PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. 7 0*7 Pi P1 60'1 0020° primor __ __ iaš PP 559 trg ;.ucvB -\32 6600'^ . uh maggio 1 dnevnik iel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 142 (14.233) Trst, nedelja, 21. junija 1992 Socialistični mandatar vztrajno uresničuje svoj programski načrt Amato nadaljuje z delom V ponedeljek bo zaključil prvi krog pogajanj, v torek pa predložil osnutek vladnega programa Pred koncem tedna naj bi že sestavil novo vlado - Pozivi DSL, naj ne beži pred odgovornostjo RIM Giuliano Amato (na sliki AP) se trudi, da bi uresničil vlado, ki bi v doglednem času (od osem do devet mesecev) uredila in rešila najbolj nujna vprašanja in bi se nato posvetila institucionalnim reformam. To sta včeraj novinarjem povedala predstavnika Unione Valdotaine Cesare Dujany in Lucien Caveri po srečanju s socialističnim mandatarjem. Ob koncu včerajšnjih pogajanj, sestal se je tudi z Rizom (SVP), s Pannello in z Orlandom), je Amato navedel, da se popolnoma strinja s tistimi, ki zahtevajo ob »lažji« tudi uspešnejšo vlado. Vsekakor je potrdil, da bo v ponedeljek sklenil prvi krog pogajanj z vsemi parlamentarnimi skupinami, v torek pa jim bo izročil osnutek vladnega programa, tako da bi lahko že pred koncem tedna sestavil novo vlado. Medtem pa dobesedno dežujejo predlogi in sugestije raznih strankarskih veljakov. Liberalec Patuelli je poudaril, da Amatova vlada ne sme postati »terminska«, andreot-tijevec Cristofori pa je podčrtal, da mora Amato odločno nadaljevati po svoji poti in mora stalno imeti na vidiku, da država ne potrebuje prehodnih rešitev. Podtajnik PRI Giorgio Bogi je navedel, da republikanci čakajo na Amatov program in šele nato bodo dali dokončne ocene. Vsekakor pa po Bogijevih besedah Amatov pristop še ne prepričuje, saj ne prihaja do izraza prava volja do sprememb. Pannella je vztrajal, da mora Amato v vladno večino potegniti tudi DSL. Od Oc-chettove stranke pa je zahteval, da »mora izbrati in mora rasti« in da ne sme dopustiti, da bi jo mali ljudje prepričali, da se ne odloči. Tudi Vizzini smatra, da mora »DSL prevzeti nase širšo odgovornost«. Socialdemokratski tajnik istočasno ugotavlja, da bodoča vlada lahko doseže širše zaupanje, če bodo besedam sledila dejanja. Po njegovem ima Amato sposobnost, da to tudi uresniči. Amatova zagotovila, da v njegovi vladi ne bo ljudi, ki bi vzbujali sume v moralno oporečnost, Orlandova Mreža vsestransko podpira in že napoveduje, da se bo ob zaupnici vzdržala. Misovec Pontone pa je včeraj poudaril, da bi se moral Amato zamisliti ob sedanjem ozračju splošnega optimizma. Predsedstvo Bosne in Hercegovine proglasilo splošno vojno stanje in mobilizacijo Sarajevsko letališče še blokirano zaradi srbsko-četniških napadov Špekulacije z mrtvimi SARAJEVO Včerajšnji poziv srbskih oblasti s Pal, da bodo truplo umrlega novinarja Iva Standekerja pokopali na Palah, če ga nihče ne bo želel prevzeti, je navadna laž, ki jo skuša režim Radovana Karadžiča izrabiti za normalnim ljudem nerazumljive interese, piše v današnji izjavi, ki so jo podpisali novinarji Medina Belalič, novinar Slobod-ne Bosne, Sead Numanovič, dopisnik Ime, Zekerijah Smajič, dopisnik Slovenske tiskovne agencije in dopisnik ANSE. »Ob pozivu srbskih oblasti s Pal zainteresiranim osebam, da naj odpeljejo truplo_ slovenskega novinarja Iva Štan-dekerja, obveščamo domačo in tujo javnost, da že od smrti našega kolega 15. junija letos trdovratno poskušamo vzpostaviti zvezo z bolnišnico na Palah z namenom, da bi se dogovorili o prevzemu trupla. Nikoli nismo uspeli dobiti nobenega odgovornega od bolnišničnega osebja niti od srbskih oblasti. Vedno so nas pošiljali na drug naslov. Prek Unproforja v Sarajevu in Beogradu, komisije za zamenjavo izgubljenih in umrlih oseb, predsedstva in vlade BiH ter prek tujih tiskovnih agencij smo poslali številne prošnje, da nam izročijo truplo našega kolega. Kolikor vemo, sta tako zahtevo poslali tudi slovenska vlada in Mladina. (STA) LJUBLJANA - Predsedstvo BiH je včeraj v tej republiki razglasilo vojno stanje, kar na podlagi prvih informacij pomeni splošno mobilizacijo ter uvedbo delovne obveznosti za javna in druga podjetja. Napadi srbske vojske na Sarajevo so se medtem nadaljevali. Siloviti pehotni spopadi so v tem mestu potekali že v noči na soboto. Srbske sile so s topovi obstreljevale predvsem območja občin Stari grad in Novi grad. Na območju občine Dobrinja pa so, podprti s topniškim in tankovskim ognjem, večkrat poskušali izvesti pehotni preboj, vendar so pripadniki bosanskohercegovske TO vse napade odbili. Obrambne sile mesta naj bi celo prešle v protinapad, zasedle vojašnico v Nedjaričih, uničile več agresorskih tankov in oklepnih vozil ter stisnile obroč okoli srbskih položajev na Vogošču. Po dokaj mirnem dopoldnevu so se napadi srbskega topništva včeraj popoldne znova okrepili. Tarča napada so bili Baščaršija, Jarčedoli in Dobrinja, nekaj granat pa je znova zadelo poslopje časopisne hiše Oslobodjenje. Bosanskoher-cegovska TV je včeraj poročala o grozljivem obstreljevanju naselja Alipašino polje, kjer bi se skoraj ponovila tragedija iz ulice Vase Miškina. Sestradani prebivalci tega naselja so izkoristili kratko zatišje za iskanje hrane, ko jih je srbsko topništvo dobesedno zasulo z granatami, dejavni pa so bili tudi ostrostrelci. V paničnem begu je bilo, po izjavah de- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pričevanja o strahotah V 1 »VI »lil »VVU v cetmskih taboriščih BOSANSKI BROD — Okoli 900 izmučenih žensk, otrok in starejših ljudi muslimanske narodnosti iz Vasi Kozarac, ki so bili v prijedor-skem taborišču, je sinoči prispelo v sprejemni center v Bosanskem Brodu. Po pripovedovanju »taboriščnikov« so srbska vojska in četniki ropali, posiljevali in nasploh kruto ravnali z vsemi zajetimi. Moški so ostali v taborišču, kakšna je njihova usoda, ne ve nihče. Večina pregnancev iz Kozarca je zjutraj odpotovala proti Požegi, v sprejemni center, ostali pa gredo k sorodnikom in prijateljem na Hrvaškem, v Slovenijo in tujino. V sprejemni center naj bi danes prišlo okoli dva tisoč beguncev iz okolice Prijedora. (STA) Organizirana blokada parlamenta onemogoča volitve BOGO SAMSA LJUBLJANA — Kaže, da gre akutni del italijanske politične krize k zapletenem in kontradiktornem koncu. Pa vendar, po hudih pretresih bo Italija dobila vlado in novo politično ravnovesje. V Sloveniji pa je na površini zelo mirno, sprememba desnosredinske vlade s demokristjanskim predsednikom v levo sredinsko z laičnim predsednikom je potekala dokaj mimo brez resnejših pretresov. Toda sedaj se stvari izredno zapletajo, prihaja do ostre polarizacije, poskusa obnavljanja dveh blokov, in kar je nam najhuje, do parlamentarne splošne politične blokade z nevarno perspektivo neustavnih rešitev. Pričnimo kot običajno z nekaterimi številkami. Opozicija razpolaga: Slovenska demokratična zveza - narodno demokratska stranka 10 poslancev, Slovenska ljudska stranka 37 poslancev, Slovenski krščanski demokrati 26 poslancev, Liberalna stranka 4 poslanci in Demos 6 poslancev. Skupaj 83. Dejansko jih je nekaj več, ker ne volijo dosledno za sedanjo vlado na primer zeleni, pa še nekateri drugi, tako da združena opozicija lahko računa na 85-90 poslancev od skupnih 240. Drnovškova vlada ima torej zelo trdno in obsežno večino, ki jo je imela Peterletova samo ob samem začetku. Toda slovenski parlament ima zelo malo profesionalnih poslancev, v veliki večini so to prostovoljci, ki si morajo služiti kruh in ki prejemajo samo zelo borno odškodnino za potne stroške. Parlament je razdeljen na tri zbore: v dveh ima pozicija dokaj obsežno večino, v zbom občin pa samo 41 od skupnih 80 poslancev. V takih pogojih je izredno vabljivo in lahko blokirati delo parlamenta. Dovolj je potegniti iz dvorane nekaj poslancev in potrebnega kvoruma 41 v dotičnem zboru ni več in nič ni mogoče sprejeti. Podobne ugotovitve seveda veljajo za vse parlamentarne komisije, za celotno parlamentarno delo. Seveda pa resnična kriza ni aritmetično parlamentarna, temveč politična. Opozicija se je NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ruski državni pravdnih o pomoči KPSZ italijanskim komunistom Cossutta: Stepankov je provokator RIM »Ko ruski državni pravdnik Stepankov čenča o hipotetičnih stikih med KPI in terorizmom in o hipotetičnih odnosih med mano in rdečimi brigadami, ali je neodgovoren norec, ki ne ve, kaj pravi, ali pa je vulgarni provokator.« Tako je senator Stranke komunistične prenove Armando Cossutta odgovoril na intervju z ruskim generalnim državnim pravdnikom Valentinom Stepankovom, ki ga je objavil včerajšnji Corriere della sera. Ruski sodnik je namreč na vprašanja o financiranju KPI s strani sovjetske partije med drugim navedel, da so se po »ohladitvi« odnosov med KPSZ in KPI »sklicevali na Cossutto«. Na dodatno vprašanje o morebitnem financiranju drugih strank ali skupin in o morebitnih tveganjih za Cos-suttovo življenje, je Stepankov navedel: »Če je bil vezan s čim, kot so rdeče brigade in če se boji, da bi preiskava osvetlila ta del njegove dejavnosti, v takem primeru se lahko česa boji. Če pa je šlo le za medsebojno pomoč med dvema partijama, to ni noben kriminal in se mu ni treba bati.