Poštnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO Cena 2 din DRUŽINSKI TEDNIK š Stremite za častjo, ne za častmi! F. Guichardin, Italijanski zgodovinar (1482—1540) Leto X. Ljubljana, 27. januarja 1938. štev. 4. »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja vsak četrtek. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Telefon št. 33-32. Poštni predal it. 34S. Račun Poštno hranilnica v Ljubljani St. 15.3)3. — NAROČNINA: za ‘U leta 20 din, 'It leta 40 din, «/i leta 30 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 50 frankov, v Ameriki 2>/i dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov no sprejemamo, za odgovore j« priložiti za 3 dinarje znamk. — CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 milimetrov) din 7*—. Med oglas! stane vsaka petitna vrstica din 4‘50. — Notica: — vsaka beseda din 2’—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0’50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust. "J danes: Usodni šampanjec (Gl. str. 3) Važen činitelj V neki s turi šolski čitanki bereš pripovedko o kmetu, ki je neprestano godrnjal nad božjim redom v naravi, hihaar mu ni o pravem času deževalo, nikoli ni sonce pravilno obsedala njegovih polj. Najbolj ga je pa ‘Motil veter, češ da je popolnoma brez buška, da, celo škodljiv, ker prezgodaj potrga cvetje in zelene plodove. Kmetova polja so bila v rodovitni dolini, dobro prepojena z vodo iz bližnjih potokov, in zato si je pač najbolj želel le sonca. Ko je bilo Bogu tega godrnjanja dovolj, je prepustil kmetu vladanje dobo enegu letu. Vesel je šel kmet na delo. Pustil Je do mile volje sijati sonce in le prav poredkoma je določil deževne dneve. Smejalo se mu je srce, ko je duhu gledal bogate plodove, kajti l'sc mu je najlepše uspevalo in niti najmanjši vetrič ni motil bohotne vat ti zelenih polj. Ko je pa prišel čas žetve, je z grozo spoznal, da so bila vsa polja na 1/ohIo preprežena s pajčevino. Žito je nosilo le lahko, prazno klasje, drevesa, ki so bila spomladi v na j bujnejšem cvetu, so bila brez sadu, in kanior se mu je obrnil pogled, povsod je videl le neplodno rast. hi šele zdaj ne je na žalost prepozno zavedel, da je baš veter eden tistih glavnih činiteljev za plodonosnost njegovih polj, veter, ki bi očistil žito pajčevin, veter, ki bi prenašal cvetni Vah in oplajal žito, drevesa in drugo rastlinstvo. In vrhu tega so se bridko pritožili sosedje, katerih polja so bila na suhih pobočjih in jim je sonce izžgalo vse njive. — Premnogo je tudi danes tukili slepcev, ki mislijo, da more življenje uspevati le po načinu, ki si ga oni v svoji kratkovidnosti zamislijo. Neka mati se mi je pritožila, da noče njen sin študirati in da ga le s šibo primora, da z muko dovrši razred. Zdaj je v četrti gimnaziji, P1’ ji še vedno uhaja k sosedu, ki je mizar, in po ure m ure prebije pri njem. Naredil si je pri njem na skrivaj že več kosov preprostega pohištva. Iz denarja, ki si ga je prihranil, je kupil deske in mizar mu je pokazal način dela. »Pa bi ga vendar dali v obrtno šolo,« sem ji svetovala. »Ne, ne,« je ogorčeno vzkliknila, »nikoli ne bi mogla prenesti, da je moj sin navaden obrtnik, ko je. l>il vendar njegov oče ugleden profesor.« In zaradi njene zaslepljenosti bo otrok ostal vse življenje nesrečen v poklicu, neploden za življenje! Z vzgojo je kakor z rastjo v naravi. Z vzgojo moremo do neke meje usmeriti mlado bitje in oplemenititi njegovo dušo, toda vselej le v prav-cu njegovih prirodnih darov, in ne, smemo prezreti najvažnejši činitelj, tisto samobitnost, ki je v vsakem človeku nekoliko drugačna. Vrtnar more oplemenititi drevesce, da rodi boljši sad, ne more po prisiliti jablano, da bi rodila oranže, ne češnje, da bi rodila hruške. Okrniti nekovin njegovo bistveno lastnost, se pravi, napravili iz njega neplodnega človeka, ki brez haska živi in po nepotrebnem drugim odjeda kruh. Narava je vendar tako čudežno porazdelila svoje darove in življenjske pogoje, ribi je dala uspevati le v vodi, orlu le v sončnih višinah, a ljudem jc razdelila najraznovrstnejše sposobnosti, ki si slede kakor členi velikanske verige. Vsak poklic ima svoje čare za tistega, ki mu naravno sledi, in vsi poklici se medsebojno dopolnjujejo. Pedagogi prejšnjih časov so bili žal mnenja, da je otrok »tabula rasa « — prazna ploskev, na katero lahko poljubno rišeš, ali pa da je mehak vosek, ki se da poljubno gnesti; pa ni tako! Kakor mora kmet paziti na kakovost in lego zemlje ter na možnost zadostne prepojitve z vodo, preden vseje ali vsadi nove rastline, prav tako je treba ravnati tudi z otrokom, ki prinese na svet že ob rojstvu neke pogoje, tisti važen činitelj, ki moramo nanj paziti, če hočemo, da bo postal polnovreden človek, koristen človeški družbi. To so sprevideli tudi modemi pedagogi in se ravnajo po tem ter vpoštevajo otrokovo individualnost. In prav je tako! Narava ni tako slepa, kakor se nam morda zdi, in že poskrbi, da je za vse poklice zadosti naraščajaI Gorenjka RAZGLED PO SVETU Anglija prizna italijansko Abesinjjo? Pomembno zasedanje Zveze narodov. — Male države proti Ženevi V Ljubljani, 26. jan. Zadnje čase so se trdovratno širili glasovi, da misli dati Velika ■Britanija pobudo za likvidacijo spora z Italijo. V ta namen bi bila celo pripravljena, priznati italijansko zasedbo Abesinije. Vzrok takšne politike je pač vsakomur očiten. Velika Britanija se je prepozno spomnila, da tudi v dobi Zveze narodov, velike iluzije povojnega sveta, pest več zaleže kakor pravica. Ko se je Anglija začela na debelo oboroževati, je svet gorel na dveh najkočljivejših točkah njenega imperija: v Sredozemlju (v Abesiniji in na Španskem) in na Daljnem vzhodu. Da so bili Angleži ob izbruhu obeh požarov dovolj močni, bi bili lahko vsaj enega teh nevarnih ognjev pogasili in obrnili vso svojo pozornost na drugi konec sveta. Danes je za to prepozno. Danes Angleži le predobro vedo, da morajo na enem koncu stremiti za bolj ali manj nevšečnim kompromisom, če hočejo na drugem koncu zbrati vse svoje sile in ogenj udušiti. Oba ognja sta za Angleže enako nevarna. Toda medtem ko bi se sredozemska nevarnost dala s kompromisom še kako odpraviti, ne da bi Velika Britanija trpela prevelike škode, je na Daljnem vzhodu trajen kompromis skorajda nemogoč. Japonci so šli na Kitajskem predaleč, da bi se mogli častno umakniti; njihovo ogrožanje Hongkonga in posredno tudi Singapura, azijskega Gibraltarja, pomeni za Anglijo trajno nož na vrat; vsak poskus častnega kompromisa z Japonci, ne da bi Anglija ali Japonska zatajili svoje življenjske interese, je torej vnaprej obsojen na neuspeh. Edino kar morejo Angleži storiti na Daljnem vzhodu, je zavlačevanje kritičnega trenutka končnega obračuna. Ostane torej Sredozemlje, ali v širšem pomenu besede, os Rim— Berlin. Angležem torej ni neob-hodno potrebno, da se sporazumejo ravno z Italijo; sporazum z Nemčijo bi imel zanje prav isti učinek. Ni dvoma, da bi Angležem druga pot bolj ustrezala kakor prva. Da niso že do danes odločno stopili na to pot, so vzroki zunaj Anglije: vzrok je Francija, danes edina tehtna zaveznica Velike Britanije, vzrok so francoske zaveznice v Srednji Evropi, predvsem češkoslovaška. Kajti kakor je za Angleže druga pot — sporazum z Nemci — mnogo lažja od prve — sporazum z Italijani — tako je za Francoze prva pot dosti manj trnjeva. Ne samo iz krvnih razlogov. Preobrat v angleško-francoski politiki nasproti osi Rim-Berlin bi utegnilo pomeniti drugo dejanje Halifaxa. Kakor je angleška vlada pred nekaj meseci poslala Halifaxa v Berlin sondirat teren, tako je namreč ondan odšel v Nemčijo žurnalist de Brinon, eden izmed najintimnejših sodelavcev francoskega vojnega ministra Daladierja. Njegova naloga bi bila podobna Halifaxovi. Ta dogodek je dokaz, da je na Angleškem vsaj začasno zmagala germanofilska orientacija; je dokaz, da se je Pariz vsaj začasno prilagodil Londonu; je dokaz, da sta si Francija in Anglija vsaj začasno sklenili izbrati drugo pot — sporazum z Nemci — in pustiti pot v Rim ob strani. Da bo to držalo, nam potrjujejo tudi najnovejši glasovi iz Ženeve. Utihnile so vse prerokbe o bližajočem se priznanju italijanskega abesinskega cesarstva, in tudi glasovi o skorajšnji spravi med Italijo in Veliko Britanijo postajajo vse redkejši. Ali bo sporazum z Berlinom lažji kakor z Rimom, je seveda težko napovedati. Svetovni tisk je skeptičen. A tudi če bi takšnega sporazuma ne učakali, ne bo Anglija svoje igre docela izgubila. Kakor se namreč neverjetno zdi, je vendarle res, da je čas boljši zaveznik zahodnih demokracij kakor njihovih nasprotnic. Leta 1940. bo Po nastopu nove francoske vlade Camille Chautemps in Yvon Delbos, prejšnji in sedanji francoski ministrski predsednik (na levi) in zunanji minister. Edouard Daladier, prejšnji in sedanji francoski vojinl minister. Albert Sarraut, novi francoski notranji minister. Anthony Eden, angleški zunanji minister, poleg Del. bosa glavna osebnost pravkaršnjega zasedanja ZN, Anglija bolj ali manj pripravljena na resen obračun, in vsak mesec, vsak teden, ki ga pridobi, je pridobljen hkratu tudi za Združene države in za Francijo. Preobrat angleško-francoske zunanje politike kajpak ne bo ostal brez posledic v Italiji. Nedvomno je, da rimska vlada ne bo gledala ; križem rok, kako se Angleži in ! Francozi v Berlinu pogajajo. Da ; ta pogajanja, tudi če bi se uspešno I končala, še ne pomenijo konca I rimsko-berlinske osi, je na dlani; i Rim i Berlin sta danes preveč | navezana drug na drugega, da bi j izpustila iz rok tako dragocen adut, kakor je njuno zavezništvo. Toda to zavezništvo ne izključuje možnosti, da bi Italija na svojo pest kaj ukrenila, če že ne z glasno, pa vsaj s tiho podporo berlinske vlade. Kaj bi Italija ukrenila? Na to vprašanje odgovarja brez ovinkov pariški »Figaro«: Bati se je, da bo Italija pokazala svoje nezadovoljstvo že v najbližji bodočnosti z novo intervencijo na španskem, s pomnoženo propagando proti Angliji in z vojaškimi ukrepi v Afriki. # čeprav torej na pravkaršnjem zasedanju Zveze narodov ni pričakovati posebnih senzacij, to zasedanje vendarle ni brez pomena za razvoj političnih razmer v Evropi. To pot gre namreč, skoraj bi smeli reči, za obstoj ženevske ustanove same. Da je Zveza narodov potrebna reform, že dolgo vemo. Tega se zavedajo tudi tiste države, ki so jo doslej brezpogojno podpirale, predvsem Francija in Anglija. Glavna tendenca teh pripravljajočih se reform gre v smer depolitiziran j a ženevske ustanove. Zveza narodov je s polomom sankcijske politike doživela svoj najhujši udarec, in Švica sama je bila prva, ki je kmalu nato zahtevala, naj se iz pakta ZN črtajo vse tiste določbe, ki avtomatsko odrejajo represalije proti napadalcu. Njej so se pozneje pridružile še druge majhne in srednje države, kakor Nizozemska, Poljska in švedska, pa Belgija, Avstrija, Ogrska in Danska. Njihova politika je razumljiva; najpreprosteje bi se dala izraziti z besedami: »Zakaj bi mi mali hodili za velike po kostanj v žerjavico?!« Prav tako je razumljivo, da bosta Francija in Anglija skušali zadelati razpoke, ki čedalje bolj zijajo na ženevskem poslopju. Zmaga teze malih držav bi pomenila dejanski konec Zveze narodov; zmaga francoskega in angleškega stališča bi pomenila formalni status quo, dejansko pa obsodbo ZN na dosedanje nepomembno in zato nepotrebno životarjenje. Le kompromis med obema stališčema bo potrdil življenjazmožnost Zveze narodov, te naj večje iluzije dvajsetega stoletja. Španija Vsa španska državljanska vojna se je zadnje tedne zgostila v eno samo točko: v Teruel. Oba nasprotnika vidita v uspehu ali neuspehu teruelske bitke psihološko kritično točko za končno zmago ali poraz. Po nepričakovani republikanski zmagi pred Teruelom traja zdaj že več ko tri tedne nacionalistična protiofenziva s skromnimi, a stal* nimi uspehi, vendar se ji še ni posrečilo dobiti mesto samo v roke. Druga peripetija bitke je za nami, prihodnje dni bomo pa po vsej priliki doživeli še tretjo, morda poslednjo; zelo pa dvomimo, da bi bil konec te bitke hkratu tudi že začetek konca državljanske vojne. Obse r ver *■ O drugih dogodkih preteklega tedna glej »Politični teden« na 2. strani. Cjlasovi časofus(a Mala antanta in os Rim—Berlin NARODNI LISTY, Praga (glasilo konservativne narodno-demokratske stranke): Najpomembnejša dogodka preteklega tedna sta približanje Jugoslavije Nemčiji in ustoličenje meščanske vlade na Francoskem... Mala antanta ima svoje »malo« srednjeevropsko poslanstvo, a tudi tega ne more izpolniti, če ni popolnega zaupanja v medsebojnem sodelovanju. Vsaka država Male antante ima svoje posebne interese, a če mislimo, da smo združeni močnejši, moramo vse storiti, da spravimo te posebne interese sporazumno do veljave. To pa zahteva zmožnost medsebojnega sporazumevanja, morda tudi nekaj žrtvovanja lastnih zasnov. Tudi države rimskega protokola [Italija, Avstrija in Nemčija] se razvijajo, to pa še ne pomeni, da se istovetijo z našimi interesi, če se hočemo sporazumeti s to skupino, moramo storiti isti korak tudi z druge strani, to se pravi, tudi mi se moramo približati Nemčiji in Italiji, s katerima sta slej ko prej zvezani Avstrija in Ogrska. Sprememba vlade na Francoskem kaže v isto smer. Izločitev komunistov iz večine pomeni, da ima vlada sredine proste roke. Ta politična smer ne bo odvisna od komunistov in tudi od Moskve ne. Morda bomo zdaj tudi pri našem drugem zavezniku [Romuniji] doživeli to in ono, kar nas bo presenetilo. Mi vztrajamo pri načelu: ničesar ne smemo storiti brez zaveznikov ali proti njim — to pa še ne pomeni, da bi morali čakati, da bodo drugi vse opravili brez nas. Sprejem nove francoske vlade MATIN, Pariz (protisocialistični informacijski list): Nova vlada pomeni izreden uspeh, ker je pokazala, da so se spet prebudile združujoče sile naroda. TEMPS, Pariz (najuglednejši francoski list; konservativen, protisocialističen) : Desnica je zmerom imela pred očmi samo višje interese domovine, zato nima vzroka, da bi nastopala proti vladi, ki so komunisti iz nje izločeni. Po drugi strani je pa v vladni deklaraciji več slavospevov na ljudsko fronto kakor določnih podatkov, kako naj se odpravijo nevarnosti, ki groze vladavini in državi... Dejansko nismo še nič dosegli, kajti marksisti sicer niso v vladi, toda bodočnost vlade je odvisna izključno od njih. HUM ANIT6, Paris (glasilo komunistične stranke): Nova vlada pomeni popolno zmago ljudske fronte. PEUPLE, Pariz (glasilo delavskih strokovnih organizacij): Glasovanje desničarjev za novo vlado je zgolj hinavski manever. POPULAIRE, Pariz (Blumovo glasilo): Nadaljnji razvoj je odvisen od tega, da misel ljudske fronte čim bolj prodre v ljudstvo; potem gele bomo dobili vlado, ki bo natanko v skladu s to mislijo. ACTION FRANQA1SE, Pariz (glasilo rojalističnih nacionalistov pod vodstvom Leona Daudeta in Charlesa Maurrasa): Novi predsednik francoske vlade je poglavar razbojniške tolpe, ki spada prav za prav v kriminal. (Maurras). — Daudetov uvodnik v listu je posvečen notranje--^ mu ministru Sarrautu [ki je dal pred več leti Daudeta zapreti]; njegov naslov je: »Gorila se vrača.