v o o o 1 1 1 1 1 2 2 2 2 2. 3 3 3 3 3 4 4 4 4 4 5 5 5 5 5 9 6 6 6 6 6 O 7 7 7 7 8 8 8 8 8 9 9 9 9 5 7 8 O 2 I H 133. 4 33. 4 33. 4 33. 5 33. 5 33. 5 33. 5 33. 5 33. 5 33. 6 33. 6 33. 6 33. 6 33. 6 33. 6 33. 6 33. 7 29. 7 29. 5 29. 5 33. 7 33. 7 33. 8 33. 8 33. 8 33. 8 33. 8 13. 8 29. 6 29. 3 33. 9 3C. 9 33. 9 33. 9 34. 0 34. 0 34. 0 34. 0 34. 0 34. 0 34. 1 34. 1 24. 1 34. 1 34. 1 34. 1 34. 2 134. 2 216. 9 21 7. 0 217. 1 217. 2 217. 2 I £7. t 125. 9 29. 2 29. 2 29. 2 29. 3 19. 3 29. 3 29. 3 29. 3 29. 3 29. 1 29. 4 29. 4 29. 4 29. 4 29. 4 29. 4 29. 1 26. 5 26. 2 29. 5 29. 5 29. 5. 29. 5 29. 5 29. 6 29. 6 29. 6 29. 6 29. 6 29. 6 29. 6 29. 6 29. 7 29. 7 29. 7 29. 7 29. 7 29. 7 29. 7 29^ 29. 8 29. 8 29. 8 29. 8 29. 8 29. 8 29. 9 88. 8 78. 8 78. 8 78. 9 78. 9 U. 7 25. 9 25. 9 26. 0 26. 0 26. 0 26. 0 26. 0 140. o 123. 3 123. 3 123. 3 123. 4 123. 4 123. 4 ,123. 4: lil .£ 121. 2 121. 2 121. 2 121. 2 121. 2 121. 2 lJ2!. 2, ljtMti .a 19. 4 19. 4 19. 5 99. 5 ZA^O&gR VENIJE0 ZA 26. 0 26. 0 23. 4 26. 1 26. 1 26. 1 26. 1 26. 1 26. 1 26. 1 123. 4 123. 4 121. 4 123. 4 123. 5 123. 5 123. 5 123. 5 123. 5 123. 5 12r3 121. 3 121. 3 121. 3 121. 3 121. 3 121. 4 121. 3 121. 3 121. 4 I 17. f I I/. 7 19. 4 117. 9 99. 4 177. 9 99. 4 117. 9 117. 9 117. 9 117. 9 118, 0 BL 118. 0 118. 0 118. 0 118. 0 118. 0 118. 0 118. 0 118. 0 118. 0 118. 0 I IO. O 113. 3 116. 6 115. 5 116. 6 115. 5 116. 6 1)5. 5 19. 5 19. 5 19. 5 19. 4 19. 5 19. 5 19. 5 19. 5 19. 6 19. 6 116. 6 116. 6 116. 7 116. 7 Sfljg 116. 7 116. 7 116. 7 116. 7 116. 7 116. 7 116. 7 116. 7 116. 7 116. 7 116. 8 118. 1 19. 6 118. 1^116. 8 19. 6 118. 1 116. 8 19. 6 118. 1 116. 8 26. 2 123. 5 121. 4 19. 6 12 'srs 26. 2 23:5 2174 26. 2 123. 6 121. 4 3. 121. 4 26. 2 123. 6 123. 6 123. 6 21. 4 19. 6 118. 1 19. 6 118. 1 19. 6 118. 1 26. 2 121. 4 23. 6 121. 4 im K?9 19, 4 - A »•5 1*3 il-. M 2 5 121. 5 121. 5 121. 5 121. 5 123. 0 123. 6 123. 7 123. 7 2673 9 118 116. 8 26. 3 119. 7 118. 2 118. 2 118. 2 116. 8 26. 3 119. 7 116. 9 26. 3 119. 7 116. 9 26. 3 123. 7 121. 5 121. 5 121. 5 121. 5 121. 5 119. 7 123. 7 26. 4 118. 2 26. 4 123. 7 118. 2 26. 4 123. 7 119. 7 26. 4 123. 7 119. 7 115. 5 115. 5 115. 5 115. 5 .J 15. 6 115. 6 115. 6 115. 6 115. 6 115. 6 115. 6 115. 6 115. 6 115. 6 115. 6 115. 6 115. 6 115. 6 115. 6 115. 7 26. 4 26. 4 26. 4 26. 4 26. 4 123. 7 123. 7 123. 8 123. 8 123. 8 121. 6 12P. 6 121. 6 121. 6 121. 6 119. 7 119. 8 119. 8 119. 8 119. 8 118. 2 116. 9 118. 2 118. 2 118. 2 118. 2 118. 2 118. 2 118. 2 118. 2 26. 5 123. 8 121. 6 i 2 V: 123. 8 121. 6 123. 8 121. 6 ( ,■» • n > j 26. 5 26. 5 59. 1 59. 2 59. 2 59. 2 59. 3 119. 8 118. 3 119. 8^18. 3 199. 8 118. 3 199. 8 118. 3 147. 3 147. 3 147. 3 147. 4 147. 4 316. 4 316. 5 3167 316. 9 317. 0 215. 5 215. 6 215. 7 215. 7 215. 8 177. 9 177. 9 178. 0 178. 0 178. 0 116. 8 115. 7 116. 8 115. 7 116. 8 115. 7 Ms ?: 115. 7 115. 7 115. 7 115. 7 115. 7 115. 7 114. 7 115. 7 115. 8 115. 8 115. 8 1 15. 80 115. 8 115. 8 115. 8 115. 8 115. 8 115. 8 115. 8 115. 8 146. 8 146. 8 146. 9 146. 9 146. 9 116. 9 115. 7 116. 9 116. 9 116. 9 116. 9 116. 9 116. 0 116. 9 116. 9 116. 9 116. 9 117. 0 117. 0 117. 0 158. 5 158. 6 158. 6 158. 6 158. 6 M 4. O 114. 5 114. 5 1V-. 5 i i f. 6 "* 6 1 1 4. o 114. 6 114. 6 114. 6 114. 6 114. 6 115. 6 114. 6 114. 6 114. 6 114. 6 114. 6 114. 6 114. 7 114. 7 1 1 4. 7o 114. 7 114. 7 114. 7 114. 7 vli M 114. 7 114. 7 114. 7 114. 7 114. 7 114. 7 113. 9 114. 8 114. 8 114. 8 114. 8 114. 8 114. 8 114. 8 114. 8 114. 8 114. 8 114. 8 114. 8 114. 8 318. 0 318. 1 318. 3 318. 4 318. 6 i "i J. / 113. 7 ti ?. 7 I u. v "2. 7 i . J. -< 1 t > U J 11? o > ; > 7 M s 9 13. 7 i J. / 13. 7 13. 7 13. 7 13. 7 13. 7 13. 7 13. 7 13. 8 13. 8 13. 8 13. 8 13. 8 13. 8 13. 8 13. 8 13. 8 13. 8 13. 8 13. 8 $13. 8 13. 8 13. 8 13. 8 13. 9 13. 9 13. 9 13. 9 13. 1 13. 9 13. 9 13. 9 13. 9 13. 9 13. 9 13. 9 13. 9 13. 9 13. 9 13. 9 13. 9 13. 0 216. 2 216. 3 216. 4 216. 4 216. 5 \ " ? 9 H2. y i 112. 9 l 112. 9 113. 0 113. 0 113. 0 113. 7 113. 7 113. 0 113. 0 113. 0 113. 0 113. 8 K 113. 0 1 113. 0 113. 0 113. 8 113. 0 113. 0 113. 0 113. 1 113. 1 113. 1 113. 1 113, 1 113. 1 113. 9 113. 1 113. 1 113. 1 113. 1 113. 1 113. 1 113. 1 113. 1 113. 1 113. 1 113. 2 113. 9 113. 2 113. 2 113. 2 178. 3 178. 4 178. 4 178. 4 , 178. 5 ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO STATISTIČNO GRADIVO Št. 14/72 DRUŽBENI PRODUKT IN NARODNI DOHODEK V LETU 1970 LJUBLJANA, OKTOBER 1972 SESTAVIL: K O Z H ! N Franc, dipl. ose. , samostojni svetovalec za statistike narodnogospodarskih bilanc Podatki o družbene® bruto produktu (vrednost! proizvodnje), družbene® produktu in narodne® dohodku so bili doslej objavljeni v tehle publikacijah: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. STATISTIČNO GRADIVO SR SLOVENIJE, št. 2k Družbeni proizvod in narodni dohodek 1962 po občinah, dejavnostih In lastništvu STATISTIČNO GRADIVO SR SLOVENIJE, št. 9 Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1966 STATISTIČNO GRADIVO SR SLOVENIJE, št. 17 Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1967 STATISTIČNO GRADIVO SR SLOVENIJEsšt. 