35. številka. Ljubljana, nedeljo 13. februarja. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeinši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti pivjcman za a v stro-otf erske dežele /.a celo teto 10 £ld., za pol leta 8 ffld., za čet. t leta 4 j»ld. — Z A Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 19 jjhl., /a četrt leta il ffla< 80 kr., M en mesec 1 j*ld. 10 kr. Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko vir, kolikor poštnina iznaša. — Za £osp«ide učitelje na ljudskih šolah'iu za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljani) za Četrt leta 9 pld. 80 kr., po pošti prejeman za četrt leta .'5 #ld. — '/4 a oznanila se plačuje do čctiristopno petit-vrste 0 kr., če se oznanilo enkrat tiska, f> kr., če so dvakrat in 4 kr. še se tri- kl i večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t'raiikirati. — Iiokopisi se ne vračajo. — U r v d n i š t v o je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. '2">—J'> polet? gledališča v „zvezdi". 0 p r a v u i š t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Loka ali Predel. (Spisal V. C. Štipan.) IV. Uže v naših zadnjih člankih smo omenili, da nam odpustite, ako so tudi drznemo na-rodno-gospodarstveno vprašanje jemati zraven k našemu predmetu, in zato nekoliko od svojega predmata krenemo na stran, in temveč, ker zgodovina vseh dožel in provinci) v katerih jo industrija napredovala, jasno dokazuje, da je materijalni in duševni napredek in blagostan y tem utemeljen, da se zidajo kar največ mogoče goste, ter racij onalne železnično zveze. Železnice ne povzdigujejo le uže obstoječo industrijo, temveč one so tudi najvažnejši ter neogibljivi jedini faktor, za ustvarjenje in raz vi tek novih industri-j a ln i h razcvetenj, one pripomorejo, da se zopet spravijo ležeči natorni zakladi v vrednost, potem v probujo podvzetnega razuma; prihranijo nam sicer tako nas tiščeči in grozno veliki transportni davek ali vo-žnino. Sploh pa so zaznamovane v sedanjej dobi napredka kot glavni navod vsega komercijalnoga industrij al nega tor nacijo nal-ekouomičnega razvitka. Na svojem večkratnem daljnem potovanji po Kraucoskem, Angleškem, po Belgiji, Švici, Nemčiji itd. uvidel sem z lastnim prepričanjem, vse to kar sem prej študiral o naeijo-nal-ekonomičnih zadevah v knjigah, katero leže v mojej knjigarnici. Na prvem potovanji, Ms tek. Rimsko zgodovinopisje. (Spisal Davorin V.) „Ex aliis n<'gotiis, quao in-ganio excrcontur, in primia inagno usu i ost luemoria rerum geata-runi." Sallust. Rimljani nijso skoro nobenega predmeta slovstveno raneje obdelavah, nego zgodovino svoje države. Njena vedno rastoča, ter množeča se velikost, njene svrhi primerne uredbe, sijajna dela, čisti ter neoskrunjeni običaji naroda, vso to je bilo tako občudovanja vredno, da so njim jo uže rano prizde-valo, ka niti bilježenje najvažnejših prigodcb v letopisih duhovnikov „Annales pontiricum," od države same ukazano, niti izročilo v ua.-rodnih ustih ohranjenju spomina na slavno starodavnost voč ne zadostuje. Takoj tedaj po prvem, od Livija An-d r o n i k a — okolo 240 pred Kr. — napravljenem poskusu um et no pesniš t v o v Rimu zasaditi, ter udomačiti začela sta najznamenitejša pesnika prveje dobe, Nevij (Naevius) po prvem, Enij (Enniusj po drugem puni-žkem boju narodne pripovedko in zgodovino katero smem smatrati kot potovanje veliko obsegajočih studij, vnela se je v meni ideja in resnobna misel, da moram začeti delati z vsemi mi pristujočimi močmi za žoloznice, ker jaz sem izpoznal in še sedaj moram priznati, da naša mila nam domovina more postati jedino le z njej pripravno ter pristujno želez-nično zvezo industrij a ln a dežela in s pomočjo tega doseči razvitek kmetijstva, katero jej podajo potem blagostanje, ker le razcvetečej industriji je mogoče povzdigniti kmetijstvo. In to naj bodo aksijom vsacega temeljitega nacijoual-ekonoina pri nas. Mnogo čitanje in potovanje človeka jako izuči ; kdor se pa nič ne uči, ta menda tudi nič ne zna. 28. oktobra l b04 pokazal sem se prvič s svojo idejo v javnosti, ter nasvetoval, naj se zida železnica iz Ljubljano do Beljaka. Koliko sovražnikov sem si