevci zapeli pokojnemu prelatu in odličnemu znanstveniku zadnje slovo. Zmrznil na prvi spomladanski dan Včeraj zjutraj, na prvi spomladanski lan, je našel Franc Rambaler ob občinski stezi v Spodnjih Iiočah zmrznjenega 27-Ietnega N. Curiča. Fanta so videli >rejšnji večer, , ko se je vračal okoli 8. ure ivečer domov. Vsi znaki kažejo, da ga Je vrgla padavica in da je v tem napadu omrznil. Na ^truplu ni bilo liikakih znakov Jtasflja. Vlomilci na delu Sinoči se je okoli pisarne vinskega trgovca Haumairingerja v Cankarjevi ulici smukal neznani moški. Ko je videl, da ni nikogar v bližini, ključ pa je tičal v pisarniških vratih, je odklenil in se vtihotapil v pisarno. Odnesel je ročno blagajno ter jo skril v veži za drva. V tem trenutku je prišel lastnik, ki je vlomilca prepodil. Včeraj je bilo vlomljeno tudi v barako društva »Detoljub«- na Ruški cesti 5. Storilec ni ničesar odnesel. Istega dne je neznani storilec vlomil tudi v spalno sobo dimnikarja Konrada Zakonika in odnesel okoli 1000 dm gotovine. Elektrifikacija Zg. Sv. Kungota Po doseženih sporazumih med tukajšnjimi posestniki in Mestnim elek-triškim podjetjem, elektrifikacija prav pridno napreduje. Omrežje je že skoraj dokončano, Ie hišne napeljave se bodo nekoliko zavlekle, ker izvršuje skoraj vse isti podjetnik. Vsi Kun-gočani že nestrpno pričakujejo tistega dne, ko bo prvič zažarela električna luč in bo s tem rešen problem, ki je ležal na dlani že od tistega časa, ko je bil izvršen daljnovod v bližnjo Svečino. Z novo napravo je Kungota samo pridobila in upamo, da bodo znali ceniti to tudi razui izletniki, ki se bodo oglašali v naših moderniziranih gostilnah. Samomor varaždinskega ravnatelja V Maribor je pripotoval po opravkih 46-letni ravnatelj opekarne v Varaždinu Kurt F. Najel si je sobo v , nekem tukajšnjem hotelu. Ko se je opoldne vrnil iz mesta in odšel v svojo soibo, je počil strel. Prihitelo je hotelsko osebje, kije našlo ravnatelja ustreljenega. Ker je še kazal znake življenja, so poklicali reševalce, ki so samomorilca prepeljali v bolnišnico. Opekarski ravnatelj je kmalu izdihnil. Pokojnik je pustil poslovilno pismo, naslovljeno na njegovo ženo Greto. m Trgovine bodo v soboto in v nedeljo .ves. dan zaprte. m Združenje mesarskih in klobasičarskih mojstrov opozarja cenj. občinstvo, da so mesnice m stojnice v soboto ves dan zaprte, pač pa bodo dprte v nedeljo od 5. do pol 10. ure zjutraj. m. Ljudska univerza. Opozarjamo, da bo naslednje predavanje izjemoma namesto v petek v četrtek, 23. t m. O delovanju naših naravnih mineralnih voda na človeški organizem bo govoril naš znani balnaolog dr. Leo Trauner, šef zdravnik Krapinskih TopMc. — V ponedeljek, 27. marca, predava o problemih ljudske glasbene vzgoje g. dr. Dragotin Cvetko. m Brivnice in česalnlce bodo odprte na praznik v soboto, dne 25. t. m., od 7V2 do 18. ure brez opoldanskega presledka. m Koncert Tarasa Polj*anca in Otona Bajdeta danes v sredo ob 20. uri v dvorani Zadružne gosp. banke. Predprodaja vstopnic pri »Putniku«. m Zanimiv potnik po Jugoslaviji. V našem uredništvu se je zglasil brezposelni natakar g. Sava Vasic iz Bugojna v Primorski banovini, ki potuje po naši državi z namenom, da obišče vse planinske člome, da vidi vse markacije planinskih poti in poseti turistična društva in urade. Zbira tudi žige planinskih koč in organizacij. Vse to gradivo namerava pozneje izdati v knjigi, ki bo po njegovem mnenju mnogo, pripomogla k razvoju jugoslovanskega turizma. m Čebelarska podružnica za Maribor in okolico obvešča članstvo, da je članom dober med za pomladansko pitanje in sicer po zmerni ceni na razpolago. Informacije daje podružnični predsednik O. Črepinko, Zrinjski trg 6. Uradne ure vsako sredo ob 15.