8 Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1968 STATISTIČNO GRADIVO SR SLOVENIJE, št. 10 Družbeni prpdukt in narodni dohodek v letu 1969 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. STATISTICN {$ podatki STATISTICN (s podatki STATISTIČN (s podatki STATISTIČN (s podatki STATISTIČN (s podatki STATISTIČN (s podatki STATISTIČN (s podatki STATISTIČN (s podatki STATISTIČN (s podatki STATISTIČN (s podatki STATISTIČN PODATKI PO OBČINAH LR SLOVENIJE 1960 V. zvezek za leti 1959 in 1960) PODATKI PO OBČINAH LR SLOVENIJE 1961 V. zvezek za leta 1959, 1960 in 1961) PODATKI PO OBČINAH SR SLOVENIJE 1962 V. zvezek za leta 19591962) PODATKI PO OBČINAH SR SLOVENIJE 1963 XII. zvezek za leta 19591963) PODATKI PO OBČINAH SR SLOVENIJE 1964 XI. zvezek za leta 19601964) PODATKI PO OBČINAH SR SLOVENIJE 1965 XIII. zvezek za leta 1961 «1965) PODATKI PO OBČINAH SR SLOVENIJE 1966 XII. zvezek za leta 19621966) PODATKI PO OBČINAH SR SLOVENIJE ZA LETO 1967 III. za leta 19631967) PODATKI PO OBČINAH SR SLOVENIJE 1970 V. zvezek za leta 19641968) PODATKI PO OBČINAH SR SLOVENIJE 1971 Vi. zvezek za leta 19651969) PODATKI PO OBČINAH SR SLOVENIJE 1972 II. zvezek zvezek (s podatki za leta 19661970) izšlo v decembru 1963 Izšlo v oktobru 1968 zšlo v oktobru 1969 z šlo v juliju 1970 zšlo oktobra 1971 zšlo v aprilu 1962 zšlo v februarju 1963 zšlo v raaju 1964 zšlo v februarju 1965 zšlo v maju 1966 zšlo v marcu 1967 zšlo v isaju 1968 zšlo v juniju 1963 zšlo v septembru 1970 zšlo decembra 1971 zšlo maja 1972 Uporaba in objava podatkov, v celoti ali deloma, dovoljena le z navedbo vira Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko, Ljubljana, Vožarski pot št. 12 Odgovarja direktor Franta Komel Tiskano v 190 Izvodih, septembra 1972. Cena 20 din. u v o o V tej publikaciji so zbrani podatki o družbenem produktu in narodnem dohodku v SR Sloveniji s podrobno razčlenitvijo po dejavnostih. Serija podatkov od leta 1947 do 1970 sicer ni v celoti primerljiva, ker so se v tem času vefkrat menjali gospodarski instrumenti in nomenklatura za razvrščanje v posamezne gospodarske dejavnosti, a nam vseeno omogoča dovolj jasen vpogled v rast družbenega produkta in narodnega dohodka v naši republiki. V prikazanih podatkih js zajeta proizvodna dejavnost družbenih delovnih organizacij in zasebnih proizvajalcev. Podatki o družbenem produktu in narodnem dohodku so prikazani po dveh načelih: 1) po organizacijskem načelu, pri katerem so gospodarske organizacije razvrščene po svoji pretežni dejavnosti; 2) po čistih dejavnostih, pri čemer je dejavnost gospodarskih organizacij razčlenjena po osnovnih in stranskih dejavnostih njihovih obratov oziroma poslovnih enot. Vsi podatki po organizacijskem načelu in po čistih dejavnostih so rezultat posebnega statističnega raziskovanja "Kompleksnih letnih poročil gospodarskih organizacij za leto 1970" . Ta poročila so sestavljena na podlagi zaključnih računov ter knjigovodskih in drugih evidenc gospodarskih organizacij. Obračun družbenega produkta in narodnega dohodka za zasebni sektor gospodarstva je izdelan po vsakoletnih preračunih občinskih skupščin. Deloma temelji na podatkih rednih statističnih služb, deloma pa na oceni strokovnjakov, ki poznajo razmere v ustreznih občinah. Podrobnejša metodološka pojasnila so v posebnem poglavju. Ljubljana, septembra 1972 Direktor Zavoda SR Slovenijo za statistiko Franta Kontel VSEBINA Stran Pojasnila - 5 SploSnl pregled družbenega produkta in narodnega dohodka v letu 1970 .. . . . g v * Tabelarni pregled 11 1. Družbeni produkt in narodni dohodek v SR Sloveniji .. . . . . . . 1*1. - po organizacijskem načelu (19471970) 11 1-2. - po čistih dejavnostih (19611970) 15 2. Družbeni produkt in narodni dohodek po cenah 1966 .. . ig 3. Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1970 v SR Sloveniji .. . . . . . . 19 3-1. - po organizacijskem načelu 19 3-2. - po čistih dejavnostih 3^ 4. Družbena in podjetniška akumulacija v narodnem dohodku SR Slovenije za leto 1970 - po organizacijskem načelu 39 5. Družbeni produkt in narodni dohodek v letu 1970 po občinah 41 3 STATISTIČNA ZNAMENJA : ni pojava » . ni podatka 0 podatek manjši od 0, 5 (polovice) dane merska enote 0, 0 podatek je manjši od 0, 05 (pet stotin) dane merske enote 0 poprečja 1) označba la opombo pod tabelo ali pod črto POJASNILA V1M podatkov Družbeni produkt in narodni dohodek sta obračunana po proizvodni metodi, kar pomeni, da js osnova za računanja vrednosti proizvodnje proizvodnih gospodarskih organizacij in zasebnih proizvajalcev. Obračun družbenega produkta in narodnega dohodka za družbeni sektor gospodarstva temelji na podatkih Iz zaključnih računov gospodarskih organizacij. Pri tem se podatki razčlenijo in razvrste po ekonomskih kategorijah, po organizacijskem načelu, po načelu čistih dejavnosti in po teritorialnem načelu. Od leta 1961 do leta 1965 so se podatki za obračun družbenega produkta in narodnega dohodka zbirali s Kompleksnim letnim poročilom gospodarskih organizacij (poročilo KG I -01), in sicer tako za obračun po organizacijske«! načelu kot za obračun po čistih dejavnostih in teritorialnem načelu, V letu 1966 pa sta bila družbeni produkt in narodni dohodek po organizacijskem načelu in po čistih dejavnostih izračunana, deloma iz kompleksnih letnih poročil (KG 101), deloma pa direktno iz zaključnih računov gospodarskih organizacij, ■ V letu 1967 in 1968 sta bila družbeni produkt in narodni dohodek izračunana po organizacijskem načelu direktno iz zaključnih računov gospodarskih organizacij, ki jih je zbrala