takoj od začetka s tem nakopal na glavo in sicer od mnogih stranij in koliko so ugovarjali celo taki, ki uživajo sedaj največjo materijalno korist od te železnice. Ah, kaj vse se je vedelo navesti ter govoriti, kj.ke prikazni itd. so se nam predočevale, hi koliko smo mogli vsega pretrpeti, in to vse zaradi vednega neprenehajočoga delovanja za racijonalno železnično zvezo naše dežele. Vse to pak se bodo tudi skoro sigurno ob svojem času objavilo. Namesto, da bi dežela in ljudstvo potrebno podporo dajala, zaprečevalo se nam je z malo izjemo in to žalibože od mnogih stranij na veliko krajev vedoma, ali pa tudi neve- pe s niš ki, to je, v vezanem govoru spiso-vati. Skoro v ravno tist čas z Enijevemi „Annales" spadajo prvi poskušaji povestnico v prozi izdelati. Kvinto Fabij Pictor (A. Pabius Pictor) in pa Lucij Cincij A lime nt (L. Cincius Alimentus), oba v drugem Puniškem boji visoke državne službe objavlja joča in za svojo dobo veleizobražena, pisala sta Rimsko povestnico, no obadva v Grškem jeziku. Ko sta pa bila nedolgo potem Lucij P is on (L. Piso) v svojoj knjigi „Annales" in Marko Porcij Kat on (M. Porcius Cato) v svojih „Origines") pot prodtvša izgled dala, povestnico v latinskej prozi spisovati, sledi za njima do konca sedmega stoletja (urbis conditae — 50 pred Kr.) dolga vrsta zgodo-vinopiscev, ki so v obliki letopisov skoro vsi celo dobo Rimske države obsegali. Mnogi od njih, obavljavši visoke državne službe, pisali so kot dejansko izurjeni, v ustavu izkušeni, v uredbah zvedeni možje več ali menj z zdravo sodbo, s historičko resničnostjo in verjetnostjo, no brez umetnosti, brez primerne razdelbe gradiva, suhoparno, starokopitno-robato ali pa tudi utrudijivo-obširno, da izobraženemu veku nijso nikakor zadostovati mogli, kakor Ciceron spričava v svojej knjigi „de Orat. II. 12u doma in to večjidel samo od svojih lastnih ljudij. To dokazati pripravljen sem vsak čas in sicer za obe ne Še realizirani železnici, namreč: Dolenjsko kakor tudi Loško. Kdor hoče doseči cilj mora z razumom volititi si pripomočke, kateri ga vodijo, in kdor se poganja in dela za železnice, ta pak mora imeti pravi razum in pravo razumljenje, kakor za vsak drug obrt, tu pak temveč ko povsodi drugod, ker železnice veljajo milijone. Samo jeden ne temeljito premišljen korak ali pak bejjjbist protokol zadostuje, iu kaj tacega ima grozovitne nasledke; — kar tudi lehko dokažemo, da so največ nekateri naši domaČi ljudje prouzročili, da se nijso dosedaj dovršile imenovane železnice. Da, samo z inteligencijo moremo še druge kranjske železnično projekto do izpoljevanja dognati, ne pa z denarjem, ker nikdo na Kranjskem toliko denarja nema. Govorimo-jasno in odkritosrčno in ne slepimo več jeden druzega še dalje pri nastajajočih važnih slučajih, kjer se marsikedaj nepromišljevajo na vse drugo več ozira, kot na zmožnost. Sicer pa popustimo sedaj našo ojžo domovino in pogledimo nekoliko naš skupni državni stroj se ve da z magjarsko državo vred. — Hude čase smo doživeli, rekel nam je naš milostlivi gospod in cesar prilično, ko se mu je prestavljala velika deputacija. Da! istina je, slabe čase smo doživeli. Potrebščine in uboštvo je grozno, solnco postajo temno in temni oblaki se razprostirajo nad „de Legibus I. 2," posebno v slednjej, kjer toži: „Abest historia literis nostris." Vendar pa imajo ti letopisci, politično prozo najprej y slovstvo uvedivši, dvojno zaslugo: Prvič da so Rimske tradicije v največjej zbranosti in celoti utrdili, spra-vivši nje celo v občno umevnost, in drugič da so jezikovne oblike v nepretrganej pisavi razvijali. Izmej njih hočemo omeniti samo sledeče, uže na koncu te vrste stoječe, Kaj a Licinija Macera (C. Licinius Macor), Lucija Celi j a An tipat ra (L. Coolius Anti-pater), Lucija Kornelija Siseno (L. Cornelius Sisenna), Valerija Antijata (Valerius Antias), ki so malo po malo umetnosti se zavedati, ter se koliko toliko za njo truditi začeli. Na koncu sedmega stoletja se je bila politična proza ob jednem z zgovornostjo do najlepšega cveta razvila, obilica slobodne in lične olike razširila, in iz množine izkušenj in sto-jališč, katera so se proti svršetku