« — Naslov Larpentovega članka v istem listu: »Židovsko koloniziranje Francije«; naslov Boucherjevega članka: »Staljin v službi Adolfa Hitlerja«. — Poročilo o izglasovanju zaupnice Chautempsovi vladi ima naslov: »Debele laži levičarskih strank«. Zasedanje Zveze narodov JOUR, Pariz (ultradesničarski): Debata o reformi pakta Zveze narodov se začne uradno šele 28. t. m., toda že danes govore člani sveta ZN izključno samo o njej. Švica bo prosila Zvezo narodov, naj ji prizna njen statut trajne in popolne nevtralnosti, to se pravi, oprosti naj jo vseh obveznosti pri sankcijah. Zveza narodov naj bo po naziranju nevtralnih [t. j. malih in srednjih držav] zgolj posvetovalen organ. Nevtralci upajo, da bi takšna reforma omogočila vrnitev v ZN državam, ki so jo zapustile, in pristop tistih, ki so doslej stale ob strani. PREDPUST se je prešerno prismejal v deželo. Še vreme mit je naklonjeno. Ostri mraz je počasi popustil in vsako opoldne se z jasnega neba smehlja toplo sonce. Predpusta se vesele ne samo podjetni trgovci in gostilničarji, ampak tudi vesela in zabave željna mladina. Skoraj na vsaki reklamni deščici se šopirijo z velikimi črkami popisana plesna vabila, izložbena okna se pa mamljivo bleste v svetli bleščeči svili. Marsikatero oko se poželjivo ustavi ob njih in se z žalostnim srcem trudno odtrga od razkošja, ki mu jemlje vid, in odhiti v temo, kjer zmerom kraljujeta le žalost in revščina. Tu se v šumeči svili vrte po razsvetljeni plesni dvorani veseli jutri, tam pa pozno v noč vbada uboga izmozgana žena iglo v raztrgano otroško obleko in si beli trudno glavo, kaj bo jutri postavila možu in otrokom na mizo. Izložbe se pa bleste iti vabijo... Tu sijajne plesne obleke, tam srebrni čeveljčki, malo dalje smešne maske. Lepo je sicer vse to, toda toliko jih je, ki jim ves ta sijaj privabi v dušo le razjedajočo bol... Ob eni takih izložb se je ustavila gruča veselih delavcev iz predmestja. Od strani je bilo videti, da gledajo maske. Prašičji rilec in rdečelični zabuhli možakar z veliko kumaro sredi obraza sta jim bila najbolj po godu. Padale so pikre, vmes pa tildi duhovite pripombe. Drugi spet so se im vse grlo smejali in se kar niso mogli V.sta"iti, glave so pa tiščali skupaj, da so se mi zdeli ko tiste ovčke iz legende o zidanju cerkve na gori. Zvečer je bilo in po ulici je kar donelo. še prometni stražnik, ki je stal na bližnjem vogalu v belih rokavicah in poškrobljenili rokavcih in jih pazljivo opazoval, je z dobrodušnim nasmehom sprejel njihovo prešerno veselje. Zakaj se ne bi smejali, saj je vendar predpust, čas veselja, plesov in ienitovanja! Kronistka Kronika preteklega tedna d Ker so mu izpadali lasje, se je obesil v gozdu pri St. liju v Slovenskih goricah 36-letni nadzornik Jakob Maček. Pokojnik zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke. d Ker se dekle ni hotelo z njim poročiti, jo je nevarno ranil 241etni Jakob Bagra iz Berkasova pri Sremski Mitroviči. Prepeljali so jo brž v bolnišnico, ženin je pa že med prevozom izdihnil. d Ker ga Je neprestano napadala božjast, se je ondan pred materjo in sestro do smrti zabodel 221etni Ismet Poljo iz Sarajeva. d Trebuh si je prerezal 191etni Janez Peklar iz Sv. Duha pri Mariboru. Njegovo dekle je dejalo, da jo je fant silil k prepovedanemu razmerju, ona pa tega ni hotela, pač bi se pa z njim rada poročila. Fant je pri priči izdihnil. d Lastnega sina Je umoril 691etni kmet Negovan Vašič iz Liština blizu Sremske Mitroviče. Oče in sin sta se neprestano prepirala zaradi posestva. Stanko bi se bil rad poročil in je zahteval, da mu oče posestvo prepusti, starec pa o tem ni hotel ničesar slišati. Ondan je sina v prepiru trikrat zabodel z nožem, da je Stanko pri priči izdihnil. Starega Negovana so zaprli. Politični teden Izdatki prometnega ministrstva za prihodnje proračunsko leto bodo po ekspozeju ministra dr. Spaha za 391 milijonov din večji od letošnjih. Za zidavo novih železnic pojde 252 milijonov, med drugim tudi za progo Črnomelj — Vrbovško. Iz milijardnega podojila se pa gradi med drugimi proga št. Janž—Sevnica. — Konkordat ne pride pred senat, je po pisanju beograjske »Samouprave« izjavil že 29. decembra 1. 1. pred finančnim odborom notranji minister dr. Korošec. Po tej izjavi vlada ne misli uzakoniti konkordata ne v sedanji ne v spremenjeni obliki. — Nj. Vel. kraljica Marija se je v petek odpeljala z Nj. Vis. kraljevičema Tomislavom in Andrejem in s knezom Nikolo v London. — 24. januarja je poteklo leto dni, kar je Jugoslavija sklenila z Bolgarijo »pakt večnega prijateljstva«. — Ravnatelj ljubljanskega železniškega ravnateljstva dr. Aleksander Fatur je vpo-kojen. Na njegovo mesto pride dr. Fran Bončina, referent prometnega ministrstva. * Novo francosko vlado je spet sestavil Chautemj>s, a brez socialistov. V petek je vlada dobila v parlamentu zaupnico 5t)l : 1. — Franco bi rad po vsak ceni dobil Teruel nazaj. Nekaj vrhov okoli mesta je sicer zasedel, vendar ne more prav naprej. — Parlament je razpustila romunska vlada. Nove volitve bodo 2., 4. in 5. marca, — Angleži in Irci se še niso sporazumeli zastran ukinitve trgovinskega bojkota. Pogajanja se bodo nadaljevala šele čez nekaj tednov. — Cetaši zadajajo Japoncem čedalje hujše skrbi. Pojavili so se celo že v Šanghaju. Na frontah pa ni posebnih sprememb. — Leonu Blumu, voditelju francoskih socialistov, je umrla njegova žena Tereza. Podlegla je po dveh zaporednih operacijah zaradi oslabelosti srca. Svo. jemu možu je bila nesebična politična sodelavka. — Poslednji avstrijski cesar Karl ni sovražil Cehov. Baje se je mislil dati kronati za češkega kralja, Kramara bi pa menoval za češkega podkralja. Tako beremo v praški »Narodni Politiki« v intervjuju nekega urednika lista s češkim Nemcem Urbanom, bivšim ministrom v Karlovi vladi. Drame in tiagedije d Družinska tragedija se je ondan pripetila v Starem Bečeju v Vojvodini, ko je bogati poljedelec Jovan Novak iz Žablja ustrelil svojo ženo Justino. Zena ga je bila že pred dobrim mesecem zapustila in se je vrnila k svojim staršem. d Stekleničko lizola je spila 211etna služkinja Elizabeta L. iz Celja. Ob-upanko so našli nezavestno tik brvi čez Voglajno in so jo takoj prepeljali v celjsko bolnišnico. Vzrok obupnega dejanja ni znan. d Rajši je umrl, kakor da bi šel beračit, 661etni bivši žagar Ivan Iršič iz Maribora. Moža so njegovi znanci pogrešali že nekaj dni, ondan so ga pa mrtvega našli v neki koči pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Naš napredek n Industrija v Južni Srbiji je lani lepo napredovala. Mnogo prometa je bilo v mlinih in tudi v luščiinicah orehov je promet poskočil za 20*/». Zelo pridno so delale tovarne olja, bakrovi in cinkovi rudniki so pa rudo prodali že vnaprej. n Palačo Borze dela so te dni slavnostno posvetili v Mostarju. Stala je 1,200.000 dinarjev. V njej bo tudi kuhinja za siromake. lesreče č Kamničan je povozil za Bežigradom 3Qletno Franjo Caleafijevo, ko je šla po časopis. V gosti megli ni videla ne slišala prihajajočega vlaka, ki jo je podrl, ko je hitela čez železniško progo. Nesrečnico je našel neki delavec in je o najdbi takoj obvestil policijo. č S kopitom je brcnil konj v glavo posestnikovega sina Ivana Grobina z Zirovcev pri Pristavi in mu je prizadejal zelo nevarne poškodbe. č Na poročno noč je pogorelo imetje novoporočencema Ivanu in Magdaleni Reiningerjevi iz Spodnjega Hlapja pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah. Gašenje je bilo zelo naporno, ker stoji hiša na samoti; v 30 minutah je pogorela do tal. Ženin in nevesta sta morala iskati prenočišča pri sosedih. Skoda je precejšnja in je le delno krita z zavarovalnino. Požigalca še niso izsledili. č Vlak je odrezal glavo 161etni služkinji Tereziji Fridlovi iz Rogoze, usluž-beni v gostilni Rot v Razvanju pri Mariboru. Dekle je šlo čez železniško progo, v tem jo je pa iznenadll vlak. č Voz drv se je zvrnil na 171etnega Jurija Habjaniča iz Hovca pri Ptuju. Fant je pomagal očetu voziti drva iz gozda. Po nesreči se je voz nagnil in mladeniča pokopal pod seboj. Obležal je mrtev s strtim prsnim košem. č 22 ovc so volkovi raztrgali kmetu Jovanu Mihailoviču iz Goluboviča pri Gostivarju. Mož Je bil živali odgnal na bližnji travnik in ko se je proti večeru z njimi vračal domov, so čredo napadli volkovi in mu razmesarili 22 ovc. Izgubo je opazil šele doma. č V zadnjem trenutku So se rešili iz podirajoče se hiše v Sremski Mitroviči žena in otroci mestnega delavca Petra Verinca. Omet jim je že začel padati na glave. Ko so vsi preplašeni zbežali ven, se je hiša s treskom sesula. č Medtem ko mu je hči umirala, so podivjani voli raztrgali konja in kravo kmetu Bošku Pejoviču iz Radijeviča pri Novi Varoši. Njegova I31etna hči se je po nesreči obstrelila in dva dni nato nevarnim ranam podlegla. Mož trpi veliko škodo, ker so mu podivjani voli vso živino razgnali po gozdu. č Po nesreči je nekdo ustrelil v prsi v gozdu Oneku pri Koprivniku na Ko- I Hranilne knjižice vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni in takojšnjemu izplačilu. Iiptllujt vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje Alojzij PLANINŠEK TKG, AG. BANČNIH POSLOV l> J U B LJ ANA t Beethovnova ul. 14 1. nadstr. Tel. 35-10 čevskem 581etnega kočarja Ivana Kest-lerja. Moža so prepeljali v ljubljansko bolnišnico, č Pri drsanju na zledenelem potoku se je vdrlo dvema sestricama, lOletni Jelici in 81etni Božici Smontarjevi iz Koprivnice. Delavci so nesrečo takoj opazili in ponesrečenkama priskočili na pomoč, toda iz vode so ju potegnili že mrtvi. č 100 ljudi je ostalo brez strehe v Dragašu v Južni Srbiji. V eni noči je namreč požar vpepelil 10 hiš in prizadejal okraju ogromno škodo. KevsaLdanjosti * 360 kg težkega prašiča so zaklali v graščini Br&ndhofu v Mariboru. Dal je 156 kg mesa in 130 kg slanine. Samo koža je tehtala 43 kg. 4 čeprav je mraz, se v Dravi in bližnji rečici Plitvici še zmerom koplje nekaj vaških fantov iz žabnika pri Varaždinu. Fantje pravijo, da se jim voda ne zdi preveč mrzla. * V 38 letih je rodila 22 otrok 67-letna Anka Jovanovičeva, žena revnega delavca iz beograjskega predmestja. Od teh žive samo še trije. Njen najstarejši sin ima že vnuka. * 60.000 nemških mark je nezaposlenemu delavcu Antonu Korovljeviču iz Posavskih Podvincev prinesla v zakon mlada nevesta iz Nemčije. Fant se je bil z njo spoznal, ko je iskal dela v Monakovem. * Najstarejšemu Arnavtu na Kosovem, Bahtijaru Kožanu iz Velikega Ribara, se ponuja bogata nevesta iz Amerike, ker bi se rada proslavila s tem, da bi postala žena enega izmed najstarejših mož na svetu. 1231etni možakar ji je že poslal fotografijo in nestrpno čaka nadaljnjih dogodkov. 4 Ravno na 125. rojstni dan je umrl v Dolcu pri Beranah Savo Mališič. še pred kratkim je možak cepil drva, skrbel za živino in opravljal vsa poljska dela. 4 Ker je lajal kakor pes, je prodal vso svojo robo branjevec Dragoje Babič iz Kaludre pri Beranah. Zaradi velike konkurence je mož prodal prej na dan komaj za 5—6 dinarjev, s čudno reklamo je pa že v nekaj urah razprodal vse blago. Dragoje zna tudi lepo kikirikati in pogosto razdraži pe-teline, da mu odgovarjajo. v pokoju; Frančiška Žurajeva; Marija Virantova, vdova po fin. nadkomi-sarju; Frančiška Kunčeva, fotografova žena; Lina Poltniggova, roj. Brillijeva, knjigovodka; Ivan Golob, upokojenec drž. železnic; Marija Grošljeva, roj. Vrtačnikova; 301etna zasebnica Franja Calearijeva; Franc Oblak, tajnik I. slovenske tvornice sodavice; Terezina Jenkova, zdravnikova vdova; Anton šerek, bivši trgovec; 621etni zasebni uradnik Franc Grmovnik. — V Ljubečni pri Celju; Avgusta Žagarjeva, — VLokrovcu pri Celju: 601etna posestnica Antonija Lednikova. — V Mariboru ; 671etni čevljarski mojster Jurij Berdnik iz Poljčan; 551etni poštni poduradnik Ivan Majcen; 661et-ni Franc Grieb, obratovodja iz Ruš. — V Novem mestu: 801etna Jo-sipina Windischerjeva, roj. Krašoviče-va. — V Sevnici; 901etna Marjeta Kadunčeva, roj. Jelenčeva iz Ljubljane. — V Smledniku: posestnik Franc Tršan. — Pri Sp. Sv. Kungoti: Nerodna. op! Iva na vas organizem-Dobro sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je «e mm/m Darmol dobite v vsaki lekarni Franc Termel, posestnik in cerkveni ključar. — V Studencih pri Mariboru: 741etna zasebnica Julijana Pe-hardova. — V šaleku: pri Velenju 241etni Ivan Spital, kmetiški sin. — V Trebnjem: Josip Zupančič, trgovec z usnjem. V Trnovljah: Uršula Hladinova. — V Višnji go-r i: 861etna baronica Rozalija Codelli-jeva pl. Fahnenfeldova, roj. baronica Taufferjeva pl. Weichselbaehova. — V Vrbnju pri Radovljici: Neža Av-senekova. — V 2 e g r u : 781etni posestnik in gostilničar Martin Vrečko. — Žalujočim naše iskreno sožalje! Po krivili potih p Mrtvašnico pri Sv. Krištofu v Ljubljani so izropali zbiralci starega železa. Razbili in odnesli so vse, kar je bilo količkaj porabnega. Priložnosten nakup Partiia pogrezljivih šivalnih strojev Singer, Pfaff. Vesta. Dtirkopp, Handlos, Gritzner, Kavser in 36 prvovrtUiih kole« pa neverjetno nizkih cenah naprodaj pri „Promat'* (nasproti Kriianske cerkve). 4 Past za vrane je nastavil ženinemu ljubčku, pa je ujel ženo ljubosumni poljedelec Alajoš šoti iz okolice Stare Kanjiže. 4 Sedemkrat je prodal svojo starejšo hčer Abaz Sejdinovič iz Strajana blizu Gostivarja. Za njo je vselej dobil lepe denarce in jo je pokazal ženinu šele na poročni dan. Razočaran jo je pa ta vrnil očetu, kajti žena je bila grbasta. Mlajšo llletno Humo je pa ob istem času prodal dvema fantoma. Eden mu je dal zanjo 6.000, drugi pa 5.000 dinarjev. Za svoje sleparije se bo moral prebrisani musliman zagovarjati na sodišču. * Skoraj vso Jugoslavijo je že obhodil 151etni Miloš Marčeta iz Emi-novca blizu Sanskega mosta. Deček je Ušel z doma in je potoval peš ali pa zastonj po železnici in pozna skoraj vse večje kraje. Mladi popotnik se je ondan vrnil k staršem. Osebne vesti o Te dni je slavil 601etnlco največji slovenski pesnik Oton Zupančič. Rodil se je 23. januarja 1878. na Vinici v Beli Krajini. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, potem je pa krenil najprej na Dunaj in potem v Pariz. Kmalu po končanih študijah se je vrnil v Ljubljano in se je posvetil izključno le slovstvenemu delu. Po svetovni vojni je postal dramaturg Narodnega gledališča in nazadnje njegov upravnik. Oton Zupančič je predsednik slovenskega PEN kluba, Društva slovenskih književnikov in Francoskega instituta. Za svoja dela je dobil ne samo jugoslovanska odlikovanja, ampak tudi dve odlikovanji francoske častne legije. o Poročila sta se v Bre s t u : Ivan Kraljič, župan v Tomišlju, in Nežika Smoletova. — Mladoporočencema iskreno čestitamo! p 280 dinarjev, ki jih je hranil za materin pogreb, sta dva neznanca ukradla 291etnemu delavcu Antonu Karnežu iz Stogovcev pri Majšperku. Napadalca sta moža s kolom tako dolgo pretepala, da se je onemogel zgrudih na tla. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico. p Ponarejanju dolarskih čekov so prišli na sled v podružnici Ljubljanske kreditne banke v Šibeniku. Pred mesecem dni so izplačali dva čeka za 15 in 400 dolarjev, ko je pa ček dobila na vpogled ameriška banka, je ugotovila, da je ponarejen. Oblasti menijo, da gre za znanega sleparja, ki ga že dolgo iščejo. Za čistost jezika p Iz železne blagajne frančiškanskega samostana v Makarski so vlomilci odnesli 50.000 dinarjev. Ta denar so bili frančiškani nabrali za dozidavo nove cerkve. Oblasti so zaprle samostanska hlapca Edvarda Bratino in Pavla Crkanca. p 40.600 dinarjev vreden nakit je neznan vlomilec ukradel gospe Tački-čevi iz Sarajeva. Odnesel ji je briljantne uhane, zlato moško uro, briljantno ovratnico, prstane in drugo okrasje. p Na 18 mesecev strogega zapora so obsodili sodniki v Subotici Etelko Ki-ševo iz Scnte, ker je pred kratkim s sodo oslepila svojega ljubčka Trifu-na Lučiča. Dekle je kazen sprejelo brez ugovarjanja. j- Po kratki bolezni je v Beogradu umrl star 73 let najplodovitejši srbski pisatelj in komediograf Branislav Nušič. Njegove komedije je vprizarjala tudi ljubljanska drama. t Umrli so: V Celju: 221ctna Angela Juhartova iz Šibenika pri Sv. Juriju blizu Celja; 701etna občinska reva Marija Križanova. — Na Golniku : 291etni Ferdinand Wus-ser, učitelj iz Maribora. — V Koprivnici: 831etni Janez Kukovič. — V Kranju: 811etni Jožef Gunčar, žel. v pokoju. — V Ljubija-u i: Ivan Modic, višji sodni svetnik p Po vsaki ceni je hotel Živadin Miloševič iz Despotovca pregovoriti mlado ženo Rado Milovanovičevo, da bi se izneverila svojemu možu. Pred kratkim jo je napadel in jo odvedel v hlev, toda na njeno klicanje na pomoč so prihiteli sosedi in so zapeljivca tako premlatili, da je moral pri zdravniku iskati pomoči. p Ker sta odprla tuje pismo, je sodišče obsodilo na 10 dni zapora rav- Trpnik. »Včeraj popoldne je bila policija obveščena...