Služba družbenega knjigovodstva, po čistih dejavnostih in teritorialnem načelu pa s kombinirano obdelavo podatkov, zbranih deloma s kosipleksnimi letni mi poročili (KG I -01), deloma pa vzetih direktno iz zaključnih računov gospodarskih organizacij. Za leto 1969 in 1970 pa sta bila družbeni produkt in narodni dohodek po organizacijskem načelu in po čistih dejavnostih zopet Izračunana na podlagi obdelave kompleksnih letnih poročil gospodarskih organizacij (poročilo KG I -01). Obračuni družbenega produkta in narodnega dohodka za zasebni sektor kmetijstva, obrti, prometa in gostinstva so Izdelani po letnih obračunih občinskih skupščin. Temeljijo deloma na podatkih rednih statističnih služb, deloma pa na oceni strokovnjakov, ki poznajo razmere v ustreznih občinah. Obračun za zasebno gradbeništvo je Izdelan na osnovi podatkov o vrednosti gradbenih del v zasebnem sektorju. Obračun po stalnih cenah Obračun družbenega produkta in narodnega dohodka za leta 1952 do 1970 je v tej publikaciji prvič objavljen na osnovi razmerij, ki Izhajajo iz oblike in strukture proizvodnje v letu 1966. Pred tem je bil obračun izdelan tako, da je bilo bazno leto 1960. Pri obračunu v stalnih cenah se namreč vedno vzame kot osnova neko določenolato. Razmerja, ki so veljala v tem letu, se potem upoštevajo pri vseh letih, za katera se dela obračun, kot da se v teh letih v primerjavi z baznim letom niso nič spremenila. Pri tem jo treba upoštevati, da je obračun po stalnih cenah v bistvu le računska konstrukcija, ki predpostavlja, da so odnosi proizvodov in proizvodnih storitev, za katere je obračun izdelan, proporcionalni odnosom, Izvedenim iz strukture cen v letu 1966, Serije družbenega produkta in narodnega dohodka po stalnih cenah torej ne pomenijo serije "realnega dohodka" , ker elementov za tak obračun za zdaj nI. Razlika med podatki po tekočih cenah in podatki, obračunanimi po stalnih cenah, so zlasti pomembne pri prikazovanju nivoja, in sicer zaradi vpliva cen, ki pride do izraza pri obračunih po tekočih cenah. Zaradi razlik v cenah prihaja do porasta vrednosti družbenega produkta in narodnega dohodka, ki je večji od porasta, do katerega je prišlo samo zaradi povečanja obsega proizvodnje. Zato se za analitična namene uporabljajo serije podatkov, preračunanih na stalne cene. Obračun družbenega produkta in narodnega dohodka je metodološko izveden tako, da so podatki o proizvedenih količinah v posameznih letih pomnoženi z dodatnimi vrednostmi za mersko enoto posameznih proizvodov oziroma proizvodnih storitev. Obračune družbenega produkta in narodneoa dohodka po področjih je Zvezni zavod za statistiko v Beogradu izdelal po enotni metodologiji za vsako republiko posebej In objavil v Študiji "Kretanje društvenog proizvoda i narodnog dohodka Jugoslavije 19521968 godine po oblastima 1 privrede i soci jalističkim republikama u cenama 1966. s (Študije, analize i prikazi SZS br, ^5), Obračun družbenega produkta in narodnega dohodka po cenah leta 1966 smo tudi za leto 1970 dobili od Zveznega zavoda za statistiko. Zajetje Pri obračunu družbenega produkta in narodnega dohodka so zajete tele gospodarske dejavnosti: industrija in rudarstvo, kmetijstvo in ribištvo, gozdarstvo, gradbeništvo, promet in zveze. , , trgovina (tudi lekarne), gostinstvo, proizvodni del obrti (brez osebnih in drugih obrtnih 5 stor/itev) in proizvodni dal komunalnih dejavnosti vodovod in kanalizacija, vzdrževanje poti in mestne toplarne; Negospodarske dejavnosti se v obračunu družbenega produkta in narodnega dohodka ne zajemajo, V podatkih o družbenem produktu in narodnem dohodku so zajeta proizvodne dejavnosti v družbenem in zasebnem sektorju gospodarstva. Obračun po tekočih cenah za družbeni sektor gospodarstva Pri obračunu dohodka za družbeni sektor gospodarstva so bilo do leta 1960 upoštevane kot enote opazovanj gospodarske organizacije kot celote, tj„ skupaj z vsemi stran skimi dejavnostmi (razen pri kombinatih, kjer je bil za enoto opazovanja vzet obrat), in razvrščene po področjih in panogah po njihovi pretežni dejavnosti. Od leta 1961 dalje pa se obračunavata narodni dohodek in družbeni produkt po dveh načelih: po organizacijskem načelu in po čistih dejavnostih in po teritorialnem načelu. Serija podatkov o družbenem produktu in narodnem dohodku je postavljena tako, da so podatki za leta 1^551960 objavljeni po enotni obdelavi, za leta 19611970 pa posebej po organizacijskem načelu in posebej po načelu čistih dejavnosti tsr po teritorialnem načelu. Družbeni produkt in narodni dohodek po _organi2:acijskein načelu sta izračunana po načelu zajetja gospodarske organizacije kot celote, z vsemi obrati, prodajalnami, skladišči, menzami, počitniškimi domovi itd, , teritorialno pa prikazana tam, kjer imajo gospodarska organizacije svoj sedež. Pri tem so enote razvrščene v področja in panoae po pretežni dejavnosti gospodarske organizacije kot celote, to je po dejavnosti, ki jo je gospodarskim organizacijam po Pravilniku o razvrščanju uporabnikov družbenega premoženja (Uradni list FLRJ št, 10/196?) ter kasnejših spremembah in dopolnitvah določila Služba družbenega knjigovodstva. Podatkov o družbenem produktu in narodnem dohodku pa ne prikazujemo samo zbirno za vse dejavnosti gospodarskih organizacij, temveč tudi razčlenjeno po dejavnosti posameznih poslovnih