Let© LXIX. ŠL na, \ Ommi IMb %*** misija raak oan popoiane, izvsem* aedeij* m prazni**. — inaorao do 00 petit vrst a Din 2, do 100 vrat A OtD 2-60, od 100 do 800 vrst i Din & veftjl tnaerat) petit #rsta otĐ 4.-. Popust po dogovoru, tnaeratni đavefc poaebej. — >S)oveoaia Narod« reJja meseftio v Jugoslaviji Dts 12 -. sa tnox«Mtv© Dto 2S -. Rokoplat m ne VTaAajo UREDNIŠTVO IM UPRAVN1ATVO LJUBLJANA, Knaflje*« nllea M«v. a> Telefon: 81-22. S1-2& 81-24, 81-35 tu 81-36 Pođrotolct: MARIBOR IJtmaaiiiajfiiJftfa 8t> — NOVO MB8TO, LjubljanaKa a telefon HH- CELJB: celjsko uređniitvo: Otin—na/trfrfm m>om 1, telefon •£. 6ft; podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon *t-190. — JBSBNSCB: jOb kolodvoru 101. Pottna tn-mnttnlca ▼ Ljubljani St. 10.881. Posledice državi janske vojne v špani]i: Nov upor v španskem Maroku Podjarmljena rifska plemena nameravajo izkoristiti zmede v Spanifi in se pripravljajo na splošen upor, da se otresej© rdečega in belega vantštva Tanger, 30. septembra, b. Po p^rori-lih. ki priha.iajo senikaj iz šl>»nskrga Maroka, se na dan 15. oktobra t. 1. pripravlja velik upor vsrh rifskih ple-men. f>atuiti 15. oktobra je bil določen zato, ker nastoji trđaj rifževje in so čest^ neuporabl.ji\r za motorizirane oddei-ke, tetališAa pa popolnoma razmočena, tako da je sSrhrrna akcija letal proti uporaikom onrmngoćcna. Kot vojaški vodja upora se navaja Ne-goh Ben Mo-hatned Roulaliar. ki mu na kratko pia-vijo tuđi »Boutahia« (Bradati), ki jf; bil edrn iziued najožjih sodelavcev rmu nega Abd cl Krima. Baje so uporniki pridobili na svojo stran tuđi većino re-cularnih španskih čet, ses'avljenih iz doma čin ov, London, 30. septembra, o. ■»Times« ima.io vest iz Tan^erja, da ?e rifska plemena v španskem Maroku že z vso vne-mo pripravljajo na upor proti španskim generalom. Upor naj bi se prićel 15, oktobra, ko nastopi v Maroku deževna doba. Branilci Alcazarj* Talavern, 30. -eptembra. A A. Hnvasov poročfvvalec se je razgovarjal s poreznikom Ravinom, ki je br-anil Alca^ar. Izjavi! je m-d drugim, da je bilo v Alcazarju v začetku 1900 dtiš Ohlpjraiij« je trajala 6f» rini. Ori branilccv jih je padlo sn. Gle-tip ra-7Kipljevanja hranr je vladala med nb'ogranci i7.rfwina disciplina. Municija braničem ni primanjkovalo, ke.r so jmclj na rarrpoJapo nad en mUijnn strelov. Zira.vni-Vi **o bili izreino pfcrtvn valni. Mnoge arriiP'itarije ?o iz.Tšili brez narkze. Hltler čestita upornikom Herlin, ,30. 5eptrm.bra b. Rudolf He.ss, Hitlrjev zastopnik, je braničem Aleazar-ja po-lal telegram naslednje v'ebine: Nemška narionalTio-soeialistična stran-a podlija alrazarskim junakom in njih osvo-bod:lcem Lakr^ne čestitke. Pometi Toleda za upornike Burgtvs 30. apte-mbra. b. V uporni&kih krojili sraatrajo, la5»tili v^li-^p množine vojne^a mate-riala. Baskov-kl poslaneo Torrp se na vse načine trudi, da bi v33postavll red v me-ftu m prisilil anarhistione element^ do ara*»mej§egra postupanja z naaprotJiiki. F^mmožil je tihd. čete na ladjah. da bi prepre^jl nadaljnje streljanje talcev. Pn por^ilib. ki prihajajo iz uporni^ke-g-a ^rla\Tregr^ stana v Piirg"osu, jp m^'t" Bilbao v plamenih. Guverner mesta je baje skleml, da s^ preda uporni kom. Napad na Malago Gibraltar, 3O. septembra. AA. VČeraj je plul skozi gibralt^r&ko ozino tTan&portni parnik naciona4i!S*ov v spretTTstvu ene tor-pe^i^vke in stirih letal. \z\e se, da bo parnik v Outi v krca I 3000 vojakov Tekom tedna bo prepeljđl te \-ojaJce na špa-n&ko obelo m natn bo jvledil napad na Malago z .SOHO vojaki pehote in konjenice. Podrpi-ralo jih bo moćno topništvo. Ta nanad bo-sta pr>dTrra1i dve unorniški križarki. Pomorska bitka Gibraltar, 30. septembra. AA. Reuter: Včeraj zjutraj sta dve uporni križarki uc-nadoraa zsaoeli bitko z vladnitna rušilcema »Aimirante Ferand:is« in »Gavina«. Križarki sta biJi Almi-rante Cervera in Sanarias. Ruš:lec »Almtranet za def v kljun in krmi>lo po 12miTJutni borbi in je utonil v kratkem čas«. Rošeiec »Gavinat je lahko rešil neknj tnornarjev, nat^ pa se je zelo puškodman moral umak" niti v s*iieri proti jugu. Do te bitke je gotovo prišlo radi tega. ker jp ve>Č unorni-ških ladij odšJo v ("eut-o po nove oddelke vo jak^v. i.ondon. 30. s^pte^nbra. o. Na seji odbora za merinarcrlno nevtralno^t napratn Apaniji je bil danes tudi portugal-ki od- pa*avnik poslov v LondrTiu. Predsednik odbora j^ prečital pišamo portugalske vlade, ki pravi, da sodelr-vanje portu^ralskega zastof>nika v odb-ru še ne pomeni, da se je portugalska odrekla vsem arrojini zah-tevam m sploh svob^dneimu ravnanju glede na r&svoj dogr^dkov v Španiii. Francoski senat dela težave Od poslanske zbornice sprejete zakone je docela spremenil Pariz, 30. septembra, z. Fin>anćna komisija senala je po 13urni debati končala razpravo o devai\dcijsJkih zakonih.. Od 2-> ćlenov \p odobrila z znatn ini sprememba-mi te 13 čKnov. vse ostale pa, ki dajejo vladi i^redna pooblastila. je crtala. Najne-sto le^«* pred .dja »amo pooblastilo vladi. da srne iz-dati ukrepe proti povišanju cen. \' zakljuonem poroćilu ugolavlja, da vza-me razvrednotenje franka kot de>stvot ki se ne da več spremen.iti. zahtev-a pa od vlade zagotovilo. da v bodoče senata in poslanske zbornice ne bo postavljala pred izvršena dojstva. marveč da bo vse tako važne zadave predlo/ila v predhodno od franka. Nizozemska bo zniiala valuto samo za 15" Haag, 3(> septembra, z, Obe zbornici sta odobr^i zakone v zvezi z devalvacijo gnl-dinarjo. Osnuje se devizn: fond s 300 mi-lijoni coldinaripv, uvede pmbargo zn žilavo :'i i7 ilnt /a na-daljnjo denarno n 'itiko Italije. Po infor macij ah iz dobre**;* vira se ne /di verjetno, da bi italijanska vlada v tem pogledu sprejela odločilne sklepe pred 10 oktobrom, za paterega je napovedana seja mi nistrskega sveta. 2Sa kak.Šno politiko se bo odlocila Italija, še ni mogoče prerokovati. Nekaj bi se dalo v tem pogledu sklepati iz uradno inspiriranega članka v »Giornale d* Italia«, ki indirektno namiguje, da bi posledice morebitne devalvacije najbrže ne biie tako strašne, kakor bi se na prvi vi-dfcz zdelo, saj se je rudi razvrednotenje angle'Ucega funta pred petimi leti izvršilo brez večje škode za angleško narodno gospodarstvo; pogoji za to so miren trg, uravnotežena državna bilanca m odločilna volja vlade, da enkrat a vselej uvede red in stabilnost v državnih fmancah. V Fran-ciji ti pogoji nišo podani in je zato verjetno. da bodo sedanji deflaciji sledile Še druge; vlade moćne roke pa se takim neugodnim posledicam lahko izognejo, ker »vr-šujejo kontrolo nad državnimi Hnancami, ne da bi preveč u pošte vale notranje politične depresije. Italijanska denarna politika bo v najbliž-ji bodočnosti odvisna od dveh moroentov: od volje italijanske vUde, da prihrani malim vlagateljem razočaranje zaradi prevelikih izgub v primeru razvredtiotenja de-narja. in od volje po zaščiti notranje vred-nosti itaHjanakc lira in manevriranja s nje- no zunanjo vrednostjo, kakor se je ie do-slej prakticiralo z uvedbo takozvane porni-ske lire. ki je imela za posledico, da so se zlate rezerve povećale za poldrugo milijardo, Dočim bi torej notranji tečaj lire ostal stabilen spričo stalne državne kontrole, bi zadobU ▼ zunanjem prometu večjo elastičnost po potreban trg«. V tem mtusIu &e da-nes že drugi dan posvetujejo italijanski gospodarski in finančni strokovnjaki, ki se pa pri svojih posvetih še vedno drže zgolj teoretičnih možnosti Odmev španije na Mađžarskem Notranji minister grozi sociallrtom, da jUt bo dal v eni uri vse zapreti Budimpešta. ?0 septembra r. Pri običaj-neoi tedenskem sprejeniu domaćih in tujih novinarjev se je notranji ministar Kozma dotaknil tudi dogodkov v Spaniji in v tej zvezi naslovi] zelo resen opomin na naslov madžarskih so^ialis^ov. Med drugim je naglasi!, da je v zvezi z dogt>1ki v Spaniji tudi na Madžarpkem opažati stvari ki za«lu-žijo posebno pozornost. Mai».)1ti red. čim .*o se pojavili politični ajritatorji. No-tranji minister je najriasil. da ima vtis. da ?re za si^teinnti^no akcijo, ki se izvaja po t-očno do-loč^n«m nacrtu. Ce se bodo stavke še nadalje šiiito, kov lađa ustavila v«e nacionalno d«mokrat*ka glagHa tw «*-prla vse »*n«-. ki noMJo momJno m po4itie.