«. Takšnih in podobnih stavkov srečamo v našem časopisju dan za dnem na prebitek. Pisci teh stavkov so pod vplivom slabo razumljene nemške dikcije zanesli v naš jezik klico morda najhujše bolezni, ki pači našo pisano (in celo že govorjeno) materinščino: pasšivitis bi to bolezen imenoval jezikovni zdravnik, po naše bi ji pa rekli trp-niška bolezen. Seveda drži, da je »bila policija obveščena«, to se pravi, v trajnem stanju obveščenosti; toda v ta namen jo je bilo treba poprej obvestiti, in prav to je tisto, kar bi bil pisec rad povedal, pa ni; kajti ne njega ne bralca ne nikogar drugega ne zanima pri čitanju policijske kronike stanje obveščenosti policije, pač pa dogodek obvestitve in vse tisto, kar se skriva za tem dogodkom. Zato: »Včeraj popoldne so policijo obvestili...« ali pa, (če že nočemo seči po tej nekoliko prisiljeni, a pravilni obliki): »Včeraj popoldne je policija dobila obvestilo...« — Nemec bi citirano obliko prevedel: ...war benachrichtigt [deležnik rabljen kot pridevnik]; to kar je pisec hotel povedati, bi pa prevedel: ...uiurde b., ali: ...ist b. tvorden. »Utopljenec, ki je ležal v vodi že najmanj dva meseca, je bil star 85 let.« — »Nikjer na svetu ne žive ljudje brez psov, ki so najzvestejši prijatelji človeka.« Napačna raba oziralnika! Kajti spoštovani g. kolega, ki je v prvem stavku rabil ,ki‘ za utopljenca, ležečega v vodi že najmanj dva meseca, ni imel namena, izpovedati med vsemi mogočimi utopljenci ravno o tistem, ki je ležal itd. * (drugače bi bil moral tudi o drugih utopljencih kakšno napisati, pa ni), temveč nam je tega nesrečnega utopljenca z navedenim stavkom - sploh šele predstavil! Zato priredno: »Utopljenec je ležal v vodi že najmanj dva meseca in je bil star 35 let,« ali pa razčlenjeno: »N. je ležal ...dva meseca; star je bil 35 let.« [Za ponazoritev prave in napačne rabe oziralnikov smo ki za »g. kolegom« podčrtali; tu je prav rabljen, kajti med vsemi svojimi kolegi imamo v teh vrsticah v mislih samo tistega, ki je zagrešil gornjo napako; med vsemi gg. kolegi se samo nanj .oziramo* — zato se ti zaimki tudi imenujejo .oziralni*.] — Drugi stavek bi popravili z apozicijo (pristavkom) : »Nikjer na svetu ne žiVe ljudje brez psov, (teh) najzvesteiš'b človekovih prijateljev.« Brod Panai/ smo brali v kinematografskih reklamah. Da je bil ,Fa-nay* samo brod, bi njega potopitev pač ne bila zbudila toliko krika in vika po Ameriki. Stvar je namreč taka, da je bil Panay kar čedno velika bojna ladja, tolikšna, da terjalo Američani zanjo nič manj ko 1 milijon dolarjev (dobrih 40 milijonov din) odškodnine od Japoncev. Potopitve navadnega broda (nemški: die Fahre), t. j. skromne ladjice za prevoz potnikov z brega na breg, bi pa ne bilo vredno niti filmati, posebno ne s tveganjem življenja. natelja Nenada Nikoliča iz čačka in ekonoma Radisava Tomiča iz Ložnice. p Cerkvene tatvine se neprestano množe po deželi. Pred kratkim so orožniki v Sv. Križu pri Kostanjevici prijeli nekega tatu Ur mu vzeli mnogo ukradenih predmetov. p Iz blagajne veletrgovine Stermecki v Celju je nekdo ukradel 5000 dinarjev. Policija je storilcu že na sledi. p Veliko tihotapstvo saharina so te dni odkrila oblastva v Ribnici na Pohorju. Finanearji so zaplenili okrog 200 zavojčkov saharina in aretirali 391etnega Martina F. in 471etno Ivano L. p Dva nevarna vlomilca je v neki dalmatinski kleti v Ljubljani aretiral stražnik. 52)etnega bivšega zidarja Ivana Frica iz ptujske okolice je prijel v trenutku, ko je po smešno nizki ceni prodajal ukradeno perilo. Na njegovem stanovanju je policija našla vse polno nakradenih predmetov; tam je tudi zalotila njegovega pajdaša, bivšega trgovskega pomočnika Antona žab.iaka iz Rake na Dolenjskem. p Na 7 let ječe so ondan obsodili v Smederevu Dobrosava Jeremiča iz Velike Plane, ker je lani ubil Stevana Karanfilpviča. Stevan je Dobrosavu prodal pol voza rib in mu je zapravil skoraj pol izkupička. To je Dobrosava tako razburilo, da je pograbil nož in ga štirikrat zaril tovarišu v trebuh, da je na mestu izdihnil. 20% POPUSTA i. (Nadaljevanje na S. strani) LJUBLJANA VAS VABI! TRI TEDNE PRIREDIMO NAŠO REKLAMNO PRODAJO T1VAR OBLEK samo od 24. januarja do 13. februaria 11)38. Vam damo v tem času pri nakupu našega blaga, kljub nizkim, tovarniškim cenam. Pohitite, dokler je še ve!>ka izbira. TIVAR OBLEKE: ANTON BRU M EC L,j u*b 1 j a n a Prešernova ul. 54, nasproti gl. pošte Šampanjec ju le ločil Okajena Madžarka in galantni diplomat (n Ni) Budimpešta, januarja. Karnevalsko rajanje v Nici! Naj-svo je vrstne jši kostimi, zapeljive maske, čudovito lepe ženske, petje, vriskanje, ples in šampanjec — polne čaše kipečega, penečega se šampanjca! To je karneval na francoski Sinji obali, in vse mlade, lepe ženske sanjajo o njem kakor o zapeljivem prazniku veselja, razigranosti in mladosti. Nič čudnega, da je tudi našo junakinjo, mlado in lepo ženo nekega madžarskega prokurista srce vleklo na Sinjo obalo. Možiček je svoji očarljivi ženičici željo izpolnil, ne da bi slutil, kakšne posledice bo imelo to njeno prvo in poslednje potovanje. Lani v februarju je zbudilo prebivalce razkošnih enostanovanjskih vil v Nici še v jutmjem mrazu strašansko vpitje, prihajajoče iz prvega nadstropja neke elegantne vile. Sosedje so naposled poklicali policijo, ki je s silo vdrla v stanovanje. Presenečeni možje postave so zagledali v spalnici kaj nenavaden prizor: sredi sobe je stala mlada dama, v precej pomanjkljivi obleki in je jokaje in vreščaje z blazinami in vazami bombardirala nekega gospoda, ki se je kakor polit kužek stiskal v najtemnejšem kotu za veliko zrcalo. Možje postave so zapovedali bojeviti dami, naj se najprej pošteno obleče, potlej so jo pa odpeljali na policijsko stražnico. Tamkaj je med jokom povedala, zakaj je priredila takšen hrušč in trušč: »Se sanja se mi ne, kako sem prišla v družbo tega gospoda. Spominjam se samo, da sem se prijetno zabavala ob karnevalskem rajanju in da sem tudi nekoliko pila. Prišla sem v družbo nekih Američanov — kako je bilo potlej, pa ne vem več. Pred pol ure sem se zbudila, čisto v tuji postelji, v tujem stanovanju, v sosednji postelji je pa spal ta gospod. Od strahu sem izgubila razsodnost; mislila sem, da me je ta človek nalašč zvlekel k sebi in da nima dobrih namenov. In zmetala sem mu v glavo, kar mi je pač prišlo pod roke!« Ljubeznivi diplomat Gospod, ki ga je vročekrvna Ma-džarka tako neusmiljeno obdelala, je na koncu koncev dokazal, da je samo nenevaren tuj diplomat, ki je le zaradi svoje usmiljenosti in ljubeznivosti zabredel v tako mučen položaj. Povedal je, da je lepa Madžarka prišla meni nič tebi nič k njegovi mizi, se seznanila z njegovo družbo in se mimo grede pošteno nasrkala šampanjca. Ko je družba hotela oditi, je bila dama že tako okajena, da je komaj še stala na nogah. Njegovi prijatelji so mu svetovali, naj jo vzame s seboj, da se najprej pošteno prespi, kajti takšne je pač ne sme pustiti na cesto. Ljubeznivi diplomat je nesebično odpeljal lepo neznanko v svojo vilo, ji pripravil posteljo kraj sebe in jo položil vanjo. Dama je spala že v avtomobilu in se kajpak vsega tega ni mogla več spominjati. Naposled se je še sam podal k počitku in sladko zaspal. Nemilo ga je pa presenetilo rano zjutraj prestrašeno neznankino vreščanje; komaj je vstal, da bi pogledal, kaj je, že ga je temperamentna gostja pričela obmetavati z vsemi mogočimi predmeti, ki so ji prišli pod roko. Ni mu kazalo drugega, ko da je iskal ,kritja‘ za velikim zrcalom. Po tej izjavi se je lepa Madžarka v zadregi opravičila in je s svojim viteškim rešiteljem složno odšla domov. Zadeva sploh ne bi bila imela neprijetnih posledic, da ni neki časopis iz Nice podrobno opisal Madžarkinih prigod. In prav ta časopis je muhasta usoda vrgla v roke nič hudega ne slutečemu peštanskemu prokuristu. Ker je bilo ime njegove ženice z debelimi črkami napisano v naslovu, ni bilo nobenega dvoma več, kdo je bila okajena dama, ki jo je moral tuji diplomat v posteljo spravljati. Ogorčeni mož je takoj vložil tožbo za ločitev zakona. Pred sodiščem Nepremišljena žena se je zagovarjala, kakor je najbolje vedela in znala, vendar pa s svojim zagovorom ni ohladila moževe jeze In tudi ne omehčala sodnikovega srca. Dejala je: »Vsaki ženi se utegne primeriti, da se enkrat opije, posebno, če ne ve, kako zahrbten je šampanjec. Ali je potlej tako čudno, če se je to tudi meni pripetilo? Ker je pa diplomat ravnal z menoj kakor pravi gentleman, menda ni vzroka za ločitev zakona.« Sodnik je bil pa drugih misli. Svojo sodbo, ki je bila v njej tudi odklonitev ženinih zahtev po alimentaciji, je izrekel kratko in jedrnato: »Zena, ki se tako opije, da ne ve več, kaj l počne, in tako spravi v slabo ime ' svoj in možev sloves, zaigra svojo pravico do zakona in do zakonskega vzdrževanja.« \ 'fijtuj&i-jev« - križ ščiti od ponarejcnja Oglas ji reg. pod S. Br.,181 od L. III. 1937 Zaka; mrzim ljudi? Izpoved Grete Garbo »Ko sem prvič iskala dela — bilo je še na švedskem — sem se ponudila nekemu krojaškemu salonu za modno risarico. Lastnik me je sprejel v svoji pisarni, neprijazno me je premeril od nog do glave in mi dejal: »Saj ste skoraj še otroče, le hitro se poberite v šolo...!« Tedaj sem prvič zasovražila ljudi. Pozneje, ko sem prišla v Združene države igrat v svojem prvem filmu, me je vprašal asistent nekega produkcijskega podjetja (njegovega imena ne bom izdala, ker je danes zelo slaven mož): »In vi mislite, da boste res naredili kariero?« Ničesar mu nisem odgovorila, kajti na takšna zbadljiva vprašanja se nisem nikoli znala odrezati. In zdaj? Kadar si kakšno stvar ku pim, kadar mi kdo kaj podari, kar nekaj lesorezov. Eden izmed njih predstavlja ljudi, kakršne poznam jaz. Velik, ohol, debel človek se naslanja na palico in se prevzetno smeje. To je tisti, ki ima vsega dovolj in ničesar ne potrebuje. Drugi, majhen, zgrbljen v dve gubi, kleči pred njim, se ponižno smehlja in prosi. To je tisti, ki mora vklanjati hrbet, da kaj dobi. Tretje kategorije človeštva ne poznam. Ljudje so se mi zdeli zmerom kakor sosedova mačka. Zvečer, kadar pridem domov, me pričakuje, ker ve, da ji bom dala kaj sladkega. Hitro požre in počaka, ali bo še kaj dobila. Ako ni nič, zbeži k drugim, kajti jaz ji ne morem več koristiti. Vredna sem samo tedaj, kadar dajem. Druge vrednosti nimam. Ta žival vsaj ne prikriva svojih čustev... Vidite, zato sovražim ljudi!« m GRETA 6 A HO sem si že dolgo želela, sem lahko trdno prepričana, da bo že po bore nekaj dneh imelo prav takšno stvar nešteto drugih ljudi. To ml pokvari vse veselje. Nekoč sem hotela pri nekem trgovcu z živalmi v Los-Angelesu kupiti ljubko, majhno opico. Ko sem po nekaj dnevih spet prišla k njemu, mi je sijoč od sreče dejal: »Hvala vam! Odkar ste se zanimali za malo opico, prodam tridesetkrat Več opic kakor prej.« Pred dvema letoma sem okrasila vrt svoje wikinške vile z nenavadno lepimi cvetlicami. Po dobrem tednu so me že izza vseh vrtnih ograj pozdravljale žive barve mojih ljubljenih cvetk. Naj vam povem še nekaj podobnih primerov? Velik križ imam z oblekami. Ako svojih načrtov za obleke ne skrivam kakor kakšen general svoje bojne načrte, lahko stavim, da bo imelo zvečer v vseh podrobnostih prav takšno obleko kakor jaz najmanj še deset drugih žensk. In tudi kadar se mi posreči, da barvo in kroj obleke skrbno skrijem, jo lahko oblečem pač samo enkrat, kajti že po nekaj dneh utegnem na vsakem vogalu srečati neznanko v prav takšni obleki. Navadila sem se torej, da se izogibam ljudi in da se jim umikam. Srečne ure preživim le v svojem granatnordečem salonu, kjer imam le tiste stvari, ki sem jih prinesla iz domovine, kamor se mislim čim prej spet vrniti. Ko sem bila zadnjikrat doma, sva z neko prijateljico izrezljali Stavka zaradi ljubezni do šefa (nOk) London, januarja. Pred kratkim je iz zelo nenavadnega vzroka stavkalo 130 prodajalk neke londonske veleblagovnice. Prestavili so namreč nadzornika njihovega oddelka Franka Picota, ki so se z njim vse prodajalke kar najbolje razumele. Dekleta so sestavile deputacijo, ld pa ni nič opravila; tedaj so prodajalke sklenile, da bodo radikalneje nastopile: pričele so stavkati in niso hotele več prodajati. Kmalu je iz glavne pisarne prišel opomin, naj dekleta takoj primejo za delo, a zaman. Sele, ko jim je Picot sam zapovedal, naj ubogajo, so mrmraje pričele streči. Nadzornik Picot se je namreč za svoje prodajalke vedno zelo zavzemal: Šivalni stroji rabljeni od 400 din. dalje, novi od 1600 din. dalje. Rabljene stroje vzamemo račun. Ugodni plačilni pogoji, NOVA TRGOVINA Tvrieva (Dunajska 36) v trgovino jim je dal napeljati radio, priskrbel jim je brezplačno kosilo, dovolil jim je kajenje v trgovini, skrbel je, da so si lahko privoščile skromno večerno zabavo in da so se ob prostih dnevih shajale v športnih in izletniških krožkih. Neka prodajalka ga je radovednemu reporterju označila z besedami: »Naš drugi oče je in pravi angel!« Gospa Picotova, ki se s svojim možem tudi izvrstno razume in ima že tri sinčke, je povedala: »Dekleta so mojega moža zelo spoštovale. Kadar so potrebovale dobrega nasveta, so se zatekle k njemu po svet. On jim zmerom rad pomaga, zato ga imajo tudi tako rade.