PLANINSKI VESTNIK
mostojno uveljavljanje. Osrednje društvo SRD pa je leta 1937 dokončno postalo podružnica Ljubljana ali sedanje PD Ljubljana-Matica,
PRVI AGtLNI PREDSEDNIKI
Osrednje društvo SPD je štiriinštirideset let odigravalo vlogo protagonista slovenskega planinstva, saj je organiziralo in prispevalo veliko srestev ter strokovnega dela pri gradnji materialne osnove SPD. Posebno strm vzpon je bil dosežen v prvih petnajstih letih, od ustanovitve leta 1893 do leta 1908, ko je SPD načeloval prof. Franc Orožen. Ustanovil je planinsko glasilo »Planinski vestnik«, ki že od leta 1895 uspešno širi slovensko besedo in piše našo planinsko zgodovino. V Orožno ve m času je bito zgrajenih 26 slovenskih planinskih postojank in ustanovljenih 21 podružnic SPD. Prof. Fran Orožen je zgradil temelj mogočni stavbi slovenskega planinstva, ki jo je uspešno nadgrajeval njegov naslednik dr. Fran Tominšek. Prof. Fran Orožen je bil buditelj slovenske narodne zavesti, njegovi osvojeni vrhovi so bile izdane slovenske geografske in zgodovinske knjige, zemljevidi in potopisni prispevki, ki so bogatili slovensko publicistiko. Spadal je med največje ume svojega časa. V tem je razlog, da smo zdaj, ob 100-letnici, v založbi našega društva izdali posebno knjižico, s katero smo se skromno zahvalili klenemu Slovencu, ki je s Spodnje Štajerske prišel v Ljubljano Kranjce prepričevat, da je slovenščina enakovredna
nemškemu in italijanskemu jeziku. Našim goram je vrnil slovenski obraz, slovenskemu jeziku pa odpiral pot uveljavljanja. Zaslužnemu načelniku Orožnu so teta 1909 izročili diplomo častnega člana SPD, ki jo je s podobo O rožno ve koče izdelal akademski slikar Hinko Smrekar.
Tudi dr, Fran Tominšek, ki je dolžnost načelnika osrednjega odbora SPD prevzel od Orožna, je po njegovih stopinjah delo uspešno nadaljeval. Rezultati so bili očitni. V Planinskem vestniku št. 9/1938 lahko preberemo, da je leta 1937 Osrednje društvo SPD ali podružnica Ljubljana oskrbovala v Julijskih Alpah, Kamniških Alpah in Karavankah 18 visokogorskih postojank, ki jih je sšmo zgradilo ali prevzete dogradilo in povečalo. V svoji posesti je imelo tudi Hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru, kupljen na dražbi leta 1913, ki so ga leta 1937 znatno povečali in posodobili, da bi bil primeren za zahtevne goste. Osrednje društvo pa je razpolagalo tudi z odkupljenimi parcelami na Veliki planini, na Nanosu, pri hotelu Zlatorog v Ukancu in na Golici.
ČIGAVE SO KOČE?
Ugotavljanja pridobljenega lastništva Osrednjega društva SPD naše društvo kot naslednik ne opravlja zato, da bi vse te nepremičnine prišle nazaj v naše roke. To v prvi vrsti velja za postojanke, kot so Aljažev dom v Vratih, Vodnikova koča na Velem polju, Staničev dom in
portažo Petra Skvarče o slovensko-argentinski alpinistični odpravi na kontinentalni led leta 1963/64, O gornikih slovenskega rodu, ki so sodelovali pri tej odpravi in pri popisovanju tega velikega podviga, smo nekaj malega že napisali v uvodu, zdaj naj predstavimo pri nas v matični domovini le redkim gornikom znana brata Skvarča, ki sta skrojila precejšen del planinsko-alpinistične zgodovine v Južni Ameriki. Brata Skvarča sta aprila 1956 s sedaj že pokojno materjo Lucijo (pred poroko se je pisala Kocel; očeta Janeza, bančnega uradnika in domobranskega oficirja, so po vojni ubili v Te-harjih) in najnujnejšim odšla iz Ljubljane in od-plula v Buenos Aires. Tam sta dokončala srednjo šolo in potem še univerzo Bila sta zelo uspešna študenta, izpopolnjevala sta se tudi po diplomi in danes veliko pomenita celo v tujini. Oba sta člana mednarodnih strokovnih organizacij in veliko potujeta po svetu. Jure Skvarča (17. 10. 1941) je zaposlen v argentinskem Ministrstvu za zdravstvo, Oddelek za zaščito pred sevanji. Izpopolnjeval se je v Nemčiji, Franciji in ZDA. Ima štiri otroke; starejša dva sta sinova, mlajši dve hčeri. Žena Sitvia Nieves Lag je španskega rodu.