-no odgovornost za ta pokret. V primeru potrebe bom v teku ene -are redxl v*«i potrebne ukrepe in zapri v«e ketovodj* b«w razHke in brez ozira na njihov pokrta^- W* Madžarske«! ni in M bn nikdAr ▼ da. Jkn temeljito prekri ia račune- V krocih socialnih d<*nokr»U>v j« ta izjava notraajoga minKtra. nizala raconljt-vo razhurjenje hi ogorčenje. SrtoiaJifttflfal po?la-n<*i ro vloiili v poalanaki ibonrln m-}o TTRto interpela©^, ki imajo «a «ij ra.tr©-tje del*v5.kih r+j»-v1c in SMfvffhteT waic«^a pokreta, ki ]*» k©l>tfkaj <£9 po leiVjainM propAcandi. Med dragin 9<> prepo^edaaa tudi vsa zborovan^fc. . Maniu za Titulesca Rimninska narodna kme£ka stranka za nadal]evan]e dosedanfe zunanfe politike Bulcarečta, 80. septembra b. Že v eobo'o so se prićela posvetovajija izvršne^a kemi-tej« kmetsiko-n'acionalne srtranke, katerih se je udeležil tudi bivši ministrski predsednik Maniu. Dasi so bile vse seje komi-teja tajne m ni bilo izdano n-obeno uradno s-poroailo javnosti, se vendar doz;navejo ne-Jcatere podrobnosrti o njih r>oteku. Sef stranke Miha'ake je obširno porooal o notra-njem in zunanjepoliričnern položaju v Ru-muniji, v k«terem se je z vso odločnostjo zavzel za nadaljevanje tradicionalne ru-fnunske zimanje politike na strani srtarih za-veznikov v okvim Male antante, Balkan-. skeg^ sporazum«, zapadnih prijateljev in Sovjetske unije. Dr. Lupu je posebno os-tro nastopil p»roti tištim rumunskim politikom, ki bi hoteli spraviti Rumunijo v nemške vode. Posamezni vodTt»l}i stranke so da.li no-vinar}om n^kaj značilnih izjav, ki so izrve-nele v želji pr> nadaljeva.nju politike, ki j» je začel bivši zunanji nriniiter Titulescu. V tem pogledu je bil posebno jasen bivši predsednik vlade Maniu, ki je zahtevađ na jesen sklicanje zonanjeipobtićn« pmriamtmmr tame komisije, da se _pojasnijo -rrnoAd, a*r radi katerih je bil Titul«Rcu odiirm^rm. Podobne izjave ao podal tucfc b*r*i wt*mr •nji n>inwrfer dr. LoptL, a« pr> eJtostremnih N v.:em Članom Dru-štva narodov odgxAror na angleško sobot-do noto o razmerah v zahodni Abesiniji. Sporočilo pravi, da so pleme Gala pa tudi drugi elementi v Lojaln'm raanerju z abesinsko vlado, po katastrefi je sicer res več abesinskin poglavarjev mi lilo, da je treba prositi angleške oblasti za po redo-limje pri londonski vladi, naj jih fprej-me pod zaSčito, ker ni^ videli nobene druge možnost i za ohranitev svoje neod-vl?uo«ti. Abesin ka vlada je bila poučena o tem koraku, vendar pa ni hotela ničesar st'-riti, da coemogoći njegov uspeh. Ab^-stnski cesar je iskreno obžaloval, ker bri-tanrXa vlada ni u»tregla tej prošnji. Glede trenja med plemenom Galo in amharskimi plemeni, ki jih omenja a.ng\e-Aka nota, pravi abe ina'ko poročilo, da mo bile po rmnenju Abesinske delegacije pr\Fotre informacije netočne. zula iz nezasedene Abesinife London. 30. septembra k. Po poroelih listo v, je angteška vla»da odredila pogled njemu a-ngleškemii konzulu v se nezasedeni Abecaniji kapetanu Erskine«, naj se nemu-dovna preseli iz pokrajine Gore v Gam*>elo, ki je mnogo bliže sudanski meji. Zato %o~ dijo politični krojri. da angleška. vlada že računa s skorajšnjo osvojit vi jo zapadnih ahe&inskih dežel po i talijanski vojski, ki ie prodira n Adis A bebe proti Gore ju. Angle-ška vlada ot i vidno tudi nima nikakega na-mena povzročati Italijanom kakšne nov« diplomatske težave. V ostajem konzul Erskine ni bil negu-§ev prijatelj in je med plemeni v zapadni Ahe^iniji ponovno rovari] proti njemu. Zaradi tegra &* je tudi ponovno »pri z an-gleftkim poslanikom v Adie Abebi sirom Bartonom. Glede na U> manijo nekateri, 4a fto ga- sedaj »pravili s poti tndi ie » Aru-gi*n do vol j prozomik razlopov. Radek aretiran Pariz, 30. septembra. AA. Havatt po-rooa iz Moskve, da ae potrjuje, da je bil aretiran Radek. Doli« ga, da j« vedel za zaroto trocki»tt>v, ni pa o tem olvve-stil oblastL Zftprii ao todi eamikarja Rajervskec^. Zaposlenost delavstva v avgustn Ljubljana, 30. acp^cmbni Po sta-tistiki CMJZD v L>uWja-ni je ma-šal letnd priraat članstva v avgustu *WP, ▼ jubju pa 7537. Na prvero mftfirtu sn gradnje nad zemljo s prirast kom 2342 ali 46.14 odstoftka; rfod« po vrsti gradnje /eleamic, . oesrt m vodovodnih zgnadb z f747 ali 70 41 odstotfea, tekstilna industrija s 1442 ali 11.25%, industrija kartemja in z«m!jf> s 1133 ali 23.65%, kovinska industrija z 9% *h 16.44%. Zaposlenost delavttva se je torej v avgusiu v veća ni industrijskih panog snatno povočala. Kon|ankturno nazadovanje izkazujejo »amo 3 industrije in sicer gozd-no žagarska, v kat eri je nazadovalo SteviW» zaposlenih deiarvcer za 6H2. trgovina za 184, denarni zavodi in zavarovelnice zM 59. To bodo najbrž Se poaieđice sankcij proti Halui. Seaja je do&egia v avgu*tu svoj letofeiji maksimum. Ražen oblaČihie industrije z mesečnim nazadovanjem za 186 delavcev ne izJcazuje nobena industrija večjega se-zajsloe^a nazadevasja. V avgustu je hi*» povprečno zavaravanih delavcev 91 405 v pprmeri z av^utoin kuiske^a leta za 8609 ^^"aT" Z *«*■>«» letoSnje^i lete pa Mt Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, tradi, 80. Bftptootfcn 1966. §tev. 223 Regulacija Ljubljaniee Nad polovica regulacljskUi đel v strogi Ljubljani— |c lroaf a Ljubi ja na, 30. aeptembra. Jeseni §e đelo navadno r Ljubljanici zavre in tođi »daj jih bo najbrt zopet zapelo kinalu o vira ti slabo vreme. Vendar ni izključeno, da bo letošnja pozna jesen ix-jemno lepa in da bodo lahko Še nekaj Ča* »a delali brex več jih ovir. V slabSem pri-meru bi pa morali zdaj že napraviti bilanco lotošnje«?a dela, kajti prava Bezona za hidrotehnicna dela pri nas je prav za prav že končana. Ce upoštevaano pri pregledu došle j kon-ČajM^ga dela le dolžino struje, ki jo rojru-lirajo v zadnjem odseku. in sicer ke Btopnice. Do prul-skec"iee do prulskejra mostu, kjer bodo prekinjono. nnto pa bodo s-ejrale Se naprej do s*v1:inj«* rapnrnioo. N"a de?nem brejni bodo zbrtoni-ratie samo med mo?iom in Špico, a ne v vpej dolžini. Zdaj jih ?e caka tlakovanje dna navz^or od prulskecra mostu do Špice, tlakov.iiije brezine do Malena grabna in betoniranje opornih zidov s prstani^ki-mi stopu i ."■-*» mi Ttepruli'-ati pa mnnjn tuđi še tamo razvodje Ljubi janio* in Gruberje-vega prekopa. Dno med prutekim mottocn in Špico bodo morda betonirali, naJ&esto tla kovali. Betoniranje je nekoliko dimije, vendar pa delo hitrejc napreduje kakor pri tla kovan ju. Vte delo bi moralo biti končano do 17. mare* prihod nje ga leta. Podjetje je iaj>ro-silo za podaljdanje roka do jeseni prihod-njega leta, kar pa Se ni odobreno, pač pa ima podjetje obljubljeno, da mu bodo do-vol ili podaljšanje. Dela ni kakor ne bodo mogli koečati do prvotno določenega roka in morali bodo ćelo precej hiteti. da ga bodo koncali do jeseni. Doglej rmajo paft že dovolj slabih teku Senj. da rafunajo tuđi z nepričakovajjjmi ovirami. kakršnih je bilo zlasti leto« zelo mnogo. Najholj jib je zadržalo delo o*> u?tju Grada&icct, kjer nišo imeli posebno srečne roke. Prvič *e je delo že lani jeseni zavleklo. ko jih je pre-bitefo jelenske deževje pri ustjti OradaJči-ce še preden Je bila prestavljcna zapomica na Špico. Oelo je počivalo več mesecev in št* •* po mladi jim je delala voda hude pre-iriavife ob ustju Oradaščice. Precej s«» *♦» /anuidili Midi zaradi ne*re2ne«ra zimivo nalogo, kako v najkraj^em Času po^aAiti nami^ljen požar, ki je izbruhnil v kmečkem naselju pri Sv. Kiitarini, kjer je vseh 6 objektuv krit ih s slamo ter se skoro drug druirega dotikajo. Vode ni v na&elju in tuđi ne v blizini. Moštvo posameznih čet sicer ni vedelo za uro alarma, toda kljub temu eo se zbrale v izredno kratkem času. Tako je bila četa Sv. Katarina že po 5 minutah po vzbuni zbrana. ter je taCela za prvo obrambo ^ačiti z majtKiimi b.izgalnami, s takoiva-ii Lm i berglovkami. Med tem pa bo že pri-spo!i na nami&jeno požariftče prvi gorski oddelki io v rekordnem času 13 minut tr-boveljske čete iz doline, ki imajo vse orod-je motorizirano. Takoj so stopile trbovelj-ske če^e v akcijo. Napravile so takozvane verige z motorka*mi ,ki so vlekle vodo glo-boko yl doline do tega planinskega naselja. Iz oddaljenejših vodnjakov pa je med-tam pripeljal vodo tuđi škropilni avto. ki je s svojo bmjralno stopil tuđi v akcijo. Navzoči so prvie o-bčudovali nov način gašenja & peno. Xa mah so bile vse stre*« objektov pokrite s peno, kakor bi bile po-krite i» snegorii. Aparati in preparati za ta moderen način garonja so sicer dragi, vendar f>a bo treba računati tuđi s tak im na-Činom gašenja, zlasti v krajih. kjer je malo vode, ali pa, kjer so objekti leseni. etre-he slamnate ali sicer lahko gorljive. Župni starešina £. Guček. ki je priso-stvoval te-j lepi vaji. je pohvalil poveljni-ke 5et, ki so brez predhodnegn nacrta moj-strsko resili usttneno jim dano nalogo. Tuđi moštro je z v&t> požrtvovalnostjo pokazalo, da bi t primeru potrebe bilo kos naj- 81EDA 8REDA Dancing Ncbotičnik Poalovilni večer foep. TORA ME ■ popolnoma oovlml eksperimenti GCttMkf %• OktStard 1936 popolnoma nov spored. Navtopajo: gosp. Oeiikov Montl, veseli mornar, katert ■ svojimi komlčniml toćkami vzbuja »a-bavno raspoloženje, ter plesalke: Trude Straua, Harders Violeta, Ml ja OcwaU in Attt Moade Za£etek ob 1030. UPRAVA. Iz Trbovelj — ftportna nedelja, ¥ revlrjih: Kljub ila-bemu vremenu je bilo v nedeljo odigranih v rudarskih revirjih većje Atevilo tekem. Zlasti veliko zanimanje je vladalo za. tek-me v Trbovljah, kjer se je vršila tekma prvorazrednih moStev SK. Amaterja in SK. Hermesa ia Ljubljane. 