enot, to je po načelu čj. s t i h dejavno s i j, in po okraju (občini), kjer Imajo te poslovne enote gospodarskih organizacij svoj sedež, to je po t_e r i t orialneei naČ 8 1 U . " V obračun družbenega produkta in narodnega dohodka po čistih dejavnostih in teritorialnem načelu je zajeta torej tudi dejavnost poslovnih enot gospodarskih organizacij iz drugih republikjSFRJ, ki poslujejo v SR Slo veniji. V obračun družbenega produkta in narodnega dohodka SR Slovenije po čistih dejavnostih pa niso vštete tiste poslovne enote, ki delajo v drugih republikah, njihovo matično podjetje pa ima sedež v SR Sloveniji, ker so zajete v obračunu ustreznih republik. Isto načelo za prikazovanje podatkov po čistih dejavnostih in teritoriju velja tudi za obračun družbenega produkta in narodnega dohodka po občinah. Primerljivost podatkov Od leta 1961 dalje iinamo dva obračuna družbenega produkta in narodnega dohodka (po organizacijskem načelu in po čistih dejavnostih), od katerih sta v prvih letih oba temeljila na Kompleksnih letnih poročilih gospodarskih organizacij (KGI01), V letu 1968 pa je bil obračun po organizacijskem načelu izdelan sicer po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko, toda po podatkih, ki jih je zbrala Služba družbenega knjigovodstva. Obračun po čistih dejavnostih pa je bil izdelan deloma po podatkih, zbranih s statistično akcijo KG I -01 (Kompleksno letno po« ročilo gospodarskih organizacij), deloma pa po podatkih iz ZR1 - Službe družbenega knjigovodstva. Leta 1969 in 1970 sta bila družbeni produkt in narodni Jahodfi. nn beh načelih zopet izračunana na podlagi kompleki^ogi; letnega poročila gospodarskih organizacij(poroč11o KRI -01). Poleg tega pa je prišlo po letu 1961 do več sprememb pri razvrščanju gospodarskih organizacij po dejavnostih, j-; ar seveda povzroča, da podatki o družbenem produktu in narodnem dohodku po letu 1961 niso popolnoma primerljivi z obračuni v prejšnjih letih, razen v globallh. Leta 196? je bilo objavljena nova "Nomenklatura za razvrščanje uporabnikov družbenega premoženja" (Uradni 'list FLRJ št. 10/196?), ki z dopolnitvami oziroma spremembami velja še danes in rabi za razvrščanje gospodarskih organizacij pri obračunu družbenega produkta in narodnega dohodka po organizacijskem načelu. Do leta 1964 je bila ista nomenklatura uporabljena tudi pri obračunu po čistih dejavnostih. Ker pa je ta nomenklatura postavljena načelno le za razvrščanje delovnih organizacij v celoti, ne pa tudi za prikazovanje njihovih čistih dejavnosti, je Zvezni zavod za statistiko izdelal za te namene posebno "Nomenklaturo za razvrščanje proizvodov in obratom" , ki se od leta 1964 dalje uporablja pri prikazovanju podatkov o družbenem produktu in narodnem dohodku po čistih dejavnostih. To je treba upoštevati pri primerjanju podatkov po čistih dejavnostih pred letom 1963 in po njem. Dejavnost geološkega zavoda je pri obdelavi podatkov za leta 19641970 po čistih dejavnostih vključena v gradbeništvo (nizke gradnje) in ne v industrijo, kot pred letom 1963. Dejavnost obrtnih organizacij družbenega sektorja, ki ustvarjajo materialno proizvodnjo, je bila pri obdelavi 6 Z3 Ista 196' t1970 obravnavana enako kot industrija in prikazana skupaj z ustrezno industrijsko dejavnostjo. Prav tako je bila Izločena iz obrtne dejavnosti tudi obrtna gradbena dejavnost, ki je prikazana skupaj z gradbeništvom, in sicer v dejavnosti "zaključna in obrtna dola v gradbeništvu" . Obrtne storitvene dejavnosti pa so v vseh letih prikazano kot obrtna dejavnost. Kot "komunala" ja bila v letu 1964 prikazana celotna komunalna dejavnost (toda braz stanovanjske dejavnosti )in ne samo vodovod, kanalizacija, , organizacije za vzdrževanje poti in sestne toplarne kot v drugih letih, V letih 1965 do 1970 pa je zopet zajet samo proizvodni del komunale. Pri podatkih za leto 1969 je posebej prikazana vrstica NERAZPOREJENO, ker je bil v prvotni obdelavi v materialnih stroških prikazan tudi tisti ^del dohodka, ki spada po metodologiji obračuna narodnega dohodka v akumulacijo (presežek proizvoda), Gre za najemnine, zakupnine in druge neproizvodne storitve, ki so bile v preteklih letih obračunane v narodnem dohodku {presežku proizvoda). Korekcija narodnega dohodka je bila narejena samo za republiko kot celoto, ne pa tudi po področjih in občinah, in je zato pri teh podatkih zaenkrat ostala vrstica NERAZPOREJENO. Obračun za zasebni sektor gospodarstva Podatki o narodneffl dohodku zasebnega sektorja gospodarstva obsegajo dejavnost zasebnih proizvajalcev v kmetijstvu, , gradbeništvu, prometu, gostinstvu in obrti. V dohodek od zasebnega kmetijstva je vključen tudi dohodek kmetov od -zasebnega gozdarstva in stranskih dejavnosti v kmetijstvu. Prikazovanje podatkov Podatki v vseh tabel ah , razen v tabeli "Družbeni produkt in narodni dohodek pa cenah leta 1%6" so prikazani po tekoči h c e n a h , to je po cenah v ustreznih letih. , Definicije in metodološka pojasnila Obračun družbenega produkta in narodnega dohodka temelji na konceptu materialne proizvodnje, se pravi, da je izhodišče vrednost materialne proizvodnje in proizvodnih storitev industrije, kmetijstva, gozdarstva, gradbeništva, prometa, trgovine (vključno z lekarnami ) , gostinstva, proizvodne obrti in proizvodnih komunalnih dejavnosti . Kot vrednost proizvodnje jemljemo vrednost