Kaj in kako misli razumen kmet
o demokratizmu?
Na naš tlanek ,,Vzrokf ptujske n6* sloge" lii cfruge befežke onapao* nem pojmovanju demokratizma, nam je ecfen nasffi čitatefjev-kme^ tov zefo nazorno fn brezobzfrno na-pišaf po pravifu ,,če dva storita fsto, ni to lsto" sfedeče značifne pnmereu katere je fekom časa zbraf iz razne-
y         nega časopisja. Opazovanja so zanf-
miva  m  vredna  trajne  zabeležbe.
Kmet J. Dremelj pise:              • -'
>,     sa izvajanja o demokratizmu m
rforJlt,   ff(Tnemu misfjenju so mi pofis-
?°1 V rOke" ^'a SLCfanJ"a «™žb* Te mfeto tak° zastruPfiena, cfa cefo je misefno; fc     nevofjah, bb smrtnih sfu-
}'anfi v ijivnflV VPiaSanJlfl- pn IZUmift Ca lll,    V    laVrllH'           nr:r:rr. f.    _„    f-r     •         #-
in spfofi  raznif. k or^ ^[lkuJe *<*¦ prfzarfete ati deftujo,    '^ ^f^ne o-sebe na naSh, fa' j^   "°. OCltUje miser-nost  takozvane   iF4wl   Jf"e»rfe" kakor je bfagopokojnr gk.   a". *fdlc ime-novaf gotovf razrecf fjudi'. V J Č° v s^°# nadutosti in osabnosti zasejah   se™e "ra-tomorne nesfoge mecf nas. —. ,       kme-ta niso lmefi m se defoma nirna:j, ° dru-gih   izrazov,   kakor:   ,,N"eumen    kv'11^* ,,kmečki' butelj", ,,ftmetauzer" i'n to' ¦$& ¦mo takrat, kadar ne rabfjb nasega žŠt&ft^ krompirja, mfeka, jajc, živine" spfoh pf^ cfelkov nasega truda m — našift gfasovi ter nakfonjenosti... Mnogi', ki so v tisft žafostm' cfobi  po našifi  hrbtffi spfezafi na mastne pofozaje, so nas pozabifi" lit so z nasfado posfusaff fn prebiraf,i' ne-» slane šafe raznfh mfečezobifi škricev, kt so pozabffi afi pa se mso spoznafi* da je kmet firanftefj mesfa. —
Zgodflo se Je, da se je kmetu Od stii bifomračff urn. Pa je prišfa stvar v mes-čanske časopise: ,,Zacfnja postaja raz-vratnega žiVIjenja." J. K- je kot noto-rfčen pijanec zbfaznef. Pognaf je ceio posestvo po grlu. Odcfafi" so ga v umo-bofnico, kjer caka svojega konca/' —v Resnica pa je ta-Ie: Imenovanf je I>if prc» možen kmet. Radi" političnega sovras-tva cfveh svojffi soseflrov se je na prfgo-varjanje nekega o:fvetnika zapletel v doft gotrajne pravde. Lepega dneva je zapel pred fiiso boben, enkrat za odvetnika^ enkrat za ,,štfbro". Janez je obupaf. Za->-čef }e res pfti na zafost ln obup potemL ko je vse skupaj ,,vrag vzal" s svojfmr pomočniki. Revežu se je omračil um. tTa* ifa je resnica. — Pa se je zgodffo, da stf je omračff um nekemu ..gospocfu", o ka-> terem so tn fare naokrog zvedele, kako razvratno je žVvef. Vse bogastvo mu n! nič pomagafo... O pačf V* časopisu Jc-stafo ,,A. S. je žfvčno zbofef m se morai potfvreči* zdravfjenju v sanaforfju. — Vh dfte, taka je pravičnost čfoveške cfružbc, njena ,,cfernofcratfčna" misefnost? —
Drug primer: Samomori, katerint je ozadje ponajvečkrat beda, brezpo* selnost. obup, razoi:aranje — so na dnev* nem redu. Kako različno se o teh ža« lostnih stvareh poroča, kažejo sledeS primeri: ,,Kakršno življenje taka smrf^ ,,Kcmec slabega življenja", ,,Sam se j« sodil" i.td. in to samo prf povpnečnent navadnem človeku, ki je prostovoljnck
napravil prostor drugim. Ker se pa tu-fcfi'siti fn premožm Ijudje streljajo, za-strupljajo, obešajo, mečejo pod vlak ali {skačejo z mostov fn nadstropij se o le-ieh slučajih poroča previdno in dostoj-no. ,,Nenadoma nas je zapustil", Ne-pričakovano v 'Bogu zaspal', ,,Prerano je sel od nas..." ,,Nehak> je biti bfag'a srce" f.t.d. — Kako lepa bi bila slog^a, idealno sožitje vseh trpečih fn sočustvu-jočih, ako bi se o vseh obupancih pisalo na tako obziren način in se vsaj v takih, 1 Blučajfh ne bi delafa razlika med slojil