Slovenska brata iz Bariloč
V zadnjih številkah Planinskega vestnika smo v nadaljevanjih ponatisnili nadvse zanimivo re-
208 Peter Skvarča
PLANINSKI VESTNIK
Planika pod Triglavom. Erjavčeva koča na Vršiču, Cojzova koča na Kokrskom sedlu, Koča na Kamniškem sedlu in druge, ki jih sedaj uspešno oskrbujejo planinska društva Dovje-Mojstrana, Bohinj-Srednja vas, Javornik-Ko-roška Bela, Gorje, Jesenice in Kamnik. Zanimivo pa ]e vedeti, kaj vse so naši predniki 2a SPD pridobili. Življenjsko nas zanima samo usoda lastništva postojank, ki jih naše društvo sedaj oskrbuje, po drugi svetovni vojni pa so bile prepisane na Planinsko zvezo Slovenije - in kdo razpolaga s kupljenimi parcelami. Triglavski dom na Kredarici in Koča pri Triglavskih jezerih sta že bili vrnjeni našemu društvu, upravičeno pa pričakujemo, da bo to opravljeno tudi za Dom v Kamniški Bistrici in Dom na Komni.
Osrednje društvo SPD je Dom v Kamniški Bistrici zgradilo leta 1928, Dom na Komni pa s posebnim ponosom leta 1936. Dom na Komni, kije med drugo svetovno vojno pogorel, je leta 1948 obnovilo in elektrificiralo društvo, leta 1964 pa ga je s tovorno žičnico povezalo z dolino (Savica-Komna). Triglavski dom na Kredarici je prvič povečalo leta 1954, žadnje obsežno povečanje in posodobitev pa sta bili opravljeni v letih 1981 do 1985. Triglavski dom sedaj z višino 2515 metrov ni samo najvišja, temveč je s 300 ležišči tudi največja in najbolj obiskovana gorska postojanka pri nas. Tudi KoCo pri Triglavskih jezerih, ki je po obisku v Triglavskem pogorju na drugem mestu, je
društvo redno vzdrževalo, jo leta 1955 prvič povečalo, večji investicijski poseg pa opravilo v letnih sezonah 1986 do 1988. Postojanka sedaj razpolaga z 200 ležišči.
Koča pri Savici je nastala iz bivše obmejne stražamice. Društvo jo je prevzelo ieta 1951, jo obnovilo, leta 1970 posodobilo, ieta 1990 pa povečalo in je sedaj z 32 ležišči in 100 gostinskimi sedeži postala prava gorska izhodiščna postojanka. Prepis nepremičnin na društvo je za to postojanko že urejen, čakamo samo še na ukinitev moratorija.
Ne oziraje se na nerešeno lastništvo je Planinsko društvo Ljubljana-Matica redno vzdrževalo postojanke, kijih oskrbuje. V osemdesetih letih, to je v zadnjem desetletju investicijske blaginje pri nas, smo zmogljivosti svojih gorskih postojank podvojili ter dosegli obseg 690 ležišč in temu primemo število gostinskih sedežev. S tem smo dokazali, da smo vredni svojih prednikov v Osrednjem društvu SPD. Različne okoliščine so botrovale temu, da so se ljudje v devetdesetih letih preusmerili na celinski in planinski turizem. Naše društvo, kot da bi videlo v prihodnost, se je pri tem znašlo pripravljeno. Medtem ko se proizvodne dejavnosti zaradi izgube jugoslovanskega trga zvijajo v krčih krize, nove naložbe pa jih še dodatno obremenjujejo, nam dodatno pridobljene zmogljivosti omogočajo donosnost in postojankam omogočajo celo enostavno reprodukcijo, V prihodnosti Planinsko društvo Ljubijana-Mati-
Peter Skvarča (14. 1. 1944) je šef Glacio-loškega oddelka v argentinskem Arktičnem inštitutu. Je diplomirani geodetsko-geofizikalni inženir s specializacijo (opravil jo je v Angliji) iz glaciologije. Ima dve hčerki, poročil se je s Slovenko Marijo Ano Zakrajšek.
Z alpinizmom sta se seznanila šele v Argentini: Peter poleti 1959/60 med prvim počitnikova-njem v Bariločah, Jure pa dve leti kasneje. Že leta 1963 sta opravila prvi pristop na Pier Giorgio {skupina Fitz Roya, drugi šele leta 1986!) v Patagoniji in prvi zimski vzpon prek južne stene Nevado El Plata (6310 m) v Mendoških gorah. Leta 1970 je ob petem poskusu »padla« severozahodna stena Cerro Norte. Jure se je z argentinskimi tovariši še leta 1976 povzpel na Cerro Moyano, kar smatra za svoj največji uspeh.
bil že preveč zaposlen z Antarktiko - tudi v njihovi odpravi »Everest '71«, Upajmo, da dočakamo kdaj tudi popolnejšo predstavitev njunih dosežkov, morda v sklopu enotnega prikaza »slovenskih andinistov« in delovanja Slovenskega PD v Argentini.
Franci Savenc
Njuno delovanje je bilo svojstveno, usmerjeno predvsem na območje Kontinentalnega ledu. V poročilih sedmih slovensko-argentinskih odprav (1964-71) je registrirana vrsta njunih prvenstvenih vzponov, težkih in tudi najtežjih za tisti čas. Bila sta v najožjem vrhu argentinskega alpinizma in Jure je sodeloval - Peter je
Jure Skvarča	209