« Ako želiš priti do večje vsote denarja se obmi na Jug osla vensko banko d. d., podružnico v Ljubljani, ki začne s 1. februarjem 1938 četrti hranilni krožek, v katerega more vstopiti vsakdo, ki se obveže, da bo na teden prihranil in vložil vsaj din 5’— (lahko pa seveda tudi več n. pr. din 10'—, 20'—, 50’—, 100—). Pri vlogi tedensko din 10'— naraste hranilcu po štirih letih, kolikor traja vplačevanje, vplačana vsota že na din 2080, katerim je treba prišteti še obresti din 220'—, tako da dobi skupaj izplačanih dinarjev 2300— Obresti znašajo torej 5'2 odstotka. Hranilci dobe po 4 letih izplačane znatne vsote, ki so jih tako-rekoč igraje in z lahkoto prihranili. Člane za IV. hranilno kolo sprejema Jugoslavenska banka d. d. (Gajeva ulica 3) ta mesec in ves mesec februar. Naročite prospekte! Svetilniški čuvaj zadel glavni dobitek (nMi) Pariz, januarja. Letos je za-del največji dobitek v francoski državni loteriji najsamotnejši mož v vsej Franciji, čuvaj na morskem svetilniku Andre Kernel. Mož služi že dve leti v nekem samotnem morskem svetilniku ob bretanjski obali. Le dvakrat na mesec pride skupaj z ljudmi, in sicer samo tedaj, ko mu prinesejo hrane in pijače. Zdaj je samotar zadel 500.000 frankov, ali skoraj milijon dinarjev v našem denarju. Vendar se pa svoje sreče ne bo mogel takoj do sitega naužiti, ker ga pogodba še za leto dni veže na samotno službo. V tem — nedvomno dolgem — letu bo samotni morski čuvaj najbrže koval načrte za svoje bodoče neskrbno življenje. Vrtnica kot — zelenjava (nMi) Los Angeles. Vsekakor moramo priznati, da so Američani še zmerom rekordno iznajdljivi in originalni, kajti zdaj so pričeli delati že solato iz vrtnic. Ameriški kuharji so pripravili celo vrsto vseh mogočih solat iz vrtnic. Kuharski strokovnjaki menijo, da so te solate, ki diše po opojnem vrtničnem cvetju, zabeljene s kisom in oljem, nenavadno okusne. Za solato uporabijo seveda samo nežne cvetne lističe, usnjene zelene liste pa z dišavami vred pripravljajo v raznih omakah. Ubogi .rožni kavalirji*, gotovo se bodo v grobu obrnili... SIROM PO SVETU v 43 vrsticah Grška novoporočenca, prestolonaslednik Pavel in njegova mlada žena sta odpotovala v Avstrijo, kjer bosta preživela del svojih medenih tednov na smučarskih poljanah. — Neguš, bivši abesinski cesar, je pričel študirati medicino; medicinsko društvo v Parizu ga je že imenovalo za svojega dopisnega člana. — Ekspresni vlak se je v Indiji na progi Kalkuta—Alahabad z vso silo zaletel v tovornega: 6 mrtvih, 20 ranjenih. — Poroko egiptovskega kralja Faruka in njegove neveste Faride so praznovali prejšnjo sredo. Poročne svečanosti so trajale štiri dni. Mladi kraljevski par je dobil od poglavarjev drugih držav mnogo dragocenih poročnih daril. — Poklicne pilotke mislijo izuriti Angleži. Letalsko ministrstvo upa, da se bo za to službo prijavilo okrog 200 letalk. Doslej je premogla Anglija samo 10 poklicnih pilotk. — 6 milijonov Američanov zboli po najnovejši statistiki vsako jesen in zimo, od teh 2 milijona za kroničnimi boleznimi. Bolezenska nezmožnost za delo je med delavstvom dvakrat večja kakor med meščanskimi sloji. — Na Angleškem je 334 milijonarjev. Od teh milijonarjev ima vsak vsaj 100.000 funtov šterlingov dohodkov na leto (okoli 24 milijonov din). — Ledene plošče ženo 1200 ljudi proti severnemu tečaju; v Severnem morju ob Sibirski obali so zajele ledene plošče osem ruskih trgovskih ladij in jih zanesle proti Severnemu tečaju, kjer vlada v tem letnem času polarna noč. Upajo sicer, da bodo mogli nesrečnežem vreči iz letal živil in oblek, toda strokovnjaki ne verjamejo v to možnost, kajti zaradi polarne noči letala ne bodo mogla ladij opaziti. Vdihe Te cinikova navadne fefemevanfe V božični številki »Družinskega tednika« smo prinesli podroben popis našega novega nagradnega tekmovanja. Vse pogoje boste torej našli v omenjeni številki, kupone bomo pa natisnili v vsaki številki, tako dolgo, dokler bo tekmovanje trajalo. Ker mora vsakdo imeti vse kupone, priporočamo, da list hranite in da si ga vnaprej zagotovite pri svojem stalnem prodajalcu. Nagrade za naše tekmovanje so tele: 1. nagrada: GOO dinarjev v gotovini. 2. nagrada: kompleten jedilni servis za Sest oseb, Izdelan iz prvovrstnega inozemskega porcelana in obrobljen z zlatim robom (26 kosov). — Servis je podarila za nafie naročnike veleblagovnica Kastner iu Ohler v Zagrebu. Vrednost 350 din. 3. nagrada: vrtna garnitura Iz dveh foteljev in mize. Vse izdelano iz najboljšega lesa. Vrednost 350 din. — Garnituro je naSira čitateljem podarila tovarna stolov in parketov Remec & Co. v Kamniku. 3a nagrada: »Parkerjevo* nalivno pero, izdelek svetovno znane tovarne Geo. S. Parker, Kanada. Pero Je ročno delo najmodernejše oblike, držalo Je nezlomljivo, pero samo je pa iz 14karatnega zlata z iridijevo konico. Vrednost din 330’--. Darilo je k našemu nagradnemu tekmovanju prispevala tvidka »rvadio-val«, Ljubljana, Dalmatinova 13. 4» nagrada: Na okvir fiivani, lakasti ali boks, črni ali rjavi moški čevlji, najnovejši model za 109 din. Srečni nagrajenec si jih bo lahko izbral po svojem osebnem okusu. Poklon Jug tovarne Bata Iz Borova. 5. nagrada: GO rezil ra britje »Vlctoria Extra\ vrednost 150 din. Podarila jih Je na šira čitateljem tvrdka ,Oštrica\ trgovina s finim jeklenim blagom in brusilnica t Zagrebu, Iliča 88 e. nagrada: kompleten pribor za britje * britvijo, Jermenom za brušenje iezila, milom, galunom in čopičem. Vse v lepi, lakirani leseni skrinjici. Vrednost 150 din. — Pribor za britje Je našim čitateljem podarila tvrdka .Oštrica*. trgovina s finim jeklenim blagom in brusilnica v Zagrebu, Iliča br, 88. 7. nagrada: Najfinejši ženski fcevijl iz semiša, izdelani po najnoveišem modelu, udobni in elegantni za din 149. Poklon jug. tovarne Bata iz Borova 8. nagrada: platnena Jedilna garnitura za Sest oseb v velikosti .140X140 cm, ažurirana, s šestimi uamizninu prtiči v velikosti 55X55 centimetrov Vrednost 140 din. Našim čitateljem |o je podarila veleblagovnica Kastner In Ohler v Zagrebu. 9. nagrada: Ljubki In elegantn: ženski Cev-ljl iz najfinejšega laka za 129 din. Poklon tovarne Bata iz Borova. 10. nagrada: kompleten pribor za britje s pripravo .Gillette* s tremi britvicami, čopičem , zu pri poledenelih oknih, ko ne vidiš,', kje se pelješ. Žal je pa tudi ta nova< naprava, kakor sploh ves ljubljan-', s ki tramvaj, zelo muhasta (ali pr a-', vilno: muhasti so oni, ki jo uprav-', Ijajo). Dogaja se namreč, da n. pr.', na Poljanski cesti kaže naslednjo po-', stajo »Leonišče* ali »Evropa«, ali pa', padajo tablice med vožnjo kakor hru-', ške z drevesa. No, in zdaj veš, kdaj', ti je izstopiti!!! ', V prvih dneh življenja te naprave* so se potniki res zanesli na njeno de- ; lovanje in so neskrbno izstopili na', napačnih postajah. To se nepouče-\ nim potnikom dogaja še danes, po-> znavalci te idealne naprave se pa ; le še zabavamo in delamo »amerikan- < ske stave*, koliko tablic bo padlo na; naslednjo postajo. Torej prava lote-*, rija! Tako nam v zabavi in smehu; hitro mine pot, ki jo z bliskovito; brzino prevozimo do končne postaje; v Mostah. Tu izstopimo in pogled; nam nehote obstane na »naslednji«; postaji: magistrat. ; Zatorej, neupoučeni potniki: pozor', na tramvaj št. 20!!! J. B. ; »Velika iluzija«. V nedeljo sem šel v kino. Mikala' me je »Velika iluzija«, zraven sem! si pa želel videti še film o bombardi-! ranju ameriške topničarke »Panay«. • »Veliko iluzijo« sem videl, »Pa-! naya« pa ne. Po predstavi sem na-! lašč še enkrat poiskal oglas v časo-! pisu — in glej, tam sem bral črno! na belem, da bom poleg »Velike ilu-! zije« in še drugih zabavnih stvari: videl tudi »Panay«. Kar ni danes, utegne biti jutri,; sem si dejal. In ker so za ponede-; ljek takisto obljubljali v reklami; film o »Panayu«, sem jo še v drugo; mahnil k »Veliki iluziji«. Tudi v ponedeljek so me odpravili! brez »Panaya». In potem so se mi na lepem odprle oči: zadeva s »Pa-; nayem« je sanao velika iluzija kine-; matografskega občinstva... X.; Športna mladina Za božične počitnice sem šel na! planine, da si okrepim telo in duha! s smučanjem, ki je brez dvoma lep! in koristen šport. Pri tem sem pa! imel priložnost opazovati dogodek, ki; meče kaj medlo luč na današnjo mia-; dino; zato ni čudo, če toliko staršev; ne dovoli svojim otrokom smučanja v; hribih in življenja v planinskih ko-; čah. _ ; Iz manjšega podeželskega mesta je; prišla na smučanje tudi skupina kakšnih sedem gimnazijcev, višješol-cev. Morebiti so bili člani srednješolske kongregacije, kajti z njimi je bil za nadzorstvo g. profesor-vero-učitelj, ki jim je v svoji dobroti plačal marsikatero kosilo in večerjo ter poravnal nočnino na skupnem ležišču. Zato so pa kazali hvaležni dijaki svojemu dobrotniku veliko versko gorečnost in vzorno vedenje ob vsaki priložnosti. Žal da gospod katehet ni imel priložnosti slišati govorjenje in videti obnašanje svojih varovancev na skupnem ležišču, kjer so ne glede na to, da so spale tam tudi dekleta, spuščali pozno v noč naj-ostudnejše kletvice na Boga, Marijo in vse svetnike in pripovedovali »duhovite« dovtipe ob splošnem grohotu in odobravanju svoje družbe. Niti najmanj jih niso ganili opomini in zgražanje ostalih smučarjev, ki bi radi mirno spali, kakor to zahteva red in morala pravega planinca. To njihovo lepo vedenje se je ponavljalo sleherno noč, dokler jim ni konec počitnic napravil kraj njihovega smučanja. K. J. Pobožen berač O počitnicah sem bil z očetom na Brezjah. Kakor vedno je bila tudi tedaj cela veriga beračev vse tja do cerkve. In tako naju je neki čvrst fant, ki je med berači »vneto« molil rožni venec, poprosil za milodar. »Takšni ko ti si lahko poiščejo delo!« mu je dejal oče, a dobil je odgovor: »Kršenduš, skopuh hudičev, če bi mogel, bi ti že pokazal!« In takim ljudem naj daiemo miloščino? X. Y. MEDICE] ČE V A LJUBICA Resnična ljubezenska zgodba iz časov beneške republike 6. nadaljevanje Princ regent je bil slabe volje. Sprva je le kratko in suhoparno odgovarjal^ na skrbna Bianchiua vprašanja. Kmalu je pa prikipela njegova jeza na dan: »Messer Pietro Bonaventuri, tvoj častivredni mož, naj se pazil Prej je po pivnicah kvartal, a če je dražil brhke žene naših hlapcev, mu tega zaradi mladosti in zanesenjaške nečimrnosti nihče ni štel v zlo. Zdaj je pa njegovo početje postalo že kar predrzno!« . »Ali misliš njegova ljubimkanja, Francesco?« je negotovo vprašala Bianca. Čeprav se je že močno odtujila od svojega moža, je Pietro v njenem srcu še zmerom imel topel kotiček. »Ljubimkanja!« Francesco je nejevoljno zamahnil z roko. »Vraga, tvoj mož naj si poišče druge divjačine in ne ravno Cassandre Boncianijeve! Oua je iz rodu Riccijev...« »..Jn po vrhu še vdova. Ne razumem te čisto, Francesco mio.« Bianca se je bridko nasmehnila in njene lepe oči so se potopile v prinčeve. Princ pa ni hotel odnehati. »Vdova, ali ne vdova! Vsekako je iz najodličnejšega plemiškega rodu! Ako gospod Pietro v svoji objestnosti ne bo odnehal, mu bo kmalu v prsih tičalo pet bodal in dva meča.« Bianca se je prestrašila. Tako daleč je torej že prišlo! Premišljala je. Ali je njen ljubimec, najmogočnejši mož v Florenci, regent don Francesco de Medici, tako prizadet, da bi si pri takšni stvari mazal roke? Vedela je, da je bila lepa Cassandra Riecijeva pred leti prinčeva ljubica. S čudovitim ženskim instinktom je pa uganila, da je princ, ki tako slepo obožuje njo, Benečanko Bianco, pri tej zadevi čisto nedolžen. »Govorila bom z njim,« je dejala odločno. »Takoj, to bo najboljše,« je silil Francesco, Bianca je odšla v sosednjo sobo, princ se je pa utrujen zleknil v udoben naslanjač. Bianca je poslala po moža svojo zaupno strežnico. Tudi Pietro ni bil posebno rožnate volje. »Nu?« je vprašal naposled nejevoljno. »Večkrat sva se sporekla, Pietro, pogosto za prazen nič. Tokrat p>a me moraš poslušati!« je prosila Bianca. »Poslušal te bom,« je zamrmral Pietro, »več pa tudi ne...« »Več, še več. Velika nevarnost ti grozi, Pietro!« »Učinkovit prizor v tragediji, kaj ne?« se je norčeval Pietro, »za kaj torej gre?« »Za Cassandro Riccijevo!« 01) tem imenu je skočil Pietro pokonci, kakor bi ga bila kača pičila. »To je preveč, Bianca! Prepovedujem ti, da bi govorila o Cassandri, saj že drugi skrbe, da je dosti govoričenja.« »Prav zato!« »Nič, prav zato!« Pietro je ])ovzdignil glas. »Za Cassandro Riccijevo bi se dal razčetveriti!« »Ali pa zabosti!« Pietrova jeza je vzplamtela z neugnanim plamenom: »In če bi me tisočkrat zabodli, kaj to tebi mar! Brigaj se za svojega Medičejca!« »Tvoj prijatelj je, prav kakor moj,« ga je skušala potolažiti Bianca. »Tvoj prijatelj 1« se je norčeval Pietro. »Beži no!« je dejal potlej. »Pusti te babje marnje. In če bi me hoteli vsi Riecijevi in še tvoj Medičejec ločiti od Cassandre, utrl bi si pot do nje s svojim mečem!« To je bil spet stari Pietro Bonaventuri, drzni, skoraj objestni florentinski mladenič, ki se je tako razigrano, pošalil z Benetkami. Biancbine oči so se zagonetno zalesketale, ko se je sklonila k možu in zašepetala: »Pietro, nikar slepo ne drvi v svojo pogubo!« Mož je pa surovo odrezal: »Poguba! Kakor, da si je ne bi bil že zdavnaj odkupil! Cassandre Riccijeve nočem izgubiti, sicer ne bi vedel, zakaj živim. In pika!« »Ali je res tako?« »Da. Zate, za vse in tudi za Medičejca!« Ponosno se je vzravnal In odšel iz 6obe. Princ je v sosednji sobi nehote slišal odlomke prepira. Ko se je Bianca vsa bleda in obupana vrnita k njemu, je Francesco menil: »Nekoliko nemilosten je bil tokrat marki de Carabas, njegovo zmerjanje sem slišal vse do sem.« »Upam, Francesco, da mu boš oprostil. Ako si je že rodbino Riccijevo nakopal za sovražnike; upam, da mu bo ostal naklonjen vsaj še njegov vladar.« Francesco je prikimal, ne da bi bil povedal svojega pravega mnenja. Obraz se mu je pa zjasnil, ko je snel izza pasu usnjeno vrečico in jo položil pred Bianco na mizo. »Ugani, Bianca mia, kaj je v tej vrečici? Ta zaklad sem dobil na Bor-go dč Greci pri nekem prekupčevalcu.« Počasi je razvezal zadrgo in vzel iz vrečice majhno avtomatsko igračo. V lepo oblikovani, nežni roki je podržal majhno, čedno izdelano želvo, ki je migala z glavo in z nogami, ako si jo navil. Na hrbtu te živalce je jahala pa lepa, mlada, naga ženska s pregibnimi rokami. Ako si igračo navil s posebnim ključkom, je želva pričela hoditi po mizi, naga ženska je pa zapeljivo krilila z rokami. Francesco je že večkrat obdaroval Bianco s takšnimi igračkami, kajti vedel je, da se lepa Beneeanka vnema za vse mehanske umetnije. .»Geslo naše hiše je ,Hiti počasi*, in tudi njegovo znamenje je želva, na njej pa razpeto jadro. Meni«, se je šalil Francesco, »je lepa ženska tisočkrat ljubša od razpetega jadra, Bianca mia!« Zadela ga je hvala iz njenih ne-doummh, sinjezelenih morskih oči. »Hiti počasi,« je sanjaril dalje princ. »Ali se še spominjaš na moj poročni dan, Bianca? Takrat v duplini, ti si- I cer nisem povedal tega pregovora, toda kar sem govoril, ni imelo drugač-j nega pomena. Ce sem pri tebi, je moja sreča popolna. Hiti počasi!« | Še dolgo sta princ in Bianca navijala želvo in po opazovala, kako je okorno koracala po marmorni mizi. * Drugo jutro je po vsej Toscani divjal hud vihar, ki je naredil dosti opustošenja. V Florenei so trgi in nižje ulice ob Arnu plavale pod vodo. Veter je odnašal strehe in v več hiš je udarila strela. Komaj je don Francesco v jutrnjem mraku stopi! skozi stranska vrata v palačo Pitti, že je opazil sla, ki je prijahal od njegovega očeta, vojvode Cosima. Služinčad s plamenicami v rokah je plaho in pridušeno šepetala in stikala glave; takšno zgodnje poslanstvo in v takšnem vremenu je pripravilo tudi dona Francesca, da je odšel v palačo poizvedovat, kaj naj to pomeni. Kmalu je zvedel, da poslanstvo, ki ga je prinesel od nog do glave z blatom oškropljeni sel, ni namenjeno njemu, temveč njegovi ženi Ivani. Ni več mislil na spanje in tudi na delo ne. Bilo je še rano zjutraj. Tedaj se je pred vrati palače Pitti ustavila razkošna kočija, vsa oškropljena z blatom, lako da je bila bolj podobna kmečki koreti kakor dvornemu vozu. Iz nje je stopil poslanik z dunajskega dvora, jezno preklinjajoč deževno vreme, ki je omehčalo in razrilo ceste po vsej Toskani. In opoldne je prispel iz Rima kardinal in nadškof Ferdinand in je želel govoriti s svojim bratom France-scom. Kardinal je bil silno ogorčen, to ogorčenje se je pa zdelo njegovemu starejšemu bratu pretirano in smešno. Takšni pripomočki morda zaležejo v Rimu, v Florenci pa izgube svojo učinkovitost. Francesco je bratu precej rezko odgovoril : »Nisem puščavnik in ne samotar in tudi zaobljubil se nisem kakor ti. Poročila, ki sem jih o tebi dobival iz Rima. so te kazala bolj v luči sve-tovnjaka kakor duhovnika. No, mene to ne moti. Ako prirejaš razkošne slavnosti, menda veš, kaj delaš. Do-sihmal so Medičejci plačevali tvoje dolgove; kakor veš, niso bili ravno majhni. Ali potlej zahtevaš, da bo tvoj velikodušni brat Francesco postal dlakocepski stiskač?« Dalje prihodnjič ŽENIN IZ TELEFONSKEGA IMENIKA »Ti, Agica,« je dejal gospod Riemer med kosilom svoji hčerki, »drevi dobiva obisk.« »Tako?