« Glede možnosti vezi med terorizmom in »tistimi člani KPI, ki so končali "vajeništvo" v Moskvi«, pa je Stepankov povedal, da je treba prej ugotoviti, kam in kako so končale te osebe. Ruski državni pravdnik je še navedel, da je skoraj gotovo »vajeniško dobo« končalo v Moskvi več kot 19 članov NADALJEVANJE NA 2. STRANI Lombardija še vedno v vrtincu škandalov z zakupi in podkupninami Pripor za milanska osumljenca V Monzi zaslišujejo aretirane MILAN — Medtem ko se nadaljujejo sodne preiskave o zakupih in podkupninah širom po Apeninskem polotoku, pa je pozornost še vedno osredotočena na Milan in Lombardijo, kjer je sodstvo začelo odpirati to pravo Pandorino skrinjico za tradicionalne italijanske politične stranke. Milanski sodniki so včeraj odredili hišni zapor za podpredsednika družbe milanskih letališč SEA Roberta Monginija in za generalnega direktorja Cogefar-Impresita Vittoria Del Monteja. Prvi je bil v zaporu od 4. junija zaradi zakupov pri posodobitvi letališča Malpen-sa, drugi pa od prejšnjega tedna zaradi 560 milijonov podkupnin za dela v pavijski polikliniki San Matteo. Oba sta sodnike seznanila z vsem, kar bi jim lahko služilo pri preiskavi. V zaporu pa ostaja bivši pooblaščeni upravitelj družbe Cogefar-Impresit Enzo Papi, ki še vedno vztraja pri svoji pravici, da ne odgovarja na vprašanja sodnikov. Podpredsednik SEA Mongini je ob odhodu iz milanskega zapora San Vittore v pogovoru z novinarji med drugim dejal, da je po njegovem ta politični razred in ta sistem objektivno končal, z njim pa tudi ljudje, ki so bili odraz tega sistema. Navedel je tudi, da ni nihče obogatel s posodobitvijo letališča Malpensa. Poudaril je tudi, da so po njegovem politiki zgrešeno vodili svojo politiko. Bivši predsednik protimafijske komisije in ugleden predstavnik DSL Gerardo Chiaromonte pa je v intervjuju za neki tednik navedel, da zaupa milanskim sodnikom, a ne verjame, da bodo lahko ozdravili italijansko politično življenje. Obenem je grajal, da sodniki ob tem primeru postajajo medijske zvezde. Medtem pa so v Monzi sodniki zaslišali šest javnih upraviteljev, ki so jih karabinjerji aretirali predsinočnjim. Med njimi je tudi podtajnik lombardske KD Fran-cesco Rivolta. Sinoči se je karabi-' njerjem predal tudi podjetnik Gi-anfranco Tremolada. Dopoldne pa se je s sodniki dobro uro pogovarjal demokrščanski župan Monze v odstopu Gianmario Gatti. Vsebina pogovora ni znana, a bržkone je bila v zvezi s sedanjo preiskavo v Monzi. • V BiH splošno vojno stanje NADALJEVANJE S 1. STRANI žurnih zdravnikov, okoli trideset ljudi ranjenih, med njimi je nekaj mrtvih. Natančnih podatkov o številu žrtev tega brezumnega napada še ni. Zgradba zaščitnih enot ZN je od mesta tega krvavega dogodka oddaljena le petdeset metrov. Srbski skrajneži so pravtako obstreljevali sedež muslimanske humanitarne organizacije v trenutku, ko so razdeljevali pomoč prispelo s francoskim humanitarnim konvojem. Pri tem je bila ranjena francoska novinarka. Po osvoboditvi Mostarja je poveljnik obrambe tega skoraj popolnoma porušenega mesta Jasmin Jaganjac včeraj napovedal, da njegovim silam preostane še preboj proti Sarajevu in dokončna osvoboditev BiH. Po njegovih besedah bo večji del Hercegovine osvobojen v petih dneh, glavnina okupatorjevih sil okoli Sarajeva pod poveljstvom zloglasnega generala Mladiča pa bo uničena v petnajstih dneh, ko jim bodo zaprli glavno pot čez Pale. Miru ni bilo tudi v drugih bosanskoherce-govskih mestih. Srbske sile so v noči na soboto z granatami in večcevnimi raketometi napadle Bihač, boji pa so divjali tudi na območju Dervente, Bugojne in Bosanskega broda. Spričo takšnih razmer v BiH, pa tudi dejstva, da za zdaj še ni nobenih znamenj, da bi se sprte strani umaknile s strateško pomembnega območja sarajevskega letališča, kot to predvideva nedavni sporazum, ne preseneča včerajšnja izjava vodje zaščitnih sil ZN generala McKenzieja. Le-ta je od sprtih strani ultimativno zahteval takojšnjo ustavitev vseh oboroženih dejavnosti. Če premirje ne bo spoštovano najmanj oseminštirideset ur, je še poudaril general McKenzie, bodo zaščitne sile ZN ustavile vse dejavnosti povezane s sporazumom o deblokadi in odprtju sarajevskega letališča. Na hrvaških bojiščih včeraj ni bilo večjih spopadov in izzivanj. Potem, ko so srbskočrnogorske sile enaindvajset ur obstreljevale širše območje Dubrovnika, pa tudi samo mestno jedro, je bilo včeraj v Dubrovniku mirno. Meščani so si ogledovali velikansko gmotno škodo na kulturno-zgodovinskih objektih znotraj mestnega obzidja. Kot je poročala Hina, so številne dubrovniške ulice, med njimi tudi znani Stradun, polne razbitega stekla, opeke in kamenja. Mesto je še vedno brez elektrike, vodo pa prebivalci dobivajo v omejenih količinah. Mirovne sile ZN so včeraj začele prevzemati nadzor nad t.i. zahodnimi območji na Hrvaškem. Že danes pa naj bi se začela prva faza umika enot JA, ki naj bi trajala približno petnajst dni. Med razmeroma skopimi mednarodnimi odmevi na dogajanje v BiH velja omeniti izjavo predstavnika avstrijske vojske Hansa Helmutha Moserja. Le-ta se je včeraj zavzel za posredovanje evropskih obrambnih sil, ki bi izsilile mir na območju nekdanje Jugoslavije. Mo-ser je od avstrijskega zunanjega ministra Mocka zahteval, naj Avstrija izkoristi svoj sedež v VS ZN, tako da bi evropskim državam, podobno kot v zalivski vojni, dovolili posredovati na območju nekdanje Jugoslavije. Kot se je tudi zvedelo na včerajšnjem sestanku zunanjih ministrov ES v Luksemburgu, bo Velika Britanija s prvim julijem, ko bo prevzela predsednikovanje v Evropski skupnosti, začela aktivnejšo politiko do nekdanje Jugoslavije. London naj bi v Zagrebu ustanovil posebno poveljstvo, ki se bo ukvarjalo z razmerami v nekdanji Jugoslaviji. (NIA) • Blokada NADALJEVANJE S L STRANI združila na osnovi preprostega gesla, da je pri zamenjavi vlade bil izveden neokomunistični državni udar in da je v boju z novim, ali z obnovljenim rdečim režimom vse dovoljeno. To pa pomeni organizirano blokado parlamenta tudi glede najbolj delikatnih stvari. Da ne bo pomot in slabo razumljenih zadev, opozicija ima vso pravico in celo dolžnost izkoriščati napake in pomanklji-vosti vlade, parlamentarne postopke itd. Zato je na svetu v demokratičnih režimih opozicija. Postopek, drobne podrobnosti procedure so bistvo in sol demokracije. Toda v slovenskem primeru se igra ta težka igra brez vratarja, brez možnih rešitev. Blokada parlamenta je povsod možna, razreši jo predsednik republike (kralj, ali druge vrste suveren), ki parlament razpusti in razpiše nove volitve. V Sloveniji ni volilnega zakona, predsednik republike po ustavi lahko razpusti parlament, volitev pa ne more razpisati in bi torej postal neke vrste polustavnega diktatorja. Volitev ni mogoče razpisati, ker ni volilnega zakona, zakona pa ni, ker je zanj ^potrebna dvotretjinska večina, iz zgoraj navedenih številk pa je zelo jasno, da brez kompromisa in sporazuma opozicije in pozicije zakona ni mogoče sprejeti. Politično ozračje se med opozicijo in pozicijo do kraja zaostruje. Tu je več dvomljivih tez. Pred- * .;;v i~. .$ Pri napadih na Sarajevo se srbsko-četniške sile poslužujejo najrazličnejšega orožja, ki gre od topov do minometov in večcevnih raketometov (AP) • Cossutta: Stepankov je provokator NADALJEVANJE S l. STRANI KPI, ki so evidentirani, ne da bi bila znana njihova imena. Stepankov in moskovski preiskovalni sodnik Sergej Aristov pa sta včeraj dobila tudi kopije obsežne italijanske dokumentacije o pomoči sovjetske partije italijanskim komunistom. Ruska sodnika pa sta se včeraj sestala tudi z rimskim vojaškim pravdnikom Giuseppejem Scandurro. Glavne teme so bile obstoj tako imenovanih »rdečih gladiatorjev«, domnevni kolaboracionizem italijanskih vojnih ujetnikov v nekdanji Sovjetski zvezi in načrtna likvidacija italijanskih vojnih ujetnikov v Ukrajini. Nova ruska oblast je torej pripr-valjenja razsvetliti vse temno obdobje medblokovske konfrontacije, a po vsemu sodeč, ne zaradi želje po pravičnosti, temveč iz lastnih notranjih nagibov: Onesposobiti morajo predvsem svoje neo-komuniste in do konca porušiti mit očeta perestrojke, Nikolaja Sergejeviča Gorbačova, tako da je upravičen strah nekaterih v Italiji in v drugih državah nekdanjega zahodnega bloka. Kdo bo plačal dolgove Slovenija ne bo plačevala za druge, je sklenila slovenska vlada. Ker pa ima ta logični sklep veliko pravno luknjo, se je o njem pripravljena pogajati. Na drugi strani pogajalske mize bodo v tem primeru sedeli predstavniki konzorcija tujih komercialnih bank, ki so posojale denar nekdanji Jugoslaviji. Ker se je že pred leti izkazalo, da tedanja federacija denarja ne bo mogla vrniti v pogodbenem roku, so tuje banke odložile vračilo, vendar so morale vse takratne republike podpisati jamstvo, da bodo solidarno jamčile za vračilo dolgov in do tedaj tudi za plačevanje obresti na odložene dolgove. Tuje komercialne banke imajo v svojih knjigah dolžnikov zapisano, da jim nekdanja Jugoslavija še vedno dolguje sedem milijard dolarjev. Še dva meseca nazaj so bivše federalne enote, zdaj zvečine že samostojne države, kolikor toliko redno plačevale obresti, seveda vsaka za svoj del dolga. Na Slovenijo je odpadlo osem odstotkov od sedmih milijard. Zdaj pa se je izkazalo, da plačuje svoje obveznosti samo še Slovenija, drugim dolžnicam je zmanjkalo dolarjev. Tuje upnice seveda hočejo nazaj svoj denar. Če bi poskušali dešifrirati sporočilo slovenske vlade o tej zadevi, bi najbrž prišli do ugotovitve, da so ob tej svoji zahtevi potegnile iz predala pogodbe, na katerih stojijo podpisi vseh republik, podprti s sklepi njihovih parlamentov, da bodo solidarno plačevale svoje obveznosti. Slovenska vlada tega seveda ne želi, toda pogodba je pogodba. Zato tudi ponuja pogajanja, ki najbrž ne bodo lahka. Hočeš nočeš ta finančna zgodba potiska Slovenijo nazaj v jugoslovansko krizo, iz katere se je dokaj srečno že izvlekla, le da jo tokrat preteklost vsrkava na gospodarskem oziroma denarnem področju. Vendar to niti ni edini primer. Odnosi z drugimi nekdanjimi republikami in zdaj novimi državami so v vsakem pogledu na moč zapleteni. S Hrvaško se Ljubljana nikakor ne more spo- razumeti o kolikor toliko normalnem sodelovanju. Hrvaška je še zmeraj v vojni in ne nadzoruje kar precejšnjega kosa svojega državnega ozemlja, ki ga držijo v rokah tamkajšnji Srbi. Zato tudi težko trguje pod normalnimi pogoji in celo hudo omejuje izvoz v Slovenijo ter nakupe njenih izdelkov. Bosna in Hercegovina je v vojni. Makedonija je daleč in prevoz blaga iz te države je izredno drag. Zvezna republika Jugoslavija oziroma Srbija in Črna gora pa sta prišli pod meč svetovne organizacije in z njima se ne sme trgovati. Slovenija odločno spoštuje prepoved varnostnega sveta in je dosledna tudi v primerih, ko bo kakšno podjetje celo propadlo, ker je leta in leta poslovalo z južnimi trgi, zdaj pa ne more čez noč preusmeriti svoje proizvodnje v razviti svet. Zdaj pa nenadoma grozi Sloveniji račun tudi za zagrebške, beograjske, sarajevske in druge dolgove tujim komercialnim bankam. Če bi na zadevo pogledali skozi politična očala, najbrž ne bi bilo nikakršnega dvoma, da bo Slovenija na pogajanjih odnesla celo kožo. Navsezadnje pošteno odplačuje svoje obveznosti, drugod pa je vojna, ki je zanesljivo višja sila in Slovenija v njej ne sodeluje. Toda banke ne bi bile, kar so in tudi ne bi mogle posojati denarja, če ga ne bi z obrestmi vred dobivale nazaj. Zato jih kaj malo zanima, kakšne razloge ima dolžnik, če ne vrača posojila. Pogodba je pač pogodba in banke so se v vseh pogledih zavarovale. Zato bo Slovenija imela precej težaven položaj, ko se bo znašla iz oči v oči s tujimi upnicami. Najbrž bo potrebovala pomoč mednarodnih finančnih ustanov, za katerimi stojijo najbogatejše države na svetu, da se bo znebila solidarnostne klavzule, zapisane v jugoslovanskih pogodbah o reprogramiranju dolgov tujim bankam. Kaj pa bo svet zahteval v povračilo za takšno »uslugo«, se bo še videlo. Povsem zastonj to najbrž ne bo. BOŽO KOVAČ onemogoča volitve vsem Peterletova, ki jo sicer formalno zanika pa vendar nato dodaja. V Sloveniji se je na popisu prebivalstva izreklo 72 odstotkov ljudi za versko pripadnost. Ker so bili izključeni iz vladne