2e dopoldne »ta na-stopila v prvenstveni tekmi domač.na SK. Trbovlje: SK. Retje, ki »ta odigrala prvo prvenstveno tekmo v letošnji jesenski sezoni. SK. Trbovlje je bilo v stalni premoći, a zaspani In neodloćni napad ni mogel nicesar realizirati. Rezultat bi bil lahko boljši za SK. Trbovlje. SK. Retje se je do zadnjega branilo in odneslo najboljši utis in skoro 80 zaslužili zmago za svojo po-žrtvovalnost. Rezultat 1:0 za SK. Trbovlje (1:0). Publike je bilo malo, a Se ta je mo-tila sodnika g. Arharja iz Zidanega mosta, ki je sodil zelo ležerno. — V Zagorju je zmagal SK. Dask iz Trbovelj na SK Zagorjem v razmerju 2:3. Popoldne pa je bila prvenstvena nogometna tekma 1. razreda SK. Amater : SK. Hermes iz Ljubljane na igriSču SK. Amaterja. Moštvi sta bili obe kompletni in videl bi se lep nogomet, ako ne bi motil dež in vihar. Sodnik g. Joksič iz Ljubljane je imel pri discipliniranosti obeh moštev lahko stalisče. Amater je zaigral z elanom, da je bilo veselje in že v prvem polčasu je vodil s 3:0. V drugem polćasu je Amater popustil, a sigurna obramba je efektno čistila. V napadu so se odlikovali Jordan. Abram in Hrovat. a v obrambi šustf*r in Ranišak. Hermes se Je v II. polea*u trudil popraviti rezultat, a zamen in končni rezultat jo bi! 4:0 za SK. Amater, ki je s tem odvzel obe pki SK. Hermesu in se s tem afirmiral na 1. tablici doka i častno za trbovelj^ki šport. Publike je bilo kljub slabemu vremenu precej. Vsa Sportna javnost s simpat:iami spreni-lja delo Amaterja in mu želi še fastnejSo afirmacijo na prvenstveni tablici I. razreda v ponos trboveljskega in vseg:a rudar-skega športa. — V nedeljo, 4. oktobra bo v Zagorju prvenstvena nogometna tekma SK. Zagorje: SK. Trbovlje na igrišcu prve- ga ob !v4. uri popoldne. Oba pretendenta na 1. mesto boeta sto rila vse za čim 6*4t-nejll rezultat. V Trbovljah pa igra DAilK v prvenstveni tekmi * SK. Slogo Iz Zagorja. Ob zaključku nedeljakih tekem priredi najstarej^i trboveljski klub Sk. Trbovlje v dvorani Forte trgatpv grozdja, na katero v»o športno javnost in vse prijatelje »porta vabi. — Obratovanj^ v oktobru: Rudnik bo v oktobru obratoval 19 dni in sicer 2.. 6., 7.. S, 10,12., 13., 14., 15.. 17., 19., 20.21. 22. 24. 27.. 28., 30. in 31. Lani se je obratovalo v oktobru samo 18 rini. torej letos za en dan več. Upati je da bo lotoSnja zima bolj mrzla nego je bila lanska, tako da se bo naše rudarstvo vsaj s pomočjo narave nekoliko opomoglo. — Ob obletnici tragične smrti Kralja-mučenika priredi pro^svotni odsok tukaifi-njega Sokola večjo žalno prireviitev. pri ka-teri bosta med drugim sodelovali tuđi pev-ski društvi >Zvont in -Zarja* ter prvski odsek Društva rudniSkih namp^encev. O sporedu borno še obsirneje poročali. Iz Metlike — Cf*t© so popravili. Co^ta iz Zcleht.a proti Koiakovemu je /ada'a na.^m ljud<»m že df*ti skrbi. V zadnjih letih m> jo pr^re] popravili in odstranili nek? vzpetine in orvtjiJie. Na noveni dolu < vt'lik del časte zdrsel v Kolfx> in fo Zaradi tp^a idaj z vh« likimi fttro5ki za studeruVk napravili dre-n«žne jarke in škarpo, takr» da je ce*ta t<\*\ *«pet uft[xv»oh!iona ludi za naiVžjj promet. — RepiHaciJa hudournika. So>>ifji, ki je /nan hudournik. je Kriievranoni napravila že d<»tikxat mnogo £od«. Ker je bila njena struga zelo vijui;ae»ta, t*o jo zdaj izravnah in precej raz^irili. tako da bo voda *pomla_ di in jo««eni Salio noovirano ndfekala. — Krto vodi stalistiko? y Metliki nihfe ne \xxli točjie eifatistikp o tujcih. ki prihaj.ijo k nam in \e zaradi teaa lani bilo irkaKano naravnost fantastično ^tevilo jtop!ov. Bilo bi potrebno, da *<* v MetUki uredi konono tuđi io vpra>anje in eicer tako, ka-Vor zahi«vaio prometne določbe. Nenavaden trik s knjižico kj ni bila vložna, temve£ samo dolina knjižica Ljubljana, 30. septembra.. Podjetni mladi ^evljar P. Josip iz Trno-vega se je bogato oženi!. S pomočjo tasto-vega denarja je kniaJu razšlril svojo čev-ljiirsko delavnico v pravcato tovaruo za cevlje. Zgradil si je tuđi lepo hišieO in je sploh srečno živel z ženo Marijo in dvema otrokuma do huiiih let krize, ki je pritisni-la pred petimi leti z vso silo. Tedaj je posta! tuđi Jcsip žrtev krize. Izgubil je veliko vsote z dobavami v Bosni. Kazumljivo je, da se je &kušal resiti. Poravnal se je z upniki in st spet prklobil kredit. £ačel je znova s polno paro, toda ni &e mo^el več reSiti. L'piiikonn ni inog^el več plačevati svojih obveznosti in zaradi tegra j^ vfieraj se-del z ženo na zatožni klopi. Državni tožileo mu je očitaj zločin obrto-ma izvršene prevare, češ, da. je izvabil od Mokronoftke tovarne usnja, kater© h*tnik jg p. Kalin. usnjarskega bla^a za 23.660 Din. od g. Legana Viktorja pa usnjarskecra bla-f;a za okoli 34.000 Din. Njeg-ova žena je bila vrhu te^a obtožena, ™. pogoj-no m 3 leta, ona pa na 30 dni ta pora, po-gopto xa 2 leti. MATEVŽ, KI MORA VCA6IH KAJ »ŠTOSNITI«. Pri MatcvŽu Arharju iz Št. Vida GuncJje smo se pa nasmejali. Star je že 54 let, v jetni^nici ga pa poznajo, kakor ponarejen denar. Zaradi tatvin je bil ie rekordno kair novan. To pot mu je obtožnica očitala, da je izmaknil klobuk, jopico, stare oevlje, srajeo, dva suknjica in nož. Matevž, ki je droben možic z dobroduft-nkn nasmehoiD, je vse priznal. Klobuk j« irael ve» strgan, pa je miinogrede izniaknil bolj&ega. En buknjič je prodal, dobil je zanj samo 3 Din. Drugega je ot)Iekel,ker je bil samo v srajci. Z njim je prišel pred sodnike, kakor tuđi z ukraden im i hlača-mi, čevlji in srajeo. Kar nogo je vzdignil in suknjiČ si je odpel ter kazal na »ebi corpora delieti. Predsednik g. Brelih je menil, da bo Ma-tevž itak spet m6oI krasti bii ko bo \t za poro v. Matevž ge ]e srne jal in dejal: >Koj pa res ne bom kradel, čez en cajt pa že!« Nje^rovepi kazenekega lista nišo imeli pri roki. pa je Matevž &am povedal, da je bil že 20krat kazno van. Nekog Je dobil 3 leta, ker je sunil »ene tri ur© in enfh |>et verl-žic.-r BraniJec dr. CobaJ ga je vprašal, ali je bil že v bolnici. Upal je menda, da bo Ma-tevj izrabil priliko in povedal, da je bil že na opazovalnici. Matevž ee pa ne laže. Bil je v bolnici, toda ne zaradi Blabe pam«> ti, marveč zaradi bolečin v prgšh. Branilec se je 5udil. da &e Matevž kar gmeje, Matevž mu je pa razodel svojo filozofijo: »Včaeih moram kaj ,Stosniti\ gaj veste goepod,da Ijudje neradi dajo, če jih Clovek proii«. Mali senat gra je ofesodil na 4 me«ece stro gega zapora. Ker so ma všteli tuđi pre-iFkovalni zapor, bo Matevž jutri že na prost em. Konce in preporod sveta Preniiera najbol) fantastičnoga li I ma Ude-lanega po si ovi tem romana H. G- Wel>ta t režiji Aleksandra Korde. Ljubljana, dO. septembra V Amerikj &o nedavno dogotoviU eno naj-večjih filmakih del, ki nam prikazuje, ka* ko si je slavni in popularni romanopisec U. G. Welfe zamislil konec daoainjega rreU in življenje na obnovLjenem evetu £ez 100 let. L. 1940. praznuje}o Ijudje božiČ veaele-ga &rca; kar udari kakor «trola veet bližnje radio postaje, da eo eovraini aeroplani brez predhodne vojne napovedi napedU dr« iavo. Bombe pa dajo na ulice velemesU. kri-ki ranjenih odmervajo od veeh strani," čuje ae praeketanje §rapnelov, grom lopov, ekrat. ka, vojna je za jela ves evet in etra&no orož« je: tanki, aeroplani in vojne ladje eeje smrt veepoveod. V^e grozne}5e eo poelediee vojne. Ijudje se poelužujejo v»eh Bredetev uni6e-vanja in pobijanja bližnjega. Naetajmjo bo-lezni, ki jih povzroSajo bacili etrupenih bomb, kuga in lakota je zagospodarila po evetu, ubogi zemljani