« je brezbrižno kakor vselej odgovorila Agica, kadar ji je oče najavil kakšen obisk. »Da,« je po nekaj trenutkih nadaljeval prijazni stari gospod. In Agica je iznenada opazila, kako mu je na lepem postalo nerodno. »Obisk dobiva. Obiskal naju bo čeden, ljubezniv mlad mož... Ne poznaš ga še... Toda prepričan sem, da ti bo ugajal... »Jaz sem pa o nasprotnem prepričana,« mu je skočila v besedo Agica. Tedaj je med očetom in hčerko nastal dolg, zelo dolg premor, dokler ni gosjiod Riemer iznenada skoraj hrupno položil svoj jedilni pribor poleg sebe in vzkliknil: »Vselej si prepričana o nasprotnem, kadar povabim k nam kakšnega čednega mladega gospoda! Vselej se upiraš, naj ti predlagam še lako naravne reči! Toda to pot sem 6e trdno odločil, da bom storil, kar sem se namenil! Ali si slišala? Trdno sem se odločil. Tvoje upiranje proti moškim obiskom je namreč postalo že kar smešno. Ta mladi mož pride drevi k nam. In ti se boš z njim seznanila.« »Drevi pojdem ven,« je mirno pribila Agica. »Ne pojdeš!« se je glasneje, kakor je bila sicer njegova navada, razvnel gospod Riemer. »Le zakaj se tako upiraš znanju, ki menim, da bi bilo srečno? Ali nemara ljubiš koga dru-Igega?« »Ne Nikogar ne ljubim.« »Pa vzlic temu nočeš?« »Da, navzlic temu nočem.« Gospod Riemer je dolgo molčal in ! videlo se mu je, da je razburjen. Poltem se je pa premagal in mirneje I povzel: Nemški napisal W. Lichtenberg »Agica! Ljubi moj otroki Saj je nesmiselno, da tako važno zadevo zmerom odpraviš samo z namigava-njem. Daj, pogovoriva se vendar že odknito. Kakor dva odrasla človeka. Ah bi hotela biti odrasla?« »Da. In še kako rada!« »Lepo! Potem te prosim, poslušaj me! Dva in dvajset let ti je. Na žalost sem jaz mnogo, mnogo 6tarejši. In tudi moja delovna zmožnost popušča. Zadnje čase to že prav natanko čutim. Mojemu tiskarskemu podjetju manjka mlade, neizrabljene moči. Kako lepo bi bilo, če bi bil ta mlada neizrabljena moč lahko moj zet...« »Hvala!« je rekla Agica z rezkim podsmehom. »Svoje ljubezni ne uravnavam po kupčijskih načelih.« »Spoznaš se pa vendar lahko z njim!« »Ne! Mar misliš, da je to tako, kakor če bi telefonirala? Moža si bom še zmerom lahko izbrala.« »In če te prisilim?« je zakričal oče, ki je svoje razburjenje dotlej komaj krotil. Agica se je nasmehnila. »Potem...« Trenutek je molčala, nazadnje je pa menila: »Ker sem ravno govorila o telefonskih pogovorih... Potem bi odprla telefonski imenik... in bi telefonirala prvemu moškemu, ki bi njegovo ime našla v knjigi, in bi ga vprašala, ali se hoče z menoj poročili.« »Agica!« »Ali naj ga poiščem?« je izzivajoče vprašala hči. Gospod Riemer je žalostno zmajal z glavo. Vedel je namreč, da bi Agica znala to re6 storiti. Dovolj svojeglava in prenapeta je bila, da bi kaj takega storila. In gospoda Riemerja je povrhu čakala še neprijetna dolž-nosl, da je moral mlademu ljubeznive moral Vsak nima foliko denarja, da more potovati v kopališče Toda vsakdo dati za zdravje letno 100 — 150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode samo našo znamenito: Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci iz Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) Zahtevajte gratls prospekte! mu možu za “zvečer kratko in malo odpovedati obisk. * Tri dni pozneje je gospod Riemer iznenada dejal svoji hčerki: »Danes pa mladi mož vseeno pride!« Agica ga je z nasmehom pogledala in je samo rekla: »Telefonski imenik.« »Prosim!« je odgovoril oče, ne da bi se bil razburil. »Menda veš, kaj sem ti obljubila, če boš vztrajal na tem obisku.« »Vem. In navzlic temu vztrajam. S tem mladim možem se boš poročila. Prvič, ker je očarljiv mladenič, in drugič, ker je tudi sam industrijec.« »Ne bom se poročila z njim!« je zagrozila Agica. »Bomo videli!« »Da, to bomo videli!« Agica je iznenada skočila k telefonski knjigi. Pogledala je k očetu, v upanju, da se bo še v zadnjem trenutku premislil. Toda gospod Riemer je sedel mirno, negibno in smehljajoče se v svojem udobnem naslanjaču. In njegove zadovoljne oči 60 govorile: »Prosim, prosim! Le naredi tako, če ne moreš drugače.« Agica je tjavdan odprla knjigo. Potem je v seznamu kar na slepo iskala moško ime in čilala: »Oton Romer, družabnik tvrdke Ro-mer & Co., Jezerska ulica 14. 19-27.« In ker se ni oče prav nič upiral, čeprav je to drugače vselej storil, je zavrtila številke. 19-27. »Rada bi govorila z gospodom Otonom Romerjem.« In ko je nato gospod Romer prišel k telefonu, ga je kratko in stvarno vprašala: »Ali ste poročeni? Ne. Lepo. Tu je Agica Riemerjeva, Auerspergova cesta 125. Stara sem dva in dvajset let, še precej lepa in ne brez premoženja... Zakaj vam to pripovedujem, gospod Oton Romer? Ker 6e želim z vami poročiti... Nikar se ne čudite! Nisem v vas zaljubljena, še manj si pa morem predstavljati, kakšni ste. To mi je tudi vseeno. Kljub temu bi 6e z vami rada poročila. In če ste v načelu za to, pridite drevi ob osmih na Auerspergovo cesto 125. Potein bova dalje govorila.« Natanko ob osmih je bil gospod Oton Romer že pri Riemerjevih. S seboj je prinesel deset prekrasnih vrtnic in je svojo posetnico izročil služkinji. Ko je nato stopil v 6alon, kjer ga je Agica sprejela, je dekle prebledelo in za trenutek 6e je morala prijeti za naslonilo pri stolu, kajti ta gospod Oton Romer je bil največje in najrazveseljivejše presenečenje njenega življenja. Postaven, zal, eleganten je s smehljajem stal pred njo in ji je z ljubeznivim priklonom izročil šopek. Potlej je z neizmerno simpatičnim glasom spregovoril: »Najlepša hvala za vaše zaupanje! In ko vas zdajle takole gledam, draga gospodična, vem, da telefona niso po nepotrebnem izumili.« Bila je v zadregi in dolgo ni mogla ničesar spregovoriti. Potlej mu je vendar ponudila stol. Vseeno bi ji bilo pa skorajda ljubše, če bi bil gospod Oton Romer, družabnik tvrdke Romer & Co., kakšen star, usahel 6amec; tako bi bilo njeno zmagoslavje nasproti očetu popolnejše. Toda mladi mož ji je neverjetno ugajal. »Ljubi 19-27,« je začela. »Kako?« je začudeno vprašal. »Dovolite, da vas za zdaj imenuje'" še kot telefonsko številko. Drugače namreč ne poznam « »Oprostite, ali se hočete zares poiu čiti s telefonsko številko?« »Seveda! In povrhu še 6 katero koli. Torej, ljubi 19-27. zdaj vam bom vse pojasnila.« In ko je bilo pojasnjevanje pri kraju, se je zdela Otonu zadeva zelo nevsakdanja, zelo ljubka in zelo vzpodbudna. Razen tega se mu je zdelo, da tudi ni tako nemogoče priti do zakonske sreče po poti, ki se mu je poprej zdela zares nekam nenavadna. Kajti navsezadnje ni nikjer zapisano, da bi morale biti vse telefonske zveze napačne. Saj utegne človek kdaj — izjemno — tudi pravo številko uganiti. Potem je stopil v salon gospod Riemer. Oba moža sta se drug drugemu predstavila, potem so jedli, pili, kadili, se pogovarjali, Agica je celo navila gramofon in zaigrala svoje najljubše plošče; to je bilo vselej znak, da je rožnate volje. In nazadnje sta Agica in Oton še plesala po zvokih prekrasne havajske plošče. Gospod Oton Romer se ni izkazal samo odličnega družabnika, ampak je bil tudi imeniten plesalec, in Agica je ugotovila, da ni še nikoli imela tako dobrega plesnega druga. Bilo je že pozno, zelo pozno, ko je gospod Oton Romer odšel. Agica mu je dovolila, da se sme o priložnosti spet oglasiti, da bi malo pokramljali. 0 ženitvi in podobnih stvareh ni bilo več govora. Za Agico ni bil Oton nič več telefonska številka. Po6tal je bil mamljiva, dragocena pridobitev njenega življenja. * »Kako 6e ti zdi?« je vprašala Agica očeta, ko je Oton odšel. »Očarljiv,« je ves sijoč in srečen odgovoril gospod Riemer. »Kaj ne? Še so lahko 6rečna naključja. Vsekako mislim telefonskemu imeniku odkazati častno mesto v svoji knjižnici. In ti si menda tudi sprevi- (Nadaljevanje na 8. strani) JS& pripov°čilu šib ®?.b0: dravbifcov OMSOd’ ooti se * Ati tudi ftd tcbL tak&? Mencla mi naše bralke ne bodo zamerile, ako se bom nekoliko resneje poglobila v problem, ki sem ga načela v naši zadnji številki: v usodni problem zakonske sreče in zakonskega. trpljenja. Odkrito priznajmo: ženske se pogosto nepremišljeno pritožujejo nad svojimi ,slabšimi polovicami', hkrati pa pozabljajo na svoje zakonske dolžnosti. Pridam naj še to, da poznajo največ tožba ravno najpovršnejše in najbolj lahkomiselne žene, pridne in redne žene pa skoraj ne najdejo časa za pritoževanje. Morda bo ta ali ona dejala, da je Moja trditev iz trte izvita. Nikakor, ne. Naj vam opišem rodbino svojega starega znanca, potlej pa sodite, kdo je kriv, mož ali žena. Mož je priden in skromen obrtnik, s svojo ženo se je poročil iz ljubezni. Ko sta korakala od oltarja, bi vsi glavo stavili, da bo ta zakon srečen. Zakaj tudi ne? Nevesta je bila mlada Mi čedna in — kakor so na splošno sodili — tudi pridna in gospodarna. *enin zdrav, priden in varčen, poln veselja do dela in do življenja. In vendar je danes ta zakon vse prej ko srečen. So zakoni, ki so na zunaj videti Mirni in srečni, na znotraj jih pa vendarle razjeda trpljenje kakor grozotna, kužna bolezen. Včasih je ta bolezen šele v razvoju, tedaj jo z voljo še lahko ozdravimo; gorje^ pa, ako ji posvečamo premalo pažnje! bolezen, pa naj bo to lenoba enega zakonskega druga, nezvestoba, razdražljivost, nebrižnost, ali kaj'podobnega, se nemoteno razvija, dokler ne razruši in ne uniči vse družinske sreče. Ako v takšnem zakonu dva človeka še zmerom ostaneta skupaj, Potlej jima je jesen življenja samo Mučno samevanje na podrtih razvalinah. Morda boste porekle, da govorim v Vretemnih primerah. Ne! Imela sem Priložnost pogledati globoko, globoko v takšen nesrečen zakon, in zgrozila Sem se, ko sem videla, kako hira vsa družina zaradi nebrižnosti ene same osebe. Tokrat je bila kriva žena. Ni bila nezvesta, tudi razsipna ne, niti lažniva, ne bi ji mogla očitati jezljivosti hi grobosti, imela je pa eno izmed značilnih napak površnih žensk; bila ]e od sile neredna. Oddahnile ste se. Da le ni bilo hujšega, da le ni bilo napetih prizorov med možem in ljubimcem, med otroki, materjo in očetom! Majhne napake lahko prezremo, porečete olajšano. Zato tako sodite, ker same ne doživljate tega. Kaj bi pa porekle, ako bi morale živeti dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom ob strani takšnega nerednega človeka, in da bi prav tako vsak dan, vsak teden in vsak mesec opazovale, kako vam kopni up.anjc na izboljšanje? Nered je lahlco zoprn, lahko ^ je smešen, celo šega v in simpatičen, utegne biti pa tudi neznosen, posebno kadar se raztegne v večnost. Ubogi moj znanec! Nikoli mu zena ne Prišije gumbov na suknjiču v miru, Morda zvečer, po opravljenem delu P°d namizno svetiljko; o ne, prišiva jih vselej šele tedaj, ko se možu talco neverjetno mudi na vlak, da še suknjiča ne utegne več sleči. Človek je zdrav samo tedaj, če ima njegov želodec red. Kako naj bo zdrav moj ubogi znanec, ko mu njegova ženica pripravi zajtrk danes ob sedmih, jutri ob osmih, pojutrišnjem^ ob šestih, včeraj mu ga pa sploh ni pripravila, in veste, zakaj ne? Ker ji je mož povedal nekaj gorkih zaradi postelje, ki še zvečer ni bila postlana in ne prezračena, čeprav žena razen gospodinjstva nima drugega dela. Nič čudnega, če ima moj zna-neo kronično želodčno bolehanje in če mora svoj trdo prisluženi denar nositi za grenka in pusta zdravila. Ne vem, kako bi vam še nazorneje predočila klavrno sliko takšnega zakona; menda mora takšne stvari človek sam videti ali pa doživeti. Nekaj časa je bil tudi ta zakon srečen, toda ko je žena spoznala, da je mož dober in dobrodušen, ko se jima je rodil otrok, si je menda mislila: »Zdaj mi tako ne bo več ušel, zdaj bom pričela živeti po svoji volji. srečo in ki so vendar kakor plaz, ki postaja vsak dan večji in usodnejši. In potlej pomisli na moža in na rodbino! Ali se ne bo morda lepega dne tudi tvoj — danes še tako dobrodušni in zvesti mož — naveličal in ozrl po drugi, boljši družici? Ali_ ne grozi tudi tebi zakonski polom, ki je 'v zadnjem času zrušil temelje toliko družinam? Premisli, o premisli, dokler je še čas, potlej pa trdno skleni, da se boš poboljšala! Pot k sreči, k zadovoljstvu, k poboljšanju je samo v začetku težka in naporna. Pomagala bi ti rada. Naj bo za danes dovolj, drugič ti bom pa pokazala pot iz zablode, pot, ki jo boš najlaže ubrala in najhitreje prehodila! Saška tako hitro spreminja in se pač ne splača prekrojevati in plačevati šivilje, pa obleko komu podarim, ali pa prekrojim za nečakinjo ali nečaka. Perila ne potrebujem, ker ga imam še dovolj, telesno perilo pa dokupujem na leto po dva kosa po 30 din. Moj mož ima eno obleko na leto, boljšo do 900 din. Perilo dokupujem po dva kosa po 55 din (kar so hlače ceneje, je srajca dražja), robcev pol tucata po 40 din na leto, nogavice pet parov na leto po 12 din, 3 kravate po 45 din, rokavice 40 din, čevlji dva para po 230 din. Moji stroški: 1 zimska obleka s šiviljo 450 din, 3 poletne (250, 100, 120 din) je 470 din, malenkosti: robci, pas, torbica..., skupaj 200 din. Plašč kupim vsako tretje ali četrto leto do 1500din: na leto 350din; klobuki 150din, nogavice 4 pare po 30 din je 120 din, rokavice dva para po 40 din je 80 din. Na zabave greva zelo rada, seveda le ob redkih priložnostih: god, žegnanje, Silvestrovo, pust (vsakikrat po 100 dinarjev). Ob nedeljah, ko greva na izlet, vzamem e seboj jestvine, pijačo, Vi litra vina pa kupiva. Tudi kino si privoščiva 1 predstavo na mesec po 8 din, gledališče je predrago. Ker greva večkrat tudi k mojim staršem, zapraviva 78 dinarjev, ki se pa krijejo z dobrotami, ki mi jih mama naloži. Včasih je še prebitek; porabim ga za pecivo, ki jim ga nesem pri prihodnjem obisku. Moj možiček pa kadi za 2 din na dan. Upam, da sem precej jasno podala svoj mesečni celotni račun. Prebitek 830 din lepo shrani »gazda«, ker on je vešč »šparanja«, dasiravno tega ni znal kot fant. Pravi, da si je vedno mislil: »Le dajmo ga zdaj, ko smo ,ledig in fraj‘, ker vem, da bom dobil ,šparovno‘ ženico.« Zdaj bi pa kmalu on še bolj gledal na dinarje ko jaz sama. Njegova žepna blagajna za cigarete in morebitni prijateljski sestanek: 80 din. Včasih ostane pa v denarnici še kak kovač ali pa njegov podrejenec. OBRAČUN Stanovanje.................150 din Hrana................... s . 370 „ Obleka in čevlji.......... 302 „ Kurjava in razsvetljava . . 