fakturirana realizacije povečano ali zmanjšano za razliko med Izrednimi dohodki in izrednimi iz datki, kakor tudi za razi 1 ko v stanju zalog gotovih proizvodov in nedokončane proizvodnje, ter zmanjšano za nabavno vrednost realiziranega trgovskega blaga, materiala in odpadkov. Na ta način je npr. pri trgovskih organizacijah "vrednost proizvodnje" v bistvu enaka trgovinski marži. Družbeni produkt je izkazan kot seštevek narodnega dohodka in amortizacije osnovnih sredstev. Pomen in smisel tega. kazalnika proizvodnje je v merjenju ustvarjene proizvodnje, upoštevaje možnosti, ki jih ta proizvodnja daje za finalno potrošnjo. Družbeni produkt je manjši od vrednosti proizvodnja za toliko, kolikor znaša vrednost medfaznih proizvodov, to pa je prav vrednost reprodukcijske potrošnje, ki je tu prikazana le enkrat, medtem ko je vrednost proizvodnje obračunana večkrat. Družbeni produkt "čistimo" od tistih elementov, ki predstavljajo medfazno proizvode, zato da se izognemo večkratnemu obračunavanju. S tem pa zagotovimo, da družbeni produkt meri rezultate ekonomske aktivnosti, a ne tudi eventuelnih institucionalnih sprememb. Gospodarski pomen takega merjenja proizvodnje narekujejo potreba, da proučimo proizvodnjo v celoti in da upoštevamo vse elemente, ki sestavljajo in dajejo gradivo za takšno analizo. Materialni stroški obsegajo vrednost nabavljenega materiala in proizvodnih in neproizvodnih storitev, nabavljenih ali opravljenih od drugih podjetij oziroma proizvajalcev. Pri kmetijskih proizvajalcih je razen zunanjih nabav všteta med materialne stroške tudi poraba lastnih pridelkov za seme, krmo in podobno. Kot amortizacija je prikazana vrednost sredstev, ki so jih gospodarske organizacije vplačale v amortizacijski sklad, za zasebni sektor pa je amortizacija ocenjena. Amortizacija je do leta 1957 vključevala tudi sredstva za investicijsko vzdrževanje osnovnih sredstev, od takrat naprej pa so ta sredstva zajeta med materialnimi stroški, torej ne več v amortizaciji in zato tudi ne v družbenem produktu. Da bi bila serija družbenega produkta primerljiva s prejšnjimi leti, je treba v poznejših letih dodajati investicijsko vzdrževanje. Narodni dohodek definiramo kot del družbenega produkta, ki ga sestavlja novoustvar jena vrednost v določenem časovnem obdobju. Če bolj podrobno analiziramo vrednosti, ki jih vsebuje družbeni produkt, opazimo, da te vrednosti v celoti ne predstavljajo delovnih uspehov v določenem obdobju, ker se v njih skriva vrednost amortizacije poslopij in drugih osnovnih sredstev, ki so bila ustvarjena že poprej. Z izračunavanjem narodnega dohodka želimo ugotoviti čiste novoustvarjene vrednosti, ki se oblikujejo v določenem obdobju. Gospodarski pomen ugotavljanja teh vrednosti pa je v tem, da lahko družba v določenem obdobju troši le tiste vrednosti, ki jih je v tem času ustvarila. T Normalno je, da družba za svoje potrebe porabi manj, kot znašajo novoustvarjeno vrednosti, saj je le tako mogoče zagotoviti razširjeno reprodukcijo. V naši publikaciji je prikazana delitev narodnega dohodka na osebne dohodke in akumulacijo in sklade. Cisti osebni dohodki zajemajo sredstva, ki so bila izplačana zaposlenim v gospodarstvu ;osebne dohodke, osebne prejemke iz dohodka gospodarskih organizacij, kakor tudi druge osebne prejemke. Pod postavko "osebni dohodki" je v zasebnem sektorju gospodarstva izkazan tisti del dohodka zasebnih proizvajalcev, ki jim ostane za osebno potrošnjo in investicije. Pod akumulacijo in skladi je izkazan tisti del narodnega dohodka, ki so ga gospodarske organizacije izločile v obliki davkov in prispevkov za ustrezne in družbene skfade, proračune in sklade gospodarskih organizacij. Pri zasebnih proizvajalcih je akumulacija ocenjena kot del dohodka, ki predstavlja vrednost plačil v obliki davkov, taks in prispevkov. SPLOŠNI PRFGLEO DRUŽBENEGA PRODUKTA IN NARODNEGA DOHODKA V LETU 1970 Leta 1970 je znašal v celotnem gospodarstvu SR Slovenije skupno ustvarjeni narodni dohodek v družbenem in privatnem sektorju 23 520 356 tisoč din (računano po tekočih cenah in organizacijskem principu), kar je v primerjavi z letom 1969 za 25, 6? več. Z instrumenti ekonomske politike je bilo določeno, da se v letu 1969 dohodek v gospodarskih organizacijah obračunava po fakturirani, ne pa po plačani realizaciji kot v prejšnjih letih. Tudi za leto 1970 je dohodek obračunan po fakturirani realizaciji. Največji delež narodnega dohodka je bil ustvarjen v družbenem sektorju gospodarstva, in sicer1 88, Zaostalih 11, 8$ je odpadlo na narodni dohodek, ustvarjen v privatnem sektorju slovenskega gospodarstva. Značilen je bil tudi hitrejši porast narodnega dohodka v družbenem sektorju; indeks porasta 1970 v primerjavi z letom 1969 je znašal 126, 85, medtem ko je znašal indeks porasta v privatnem sektorju 111, 59. Nominalni porast novoustvar jene vrednosti (narodnega dohodka) je posledica fizičnega obsega proizvodnje in pa dviga cen. Indeks fizičnega obsega industrijske proizvodnje je znašal leta 1970 v primerjavi z letom 1969 109, 4. Skupni indeks proizvajalčevih cen je znašal leta 1970 v primerjavi z letom 1969 za celotno slovensko gospodarstvo 111, 6. V istem obdobju je znašal indeks cen v trgovini na debelo 106, 4; v trgovini na drobno pa 111, 4. Največji porast narodnega dohodka je bil ustvarjen v dejavnosti