večine krščanski demokrati, so bili iz politike izključeni katoličani, in torej 72 odstotkov prebivalstva. Po 45 letih so katoličani ponovno prišli v upravo, na oblast, sedaj so jih izključili in to je dokaz za ponovni rdeči udar. Te teze imajo dve bistveni napaki: krščanski demokrati niso bili izključeni iz politične igre, so zelo močna, odločilna opozicijska stranka. Predvsem pa v kratkem naj bi bile volitve, z njimi pa so vse možnosti in vse opcije povsem odprte. Seveda pa je resnica tudi v že omenjenih 72 odstotkih vernih. Krščanski demokrati so na zadnjih volitvah prejeli okrog 12,5 % glasov, podoben je odstotek Ljudske stranke, nekdanjih kmetov. Obe stranki, ki se sklicujeta na katoliški etos torej dosegata skupaj 25 odstotkov volilnega telesa. Zelo daleč je pa 72 odstotkov, ker so ostali in torej večina razpršeni v celotni slovenski politični mavrici. Seveda vse te zadeve in politični odnosi še zdaleka niso tako preproste. Opozicija se je združila v nekakem novem Demosu, v skupnem parlamentarnem koordinacijskem odboru in vsaj na zunaj nastopa zelo enotno in odločno. Tudi tukaj je logika v poenostavljenem rezultatu prejšnjih, prvih slovenskih demokratičnih volitev. Takrat je šlo za program Demosa, ki je pomenil zamenjavo režima, oni ki so opustili program naj bi izdali svoje volivce in zato je bila konstruktivna nezaupnica, zamenjava vlade in nov odnos sil, nelegitimen. Poslanci naj ne bi spoštovali volje svojih volivcev. Opozicija pa je izredno razčlenjena in znotraj nje obstajajo zelo različna stališča. V torek bo obrambni minister Janša predstavil svojo knjigo o lanski vojni, ki je menda ena sama velika obtožnica liberalnih demokratov, takratnega predsednika Školča in sedanjega predsednika Drnovška. Janša je član sedanje vlade in podpredsednik socialdemokratske stranke, katere predsednik Pučnik je izredno ugleden in vpliven član vlade. Razmerje sil je torej skrajno zapleteno in izredno nevarno. Povsem lahko izključimo možnosti, da bi oba predsednika, predsednik predsedstva Milan Kučan in predsednik skupščine Bučar razpustila parlament in prevzela oblast. To lahko izključimo, tudi zaradi dosledno in do kraja izpričane in dokazane demokratičnosti obeh osebnosti. Zato ni druge rešitve kot potrpežljivo iskanje kompromisa, konsenza, strpnost, razgovor in dogovor o nekaterih za Slovenijo ključnih stvari, kot so volilni zakon, deblokada parlamenta, upoštevanje vseh silnic slovenske družbe in iskanje poti naprej. To je težavna pot, »slovenska pomlad« je zrasla prav na takih osnovah. Izjave Giovannija Spadohnija med obiskom v Furlaniji Evropo naj Predsednik senata govoril tudi PASSARIANO — Bivša Jugoslavija, Češkoslovaška, Maastricht, nova italijanska vlada in usoda kulturnih dobrin: to so teme, ki se jih je dotaknil predsednik senata Giovanni Spadolini v pogovoru z novinarji ob včerajšnjem slovesnem odprtju razstave Zlato in zakladi Evrope v Vili Manin. »Mislim, da bi morali najti narodi bivše Jugoslavije neko tako rešitev, ki bi jim omogočila miroljubno sožitje in naredila konec strahoviti vojni, najbolj krvavi v Evropi po koncu drugega svetovnega konflikta,« je naglasil Spadolini in povoljno ocenil prizadevanja Organizacije združenih narodov v Bosni za modus vivendi med Bosanci, Srbi in Muslimani. Predsednik senata pa je zaskrbljen nad usodo Češkoslovaške, kjer naj bi bil predvčerajšnji kompromis le uvod k razdelitvi države, zaradi česar je Spadolini izrekel voščilo Čehom in Slovakom, da jih ne bi doletela usoda Jugoslavije, kjer so sile disgregaci-je prevladale nad silami integracije. Dokaj pozitivno pa je visoki gost ocenil referendum, s katerim so se Irci opredelili za pogodbo iz Maastrichta. Posebno značilen pa je ta rezultat zaradi tega, ker prihaja z otoka, kar pomeni, da morje na ločuje, temveč povezuje, je poudaril Spadolini z izrecnim zadoščenjem, potem ko je bil rezultat danskega referenduma obratno usmerjen. reši kultura o dogodkih v bivši Jugoslaviji V zvezi z nelahko nalogo poverjenega ministrskega predsednika Giuliana Amata se ni Spadolini iz razumljivih razlogov spustil v podrobnosti, pač pa je podčrtal, da predstavljajo institucionalna reforma, novi volilni zakon, boj proti organiziranemu kriminalu in velikanski javni primanjkljaj, ki utegne izriniti Italijo iz evropskega sklopa, osrednje emergenčne probleme, na katerih reševanju mora temeljiti tudi izoblikovanje nove vlade. Predsednik senata je z zaskrbljenostjo poudaril resnost zdajšnjih političnih razmer v državi, ki narekuje najgloblji čut odgovornosti slehernemu članu celovite družbene skupnosti. Nazadnje je Spadolini omenil še žgoče vprašanje kulturnega premoženja, s katerim razpolaga Apeninski polotok, na katerem je osredotočena kar polovica vseh kulturno-zgodovinskih dobrin v Evropi. Vedeti moramo, je dejal predsednik senata, da je Evropa kulturni koncept in da lahko Evropo reši edinole kultura, nihče drug. Italijanska država nima dovolj sredstev, da bi lahko rešila oziroma sploh ustrezno zaščitila svoje umetniško premoženje, zaradi tega pa je potrebna pomoč zasebnikov: privatno mecenstvo bi kazalo spodbuditi tudi z zakoni ad hoc na davčnem področju, je zaključil Giovanni Spadolini. Predsednik senata se je pred odprtjem razstave Zlato in zakladi Evrope sestal z videmskim županom Pierom Zanfagninijem in rektorjem Univerze ter se udeležil slovesnosti ob jubileju finančne straže. Uskladiti delo jadranskih luk ANCONA Po uresničitvi enotnega evropskega trga bodo jadranska pristanišča kljubovala ostri konkurenci severnoevropskih luk edinole, če se bodo izvlekla iz spon »pretirane lokalizacije«, če bodo znotraj luških sistemov usklajeno delovala in če se bo vsako specializiralo. Z druge strani pa bo morala Evropska gospodarska skupnost s primernimi strateškimi izbirami odločilno prispevati k prostorskemu uravnovešenju pomorskega prometa. To zatrjuje odposlantsvo komisije za prevoze in turizem pri Evropskem parlamentu, potem ko si je skrbno ogledalo pristaniške strukture in opremo v Trstu, Benetkah, Ravenni in Anconi. Obisk delegacije je sodil v okvir priprav na cikel deželnih konferenc o problemih pomorskih prevozov v Evropi. Predsednica te komisije Van Dijekova (Nizozemska) je izrecno poudarila važnost obiskanih pristanišč in to še posebno v vidiku pomnožitve zvez med njimi in lukami v bivši Jugoslaviji in Grčiji ter na Vzhodu oziroma - po ondotnem političnem zasuku - tudi z vzhodnoevropskimi državami. Van Dijekova, ki zastopa v Evropskem parlamentu gibanje zelenih, je obenem izrecno posvarila pred nevarnostjo »prometnega infarkta« zaradi prednosti, ki jih imajo tovorni prevozi po cesti. Z njo je soglašal tudi evro-poslanec Cesare De Piccoli (enotna evropska levica) v svoj-stvu poročevalca o jadranskih pristaniščih pri omenjeni komisiji, ki je kritiziral italijansko politiko na tem področju in pozval rimsko vlado, naj čimprej odobri zakonski osnutek, ki predvideva ovrednotenje oziroma razširitev priobalne plovbe. Razgovor s priznanim slovenskim onkologom dr. Plesničarjem Tržaški simpozij izzvenel v čezvse koristna napotila kako gre zdraviti melanom TRST - Po materi je Barkov-ljan, rodil pa se je v Gorici. In predvojne okoliščine, ki so toliko primorskih Slovencev razkropile po svetu, so tudi njegovo družino napotile v Slovenijo, kjer je nato ostal, kjer sedaj živi in dela. »A se vselej zelo rad vračam v Trst, zelo prijetno mi je tu pri vas.« Dr. Plesničar, eden najbolj znanih, če že ne najbolj znan slovenski onkolog, je izredno prijeten sobesednik. Odprtega duha, z nasmeškom na ustih, živahnimi očmi za lečami rjavkastih naočnikov. A o sebi ne želi govoriti veliko, nekoliko sramežljivo se izogiba vprašanjem. Bolj ga zanima, da bi spregovoril o dvodnevnem kongresu onkologov, na katerem so spregovorili o malignem melanomu, tako imenovanem črnem raku, ki lahko nastane na koži iz obstoječih znamenj. Zakaj ste izbrali prav ta primer raka kot temo tržaškega srečanja? PLESNIČAR: Ta bolezen se sedaj pojavlja tudi pri mlajših ženskah, tudi v rodnem obdobju. Večkrat se zato pojavi tudi med nosečnostjo. V tem primeru se vsa zadeva zelo zaplete, saj je treba ugotoviti, v katerem meseču nosečnosti je ženska, in skleniti, kako jo zdraviti, da ne bo poškodovan plod. Kako to, da je bil kongres organiziran v Trstu? PLESNIČAR: Tak simpozij smo planirali že leta 1990. Toda zaradi znanih dogodkov kongresa lani v Sloveniji nismo uspeli organizirati. V razgovoru s prijatelji v Trstu so nam zdravniki v bolnici Burlo Garofolo zelo prijazno ponudili, da bi oni organizirali srečanje. Dali so nam na razpolago vse svoje kapacitete, finančno pomoč in tako smo 18. in 19. junija imeli ta simpozij, ki ga je priredil Onkološki inštitut skupaj z bolnico Burlo Garofolo, vendar pod okriljem evropske šole za onkologijo. Kdo je sodeloval na tem simpoziju? PLESNIČAR: No, sodelovali so predavatelji iz Avstralije, Amerike in seveda iz Italije, s katerimi smo preučili problem. Ameriški kolegi so nam obljubili, da bodo poročilo o simpoziju objavili v svojih časopisih, kar je velikega pomena, ker oni v bistvu pokrivajo ves svet. Koliko zdravnikov se je udeležilo simpozija? PLESNIČAR: Prisotnih je bilo od 40 do 50 zdravnikov iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Kako bi za bralce PD lahko strnili rezultate tega simpoziji PLESNIČAR: Morda bo zve-nelmalce nenavadno, a rekel bi takole: končni rezultat je bil pregled obstoječega znanja, obenem pa napotki, kako v določeni situaciji postopati, te napotke in navodila, ki jih je izdelala grupa strokovnjakov, pa kolikor le mogoče razširiti, da bodo tudi splošni zdravniki, ginekologi, porodničarji vedeli, kako ravnati. Poleg medicinske plati, pa se v primeru te bolezni zlasti pri noseči ženski zdravnik vselej sooči tudi z etičnimi problemi. Naj dodam, da so bili kolegi iz Trsta zelo kooperativni in prijazni in če bo le mogoče, bomo tako sodelovanje in izmenjavo izkušenj skušali ohraniti tudi v bodoče. V sodobni medicini, kot na splošno v znanosti, brez izmenjave izkušenj ni mogoče... PLESNIČAR: Mislim, da je podobno kot pri vseh znanostih. Treba je dobiti kar največ informacij, soočati se na kongresih, preverjati literaturo itd. Sedaj naj informatika sicer veliko pomaga. Nekoč je bilo iskanje literature, zamudno, sedaj pa nekaj odtipkaš na tipkovnico in ta baraba (v mislih je imel kompjuterski terminal) ti v nekaj minutah že posreduje podatke na ekranu- Za konec, čeprav o tem na simpoziju ni bil govor, v kakšni fazi je boj proti raku? PLESNIČAR: Osebno mislim, da je bilo veliko narejeno, čeprav dosežki niso imeli tolikšnega odmeva kot na primer transplantacija srca. Veliko je bilo doseženega pri preprečevanju raka. Recimo pomen kajenja, industrijske obremenjenosti, polucije