60 „ Razni gosp. in moževi izdatki 215 „ Zabava 73 „ 1.170 din Pripomnim naj še to, da zdaj, ko smo v lastni hiši, nam pride za stanovanje 150 din in 300 din še dobimo, seveda se to porabi za popravilo hiše. Pribitek 30 din pa Metka lahko porabi za hranilnik, čeprav je malo, pa znan pregovor o zrnju in pogači gotovo pozna. Polagoma bo že zrasel kupček. Eva Igova. Okrasi svoj doml Med našimi bralkami je menda polovico mladih deklet, ki bi si rade ustvarile prijeten, domačnosten domek, a so v strahu, da jim denar pri teh načrtih ne bo šel v račun. Takole vam povem: za malo denarja ei pač res ne boste mogle kupiti perzijskih preprog, kristalnih lestencev in tudi ne dragocenih kitajskih vaz, lahko si boste pa nabavile kopico ljubkih okraskov, ki sama ne kupuj! Kupi ei kaj lepšega, svojevretnejšega in modernejšega. Ako v spalnici — denimo, da imaš dve sobi — nimaš psihe, si lahko sama pripraviš zrcalo e toaletno in če-salno mizico. Gotovo imaš kakšno staro zrcalo, vzemi ga iz starinskega okvirja in ga očisti. Obriši ga najprej z vlažno (a ne mokro) krpo, ki si jo ovlažila z raztopino španskega belila, bonbon zahtevajo povsod ker pravijo, da to pomaga Naše tekmovanje Moje mnenje glede vaše Metke je, ®aj se le kar moži, a le če zna dobro računati in če je pridna, res pridna, da ne bo »jamrala« za vsako malenkost in se pritoževala nad delom in vsakdanjo skrbjo. Moj prispevek vašemu nagradnemu tekmovanju ne bo čisto ustrezal, pač pa ga hočem prikrojiti tako, da bo marsikateri bralki le pomagal, če se bo po njem ravnala. Pri meni je namreč tako, da sama za-®lužim 1.500 dinarjev, moj mož ima pa 500 dinarjev )>okojnine. Poročena 6va 7 in pol leta in sva si v tem ča6u ku-Pila hišo, ki je stala 71 tisoč dinarjev, letos sva zazidala v hišo in ograjo 25 tisoč dinarjev. Način življenja sem si uredila čisto Po svoje. Res je, marsikdaj sem kaj vprašala ali pa poslušala razne gospodinjske pogovore, pa vendar sem ei le Po svoje uredila, in prav je bilo tako. Stanovanje sva imela lepo, da sva bila zadovoljna — 150 dinarjev na mesec. Razsvetljava: petrolej. V zimskem času štiri litre, v |>oletnem 1—2, tako da Pride na mesec 20 din. Kurim z drvmi, 8 katerimi prav zelo štedim poleti, Pozimi pa prav dobro kurim v štedilniku, ker se rada grejem. Porabim v letu (pet mesecev) po % kubičnega '"etra, v zimskem 1 in 'A, v bolj hladnem času (3 mesece) po 1 m3, to je J2 kubičnih metrov na leto |>o 40 din. Mesečno 40 din. Dobim jih cen e jo od sorodnika. IIruno iinamo dobro, a preprosto. Krompir, zabelo, vse to ei na kupiva jeseni, ker je ceneje in se laže 'lobi. Ker me zelenjava spomladi, poleti in jeseni nič ne stane (iirtava majhen vriiček. kjer vsega pridelava, ker dobro gnojiva in pridno zalivava), 8hranjam 10 do 15 din mesečno za sladkor in sadje, da ga vkuham, ker mi pozimi prav dobro odleže za nedeljske posladice. Meso imava vsak dan razen petka. Ob nedeljah je pečenka, ocvrta teletina ali piška. Zraven juhe imava različne prikuhe: ohrovt, posilno, eladko, kislo zelje, razne omake in krompir, ker ga ima moj mož najrajši — pravi, da brez krompirja ni kosila in ni sit — ali krompirjeve svaljke, navadne rezance ali cmoke. V pelek: krompirjeva, fižolova, vinska, grahova juha, štruklji: 6lrovi, orehovi, jajčni, pečeni ali kuhani, in črna kava ali kompot, pač po letnem času. Nedelja: juha (meso je za naslednji dan za večerjo ali za juho. Me60 eem že opisala; dve prikuhi in močnata, narastek ali potica, vselej kaj takega, da je še za večerjo, da ni treba kuhati. Zajtrk: kava, kruh. Večerja: golaž, obara, rezanci s solato, klobase, hren, zrezki, krompir v solati in rižota ali kaj sličnega. Vsakdanji izdatek za meso 3 do 4 din, nedelja 8 do 10 din, na mesec 117 din. Mleko 30 din (1 liter vsak dan po 1 din), špecerijsko blago 100 din, mast 3 kg po 16 din, kupljeno skupno jeseni 36 kg, to je 48 din, vsak dan 1 kg krompirja po 50 par. kupljeno skupno jeseni 370 kg, 15 din na mesec, milo in pranje 20 din. Hrana 300 din in 15 din za sladkor za vkuhavali je, 15 din za siromake, razno podnoie in slično. Moji izdatki: za šivanje, za godove, Miklavža, Božič, pirhe: 20 din na mesec. Razna popravila, čevljar, šivilja, brivec: 10 din. časopisi: j.Iutro« 25 din. »Družinski tednik« 070 din, zavarovalnina 12'50 din, članarina (8, 3) 11 din. Obleko kupim po letnih ča6ih. Toplo volneno, vedno najboljše blago, 3 metre po 130 din, na leto, pa eno boljšo. 1 druge 2 do 3 pa ceneje. Ker se moda vseeno ne bodo zmazek — čeprav bodo poceni. Dekletom, ki si bodo prej ali slej urejale lastni domek, naj tole svetujem: ne kupuj 6i poceni posnetkov originalnih umetnin, ne rume.nozeleno-vijoliča6tih barvastih tiskov s krvavo-rdečim solnčnim zahodom in rumenim listjem, ne palčkov z rovnicami in lopaticami, ne kodrastega dekletca iz sadre in ne Napoleona iz bronsiranega kamna. Vse to je zmazek in vse to ima vrednost le kot dragocen spomin na starše, ljubo osebo, babico ali staro teto, kakor imajo vrednost orumenela pisma, ki diše po sivki. To lahko hraniš v spomin, nikar pa takšnih stvari kisa in vode. Zrcalo bo epet dobilo pravi blesk; če boš pa na njem še opazila madeže, jih očisti z mehko krpq, ovlaženo 8 špiritom. Naposled še enkrat otri zrcalo z vlažno krpo, namočeno v čisti vodi, in ga potlej izbriši s krpo mehkega U6iija. Ako ti ni žal nekaj dobro obrnjenih dinarjev, daj zrcalo uokviriti mizarju, ki je izdelal tudi pohištvo z istim lesom. Okvir naj bo gladek, ozek in v vogalih zaokrožen. Za česalno mizico uporabiš staro mizico. Ako je previsoka, ji odžagaj noge za nekaj centimetrov, potlej pa kupi pisanega blaga (ujemati se mora pa z barvo zaves in oprave), naberi ga v gube in pritrdi z majhnimi žebljički okrog mizne plošče, tako da bo segal do tal in ne bo več videti miznega ogrodja. Zgornjo ploščo pa pološči z lakom, ki ga kupiš v trgovini z barvami. Na takšno mizico postaviš lahko vazo s cvetlicami, razpršilko za parfum ali album s slikami. Zelo apartno in učinkovito lahko uporabiš zemljevide. Da, zemljevide — nikar ne misli, da sem 6e zarekla. Zemljevid, narisan v čistih, lepih barvah, utegne biti eno najsvojevrstnejših okrasij tvojega domka. Ako ti ni žal denarja, kupi nov, živo slikan zemljevid, ga izreži v velikosti namizne plošče (za čajno mizico) in pritrdi na ploščo, čezenj položi pa ploščo stekla, kajpak čistega; zemljevid bo nenavadno originalen okras te mizice, posebno če jo boš razsvetlila s svetiljko, ki bo sijala na pisane slike pod steklom. Zemljevide uporabiš pa še lahko za svoj album, ki v njih hraniš počitniške fotografije, za senčnik pri stari sve-tiljki, za ozadje mali knjižnici v delov- ni sobi itd. Uporabljiv je vsak čiet zemljevid, kajpak je dobro, če še ni prepognjen in če je slikan v živih in ubranih barvah. Pri izbiranju moraš pač na vse to paziti. Ako imaš na primer v sobi dosti modrih odtenkov, kupi zemljevid, ki bo na njem naslikano dosti morja in le malo kopnega, itd. Sobo poživiš tudi z blazinami (ne bom več opominjala, da moraš 6pet paziti na ubranost barv — bolj kakor vse drugo je namreč to važno za lepoto stanovanja). Moderne, poceni in praktične eo na til kvačkane blazine, kakor jih vidiš na naši sliki. Predlogo za takšno blazino kupiš lahko v vsaki trgovini z ročnimi deli. Delo je lahko; kvačkaš same neovite, nizke šibične. Predloga stane 15 do 20 din, blazino izdelaš z .berlinsko volno*, porabiš jo v vsaki barvi za nekaj dinarjev. Cela blazina te bo stala le 60 do 80 din, trpežna bo in učinkovita, da ti za delo in porabljeni denar prav gotovo ne 1)0 žal. S kvačkanjem na til lahko izdelaš tudi ovoj za knjige, ročne torbice, kakršne vidiš na naši manjši sliki, ovoj za album itd. Til dobiš na metre v trgovinah z ročnimi deli. Vzorček ei naslikaš sama, važna je le sestava barv. Vidiš, da si tudi z malo denarja lahko ustvariš in urediš lep, prijeten in originalen dom, samo voljo moraš imeti in — ne nazadnje — nekaj dobrega okusa. Simona Naša kuhinja KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Četrtek: Leča s pečenimi rezinami slanine, kumare, krompirjev pire, palačinke, nadevane e kremo*. — Zvečer: Ocvrti možgani e pečenim krompirjem. Petek: Kruhova juha, pečena riba, krompirjeva solata. — Zvečer: Mehko kuhana jajca, kruh s presnim maslom. Sobota: Krvavice e kislim zeljem, krompirjev pečenjak, marmornati kolač. — Zvečer: Pečeni riževi zvitki s paradižnikovo omako**. Nedelja: Vranični zrezki z rižem, v kis vložena čebula***, kisle kumarice, kipnik iz orehovih rezancev. — Zvečer: Tlačenka s kisom in oljeni, sir, ma6lo. Ponedeljek: Golaževa juha, čebulna omaka, krompirjev pire.— Zvečer: Krompirjevi rezanci s solato. Torek: Goveja juha z vlivanci, kuhana govedina, korenje v omaki, krompirjev pire. — Zvečer: Goveji golaž. Sreda: Zelenjavna juha, sirovi štruklji. — Zvečer: Rižota s solato. Pojasnila: * Palačinke, nadevane s kremo; Vmešaj tosto iz 24 dkg moke, 2 jajc, nekaj soli in V* 1 mleka. Speci na margarini kolikor moreš tenke palačinke. Pomaži jih s kremo in potresi z žganim sladkorjem. Krema: Vmešaj 'It 1 mleka, 2 rumenjaka, polno žlico moke in po okusu sladkorja in ob neprestanem mešanju enkrat pokuhaj. Nadevaj; okusno je, ako vsako drugo palačinko nadevaš z malinovo mezgo. ** Pečeni riževi zvitki s paradižnikovo omako: na nekaj margarine opraži 30 dkg riža, dodaj ščepec soli in nekaj tople vode in duši riž do mehkega v i>okriti posodi. Potlej pridaj še nekaj narezanega zelenega pe-teršiljčka, po okusu še dušene gobe, morda dušene ostanke mesa ali pa presno pretlačeno svinjino in naposled še nekaj zrnc popra. Iz te zmesi oblikuj zvitke na omokani deski, jih povaljaj v jajcu in kruhovih drobtinicah in jih ocvri v vroči masti. K tem pikantnim zvitkom postavi na mizo paradižnikovo omako. *** Vložena čebula: Šalotko in majhno čebulo očisti, olupi in jo nekaj časa moči v vroči vodi. Odcedi in pripravi vodo iz 1 litra kisa. dveh jedilnih žlic sladkorja, 1 jedilne žlice soli, 2 dkg črnih poprovih zrnc in 1 lovorjevega lista. To zelenjavo zavij v čisto vrečico iz tila. Vrzi čebulo v to vročo vodo in jo pu6ti v njej 1 do 2 dneva. Potlej še enkrat ]>okuhaj, napolni kozarce in ohladi. Vocafati nasvet Za omiljenje zobobola je zelo primeren kamilični čaj; ako je bolečina zielo huda, lahko v njem raztopiš tudi kakšen pomirjevalni prašek. Prav dobro koristita tudi janežev in špaj-kin (baldrianov) čaj. KOLESA. MOTORJE in vse nadomestne dele dobite po ugodnih cenah io plačilnih pogojih pri S. REBOLJ & DRUG Ljubljana - Otipeivtlika 11 TEDNIKOV TEDENSKI LEKSIKON Sir Robert Vansittart Kmalu po Novem letu je Velika Britanija uvedla novost, ki je njena politična zgodovina dotlej še ni poznala: imenovala je dosedanjega stalnega državnega podtajnika za zunanje zadeve sira Roberta Vansittarta za »prvega diplomatskega svetovalca zunanjega ministra«. Naj se politiki prerekajo, kolikor hočejo, naj parlamentarne skupine zahtevajo in odklanjajo, kar jih je volja, naj britanska javnost kriči po vojni ali miru — sir Robert Vansittart ostane hladen in negiben kakor mirujoči tečaj sredi razburkanih političnih strasti. Mirujoči tečaj, to je prava beseda: kajti stalni državni podtajnik za zunanje zadeve je pravi in skorajda edini vodnik zunanje politike Velike Britanije, vodnik, ki se ga politične spremembe v zunanjem ministrstvu nič ne tičejo. Njegova postojanka je nedotakljiva in tako svojevrstna, da nobena druga država podobne ne pozna. Stalni državni podtajnik za zunanje zadeve se tudi lahko zmoti, saj je človek kakor vsak drugi; toda dolgega nosu ne dobi zato on, ampak njegov predstojnik, zunanji minister. Prav nazorno se je to pokazalo pri tako imenovanem Hoare-Lavalo-vem načrtu, ki naj bi bil preprečil abesinsko vojno, Pravijo, da je bil ta načrt od začetka do konca Van-sittartovo delo. Razvoj dogodkov je pokazal, da bi bil ta načrt prav dober, če bi ga bili le izvedli: prihranil bi bil svetu sedanjo napetost med Italijo in Veliko Britanijo z vsemi njenimi posledicami, Haile Selasi bi pa še danes lahko sedel na svojem prestolu v Adis-Abebi, čeprav bi se bil moral zadovoljiti s precejšnjo okrnitvijo svojih vladarskih pravic. Namesto tega je pa načrt povzročil pravcato histerično reakcijo tistega neopredeljivega činitelja, ki je na Angleškem znan pod imenom »liberalne javnosti«. Zato je moral takratni angleški zunanji minister sir Samuel Hoare sprejeti kazen za svoj »greh« in se otožnega srca posloviti od svojega resora. Sir Robert Vansittart jo pa mirno prestoloval dalje v svojem rdeče tapeciranem uradu v Whitehallu; edina sprememba, ki jo je doživel, je bila ta, da je dobil novega predstojnika v osebi Antho-nyja Edena. Sir Robert Vansittart je za svojo visoko službo še zelo mlad: saj mu je šele 56 let in sedi že sedem let na svojem mestu. V nasprotju z večino visokih britanskih funkcionarjev je pri svojih uradnikih zelo priljubljen; vsi ga imenujejo kratko in po domače samo »Van«. Vansittart spominja po svoji zunanjščini bolj na kakšnega še ne preslavnega slikarja kakor na najvišjega britanskega diplomata. Njegov aristokratski obraz je nekam otožno zamišljen, njegov mehki črni klobuk sicer popolnoma ustreza etiketi, vendar se ne more meriti z! elegantnostjo Edenovega pokrivala; njegov suknjič in progaste hlače se sicer ne razlikujejo od obleke njegovih sodelavcev, le nekam manj zlikane se zde. Sir Robert Vansittart je velik frankofil; njegovo obvladanje francoščine bi bilo v čast vsakemu članu Francoske akademije. V mladih letih je celo v francoščini napisal dramo »Les Pariahs«, dramo, ki je doživela več vprizoritev na francoskih odrih. Pozneje je izdal dve uspeli angleški drami, zbirko prav dobrih pesmi in še nekaj drugih knjig. Svojo diplomatsko kariero je Vansittart začel kot tajnik III. stopnje na poslaništvu v Parizu in potem v! Teheranu in Stockholmu. Kmalu po! svetovni vojni je postal zasebni tajnik zunanjega ministra lorda Curzo— na in pozneje predsednika vlade! Ramsaya Macdonalda. Ko je šel le-! ta 1930. takratni stalni državni pod-! tajnik za zunanje zadeve sir Robert; Lindsay za poslanika v Washington, ■ ni imenovanje sira Vansittarta za; njegovega naslednika nikogar preveč; presenetilo. To mesto zavzema že; zdaj mnogo dalje, kakor je sicer na-; vada v britanski diplomaciji. In ker; mu manjka do starostne meje še le-; po število let, sme pričakovati lepo; poslaniško mesto v Parizu ali Wa-[ shingtonu, če bi za zmerom dal slovo; zunanjemu ministrstvu. ; Sir Robert Vansittart je edini člo-; vek v Veliki Britaniji, ki pozna ime-; na vseh angleških vohunov; te skriv-; nosti ne smeta vedeti niti predsednik; vlade niti zunanji minister. Vansit-: tartovo znanje o britanskih tajnih! agentih v tujini bo za njim »pode-! doval« izključno samo njegov nasled-! nik v stalnem državnem podtajništvu! za zunanje zadeve. ! Problemi našega časa Ne bodite v skrbeh zaradi svojega srca! Po članku Miltona Mae Kai/a v »Reader’s-D igestu«., Pleasuntville (USA) Zasolil mu jo je Neki bahač je dejal teologu Herder-ju: »Ako bi bil moj sin bebec, bi ga kratko in malo poslal v semenišče.