gradbeništva in sicer za 40, 10/ več kot v letu letu 1969; potem v komunali 37, 80?, v prometu 36, 66' /. , gozdarstvu 34, 02?, v trgovini 29, 75?, industriji 27, 31?, obrti 23, 35?, gostinstvu in turizmu 17, 73? in kmetijstvu 14, 05? več kot v preteklem letu. Gibanje narodnega dohodka V gornjih izvajanjih smo na kratko analizirali gibanja narodnega dohodka (po tekočih cenah in to po organizacijskem principu) Za narodno gospodarstvo pa je vsekakor pomembnejše gibanje narodnega dohodka po stalnih cenah. Tako izračunan narodni dohodek (kljub nekaterim pomanjkljivostim) nam podaja realnejšo sliko, saj je izločan vpliv gibanja cen, V spodnji tabeli podajamo gibanja narodnega dohodka po dejavnostih in to po stalnih cenah ter principu čistih dejavnosti. Gibanje narodnega dohodka po dejavnostih (princip čiste dejavnosti) (po stalnih cenah 1966) Poprečna Gospodarstvo - skupaj Industri ja Kmeti jstvo Gozdarstvo Gradbeni štvo Promet Trgovina in gostinstvo Obrt in komunala Porast v 1966 1%5 1967 1966 1968 1967 1969 1968 1970 1969 h, 98 3, 66 6, 79 11 ,14 10, 17 4, 23 3, 05 8, 58 9, 06 3, 37 0, 56 4, 04 -2, 94 -0, 50 5, 30 6, 68 12, 35 4, 59 6, 89 6, 33 15, 31 11, 2? -0, 06 4, 53 -0, 50 3S00 8, 85 10, 94 8, 93 9, 51 letna stopnja rasti 1 r. y . Js6 8. 6 3, 4 0 J 8. 7 7, 3 7, 47 4, 85 6, 02 12, 80 10, 15 8»? 9, 10 -0, 40 5, 08 7, 21 7, 26 5, 5 Poprečna letna stopnja rasti slovenskega gospodarstva za obdobje 19651970 znaša 7, 6. Dinamika rasti je po po sameznih dejavnostih precej raznolika in razgibana. V kmetijski proizvodnji igra še vedno veliko vlogo vreme, kar vpliva na nihanje proizvodnje iz leta v leto. Najbolj enakomerno naraščajočo stopnjo rasti pa ka/el? gradj beništvo in promet. Naraščajočo stopnjo rasti gradbeništva je v veliki meri pripisati velikemu povpraševanju po stanovanjih, kar je nedvomno posledica v primanjklja ju stanovanjskega fonda (pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na razgibano investicijsko delavnost delovnih organizacij - udeležba ustvarjenih investicij družbene ga sektorja v narodnem dohodku za 1970 znaša 28, 38?, samih zgradb pa 12, 28?). 8 Struktura narodnega dohodka V skupni strukturi ustvarjenega narodnega dohodka SR Slovenije leta 1970 znaša delež družbenega sektorja 88, 2?» zasebnega sektorja pa 11, $, Od leta 1967 do 1970 je opaziti, da se delež zasebnega sektorja v skupni strukturi dohodka zmanjšuje, družbenega pa povečuje. Vsekakor pa so zanimivejši strukturalni premiki po posameznih dejavnostih slovenskega gospodarstva, Lete prikazujemo v spodnji tabeli. Struktura narodnega dohodka po dejavnostih Gospodarstvo - skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor Industrija Kmetijstvo Gozdarstvo Gradbeni štvo Promet Trgovina Gostinstvo in turizem Obrt Komunala Nerazporejeno Struktura narodnega dohodka 1967 1968 1969 1970 100, 0 86. 1 13, 9 40. 2 13, 6 V 8. 3 7, 0 19, 8 2, 6 6. 4 0, 7 100, 6 86, 7 13, 3 40. 7 11 .8 1, 3 8, 8 7, 0 ?0, 7 2, 5 6, 5 0, 7 100, 0 87, 3 12. 7 39, 3 10. 8 1. 2 8, 7 6, 9 21, 5 2, 4 6, 6 0, 7 1, 9 100, 0 11, 8 39, 9 9, 8 1, 3 9, 7 7, 6 22, 3 2, 2 6, 5 0, 7 Nakazano razdobje je premajhno, da bi lahko nastopile večje radikalne spremembe. Po višini strukturnega deleža v narodnem dohodku so industrija, trgovina In kmetijstvo še nadalje v ospredju. Delež kmetijstva je v stalnem nazadovanju. Delež trgovine, gradbeništva in prometa se veča, kar je posledica večje stopnje rasti teh dejavnosti. Opaziti je tudi neznatno tendenco zmanjševanja deleža industrije v strukturi celotnega dohodka. Razdelitev družbenega produkta in narodnega dohodka Ustvarjeni družbeni produkt SR Slovenije leta 1970 je znašal 26 138 100 tisoč din (po organizacijskem principu), Delež amortizacije v družbenem produktu je znašal 2 817 744 tisoč din ali 10, 02/, .Povečevanje deleža amortizacije v družbenem produktu je nedvomno posledica sprostitve amortizacijske stopnje (amortizacijska stopnja je bila sproščena leta 1966), V skupnem narodnem dohodku leta 1970 je znašal delež osebnih dohodkov 44, 00?, delež družbene akumulacije 41, 50? in delež podjetniške akumulacije 14, 50?. Leta 1969 so bili ti odnosi naslednji: 44, 48? delež osebnih dohodkov, 42, 11? delež družbene akumulacije in delež pod jetniške akumulacije 13, 41?. Delež podjetniške akumulaci je se je povečal na račun osebnih dohodkov in pa družbene akumulacije. Osebni dohodki so se leta 1970 v primerjavi s 1969 povečali za 23, 51?, družbena akumulacija za •23, 17? • podjetniška akumulacija 34, 49?. !z tega sledi, da se je reproduktivna moč slovenskega gospodarstva povečala v nekoliko večji meri na račun družbene akumulacije kot pa na račun osebnih dohodkov. Povečanje vseh teh kategorij pa vsekakor še vedno ni vsklajeno z realnim gibanjem proizvodnje (povečanje narodnega dohodka v stalnih cenah je bil za primerjani leti 10, 1??, indeks fizičnega obsega industrijske proizvodnje pa za 9, 4?), Iz tega nujno sledi zviševanje cen. Zanimiva je sama razdelitev akumulacije na del, ki ostane gospodarskim organizacijam, in del, ki je namenjen družbeni skupnosti, in to po dejavnostih. Ti odnosi so bili za leti 1969 in 1970 naslednji: Deleži akumulacije v 1969 in 1970 v ? Gospodarstvoskupa j Industrija Kmetijstvo fiozdarstvo Gradbeni štvo Promet Trgovina in gostinstvo Obrt Komunala 1969 družbena akumulacija podjetniška akumula ci ja 1970 družbena akumulaci ja podjetni ška akumulaci ja 75, 8 24, 2 74, 2 25, 8 69. 