republike sotekala, zrela sodba o političnih stvareh izlegla. Tega občnega napredka udeleži se tudi zgodovinopisje. Opisovanje prvejih stoletij ročno opustivši pečajo se zmirom češče z naj- nami, črez Cis- kakor tudi črez Translejtanijo a vendar obupali še ne bodemo. Pomislimo v kolikem grozovitnejšem stanji je bila Francija, ko je Colbert prevzel finančno vodstvo, a vendar več o tem hočem v prihodnjem članku navesti. V našem denašnjein članku pak, prej ko končam, preidem le toliko zopet na svoj predmet nazaj, da objavim ter na ta način naznanjam občinstvu nekoliko o obravnavanji, katero je vrševal železniški odsek 7. t. m. Poslanec dr. Herbst je referiral pod pred-sedništvom podpredsednika poslanca Viduliča o v zadnjoj seji od poslanca Teuschla pred-loženej resoluciji, (o določitvi pridruženja k Trstu) ter je opomnil, da subkomite ne namerava resolucije v tej zadevi predložiti. Ker pa gospod Teuschel od svojega predloga nij odstopil ter ga kot za dobrega smatra, — glasovalo se je, pri katerej priliki se je zavrgel Teuschlov predlog. Tako je, dobro gre! Kar pak zadeva „obrambo domačega izdelka" je občinski zastop dunajski pred kratkim s svojo peticijo na obe zbornici dokazal, da se sedaj popolnem ujema z našo trgovinsho politiko „obrambo domačega delaM „Sclintz der heimi soben ArbeitV! Iz našega ustavnega življenja. n. —i—. Nomška stranka, katera je prepričana, da je jedina poklicana, v Avstriji ali vsaj v Cislejtaniji vladati, izprevidela je, da se je v lastno zanjko ujela, da vlada le od de nes do jutri, da je kriza vedno na dnevnem redu. To se mora torej izpremeniti. Ker so pa po decemberskej ustavi deželni zbori pošiljali poslance v državni zbor, ker vlada pri volitvah v dež. zboru le pri velikih posestnikih izdatno, odločilno vplivati more, ker je ta vpliv nož na dva kraja, ki služi vsakej vladi more se to predrugačiti. Sicer gospodje ne morejo mirno spati, vsak dan pridejo lehko federalisti na vrh in z njimi reakcija, barbarstvo in druge take strašne reči. Pomaga naj se z neposrednimi volitvami. Zanimive je videti, kako se je ta misel razvijala, kako je spravila merodajne nemške kolovodje v siten konflikt z vsem njihovim prejšnjim političnim delovanjem — tako, da so bili prisiljeni, zatajiti vso preteklost, izneverili se svojim lastnim argumentom in na vrat na nos sprejeti postavo o d i r e k t n i h volitvah en bloc. Leta 1867 propagirala je uže jedna frakcija vladujoče stranke neposredne volitve. Pri debati o postavi od 21. dec. 18G7 1., izrekla sta se samo Rrestel in Dinstl odločno za to misel, drugi kot Herbst, Rechbauer, Giskra mislili so, da to ne gre, ker bi se sila delala dež. redom. Od takrat nahajamo to upašanje mej nemško žurnalistiko skoro neprenehoma na dnevnem redu. V prvej vrsti bil je spodnje avstrijski dež. zbor. Vso akcijo zadržal je 15erger. On jo pri nekej konferenci izjavil, da je imela vlada uže 10. febr. 18G9 1. dva načrta izdelana, jednega, da naj Be število poslancev podvoji, druzega, da naj se vpeljejo fakultativne direktne volitve. To pa jo bil menda le pesek v oči, ker vse je kmalu zaspalo. 10. maja istega leta sklenil je drž. zbor, da naj se za to sesijo cela stvar odloži. Začetka septembra obrnil se je Giskra z znano okrož uico na dež. šefe, ki so imeli delati na to, da se dež. zbori izrečejo o tej zadovi. Znano je, da se je naš dež. zbor izrekel takrat zelo energično proti vladnoj nameri in je bil zarad tega zaključen. Začetka marca 1870 1. predložil je Giskra svojim prijateljem nov načrt, kateri tudi nij imel sreče. Ko pa je pal llohenvvart, zahtevalo jo vse nemško časopisje volilno reformo s tako odločnostjo, da nobeden prejšnjih junakov nij upal zagovarjati svojega prepričanja, kakor ga je izrazil tolikokrat malo let poprej. Ker je bila conditio sine qua noti, na pravila tak volilni r d, ki varuje nemške mu olementu- prevago za z mirom, bile so velike težave z volilnim načrtom. Izmej po sameznih načrtov, katere so morali večji del le spokorjeni grešniki, kakor Giskra, Herbst Knoll, omenim naj le Itechbauerjevega, kateri je najradikalneji in gotovo tudi najbolj zanimiv. On je predlagal, naj se volijo