pa eo ostali brez zdr&vuieke pomocj in brez zdraviL Vojna traja leta in leta in katastrofa eploliiega konca eve4a je Tedno bMtla. Tak je približen konec danainjefir« eveU. kakoT »i ga zamišlja romanopieec H, O. Welk. Tod« avtor knjige in Hlme aam po* kale ne eamo pogin, tem več tuđi preporod io. vetajenje novega creta, revno tako dra- POTEM SI OGLEJTE DANES PREMIERO FILMA V KINU LJMONTT KOMEC IN PREPOROD SVITA bujdkn naporom in nalogam, zlasti, ker imajo vse čete izvrstne moderne tehnične pripomočke. Ta vaja je pokazala, da so tr-bovelj^ke Čete laske ga«il*ke tupe tako v te hm ćo em kakor diđciplinskem pogledu na višku, kar je pač treba pripisati dejstvu, da je članstvo a srcem in dušo privrženo ideji ljubezni do bližnjega, ki je ob požarnih in elementarnih nevamostih pomoći po-treben. — Poteku raje je prisostvoval tuđi trboveljski župan g, Klenovšek, ki se je divil tehnični pripravljeno3ti m izvežbanosti ga«il*kjh čet. Pri tej priliki je župau g. Kleno-všek spoz-oal tuđi potrebo cistern v teh kmetij^kih naseljih, ki so brez vode. Obljubil je. da bo tozadevne prošnje kmetov občinskemu odboru priporočal. Gasil-ska žujMi bo pri hodu jo vajo v tem planin-skem naselju organizirala v nedeljo 11. oktobra t 1. za četi Hrastnik in Dol. Iz Celja —c Na občnem zboru Ljudakega vseuči-lišća v Celju je bil v ponedeljek »voljen sledeč odbor; predsednik vladni gvetnikg. Em LI i ja n 1/ilek, odborniki g^. in g"dč.: ravn. Cernej, ravn. Marlnček. Debelakova, prof. dr. Perparjeva, Zdravko Kovač, Javšovec, prof. dr. Žge5, prof. Melihar in Godnik. ~c UradnJ dan Zbornice za T01 u Celje in okolico bo v toi^k 6. oktobra od 8. do 12. t po«v«toTaJnk!i Zdrnženja trgor-oer sa m«*to Celje t Razlagovi ulici. —c Slaibo pogodbenega uradnika pri pređgtojnistvu mestne policije v Celju raz-pisuje me&tna občina. Prošnje je treba vlo-žiti do 15. oktobra pri predstojniatvu mest-nega poglavarfttTa v Celju. —c Dve nogometni tekmi. Okrozni o kvalificirana porobila o tem žnlopt-no mo'Če. Nekoliko se pa lahko zanesemo na vremenoslovne časopisne rubrike vgeg"a sv«tovne*ra časopisja. ki nam vsako leto I oapoveduje je«eoi hudo zimo, januarja pa že na^nilej^o. Iz teih rubrik torej labko po-saamemo, da bo letošnja jesen šo rolo le-pa in topla. 6e ne bo prišlo kaj vmes. Zdaj je te prišlo neJcai vao*«. kar ćutimo »adnje čas« vgi na lastni kozi. z vretnenarji vrwi. Z:i^elo na« je namreč zebsti, čeprav tega ni bilo v nobenem proqTamu in v noheni uč^ni napovedi. NihiV nzm tuđi fto ni ni-piB.i! vz.gnjne^a vreunenofiloviie^a Sbwnk^, kaj naj jx>čno Ijudje, ko jih r^aCne nemfcdno zebsti raraeli teh nSench vrtrm^n&kih nrrah. To pa£ spada ie v dru ere sfrofce. na. pr, v fro-gpodar?vka poročila o oenah življenjskih potrebom la ▼ priročnike sp^kulantov, kl znajo kovati zlatnike tuđi iz nena/lnih rr»-menskrh gprem^firb in z-frodnje zime. Upamo torej lahko, ne da bi se pri tetn pregre=ili zoper spo-tovanj*"1 *Io vremeno slovnth irzfrojiteljev, da ho l**tos fte nekaj lepih dni. ?e n* v Ljubljani, pm. r-naj Vje druffje. kjer bo jim vrAmejiakl Ivvcrovi Kr>lj naklonjeni in mladi v&M lepSe nnlno^ b}J*. V Ljubljani brije te dni n«tn burja. !ca-kr^ne bi gi žeWi januarj.T. Ve«bo y* ena-ko-merno sivo, kakor pozrmi in pričakujmrw> snmo ?e Fnejr. ?eprav nnm jra ^e ni nlb^ napovedal. Zdaj je torej vpmSan.ie, ali ho sne^.ilo. ali pa ne homo znFeli xnrwt doti^iti. N'iti prstikn nxm n*» ve rhritrrnrvnt!. n% A\-Tiafcnji ^ir« se pa tud! n*» nTn^nin neftpo^tiji-vo za na JU ti. Naše sledališce DRAMA Sreda 30. septembra- Za narodom blagor. Red Sreda. Cetrtek 1. oktobra: Kralj Lear- Red Četrtek. Petek J. oktobra; Zaprto. Sobo ta H. oktobra: Tuđi ^©1-a bo nosila klobuk. Premiensk; nlx>nma. • Premiera B«f«riće«e igre »Tuđi Lela bo nosila klobuke, « katero bo proslavila drama €Oletiwro avtorja, se bo vrfciia v »obo-to 3. oktobra za premlemki abonma. Dftjamje *e vrši v Dalmaciji. V glavnih vk>gah <»o< deHijejo: Sariifcva. Skrbin^ek in Drenove«. ReŽi#er: B. Kreft. OPERA Sreda 30. septembra: Mati ja Gubec. Premier. oki abonma. Cetiiel: 1. oltobra: Zaprto. Petek 2. oktobra: ob 15- uri Luci« di Lanu mermoor. Dija&ka predstava po globoLo zjiižanih cenah od 5 do 16 Din. Sobota 3. oktobra: Travia-ta. Gostuje tenori^t g. Anton Drmota. Izven. Cene od 36 Din navzdol. • Dre vi b« otrorlter operu« »•s*ne « krgt-no predstavo Rbto Sa-vinovega Mati je Gub-ca z g. Primoiičem v na«k>vni partiji. Ope« ro je zreRral prof. £est, dirigent; dr. Sva-ra, inscenator: injj arh. Franz. V operi «o ■apndfni: R-ibičeva, Koge^svm, Fnalei, B^. 1 tetto. Župan, Martec. .Tanko, PMrvvvft?, Kolači jo. donskt, Sekula, Hva^t^a Kri. ; etjančič in Burger. Predstava j# za premjer, | ftki abonma. P. n. abonente reda Sreda in Cotrtak, ki iniajo predstavo v firihodnjih dneh, 6e na-proča. naj dvignejo v p^arni jrledali^ke blapajne v rlram>kem pledaLi.^hi irkazjiice « . kontroinimi ku-pon^, hrez katerih jim retop | v gJedali£če ni dovolj en. KOLEDAR Dane«: Sreda, My septembra kat<>li««nl: Hieronim. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matira. Dijak prosjak. K'ino Ideal; Junak nad junaki. Kino 8loga: Ne niaram več žen«k. Kino lnion: Kon^c in preporod «veta. Kino Si*ka: Skandal dneva. Kino Mo#te.- Npu^tra^ljivi mustana (K*>o. Mavnard). DEŽURNE L£KARNE IHuic«: Dr Pieeoli. Tyrfceva ce«ta 6, Hof«. var, Celovil« re*U 80. Garti«, Mpelo već sto dc-lepatk iz Jugoslavije na mednarodni ženski kongres. Vsega je prijavljenih 2-V) de-l*>C-itk iz 36 dr/.av. Iz Nemeije, Bol^arije in Spanije dele^atke nišo pri>pele. Y po-nedeljek popoldnc je bila otvorjena raz~ fitav« del članic mednarodnp /enske zveze in razstava narodnih rodnih det i* vseh JcT«tev Jugoslavije. Svečana otvoritev kon-J2TCS.3 bn iu'ri. Zborovalke b^o po/d-avili dubrovniški župan Rracanov;.č. v immu viad> mmister Jsinković ter ban zeUke b s- odpc'je-jo udele/enke k«"mcre*a s parnikom »kralj Aleksandar« v Miločer. k;er iih snrprmcta kraljica Mar ja in rumun^ko kra'iica mati. V ponedHiek r>« prisp«t/» obe v IX* rovnik. da s-i ogl^data razefave. Elitni kino Matica Tel. 2124 Danrs nepreklicno posleđnjič MiUfiokerjeva prekrasna opereta Dl JAK PROSJAK Carola Hrihn, Marfka Rokk, Johann HposttTs, Icia WiiM. Frltz Kampera Kino Union, teL 22-21 "I Premiera fantastičnoga velefilma po slovitem romanu H. G. \VcIIsa v režiji A. Korđe KONEC IN PREPOROD SVETA Predstave dane« ob 16., 19.15 in ^1.15 1 Kino Sloga, teL 27*30 ■ Premiera prrkrasne£ra filma v nem« fikem jeziku z lepo Joano C'rawford NE MARAM VEČ ŽENSK -- Sad no drevje na prodaj. Kraljrvsska ban-:ka uprava poroća: Kraljevska bans>a uprava je vzgojila na svojih kmetijs-kih zavodih 47826 komad'v visokih in 1024 pritlič-nih jablan, 1.289 kom a do v visokih in 5S8 pnUić-nih hruš^, 1.140 vi okih sliv Ln češpelj. 146 visokih črešenj in višenj. 887 pritU&nih breskev in 516 pritlićnih mare-li«c. Ta r-olićina prvovrstnejfa Radneg^a drev-ja se ho prodajala na kmetijskih zavrvdih od konca o tobra do marca prihodnj ga. leta po ceni 8 Din (o em) za komad. Pri većjem odjernu lahko dolrči uprava kme-tijskeg"a aavoda posebno cen^-, dogovorno z odjemaicem drevja. Sadrn dr vje se kupi ustmano ali pismeno (koleka prosto) pri upravi zavoda. Da bo interesentom iz-bira sadne^a drevja laž ja, so se obve:ti-la vsa sres*-a načel tva, o-bčine in selska vodtstva, koliko in katere vr te sadnega drevja so na ra^spolasro pri posameznih banovinskih km'tijdkih zavedih. — Biv£i ćrnojjorslii mlnistr»i*I predi^d-nlk umri. VćeTaj je um"! v BeogT&du bivši ministrski predsednlk in zunanji mini' ster kraljevine crne gore in. bivži Ć.lio-gorski po lani\ v Beograd-u Lazar Miju-ško\-ić. V Jugrcslaviji je bil stalno narodni po»slanec svejega kra ja Pjesivt?c. — Samoizobraževanje vodi k zaželene-mu cilju in traj-nernu u pehu. Najbolj pa samega sebe Lzbrazlš z I pimi knjigami. 