« »Zdi se, da vaš oče ni bil vašega mišljenja,« mu je mirno odgovoril Herder. O človeškem srcu pišejo dandanes marsikaj neugodnega, časopisi poročajo o naraščanju umiranja zaradi srčnih bolezni. Napredujoče znanje te-;; lesnih funkcij in znanstvena odkritja ;; o zatiranju bolezni so znatno pripo-;; mogla k izboljšanju ljudskega zdravja, hkrati so pa ustvarila celo množico hipohondrov (ljudi, ki si venomer domišljajo, da bolehajo za to ali ono boleznijo). Za simptom, ki ga ni mogoče takoj natanko opredeliti, zvale zdravniki navadno krivdo na srce. Zaradi srca si pa nikar ne belimo glave. Srce se neverjetno rado prilagodi neugodnim okoliščinam in se celo z nenavadno zmogljivostjo tudi samo pozdravi. Svoje dni je zdravnik zaskrbljeno zmajal z glavo, ako je s stethoskopom (posebno pripravo za preiskovanje srca) ugotovil razne šume v srcu. Z isto skrbjo je govoril tudi o motnjah v utripanju žile. !! Danes vam bo strokovnjak za srčne bolezni povedal, da za povprečno zdravega človeka srčni šumi nikakor še niso vzrok, da bi napisal oporoko. Motnje v utripanju žile utegnejo biti ![ samo znak nedolžnega živčnega na-; pada. Ko sem prebolel pljučnico, mi [je dejal zdravnik, da bom vse svoje [življenje čutil »šumenje« v srcu. Tri • leta pozneje ni bilo o srčnem šumenju • ne duha ne sluha več. Srce se je sa-[mo pozdravilo. • časopisi so — nehote — pripomogli • do te boječnosti in zaskrbljenosti. Po-;gosto beremo v naslovih: »Naraščanje • umiranja zaradi srčnih bolezni«. V ;letu 1935. so za 312.333 smrtnih primerov menili, da so jim bile vzrok ; srčne bolezni. To je za 9000 smrtnih [primerov več kakor prejšnje leto in še enkrat toliko kakor jih navajajo za raka, ki stoji v statistiki na drugem ; mestu. Te številke nas utegnejo zapeljati v zmoto. Na koncu koncev umremo vsi za oslabelostjo srca. Srce je pa zrcalo ;vseh organov, ki jih služi; ako eden izmed njih opeša, si mora naša potrpežljiva črpalka natovoriti še novo breme. Le malo ljudi umre samo za eno boleznijo, večina jih umre za več. Zdravnikova naloga je pa, da napiše glavni vzrok smrti. Moda v diagnostiki se menjava. Pri starih ljudeh — na primer — so včasih navadno glavni vzrok smrti pripisovali .starostni oslabelosti', zdaj ga pripisujejo pa .srčnemu kollapsu' ali nenadni srčni oslabitvi. Primerjava novejših statistik s statistiko 90tih let nam tukaj kaj malo pove. Zdravniška veda je pri zatiranju tifusa, škrlatinke, koz, davice in slabokrvnosti že zelo napredovala, človek mora pač za neko boleznijo umreti, in kolikor manjša je verjetnost, da umre za to ali ono nalezljivo boleznijo, toliko večja je možnost, da je vzrok smrti kakšna srčna bolezen. Ne gre za število smrtnih primerov, vse bolj gre za življenjsko starost ob smrti. Značilno je, da samo za starost sedemdesetih in osemdesetih let lahko ugotovimo resno naraščanje bolezni krvnega obtoka. V tej starosti se pa telo tako ali tako neizogibno obrabi in odpove. Prave srčne bolezni deli dr. Ernst P. Boas v štiri razrede: bolezni, ki imajo svoj izvor v sifilidi, v revmi, v visokem krvnem pritisku, ali pa poapnenju žil, Sifilida seveda ne prizadene samo srca, temveč se loti vsega telesa. To je sicer zelo zahrbtna bolezen, zraven je pa ena izmed tistih srčnih bolezni, ! ki jim zdravnik more do živega. Ako [ozdravimo sifilido, se zmanjša tudi ! število smrti zaradi srčnih bolezni za !eno desetinko. ! Pri zatiranju revme pa še nismo do-! segli nikakšnega vidnega uspeha; to je ! bolezen, ki najbolj otroke napade. Povprečna starost za revmo bolehajočih [otrok je dvanajst let, in ako je srce občutno prizadeto, imajo ti ubožci le [malo upanja, da bodo živeli dalj ko [do petnajstega leta. V mnogih znanstvenih zavodih se trudijo, da bi odkrili [in preprečili vir te skrivnostne bolezni. Večina srčnih bolezni ima svoj izvor" v visokem krvnem pritisku ali ;pa v poapnenju žil, v boleznih, ki v starosti pogosto nastopata skupaj. Naj bodo vzroki zvišanega krvnega pritiska ;še tako skrivnostni in zamotani, bridko je dejstvo, da 60»/o teh žrtev na koncu koncev oboli za to ali ono srčno boleznijo. Srce se razširi, da lahko ustreže zvišanemu naporu, ki nastane zaradi poganjanja krvi skozi ozke, odporne žilne cevi. In tako se prav kmalu utrudi. Koronarskleroza (poapnenje venčastih osrčnih cevi) in kronično vnetje možganov sta bolezni, ki ju spremlja tudi visok krvni pritisk; možganske arterije utegnejo zdaj zdaj počiti, in tako grozi človeku nevarnost kapi. Navadno pride za prvim udarcem kapi tudi drugi in naposled človek umre, ali pa čisto opeša. Vendar je pa tudi mnogo primerov, ko za prvim udarcem kapi ne pride nobeden več. Požrešnost in nje posledica, zamaščenost, pripomoreta človeku do prezgodnje smrti. Po statistikah življenjskih zavarovalnic žive suhi ljudje dalje ko debeli. Debelušni ljudje nalože svojemu srcu preveč dela s poganjanjem krvi. živčni sistem in endokrine žleze, ki vplivajo na človekovo čustveno življenje, so menda odgovornejše za motnje v krvnem obtoku kakor srce samo. V londonskem medicinskem časopisu »Medical Research Councilu« so pred kratkim priobčili tole spodbudno novico: pred 10 leti so preiskali tisoč nekdanjih vojakov, ki so vsi bolehali za srčnimi boleznimi. Zdaj, po desetih letih, živi še 51 odstotkov teh bolnikov in med temi — smrti posvečenimi ljudmi — celo 42 odstotkov ni občutilo v vsej tej dolgi dobi nikakršnih izpremenjenih telesnih simptomov. Skrajni čas je že, da se milijoni ljudi nehajo po nepotrebnem beliti glave zaradi srca. Dajte se preiskati zanesljivemu zdravniku. V nekaj minutah vam bo povedal, ali imate kaj na srcu. Ako vam bo dejal, da ne, nikar še dalje ne skrbite. Ako vam bo pa pritrdil, ubogajte njegove nasvete in živeli boste mirno in srečno tako dolgo, kolikor let vam je namenila vaša podedovana konstitucija. (n) Hitler in M Is a.ristokratsko-konservativne-ga »Figarojaz (Pariz). Vsakdo ve, da sta si Hitler in Mussolini po naravi in miselnosti tuja drug drugemu. Duce neprestano pretehtava svojo moč in neprestano nekaj snuje, fiihrer je pa zdaj oplašen, zdaj pa spet ponosen na svoje poslanstvo. Prvi je volja, drugi nagon. Oba sta pa tirana. Toda medtem, ko je Italijan preudaren upravnik države, vodi Nemec državo in stranko kakor nekak politični pesnik. Prvega opažajo povsod. Drugega bi pozabili vsi, če bi se le za hip odpovedal svoji vlogi. Obadva imata samo eno skupno črto: nenavadno točno poznata ljudsko množico in si znata pridobiti njene simpatije, razumeta njene najskriv-nejše misli in znata izrabiti njene moči. Pri Mussoliniju je to poznanje množic plod razmišljanja, pri Hitlerju je pa intiuitivno in skoraj magično. Razlika med ideali teh dveh osebnosti je pa še večja, kakor je razlika med njima dvema samima. Pri nedavnem srečanju v Berlinu je Hitler zelo hvalil Mussolinija in prizadevanje italjanskega naroda. Ni pa hvalil latinstva. Ni se priklonil pred močjo Rima. Narodni socializem uči, da so Jutrovo, Sredozemlje in latin-stvo okužili Nemčijo s svojo gnilobo, že v ljudski šoli se nemški otroci uče, kako naj se upirajo tem vplivom. Današnja Nemčija meni, da so Francozi germansko pleme, ki ga je pa pokvarila latinska in sredozemska mešanica. Hitlerjeve! preganjajo in bodo preganjali Žide, ne glede na svoje politične in gospodarske interese. Njihova zagrizena borba proti krščanstvu in posebno proti katoličanstvu, ki ga smatrajo za najnevarnejšega predstavnika latinskega vpliva, se bo nekega dne spremenila v evropsko dramo, že zdaj pa vpliva na razvoj nekaterih srednjeevropskih držav in vodi do nepričakovanih zbližanj. In sovjetska Rusija je zaradi nje spremenila svoja gesla glede katoličanov. Narodni socialisti so bili presenečeni, ko so italijanske banke odprle svoje podružnice na Dunaju. Prestrašili so se, ko so se pojavile italijanske čete na Brennerju. In bili so resno [ogorčeni, ko so v Innsbrucku ustanovili italijansko šolo. Menili so, da to niso več trgovinske ali politične, temneč že plemenske zadeve. Prvotno je bil italijanski fašizem le pustolovsko tovarištvo, ki so njegovi voditelji hoteli politično zavladati v svoji deželi in jo ukrotiti. Fašizem je dolgo živel v veri, da je bil vzor narodnim socialistom. Zdaj je pa videti, da bi utegnil narodni socializem v bodoče neugodno vplivati na fašizem. Italijani niso .rasisti'. Italijanska kraljevina je bila prva evropska država, ki je v njej postal predsednik vlade nekrščen Zid. Židi so v zgodovini Rima, Florence, Mantove, Benetk, Trsta, Ferrare in Torina igrali važne vloge. Mussolini je prevelik politik, da bi bil antisemit. Toda ali se ne bi moglo zgoditi, da bi se italijanska mladina lepega dne začela v židovskem vprašanju zgledovati po hitlerjevski mladini? Protiklerikalec po poreklu in po naravi, je Mussolini s cerkvijo vseeno sklenil sporazum, ki je za Italijo velike koristi. Duce se dobro zaveda, da gre italijanski ugled na svetu pripisovati vplivu svete stolice bolj kakor spominom na stari vek. Kaj bi se pa zgodilo, ako bi novo poganstvo narodnega socializma zbudilo v fašistični mladini stare ghibelinske (cerkvi sovražne) strasti? Verjetno je, da se bo lepega dne tudi mlado italijansko po-kolenje razdvojilo na verskem polju in da bodo to hoteli izkoristiti komunisti. V sami Španiji predstavlja proti-katoliška miselnost tretjega cesarstva veliko zapreko pri uresničitvi duceje-vih namer, španska republika je propadla zato, ker je ubijala duhovnike. Da bi obvarovali obstoj katoliške Španije, se morajo španski generali odpovedati nemškim vzorom in govoriti o ustavi, ki bi bila podobnejša avstrijski kakor pa fašistični. V svojem berlinskem govoru je Mussolini dejal, da korakata fašizem in narodni socializem vštric in da se ne prepletala. Toda materialno in tehnično sodelovanje obeh diktatur bi fašizem lahko spravili pod hitlerjevski vpliv, šele bodočnost bo pokazala, koliko so ameriški stroji vplivali na delovni sistem v sovjetski Rusiji. Menda se še vsakdo spominja dni, ko fašistična Italija še ni bila totalitarna, in tudi ne naklonjena avtarhiji, ko se je Mussolini norčeval iz tistih, ki so hoteli rešiti Evropo s carinskimi omejitvami in kontingenti in ko se je zdela trditev, da bi se Italija utegnila spremeniti v avtarhično deželo, nekakšno zemljepisno bogokletstvo. Kriza in sankcije so nekoliko spremenile Mussolinijevo stališče, toda šele Hitlerjev zgled je pripravil Italijo, da se je odločila za čisto avtarhijo. Fašizem se proti germanskemu idealu nič več ne postavlja z latinskim idealom. Latinski duh počasi podlega duhu germamstva. Kaj torej prav za prav novi fašizem hoče in kam gre? (n) S tem novim mazilom so pred kratkim ozdravili neko bolnico, ki je že deset let bolehala za kroničnim nahodom in ki ji doslej nobeno zdravilo ni pomagalo. Neka druga bolnica z manj trdovratnim nahodom je čisto ozdravela po 14 dneh; nahod se ji zdaj nič več ne vrača. Mazilo vdrgnejo v kožo nadlakti, učinek se pokaže brez slehernih drugih notranjih ali zunanjih motenj zelo hitro. Dunajski zdravnik dr. Mech-ner meni, da je prav zaradi svoje učinkovitosti in nenevarnosti za druge organe novo mazilo nenadkriljivo. (»N. W. Journal«) Največji... naj večja... največje... Največji zvočnik na svetu imajo v Ameriki; njegova opna imajo v premeru 1 meter. Največji magnet na svetu imajo v leningradskem zavodu za radij; magnet tehta 75 ton in lahko pritegne k sebi 125 ton železa. Največji letalski vijak (propeler) na svetu bodo imela najnovejša angleška letala, ki jih pravkar grade v de-havil-lardskih tovarnah; motorji bodo imeli 1.700 konjskih sil, propelerji pa premer 4,43 m. Največjo uro na svetu imajo v Durbanu v Južni Afriki; to je ura na letališču, njen premer meri 70 metrov. Največji daljnogled na svetu ima zvezdama na Moumt-Wilsonu v Kaliforniji; zrcalna leča tega daljnogleda ima premer 2% metra. (V Newyorku pa pripravljajo teleskop, čigar zrcalo bo imelo preme- 5 metrov.) Največja knjiga na svetu je anatomski atlant, ki ga hranijo v knjižnici dunajske državne obrtne šole; tiskali so ga leta 1823. in je 1,90 m visok in 90 cm širok. Največji predor na svetu so pravkar dogradili v Virginiji, USA, dolg je skoraj 30 km in torej prekaša sloviti Simplonski predor za celih 10 km. Največji vodovod na svetu imajo v Los-Angelesu; dolžina njegovih cevi znaša skupaj okrog 400 km. Največji most na svetu je golden-gatski most ob vhodu v zaliv pri San-Franciscu; ta most so po šestletnem delu pred kratkim dogradili. 1.280 metrov dolgo mostišče nosita dva po 210 metrov visoka jeklena stebra. Gradbeni stroški so znašali okrog 35 milijonov dolarjev (poldrugo milijardo din). Največji plinomer na svetu grade v rensko-vvestfalskem rudniškem revirju; visok bo 147 metrov, premera bo pa imel 80 metrov. Največja visoka šola na svetu je za zdaj še severnoameriško kolumbijsko vseučilišče. (Ko bodo pa dogradili londonsko univerzo, ki so za njeno gradnje^ že določili 3 milijone funtov (V. milijarde din), bo to najveCja univerza na svetu.) Največji kino na prostem imajo v Johannesburgu v Južni Afriki; platno za ta orjaški kino je široko 150 metrov. Največja cerkev na svetu je cerkev svetega Petra v Rimu; vanjo gre 55 tisoč ljudi. (Druga največja cerkev je kolaska katedrala; vanjo gre 30 tisoč ljudi.) Sladkorna bolezen kože (n) Zdravniki vedo iz skušenj, da se nekatere kožne bolezni, kakor razni ekcemi, furunkuloza (nagnjenje k čira vosti), in druge podobne trdovratne kožne bolezni nenadno izboljšajo, ako predpišejo bolnikom dieto za sladkorno bolne. Tedaj se namreč množina sladkorja v krvi zmanjša in se prične izločati v vodi. Pri neprevidnih bolnikih, ki so jedli jedi z obilico ogljikovega vodika, in se niso hkrati zdravili z insulinom, so se kožne bolezni res kaj hitro poslabšale. Po teh izkušnjah meni nemški zdravnik dr. Urbach, da utegnejo biti nekatere kožne bolezni v sorodu z or-ganičnimi motnjami, ki jih povzroča sladkorna bolezen. Da bi to zadevo še natančneje raziskal, je pričel dr. Urbach z dvema svojima poklicnima tovarišema te bolezni natanko opazovati. Pred kratkim je priobčil svoje ugotovitve v avstrijskem medicinskem glasilu »Klinische Wochenschrift«. Najprej so zdravniki ugotovili naj-pripravnejšo metodo, ki so z njo dognali, ali je v koži preveč , sladkorja. To je bilo hudo in nehvaležno delo, kajti le težko je bilo dobiti ljudi, posebno ženske, ki bi žrtvovali košček svoje kože za to preizkušnjo. Zdaj so zdravniki svojo metodo že tako izpopolnili, da potrebujejo čisto majhen košček kože, težak 30 miligramov, da lahko na tisočinke natanko izračunajo odstotke sladkorja, ki je v koži. Normalen, sestradan človek ima v koži 0,061“/« sladkorja, to je okrog 60 odstotkov manj, kakor ga ima v krvi. Pri sladkorno bolnih ljudeh je razmerje isto: zdravniki so pa naleteli tudi že na ljudi, ki so imeli sladkorno bolezen, zraven pa še kožne bolezni, in ti so imeli v koži 0,085% sladkorja. Zvišan odstotek sladkorja v koži imajo pa tudi ljudje, ki bolehajo za raznimi kožnimi izpuščaji, mozolji in turi, čeprav po količini sladkorja v krvi ne spadajo med diabetike. Ali imajo torej ti ljudje kožno sladkorno bolezen? Navadno se sladkorna bolezen pojavi najprej v motnjah tkiva Langerhan-sovih otočičev v trebušni slinavki; to tkivo namreč tudi izloča hormon in-sulin, ki je tako silno, važen za pravilno razdelitev sladkorja v človeškem telesu. Dr. Urbach meni, da utegnejo biti vzrok sladkorne bolezni kože periodične nerednosti v delovanju insu-lina. (»Novosti«, Zagreb) 7hteUgeMna i/pea$aHte Nerodna dediščina Stari Jemač je umrl in je zapustil svojim 5 sinovom lepo zemljišče rasen parcele P, ki jo je zapisal svoji stari zvesti služkinji. V oporoki je Kačji strup proti nahodu (n) Na zadnji seji dunajskega la-ringo-rinološkega društva (društva za raziskovanje bolezni v grlu in nosu) je poročal profesor dr. L. Kofler o nenavadno zanimivem in uspešnem zdravljenju nahoda z nekim novim mazilom, pripravljenim iz kačjega strupa. odredil, da morajo vsi sinovi dobiti enake deleže in tudi natanko isto obliko morajo imeti. Kako bodo zemljo razdelili? Odgovor na inteligenčno vprašanje v prejšnji številki: Povej mi, koliko popiješ — pa ti bom povedal, kdo si. Dame se pišejo: Ivana Suša, Marija Čorba in Julija Žolna. Kajti Su&cva sta popila 1+2—3 kozarce, Čorbova 3+3 — 6 kozarcev, Žolnova pa 4 + 16 — 20 kozarcev; to da skupaj 29 kozarcev. Vsakdo, kdor čita »Družinsld tednilc«, mora priznati, da vidi v njem strem Ijenje po izboljšanju in napredku, d< vsestransko ustrežemo našim citate Ijem. Če ste torej z »Družinskim ted nikomz zadovoljni, povejte to vser. svojim znancem in prijateljem, če pi niste zadovoljni — povejte samo nam PO TRMJ EVI POTI Po nemškem izvirniku priredila K. K, 23. nadaljevanje »Ali sploh lahko dihaš v obupnem položaju, v kakršnem živiš?« je vsa iz sebe vzkliknila Julija. »Ali torej misliš zdajle pri priči pisati Fricku in prenehati s temi neumnostmi, ali boš pa jutri vse Po pravici in odkrito priznala Mirku!« s Nikoli! Bojim se!« je izdavila Zinka in stisnila zobe. »če je tako, pojdem pa k tvojemu očetu!« »Tega ne smeš! Kaj ti je sploh to mar! Le s kakšno pravico mi delaš moralne pridige — ti ki sama nisi prav nič boljša?« Julija je strmo pogledala mlado ženo. »Jaz?« je osupnila. »Da, ti! Mar misliš, da ne vem, da si v Mirka strastno zaljubljena? In da mi ga nikoli nisi privoščila?« Prstena bledica je legla na Julijin obraz. Spet molk. Iz sosednje sobe se je slišal jokajoči otrokov glasek. »Zinka!« je vzkliknila Julija in Pokleknila pred posteljo. »Poslušaj nie vendar. Ali mar nisi nič pomislila na otroka, na otroka, ki ga ljubita oba?