Vi P° slancev mesta in Vs kmetske občine. Veliki posestniki naj se tolažijo z zastopniki, v go-spodskej zbornici, za one pa, ki nijso pairji, naj se volijo reprezentantje. Razvidno je, da bi nam ta projekt ne bil ravno neugoden, in da bi nam Slovanom tudi naj umetneja geometrija za dolgo časa škodovati ne mogla. Gotovo pa je tudi, da je Reehbuer sam, ki naše socijalne razmere gotovo dobro pozna, svoj predlog teško za rasnega smatral. O tem načrtu se torej nij moglo resno govoriti, a tudi vsi drugi projekti slabili, so premalo opozicijo in nijso ugajali dokler nij Lasser svoje učenosti pokazal. Sedaj pa tudi nij bilo več onih pravnih pomislikov sedaj so se morali umakniti dež. redi in tako je bil sprejet Lasserjev načrt brez razgovora. Teško je donos trditi, da se je s tem dosegel glavni namen tega volilnega reda, ki je hotel zagotoviti ve čin o j edn e j stranki za večne čase. Gotovo pa je, da so stvaritelji te reforme denes uže v marsikaterem obziru prav neprijetno raznenadjeni. Tožilo se je poprej, da zbornica nema nobene inicijative, da jej manjka delavnih moči j, političnih talentov, ter da je le navadna mašina, ki dovoli* davek, pripomore do železniških koncesij, sklene kako postavo o pometanji na državnih cestah, in če bi prišla morda par let poprej na Nemškem kaka večja postava na dan, tudi kaj jednacega. Vsega tega pa so bili krivi deželni zbori, vse to bi imelo biti sedaj drugače. Ali jednake tožbe beremo še z mirom po novinah! Huda kriza razjeda države uže več kot dve leti, in zmirom se trdi, da se bo prihodnjo sesijo uže kaj zgodilo. Ko ta pride, imamo velik deficit, vlada pa pravi orakelsko: bo uže bolje. In ne manjka se jih, katerim so ta diktuin jako moder zdi, Spokulativni štacunarji si ga pa dajo natisniti na portemonnaije . in napravijo najboljo kupčijo. Če se torej ozremo na dosedanjo ustavne boje, čo premislimo, s kakimi sredstvi le se more nam nasprotna stranka obdržati na krmilu, kako dajo močna le takrat, kadar je opo- novejšimi časi, posebno z živo navzočnostjo, katero so opisovatelji kot glave ali odlični udje kakve velike stranke sami preživeli. Njihova dela, izraz dozorele politične svesti, pridobivala so si s tem trdnosti, svojo moč v očitnosti in živosti kazaje, ter s svetlobo in toploto nadomestivaje, kar njim je glede ne pristranosti pomanjkavalo. Temu zares praktičnemu duhu se zatem najprej pridruži razumnost za zgodovinopisno umetnost. Prizadevali so si namreč sovremenike in potomce s predmeti za kakovo bodisi nravstveno, bodisi poli tično misel navdušiti, k čemur se je s svoje strani jednota in oblast črez gromade (mase) zahtevala. Kako so imajo slednje v določenih mejah obravnati in skrožiti, tega so se lehko, Grške mojstre na drobno opaž o vaje, iz njih naučili, katere so do onda samo zarad zapopadka brez vsacega ob žira na obliko čitali. Ob jednem so ustvarili zgodovinopisen zlog (stil), ujemajoč se z novimi načeli za skladbo in jezikovo metodo ter po svojem bistvu v obeh delih starin skega zgodovinopisja, v govorih in pripovestih največjo različnost razsnbvajoč; nadalje si je večina prizadevala ter se trudila za rav notežje mej obliko in gradivom, za pičlo mero razmišljevajočih ogledov (reflexiones) in stilističnih pripomočkov. Sploh je pa tista doba, v katerej je Rimski značaj, krepost in izopa-čenost izerpivši, do vrhunca svoje moči dospel bil, popolnem za kritiko ustvarjena bila. Poleg ostrili sodnikov svojega časa ostalo je še pa tudi za pridne zbiratelje, katerih vrlost je menj v sijajnosti nego v točnosti in znanstvenej metodi sostajala, za može, kakor je bil Tito Pomponij atički (T. Pomponius Atticus) nadalje Kornelij Nepot (Cornelius Nepos), častnega prostora. Prvi se proslavi, umetno in duhovito zgodovinske spominke spisavši, Cezar, predhodnik dovršenih zgodovinopiscev, ki ga bolj v mnogostranosti in obilici retoričkih pripomočkov presegajo, nego v mirnej objektivnosti (nepristranosti). Sorodno delo iz stojališča Cezarjeve stranke ustvari uže S al ustij (C. Sallustius Crispus), najprveji zgodovinski slikar Rimlja nov, kateri, dušeznanski nagib najprej pora-bivši, nov pot v zgodovinopisnej