2al, da so tako drage. Toda Vodnikova družba da za 20 Din Miri knjige, Vi vra-ka zase pomeni dogode^ na naAem kajl-ževnean trgu. i — Propaganda zs nas« letatetvo med »rednjeAolci. Prometni minister je dovolil četrtinsko vozoino srednješol kim dijA-kczn ii \-se driave, ki bodo prisostvovali kot deJegati pro lavi priatapa arednje-SoLske mladine v vr«t- pokreta sa naJe letal.:tvo v nedeljo 4. okto>hra v Beogradu. Vozna olajšava velja od 1. do 7. oktobra. — Oanut^k oredhe o kmet^jskih Khornl-eah. v kmetijskem ministrrtvu j* definitivno izdelan osnutek uredfb* o >ni*tij?kih zbomicah. O nutek i« že p:«lan pristojnim mini-trs tvom. da ga prouče. Uredb% priđe v kratkom pred ministraki svet. — Izlet planlncev na Komno bo v sobo-to in v nedeljo 3. in 4. oktobra. V sobo to popoldne ob 15. uri bo vozil iz Ljubljane poseben avtobus iz Tavčarjeve ulice do Savice kamor prispe ob 16. uri. Po prihodu k Savici je takoj odhod do Doma na Kom-ni (dobri 2 uri) kjer bo preskrbljeno za prenočišče. V nedeljo zjutraj se bodo vršili izleti k Triglavskim jezerom s povratkom preko Komarce k Savici. na Bogatln, k ernemu jezeru ln drugi manjSi izleti. Povratek pianincev bo v nedeljo ob 18. uri od Savice, prihod v Ljubijano ob 21. uri. Udeleženci se morajo prijaviti v pisarni SPD v Ljubljani do petka dne 2. oktobra do 19. ure. — Franco&ki pišate!j Clatrde Ferrerc v Splitu. V ponedeljek se je pripeli^o j našim parnikom »Kraljici Marija« iz Dubrovnika v Split 3A0 Francozov na krož-nem potovanju po Sred«ozemskem morju, ki ga je organizirala agencija »Globus« v Pa-r>ru. Med Francozi |e bil tuđi znani književnik, ćlan Akndemije Claude Ferrere. Iz Jetnitci so »i o^JecLiii zanimivosti Spliđii. Proti večoru so se zbnali Francozi pred spkf>jneaa kralj« Ateksandra. V pogovoru / novinarki je izjavil, da }e navdu^cn nad lepoto Jutjo^l^^ije, vlasti Primorj«, Dubrovnika in Splita. __ Skupšrina 7if> $kav|0T t LjuMiani. Po tsklopu e!avne uprave bo leto^nja redna plavna skupt-čina Zve»e fkavtov kraljevine Jugoslavije 15. novembra v Ljubljani. — Krjavlj^va k«>ra na Obolnem nad Stifn* ir* zopet ob nedoljah in p-razmikih oekrbo-van a. — Sneg in mraz. Ne s^mo v Sloveniji, temveč tuđi 7V* drugih krđjih naše dr2ave je pritisni! obČuten mraz. I2 Kočcvj^ po-roča>o. etn sne^a. Nj nekaterih krajih mo-rnio delavci 7f» odmeiavati »nei; z žclez-n:skc pro^o. Ti>di v Saraievu je v pon^de-Ijek snr^o. na Trfbcviču jp zapadlo 11 cm sneja. Tuđi v mcsfu je snec obležaT. I/ šiben ka r«>ročjik». da je postalo hladno k^kor v decembru, k«ir jo v Dalmaciji r**-dek pojav. Tuđi v južni DalrrMiciji je tako hladno, da so Ijudje 2e oblekli rinr^ke suknje. — Povest >Zarfč&ni« Ivana Albrvihta, ki bo koncem oktobra izšla v \'odnikovi druibf, ?e g-odi v polpreteklj doW na na-Sem Krasu, kjer se v borbi za zemljo in ljubezen kreSejo znaCaji: Krjjigra je pisana i2yed.n0 živo in je neđvomno najboljSe pi--rateljevo delo. Ljubitelji lepe knjige včla-nitr se v aa5i ljudski knjižni družbi! — Mednarodni jezik esperanto je razsir-jon po \voin tive'u, vtii narodi se morejo epos razumeli z njim. Z malimi strofki in v forazmerno kra4,ke>m času ee iza laliko naučite v Ot»novneni tecaiti, ki era ho otvori! v petek 2- okvira ob 20. Klnh e^pe'-antietov v Ljubljani. Tečaj f-e bo vrši I dvakrat te-dpn^ko v k!uhovem 'okalu na Cankarjevem nabrežju 7?I __V Rim in Veapelj. 12 rini po Italiji, br- 7ovlak, 10. oktobra. B^nelke—Padova, avto, in. do 13. oktobra. NVdeljskt enn. in dvo* dne\Tii izleti Trst, Gorica—Tnst. Beograd Oplenar, kraljev grob. brrovlak 9. oktobra. Pojasni'a pobije zai-tonj uprava >Po božjem ef\*etu<-, LjuViljana. VVolfov«! 1. __ Milo se od mila razlikuje 0 tem &e bo^te najbolje prepričali, ako morate pred= ča^no nabavljati novo perilo. Za pranje vzemite /ato ^anio Sehirhtovo Jelen mi^o, ker s'e iahko uverjeni. da je izdelano iz najboljšlh eurovin; je štedljivo pri uporabi in varuie vaše perilo. — Rade Pašič pred sodiščem. Včeraj ge je zagovarjal pred beograjskim okrožnim sodi^'Oin zn:uii Ilade PaMĆ, ki ga toži arhitekt Kobert Wakan. Arhitekt je uredil vrt njegove žene in stro^ki so znašali 115.305 Din R»vle Pa?ič mu jp plača] sa.mo 15.000 Din. o^tanek mu pa do'guje že od leta 1031. Arhitekt ga toži, češ. da mu je izjavil, da je viJa njegova Ln da je nair.eščen pri ruvlniku Trep?a z me&ečno plačo 60000 Din. tožilolj pa je uuotovil. da je vila lant njpjrove ženo. Rado P;»^i<5 jp prwl *odiš6em izjavil. da se sploh ni z nikcmiir po^otlil 0 uredit vi vrta. Ker n *o prišle k razpravi priče, je bila iMa o.4. v P.eojrmdu 7- D.ivi je kriza] baromater v Ljubljani T^O.fi. temperatura je znafcila 4.4. " — VIom v pisarno »Atroputa« na Sušaku. V pooedeljek ^»ooo^i j« bilo vlomlje-no v pišamo »Aeroputa« na SuAaku. Vio-railci so odnesi i 14.000 Din. zlato za.pe*tni-co, vredno 10.000 Din in rlato uro, vrodno 3.000 Din. Policija je sioer aretirala već vio-milc-ev, ne ve pa., če imajo na vesti tuđi ta vlom. — Delavci 8 tedenskim zaftltiikotn 42 dl-narjev. Tuđi dolavst\o predilnioe ▼ Vukcv varu je začeto stavkati in zaiiteva kolektivno pogodbo. Kmetje so nehali dobavljati tovarni predivo, ker so v dogovoru s stAv-kujočhr? d^lavstvom. ZnačUno xa raxmere v t«m podjetju j» žaJostno dejetvo, da za^ služijo nekateri delavci komaj 42 Din te-dentko. — Gluhonemi bodo izdajali tvoj list. Olu-honejni v Zagrebu imajo svoj* druitvo »Do« hrotvor.« ki šteje okrog 150 članov. Po po-klicih je v družtvu največ tipojrrafov. Zani-miT-o je. da med erluhon^mrmi brezpofeflnib sploih ni. ker j# znano, da w> clubonemi zelo dobri deUvci. Na zadnjem nestanku §0 zaprebSki »rluhonemi gklenili izdajati itvoj 1 list. Iz Radeč I __ Vpmšanje radeških očinskih roliter 1 je etopilo zopet v o^predje. Znano jer da je hUa oh?irteka uprava razreJena. Ljudje eo radovedno ugiba-li, kdaj bodo nove rolitve. Nekateri so postavljali ie datum, toda voli« !ev ni bilo. K*r «e bodo vršile volitve 25- oktobra t Stevilnib obdinah naSe banovina. ?e ljudstvo upravičeno vprašuje, zakaj jih ne bo tuđi v Rade^ah. Kakor doznavamo, ni I blto togla&noeti pri Aetftavi liste, ka? bo hi- I di bržfiM v»rok odgodttve voiitcv. Iz Ljablfanc —Ij Maia saduinka za koroAkin pevcem Mibo Hablhom. Jutri ob 7. zjutraj se bo braU pred glavnim oltarjtm fran^iškanske cerkve ma#a zadušnica za koro&kim pev-c«m Miho Habihom. ki je bil 13. t. m. zahrbtno umorjen. Včeraj wno pomotoma poročali. da bo majta zadu^nira danru. —Ij Nm živtls*«Tn trgu je bilo danea te pravo mrtvilo Kakor poiami. tt^ j« t>il flabo zalcftttn, toda ne zaradi mran, tem-već zaradi potnejnbaegm datuma, ki g* upoStevajo kmetje prav t* malo živil je bilo na pe* rutninakem trgu. Gob (jurčkovi je bilo še precej, toda zeb so se podraiile, in *icer »o dane« prodajali nAjlepie po is Din kg-Gospodin je ao c križale nad t'li^iio dra-ITinJo. Se bolj *o «e podražila jajca. Izpod dinar ja komad »ploh ni lepših. P.odajajo jih v r*xli6nih enotah: po dinar ju komad, 11, 12 in 13 riomadov za 10 Din. Ce pojde tako naprej, bo kmalu na*protno razmer-je, da bo namreč 11 dinarjev wi eno jajce. Cene aadja so o&tale ie nespremenje-ne. Cedalje već J: ko tanja. Drmacegra prodajajo po 3 Din liter. Grozdje je se vedno po 4 do 6 Din kg, posebno lep} pa po 7 Din. —1, Anrleiko društvo j Ljubljani prićne 15. oktobra zopet z rednimi tečaji ix an-^le^čine za začetnike in naprednejše, ki «:e bodo vršili pod etrokovnim vodstvom an« plećke ufiteljice. Vpi.-ovanje v lečaje #e vrši do 15. oktobra veako Rredo in eoboto od 6. do 7. v društveni knjižnici Wo!fova ul. l-l. Ob zado^tnih prijavah se bo vršil ludi mladinfi,ki tečaj za an?leWino Obene-m ^r^ roča društvo veem. ki «e zanimaio za angle-^ki jeziic in literaturo, da poseduje bogato knjižnico an^le^kih knjig. ki «=o na razpola-go Jlanom vtako #redo in m>bolo od lA. do 19. tuđi za izposojanje. Poleg tega dobiva društvo veliko števiio Časnikov, tednikov in me*ečntkov politične. lepo«lovne in umetni« ^ke v#ebine, ve&noina bogato ilustrirane. Tako prejema dnevnik The Daily Telegrapb, leposlovne rn politične tednike The Time and Tide, Great Britain and Ea«t. The N>w S>tate*man and Nation, The Sp^ctator, The Li*Jener; The Manche*tar Guardian; ilustrirani tednik The Sphere; humoriciti^ne tednike The Punch in The Paeeinic Show ter mece^nike The Studio, The National Geographic Mnjrazin in The Ideal Home. Pri čenii z 21. oktobrom će bodo vršile v klubo* vi knjižnici za elane Ln vpeljane goste ob eredah zvecer čajanke. Informacije v dru-§tve>ni «ob: v omenjenih urah ali pri blagajniku dr. Zdenkn Svijrliu, tH. 2AJ4. —Ij Redno licenciranje bikov sa leto 1956. Na oanovi zakona o pospeSevanju živino reje z dne 21. decembra 1929. ae vrti redno licenciranje za leto 1936 v meetni občini ljubljanski v soboto 3. oktobra po sledečein razporedu: 1) za Moate in 6te-panjo vaa ob V»8 uri zjutraj na dvoriscu blvie banovinske žreMarne. 