« Tedaj se je mlada žena vihravo obrnila proč. »Rajši bi videla, da se nikoli ne bi rodil!« je kriknila. »Zinka, ali veš, da grešiš...?« »Mogoče. Nemara sem res slaba, toda drugače ne morem.« »In tvoj oče?« »Moj oče?« Zinka se je podsmeh-ljivo zasmejala. »Moj oče? še bolj je zaljubljen v tvojega brata ko jaz. Ali mar še nisi tega opazila?« »Da, rad ga ima. Toda če bi vedel, da izkazuje gostoljubnost sleparju...« »Sleparju? Midva nikogar ne slepariva! Če bi Mirko ne bil tako brezmejno samega sebe gotov, bi bil že zdavnaj lahko opazil, da ga...« »Da ga slepariš, da! Toda on si v svojem poštenem značaju kaj takega ne more niti misliti! Zinka, oprostiti mu moraš. Niti sluti ne, da je mogoče kaj takega, da bi ga ti zapustila. In s kakšno pravico vendar, Zinka? Na kaj se opiraš?« »Drugega vzroka, razen tega, da ljubim Fricka, nimam. In ljubila ga bom zmerom in nič na svetu mi ne bo branilo, da bom nekoč njegova,« je razdraženo vzkliknila mlada žena. Julija se je zgrozila. »Se enkrat, Zinka: ali boš pisala Fricku, naj odpotuje?« »Ne! Niti besede! In kot poštenjak ne bo niti odšel. Mar misliš, da me bo zdaj, v tem položaju, samo pustil? Vsaka prošnja je zaman. Toda zastran tega se nikar ne razburjaj. Vrnila se bom k očetu in vse se bo mirno uredilo. Sicer pa,« je pristavila, »stvar se mora kaj kmalu razčistiti, da bo Fricko vedel, ali naj se vrne v vojake, ali pa pojdeva na potovanje. Potem seveda...« »Potem pojdem jutri še enkrat sama k Fricku,« ji je Julija skočila f besedo. »Iskrico preudarnosti ima menda že še v sebi, posebno še glede na hišo, kjer uživa gostoljubnost.« Zinka je zmignila z rameni in legla nazaj na blazino. Julija se je pri vratih obotavljala in je Zinko še enkrat pogledala, toda mlada Žena je bila zaprla oči in roke so ji stisnjene v pesti ležale na odeji. Tedaj je brez besede zaprla vrata. »Ubogi fantiček!« je zašepetala, ko se je v otroški sobici sklonila nad dečkovo posteljico. In otroko va varuhinja je zaihtela: »Ah, gospodična, nekateri ljudje so tako objestni, da ugonabljajo lastno srečo... Ne morete si misliti, koliko mora gospod že lep čas sem prestati, iii koliko potrpljenja je imel z gospo.« »Bolna je, Doris. Saj bo kmalu spet drugače.« »Da. da, toda le če bo dosegla svoje, sicer ne!« Julija je odšla v svojo sobo. toda ni vedela, kaj bi počela. Ali naj zaspi? Njeni živci so bili preveč razdraženi, da bi mogla zaspati. Začela se je umivati. Hladna voda je njenim vročim licem dobro dela, kajti še zmerom so ji gorela od pogovora z Zinko. Kako strašno je na tem svetu! Le v kaj naj bi človek še veroval, če ne v ženino zvestobo in v materinsko ljubezen? Stopila je k oknu in pogledala na vrt, ležeč v megli. Videla ni ne reke ne livade; modrikasto megleno morje je skrivalo vse. Kaj bo prinesel današnji dan? še vse je bilo zastrto. Toda ko bo legel večer, kdo ve, morebiti bo takrat že čisto drugače v tej hiši... V delovni sobi je za pisalno mizo sedel zdravnik. Rumenkastordeča luč se je že mešala z jutrnjim sijem. V roki je držal pero, pred seboj je pa imel papir in je pisal. Na prav nič drugega ni mislil ko na znanstvena vprašanja, ki je o njih pisal in ki je hotel o njih tudi govoriti na zdravniškem kongresu. Kaj se je neki zgodilo z Zinko? To ni bila nikaka trma več in tudi muhe že niso bile. To je bilo resno obolenje živcev in treba je bilo skorajšnje pomoči. — Kje je ostala njegova zlata sreča? Prekrasne ure v njenem malem budoarju, vriskajoče materino in otrokovo veselje, ki se ga nikoli ni mogel do sitega nagledati? Premišljeval je. Kdaj je neki opazil prve znake njene spremembe? In tedaj je vstal pred njegovimi očmi bledi, lepi obraz z bliskajo- dem stran. Davi, ko so služkinje vstale, so bila glavna vrata na vrt odklenjena in Julijina soba je bila prazna. Ako jo zvečer pridržiš, ti pa zjutraj zbeži. Moj Bog, kdo bi si kaj takega mislil!« Mirko je gledal žalostno in začudeno. Tedaj je v materinah rokah zapazil zmečkano tisto nesrečno pahovko od snoči. Opazila je njegov vprašujoči pogled. »Pravkar sem jo pobrala. Ležala je tamkaj na stopnicah,« je ogorčeno nadaljevala stara gospa. »Tako pazi Julija na stvari. Ako bi bila pahovka vsaj njena. Toda Zinka ji jo je posodila iz usmiljenja in dobrosrčnosti in...« »Ali je pahovka Zinkina?« je vprašal. »Kajpak!« se je od zgoraj oglasila Zinkina služkinja in po stopnicah je prišla zastavna plavolaska in je stegnila roko proti pahovki. »Gospa jo je že snoči pogrešila in je rekla, naj ji jo poiščem.« »Pahovka je torej ženina?« »Da, gospod doktor. Gospodična jo je imela samo tisti večer, ko je imel gospod poročnik pri »Zlatem golobu« predavanje. Drugi dan jo je že vrnila in zdaj...« »Kdaj je moja žena pahovko izgubila?« Zdravnikov glas je bil tako ubit, da ga je mati začudeno pogledala. Naš novi roman V prihodnji številki »Družinskega tednika« začnemo objavljati naš novi ljubezenski roman, ki ga bodo naši čitatelji in naročniki nedvomno z veseljem sprejeli in čigar nadaljevanja bodo prav tako nestrpno pričakovali, kakor so pričakovali doslej nadaljevanja vseh naših ljubezenskih romanov, ki so si med našimi bralci in naročniki že tako pridobili velik sloves. OPOZORITE SVOJE ZNANCE IN PRIJATELJE, DA ZAČNE V PRIHODNJI ŠTEVILKI »DRUŽINSKEGA TEDNIKA« IZHAJATI NOV, VELIK LJUBEZENSKI ROMAN! Ne zamudite tudi sami začetka našega lepega, novega romana! s NAŠ NOVI ROMAN JE PISAN ZA NEŽNO ČUTEČA SRCA, POLN JE GLOBOKE LJUBEZNI IN DUHOVITIH ZAPLETLJAJEV, ZATO BO NJEGOVO VELEZAN1MIVO DEJANJE NEDVOMNO VSAKOGAR GANILO. Čitajte naš novi ljubezenski roman! Opozorite nanj svoje prijatelje in znance! čimi se temnimi očmi — Julija. Nejevoljno je zmajal z glavo in prijel za pero. Obšlo ga je čustvo prezira in bolestnega sočustvovanja. Kam z njo? Ali naj jo pusti tukaj? Toda saj ne ve, kakšne so njene razmere. Kdo naj pazi nanjo? Stara pohabljena teta? Stroga, nasproti mladenki prestroga mati? Da, to je samo zato, ker so jo imeli zgolj za služkinjo. Nikoli ni smela zase zahtevati kakšne zabave kakor druga dekleta njene starosti, in zdaj se to maščuje. In vendar — saj to ni mogoče! Tako se vendar ne more pretvarjati! ■ »Ah, koliko skrbi je z ženskami!« je rekel na glas, kakor da bi se hotel s šalo iztrgati temnim mislim. »Ena bolna, z drugo je pa še slabše!« Vstal je. Noge je imel težke kakor človek, ki namesto da bi noč prespal v postelji, prebdi na stolu. Zbral je papirje in se namenil, da pojde k Zinki. Zapustil jo je bil v sveti jezi, toda zdravniku ne sme potrpljenja nikoli zmanjkati. Saj je vendar bolna! Uboga mala ženica! Kdo ve, kako dolgo v noč je Še ihtela. Na hodniku je stala njegova mati z jeznim obrazom in z nemarno zapeto sivo jutrnjo haljo. Na površno počesanih laseh je še zmerom imela ruto. »Mirko, zdaj je pa vendar že čas, da spregovoriš z Julijinim varuhom. če pa tega n« narediš, poj- V 24 URAH barva, plisira in kemifcno cisti Obleke, hlobuke itd Mirobi in svptlolika srajce, ovratnike, za postmee iW. Pere. snM. monna in lika domafe perilo Parne čisti posteljno perje in puh tovarna JO*. REICH LJUBLJANA iNe vem!« je odgovorila kršče-nic.a. »Mislim pa, da si jo je milostljiva gospa ogrnila včeraj, ko je odšla na vrt.« »Hvala. Pahovko bom svoji ženi že sam izročil.« Vzel jo je in stopil nekaj korakov proti stopnicam, potem se je pa spet neodločno obrnil in nazadnje le krenil na vrh. Gospe Minki se je zdelo, kakor da bi se spotaknil; videla je, kako se je tipaje prijel za držaj pri stopnicah. Zinka je še zmerom ležala v postelji. Soba je dehtela po etru in kolinski vodi. Mirko je vstopil s trudnimi koraki, šel proti oknu in odgrnil zavese, da se je v sobo razlila dnevna svetloba. Zdajci se je obrnil k mladi ženi in ji ponudil pahovko. Roka mu je drhtela. »Ali je ta pahovka tvoja, Zinka?« »Zakaj?« je vprašala. »Zakaj vprašaš?« »Ali je ta pahovka tvoja, Zinka?« »Da!« »In odklej jo pogrešaš?« Zmignila je z rameni. »Mislim, da od včeraj,« je malomarno odgovorila. Potem so se ji pa oči strahotno razširile. »Za božjo voljo, Mirko!« je zajecljala. Tak pogled iz njegovih oči je dotlej šele enkrat prestregla, in takrat jo je navdal z neizrekljivo grozo. »Premisli si!« je rekel. »Potem mi boš natanko povedala, kje si pahovko izgubila. Vrnem se... ko se nekoliko pomirim.« Vrgel je pahovko na mizo in odšel iz sobe. Spodaj na hodniku je vzel palico in klobuk in je po stezah odšel na glavno cesto. Na desni je ležalo polje, ki ga je obkrožalo sadno drevje. Tja je zavil. Potegnil je klobuk z glave, da mu je februarski veter bril v čelo. Šel je vse dalje, vse dalje. In pred očmi mu je neprestano plapolala z zlatom vezena pahovka in venomer je videl prostor, kjer jo je našel. HERSAN {Al DELUJE dobro pri obolenju želodca, Jeter In ledvic. Pomaga pri poapnenju žil in hemoroidih OLAJŠAVA bolečine In trpljenje pri revmatizmi« te sklepnem protinu OBLAŽUJE bolečine pri mesečni ?!Ž?i ODSTRANJUJE nepotrebno mast In pripomore do vitkost A DOBITE GA V VSEH LEKARNAH iwiwuuw)MuvffltuWiinBi Reg. S. br. 19830/1933 Mala, naspol temačna sobica s starinskim divanom, tako samotna in skrita ko le mogoče. In tu, pred divanom, je ležala pahovka. In tedaj so mu jeli vstajati spomini in se nizati drug na drugega v zloveščo verigo. Kako je le mogel biti tako gluh in slep? Spominjal se je vsega, prav vsega. Nekoč je bil naglo vstopil v jedilnico. Fricko je kar se da hladnokrvno vstal, kajti klečal je bil, in je dejal, da ne more najti sukanca... Da, da... Fricko... Fricko! Zdravnik je dirjal ko norec. Iznenada se je znašel pred majhno vasico, kjer je imel neko na smrt bolno bolnico. Kar umre naj! Obrnil se je nazaj. Tedaj je pritekel k njemu neki otrok, fantiček s plavimi laski in sinjimi očki. »Gospod doktor, pridi vendar k materi!« je zaprosil in ga prijel za suknjo. In mladi zdravnik je pogledal otroka in je stopil za njim v skromno hišo. Spomnil se je svojega otročička. Ko se je vračal, je ubral najkrajšo pot proti domu. Otrok! Seveda, ubogi otrok! In začutil je vlago v očeh. Iznenada se je spet znašel v mestu. Lastne misli ga niso bile tako prevzele, da ne bi bil opazil, da ga ljudje čudno gledajo in da ženske glasno odpirajo okna za njim. Iz neke ribiške hišice ob Renu je stopil star mož. Ves je bil premočen in kar curljajo je z njega. Bil je gologlav in sivi lasje so se mu lepili na čelu. Ko je zagledal zdravnika, jr. 1933 ČETRTEK, 27. JANUARJA 12.00: Plošče iz filmov ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Koncert Radijskega orkestra ■ 18.00: Plošče ■ 18.40: Slovenš čina za Slovence ■ 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zabavni kotiček ■ 20.00: Koncert Radijskega orkestra B 20.50: Plošče ■ 21.00: češka moderna klavirska glasba ■ 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Lahka glasba ■ Konec ob 23. uri. PETEK, 28. JANUARJA 11.00: Šolska ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.45: Poročila ■ 13.00: Napovedi ■ 13.20: Godba na pihala ■ 18.00: Ženska ura ■ 18.20: Pesmice za kratek čas ■ 18.40: Francoščina ■ 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Večer lahke glasbe B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Ljudski plesi B 22.30: Angleške plošče B Konec ob 23. uri. SOBOTA, 29. JANUARJA 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Plošče B 17.00: Radijski orkester B 17.40: Položaj obrtništva v Sloveniji B 18.00: Sekstet balalajk B 18.40: Racionalno gozdno gospodarstvo B 19.00: Napo-vedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Pregled sporeda B 20.00: O zunanji politiki B 20.30: Hišca pri cest’ stoji B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Radijski orkester B Konec ob 23. uri. NEDELJA, 30. JANUARJA 8.00: Tamburaški orkester B 9.00: Napovedi, poročila B 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve B 9.45: Verski govor B 10.00: Domača zabava B 11.00: Otroška ura B 11.30: Koncert Radijskega orkestra B 13.00: Napovedi, obvestila B 13.20: Priljubljeni napevi B 10.00: Prenos koncerta iz škofovih zavodov v St. Vidu B 17.00: Kmetijska ura B 17.30: Jožek in Ježek B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Slovenska glasba v dobi narodnega prebujenja B 21.00: Chopi- ». * dokler ni obrisala oirokotf obraz pr! prljaieJnci, ki pere z Radionom. Čeprav imale morda dovolj izkušenj v gospodinjstvu — Vaše perilo bi moglo biti vseeno se lepš z blešči etck s pomočjo Radiona I V primeri belino z Radionom opranega perila, se zdi vsako drugo perilo sivkasto'« in zakaj? Ker navadna mila in pralna sredstva, samo površno odpravijo nesnago, Radion pa» vsebuje kisik, ki skupaj s peno izbornega Schicbfo4 vega mila prodira skozi tkanino in opere vsako' perilo temeljito in snežnobelo. Zato je z Radionom oprano perilo bolj belo nego drugo perilo. Pri prihodnjem pranju uporabite Radion, ki Vam bo pomagal, da bn«A«» dobili snežnobelo perilo. Schichfov RADION pere sam nove plošče B 21.20: Lahka glasba B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Plošče B Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, 31. JANUARJA 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Slovenski Šramel kvartet B 14.00: Napovedi B 18.00: Zdravstvena ura B 18.20: Simfonična suita B 18.40: Literarna ura B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zanimivosti B 20.00: Iz operet B 21.10: Plošče B 21.20: Pevski koncert Majde Lovšetove B 20.00: Napovedi, poročila B 22.15: Prenos plesne glasbe iz »Emone. B Konec ob 23. TOREK, 1. FEBRUARJA 11.00: Naši gozdovi B 12.00: Plošče B 12.45: Poročila B 13.00: Napovedi B 13.20: Koncert Radijskega orkestra B 14.00: Napovedi B 18.00: Pester spored B 18.40: Krščanstvo in nacionalizem B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Zabavni zvočni tednik B 20.00: Božične pesmi B 21.00: Plošče B 21.10: Lahka glasba B 22.00: Napovedi, poročila B 22.15: Prenos plesne glasbe iz Kazine B Konec ob 23. uri. SREDA, 2. FEBRUARJA 9.00: Napovedi, poročila B 9.15: Plošče B 9.45: Verski govor B 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz Ijublj, stolnice B 11.00: Otroška ura B 11.30: Koncert Radijskega orkestra B 13.00: Napovedi, obvestila B 13.20: Plošče B 16.00: Koncert Radijskega orekstra B 17.00: Kmetijska ura B 17.30: Koncert Radijskega orkestra B 18.20: Ženili se bomo B 19.00: Napovedi, poročila B 19.30: Nac. ura B 19.50: Uvod v opero B 20.00: Prenos iz ljubljanske opere; v I. odmoru: Glasbeno predavanje, v II. odmoru: Napovedi, poročila B Konec ob 23. uri. u AGILNE !N POŠTENE POVERJENIKE povsod sprejmem. Zaslužek dober in siguren, lahko glavni aii postranski. Pišite na: Klančnik, Stražišče 2S2, »Družinski tednik« prinaša vsak teden prijetno zabavo in razvedrilo v Vaš dom! POZOR GOSPOOINJEI Najceneje ste postreženi s KURIVOM pri tvrdki RUDOLF VELEPIŽ trgovina s kurivom LJUBLJANA VIL Sv.. Jerneja oesta 25 TELEFON 2708 Prvi poskus stalni odjem : Vsled ogromne zaloge „Hubertus“ plaščev, zimskih sukenj, oblek, perila i. t. d. Odprodajamo vsa oblačila s 15 do 20 70 popustom. Presker Ljubljana, Sv. Petra c. 14 FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - ST Alti TRG O Velka izb ra v»akovrsIoih naočnikov, povečevalnih slekel, daljnogledov, toplomerov, barometrov, barotermonielrov. iijgrometrov ttd. — Raznovrstne ure, zlatnina in srebrnina, - Ceniki brezplačno! V naši pedikuri odstranimo: trdo kožo, zarasle nohte in kuria očesa. Masiramo noge! Pedikura in masaža DIH 10 — LJUBLJANA, SELENBURGOVA 1 Trta, vse amerlkanske korenike, vele-trsnica Prvi Jugoslavenski loziijaci — Daruvar. Zahtevajte cenike. Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kem, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.