5 inn, 7 74, 3 69, 2 80. 6 77, 6 86, 5 53, 8 30, 5 -0, 7 25. 7 30. 8 19. 4 2?, 4 13. 5 46, 2 69, 9 95. 1 66, 4 65, 3 77, 9 78. 2 80, 6 48, 8 30, 1 4, 9 33. 6 34. 7 22. 1 21. 8 19, 4 51. 2 Akumulacija zasebnega sektorja je prikazana v delu akumulacije, ki pripada družbeni skupnosti. Največji delež delitve presežka novoustvarjene vrednosti se preliva v družbeno skupnost, manjši delež pa ostaja gospodarstvu za krepitev njegove neproduktivne moči. Ena izmed ugotovitev je prevelika obremenitev gospodarstva do družbene skupnosti, kar je narekovalo zmanjševanje obveznosti gospodarstva do družbene skupnosti. Iz gornje tabele je razvidno, da se je položaj industrije poslabšal, saj se je udeležba družbene akumulacije v tej dejavnosti v letu 1970 v primerjavi s 1969 povečala. Pomembnost tega sektorja za narodno gospodarstvo (udeležba narodnega dohodka te dejavnosti je v celotnem gospodar stvu 39, 9?) narekuje nadaljnje olajšave za to dejavnost. 9 19« 1948 19M 1950 1951 1952 1953 195^ 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1956 1967 1968 1969 1970 JUSTR 1947 1950 1955 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1-1, Družbeni produkt in narodni dohodek v SR Sloveniji (po organizacijskem načelu) tisoč din Družbeni bruto produkt Materialni stroški Družbeni produkt Amorti - racija Narodni dohodek Čisti osebni dohodki Akumulacija in skladi 426 970 537 400 627 640 724 610 I 407 780 3 481 900 3 772 980 4 459 290 5 230 350 5 482 740 6 357 850 7 156 490 8 239 170 10 101 880 II 873 340 13 224 680 15 886 930 20 036 100 24 448 200 29 905 610 32 731 308 36 154 208 43 058 693 54 114 498 216 820 400 410 3 211 880 5 877 550 6 634 550 7 233 920 8 800 520 10 845 730 12 888 590 15 317 030 16 331 798 18 239 374 21 868 771 27 244 943 186 290 23 0 2 60 285 620 301 510 389 070 1 824 270 1 935 930 2 313 320 2 547 180 2 794 590 3 297 710 3 810 840 4 389 890 5 359 240 6 263 420 ? 062 410 8 489 880 10 210 890 12 307 990 15 370 435 17 243 909 18 632 089 22 252 891 27 976 398 106 280 175 660 1 625 790 3 271 660 3 758 590 4 139 140 5 076 460 5 989 090 7 154 520 8 976 060 9 888 284 10 873 665 13 316 611 16 396 702 240 680 307 140 342 020 423 100 1 018 710 1 657 630 1 837 050 2 145 970 2 573 170 2 688 150 3 060 140 3 345 650 3 849 280 4 742 640 5 609 920 6 162 270 7 397 050 9 825 210 12 140 210 14 535 1 /5 15 487 399 17 522 119 20 805 802 26 138 100 110 540 224 750 1 586 090 2 605 890 2 875 960 3 094 780 3 724 060 4 856 640 5 73 4 070 6 340 970 6 443 514 7 365 709 8 552 160 10 848 241 16 610 20 310 23 470 24 900 27 270 173 630 213 060 240 180 275 860 308 980 284 910 275 800 297 740 327 500 407 650 464 650 571 680 771 240 873 230 1 067 251 1 364 241 1 602 378 2 057 972 2 617 744 7 330 13 420 164 120 189 790 225 890 253 100 313 800 397 630 439 460 540 078 759 815 887 779 1 177 736 1 460 076 224 070 286 830 318 550 398 200 991 440 I 484 000 1 623 990 1 905 790 2 297 310 2 379 170 2 775 230 3 069 850 3 551 540 4 415 140 5 202 270 5 697 620 6 825 370 9 053 970 II 266 980 13 467 924 14 123 158 15 919 741 18 74 7 83 0 23 520 356 103 210 211 330 1 421 970 2 416 100 2 650 070 2 841 680 3 410 260 4 459 010 5 294 610 5 800 892 5 683 699 6 477 930 7 374 424 9 388 165 190 020 302 660 419 500 423 240 580 440 699 040 773 070 947 670 1 121 590 1 285 010 1 607 730 2 099 780 2 1 80 930 2 586 490 3 567 700 4 698 530 6 060 517 6 495 155 6 968 990 8 275 656 10 250 311 41 560 54 490 197 800 542 030 698 280 780 330 952 620 1 348 820 1 788 430 2 303 536 2 411 967 2 725 476 3 306 831 4 075 791 208 180 688 780 1 064 500 1 200 750 1 325 350 1 598 270 1 606 100 1 827 560 1 948 260 2 266 530 2 807 410 3 102 490 3 516 690 4 23 8 8 80 5 486 270 6 568 450 7 407 407 7 628 003 8 950 751 10 472 174 13 260 045 61 650 156 840 1 224 170 1 874 070 1 951 790 2 061 350 2 457 640 3 110 190 3 506 180 3 497 356 3 271 732 3 752 454 4 067 593 5 312 374 1947 1950 1955 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 !DARS' 1947 1950 1955 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 iDBEN 1947 1950 1955 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1-1» Družbeni produkt In narodni dohodek v SR Sloveniji (po organizacijskem načelu) (nadaljevanje) tiso? din Družbeni bruto produkt Materialni stroški Družbeni produkt Amorti - zaci ja Narodni dohodek Čisti osebni dohodki Akumulacija in skladi 85 290 136 910 581 690 1 137 720 1 590 310 1 832 980 2 087 270 2 775 660 3 529 190* 4 311 924 4 480 581 4 408 439 4 785 757 5 440 669 12 810 11 490 63 220 101 730 100. 130 117 410 180 490 227 470 346 160 324 839 405 277 404 303 476 992 '565 714 34 170 41 590 378 980 726 700 921 370 1 047 690 1 338 780 1 739 530 1 791 550 2 127 382 2 685 581 3 224 061 3 866 911 5 322 974 31 510 40 770 249 780 482 570 678 060 860 180 1 010 990 1 441 210 1 810 480 2 220 770 2 442 283 2 397 074 2 612 339 2 961 134 4 980 9 760 34 000 25 460 24 070 28 610 66 960 48 550 142 410 78 468 171 993 169 727 220 931 221 550 15 330 22 290 246 240 430 250 510 690 590 530 763 140 909 950 919 850 1 112 680 1 467 995 1 762 623 2 157 426 2 934 055 53 780 96 140 331 910 655 150 912 250 972 800 1 076 280 1 334 450 1 718 710 2 091 154 2 038 298 2 011 365 2 173 418 2 479 535 7 830 1 730 29 220 76 270 76 060 88 800 113 530 178 920 203 750 246 371 233 284 234 576 256 061 344 164 18 840 19 300 132 740 296 450 410 680 457 160 575 640 829 580 861 700 1 014 702 1 217 586 1 461 438 1 709 485 2 388 919 2 890 3 720. 