2) za. Barje ob 9 uri na dvoriscu g. Mokar ja, 3) za Vič ob 10 uri na dvoriscu g. Beliča Alojzija, Vič 29, 4) za Dravlje—Koaeze— ftiako ob 11 uri na dvoriscu g. Babnika Valentina, Zgornja Slaka. Opozarjajo se bikorejci, da prinese-jo a seboj izvlećke iz rodovnika glede mleč-nouti in porekla bika. Nadalje se opozarjajo vai zivinorejci, da je pripuSćanje neli-cenciranih bikov nedepustno in da se bodo po zakonu kaznovaii vai prestopki v tem pogledu. —Ij Arsenal * Ljabllanid. Pri re^ulacij-skih delih v Ljubljani<*i eo našli v blatu med razjiimi zaniniivoetmi največ orožia. Zlasti precej ga je bilo v blizini prulčkega mostu, kjer (?o našli tuđi tri šrapnele, municijo za voja^ko pu*ko, karabinko iei zgornji del ru* *ke puške z na*ajenim baionetom. Ražen te-ga ao pa našli de av»tri)6ko sabljo rn sred-nje\e*§ki mei obojeročnik, ki ga ie moral vihteti vitez z obema rokama. V blatu je tuđi ležala vojažka pločevinasta celada. Med drugjmi zanimivoetmi lahko omenimo ^e kra i car je izza 1. 1816. rimski bakreni no, vec izza Cezarjevih ca«ov in elabše ohrani^n bakren bene^ki novec, ki je na njem Še viđen beneški lev. —Ij Filra**e matineje Z.K.O. Zveza kul-turnih druitev bo otverila v petek 2. oktobra v novo preurejeni dvorani Elltnega kina Matice svojo letcftnjo sezono mati-nej. vsem ljubiteljem lepega filma lanko zaupamo žr danes, da bo za otvoritveno predstavo raz' ošna opereta čardaaka kneginja v glavni vlogi Marta Eggeth. CarđaAka kneginja je bila ze poAieod od publike navdušeno aprejeta, kar dovolj »govorno priča o kvaliteti te solidne in priljubljene operete. Ce upottevamo oglic-no akutiko FUhannonične dvorane, akrto-no izbiro filmov ln nizki ceni 3 50 in 5-50 Din, .mo prepričani, da bodo fiLnvsk? matineje Z.K.D. privabile mnogo posetnik?v in posebno ie ra otvoritev v petak 2. cktobra ob 14.15. uri. Vsa nadaljnja ob-vretila borno Ie pravocaano objavili. ZVOCN1 KINO SOKOLSKI DOM w iiiki, telefoo 8S-S1 Film imeha, napetoati in drama SKANDALDNE VA z: Clark Gable ln Conatanee Bennett. Predatave v sredo in Cetrtek ob 8. uri V soboto: Prliiceta Inkognito •~Lj tiani in članice ieleznirarsktfta pod-poruega društva t Ljubljani *o vahljeni na zl»orr>vanie, ki bo v pet^k 2. oktobra ob 17 30 v dvorani Delavt.ke zbornice na Miklo. šičevi ce*ti. Glede na razpijane dele^ati«ke volitve. ki *e bodo vršile 11. oktobra, je v intere.-u v>e^a članstva, da fet? tega ^e^tanka poLno^tcviino udeleži. —Ij V podaljčani Kotnikovi ulici s> dogradili te dni dvojno trinadatropno tano-vanj*ko htsc Cesta j: projektirana za po-daljšanjc do MMarykove. —IJ Pet kov koncert, a katerim bi bila otvorjena mala Filharmonićna dvorana ?e je moral prelžiti na ponedelje^, 12. t. m.. krr je SI:venski vokalni kvintet zaradi bolezni eJiega svojih članov zadržan in ne more sodel vati. * —Ij O zgodovinftkfini meetu rtuju, rimskih Iskopaninah, po ebnostth ter lepi, vinorodni ckolici, zuaJKenitih Halozah bo predaval v četrteA 1. oktobra ob 20. uri v pro torih direkcije drž. železnic v Ljubljani ctrJ-ovni učitelj Fran Dostal. Vstop-nine ni! Izlet v Ptuj in Ha'.ze rginizira združeuje žel uradnikov 4. oktobra, v nedeljo, p-'d vodstvom banovinske^a konser-vatorja dr. Frana St leta. Prijave in informacije pri Putniku ali zdr. ženju žel. uracinikov, Ljubljana, Kolc-dvors -a 43 do 1. oktobra t- 1- Udeležtoa za vsakogar ter priporečamo za preda van j? in izlet. —Ij PevflKl sbor Glazbene Matice ljub-ljanake nastopi v avojem pivem koncertu v ponedeljek, dne 5. o tobra ob 20. uri v Filharmrnicni dvorani skupno s simfonič-nim orkestrom Ljubi jarak ? Filharmonije. Izvedba Llaztcvega oratorija Kristu-; je tako skupna prireditev naše Glasbene Matice in Ljubljanske Filharmonije. Kot solisti na 1 pijo: g6ć. ŽupevčT'va, ga.štru-kclj-Verbičeva, g. Anton Drmota, g. Ale ;-aaader Kolacio in g. Tone Petrov^ić. Oratorij Kri tuš je no največjih in najp>o-membnejših del znaanenitega pianista in skladatelja Frana Liszta, pa tuđi eno rtaj-boljših del svetovne eratorijske literature. To d'lo se ob te j priliki pr.ie ja\*n^ iz-vaja v Ljubljani. Pretprodaja v topnik v knjigarni Glazbene Matice. —Ij Star&e, ki so zapisali svoje otrove v glasbonl otroš^i vrtec sole Glaabea* Matice, pa tuđi druge, «i se zanimijo za ta pouk, pričinio in vabimo, da pridejo danco ob 4.30. uri pop. v Glasben? Matico na sobo št. 6 poal^ja v Vegrovi ulici k valnemu raagovoru zaradi dolo-itve ur-nika in drugih podrobnosti. —Ij Plesni zaved Jenko v Kailni prič-ne a poukom 5* oktobra, ko se vrne moj-ster Jenko z tnozemske^a študijskega po-tovanja. Informacije in vpisovanje od 1. oktobra dalje dnevno od 11. do 13. in od 17. do 19. ure. —ij Vid vasib oči si obvarujete Ie z op. tično Ćistimi bruSenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr. P. Zajcu. izpraSan optik, Stari trg 9. Ljubljana. Jasoovidec To Rama ▼ nebotieniku Ljubi jan*. 30, taptembr« Nebotičftikovo zabaviAće. ti ga v«orno upravlja poirtvovalni nsvnetelj g. Slavk^ niek. je LjuW>inć*noTn »redi »eptcinbr* pripravilo novo prcseneJenje. Arijjaiiran i^ bil namreć To Ra ina. ćlovfck Ljubljanća-Tv*n nernanega imen*i. ki na j# ie prA'e dni svojeg* bivanjs v Ljubljani n»k> javnost presenetil 1 neverjetno *amernikov. \j*^.>\-a izva-jtnja, ki temelje na globofcem studiju in indijskih naukih o okultnih vrdah, /merom Irnov* zbuiajo »frmenjc vn presenećeni*«, ki §e prblihjje veri v njegov nadnaivivnii čut To Fami nakikor ni ftlovek vwkda-njoatfi, ki bi z nek«terimi stereotvpnimi od-govoTi in ugoiovitvami »plcinr^a wiačai;» rKrte! pokazati rMidnaravru« itvo^, temvAć ie moćni duh. ki ie 5 po!*'obitvi in v ««!ne<:a sebe pribliJa ti«t^mu. kar »e mu posUv 7* ntlouo. ^*plrJiianj;l ki iih je re%»1 v ne-boii&nkovem baru. ni*o na vp"a*cvaV» vplival« »ucc»tivno t?mvcć *o poka^aln po-polnop« jm»no. d« ic v To Rami nekaj n *m ne^njinrc?^ in nedostonne1?! Drevi %e b^ od Ljubljančanov no§lov;l in j«n pok«^-l docela nove atrakcije. Vi b%do /a Ltublian* čane nekaj nedoživljene3.!. a hkrt-tu tuđi' neJc«j. icaT ie t\a meji verjetnosti navjd-necji človeka. Po'eg To Ram" rw«itopaio v nebotieniko-vem biru tuđi plf*alk*. ki no ni$r» ^rvaJe posebne pozornosti. wi so niihovj ple*i v«taV;^«nji in že stereotipni Mordi bi bit K«->1 i* mani obseien nrofimn. ki p« bi bt i/h'-anejši in ki hi nebo rudniku ohran1! gli^ dobresia in *Midnemi 'oka'«, ki kljub našim skrf>mnVn razm^ratn nud- n»*kai dV»bre-Sa in i/branei?a, « ne Ie vsakdan jftga 5c sir ?mo vaj^ni v slehemem nočnem lokalu-IVodrieise in res leno presenećenj*» je L iuW jan'ar.om r*rir»r«vilo vov. Iz Litije _ rpv«ki prainik. L'tij^ka »Lipa: je prii redila pevcu SrePku Kok^^u v zahvalo kn njegovo SOletno sodelovanje v pev»kem zboni lep večer v Sokol^keni domti. Prierftn* priredile &o se udoležili Mevilnj Litijani in okdi^ani. rafttopana je bila p^o liti^ka obftrna in Hubadova pevska Župa. Slavljen-ra je ročaritil pre4sedtvik >LLp*< Kun*tle.* s toplim napovoivmi. nakar j« jubil«ntii č^tital ^e Mirko Promrl^ v imenu Hubado. ve pe-\'«ke Eupe, pfn-ri »L!Pr»« *o pa xap*li K\-ojemu tovar idu pozdrnviro. Program 1« izpopolnil ofirf*»lno koncert m^Veea thota. irven programa je n« zapr-Sek Antoniji na Bregu pri Ptuju se je pHpe-tila v nedeljo težka neareč*. Ko je neula avinjam krmo, ji je na dvorilCu Bpdrenilo in priletela je z irlavo v železo tako neareft-no, da si Je prebila lobanjo. Pokličani zdravnik je ujrotovil smrtnonevarno po» dkodbo in odredil prevoz v bolnico. Prcpe-ljana je bila takoj v mariborako bolnico. MALI OGLASI Beseda 50 par*, davek Din 3.—, beseda 1 Din, davek 3 Din preJUid Za plamene odgovore glede malih oglaaov je treba priložiti snamko. — Popustov asa male oglase ne priznamo. Be*eda 90 par. davek 9 Din Najmanjši zneaek 8 Din S0 par eatlaoje i/uriranj« veienj« uves- pe- rila. monogramo* ^umbnle v«fika taloga perja a 6-75l)ln Ju'itanac GoapomreUka t^ DRVA ZA KUBJAVO kratko iagani lepi ©ubi bukovi odpadJcl «e dobijo poceni pri LavrenČič A Ce., VoJnjakova 16. Telef. 