umetnosti prodre. Naslednja retorična šola povzema iz njega opisivno umeteljnost in posebno veselje do označavanja in razsvetljevanja grup. Njemu je bil resnobni državnik Kaj o A sin i j Poli on (C. Asinius Polio), zgodovinopisec domačih bojev, v določnem označavanju, v natančnosti in po veselju do zastarelih besed menda naj-bližnji in sličniji. To razcvetanje začne pa uže zaustavljati Avgustova vlada, slobodni duh v zgodovinopisji deloma s sumom in zavistjo deloma pa tudi posredno z vplivi mini in učenjaštva za-tiravajoča. Res je, ka jo zgodovinopisje na pravilnosti in ličnosti oblike pridobivalo, ali z druge strani udarjalo je očividno v učenjaštvo in starinarsko preiskave v zbiranje drobnarij ter v uređivanje rastrganoga, dalinjega gradiva. Na skoro pa zabrede v krparstvo (kompilacijo) in v Čitanko, po šoli dišeče ter ves državniški duh in nazadnje vsako politično načelo čisto izgubi. Tako spiše še pred Polio-novimi očmi L i vi j (T. Livius) v najširšem obsegu celo zgodovino slobodne državo (republike), čije sijajne vrlosti, soglasje pripovedi in klasička oblika, se na, rekel bi, lagatnem obračanju po svoje odbranega gradiva osnivajo. Zraven njega izda Trogo Pompej (Trogus Pompeius) ugodno, istotako od Grških virov odvisno ročno knjigo o staroj etnografiji (na-rodopisu), koji predmet je do onda Rimljanom neznan bil. Ko je po smrti Avgustovej samosiljo (de-spotizem) raslo ter celo ped blagimi cesarji odpustiti. „Tr. Ztg." pa pravi, da je dosta ljudij, ki menijo, da Lasserjeva bolezen izvira, iz želje, odpraviti Auersperga in drugove iz ministerstva. Vimnje dr/tue. ISurrtrt >'%•'.*> ministerstvo je dalo svojo ostavko ali demisijo, dasiravno je senat samo podučnemu ministru dal nezaupnico. Knez je naložil zborničnemu predsedniku in podpredsednikoma senata, naj novo vlado sestavijo. — Promene v vladi baš sedaj, ko je čas i za Romunijo pripravljati se na spomlad, ne morejo biti koristne. Sicer je pa tudi mogoče, da pridejo bolj odločni možje na krmilo. (Najnovejša poročila govore, da je senat prejšnjemu ministru predsedniku zaupanje izrekel, vsled česar je zopet prevzel ministerstvo.) 8>tt;f<.*;.ii kraljica potuje 2fi. na kontinent, kar je nekaj nenavadnega. — Iz pri-občenega dopisovanja angleško vlade je razvidno, da je Rismark prej privolil v nakup suečkib akcij. i%W#».rV# državni zbor je kazensko postavo sprejel, Hismark so mu je zahvalil za to „uslugo nemškemu narodu,, (reete neniškej birokraciji) in potem se je zbor rnzšcl, ker je sesija končana. Domače stvari« — (P ro in e t na južnoj železnici! ej progi) vzdržujejo sedaj samo še poštni vlaki. Brzotlak je dva dni izostal, ravno tako me-šanec, in poštni ima vsled silnih žametov po tri do štiri uro zamude. Pred vsakim vlakom se vozijo snežni plugi, kateri so 11. t. m. komaj sproti trebili proge. Čuditi se moramo, da se pri tako težavnih okoliščinah nikjer nesreča ne primeri, in južna železnica jo sigurno jedna prvih v skrbnosti za varnost. — (Visoki sneg), kije sedaj najbolj nevaren streham in jednakim stavbam, podrl jo 11. t. m. v Zatičini na Dolenjskem volov ski hlev kmetskoga gospodarja, in padajoči tramovi so pobili dva vola in teško poškodovali deklo, katera jima je ravno krmo po kladala. — (S o a rej a.) Denes zvečer bode v tukajšnjej čitalničnej restavraciji svirala vojaška godba. — (Jutri) je slovensko gledališče. — (Trgovski ples) je bil včeraj v kazini. — Kazina, sama tudi nezmožna, kaj samostalnoga skupaj spraviti, diči se letos s tujimi plesi, kljubu svojim statutom. — .(Srednje šole) v Ljubljani so skončale včeraj prvo šolsko polletje. — (Gačnikovej hiši v Gradišč ah), katero jo kupil magistrat ljubljanski, je sneg streho podrl. Morda se bode sedaj hiša ven-dar-lo prej demolirala, za kar je uže davnaj namenjena. Nekaj jednacega, namreč demoliranje, bi bilo želeti o magistratnej Novakovoj hiši „zur Schnalle," o čemer nikdar nij več čuti. Včeraj je bil prelaz več ur za življenje nevaren. Deželno gledališče v Ljubljani. V ponedeljek 14. februarja 187(5. Pes in mačka. Vesela igra v 1 *dejanji. po tY.;ncozkej poslovenil V*. Brleti. Odgovorni vodja g. J. Komi j. O s o h e : Grof Ferdinand Bodenski — — it> Botimidt, llonuiini, njegova soproga— — gd<5. Pod kraj *kova. J.