zraka, vode itd. In nato zgodnje odkrivanje raka. Nekaterih rakov na primer, kot je rak dojke, ni mogoče preprečiti, vendar smo veliko naredili pri zgodnjem odkrivanju in zdravljenju te bolezni. In tudi pri zdravljenju smo veliko naredili: pred dvajsetimi leti smo bolnika pošiljali domov umirat, sedaj ga ozdravimo in je spet polnopravni član družbe. VOJMIR TAVČAR Programski sporazum FJK-CNR o sodelovanju na strateških področjih VIDEM Vsedržavni svet za raziskave - CNR (Consiglio nazio-nale delle ricerche) in deželna vlada Furlanije-Julijske krajine bosta sklenila v doglednem času poseben programski sporazum o sodelovanju na dveh strateških področjih izjemnega pomena in širokih dimenzij. Konkretno bo šlo za kakovostno poglobljeno in kar najbolj učinkovito vključevanje specifičnih deželnih stvarnosti v vzhodnoevropske postopke za prehod iz planskega k tržnemu gospodarstvu oziroma v socio-zdravstveno organiziranje tamkajšnjih ustreznih sistemov s privabljanjem ondotnih znanstvenikov na italijanska tla ter izkoriščanjem njihovega znanja in sposobnosti. O tem sta se dogovorila včeraj predpoldne v Vidmu podpredsednik deželnega odbora Ferruccio Saro in generalni direktor CNR Bruno Colle v prisotnosti tudi poslanca Gabrieleja Renzullija. Sodelovanje med FJK in CNR, ki bo predstavljalo stvaren primer združevanja nacionalnih in deželnih interesov, se bo razvijalo v sklopu nove strategije državnega raziskovalnega organizma, katere temeljni cilj je povzdigniti število raziskovalnih območij, kakršno je na primer ono pri Padričah nad Trstom, na osemnajst in na ta način smotrneje porazdeliti vsevprek po državnem ozemlju raziskovalne laboratorije in ekipe tehnikov ter strokovnjakov. Pri tem velja še posebej naglasiti, da je CNR že pred časom sprožil sodelovanje s tržaškim raziskovalnim centrom na znanstvenem in tehnološko-inovacijskem področju, to sodelovanje pa bo privedlo v razmeroma kratkem obdobju do odprtja dveh oddeljenih sekcij CNR pri Padričah. S sklenitvijo uvodoma omenjenega programskega sporazuma naj bi izrecno ovrednotili »novo kakovost deželne posebnosti«, kakor je poslanec Renzulli označil njena prizadevanja na področju pospeševanja in širjenja mednarodnih povezav na vseh mogočih področjih. Pri uresničevanju programskega dogovora se bo deželna vlada - sporazumno z rimsko vlado - naslonila tudi na državni zakon za razvoj obmejnih območij, sicer pa seveda na strateške usmeritve CNR. Po preučitvi tehnične osnove sporazuma (kakršnega je CNR že dosegel z deželnima upravama Veneta in Sicilije) bo na predsedniku Dežele FJK Vini-ciu Turellu in predsedniku CNR Rossiju Bernardiju, da dokončno definirata delovne smernice. Pričela se bo J. julija Noč na jezeru bo še poživela Most na Soči TOLMIN — »Noč na jezeru« je ena največjih turistično-zabavnih prireditev na Tolminskem, ki jo že več let prirejajo prve dni julija na Mostu na Soči ali pri sv. Luciji, kot se tudi pravi temu kraju. Letošnja izvedba se obeta še posebej bogata, saj bo jubilejna -dvajseta. Prireditelji so za to priložnost pripravili vrsto manifestacij, ki se bodo zvrstile ob jezeru. »Noč na jezeru« se bo pričela v petek, 3. julija. Ob 13. uri bo otvoritvena slavnost v hotelu Hertz. Istega dne pa se bo začel turnir v malem nogometu ter hokejska tekma na kotalkah. V večernih urah bo prosta zabava s plesom. Športnim pobudam bo namenjen jutranji del sobote. Popoldne pa bodo odprli sejem domače obrti ter sprejeli delegacije sedmih jezer (Bohinj, Bled, Sauris, Baško jezero, Švicarsko jezero, Gardsko jezero in jezero na Mostu na Soči). Ob 18. uri bo za najmlajše lutkovna predstava Janko in Metka, zvečer pa ples. V nedeljo ob 9. uri bo mednarodno ribiško tekmovanje z udeležbo ribičev iz Italije, Slovenije in Avstrije, ob 13.30 kajaški maraton Ko barid-Most na Soči, najpomembnejši del srečanja pa bo ob 15.30, ko se bodo v vodnih športih pomerili predstavniki sedmih jezer. »Noč na jezeru« se bo sklenila s tradicionalnimi skoki z mostu v jezero. R. Pavšič Brzojavka SSk z voščilom poverjenemu predsedniku Giulianu Amatu TRST — Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je naslovilo poverjenemu ministrskemu predsedniku Giulianu Amatu brzojavko z voščilom za uspešno delo. Opozorilo ga je tudi na velika pričakovanja slovenske narodnostne skupnosti glede odobritve pravičnega zaščitnega zakona in zajamčenega avtonomnega zastopstva manjšin v izvoljenih telesih spričo napovedanih volilnih preosnov. Slovenska skupnost je z druge strani prejela še nove čestitke za uspeh na zadnjih volitvah. Poslali so ji jih predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle, SDZ - Narodna demokratska stranka in Mladinska iniciativa, ki deluje v sklopu te stranke. sp EDIL-PORFIDI TRENTINA TLAKOVANJE ZUNANJIH POVRŠIN • porfidi e peščenci e prane cementne plošče • samovezni tlakovci • kamnite zunanje stenske obloge - bunje ŠIROKA IZBIRA VSEH GRADBENIH MATERIALOV TRST - skladišče in urad: Prosek (pri avtobusni garaži ACT) Tel. (040) 251044 - 225822 Prva seja tržaškega občinskega sveta bo v petek, 26. junija Kako je Pahor prevajal Rinaldiju svoj slovenski poseg v italijanščino Prva seja novoizvoljenega tržaškega občinskega sveta bo v petek, 26. junija, ob 18.30. Tako so včeraj na sestanku s starejšim svetovalcem Rinaldijem sklenili svetovalci, ki so prejeli na junijskih volitvah na posameznih listah največ preferenc. Srečanje je bilo dejansko tudi uvertura v vprašanje rabe slovenskega jezika v občinski skupščini, ki ga je s telegramoma prefektu Vitiellu in izrednemu komisarju Občine Trst Ravalliju sprožil svetovalec Slovenske skupnosti Samo Pahor že dva dni po izvolitvi. Po včerajšnjem zadržanju predstavnikov raznih strank glede tega za nas ključnega vprašanja, bi lahko zapisali, da smo bili priče nekakšnemu zatišju pred nevihto. Komisar Ravalli, ki je poslal Pahorju telegram z vabilom na srečanje samo v italijanščini, si je pi-latovsko umil roke, češ da je že z včerajšnjo sejo predal svoje posle izvoljenemu organu, občinskemu svetu; naj se torej občinski svet »spoprime« s slovenščino. Z njegovim odhodom s političnega prizorišča je vse politično »breme« rabe slovenskega jezika v občinskem svetu padlo na ramena starejšega svetovalca, demok-ristjanskega kandidata za župana Rinaldija. Slednji je prof. Pahorju ob njegovem posegu razložil, Botanični vrt slavi jubilej Botanični vrst Carsiana pri Zgoniku, ki doživlja vse večji uspeh med obiskovalci, obhaja letos 20-letnico življenja oziroma časa, kolikor ga ima v najemu in oskrbi Pokrajina Trst. Da bi jubilej primerno obeležili, je izredni pokrajinski komisar Do-menico Mazzurco za torek ob 12. uri povabil v botanični vrt deželnega odbornika Gianfran-ca Carboneja, zgoniškega župana Miloša Budina, predsednika Kraške gorske skupnosti Ivana Širco in druge predstavnike krajevnih oblasti ter deželne in pokrajinske funkcionarje. kako se je posvetoval z občinskim tajnikom in kako sta dobila »salomonsko« rešitev, po kateri bi lahko Pahor kot svobodni državljan uporabljal materni jezik na italijanskem ozemlju, a ker je bil izvoljen in je s tem postal javni funkcionar, lahko v izvoljenem organu poseže le v uradnem, to je italijanskem jeziku. Rinaldi je ob tem »širokogrudno« omenil možnost, da lahko svetovalci slovenske narodnosti spregovorijo na prvi seji občinskega sveta ob zaprisegi v slovenščini, kot je bilo to doslej po ustaljenem običaju dovoljeno slovenskim svetovalcem. Samo Pahor je Rinaldiju odgovoril v slovenščini. Povedal mu je, da noben zakon ne prepoveduje uporabe slovenskega jezika v javnih organih. Dodal je, da ima občinski svetovalec, ki pripada jezikovni manjšini, pravico do rabe slovenskega jezika na osnovi Posebnega statuta iz leta 1954, omenil je tudi znano razsodbo Ustavnega sodišča iz leta 1982. Če vse to še ne bo dovolj za rabo slovenščine v tržaškem občinskem svetu, se bom spet pritoži na Ustavno sodišče, je zažugal slovenski profesor. Doslej je to storil dvakrat in obakrat mu je Ustavno sodišče ugodilo. Na seji ni bilo prevajalca, kot je to zahteval Samo Pahor. Na nje- gov protest mu je bilo odgovorjeno, da je bila včerajšnja seja neformalna. Ko je Pahor govoril v slovenščini, ga je nekajkrat prekinil le Rinaldi: ostali, med njimi tudi fašist Di Mauro in melonar Staffieri, so molče poslušali. Pahor je Rinaldija ob njegovih prekinitvah zaprosil, naj s svojimi motilnimi posegi ne zavlačuje seje, in pojasnil, da bo ob koncu povzel svoj poseg v italijanščini, kar je tudi storil. Bivši tržaški župan Staffieri je v zvezi z rabo slovenščine v občinskem svetu le dvakrat zelo posredno, a dovolj pomenljivo posegel. Starejšega svetovalca Rinaldija, ki bo tudi vodil prvo sejo občinskega sveta, je vprašal, kako bo poskrbel za red med prvo sejo. Prvič ga je Rinaldi preslišal, na ponovno vprašanje pa je Staffieri dobil odgovor, da bo za red poskrbljeno z okrepljeno prisotnostjo mestnih redarjev. Staffierijevo vprašanje in tudi dejstvo, da so poslali fašisti na sejo le »tretjerazrednega«, dokaj umirjenega predstavnika, dajeta slutiti, da je bilo včerajšnje srečanje na občini le prehodnega značaja. V petek, 26. junija, bo šlo zares. Na tej seji pa bo imel Samo Pahor pri zahtevanju svojih pravic nezmotljive »prijatelje«: italijansko ustavo in zakone... (mk) Folklorna skupina »Šavrinke« na današnji šagri manderjerjev »Sv. Ivan in Podlonjer v prazničnem razpoloženju« je naslov vrste prireditev, ki že od maja potekajo v teh dveh mestnih četrtih in se bodo vrstile še do prvih julijskih dni. Danes in prihodnji teden bo v obeh krajih zelo živahno. Danes bo v Podlonjerju 12. šagra manderjerjev, v okviru katere bo v Ljudskem domu nastopila istrska folklorna skupina Šavrinke. Jutri bo v Podlonjerju zaigrala mestna godba na pihala Verdi. V torek zvečer bodo pri Sv. Ivanu zagoreli svetoivanski kresovi, s katerimi bodo proslavili farnega patrona. Istega dne bo na sporedu tudi posebna prireditev za otroke, katere izkupiček bodo organizatorji dali v dobrodelne namene. 