—17. ute. Znana zagrebška tovama barv in lakov Moster d. d., Zagreb, Radnička ulica, priredi interesentom predavanje, kako se uporablja MUROFIKS BARVE IN GLUTOLIN LEPILO. Opozarjamo spoštovane mojstre na to-pogledno predavanje in praktično predvajanje po tvrdkinem strokovnjaku, katero se bo vršilo v četrtek, dne 23. t m., ob S. ari zvečer v dvorani gostilne »Zlati konj« v Vetrinjski ulici. V lastnem interesu vsakega slikarskega mojstra je, da se tega važnega predavanja udeležil m Ošpice v Mariboru. Med mariborsko šolsko mladino se je pojavila epidemija ošpic. Zbolelo je izredno veliko število otrok. m Smrt na.cesti. Cestni pometač Ivan Purgaj, star 65. let, se je včeraj popoldne na Koroški cesti zgrudil in obležal. Ko so prihiteli ljudje, so videli, da je starček že mrtev. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico. m Povožen. Na Hoškem Pohorju, so se 51-letnemu posestniku Mihaelu. Gerraan-'cu splašili voli. Voznik je padel pod voz, ki mu je stri lobanjo. Nezavestnega Ger-manca so prepeljali v mariborsko bolni-Šni6o. m 19 kg težka starka umrla. V. mestni oskrbnišmci je umrla 74-letna hišna posestnica Leonora Kugyjeva, ki je ob smrti tehtala samo 19 kg. Bila je živ okostnjak. Starko so šele pred nekaj dnevi prepeljali v oskrbnišnico, zato sumijo, da je po sredi kriminalno dejanje. Državno tožilstvo je odredilo raztelesenje Stankinega trupla. m Žeparji na delu. V nedeljo je mariborska policija prijela več prijav o žepnih tatvinah. V mesto so se namreč priklatili mnogi sumljivci, med katerimi je bilo več žeparjev. m Vrečo fižola je nekdo ukradel trgovki Jožefi Bela iz Strossmayerjeve ulice 10. Tatvina je prijavljena policiji. nr Redni letni občni zbor Protituber-kulozne lige v Mariboru bo jutri, v četrtek 23. t. m., ob' 18. uri v lovski sobi- hotela »Orel« z običajnim dnevnim redom. '* Spominski žebljiček za tri zastave Jadranske straže, ki bodo razvite 7. maja na Glavnem trgu, je plačal g. Ivan Bonač, veleiiidustrijalec iz Ljubljane, din 5000, za kar ga je Oblastni odbor imenoval kot člana dobrotvora 111 prejme diplomo. Spominske žebljičke so odkupili tudi Narodna banka z din 300. Našička d. d. D. Lendava, Avgust Erlich. Maribor. A. Mitrovič, Meža. Lj. Marx, Domžale, Doctor čc drug. Mestna podjetja, Maribor po din 200 in tv. Viljem Freund, Maribor din 500. Branko Meiovšek, Maribor, Ivan Kravos. Cirilova tiskarna, Pavel Larič, Hran. dravske ban, Maribor po din 100. Po din 500: Josip Hutter, po din 200 dr. Alojzij Juvan, župan. Jadranska plovitba, Sušak, Jadranska straža, Celje, Karl Fišer, rav. Maribor, Fr. Ma-stek, Maribor, Mestna hran., Ljubljana. Jakob Kogej, Maribor po din 100: F. Haiurihar. Škofja Loka, Rado Jereb. Sl. Konjice, Jadranska, straža, Žalec, Anton Loschnigg, Brežice, Oblastni odbor JS, Petrovgrad, Ante Kuss. Maribor, dr. A. Hronovsky, Poljčane, Buljan & Co., Split, Gas. župa, Šmarje. Vsem darovalcem se odbor najprisrčneje zahvaljuje. * Članski sestanek Podružnice SPD Maribor se vrši v četrtek, 23. marca, ob 20. uri v restavraciji Emeršič v svrho razgovora o sestavi kandidatne liste za občni zbor. Pozor, gg. inserenti! Zarodi praznika Manjinega oznanjenja (v soboto 25. marca) izide orihodnja sobotna-nedeljska številka ..Večernika" že v petek 25. marca. Zato prosimo naše cen/, inšerenie, da nam Došljejo svoje oglase za to praznično številko že