12 810 26 450 47 550 55 030 60 620 76 830 91 500 108 708 117 028 131 226 144 728 165 879 ?90 380 3 5/0 4 290 10 210 13 140 10 350 29 030 33 150 50 227 28 818 28 435 33 555 45 969 660 850 10 130 8 960 16 570 18 350 22 110 29 640 35 390 39 853 50 802 58 358 74 289 97 992 50 890 92 420 319 100 628 700 864 700 917 7/0 1 015 660 1 257 620 1 627 210 1 982 446 1 921 270 1 880 139 2 028 690 2 313 656 7 540 1 350 25 650 71 980 65 850 75 660 103 180 149 890 170 6, )0 196 144 204 466 206 141 222 506 298 195 18 180 18 450 122 610 287 490 394 110 438 810 553 530 799 940 826 310 974 849 1 166 784 1 403 080 1 635 196 2 290 927 76 790 281 790 527 610 762 930 673 500 750 030' 943 040 1 245 080 1 505 440 1 459 766 1 250 935 1 324 912 1 439 512 7 900 10 030 24 830 24 440 31 530 42 040 68 100 82 320 100 629 94 525 97 145 123 728 159 941 14 800 11 960 5/ 080 133 060 166 620 181 960 227 420 340 440 395 890 561 696 688 377 830 591 977 742 1 283 182 15 630 37 310 101 090 101 770 244 270 265 630 314 580 382 130 477 006 461 504 629 204 703 778 824 144 6 550 15 620 47 150 41 410 44 130 61 140 81 790 88 280 95 515 109 941 108 996 98 778 138 254 3 380 6 490 65 530 154 430 227 490 256 850 326 110 459 500 430 420 413 153 478 407 572 489 657 454 1 007 745 Leto IMET 1947 1950 1955 1950 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 IOVINJ 1947 1950 1955 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 ;TINS1947 1950 1955 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 1967 1968 1969 1970 1-1. Družbeni produkt in narodni dohodek v SR Sloveniji (po organizacijskem načelu) (nadaljevanje) tisoč din Materialni stroški Družbeni produkt Amortizacija Narodni dohodek Cisti osebni dohodki Akumulacija in skladi 24 840 31 240 263 480 519 990 634 980 922 200 989 410 1 169 260 1 488 920 1 917 775 2 076 848 2 297 360 2 738 548 3 505 604 23 360 56 080 245 370 623 520 758 560 729 310 965 430 1 m 900 2 021 460 3 045 581 3 654 760 4 295 720 5 425 036 7 359 499 116 850 219 220 253 170 339 780 350 600 457 870 646 450 706 197 872 176 896 526 1 038 137 1 178 353 ' 7 750 9 090 107 150 243 060 289 080 474 600 430 540 473 870 Ei67 730 751 364 835 226 892 200 1 100 239 1 298 421 10 950 26 410 70 030 172 990 250 590 174 380 251 800 321 360 405 210 662 565 483 828 882 030 1 201 963 1 827 240 83 2 20 154 230 162 480 205 900 210 780 263 330 357 350 399 005 767 514 460 238 549 023 604 602 17 090 22 150 156 310 276 930 345 900 447 600 558 870 695 390 921 190 1 166 411 1 241 622 1 405 160 1 638 309 2 207 183 12 410 29 670 175 340 450 530 507 970 554 930 713 630 1 083 540 1 616 250 2 383 016 2 870 932 3 413 690 4 223 073 5 532 259 33 630 64 990 90 690 133 880 139 820 194 540 289 100 307 192 404 662 436 288 489 114 573 751 4 920 4 940 65 770 66 420 68 570 85 340 113 390 171 570 190 180 215 222 253 590 287 958 337 238 429 163 250 890 8 620 14 020 19 600 18 260 25 570 33 m 40 810 55 068 80 041 119 049 183 973 291 639 3 270 4 310 5 650 8 160 9 500 14 700 20 440 22 444 32 056 39 752 43 457 49 058 12 170 17 210 90 560 210 510 277 330 362 260 445 480 523 820 731 010 951 189 988 032 1 117 202 1 301 071 1 778 020 12 160 28 780 166 720 436 510 488 370 536 670 688 060 1 050 060 1 575 440 2 327 948 2 790 891 3 294 642 4 039 100 5 240 620 30 360 60 680 85 040 125 720 130 320 179 840 268 660 284 748 372 606 396 536 445 657 524 693 10 400 35 620 90 720 116 670 158 020 188 710257 110 340 960 456 121 508 074 546 009 653 854 857 370 7 030 10 920 40 500 112 170 121 130 129 670 170 720 257 070 360 250 530 627 606 334 723 014 951 299 1 255 316 12 010 28 360 34 820 46 590 49 230 72 060 110 510 115 624 162 463 173 251 201 401 238 833 6 810 54 940 119 790 160 660 204 240 256 770 266 710 390 050 495 068 479 958 571 193 647 217 920 650 5 130 17 860 126 220 324 340 367 240 407 000 517 340 792 990 1 215 190 1 797 321 2 184 557 2 571 628 3 087 801 3 985 304 18 350 32 320 50 220 79 130 81 090 107 780 158 150 169 124 210 143 223 285 244 256 285 860 13 1-1, Družbeni produkt in narodni dohodek v SR Sloveniji (po organizacijskem načelu) (nadaljevanje) tisoč din Leto Družbeni bruto produkt Materialni stroški Družbeni produkt Amortizacija Narodni dohodek Čisti osebni dohodki Akumulacija in skladi OBRT 1947 1950 1955 1960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 196? 1968 1969 1970 29 680 46 890 368 880 895 450 937 770 953 820 1 103 220 1 314 798 1 623 200 2 004 623 2 046 017 2 195 037 2 638 251 3 190 348 9 490 17 530 240 970 579 020 571 580 569 610 649 760 726 760 899 830 1 113 157 1 116 297 1 121 895 1 361 664 1 615 328 20 190 29 360 127 910 316 430 366 190 384 210 453 460 588 030 723 370 891 466 929 720 1 073 142 1 276 587 1 575 020 270 700 7 570 13 260 11 630 10 860 13 030 14 010 17 280 28 056 27 549 34 630 44 762 55 607 19 920 28 660 120 340 303 170 354 560 3 73 3 50 440 430 574 020 706 090 863 410 902 171 1 038 512 1 231 825 1 519 413 15 480 17 560 64 210 148 950 166 870 169 110' 191 500 258 250 348 960 451 828 523 407 580 028 685 426 83 2 2 3 2 4 440 11 100 56 130 154 220 187 690 204 240 248 930 315 770 357 130 411 582 378 764 458 48