24. junija bodo pri Sv. Ivanu praznovali svojega patrona. Cerkveno slavje bo prenešeno na nedeljo, 28. junija, ko bo v tem kraju evharistična procesija s slavnostno mašo. Istega dne bo tudi tekmovanje med vozički in turnir v balinanju za trofejo Sv. Ivana. Vse denarne prispevke, ki jih bodo prejeli na prireditvah, bodo nakazali ustanovama Caritas ali Unicef, le-te pa jih bodo namenile civilnim žrtvam vojne v bivši Jugoslaviji. Na osnovni šoli Kajuh Gropada-Padriče Zaključek v znamenju 20-letmce poimenovanja " * Učenci in učiteljice z osnovne šole Karla Destovnika - Kajuha iz Gropade in Padrič so nam poslali tole prijazno poročilo o zaključku svojega šolskega leta, ki ga radi objavljamo. Dodali so tudi zgornjo skupinsko fotografijo, posneto na šolskem vrtu. Na našem šolskem vrtu stoji že vrsto let Kajuhov kip. Ta kip nas spominja nas na junaka, ki je žrtvoval svoje mlado življenje za slovenski narod, tudi za nas, ki se vsak dan ob prihodu v šolo srečujemo in brezskrbno igramo ob njem. Pogled nanj pa nas spominja, da smo slovenske narodnosti, da moramo ljubiti svoj jezik in ga ne smemo nikoli zatajiti. Zato smo hvaležni vsem tistim, ki so pripomogli k temu, da nosi naša šola Kajuhovo ime. Minilo je že 20 let, odkar je med košatimi drevesi v čudovitem sončnem popoldnevu potekalo slavnostno poimenovanje. Bilo je v nedeljo, 25. junija 1972, in ta dan je mnogim nedvomno ostal v neizbrisnem spominu. Prav tej obletnici naše šole smo posvetili letošnjo zaključno prireditev, razstavo in šolsko glasilo Mala Gaja. Zaključna prireditev je bila 10. junija popoldne. Nastopili so otroci iz šole in iz vrtca. Ob številni prisotnosti staršev in vaščanov so otroci, pogumno kot vedno, podali recital s petjem in glasbeno spre- Izidi na klasičnem liceju, na oddelku za geometre zavoda Zois, na pedagoškem liceju in zavodu Stefan mljavo, ki so ga pripravile učiteljice Savica Grgič, Carmen Cos-ma, Marina Gulin in Elena Škabar. Malčki iz otroškega vrtca pa so se predstavili s petjem in recitacijo o domovini. Skupaj z otroškim vrtcem smo imeli v nedeljo, 14. junija v šolskih prostorih razstavo likovnih in ročnih izelkov. Res številni obiskovalci so imeli tako priložnost, da si ogledajo tudi razstavo dokumentov in slik o poimenovanju šole. Na naši šoli že 16 let izdajamo glasilo Mala Gaja. Letošnja številka je posvečena prav obletnici poimenovanja. Kljub temu, da smo imeli ob koncu šolskega leta veliko dela, smo po svojih močeh pobude le speljali do konca in imeli pri tem veliko uspeha in zadoščenja. Učenci in učiteljice osnovne šole K.D. Kajuh Gropada - Padriče ZSKD v sodelovanju z Občino Devin-Nabrežina Ob III. mednarodnem lutkovnem festivalu 1992 v torek, 23. junija, ob 15. uri v Centru Strekelj v Sesljanu KUŽEK IN MUCEK lutkovna predstava v izvedbi skupine UŠ iz Ljubljane. OTROCI NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI! Jutri se na višjih šolah začnejo zrelostne preizkušnje Jutri se bodo na višjih srednjih šolah začele mature, mi pa zaključujemo objavo učnih uspehov; tokrat so na vrsti »klasiki«, bodoči geometri, učitelji in tehniki. Klasični licej Prešeren 4. v.g.: izdelali so: Martina Crape-si, Taja Gustinčič, Ivana Mahnič, Katja Simunic, Sara Sternad. Tri dijakinje imajo popravne izpite, ena ni izdelala. 5. v.g.: Katarina Fischer, Sara Pe-rini, Deborah Prasel, Nataša Zuba-lič. Dve dijakinji imata popravne izpite. 1. ki. licej: Sara Balde, Karen Cossutta, Tatjana Dolhar, Erika Furlan, Igor Giacomini, Sabrina Marti-nuč, Maja Puglia, Sonja Rojac, Jana Umek. 2. ki. licej: Evgen Ban, Natascia Gibi, Matejka Grgič, Vesna Kranjec, Anna Magaina, Maria Mamolo, Nik-la Panizon, Veronika Paulina, Matej Rolich, Matjaž Rustia. Trgovski tehnični zavod Zois Oddelek za geometre 1. r.: Peter Emili, Fabio Jurincich, Marco Zaccaria. Pet dijakov ima popravne izpite, štirje niso izdelali. 2. r.: Borut Pipan, Nevio Sabadin, Patrick Žerjal. Trije dijaki imajo popravne izpite. 3. r.: Martin Ravbar, Alessandro Samez, Ilario Tul. En dijak ima popravne izpite. 4. r.: Davor Berdon, Igor Corva, Marko Korošic, Mitja Lovriha. Štirje dijaki imajo popravne izpite. Vsi dijaki 5. ržzreda so bili pri-puščeni k zrelostnim izpitom. Pedagoški licej Slomšek 1. A r.: Katja Husu, Sara Mosetti, Irena Rustia, Monika Tence. Enajst dijakov ima popravne izpite, dve dijakinji nista izdelali. 1. B r.: Annamaria Antonič, Sabrina Bandi, Cristina Comar, Gaia Gal-vani, Milan Lavrenčič, Jana Lovriha, Alessandra Mignacca, Katia Sar-do, Francesco Taucar. Šest dijakov ima popravne izpite. 2. A r.: Jadranka Blasina, Manue-la Budal, Nataša Caharija, Monica Cossutta, Raffaella Petronio, Liza Slavec, Valentina Triolo, Katja Vodopivec. Šest dijakinj ima popravne izpite. 2. B r.: Valentina Corbatti, Karin Kalc, Mateja Metlika, Darja Radetti, Martina Slavec, Erika Trobec, Martina Tul, Maja Vecchiet, Barbara Zi-vic. Dve dijakinji imata popravne izpite, ena ni izdelala. 3. r.: Ivana Ban, Susana Bandi, Sanja Ferlan, Jurij Gruden, Erika Kraljič, Roberta Predonzani, Lorena Ravbar, Caterina Spangaro, Tania Sturman. Tri dijakinje imajo popravne izpite, tri niso izdelale. Vsi dijaki 4. razreda so bili pri-puščeni k zrelostnim izpitom. Poklicni zavod Stefan Oddelek RTV 1. A r.: Tomaž Furlanič, Iztok Kavrečič, Igor Lončarič, Diego Tretjak, Milan Viola. Sedem dijakov ima popravne izpite, štirje niso izdelali, eden je izstopil, eden je neocenjen. 1. B r.: Alen Corbatti, Tomaž Mar-kežič, Samo Petaver, Peter Rasman, Vanja Udovičič. Devet dijakov ima popravne izpite, trije niso izdelali. 2. r.: Črtomir Čadež, Marko Colja, Roberto Corda, Kevin Germanis, Simon Mirkov, Dimitri Pisani, Andrej Stocca, Luca Sturman, Devis Tinta. Sedem dijakov ima popravne izpite. 3. r.: kvalifikacijski izpit so uspešno opravili: Davide Bajec, Michel Grbec, Carlo Ierco, Gregor Novel, Dean Pertot, Alessandro Alan Por-porati, Boris Vremec, Alex Zerjul. 4. r.: Vitjan Bandi, Iztok Čuk, Aljoša Danieli, Mitja Kokorovec, Damjan Križmančič, Marco Križ-mančič, Aldo Pahor, Igor Ščurek. Sedem dijakov ima popravne izpite, eden ni izdelal, dva sta izstopila. Vsi dijaki 5. razreda so bili pri-puščeni k zrelostnim izpitom. Oddelek BIO 1. r.: Martina Favetta, Nika Grmek, Ivan Marija Hrovatin. Tri dijaki imajo popravne izpite, dva nista izdelala, dva sta izstopila. 2. r.: Katja Terčelj. Tri dijakinje imajo popravne izpite. 3. r.: kvalifikacijski izpiti: Peter Bandi, Majda Brecelj, Daniele Gio-vannini, Čonsuelo Kodermac, Ivo Križman, Omar Jožef Marucelli, Ksenija Zotti. 4. r.: Diana Colombin, Erika Dog-lia, Elda Jercog, Cinzia Ra vasi. Trije dijaki imajo popravne izpite. Oddelek URS 1. r.: Igor Antonič, Kristjan Mezgec, Ivan Pahor, Danjel Peric. Dva dijaka imata popravne izpite, šest jih ni izdelalo. 2. r.: Vanja Devetak, Luka Grbec, Marco Poropat. Štirje dijaki imajo popravne izpite. 3. r.: kvalifikacijski izpiti: Marco Bembi, Dejan Gruden, Marko Hmeljak, Kristjan Mahnič, Erik Peric, Massimo Vrše. En dijak ni izdelal. 4. r.: Davide Battigelli. Trije dijaki imajo popravne izpite, trije so izstopili. Vseh osem dijakov 5. raz. je bilo pripuščenih k zrelostnim izpitom. Na sliki (foto Magajna) pričakovanje dijakov pred oglasno desko znanstvenega in klasičnega liceja France Prešeren. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV — TRST Prof. France Pibernik: »Jutro pozabljenih« Sodelujeta recitator Pavle Ravnohrib in čelist Milan Hudnik. Večer zamolčanih medvojnih ustvarjalcev bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, jutri, 22. t. m., ob 20.30. Športno združenje GAJA organizira od 27. junija do 5. julija na športnem objektu na Padričah »ŠPORT IN IkBMO« z nogometnim in odbojkarskim turnirjem. Zabavali vas bodo ansambli Happy Day, Lojze Furlan, Zvezde. Vabljeni! SKLAD MITJA CUK vabi vse otroke NI PROSTO, VESELO v Prosvetni dom na Opčinah od 9. do 19. ure danes, 21. t. m. Ob bogatih spremnih prireditvah Nadaljuje se 44. vzorčni velesejem Prebivalci Sv. Ivana in Podlonjerja trdno odločeni poprijeti za delo Izredni občni zbor položil temelje za oživitev utripa SKD Škamperle Na tržaškem gospodarskem razstavišču na Montebellu se nadaljuje 44. vzoročni velesejem z bogatimi spremnimi prireditvami. Včeraj je bil na sporedu pomemben posvet o lesni industriji, na katerem so sodelovali poleg visokih predstavnikov vsedržavne zveze lesnih industrij-cev (Federlegno Arredo) in italijanskega inštituta za zunanjo trgovino (ICE) tudi predstavniki tega sektorja iz nekaterih vzhodnoevropskih držav, saj je bil govor predvsem o novih možnostih mednarodnega sodelovanja na področju lesne industrije. Včeraj je bil na sporedu tudi Dan Madžarske, na katerem je med drugimi nastopil madžarski veleposlanik v Rimu Laslo Zorani. Danes bo vzorčni velesejem odprt občinstvu od 10. do 22. ure, jutri pa bo po običajnem urniku za delavnike od 17. do 23. ure. Jutri bodo spet pomembne spremne prireditve. Na vrsti bo namreč Dan Avstrije, ki je ena izmed najzvestejših udeleženk našega velesejma. Popoldne z začetkom ob 18. uri pa bo v velesejem-skem kongresnem centru okrogla miza na temo: »Preokret v Maastrichtu. Od skupnega trga k političnemu združenju.« Priredil jo bo Evropski dom iz Trsta, za njo pa bodo raz-spravljali tržaški parlamentarci Ar-duino Agnelli, Willer Bordon, Giu-lio Camber, Sergio Coloni in Giorgio Rossetti. Velesejem bo občinstvu na ogled do ponedeljka, 29. t. m. Na nedavnem izrednem občnem zboru Kulturnega društva Slavko Škamperle so položili temelje za novo kulturno in splošno družbeno delovanje pri Sv. Ivanu in tudi v širšem mestnem okolju. Polnoštevilna udeležba nekdanjih odbornikov in domačinov dokazuje, da si Svetoivančani po dolgoletnem kulturnem mrtvilu in molku želijo novih dejavnosti, ki bi privabile v društvo čim širši krog tam živečih Slovencev. Izredni občni zbor je pozdravila bivša odbornica Loredana Gec, ki je bila med pobudnicami te izredne skupščine, razpravo, ki je bila mestoma zelo živahna pa je vodila tajnica Zveze slovneskih kulturnih društev Nives Košuta. Osrednjo kulturno organizacijo je na občnem zboru zastopal tudi predsednik Ace Mermolja. Začetek občnega zbora je bil posvečen razpravi o kočljivem vprašanju društvenega premoženja, ki precej buri duhove nekdanjih odbornikov Škamperla in ki je povzročilo tudi precej trenj s športnim združenjem Bor. Večji del razprave pa je bil posvečen obuditvi društvene dejavnosti, saj se je SKD Škamperle zaradi krize znašlo na robu dokončnega razpusta. Na občnem zboru pa je močno prevladala volja do življe- nja. Izvolili so 12-članski pripravljalni odbor, ki se bo sestal že v prihodnjih dneh in sestavil okvirni delovni program. Če na kratko povzamemo glavne teme iz razprave lahko rečemo, da so bili vsi diskutanti mnenja, da je treba premostiti zastarele kalupe prosvetnega dela, ki bi prej ali slej privedli društvo v novo in tokrat najbrž dokončno krizo. Padla je tako ideja o sodelovanju s Slavističnim društvom, s katerim bi lahko oblikovali pobu- de za javno uveljavitev slovenščine, o ovrednotenju svetoivanske-ga Narodnega doma ter dela domačega pisatelja Vladimira Bartola. Durštvo bo moralo nadalje posvetiti pozornost šoli in predvsem delu z najmlajšimi. Na občnem zboru je skratka padlo več privlačnih in zanimivih predlogov, ki jih bo treba sedaj z dobro voljo čim prej uresničiti. Na sliki (foto Magajna) udeleženci izrednega občnega zbora SKD Slavko Škamperle. Prihodnjo soboto Pesem v zalivu na Devinskem gradu V soboto, 27. t.m., bo na Devinskem gradu zborovska