-an —-------g. Kaj/el. Potem prvikrat: Kje je meja? Izvini:* gluma a perjem v 1 dejanji, spisal Priliislav Ogriuec. Napev sestavil in insl.iuui-mtiral A. Stttokl. Osobe: Matija Kr ž, nolngrantat — — g. Kocelj, Marijana, njegova žena — — tfde. Namretova. Kolona, njuna liči — — — — gdč. Vrtnikova. Blal Kraz KrISev sosed — — g. Jekoveo. Z veriga, uradnijški pismonoši— g. Kajzel. Godi se v nekoj vasi na Gorenjskem. Potem prvikrat: ^SllllO ^SI.|>1"«*1*<>. Burka v 1 dejanj', po W. Friedrcbu, poslovenil 1 v a D K a 1 a n. U sobe: L'ij'iM pl. Fontanili >va — — — tfdč. Pod kraj škova. Frulija, njuna BfiStrlditiA — — gd<": Ledarjeva. Uector pl. Cbampagnao — — g. Sohtnldt. Carlef pl. Blinv — — — — — g. Trnavec Fleury, vrtnu- — — - — g. Kaj/.el. Pri predstavi svira c. kr. godba 4(5, p. lka pešcev vojvodo SMchsou-Mmning"!i Kusa so odpre ob '/a 7. uri — Začetek ob 7 uri /.večer. 1'rihodnja slovenska predstava bode v rt o vek L>'J. febvuavija J87C cicija nesložna, kar se žalibog navadno godi, če preudarimo, kako malo ugaja sedanji stan naravnim razmeram in vsakdanjim potrebam, moramo reči, da nikakor nijsmo še na koncu postavnega reformiranja, in v tem obziru si lehko prisvojimo slavni izrek slavnega državnika: „Lehko še počakamo." Jugoslovansko bojišče. Iz Kostajnice se 10. t. m. brzoj avl ja: Predvčerajšnjem bil se je v Slabinji boj mej vstaši in Turki. Prevelika množina Turkov razbila je vstaše. Turkov je 4 mrtvih, vsta-šev se je jeden v Uni utopil, ostali odšli so v Pastirovo.. — Včeraj se je bil zopet hud boj na Dobrlinu, kateri je trajal 2 uri, vsta-šev mrtva sta samo dva, in ravno toliko ranjenih ; Turkov pak je 7 mrtvih in še več ranjenih. Iz Cetinja se „Obzoru" 9. t. m. poroča: Podite iz vsake sumnje, da je lažnjiv telegram dubrovniški. Tu nij nikake pogodbo mej Črno goro in Turčijo. Slavnega imena in poziva svojega noče Črna gora nikakovhn ponudbam žrtvovati. Turški poslanik je prišel na Oetinje, da prosi posredovanja Orno gore, ali bil je odbit. Sloboda narodna davno bi cvetela, ko bi bil vsak stalen in odvažen, ka-kor Crna gora. Ono so glasovi nevošljivih ne-prijatcljev. Odbijajte jih s prepričanjem. Politični razgled. I¥oti*nnjo dežele« V Ljubljani 12. februarja. V boji mej Mtfo*?*rtr*«»fM Protisom in ustavoverei zarad pristojbinskega novega davka, udal se je minister in tako slovesne obljube, da odstopi, čo se mu ta davek ne privoli, ne bode držal, Postava o tem bodo namreč kar z dnevnega reda zginila, trdi „N. Fr. Pr." len „Politik" sedaj, ko se njena s tako odločnostjo pripovedana in ponavljana novica, da je Auersperg-Ijasserjevo ministerstvo užo palo, nij potrdila, pravi, da se more še potrditi. To je pa gotovo. Tudi „A. A. Ztg." si daje iz Dunaja pisati, da se v dvorskih krogih uže privadili misli, Auersperg-Lasserja v neomejeno vladarstvo brez vsake javnosti zabrelo, zapusti zgodovinopisje, kateremu nijso nepristranosti dopuščali niti ga sploh trpeli, svoj navaden pot. Čeravno je bil politični duh odmrl, vendar nij moglo kakor zgovornost umolknoti, temveč je spremljalo vsako izpremembo cesarske dobo v naj-bornejše koteče, najrajši dogodke ravnokar pretekle prošlosti opisovaje, odkar je bil K r e-mucij Kor d o (A. Cremutius Cordus) za slo-bodomiselno odkritosrčnost svojih republikanskih „Annales" ostro kažnjen. Potlačeno in kakor v kleščah tičeče prebeži res vse stopinje subjektivnosti in pisateljske obrtnosti, kojim (stopinjam) se poznava, ka so se tradicije po-vestuiške umetnosti izgubivati začele. V prvem stoletji, katero se je še nekakvih uineteljnostnih pravil in načel držalo, ponašajo se z največo marljivostjo, primešava se razen tega retorika in po nokoliko deklamalo rika povestniškej pisavi. Nij se tedaj eu- ■ diti, ako se tu resnobni, misleči preiskovalci in prostački, ponižni zbiratelji, možje najvišjega stanu ter drugi navadne olikanosti jeden z drugim pomole, ako se vsi razrodki povest-niške pisave kakor za stavo obdelujejo, dvorske, strankarske, vojne pripovedke, životopisi, spominki in anekdotno zbirke, izpiski razne obsežnosti, ako celo