B                                            — 83 —
Jezikoslovne stvari
Hiža. — Obliko ,,biža" zato pišemo, ker je starejša in pravilnejša, obtorej boljša ter tudi ninogo mnogo razširneje v navadi nego li ,,hiša"; kajti hiža (hyža) je rabila uže našim davnirn dedom, in tudi uovim Slovencem Se zdaj rabi, kodar jim tnjstvo nij pregloboko v mozeg seglo; navadna je nainreč po ne-katerih krajih štirske dežele (Danjko, Murko), tudi mej ogevskinii in hervatskimi Slovenci in mej belimi Kvanjci; verhu tega je (brez sooblike ,,hiša") običajna Serbom, Kusom, Slovakom, Poljcem in gorenjim Serbom ; znanajebila tudi starim Čebom. — Oblika ,,hiša" živi stisnena v rnnogo ožjih mejah slovanskega sveta. Miklošič jo v svojem staroslovenskem slovarji iz spomenikov poprejšnje dobe iinenuje sarao jedea krat, najdeno v poznem glagolskem spisu 16. veka; a znano je, da v novejših. glagolskih rokopisih jezik uže nema pervotite čistote; navadna je dalje kranjskim, korvškim ia štirskim Slovenceia, a Šfcircem ondod, kodar so bliže Nemcev, ter tudi Čehom, od nekdaj z Nemci živ«5čim, rabi zdaj in rabila je (poleg sooblike: chyže) od precej starih časov, Jungcuaan. — Obliko ,,hyz-, hyž-" nahajamo v starej slovenšSitii: hyžu m., hyzicl m., hyzina f., hyzinica f., hyzlnica f., hyža f., hyžiaa f., hyžica f., hyžda f. Haus, Karnmer, Zelle, Miklošič v staroslovenskein slovarji; bdi Kranjci govore: hiža das Haus, hiz m. holzerner Keller iin "VVeingarten (kar je Dolenjcem hramj; v ogerskej slo~ venščini čitaoio: vu liižo svojo; vu hižo njihovo; idi vu hižo; trižo na pečini; k onoj hiži; bižo na pesek; vu hižo ouo, Kuzmič (Luk. X, 3S; Mark. VIII, 3, II, 11; Mat. VII, 24, 25, 26, 27) itd.; v hervatskej slovenSSini: hižah, hiže, hižu, Habdelič (Pervi otca našega Adama greh 15, 17, 451) itd., hižaHaus, hižica Hauscben, Hiitte, hižni adj., bižba grosses Haus, Habdelic v svojem slovarji; hiža, bižica, Belostenec; hiža, hižica, hižička, Jambrešic; v serbščini: hiža, hižica, Mikalja; hižina Kammer, Vuk v rječniku; rusfci: hižina, inalaja, bednaja izba; staro-Seški: vam vyžehaju dvoiy, chyžice, rokopis kraljedvorski; slovaški: cbyža, cbyžka, Jungtnann; poljski: chyz, hyz, chyza, chyzyk, cliyzeczek, chyža, chyžyk, chyžeczek, Linde; gorenje serbski: kbeža, Miklošič v staroslov. slovarji na 1102. str&ni.