Najdena prijateljica.
Majhna priljudna deklica je prišla vsaki dan v prijetno hladao dolino, skoz ktero se je vil bister, šumeč potoček. Njena obleka je bila priprosta, kakoršno imajo navadno kmečke deklice, toda njen mili, nežni obrazek, cve-toča lica, njeno priljudno in Jepo obnašanje, to vse je kazalo, da je v bolj-šem stanu rojena, in da so jo le neugodne okoliščine priinorale si v ptujem kraji vsakdanji kruh služiti. Pasla je namreč čredo ovac nekega preinožnega posestuika v N. — Uboga deklica pa je bila tak<5 nežna in slabotna, da so se njene bele ročice, ki so biie le tenkih in lehkih del navajene, večkrat kervavo ranile, kedar je kermo za svoje Ijube ovčke napravljala. Pa če-ravno tak6 šibka, vendar si je na vso moč prizadevala, da bi dolžnosti svo-jega stanii natanko spolnovala, zat<5 pa je tudi z božjo pomočjo vsako delo prav dobro izveršila. Serčnosti jej tedaj ni manjkalo, ampak le njene te-lesne moči so bile slabe.
Kmalu po tem, ko je službo nastopila, zbolela je nenadoma prav ne-varno. Različna dela, kterih ni bila vajena, mraz, vročina, žalost in druge neugodnosti imele so aa njene preslabe telesne moči tak upliv, da ni uiogla dalj časa iz postelje vstati. Lepi rumeni lasje, vedno v dolgej kiti spleteni, so se jej razTOzlali in razpleli ter se jej okrog vratii oklepali, obraz je po-stal bled iu upaden, modre oči so se jej globoko vderle, — zares je bil njen
— 87 —
pogled žalosten. — Ljudein v hiši se je pač smilila, ko so videli, koliko terpi majhna nedolžna defclica, toda vsak je imel svoj posel in preinalo dobrega serca, da bi bil ubogej deklici kaj pomagal in jej postregel, razuu Nežike, ki je krave oskerbljevala in mesto boluice tudi skerb za ovce, prev-zela. Nežika je bila edina, ki je bolno revico večkrat obiskala, jo tolažila in jej tudi postregla, kolikor je mogla. To se ve, da se je bolna deklica Nežiki prav milo zahvaljevala in na očeh se jej je lehko bralo, kako težko jej de, da usmiljenej Nežiki za njeu trud in. postrežbo prav nič poverniti ne more. — Toda Ijubi Bog, ki je oče vseh. sirot, tudi uboge dcklice ni zapustil. Njene telesne moči so se jej zopet povernile in kraalu je toliko okrevala, da je svoje poprejšno delo zopet opravljati mogla. — Nekega dne, ko je bila s svojimi ovčicami na paši, vsede se pod košato lipo, vzame mo-litvino knjižico v roke in z navdušenini sercem moli v krasoti narave k Bogu, svojemu stvarniku, svojemu največemu dobrotniku, ter se mu zahva-ljuje za življenje, ktero je zdaj tako rekoč dmgikrat iz njegovib. milostivih rok prejela. Komaj je svojo molitvico končala, kar zagleda po bližnjej stezi priti zalo oblečeno gospd, ktero je spremljevala majhna nežna g6spica, lepa kakor angeljc. Prišli ste berž ko ne iz gradii, da bi se po zelenej trati en-malo sprehajale. Počasi se bližate k našej pastarici. Gospa je lepe tenke rasti v svilnatej obleki, mlada gdspica pa bolj prosto napravljena s slana-nikom na glavi, kar se je njenej milini prav lepo podalo. Tergala je cvet-lice in je vezala v šopek. Kakor mlada serna je skakljala nedolžna deklica s&m ter tje po trati in vsako novo cvetlico pokazala svojej materi. Mati so z veseljem gledali to nedolžno ia brezskerbno gibauje svoje ličerke, opo-minjevaje jo, da si naj izbere najlepše cvetlice, ktere ima zelena trata. ,,Da, dU, draga moja mamica", odgovori Leonora, ,,najlepših cvetlic hočein natergati in je domii ljubemu očetu prinesti." — Uboga pastarica se ni mogla zadosti nagledati zale gospe in mlade, priljudne g6spice.