retoričko skrojen opis Aleksandra Velikega in njegovih vojsk prostora najde. V roju slavljenih ali veljavnih imen po-maljajo se pod prvino cesarji — mej HO pred in 9G po Kr. — Velej Paterkul (M. Velleius Paterculus), Valerij Maksim (Va-lerius Maximus), K re muci j Kor do, Avfi-dij Raso (Aufidius Rassus), Kurcij Kufo (Curtius Rufus), Marko Ser vili j Nonian (M. Servilius Nonianus), potem starejši P linij (Plinius), Vipstan Mešala (Vipstanus Mcssalla), Fabij II u s tik (Fabius Rusticus), nadalje pa Doinieianu — 96 po Kr., — ko se uže začne precej bolj pusto kazati, Tac i t (Cornelius Tacitus), zvezde onih časov, nazadnje Svetonij (C. Suetonius Traimuillus) in Floro (L. Annaeus Florus). Od druzega stoletja počenši, odkar so bila znanienitnija povestnička dela v Grčkom jeziku in od Grkov spisana, pisarili so ponajveč zbirke cesarskih anekdot in pa dvorske novine v najprostejšein pomenu, odkod so dolgše oddelke iz dobe cesarjev, vedno druge roke, rekel bi, kot uredniki narodnega lista „Acta" jemali ter zopet skladali. Takim krparistvoni nasproti kaže so IV. stoletje samostalno in praktično, v priprostom jeziku kratke posnetke za nauk osnovaje ter se dejanskih dogodkov držaje. Ravno takove so bile tudi učno knijge kristijanov za sveto rabo. Isto stoletje rodi zadnjega rimskoga zgodovinopisea, Amiana Marcelina (Ami-anus Marcellinus), kateri je srednost svojega veka monj v izvirnosti ko v bistrosti razuma presegal. Akoravno mi »tedaj velikih izgub na tem polju, po kojih so nam z znatnim množtvom gradiva najplemenitniji zastopniki celih stoletij odtegneni, ne pregledamo niti čisto po njihovej notrajnoj vrednosti ne precenimo, vendar je toliko celči jasno, ka so Rimsko zgodovinopisje odkar je bilo jedenkrat pot umetnosti nastopilo, vclencugodni vplivi zavirali in kaje kljubu svojim neizmernim sredstvom vendar le jedno-stransko ostalo. A naše zgodovinopisje? Naša politična načela? Naše narodne tradicije? Imamo jih li kaj? Kdo jih je ustanovil? kde se hranijo? Skrbinio-li, da se širijo, da postanejo obča last narodu, obči blagor? Nebi-li uže bil čas, da začnemo konci s pripravami, da iščemo zgodovinskih virov, da nabiramo dolične listine po raznih cerkvenih in posvetnih, deželnih državnih in posebničnih pisnioshrambah ter da je sokupljavamo v posebne, samo (emu namenjene knjige? Da jih potem mej narod vržemo, populariziramo? Nebi-li bil to naj-hvaležnejši poklic in zadatek „Matici"? ✓ Denes nedeljo 7.7. februarja bode ^ v čitalničnej restavraciji Soa,reja- vojaške godbe tukajšnjega prspolka. 7,ii(ilt-k ob s. \ivl. Vstopnin« 15 kr. Za đoVro pijrtčo in okusno jedi bodo skrbel in uljudno v bi k obilreuiu obiskovanju Ivan Tanko, (39) gostilničar. Godba za bal. Tukajšnja godbena kapela gode v in zvunaj mesta pri plesabiili veselicah s lesenimi in plehinstrumenti. Naročila naj se blagovolijo pošiljati drnltvenema vodstvu v Ljubljani (glavni trg št. 288). (87—0 Naznanilo. Usojam se p. n. občinstvu naznanjati, da sem prepustil prodajanje mojega pravega Ananas Jamajka ruma gosp. Antonu Krisperju v Ljubljani. | Cena orig. butolijo 1 gl. 50 kr. >i i> Vs n n 80 ii Karel Hoeniger, trgovec mma in čaja na debelo J v Hamburgu* (33—i) KrČm&r. ki z jako Ugodnimi pngiji hoče točiti dobro ule-/miio tloIenJMko in bizeljNko \ ino — naj so oglasi, da već ItVC, v administraciji „Slovenskoga Naroda". (^—'2) ' Kažipot po Ljiljani. Kdor želi inserirati pod to rubriko svoj posel. Obrt itd. tako, da je oznanilo uvršteno skozi tri meseco vsako nedeljo, more to v 4 do 5 vrsrab po jako znižam j ceni storiti, katera se izve pri administraciji „Slovenskoga Naroda". II iti:<> Tur k, trgovec na starem trgu st. 154, priporoča svojo veliko zalogo kramarskoga blaga, posebno vsake biro Idat na, kutonino in izvrstnega suknja vso po nizkej abriskej ceni. Tudi iina bogato zalogo dunajskih vencev in pušeljcev vsake h i ve. Kavno tako priporoča izvrstne špuice svile in cvirna črne in bele za šivalne stroje po nizkej eeni. Posebno so priporoča vnanjim kramarjem._(9> ^1 arij a Drenik, kupčija poleg nunske cerkve št. 82. Zaloga najnovejših pričetih in izdelanih stikarij; vohinte prejo za