23—74 2.518 ^l^a^k^^^^A ^a^^^DS^k. ^■fll^B^B^BaT ^^l^ft^k fWK mW ifWI Kli »kađkMUic, Zagreb DukljanhiOTS 1. Narodna tiskarna LJUBLJANA KMAFUKVA 5 i IZVRdTJJS V§A # TISKARSaU / OBLA / TKB 5B # ^»POROČSi # Makulatura* papir prota uprava „Stevmsktga Nar#dau Ljubljaaa, KnaH|eva tttlea It#v. f Stran * »SLOVENSKI NAROD«, md&, 30. septembra 133*. Stev. 225 Pogled na razpadajoce pokopališče Stara pofeopaHMe pri Sv. Kriftofo bo ▼ luratfcein Ljubljana, 30. setpembra. Resurrccturis! Ta strašna, iz 13 črk obstoječa beseda, je vklesana na ohoku, ki vodi na božjo njivo Sv. Krištofa. Ko bo prišla obletnica spo-mina. ocikni so sploh začeli na tem prvotno milcm a po/,nejc večkrat povečanem prostoru pokopavati umrle, se bo že marsikaj spremenilo. Nas starejših žc ne bo več na »vetu in na sedanjem pokopališču bo stalo bogve kaj. Vzrok opustitve pokopališča pri Sv. Krištofu je bila potreba, ki se je žc pred 31 leti pokazala in se je ustanovilo novo pokopališče pri Sv. Križu. Xekdanja mala, sedai predelana eerkvi-ca brez ure nam potrjuje, da v večnosti ni ure, tem več le — večnost! Zvončck v stol-pu. ki je vcasih tako milo vahil »Ie v jamo ž njim« ne opravlja več te službe. Prvotna cerkvena vrata, skozi katera so prenesli ogromno število umrlih, so zazidana. Ste-brt so še ostali od nekdanjega kora. ra/ ka-terega so se neštetokrat oglasalc tolažilne besede: »Nad zvezdami« i. t. d. in katere pesmi so v tem božjem hramu spravile v sčasoma ^koraj lahko rečemo potoke solza in gore vzdihov na dan! A tuđi solze so se posušile, in rane zacelile, čas pa gre neiz-prosno naprej. Ko vstopiš na božjo njivo, te takoj pozdravi slika razpadanja. :>kropilncga kamna ni več. Koliko rok je segalo v to posodo in blagoslavljalo z bršlinovo ali cipresino ve-jico pokojne, želeč jim, vsem in brez razlike, večni mir in pokoj. Nagrobne plošče z napisi in starimi letnicami so izginile. Naj-lepši, mnogi umetnisko izdclani, najinoe-nejši kameniti, pa tuđi železni spomeniki, pričajo, da vsc minljivo. Niti moćnim zidanim grobnicam in onim, ki so v njih ležali, ni bilo pri/anešeno. Vse je ničevo in vse se spreminja v prah in pepci. Ogromno je število onih ki so počivali tu in ki so bili: mladi, stari, učeni, lepi, bogati, plemenitaši in srečni, pa tuđi prešanja ni, nesrečni, ubogi, pravični in zapušeeni. Izroćcni so bili materi zemlji, kjcr ni več Rovraštva in zavisti in odkodcr ni več povratka Smrt pobrati vse. Kjc so solzc, v/dihi ke-nanja očitki in spomini, ki so se vzbujali vso dolgo dobo ob grobovih in na klopicah, katere so žc tuđi strohnelc. Da-si nlmam manije letati na pokopališče, vendar se mi ?.d\ da je potrebno člove-ku, da zaide včasih tuđi med — grobove! — Marsikdo bo morda rekcl kaj naj išeein tam, — saj to mi itak ne uide. Kai na i Kčem tam, oni so že v nvru in ne vedo več za gnobije tega sveta. Druui bi zopet rekel, saj imam itak žc prcveč grenko in bridko življenje, pa naj se hodim.še posebej sol/it in /alostit na pokopališče? Kaje skušajmo pozabiti na smrt saj bo itak vsega kmalu konce. Po mnenju nekaterih naj hodijo na pokopališče »brumne duše« ali pa mi. ki imajo že na zemlji raj in katerim bo nekoč res težko prepustiti vsc hogastvo in uživanje tega sveta drugim. Moje skromno mnenje pa je. da je tako enim kakor drugim potrebno, da /aidemo vćasih tuđi tja in da ločeno od sveta premisi jujemo o minljivosti vsega in prc-našamo tako svoje križe in težave malo lažje in udanejše. Marsikateri uboj. umor pa tuđi obup in samomor bi odpadel. ako bi elovek zašcl včasih med one, ki sa bili pred nami in ki bi nam radi, ako bi mogli, zaklicali: »NTi vse bogastvo slava moč in učenost, tcmveč potrebna je tuđi poštenost nesebičnost in medsebojna strpnost«. Imej-te soeutje in usmiljenje, do bližnjega in ne bo vas strah, kadar bo ugašala luč vašega življenja Z velikim spoštovanjem, sem se mnogo-krat ustavljal ob grobovih. Vodnika, Čopa, JurčiČa. Blei\vcisa. Rcsmana, Aškerca. Ru-tarja, Cimpermana in drugih. Vsclej sem prcmišljcval. kaj so bili ti možje za narod in kaj so storiii zanj. Danes so šc samo prah in pcpel, morda niti to več. Na plošci Franceta Cimpermana f 30 5. 1873 so zapisane tele resnične besede: •Srce ho tvoje kmalu prah, zarustel grob bo zelen mah, le kur si stvorit ti za narod, znat bo častit še pozm zarod.« Ob takih prilikah sem se mnogokrat spominjal pokojnega zgodovinarja in učenjaka Siniona Rutarja. \ idel sem ga v duhu in žal mi je še danes, da smo ga včasih lah-komiselni fantiči ježili v soli. Ker se bo ta božja njiva v doglednein času izravnala, da se ne bo vedelo veČ. kje in kdaj je ta ali oni počival. je prav da je bila dana vsakemu prilika da do gotovega roka premesti kosti svojih dragih na novo pokopališče. Meni se zdi vsak prostor na pokopališču tako svet. da bi bilo grdo in nedopustno, ako bi se po njem bodisi sedaj, pa tuđi po popolni opustitvi podili psi, šc strašnejše pa bi bilo, ako bi ćelo človeške hijene, kakor bi lahko imenovali take ljudi na kakršenkoli način oskrunjale ta svoti prostor Vsekakor je gotovo, da bo ostal ta prostor šc dolgo nc/azidan in bo pričal za-namcem. da počiva v tcj zemlji velika člo-veška družina, katero je zadela tista usoda minljivosti, ki je tuđi nam ncizbežna. Zato naj se /lasti oni, ki jim je sreča naklonila najrazličnejših zemeljskih dobrin v i/obilju, pogosteje spominjajo, da bo tuđi /anje prišla ura ločitve od sveta in od vsega, na kar so navezani in da bodo stopili kot — Slcherniki pred pravičnega in strogega Sod-nika, lahko r>«^a/ali na svoja dobra dela usmiljenja. Rodimo Ijudjc, ki imajo čut in dobre roke /a vse resnično potrebne Potnnimo besede: »tiol si prišc! na svet, praznih rok bnš odšel s sveta!* Ob zaključku teh misli si ne morem kaj, da ne bi šc ja/ potrdil tega, kar vemo in vidimo vsi namrcć, da je neodložljivo sto-riti vse. da se podere žc vendar enkrat ona nad ^0 let stara mrtvačnica, ki nam je sko-raj v sramoto že glede na spoštovanje umrlih, ki morajo tam ležati. Te vrstice so se mi zdele sedaj primernc, ker se tu p(>kopališće v najkrajšem času popolnoma opusti. Juli A\'Uustt vis. sod. ofic. i><}Vsop K'RI/.A Berač: Prosim vbojfajmc. Go ,poJ: Nimam irobiža. jutri vam dam. Berač: Grozna kriza, veik ostane dol-žan. Rodbirndui tragedija Policija v Rotherhamu v Angliji razsku-je Mtgoneten rlocin, ki bo menda žalostno poplavje is rodbinske tragedije. V nedeljo teden je i^inila iz Rotbcrhama 161etna Irena Hartova. Prvotno se je adelo, da je pobegnila od đema radi domaćih razprtij, ko p«, je oče pregtedoval stanovanje, ali j? vzela s seboj kaj obleke in perila, je na-sel v omari njeno truplo. Hart je nižji urad nik in a svojo družino je živn<6no pos«tala mati. Dr Lickrat sp pe^« z vprašanjem kaje v razmerju do potomstva in ugotovil je. da je bil prj, 300 p«rih nekadilcev zakon obdarova-n povprečno s atevilom 3.1 otrok, pri kadilcih je pa znasalo to raz-merje sa«Tio 0-6fi. Tuđi "i* računamo z moŽTLOstjo, ta tobask srm ne povzroči neplodnosti, moramo vendar kajo smatrati med drugim za povzročiteljtco nazadovanja porodov v Nemčiji. Omenjeni nemški zdravnik p-ravi tuđi, da škoduje nikoti-n novorojenčkom, čp že ne povzroći neplodnosti. Tako je u^o*to-vil. da je imel otrok matere, ki je poka-dila šest ci£a-rf*t na dan. želodčne krč-r in motnje v prebavi Tuđi bivanje dojrnčkov v zakfljenih sob;ih ^na lahik^ tež.ke posle-dice, včasih ćelo kronična obolenja. Zato se ne smemo čuditi, da se zlasti v Ameri-ki množe primeri smrti otrok tam. icjer oćp in mati kadita. Žene si jm. škodujejo tuđi samo. će kade. ker se prezgodaj poštara jo. Njihov orqan.izfm ie mnojjo bolj občutljiv in dostopen škodiiivim posledi-c;m nikotina. ne£o moški. Zato zdravniki po pravici svehijejo ženskam, naj ne kade. Kako meri organizem čas Smisla za čas nimajo samo živali, tem-več tuđi rastline. Cveti se odpirajo in zapi rajo ob določenem času, ptice se zjutraj ob določenem času prebujajo in gredo ob določenem času spat, pa tuđi človeJk, Če /ivi redno življenje, čuti potrebo leci ob določenem času k počitku in vstati zjutraj ob določenem času. S čim merijo organizmi čas? Naravno je, da so učenjaki mislili najprej na zutianje činitelje, na svetlobo in toploto, pozneje pa na električno vodilnost zraka, ki se izpreminja v dnevni periodi. O rastlinah se ne moremo z gotovostjo reci, kateri činitelj vzbuia njihovo gibanje, pa naj gre za odpiranje ali zapiranje cvetov ali listov. Pač so pa ućenjaki pri žuželkah z veliko verjetnostjo ugotovili, da meri čas izmenjava snovi, torej kemični procesi v telesu. Poskiue 9O delali slasti z mravljami. V umethih mravljiščih so jim dajali hrano ob določeni uri in mravlje so se kmalu navodile prihajati ob določenem času k poso-dicam. iz katerih so jedle. Potem so hoteli učenjaki dognati, ali je smisel za čas v zve-zi l delovanjem živcev. Hrani so primešali kafre, ki vzpodbuja živčno delovanje, ah pa