naikasnje CfO Četrtka, 24. marca* da jih bo mogoče uvrstiti v list pravočasno m v reau. Uprava ..VEČERNIKA“ * Ker bo dotok tujcev ogromen, želi »Putniik« svojim izletnikom v Benetke in na Plitvička jezera ter Crikvenico za Veliko noč zasigurati dobra stanovanja. Takoj se prijavite pri »Putniku« Kino * Grajski kino. Do vključno četrtka izboren film Pesem slave z znamenitim pevcem Nini Martini. * Kino Esplanade. Izredno lepi film »Žena na razpotju«, Magda Schneider, Karin Hardt, Hans Sohnker. Dodatek »Moda«, najnovejša modna kreacija Pariza in New Yorka v naravnih barvah. Kino Union! Do vključno četrtka prvovrstni francoski film »Krivec«, z znamenitim Pierre Blanchar. Mariborsko gledališču Sreda: Zaprto. četrtek ob 20: »Pygraalion«. Red G. Celjsko kulturno pismo Celje ne pozna kulturnih dogodkov, ki bi po svoji aktualnosti, po posebni ostrini in po glasnem iskanju nove vsebine m oblike dajali odmev sodobnim gibanjem v svetu. V tem je pravo nasprotje Maribora, kjer se ob vsakem tresljaju znajdejo ljudje, ki skušajo tudi v kulturnem udejstvovanju dati duška ter izraza problemom in čustvovanju dobe. Celje živi kulturno solidno, toda delovno življenje v konvencionalnem okviru majhnega mesta. (Zato si je moral vsak poskus kulturnega boja tu polomiti zobe in m mogel zbrati niti peščice ljudi, ker pač za kultumo-bojne avanture tam ni tal, kjer ni izrazito revolucionarnih tendenc v umetnosti.) Posebno aktivnost pa kaže Celje v pevskih društvih, ki pomenijo za mesto in okolico kulturno in družbeno vrednost To deset in večletno organizirano delo je vzgojilo več tehniško izvežbanih pevskih zborov in pevcev. Smisel za petje je pokazala sedaj tudi polna velika dvorana Celjskega doma, kjer je priredila vokalni koncert ljubljanska Glasbena Matica s skrbno izbranim sporedom. V kratkem večeru je pokazal disciplinirani zbor višek slovenske pesmi, ki ie povezana z imeni Lajovca, Foersterja, Adamiča, Koporca in Schwaba. Matica je predstavila občinstvu še mlado celjsko skladateljico go. Mitco Sancinovo s tremi samospevi z močnim klavirskim spremljanjem. Skoro neopazno je priredila svojo drugo samostojno razstavo portretov ga. Fisoher-Pristovškova. Razstavila je 21 novih slik, predvsem olj, šest pastelov in eno oglje. Portreti so iz domače meščanske okolice in v tem smislu tudi skrbno slikani, 5 je pa ciganskih obrazov, ki jih je šla razstavljalka slikat v Sarajevo. O odrskem udejstvovanju v Celju pa prihodnjič. C. Z. Dejanji'. Ljubljanski mesečnik „Dejanje“. ki se nam predstavlja že s tretjo številko drugega letnika, je zbral okoli sebe izmed bivših sodelavcev „Doma in sveta“ več. esejistov kakor leposlovcev, zato tvori v njem esejistika tudi temelj, kateremu so leposlovni prispevki le nekako tako dodani in navadno ne dosegajo kvalitete prvih. Esejistiki „Dejanja“ moramo predvsem priznali aktualnost in pre- cejšnjo . liberalnost, dasi je revija v svojih temeljih nazorsko krščanska in katoliška. V tej številki razmišlja dr. S. Gogala o duhovni svobodi, I. Pirkovič o svetu kot projekciji, B„ Grafenauer pa o fašizmu. Dalje so rubrike: dokumenti, pregledi, književna poročila in zapiski. Pesmi objavlja Jože Udovič in med njimi je nekaj posrečenih, Boris Pahor je pa napisal nekaj črtic pod naslovom „Podobe iz Trsta'—r. k Stanc Mlekuž: Litografija Milic Maleša. Literatura Mihe Maleša in o Mihi Malešu nam raste kar nenehoma iz leta g leto in sedaj že — iz meseca v mesec. To je razveseljiva podjetnost, toda Slovenci bi radi dobili nekaj del tudi o drugih naših slikarjih in