revija Pesem v zalivu, ki jo bosta tokrat že petič po vrsti priredila domača pevska zbora Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina. Na tej že tradicionalni pevski prireditvi bodo poleg omenjenih dveh zborov sodelovali še Oktet Brda z Dobrovega, Mešani pevski zbor italijanske skupnosti iz Pirana in Dekliški pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v bližnji telovadnici osnovne šole Josip Jurčič v Devinu. Kako lahko obnovimo potrdila za oprostitev plačevanja ticketa Občina Devin-Nabrežina bo poskrbela za obnovitev potrdil za oprostitev plačevanja zdravstvenega ticketa zaradi prenizkega dohodka (rok poteče 30.t.m.), in sicer tako, da bo obnovljena potrdila poslala po pošti vsem prosilcem, ki bodo po pošti poslali na pristojni občinski urad (Naselje sv. Mavra 124 - 34019 Sesljanj naslednjo dokumentacijo: 1. ) izpolnjen obrazec prošnje za oprostitev plačevanja, 2. ) fotokopijo obrazca 740 ali obrazca 201 za leto 1991, 3. ) zapadlo potrdilo o oprostitvi. Potrdilo je v nujnih primerih mogoče obnoviti tudi neposredno, in sicer od jutri naprej v Uradu za oprostitve (Naselje sv. Mavra 124) od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30, po predhodni preverbi v letu 1991 prejetega bruto osebnega dohodka (po obrazcih 740 ali 201). Kriteriji za oprostitev so nespremenjeni. V tržaški občini pa bodo potrdila za oprostitev plačevanja ticketa začeli izdajati 1. julija v vseh občinskih izpostavah. Da bi se izognili nepotrebnim vrstam, Občina Trst že vnaprej opozarja, naj se interesenti ne podajajo množično v izpostave že prve dni, saj bodo potrdila izdajali skozi vse poletje. Na pomolu Audace predstavili tudi nov izvidniški čoln Obalne straže Od včeraj v Grčijo z novo trajektno linijo Zgoraj vrsta za vkrcanje na grški trajekt Latoffoto Magajna), spodaj pa nov izvidniški čoln Obalne straže (foto Križmančič) Včeraj je odplul iz tržaškega pristanišča proti grškemu Patrasu trajekt Lato grškega brodarja Anek line s Krete. To je bila uvodna vožnja na novi plovni progi, ki povezuje Trst z Grčijo. S trajektom je odplulo kakih 950 potnikov z vozili ali stanovanjskimi prikolicamoi; večina so bili nemški in avstrijski turisti, ki so izkoristili novo progo za odhod v Grčijo, da bi se tako izognili vroči poti po bivšem jugoslovanskem Balkanu. V začetku julija bosta začela na isti progi pluti še druga dva trajekta: E. Venizelos, ki bo lahko prevažal do 2.950 potnikov in več kot tisoč vozil, in Kydon, na katerem bo prostora za tisoč potnikov. Od takrat dalje bodo vozili trajekti iz Trsta v Grčijo dvakrat tedensko. Sicei pa je bilo na tržaškem nabrežju včeraj nasploh zelo živahno. Poleg trajekta za Grčijo so si sprehajalci ob pomolu Audace lahko ogledali nov izvidniški čoln Obalne straže CP 409, poimenovan »Giulio Ingianni«, ki ga je te dni tržaškemu Pristaniškemu poveljstvu predala ladjedelnica CNR iz Ancone. Njegovi 20-članski posadki poveljuje poročnik bojne ladje Felice Tedone, ki je včeraj na krovu novinarjem orisal zavidljive tehnične lastnosti plovila in namene, za katere ga bodo uporabljali. Materiali, iz katerih je izdelano, konstrukcijska tehnika in oprema ustrezajo visokim kakovostnim in varnostnim normam - je poudaril Tedone - plovilo pa bo namenjeno daljšim kontrolnim službam in reševanju na odprtem morju v kakršnihkoli vremenskih pogojih v vsem Sredozemlju in skozi vse leto. Umrl G. Naibo Včeraj je v zdravilišču Sanatorio Triestino po daljši neozdravljivi bolezni v 67. letu starosti umrl znani tržaški trgovec in javni delavec Giorgio Naibo. Od leta 1979 je bil predsednik Združenja trgovcev na drobno pri pokrajinski zvezi Unione commercianti, poleg tega pa je bil tudi v vodstvu Tržaške trgovinske zbornice. ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame Romane Bordon vd. Crisma se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala nosilcem krste in cvetja, ženskemu cerkvenemu zboru in zboru Fran Venturini ter CS ŠK Domjo. SVOJCI Krmenka, 21. junija 1992 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše drage Ane Pohlen vd. Pertot Posebna zahvala g. župniku, pevskemu zboru Slavec-Slovenec in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Lonjer, 21. junija 1992 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše drage žene, mame in none Marije Žafran por. Coretti Posebna zahvala dr. Spetiču, župniku Angelu Kosmaču, cerkvenima pevskima zboroma, ki sta pela v cerkvi in na pokopališču, nosilcem cvetja ter vsem prijateljem in znancem. Mož Bruno, sin Guerrino in vnuk Maurizio Trst, Ricmanje, 21. junija 1992 Neizrekljivi bolečini družine Kalc ob izgubi ljubega Fabiota se pridružujejo Sebastjan, Ana, Rainieri in Zlatka. Nepričakovano nas je zapustila naša draga Angela Furlan vd. Gruden Pogreb bo jutri, 22. t. m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Nabrežino. Žalostno vest sporočajo hčerki Gi-anna in Sonia, zeta Claudio in Sergio, brati in sestre, svakinje, svaki, vnuki in drugi sorodniki. Nabrežina, Trst, 21. junija 1992 Nona, vedno boš ostala v naših srcih. Susanna in Katja (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Žalovanju se pridružujeta družina Rose in Doriano Umrla je naša draga mama, nona in sestra Marija Danev vd. Doušak Za njo žalujejo hčeri Marica in Rada, sin Mirko, vnuki Tanja, Dunja, Andrej, Paolo, in Sonja, pravnuki Maj, Alexia, Veronika in Martin, sestra Karla in sorodstvo. Zahvaljujemo se dr. Liviju Štoki. Datum in uro pogreba še sporočimo. Križ, 21. junija 1992 -L Zapustil nas je naš dragi 1 Josip Vodopivec (Pepi) Pogreb bo jutri, 22. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Dolino. Žalostno vest sporočajo žena Angela, sinova Danilo in Boris, snaha Cvetka, vnuki Damjan, Igor, Erik, Klara in Vivjana ter ostalo sorodstvo. Dolina , 21. junija 1992 Tragično nas je zapustil naš dragi Fabio Calzi Pogreb bo jutri, 22. t. m., ob 11. uri iz cerkve v Trebčah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Žalostno vest sporočajo starši Luciana in Severino, sestri Marina s Carlom in Gabriella z Vittoriom, nečak Andrej in drugi sorodniki. Trebče, 21. junija 1992 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob izgubi dragega sina Fabia sočustvujeta z družino Elda in Aldo Carli z družino Fabio, za vedno boš ostal v naših srcih. Prijatelji iz Trebč Ob nenadomestljivi izgubi dragega Fabia izreka svojcem globoko sožalje Dario Ciuk z družino Ob izgubi Fabia Calzija žalujeta družini Sergio in Roberto Antoni SKD, ŠD Primorec in sekcija DSL iz Trebč izrekajo občuteno sožalje družini Calzi ob tragični izgubi sina Fabia. KD FRANCE PREŠEREN vabi na TRADICIONALNO ŠAGRO NA GORICI VBOLJUNiCU 20., 21. IN 22. JUMJA Danes ob 18. uri kulturni program: VANKA in TONGA, glasbena skupina KD Fran Venturini od Domja, nagrajevanje udeležencev ex tempore, kitarista EDVARD ŽERJAL in DIMITRIJ ROSSO, ples z ansamblom HAPPY DAV. Jutri ples z ansamblom HAPPV DAV. DELOVALI BODO DOBRO ZALOŽENI KIOSKI VAŠKA SKUPNOST PRAPROT prireja 18. ŠAGRO V PRAPROTU 20., 21. in 22. JUNIJA Danes, 21. junija, ob 14. uri odprtje kioskov, ob 15. uri zabavne otroške igre, ob 18.30 nastop godbenega društva V. Parma iz Trebč, od 21. do 1. ure ples z ansamblom Lojze Furlan. Jutri, 22. junija, ob 17. uri odprtje kioskov, od 21. do 1. ure ples z ansamblom Pomlad. 12.MLADINSKI RAZIŠ TA BAR DO 192 Prireditelji mladinskih raziskovalnih taborov obveščajo dijake in univerzitetne študente, da se lahko prijavijo na . 12. MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR »BARDO 92« pri: Narodni in študijski knjižnici v Trstu, Ulica sv. Frančiška 20/1 Odseku za zgodovino v Trstu, Ulica Petronio 4 Slovenski ljudski knjižnici D. Feigla v Gorici, Ulica Croce 3. gledališča razstave FESTIVAL OPERETE ROSSETTI V petek, 26. t. m., ob 20.30 tretja predstava operete Giuseppeja Pietrija AD-DIO, GIOVINEZZA. Dirigent Guerrino Gruber, režija Mario Licalsi. Prodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Gledališče Mlela Jutri, 22. t. m., ob 21. uri bo v priredbi združenja Arciragazzi na sporedu predstava LE UOVA GIGANTI DELLT-SOLA Dl PASOUA E ALTRE MERA-VIGLIE z Anatolijem Balaszom. Izkupiček večera bodo podelili dobrodelnim namenom. Za informacije in rezervatice tel. na št. 51572. koncerti BBC Club Jutri ob 22. uri bo v Ul. Donota nastopila skupina SHIPARD JAZZ TOWN ORKESTRA iz Tržiča. izleti Društvo slovenskih upokojencev Trst obvešča, da bo izlet na Brezje in Bled, ki je iz tehničnih razlogov odpadel, v sredo, 24. t. m. Odhod ob 7.30 s Trga Oberdan. Ker je še nekaj prostih mest, je vpis možen na sedežu v Ul. Cicerone 8 v dopoldanskih urah. Klub prijateljstva vabi v sredo, 1. julija, na izlet v Soško dolino z bogatim programom (ogled muzeja v Kobaridu, naravnega parka v Tolminu, vožnja z ladjo po Soči itd.) Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2 v Trstu, tel. 630460. razne prireditve KD Lipa iz Bazovice vabi v torek, 23. t. m., ob 20.30 v Bazovski dom na ogled diapozitivov o novoodkriti jami v Bazovici. Sodelujejo jamarji skupine Karlo Debeljak iz Trsta. Vabljeni. ZSKD v sodelovanju z Občino Devin-Nabrežina priredi ob III. mednarodnem lutkovnem festivalu 1992 v torek, 23. t. m., ob 15. uri v Centru Štrekelj v Seslja-nu lutkovno predstavo Kužek in mucek v izvedbi skupine UŠ iz Ljubljane. Otroci ne zamudite priložnosti! ŠD Mladina Resco - baletni odsek -vabi v soboto, 27. t. m., ob 20.30 v Dom Alberta Sirka v Križu na ponovitev zaključne produkcije gojenk baletne sezone 91/92. Izkupiček večera bo šel za pomoč beguncem iz BiH. V TK galeriji je na ogled razstava DEMETRIJA CEJA. V Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 razstavlja do 30. t. m. LUIGI MANGONE. Urnik: vsak torek od 18. do 21. ure ali po domeni. V galeriji Cartesius je do 24. t. m. na ogled razstava ALDA BRESSANUTTIJA z naslovom »dal cinguanta in qua...«. Sklad Mitje Čuka vabi na otvoritev razstave likovnih in ročnih del gojencev vzgojnozaposlitvenih centrov "E. Vatovec" iz Sežane in Sklada Mitje Čuka iz Opčin, ki bo v torek, 23. t. m., ob 18. uri v Mali galeriji v Sežani. Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava GIBERTA SEVERI-JA. V galeriji Torbandena in v gledališču Miela razstavlja svoja novejša dela slikar ŽIVKO MARUŠIČ. V galeriji Muzeja Revoltella v Ul. Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja". V razstavni dvorani Turistične ustanove v Ul. S. Nicolo, 20 (III. nad.) je odprta razstava akvarelov PETRA REHARJA. Razstava bo na ogled do 30. t. m., od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. V razstavni dvorani Turistične ustanove v Sesljanu razstavlja do 30. t. m. slikar RAFFAELE PELLIZZARI. Urnik ogleda: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure ter ob sobotah od 9. do 13. ure, ob praznikih zaprto. Čedad - V prostorih Tržaške kreditne banke razstavlja do 31. julija svoja dela kipar EROS VALENTE. V galeriji Minerva, ul. S. Michele 5 razstavlja do 25. t.m. svoja dela LIVIO ZOPPOLATO. V kraški hiši v Devinu je do 5. julija odprta razstava čipk, ki jo organizira Šola čipk iz Gorice v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina, Kulturnim združenjem Devin in Turistično ustanovo iz Trsta. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 21.00; ob nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 14.30 do 21.00. KD Fran Venturini se zahvaljuje vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu ŠAGRE NA KRMENKI. Zlatarna Nivea Tul se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z rožami ali prisotnostjo pripomogli k temu, da se je otvoritev iztekla v tako edinstvenem vzdušju. POHIŠTVO Ulica S. Cilino 38 - TRST Telefon 54390 Kdor pride v četrtek ob priliki praznovanja sv. Ivana na ogled naše trgovine dobi kozarec domačega. Bar Pri jami v Briščikih pod pokroviteljstvom Občine Zgonik priredi 1. SLIKARSKI EX TEMPORE »POLETNI SOLSTICIJ« 20. in 21. junija Prijave in žigosanje platen (največ 2) danes od 9. do 11. ure v baru Pri jami (tel. 327135). Prva nagrada l. 000.000 lir, druga 500.000 lir, tretja 250.000 lir. Otvoritev razstave nagrajenih odkupljenih ter sprejetih del bo v občinski galeriji v Repniču jutri, 22. t. m. , ob 20. uri. Vabljeni! ŠD Vesna vabi 27., 28. in 29. junija v kriški Ljudski dom na VAŠKO ŠAGRO Odbor Gospodarskega društva na Kontovelu in najemnik Carlo Papucci obveščata cenjene goste, da bo gostilna ponovno odprta jutri, 22. junija. VabIjeni kino ARISTON - 21.30 Scelta d’amore, i. Ju-lia Roberts. EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 La časa nera. ENCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 Rabbia ad Harlem, r. Bill Duke, i. Gregory Hines. NAZIONALE I - 16.30, 20.30 Balla col lupi. NAZIONALE II - 17.45, 22.15 Gran Can-yon, 11 cuore della citta. NAZIONALE III - 17.00, 18.40, 20.25, 22.15 La donna indecente, □ NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 II ladro dl bambini, r. Gianni Amelio. GRATTACIELO - 17.00, 20.20, 22.15, Blue Steel, bersaglio mortale, i. Ja-mie Lee Curtis, Ron Silver, □ MIGNON - 17.00, 22.15 I 600 giorni di Salo, r. Renzo De Felice. LJUDSKI VRT - 21.15 Johnny Stecchi-no, i. Roberto Benigni. EDEN - 15.30, 22.10 Sulka, sodomle per una sguillo, porn., □ □ CAPITOL - 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 Beethoven, komični. Od jutri dalje zaprto zaradi popravil. LUMIERE - 17.00, 22.15 Hook, Capitan Uncino. ALCIONE - 18.00, 21.00 Con le migliori intenzionl. RADIO - 15.30, 21.30 Solange, la calda bocca, porn., □□. Jutri: Sesso super-sexy in Flash dance, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom D -18. letom □ □ Prejšnje dni je na Krmenki praznoval 70. rojstni dan LOJZ (PETER) KRMEC Ob življenjskem jubileju čestita KD Fran Venturini Naš dolgoletni član in pevec ZDENKO HRVATIČ praznuje danes 70 let. Še dolgo zdravih in veselih let mu želita SKD Slavec in MePZ Slavec-Slovenec SKD Primorec in vaške organizacije Trebč prirejajo VAŠKI PRAZNIK 19., 20., 21. UV 22. JUNIJA V GRIŽI Program: danes ob 16. uri odprtje kioskov in otroški-mladinski ex tempore v oblikovanju gline; jutri 17. uri odprtje kioskov. Vsak večer ples z ansambloma Happy Day in Kalifornija. Vabljeni! razna obvestila KD Igo Gruden in ŠD Sokol prirejata POLETNI CENTER za otroke od 3. do 11. leta starosti, ki bo od 20. do 31. julija. Za vpis otrok se lahko obrnete do trgovin Lara in Aleksandra v Nabrežini ali na tel. št. 229332. ZSKD, Društvo zamejskih likovnikov in Združenje Lupusiniabula prirejajo XXII. likovno kolonijo mladih v Sesljanu od 24. do 29. avgusta letos. Informacije in prijave ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635626 (vsak dan razen ob sobotah). Sklad Mitja Čuk in slovenski skavti vabijo v torek, 23. t. m., na KRESOVANJE na openskem Piklcu ob dobri kapljici. Sodelujejo člani TFS Stu ledi. Slovensko prosvetno društvo Union, prijatelji Podlonjerja in Pro Loco Sv. Ivana prirejajo 12. ŠAGRO MANDRI-JERJEV v znamenju odkrivanja lastnih in drugih tradicij. Danes ob 18.30 nastop folklorne skupine Savrinke z istrskimi plesi, sledi ples; jutri ob 20.30 koncert godbe G. Verdi; v torek bodo svetoivan-ski kresovi, sledil bo ples s skupino Tri-estinissima. Vabimo, da prižgete kresove in tako ohranite to starodavno tradicijo. Odbor za zaščito Križa se bo sestal na javni seji v torek, 23. t. m., v Domu Alberta Sirka v Križu. Na dnevnem redu' ima pregled opravljenega dela in program za bodočnost. Glasbena matica sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 29. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Ul. R. Manna 29. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega in volitve novega odbora, razno. V kolonijo v Comegliansu bodo otroci odpotovali 13. julija. Navodila za odhod dobite ha sedežu Slovenske Vincen-cijeve konference v Trstu, Ul. S. Nicolo 31, 2. nadstr., od srede, 24., do petka, 26. t. m., od 17. do 19. ure osebno ali po telefonu na št. 638762; v večernih urah pa na št. 43194. Slovensko kulturno društvo Grad od Banov prireja svetoivanski praznik, ki bo v torek, 23. t. m., v Dulenjem brjaču pri Banih. Nastopajo MePZ Primorec Tabor, otroci od Banov, Mara, Neva in Cesare. Pričakujemo vas ob 21. uri. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP D’Annunziov drevored 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Zavije (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Devin-Nabrežina 129 Ul. DAlviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14) Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drevored 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 mali oglasi OTROŠKE IGRAČE ORVISI SUPER Trst - Ul. Ponchielli 3 kakovost OSMICO je odprl Silvano Močilnik v Lonjerju. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Stanko Gruden iz Sa-matorce. Vabljeni. RENAULT R5 TURBO, letnik 1988, bele barve, v odličnem stanju, po ugodni ceni prodam. Tel. 211672 v večernih urah. PRODAM licenco trgovine jestvin, sadja, zelenjave in trafike. Tel. na št. 229157 ob uri kosila. CELESTE iz Doline prodaja družine čebel po ugodni ceni. Tel. na št. (040) 228891. GOSTILNA na Krasu išče natakarico. Tel. na št. (040) 229168 od 11. do 12. ure. TRŽAŠKA trgovska hiša išče prodajalke-ce z znanjem italijanščine, slovenščine in hrvaščine. Tel. na št. 7796464. NUDIM lekcije iz nemščine in slovenščine. Tel. na št. 228658. NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. na št. 212688. NUDIM inštrukcije iz angleščine. Tel. na št. 212688. MASAŽA: klasična, sprostilno-erotična. Telefon 0038/61 302294 od 9. do 20. ure, ob sobotah od 16. do 22. ure. PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine kot priprava za popravni izpit. Tel. od ponedeljka, 22. t. m., do konca junija ob večernih urah na št. 728601. PRODAM motor kavvasaki 600 ZZR, rdeče barve, letnik 91, prevoženih 7000 km. Tel. (040) 225040. PRODAM zaradi upokojitve licenco dobro vpeljane drogerije v zelo prometnem predelu predmestja Trsta (Opčine). Tel. ob večernih urah na št. 213553. PRODAM volvo 244 G LE, 2.000 ccm, letnik 1980, srebrno-metalizirane barve, s popolno elektronsko-električno tehnologijo in vso dodatno opremo, s priključkom za prikolico, tehnično pregledan aprila 1991, v dobrem stanju, za 5.500.000 lir. Informacije ob urah obedov na tel. št. 818018. IZKUŠENA poklicna bolničarka nudi spremstvo in nego potrebnim bolnikom. Informacije na tel. št. 228910 ob večernih urah. PRODAM fiat 126 bis, september 89, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. na št. 220324. NA OPČINAH, Narodna ul. 47, dajemo v najem prostore, 30 kv. m, primerne za urad. Tel. 212246 od 13. do 16. in zve-čer. KATAMARAN hobby CAT 18 - 1986, v odličnem stanju prodam za 6.200.000 lir. Telefonirati 775010 v uradnih urah. BON AVTO dajemo v najem za 230.000 lir mesečno pri Rotondi del Boschetlo. Tel. 361795. parket. \'ir'riffnfl-pnrchetTi / EDINI EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK VTBSHJ- US. Zenone 6 Danes, NEDELJA, 21. junija 1992 ALOJZIJ Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.43 - Luna vzide ob 0.05 in zatone ob 11.23. Jutri, PONEDELJEK, 22. junija 1992 AHAC PLIMOVANJE DANES: ob 0.25 najvišja 25 cm, ob 7.16 najnižja -38 cm, ob 14.40 najvišja 30 cm, ob 21.00 naj nižja -3 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.07 najvišja 6 cm, ob 7.46 naj nižja -30 cm, ob 15.27 najvišja 31 cm, ob 22.51 najnižja -8 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,4 stopinje, zračni tlak 1013,2 mb raste, veter 10 km na uro vzhodnik, vlaga 72-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sarah Ellero, Martina Busecchian, Valentina Michelazzi, Cristi-na Goina, Francesca Corso, Giacomo Piccolo, Silvia Giribona, Daiana Di Fini-zio, Davide Fracarossi, Giada Paliaga, Federico Starc, Aliče Cernogoraz. UMRLI SO: 93-letna Concetta Dardi, 66-letni Livio Stefanic, 88-letna Eufermia Radolovich, 55-letni Luigi Umberto Sini-goi, 68-letni Tullio Naressi, 85-letni Francesco Ruzzier, 46-letna Diana Ida Salvador, 81-letni Giuseppe Vodopivec, 73-letna Angela Furlan, 90-letna Olimpia Ivancich, 83-letna Ludmilla Levpuscek, včeraj - danes 74-letna Valeria Canciani, 68-letna Gio-vanna Chesmech. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 21.5.1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Dante 7, Erta S. Anna 10 (Kolonko-vec), Ul. Giulia 14, Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK (tel. 225141/225340). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7, Erta S. Anna 10 (Kolonko-vec), Mazzinijev drevored 1 (Milje). PROSEK (tel. 225141/225350) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Dante 7, Erta S. Anna 10 (Kolonko-vec), Ul. Giulia 14, Mazzinijev drevored 1 (Milje). Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). Od ponedeljka, 22., do nedelje, 28. junija 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Fla-via 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Giulia 1 (tel. 635368). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 28 78 75 83 71 CAGLIARI 9 70 23 59 40 FIRENCE 60 7 24 52 64 GENOVA 19 4 42 50 55 MILAN 31 68 1 35 24 NEAPELJ 72 50 81 27 10 PALERMO 45 2 31 44 8 RIM 80 28 85 90 67 TURIN 66 16 33 77 61 BENETKE 68 87 36 46 22 ENALOTTO 1 1 X 1 X 2 X 2 2 2 X 1 KVOTE: 12 64.704.000,— 11 2.404.000 — 10 192.000.