Ko pride gospa s svojo hčerko prav blizo lipe, zapazi še le ubogo, bledo deklico, ktero prijazno pogleda in reče: ,,Prav lepo čredo imaš! Čigava je?" — Deklica ponižao odgovori: ,,Posestnika iz N." — ,,Tvoj gospodar ima res lepe oirce, za kar se pa ima le tebi zahvaliti, ker tako lepo in marljivo za-nje skerbiš." — ,,Častitljiva gospa, jaz že dolgo nisem pasla in oskerbovala ovčic, ker sein bila bolna in jih nisem mogla sama na pašo gnati; hvalo zasluži le Nežika, ki je mesto mene to delo prevzela," odgovori žalostno zdihovaje deklica. — Gospa zdaj deklico bolj natanko pogleda in reče: ,,Kčs je, da slabo izgledaš, — pa si tudi še slabotna ia bi ne smela še iz hiše, dokler popolnoma ne okrevaš. Ali je gospodar, čigar ovce paseš, tvoj oče?" „0 ne, žlahna gospa! Jaz nimam niti očeta niti matere; zapuščena sirota sem." — ,,Kako ti je ime, preljubamoja?" — ,,Ljudmila, žlahna gospa!" — ,,Ljudmila! — Draga moja, to je ime, ktero v tej dolini ni navadno pri kmečkih deklicah, pa tudi tvoja šibka in tenka rast kaže, da nisi tukaj vzrejena. Kako so se tvoj oče imenovali?" — ,,Moj oče so se imenovali Eavni."— ,,In kje si bila odgojena?" — ,,V Ljubljani v zavodu gospodičine L." — Medtem ko so se mati z Ljudmilo pomenkovali, je Le-
— 88 —
onora še zmerom svoj šopek s cvetlicami polnila. Mati stopijo k njej in jej rekd: ,,Leonora, ali mi nisi večkrat pripovedovala, da si imela v z&vodu ueko oiajhno priljudno součenko z imenoni Ljudmila?" — ,,Kes je tako, ljuba moja mama." — ,,Ali mi nisi tudi pripoTedovala, da je bila Ljudmila tvoja zvesta in najboljša prijateljica, dobra in pridna deklica, pa da si se milo jokala, ko si jo zapustiti morala?" — ,,Vse to je taktf, draga maraica!"
—  ,,Ako je vse to res, pojdi z menoj in poglej uno ubogo deklico,  ki tam ovce pase." — Leonora gre z  materjo,  pogleda nekolikokrat ubogo deklico v obraz,   potem  pa na ves glas zavpije: ,,Ljudmila! Ljudmila! draga nioja prijateljica in zvesta tovavšica!"   Ko bi trenil  oklene se je okrog vratii in jo poljubuje.   ,,Oj ljubica rnoja, kako si se spremenila! Vse drugaoe si na-pravljena,  pa vendar sem te spoznala.   In če bi te tudi rnoje oči ne bile spoznale, serce bi mi bilo razodelo,  da si ti  rnoja ljubljenka.   Pa zakaj si tak<5 žalostna, tako bleda?   Ali ti zuabiti ni ljubo, da se zopet najdeve?"
—  Oj da, da, Leonorica moja! Nisem pričakovala tako lienadue srece.  Bila sem pa tudi bolna, in ne morem tako hitro okrevati."  —   ,,Bolna s[ bila, draga Ljudmila?   In kaj je bil vzrok tvoje boleziii?"  —  ,,OČeta in mater sem zgubila; dobri moji starši počivajo v hladnej  zotnlji, sirota sem zdaj in nikogar niraam na svetu," odgovori jokaje Ljudmila. — ,,Pa da si borno življenje oliraaiš, moraš ovce pasti, razumiui te, dragamoja! Pojdi z menoj, odslej bodeš moja družica, moja prijateljica, kakor si bila nekclaj. Le peljive čredo domti, a ti pojcleš z raeuoj v grad.   Ako ti tvoji stargi niso zapustili dedšine, to je vse eno, moji starši so bogati in me zel6 ljubijo;  prosila je bom,  da tudi tebe za ljubo  vzamejo." —   Ljudmila si ne tipa verjeti be-sedam  svoje prijatoljice, ter boječe pogleduje Leonorino  mater. —  Gospa pa jej prijazno reče: ,,Le znama pojdi Ljudmila! odsloj hočem bitijaztvoja mati.   Najpred je treba za tvoje slabo zdravje skerbeti.   Slabotna si še in zategadelj moraš svoj sedanji stan zapustiti, pa tudi rojena nisi zat6,  da bi za  pastarico služila."   Ljudmila blagej gospg hvaležno roki5 poljubi, go-
.. voriti tak(5 ni mogla, ker je bila preveč ganjena. Gnala je čredo domii in se je poslovila od gospodmje in svoje dobre NeŽike.
Ko pridejo v grajščiuo, Leonorin oče z radostjo sprejm6jo šopek nežnih poljskih cvetlic, in tudi Ljudmilo prav prijazno nagovore. To se ve, da so odobrili tudi sklep preljubljene hčerke in svoje blage sopruge, ter so obder-žali ubogo deklico pri scbi v gradu iu so za njeno odgojo prav po očetovsko skerbeli. Nihče pa ni bil tega dogodka tak6 vesel, kakor zala gdspica Le-onora, ki od veselja ni vedela, kako bi svojej prijateljici primerno postregla.
Ljudmila je z božjo pomočjo zopet ozdravela, se je pridno učila, mar-ljivo delala ter si na vso nioč prizadjala, da bi želje svojih dobrotnikov natanko in zvesto spoluila, ter jim z lepim vedenjem vsaj nekoliko njih ve-like dobrote povernila. Ko je odrasla, kupili so jej Leonorin oče posestvo, na kterem je uekdaj za pastarico služila.
Ljudmila je vzela svojo nekdanjo dobrotnico Nežiko k sebi in vsi so
prav srečno in zadovoljno živeli.
_______                             Klotilda Ž.