kiparjih, zlasti o tistih, ki so med stebri naše sodobne umetnosti, pa so širši javnosti prav zaradi pomanjkanja literature o njih in njihovem delu skoraj neznani. Dosedanjim Maleševim izdajam je pridružil sedaj mladi umetnostni zgodovinar Stane Mlekuž v izdaji Bibliofilske založbe še 32 strani obsegajočo, bogato ilustrirano razpravo o slikarjevih litografijah. Avtor opisuje uvodoma Maleševo umetniško pot, nato pa prikazuje razvoj njegovih litografij. Ker je litografija grafična zvrst, ki sc pri nas najmanj goji, bo delo vzbudilo zanimanje tudi zanjo, ne samo za Maleša, Brošura je čedno opremljena. —r. k Življenje in svel. Šesta številka XIII. letnika objavlja na uvodnem mestu aktualno in umestno razmišljanje dr. Mirka Černiča „0 naših šolskih katastrofah”. 50 odst. negativnih rezultatov v prvem polletju je zares simptom bolezni naše srednje šole, ki se razvija že v katastrofo^ ob kateri ne bi smeli molčati, kakor žal molčimo. O tem bi morali spregovoriti bolj obširno, in z vseh poklicanih strani! Ostali zvezek izpolnjujejo razni več ali manj zanimivi sestavki iti prispevki. k Einstein šestdesetletnih. Sredi tega meseca je slavil v Ameriki, kjer živi sedaj v emigraciji, 60-letnico življenja slavni židovsko-nemški učenjak Albert Einstein, odkritelj relativiletne teorije. k. Nova Preradovičeva komedija. V Zagrebu je bila te dni krstna predstava najnovejše komedije tudi pri nas v Mariboru znanega komediografa Petra Pre-radoviča: »človek brez spričevala«. k. Razstave hrvatskih kmetskih slikarjev. Hrvatski slikarji-kmetje Generalič, Čače, Virius in Mraz so razstavili nedavno svoja deJa v Beogradu, od tarii pa prenašajo razstavo v Kragujevac, čačak in Požarevac- Gosoodsfs ob pol 10 dop. občni zbor v Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Po občnem zboru predava prof. Pečovnik o sedanjem s anju viničarskega vprašanja. g. Naš izvoz v USA se bo v doglednem času povečal, ker so za nekatere vrste blaga zelo ugodni pogoji. g. Trgovinska pogajanja s Poljsko bo-bo verjetno pričela že 27. t. m. v Varšavi. Namen pogajanja je nova trgovinska pogodba. Turnir v Ri^i je bil v napetem finalu zaključen. Se v zadnjem kolu je bila v vodstvu sitna ija zelo nejasna. Na čelu so steli Szabo, Slahlberg i i Flohr; vsi trije kajpada z največjini ambicijami no prvo meslo. Toda boginja šaha Cn;a je bila tokrat nal lJiijena spet Flohru, ki je z zmago .v Ri^i ponovJ svoj sijajen uspeh v Moskvi |.i Leningradu in tako svetovni šahovski javnosi dokazal z dvema zaporednima zmagama, da je 1 il nizozemski „Avro“ turnir zanj Is usodna smola. Ki ga je porii il a na zadnfe mesto. Odlični mesti sta zasedla tudi Szabo in Sved Stallberg, precej pa je razočarat Bogoljubov, o katerem je treba reči, da je v zatonu s svojo slavno zvezdo, ki je to.i\o let ožarjala šahovsko nebo. Litvanec Mi-kenas je dosegel nad vse lep uspeh, prav tako tudi Fi.iec Book. Letonski mojstri pa so precej zaostali, razen Fiigina, ki je igral dokaj podjetno. Končni izid turnirja: Flohr 12, Stahl-berg in Szabo 11, Mi*ienas 10 »/t, B6dk 10, Fel&i i 9, Bogoljubov 81/*, Dreiberg 6 V*. dr. Hasenfuss 6, Apšeniek in Melii-gaili; 5*/* Koblenz in Solmanis 5, Bežrnč' ko 4 in Ozcls 2‘/s točke. Mednarodni turnir v Parizu V 5. kelu je Rossolimo premagal Cuker-mana, Prins pa gdč. Silans, ki očividno ni dorasla temu turnirju, saj i gubi ja partijo za partijo. Snosko—Borovsky je reniura! s Iiar>erstatom, Toučevič pa z Monosso-nom. Zelo napeto je potekala partija Grob —dr. Tartakower. Grob si je ustva.il prav lepe