stikanjc, pletenje ; pripravo za sii-kanje se. svilo, Scnilijo, zlatom in jagodi; vse priprave za Si v m jo, pletenje, stikanje ; galanterijskega blaga, bizoterije, igrač, umetno rezanih lesenih izdelkov Po nizkej ceni._ (9) Tomaž Volta, na frančiškanskem trgu, priporoča svojo za'ogo vsake hire usnja po nizkej coni._ (7) Cerkveno orodje vsake bire, muštrance, gotič-o in vaaoaga d uzega zlogo, kakor tudi kollie, svečnike in svctilnice izdeluje in popravlja, posrehmiije in [lozlatuje v ognju po najnižjej ceni in na priporoča č. g. duhovnikom V. Ziidiilkar, (9) _na št. Peterskem p eduiestji št. 143. ■ Važno za as;« leto. g Ker so s početkom novega leta prične nova mera. priporoča podpisani vso kositarske nove mere, posebno se pa priporoča čestitim gospodom duhovnikom po d želi za vsa dela toga obrta, ta pokrivanje stolpov in cerkvenih streli naj si bodo z bakrom, s kositarjon ali cinkom itd. .*i»'t>t~kt> Anti. (8) šolski trg št. 395. GJosiila&ičar Jurij l*olenc, na Pcljanah št. 24 „pri mesarskem dvorišči" tudi iz vrstna hrvatska in dolenjska vina po nizkej ceni, tudi kupujo in prodaja poljske pridelke vsako biro. Pri njem Je vedno velika /..loga. (10) Jan. Wii. Iforak, rokovičar, odlikovan 3 srebrno induatrijno svetinjo pri-i oroča svojo za ogo (v judovskej uiici št. 224) svaka tire glace rckovic in rokovic za prati, vezila za počene, u-oij 'to spodnjo h ače, zavratn.ke elastične idi-ramnik-. ]oh. ataatav (Ul-duhitiuv) Itd. tor vso zvišujem vilo o.-uljivo (li) Josip fltLai»t%, v hiši banke „Slovenije", (7) priporoča vsake vrste žganja, likere, r» solijo po naj-nitjih cenah. Vnanja naročila izvšti"' točno [u vestni-, I*ri S«. i9Iik2aiicii, trgovcu manufakturnoga in kr^marskega blaga v špi-talskej ulici v Ljubljani, ool-i se vsako vrate kra« m.irsko blago poleg pa tudi lu vsake v isto sukne-nega blaga ,a hlače in suknjo bele kotenine vs;ike vrste lop porhent ln Isrvrsteti tibet l'd« ;n spi h dobro blago m po ni/kej coni. _ _(11) Janez Vičič prodaja kakor pri razprodaji (Auaftrkauf) 10 đo 2o°/0 jioit fabriSko etno no dtbelo in drobno mnogovrstno lcramartko in gospodsko blag'._(1) Voščene sveče, in zavitke (M'achsstiickl / vsake vrste za c< rkvu, pogrebi-, in trgov no po n jnižjej eeni prodaja in se čestiti duhovlčlnl, kakor tudi slivio-mu občinstvu pripor ča zagotavljajo, da bo vnem najboljše in hitro pns;io "i. Ori>»l»v I>ol«Mie«, (1) svečar, gledališćno nlioe Št. 14'1. Lovrenc Ztlesar, na celovškpj cesti št. 82, priporoči svojo zalogo vsakovrstnih likerov in žganja p-» ni/.kej ceni, N'nanja naručila izvršuj o točno iti vestno. (7) l*ri Mihael i'akiču, trgovcu v Ljubljani (itaoni) za vod., mngaefa v glrilalškej ulici) jo za'ogi vsako vrstu iesvega ln-snega in kuhinjskega orodja slamnatih iadeikov, Itmfl t.H bi /ine, diatt-nb ,mv, zrnatih s tov, pletenih korh it-i. vse po nizkej coni in izvrstno b'*gO d inačeg.i i/delo/ nii._ (11) V peKariJi Josip .#/«» mnayt»vi'sttiefia itlaija po istej ceni kot v jtacunah. Naročila se brzo izvrši'-. (12) TiUei. 11. februarja i Pri lloui': Triškovec iz Gradca. — Pole iz Ljubljane. — Derč iz Kranja. — Deisinger iz Loke Pri ti»Hfti: 8ohwars iz Dunaja. — Voz iz Ljubljano. - PetroveČ iz Kočevja. — Lehman iz Brna. — Geigei iz Dunaja Pri Zttiuorei: Štefan« čič iz Litije. p,- z. O 0 .... l-j c. : ti S o o • o 2t ET -t < a o* FTw- s= o o l-l-^H -J "S h-i »i m h- k- S j-. 9 - i_: - i _. i tO —1 zz* ' C 01 O I Oi O V Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Za predpust 1876!! Salon oblelta, jaketa, hlačo in vestija od gl. 25 do gl. 40 Salon jak c t podložen s klothom . . „ „ 14 „ „ 20 Salon ^iiliiija. dvevrstna, podložena s svilo ali klothom...... n „ 2G „ „ 35 liah. podložen s svilo ali klothom . . „ „ 18 „ n 32 l>o«kiiig]ilače........ „ „ 8 „ „ 12 Vcntijc, belo in črne...... „„5„nG mijelegaiitiieje facone in največjej izbiri priporoča (11—5) M. Neumann-ova zaloga obleke za gospode v Zagrebu, I v Ljubljani, I v Reki, *^ na .Iclaćić-evcm trgu. | v Lukinan-ovej hiši. | na Kuizi. (J Vnanja naročila izvrše se točno proti poštnem W povzetku, nepristujoče izmenja se rudovoljno. = __, !QO Lastnina in tisk -Narodne uskarue".