etra, ki ga za vira. >Je eno, ne drugno. Ko so primešali hrani hormon spolne ileze, ki izmenjavo s.novi po&pesuje. so priile mravlje jest prej. Arr«n v majhnih koli-činah pospešuje kemičfie procese v zivem telesu. v večjih množinah jih zadržuje, v srednjih pa sploh ne učinkuje. Iz tegj lahko sklepamo, da meri organizem ča« po hitro-sti kemičnih procesov in sicer po razkr.ija-nju šestavin v živi gmoti Pet dni sama v sibirski tundri Ka] rta doiivcla polfska letalca kapitan Jamtsz la poročnik Break V p#*tek •tpden je prisppla v Moskvo z ' letalom posadka polji^kega balona »Lopp«, ki se je udelež-il Crordon-Bennetove tekine balonov v V^ršavi ter padel na tla v tundri oneške oblasti. Ka pit ;i na -lanusza in poročnika Brenka so smatrali že za izgubljena. Iskali so ju 12 dni in sele potem je prišla iz Arhana^lska v Moskvo in Varšavo vest. da sta se samo pobila in da sta po petih dn**h napomena tavan ja skozi močvirnato tundro dosegla človešk« biva-Iišoa. Kapitan Janusz je pripovedoval: »V neugodnem vremenu sv« l^tela. ve-ter je ntaju premetaval in večkrat sva za* šla v gosto metllo. dlo se ie, da to ne bo tožko, kor s\-a "vi£»oto\nla, da svn ?»amo okrorj 2-"^ km od naibližjp vaši in 100 km od me^ta Onca^-Vi sva pa račun« 1 a z ovirnmi. Krmaj sva **p spustiila s Hriba, ki je na ju tako neso-sioljubno sprei^el. sva zašln v blato, kjer sva se i*dirala do rva^u. Kmalu ie začelo še doževati in dežovalo je n^pretr^oma dva dni. Bila sva vsa premocPTia in strašno je naru zeKlo. saj sva imela na sebi i samo lahke sportne obleke m lahke oevlje. I Kmalu sn \isolf> na nama mttvo cuni*. D1! bo nesreća še već ja. so se ni*na zmo-ćil* še vii0alice. Iz treh škatlj-ie sva resila samo tucat vžigalic in zato sva morala paziti na vsa»ko. Cez dobro uro napo.rn*» hoje sva vp<->znal-a, da sva pr. šla urno dobrih HX» motrov naprej. Počivah sva samo pon nooi sva pe morala hodi4i. Po petih dneh sva končno pri«pel4i do ri-biškf koče na bre se n-s-ju prvi h;p ustra.šili, saj sva bila vs* rastrgana bosa in kosma-ta. Mislili so, da sva pohodila ka/f.cnca. Ko <*•> pa zvedrli, kdo sva, so n i ju -preitli zelo prijazno. Oafci <»o nam;i jesM in piti. prenr»či1a sva v ninho-vi k*>či in ed?n je c-elo pr^vrel nak>co, da bo v 20 km oddalienem m^srtm odidal br/ojavko o najini Tešitvi. To je bilo S. septembra, 11. srf*pte«nbTa je rva pris'a v Varšavo brzojavka, da sta poljska ldtalca rošena. da bovta poskupila priti do Oncce in da prosija za pomoć. To jo spon>?il ru^ki Aorolclub v Moskvi. ki je dobil obves-tilo, obemem je p« upojročH da b<> ipo^lan^ po'iskima lftalcema povt><£ 7 lcUilom iz ArhangHs-ka. Končrv> %tn pri-^pela kapitan lanusz in poro^nak Rrenk v ArHangelsk. Pes stn prehodila ZV) tm, t^a konjih 370, zadnjih 300 km pa z VetaVnn. \t. Arhanjjelsika s«o ju po-alM.ii yr Mnnfcvo, kier sta si lahko tom^ljt-to nn, k*r ne pa ni posrećilo. T.ptaloa *ta so s>tc«T ttw1« k njemu, toda i7ka7wW> *e je;. r »nojfvrri«, doklrr ne pritisne mraz. ?Alo«štno pri tem je, An m poVfski baMn ni priboriii Oo,roSoTi-R^-T»T>**ho-vega poka-la, č«prav je do^e^fel sibirsko tundro. Prvo mesto ]o zasf^del Mlffi^slci balon, poljski pa. tretj©. Iz Maribora — Sneg na Pohorju. V noči na torok so pohorski vrhovi dobili prvi sneg. Z višav je pihal mrzel veter, ki je prinesel pravo zimsko vreme. — Ironija prirode. Na Pohorju *tw£. v vrtu vile Uajšc-k na Kuški c*«ti pa se je đrugič razevel ppanski bezeg. Prava ironija muhapt^ prirono ntvetri-jo 7. dramo v enajetih slfkah »t\xi mrtvec«, ki jo j© napisal veifki nwki pii«.t-6ij L. N. TolMoj. Režija je Kovi^va. 5V>d^liije ve* gle*1alteki ««sainbl, knunparzi in rhor, ki zapoje v dnigem dejampi niz rnskih pe*mi. Odinora stA le po 4. in 9. aHki. Ko7uhoTH-no. ki jo Tioni v 2. siiki £. Gorin^ik j*» t» prijaznog ti poaodilft krznarska t\i>dka Pe-ter Semko. Maribor Tyr«eva uii^A. — Druga letošnja promi^ra ho to aoboto. Hpriwv re kot spominsko predstuvo oh fiOletnici najvecjega slovenskega dra«matik/i Ojtnkjtr-ja njegovo fxmo »Pohađanje v dolini fcnt-florjanski« v rožrji 'vn msf), nad^Uje Kraijevn, SetTino-va, Zakrajskova, Starčeva, P. KoviA. Ran-berg^r, KoftiU, RTa*, Rorko. .F. Rovir. V«r-donik. Koftift, Maion, Ornohori, ?itAi>d*>k<^r. V &VM Učitelj razlaga uć+nevm, kaJcn kortetnu st živa ti. — LJudJe j©od-črtanim vrsti cam. To je pomenMo skrajšati njegove muke. — Sedel je, je nadaljeval Nocl, — za mizico, ki je bila preslaba, da bi se moge! nastaniti na njo, dj brat si. pozabiva na vse. ostaniva vsak na svojem mestu. tjubiva se! Oče Tabaret }e prijci Noela za rolco in mu io srisnil. — Imeivtno v tem se kaže moj plememti fant. — Tega nisern storil san>o zato, ker sem nomi-sll; ali me bo še priznal za svojega brata, če sežgem ta pisma? — In Pjav si sodil. — V pol ure so bila pisma preči-tana. Vikom* je vstai! in stopil k meni. Prav pravite, gospod, je de-jal. če izv.rajo ta pisma od mo>?ga očeta. če^ar ne dvomim. je v njih jasen dokaz, da nisem srn grofice Commarinove. Nis-em mu odgovoril. — Vendar j>a. — ^e nada-l^val, — so to samo domneve. Ali imate še druge dokaze? Pričakovail sem seveda vse drugačne ugovore. — Germa ne ni mogel govoriti, sem odgovoril. Povedal mi je da je Germain umri že pred leti. Potem sem mu orneni* do:il?o, vdovo Lerougeevo. Paja-snil sem mu, kako lahko bi jo našel in zaslišal. Pripomnil sem. da stanuje v La Jonchere. — In kaj je dejal na *to? — je vprašal oče Tabaret radovedno. — Sprva je molčal \n zdelo se mi je da razmišlja. Potem se ie pa naenkrat prije! za glavo, rekoč: Saj jo poznam. Trikrat sem bil pri uji z očetom in že prea ji je dal moj oče precej denarja. Na te rregove besede sem pripomnil, da je to nov dokaz za mox> trditev. Ni mi odgovoril. Zače] je nervozno hoditi po knj:ižnici sem in tja. Slednjić je prišel k me«, rekoč: Gospod, ali poznate zakonske-2a sna gospoda Commarina? — To sem jaz. — sem mu odgovoril. Povesil ?e glavo in odgovoril tiho: — To sem sluta-1. Prsjel me je za roko in pripomnil: Ljubi brat. ne ježim se na vas. — Zdi se mi, — je pripomnil oče Tabarot, — da bi bil moral prepustiti te besede vam. — Nikakor ne, dragi prijatelj, kajti nesrečen ie /daj on. Jaz se nisem uklonil pod težo udarca, jaz nisem rričesar vedel. dočim je on... Stari policist je prikimal. Nobene svoje misli ni smel izdati, čeprav je zelo težko molčal. — Slednjič, — ie nadalieval Noel, — sem ga po ck>kaj dolgem molku vprašal, kaj namerava stonri. __ Čujte,__ :-e dejal, — v osmih ali desetih dneh pričakujčm svojega očeta. Bodite tako dobri ki do-vol*te mi ta rok. Takoj po njegovem prihodu se domenm z njim in s častno besedo vam jamčim, da se vam ne bo zgodila krivica. Vzemite nazai ta pisma in dovolite mi. da ostanem sam. Mislim, da razumete, kako mi je pri srcu. V tem trenutku iz-gubljam vse: svoje visoko ime, kn sem sa vedno no-sil z največjim spoštovanjem. svoi visoki položaj. svoje ogromno premo/enje in še več, nego je vse to — izgubtiam tuđi žensko, ki mi je dražja od laszabi na vas, k>er vas najbri ljubi in ker vas bo objokovala. — Ali je res izgovoril te besede? — Skoraj besedo za besedo. — Ta podlež — ie zamrmral starec sam pri sebi. — Kaj pravrte? je vpra^a! Noel. — Pravim, da je to vri dečko in da bi me veselilo, če bi se mo»e4 seznaniti z njim, — je odgovoril Tabarert — Nisem mu Dokazal nisem, kjer gre 7^ razdor. — je pripomiril Noel. -— Gre samo za to. da ne izvc za počet je g'ospe Gerdv-je-ve. Prosto voljno sem s© odkrižal tega dokaza, samo da bi mu ne priradenal tako hudega gorja. — A zdai? — Kai naj storitn? Cakam. da se vme grof. Svtv >e korake bom uravnal po tem. kaj poreče on. Jutri pojdem na sodišče in prosci bom. nai pregkdajo Klavdinine papirje. Ce se najdejo ta r*sma. sem reš£«n, če pa ne ... Toda kakor !šem vam ie rekel. nisem storil nobenega sklepa, odkar sem zvedel za umor. Kdo bi mi mogel sveto vati, ka; naj storim? — Na'jmanjš: nasvet zahteva do4go razmišljanje. — je odgovoril starec, ki je že misKl na turnir.. — Smilite se mi, ubogi fant, da ste morali živeti tako žvijenre. — Grozno! In povrhu sem bil še v denarnj sttski. — Kaj? Vi, fci tako varči»je*e? TUDI VAŠ NOVI PLASĆ - .OD PAUUNA KJER KUPITE VSE: BLAGO, KRZNO. PODLOGO IN NAJBOLJiE KROJA6KO DELO IZ PRVE ROKE, ZATO NAJCENEJE. KONFEKCIJA PAUUN, LJUBLJANA, KONGBE8N1 IBG, & OhMI% Jm^ SmafllAt ~- Sa iHtio^o tMmwK Fkaa Jtntfifc* «■ $& ■nvo fti JMMttM 0tl Hfta OMt ftd^B^ •* 3M s L&UIftb