izglede, zaradi časovne stisku pa je napravil težko napako in izgubil, V 6. kolu je MussOn porazil Ron.ija, Rossolimo pa Prinsa, doCi u je bila partija Matvejev —Cukerman remis. Po 6. kolu je položaj zaradi številnih I partij zelo nejasen. Na čelu tabele sta Rus Matvejev in Grk Rosscli no s (točke in 2 prel i i jenima partijama. ELAlNE HAMILTON 61 ZE.CEJS/1 S MRI DETEKTIVSKI ROMAN To je bilo čisto očitno res, kakor je videl Reynolds, ko sta Denisa in Lejla Selcottovi stopili v sobo. Pazljivo ju je gledal, v nadi, da bo ujel kak pomenljiv pogled med njima in trojico mož, ki so čakali z njim. Toda Lejla Selcottova je menda mislila samo na svojo mačeho — tako se je zdelo — da bi ji pomagala k najbližjemu naslanjaču. Gospa Selcottova je korakala kakor v sanjah. Obraz ji je bil kakor zmr-zla maska, bel, brezizrazen. Tudi njene žive, modre oči so bile brez izraza In življenja. Mehanično jc sedela in gledala po sobi in osebah v njej, kakor da jih ni še nikoli videla. »Ako se ne čutite dovolj močno, gospa Selcottova,« je rekel inšpektor s pomirjajočim prijaznim glasom, »lahko svoja utrudljiva vprašanja odločim na jutri zjutraj.« »Sem čisto v redu,« je odgovorila. Zdelo se je, da gledajo njene brezizrazne oči okoli njega, čeprav se je obrnila k njemu. Odgovarjala je menda bolj po mehanični reakciji, dasi je bila v resnici zmedena in se ni mogla obvladati. »Kaj želite Iz- vedeti? Poskusila se bom spomniti,« je rekla čez nekaj časa. Reynolds je nekoliko zmignil z rameni. Obrnifse je k Lejli Selcottovi in jo vprašal, kdaj je poslednjič videla 'svojega očeta živega. »Ne od današnjega jutra,« je bil odgovor. »Nisem ga videla danes zvečer, ko je prišel. Sploh nisem vedela, da je doma, ko sem prišla z drugimi v knjižnico.« »Ali ste videli danes zvečer gospoda Richarda, gospa WiIlensova?« »Da, videla sem ga in govorila z njim,« je odkrito priznala ta dama. »Gospod Norringtom je prišel v biljardno dvorano In nam povedal, da je gospod Richard pravkar prišel; šla sem torej takoj v knjižnico in sem potrkala na vrata. Precej mi je odprl.« »Zakaj ste šla tja?« je vprašal Reynold v uradnem tonu. Presenečenje je švignilo Američanki čez obraz. »Zakaj? — Gotovo se spominjate, da sem prelomila svoj dogovor o skupnem obedu danes opoldne, inšpektor. Morala sem se mu opravičiti in —« je dooala — »zdaj sem zelo vesela, da sem se opravičila.« »Prosim, povejte mi natanko, kako je bilo vse to,« jo je pozval Reynolds. »Vsako podrobnost, na katero se morete spomniti. Je sedel gospod Richard pri pisalni mizi, ali kako mislite — preden ste prišli?« Gospa Willensova je odločno zavrtela glavo. »Ko mi je odprl vrata, je imel še zmeraj na sebi površnik in v roki je držal nekaj neodprtih dopisov. Namizna svetilka ni bila razsvetljena.« »Potem moramo z gotovostjo misliti, da dotlej ni bil pri mizi,« je dejal Rey-nolds. »Kaj se je zgodilo potem?« »Položil je dopise na stol in slačil površnik, ko sem se mu opravičevala. Nato je vzel svoje dopise, prehodil enkrat sobo in sedel k pisalni mizi, medtem ko mi je odgovarjal.« Za trenutek je umolknila. »Poskusila vam bom točno ponoviti njegove besede.« Reynolds je znatno hitreje dihal, ko je čakal na nadaljevanje. Gospa Willenso-va je govorila: | »Tole so bile njegove poslednje besede, inšpektor: „Mi zaposleni možje moramo biti, mislim, prizanesljivi muham nezaposlenih žen. — Prosim, bodite tako dobri in ugasite glavne luči, ko pridete) odtod, gospa Wilensova, rad bi Ime! mir.” To je bilo vse. čakala sem, da je razsvetlil obe žarnici na pisalni mizi, potem sem pa odklopila stikalo pri vratih. Potem sem stopila ven, zaprla za seboj vrata in odšla.