fn potem poglejmo takozvano ,,krf-ininalno kroniko" v easopisju. Revež, M je žašel v bedo, se je polastif tujega imetja. Imel }e smolo da so ga ujeli, rav-no zato ker ni bil izvežban v skrivanju greha fz sile. Pa so napisali o takih slu-čajih: ,,Znani tat (celo ime, dasf še ni nikdar kradel alf bif kaznovan!) ima tfolge prste... Nevaren je t.ujemu imetju... Posledica sfabe vzgoje... fabolko ne pa-de daleč od drevesa... (Ubogf, nedolžni stariši, morda fe pokojni!)... Javnemu imetju nevaren tip... i.t.d." — In pri ta-kozvanifi f,bof]ših" fudefi? — Navad-no se ,,di'-kretno" molei radi ,,ug[eda" družfne... (,,Oott b-ehute, et\vas davon z\x bencfiten" grozijo po telefonu...) V najboljšem sfučaju pisejo: ,,OdkriIi so neke nerednosti, ki pa osumljenca ne zadevajo," a.:i ,,Poneverba pod čudnfmi oko!isvinarrr, ki izkliučujejo vsako krfv-tfo Oi.umljenca'' (ki pa je že preko me-je...} Pii prav fini gospodf je tatinsko nagnenje — fcleptomanija... Neozdrav-Ijiva bolezen... TsTespretna manipulacija... 2rtev svoje žaupfjivosti... Smofa v služ-trf... f.t.cf. -
Vse to v fmenu tfetega demokrati-fcma, ki" hoče s svojo perverzno misel-jiostjo vpdVatf cefo na zakon, ki pa je hvarabogU za vse enak. Najbofj demo-Jcralična in nejzprosna je — P.ravica! Se-vecfa Je v knrninafipfi sfučajih. V zaseb-nem življenju pa je vtcfef pagreb pravi-ce ze ftfagopokojrn Sfmon Gregoretč, — Zato še nekaj pnmerovf —
Jezak se napfje. Večkrat fz nevolje, jelze, z namenoni. cfa pozabi' tegobo svo-jega žiVfjenja, cfa se omami iz bede. f.t.d. Seveda ne smem bftf enostranski, ker je med neolfkano množfco, ki ne naide po-tf cfo umske prosvete žalibog strast pi-jančevanja zelo vefika in za bfaginjo in tdcfocnost naroda porazna. AIi demon AlkoFiof lma svoje verae svečenike, slu-žabnike in sužhje v nič manjši" meri med takozvano intehgenco (razumništvom) in takozvanimi višjuni' krogf, kf kfjub krizi pfjančujejo po notafi cefe noči, pofnijo bare do rane zore, uganjajo orgije kakor se pri nas na kmetifi imenujejo svfnjarije in počenjajo vse mogoče. Le pomislimo na dragocene maškerade, ki nas spomin-Jajo nekulturnih Zamorczv, Indjan.e/ in — Berberov ter drugifi plemen, kamor ge nf prišia fuč civiiizacije... fn k tej ostri^Ligotovitvi samo se k skfepu par primerov 111  protiprimerovf
Preprosti" čfovek Je pijan ko svinja, ko krava, (kaka knvica živalim!) je no-toričen pijanec... posteni javno-.ti" ne-varen tfp... pijandura..., cfočim je gos-pod v enakem ali bolj zafostnem pofo-žaju prav poeticno kfasificfran: ,,V rož-cah so bth gospod... (Cetudi so te ,,rož-ce" bile zrastfe v cestnem jarku, v kaki lužr. gnoj^čnici...) ...Lepo so prepevali gospod, so bfli cfo6re volje do peteli-novega petja... 'A om pijani sofer je fo-ulif, kafcor tfivji mrjasec in budif po-gtene liucfi fz spanja... Nefcolifco preveč navduseni so bli gospod sfnočf... (Po-bil je gostifničarju vso kredenco fn 77 stotov pofomif...) Sosecf Miha je storif isto; oti pa je divjak, nasifnez, razboj-nik, nevaren tip... O ti hinavski" cfemo-kratfzem, v ftaterem se očit.uje vsa ne-sloga danasnje tfobe! — Potrebno pa je bilo to napisati v ,,Narodni' Sfogi" vsem poJtenim in pravičnfm v ravnanje. - JOŽE DREMELJ. -