Veider Ivan:
Vaš novi prijateljček — Ceglarjev Jožko.
5. Molitveni otrok.
Danes vam hocem, dragi Angelčkarji, povctlati, kako rad in kako Itrpo je Cegiarjev Jožko molil. Komaj se je začel prav zaveclati, že i\\ uikdar opustil jutranje in večerne molitve. Prav tako ne drugih vsakdanjih mo-litev. F*ri molitvi je pač največjo poznjo polagal na zbranost, a tudi na lepo zunanjost je pazil. Pri tem ni bil zadovoljen, da je sam lepo molil, temvee je pazil, da 8O lepo molili tudi drugi domaČi. Vsakega je posvaril, Če se je pri molitvi kaj pregrešil. Prizanesel v tem oziru celo očetu ni. Nekoc ga je jako trtlo prijel in mu rekel: Ata, ti pa ne moliš prav! Samo inalo norazločno po-godrnjaš. To ni prava molitcv. Moliti moraš glasno in razlocno!« — Atek se je seveda poboljŠal iu zanaprej lepše molil, da je ustregel svojemu ljubljenčku. Še večkrat je pobožni JoŽko k lepi molitvi vzpodbujal svoja mlajsa bratca. — Tudi svo.je soucence je navajal k pobožnosti, kakor mi piše Kavčič Janko z Rakeka, ki pristavlja: »Jožko je bal res zelo pobožen rleček.« Ce je lwla Jožku molitev že v zdravih dneh tako Ijuba, mu je postala v bolezni naravnost njepovo edino zdravilo. Ko so mu ponujali zdravila za olajšanje, jih je odklanjal. Navadno je rekel: »Zdravila mi ne morejo več pomagati. Pomaga mi le Bog po molitvi.s Zato je v bolezni tako rekoČ neprestauo molil. Če je sara ležal v sobi. si ga. vedno našel, da ima ročici sklenjera* in da moli. Kadar zaradi prehudega trpljenja ni mogel moliti sam, je prosil, naj molijo drugi. Kadar je bil napad
88
1
, ¦M*bnohud. je vselejzaklical: »Mama, raoli. hitro molilc iii inolila sta, pa inu je odleglo. NihČe ne raore prešteti \ st'li molitev: rožne vence, križeve pote. litanije in dmge, Li sta jih z mamo premolila v tihili nočeh, polnih ne-pnpisnega trpljenja. Vsako jutro sta najprej šepetaje DjM-avila jutranjo molitev. Nato sta brala inasne molitve. /vrčer sta spet zruolila lepo vcčerno molitev. Miiogo-kiitt je zvečer prosil ma-inuo: ^Mamica, zapojva an-
l< ku varuhu!*  In zapela
; tisto ljubeznivo narodno pesniico:
Angelček nioj, pridi uocoj! Jaz botu lepo zaspal, ti boš pri meni  stal, var'val me boš hudega.
Pri tej pesmici je navadno Jožku odleglo, da je zaspal vaaj za nekaj časa. — Ču-dovito natančno je Jožko vedel, kdo zanj moli, in mu je bil zaio prisrčno hva-ležen. Prav zato mu je bila teta MarjuuR-u luku l.julm. da, za starši najljubša. NihČe namreč ni znal loliko in tako lepih molitev kot ona. In vse ie molitve sta skupno premolila ob bolniški postelji sto in stokrat. ^Teta,« je večkral dejal, .*vi sedaj zame molite, v nebesib bom pa jaz za vas.< ICako se je veselil vsak vecer mojega obiska, posebno zato, ker je vselej prejel bolniški blagoslov. In 8 kakšuo pobožuostjo ga je sprejemal. Ro zadnje tedne ni niogel več dvigniti desnice, je prosil mamico, da ga je pokrižala ona.
Omenil sem že, da sta z mamico pela. Sploh je Jožko : *ad pel in poslušal svete pesmice. Njegovc smrti smože pričakovali, ko smo šli mirao njegovega doma s staro-loskim deškim Marijinim vrtcem na izlet k Sv. \alen-tinu. Čeprav je bil zelo slab, je vendar želcl, da so prišli vsi dečki k njegovi posteljt, ko so šli zjutraj tja in ko so se popokine vracali. Obakrat so morali zapeti prav vse cerkvene pesmi, ki smo sc jih naučili, da jih
•  ¦                        89
pojemo pri shodih Mar. vrtca ali ob drugih prilikah v cerkvi. Teh ni malo, a vse je poslušal z največjim zani-maujem. Ko so dečki otl.šli, je rekel: »Škoda, da tudi nas na Rakeku niso naučili loliko lepih pesmic, kot jih znajo v Stari Loki.«
Jožkova pobožnost se je kazala ludi v tem, da je izredno rad imel podobice in pledal verske slike. Prav tako rad jc prebiral bogoljubne knj-ige. V najlepšem redu jih je imel zložene pri svoji posteiji. Ko jih ni juogel čitati sam, so mu jih eitaJi drujri.         (Dalje.)