« . »Hvala, gospa WilIensova. Ako bi vsaka nedolžna priča dajala svoje izpovedi tako rada in tako jasno kakor vi, bi bila naloga detektivov dosti lažja, ker bi sc krivci ne mogli tako lahko zagrinjati , v molk. — Ampak malo ste se zmolili. Svetilka na mizi ima tri žarnice.« Dama je gledala zmedeno. »Oprostite, inšpektor,« je rekla potem. »Bili sta dve žarnici, ne tri,« je poudarila. »Videla sem luč dveh žarnic skozi senčnik, ko je prižgal svetilko.« »Ste videli, ali je gospod Richard sploh dvignil oči k svetilki?« V glasu inšpektorja ReynoIdsa je zvenela zdaj smrtna resnost »Zanesljivo vam lahko rečem, da ni, dokler sem bila v knjižnici. Vzdignilje takoj desno roko k Čelu In se sklonil nad mizo, kakor da bi rad nekaj premišljeval in mi zabranil nadaljnji pogovor.« To jc bil moj poslednji pogled nanj. Ni mi podobno, da bi se motila a!) pozabila na kako podrobnost.« (Dalje sledi J Sodobni imperializem RAZVOJ IMPERIALISTIČNE IDEJE OD STAROVE&KEGA PREKO TR-GOVSKEGA DO SODOBNEGA IND USTRIJSKEGA IMPERIALIZMA. ANGLIJA KOT NAJVEČ JI IMPERIJ SVETA. Na Ljudski univerzi je predaval profesor g. Bogomir S tu pa n o današnjem imperializmu. Uvodoma je predavatelj podal kratko označbo antičnega imperializma, ki ga je tedanji svet nekoliko drugače pojmoval kakor današnji. Bistvo imperializma je v lem, da si neki narod podredi svoje sosednje narode in jih prisili k nekim stalnim dajatvam, ki so bile v starem veku n. pr. še naturalnega značaja. Z razvojem in ustalitvijo političnih razmer v Evropi pa se je pojavil drug tip imperializma, in sicer trgovski, ki se je okrepil zlasti, ko so začeli veliki pomorci odkrivati nove kontinente in bogate predele, ki so bili dotlej r »Izkoriščeni. Med prvimi večjimi evropskimi državami, ki so si osnovale in utrdile kolonialno gospostvo, je bila Anglija in za njo Francija. Te države pa so bile tja do sredine 19. stoletja predvsem agrarne države, zaradi česar kolonije niso imele zanje velikega pomena. Bili so celo politiki, ki so y 70. letih prejšnjega veka zlasti v Angliji skušali državo odvrniti od osvajanja kolonij, trdeč, da ima država s kolonijami samo stroške, kar samo slabi in razdvaja gospodarsko moč in enotnost države. Kakor ironičen paradoks se nam zdi danes dejstvo, da so nekateri angleški politiki, zavzemajoč se za opustitev kolonialne politike, hoteli navajati k tej druge evropske države, pričakujoč, da jih bo to oslabilo. Popolnoma pa se je spremenil položaj, ko so se začele evropske države industrializirati. S pojavom stroja v narodnem gospodarstvu se je produkcija gmotnih dobrin neprimerno povzpela. Stroj je izpodrinil živo delov- no silo, ker je produciral hitreje ter intenzivneje, in za povečano proizvodnjo je bilo treba najti nova tržišča. Osvojena prekomorska področja so zato začela dobivati v celotnem narodnogospodarskem sestavu posameznih držav odločilen pomen, kajti te predele so začele države preplavljati s svojimi industrijskimi proizvodi. Hkrati pa so postale kolonije važen faktor kot neizčrpen vir surovin, ki jih je rastoča industrializacija vedno več potrebovala. Angliji in Franciji sta se kot kolonialni državi priključili Nemčija in Italija zelo pozno. Sele po narodnem zedinjenju se je Italija začela polagoma obračati proti Afriki, in sicer je to politiko pospeševal italijanski državnik Crispi. Za Nemčijo pa je znano, da se je Bismarck še dolgo po zedinjenju 1. 1871 protivi težnjam, da bi si Nemčija začela osvajati kolonije. Sele Viljem II. je dal v tem pogledu odločilno pobudo z znano krilatico: „Bodočnost Nemčije je na morju". S tem je postala Nemčija nevaren tekmec angleškemu svetovnemu gospostvu, in med mladimi, rastočim nemškim kolonialnim imperijem ter utrjenim angleškim so nasprotja vedno bolj rasla, dokler niso postala tudi eden izmed vzrokov svetovne vojne. Po svetovni vojni sta se velika, ves svet obsegajoča imperija Anglije in Francije še bolj povečala na račun nemških kolonij ter v njih investiranega kapitala. Primer povojnega imperializma nam nudi fašistična Italija. Dejstvo, da Italija na mirovnih pogajanjih ni dobila kolonij, je silno razočaralo zlasti srednji sloj italijanskega naroda, kar je neposredno močno okrepilo fašistič- no gibanje in pospešilo njegov prihod na oblast. Podoben proces se je godil v svetovni vojni v Nemčiji. Zaradi inflacije je srednji stan, čigar blagostanje je najsolidnejša baza urejenih notranjepolitičnih razmer, povsem obubožal. Nezadovoljstvo in občutek ogromne krivice, ki so jo zmagovalci napravili nemškemu narodu, je Široke mase nemškega naroda naravnost gnal v narodno-socialistično gibanje. Tako je postala zopet ironija zgodovine, da so zmagovalci v svetovni vojni nehote pospešili v dveh evropskih državah tisto gibanje, ki jih zdaj najbolj ograža. mfs. Vabilo m Ukradeno kolo. Posestniku Antonu Krambergerju s Teznega je bilo izpred neke gostilne na Tržaški cesti ukradeno kolo „\Vaffenrad‘‘ z evidenčno številko 129444. m Avtomobilska nesreča na Aleksandrovi cesti. Včeraj dopoldne sta na Aleksandrovi cesti trčila avtomobil lesnega trgovca Težaka iz Metlike in motociklist. Obe vozili sta se precej razbili in ima Težak okoli 6000 dinarjev škode. Bsdšo Četrtek. 23 marca. Ljubljana: 12 Zbdr ženske realne gimnazije in Radijski orkester, 13.20 Obisk ori Wag-nerju, 18 Kitara solo. 19.50 Violinski koncert Tarasa Poljanca, 20.30 Spominu Zorka Pre-lovca, 22.15 Klavir in harmonij. — Beograd: 12 Zvonovi in nato pester simfonični koncert 13.10 Odlomki Puccinijevih oper. 18 20 Prenos glasbe iz »Magestica«. 20 30 Koncert kraljeve garde. — Sofija; 13.20 Lahka glasba, 20.55 Gramofonske nlošče za ples. 21.50 Opera. — Varšava: 18.30 Koncert 'radijskega orkestra, 21 Pevski koncert. — Bukareš.at 18.15 Jazz glasba. 20.15 Sinfonični koncert. Monakovo: 19.15 Lahka glasba iz operet in filmov. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oglasili stanc vsaka beseda SO oar: nairaaniia orlstolhina /n te Oglase le dlo h.—. Dražbe orekllci doolsovania In ienltovaniskl oplaši din I.- no besedi Naimani&l znesek la te oelase le din 10.— Debelo tiskane besede se računalo dvolno Oelasni -lavek ra enkratno oblavo zna&a din 2.—. Znesek ra male oelase se otačuie tako* ori naročilu oziroma ea ie vposlatl • olsmu skuoai » naročilom ali oa oo ooftnl ooložnlc' na čekovni račun $t 11.409 Za vse oismene odgovore elede malih oelasov se mora oriložiti znamka za 1 din Razno NAKUP IN ZAMENJAVA zlata. ur. verižic, prstanov in zobovja. M. llgerjev sin, Maribor. Gosposka 15. 387 JARI JEČMEN in oves za seme. grahorico in vsa deteljna in travna semena so na zalogi. Priporočamo članom ista nabaviti pri Kmetijski družbi, Maribor, Meljska cesta 12, tel. 20-83. 1642 Kdor ve ceniti kvaliteto, voli ROBAUS-SUHOR in ROBAl'S-ZDRA VILM PREPEČENEC Pazite na znamko Robaus. 1908 fkdske štefe modna trgovina za obleko, plašč, vedno v najnovejših vzorcih, prinaša Josift itej, fkmtiet Stanovanje GOSPODI se sprejmejo na hrano in sta novanje. Gubčeva 3, Melje. 2348 ODDAM STANOVANJE suho. sončno, soba, kuhinja s pritiklinami ter vrtno gredo s 1. aprilom na Betnavski cesti 23. Poizve se Dri hišniku in točilnici. 2355 IZOLACIJE izvršuj© strokovnjaški specialna tvrdka za Izolacijo vlažnih prostorov, sten in fasad ter gradnjo ledenic in hladilnih naprav. Avtorizirana stavbna tvrdka Marko S uhec, Ivanjkovci pri Ormožu. 2350 57. REDNI OBČNI ZBOR POSOJILNICE V MARIBORU R. Z. Z O. P. ki se bo vršil v sredo, dne 99. marca 1939, ob 1/2 17. uri ▼ mali dvorani »Narodnega dom a", II. nadstropje DAMSKE TORBICE denarnice, aktovke, kovčegi. Velika izbira, nizke cene. pri M. Šterbal. 2360 Posest LEPE PARCELE na Teznem blizu kolodvora naprodaj. Vprašati Ptujska ce sla 87. 2390 STAVBIŠČA v najepšem delu mariborske periferije, tudi proti vložnim knjigam. Pojasnila v gostilni Krempl. Radvanje. 2268 Prodam STANOVANJE 2 sobi m kuhinja, se odda 15. aprila, cena 350 din. Sp. Radvanjska cesta 3a, Nova vas. 2354 Službo iste POŠTENO DEKLE išče postrežbo za dopoldan. Ponudbe na »Večernik« pod »Poštena«. 2345 VAJENIŠKO MESTO pri šivilji, kjer bi imela deklica tudi oskrbo, išče gojenki uprava Mestnega mladinskega doma v K°r°52evi uIi' ci. Cenjene ponudbe na upravo zavoda. 2362 Službo aobi IŠČEM SLUŽKINJO nastop 8. aprila. Naslov v upravi »Večernika«. 2347 Damski salon Toplak sprejme takoj POMOČNICE 2361 Znania želi VDOVA sredjnih let si želi skrbnega ženina, bolj s'arega; ima lepo posestvo 24 oralov. 2 uri od Maribora. Dopise na upra vo pod »Skrbna«. 2357 Cement Aono Betorsko železo Trste ter ves gradbeni material po najnižjih cenah vedno pri Pinter & liani, Maribor Dnevni redit l. 56. rednem občnem zboru z dne Čitanje zapisnika 28 marca 1938. Poročilo upravnega odbora. Poročilo nadzornega odbora. Potrditev računskega zaključka za leto 1938 in razdelitev čistega dobička. Volitev 2 članov upravnega odbora. Volitev 1 člana nadzornega odbora. Sprememba pravil. Slučajnosti. Računski zaključek za leto 1938 je zadružnikom na vpogled v posojilnični pisarni v Narodnem domu ob nradnih urah, 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. KOLJE *,«* sadna drevesa in vino-; grad prodaja Gnilšek, Razla-, gova 25.___________________23X2 SEMENSKI KROMPIR in krompir za jed, vrste one. dovec, ki je priznana najbolj Ša vrsta, se proda do ugodnih cenah v vsaki količini. Naročila spreiema gostilna WiJson, Maribor. Aleksandro va cesta 53. ____________ 2344 Skoraj nova HARMONIKA se proda. Ljubljanska tvrdka. Naslov v upravi. 2356 za kostume, obleke, plašče, vedno nove vzorce nudi MODNA TRGOVINA JOSIP ŠRAJ. MARIBOR Maribor dne 20. marca 1939. Dr. Kac Viktor, I. r. predsednik. lahki in DELIKATESO BRANJARIJO tudi za drugo obrt pripravno, poceni prodam. Ponudbe pod »Dobra točka« na upravo »Ve čemika«. 2358 Sobo odda trpežni ODDAM SOBO s štedilnikom. Pobrežje. Zrkovska c. 38. 2346 Oddam lepo, sončno OPREMLJENO SOBO z uporabo kopalnice. Naslov v upravi lista. 2359 MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 30 SOBA se odda boljšemu gospodu pri parku. Poseben vhod. Koroščeva 5. 2365 Bombažne din 35*. 32*- 28*. Svileni triko .. 65*- 45*- 30*- so na novo dospele pri C. BUDEFELDT Maribor. Gosposka ulica 4-6 Izd Ui in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska liskama d. d. oo rručajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica (j. — Telelon , predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. - Oglasi po ceniku - Rokopisi se uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67. — Poštni čekovni ručun štev. 11. Š09.