— ^ RAI 1 7.30 Dok.: Kvarkov svet 8.15 Variete: La banda dello Zecchino 9.10 Aktualno: Parola e vita 9.25 Maša 12.15 Zelena linija 13.00 Aktualno: TG ob enih 13.30 Dnevnik 14.00 Toto-TV Radiocorriere 14.15 Film: My Fair Lady (glas., ZDA 1964, r. G. Cukor) 17.05 Šport: konjske dirke 17.15 Koncert godbe finančnih stražnikov 18.00 Dnevnik 18.10 Glasba: Buone vacanze in mušica (vodi D. Piombi) 19.50 Vremenska napoved 20.00 Dnevnik in šport 20.40 TV film: Colpo di stato al-1'inglese (dram., VB 1973, r. Mick Jackson, i. Ray McAnally, Amal MacNa-ughtan) 23.10 Dnevnik 23.15 Športna nedelja 23.50 Literarna nagrada Viareg-gio Repaci 0.15 Dnevnik in vreme 0.45 Film: Ballando ballando (kom., It. 1983, r. E. Scola) 2.35 Nočni program CANALE5________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nabožna oddaja 9.15 Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar) 10.15 Aktualno: Reportage 11.45 Dokumentarec: Larca di Noe (vodi Licia Colo) 12.30 Glasbena oddaja: Super-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5 13.45 Glasbena komedija: I tre moschettieri (i. Claudio Lippi, Marco Columbro) 15.45 Film: Finche c'e guerra c'e speranza (kom., It. 1974, r.-i. Alberto Sordi, Alessandro Cutolo, Silvia Monti) 18.00 Nanizanke: Časa Vianello - Nuda proprieta, 18.30 Časa dolce časa - Piccoli figli crescono, 19.05 I Robinson - La riunione meta-forica (i. Bill Cosby) 20.00 Dnevnik TG 5 20.30 Variete: Buona domenica Sera (vodita Lorella Cuc-carini, Marco Columbro) 23.00 Aktualno: Nonsolomoda, 23.30 Italia domanda, vmes (24.00) nočni dnevnik 0.40 Šport: Veliki golf 1.45 Programi non stop ' nedeljski t devmjs ki in radijski sporedi ^ RAI 2___________________ 7.00 Risanke in nanizanke 8.15 Glasbeni prostor 9.05 Film: Altezza reale (kom., Nem. 1953) 10.55 Nan.: Medico alle Hawaii 11.45 Kratke vesti 12.00 Aktualno: Sereno variabi-le (vodi Mita Medici) 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 TG2 Diogenes in vreme 13.45 Sereno variabile, 2. del 14.45 Film: Agente 007 Missio-ne Goldfinger (pust., ZDA 1964, i. Sean Connery, Gert frobe, S. Eaton) 16.40 Glasba: II Nuovo Cantagi-ro 92 (vodi G. Agus) 18.40 Nan.: La stella del parco -Speculatori 19.35 Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 20.30 Glasba: II Nuovo Cantagi- ro 92 (vodita Mara Venier, Gino Rivieccio) 23.15 Dnevnik in vreme 23.35 Rubrika o židovski kulturi 0.05 Dok.: F. Valentini 0.10 Dok.: Rdeča nit (vodi Gianni Bisiach), vmes dok. Testimoni oculari 1.20 Nočni spored [ jK RAI 3___________________ 7.25 Drobci 8.15 Potni list za Evropo - Tečaji tujih jezikov 9.00 Film: Pugni, pupe e mari-nai (kom., It. 1961) 10.35 Koncert RAI 3 11.20 Film: Hello Dolly (glas., ZDA 1969, r. Gene Kelly, i. Barbra Streisand) 13.40 Drobci 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Film: Fantastica sfida (1980, r. R. Zemeckis) 16.15 Kolesarstvo: 22. dirka diletantov po Italiji, 16.45 21. dirka po Apuliji 17.20 Tenis: turnir ATP 18.40 Domenica gol in vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 20.10 EP v nogometu: polfinale 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Aktualno: La Terra (vodi Italo Moretti) 24.00 Film v originalu: Pennies from heaven (glas., ZDA 1981, r. Herbert Ross) 1.45 Filmske novosti 1.55 Nočni spored [ fr TV Slovenija 1 9.20 Spored za otroke: Živ Žav, 10.10 Ebu drame za otroke 10.35 Čez tri gore 11.05 Dok.: Kronika 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 13.30 Risanke: Kremenčkovi 13.55 Glasba: Boš videl kaj dela Dolenje 14.25 Film: Odraščanje (pon.) 15.55 Napovednik 16.00 Nadaljevanka: Kralj Patagonije (Fr., i. Omar Sharif) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Film: Gusarji neba (pust., Avstral. 1986) 18.35 Voda 18.45 TV Mernik 19.00 Risanka in Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik, vreme in šport 19.55 Zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.30 Dok.: Velike trgovske poti 22.30 Dnevnik, vreme in šport 22.50 Napovednik 22.55 Sova, vmes variete video smešnice in nanizanka Gabrielov ogenj 0.10 Video strani ~pP) TV Koper_________________ 13.00 Nadaljevanka: Rayanovi 13.20 Nan.: Agencija Rockford 14.10 Film: Ciao pais! (vojni) 15.30 Nan.: Prosim, ne jejte marjetic 16.00 Otroški program 16.30 Film: Stanley in Livingstone (pust., ZDA 1939) 18.20 Aktualno: Meridiani 19.00 TV Dnevnik - Vsedanes 19.25 Nad. in nanizanka 20.35 Film: Leždbelly (glas.) 22.00 Loto in TV dnevnik 22.15 Tednik: Alpe Jadran 22.50 Film: Ciao pais! Pfe* TV Slovenija 2 10.50 Dokumentarni film: Za resnični konec vojne 12.30 Tabor pevskih zborov 15.00 Sova, vmes nan. Murphy Brown in Gabrielov ogenj 16.25 Napovednik 16.30 Športna nedelja 19.30 TV dnevnik BIH 20.00 EP v nogometu: Švedska-Nemčija (polfinale) 22.10 Dok.: Primer Strgar 22.40 Nad.: Aleksa SantiČ 23.35 Mali kocert: Tanja Plut 23.40 Športni pregled RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Stara jablana (D. Gogala, r. Adrijan Rustja); 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 12.30 Evergreni; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Satirični kabaret Bonjour Triestesse ali kabaret podirajočih se dni; 14.40 Potpuri; 15.30 Krajevne stvarnosti; 17.00 Šport in glasba; 18.30 Potpuri; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme; 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Prizma optimizma; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 Pojo amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni progam - Glasba. RETE 4 I HI 8.00 Nabožna oddaja 8.15 Aktualno: Lui, lei, 1'altro 8.45 Nan.: I Jefferson 9.15 Rubrika o parlamentu 10.00 Nanizanka 11.00 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 13.00 Nadaljevanka: Sentieri 13.30 TG 4 vesti 13.45 Variete: Buon pomeriggio 13.50 Nadaljevanka: Sentieri 14.20 Film: Le avventure del ca-pitano O. Hornblovver, il temerario (pust., ZDA 1951, r. Raoul Walsh, i. Gregory Pečk) 16.40 Nadaljevanka: Maria, vmes (17.30) TG 4 vesti 18.00 Nadaljevanka: La passione di Teresa 19.00 TG 4 vesti 19.30 Nan.: Cingue ragazze e un milirdario - Le sei orfanel-le (i. Joseph Bologna) 20.30 Nadaljevanka: La donna del mistero 2 22.30 Film: II Cenerentolo (kom., ZDA 1960, r. Franck Tas-hlin, i. Jerry Lewis, Anna-maria Alberghetti), vmes (23.30) TG 4 vesti 0.45 Nad.: Sentieri 1.45 Nočni spored ITALIA 1 ' - 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete: Bim Bum Bam in risanke 10.45 Nanizanka: Hazzard - Pun-to d'incontro 11.45 Športni oddaji: Grand Prix (vodi A. De Adamich), 12.45 Vodič nogometnega prvenstva (vodita Maurizio Mosca, Sandro Piccinini) 13.30 Variete: Mai dire banzai 14.00 Vreme in Odprti studio 14.15 Film: Genitori in blue je- ans (kom., It. 1960, r. Camil-lo Mastrocingue, i. Peppi-no De Filippo, Ugo To-gnazzi) 16.00 Nan.: Giustizieri della citta - Caccia al fantasma, 17.00 Adam 12 - La maledizione, 17.30 T.J. Hooker - Dolce sedicenne, 18.30 Riptide 19.30 Odrpti studio 19.45 Variete: Benny Hill Show 20.30 Film: Voglia di ballare (kom., ZDA 1985, r. Alan Metter, i. Sarah J. Parker) 22.20 Film: Una vacanza del cac-tus (kom., It. 1981, r. Maria-no Laurenti) 0.20 Odprti studio, šport in pregled tiska 1.05 Nočni spored ODEON___________________ 13.00 Risanke 13.30 Nanizanke: Stazione di po-lizia, 14.30 Fifty fifty, 15.30 Shannon 16.15 Film: Fantasmi e ladri 18.00 Nanizanka: Navy« 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Ouattro donne in carriera 20.30 TV film: 1 mercanti di so-gni (1. del) 22.30 TV film: Gli ultimi giorni di Patton (r. Delbert Mann) 24.00 Šport: Rafting tmc 8.30 Nanizanka: Batman 9.30 Dok.: Prijateljska narava 10.30 Nan.: Una cascata d’oro 12.00 Papežev blagoslov 12.35 Motocicklizem: VN An-dorre, 1. tek 13.35 Risanke 13.55 Koncert Joan Baez 15.20 Motociklizem, 2. tek 16.20 Risanke: Zoo 01ympics 16.40 TV film: Simone 1‘indiano 18.10 Sinronizirano plavanje 19.15 Šport: High seven 19.45 Vesti: TMC News 20.00 EP v nogometu: polfinale 22.15 Ladies & Gentlemen 23.00 Film: Sedotta e abbando-nata (kom., It. 1963) 1.15 Film: La ballata di Billie Blue (kom., 1972) 2.50 Aktualno: CNN News TELEFRIULI______________ 10.15 Film 12.00 Rubrika o obrtništvu 12.30 Zelena dežela 13.00 Nan.: Adorabili creature 13.30 Dok.: Zgodovina Italije 14.30 Rubrika o motorjih 15.00 Nan.: Avventura 16.00 Rubrika: Občina 18.30 Nan.: Adorabili creature 19.00 Športne vesti 20.30 Nanizanka: Diamanti 21.30 Rubrika o motorjih 22.00 Nad.: White Florence 22.30 Športne vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Poti do zdravja; 9.15 Dober nasvet; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi - Prenos RS; 16.00 International mušic news; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba,-6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd - Horoskop; 7.30 Nedeljske pesmi; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna - Nedelja v gledališču; 10.40 Družinski svet; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val. [~~j| RAI 1__________________ 7.50 Aktualno: Unomattina, vmes (8.00, 9.00, 10.00) dnevnik 1 10.05 Film: L'avventura del grande Nord (pust., ZDA 1972, r. Tay Garnett) 11.55 Nan.: E’ proibito ballare 12.25 Vreme in Dnevnik 1 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Film: Ouando torna l'in-verno (kom., Fr. 1963, i. Jean Gabin, Jean Paul Belmondo) 15.45 Mladinski variete: Big! 17.30 Aktualno: Parola e vita 18.00 Dnevnik 1 18.10 Variete: Aspettando Uno fortuna 18.20 Nan.: Blue jeans 18.50 Dok.: Atlante Doc 19.40 Aktualno: II našo di Cleo-patra, nato vreme 20.00 Dnevnik 20.40 Film: II cacciatore (dram., ZDA 1978, r. Michael Ci-mino, i. Robert De Niro, Christophei Walken), vmes (22.45) dnevnik 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Filmske novosti 0.40 Rubrika opolnoči C RAI 2 _________________| 7.00 Nanizanke in risanke 9.25 Nanizanka: II dottor Doo-gie Howser 9.50 Rubrika o protestantizmu 10.20 Film: Dick Tracy contro Cueball (krim., ZDA 1946) 11.15 Aktualno: Galatheus - La famiglia Galeazzi 11.30 Kratke vesti 11.35 Nan.: Lassie, 12.10 L'arca del dottor Bayer 13.00 Dnevnik 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nadaljevanki: Stagioni, 14.35 Santa Barbara 15.20 Aktualno: Ristorante Italia (vodi A. Clerici) 15.35 Film: In ginocchio da te (kom., It. 1964) 17.30 Kratke vesti iz Milana 17.35 Nan.: Un giustiziere a New York 18.20 Športne vesti 18.35 Nan.: II commissario Kos-ter, vreme 19.45 Dnevnik 20.10 EP v nogometu: polfinale 22.05 Nan.: L'ispettore Derrick 23.15 TG 2 - Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rossini | RAI 3______________| 7.00 Film: I basssifondi del porto, 2. del 11.30 Šport: triatlon 12.00 Kratke vesti 12.05 Film: Ballando lo slow nella grande citta (dram.) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Koncert: znani izvajalci - Arturo Benedetti Michelangeli (vodi Roman Vlad) 15.10 Športno popoldne: IP v skokih v vodo, 15.40 kolesarska dirka diletantov po Italiji, 16.20 bezbol, 16.55 jadranje, 17.15 kolesarska dirka po Apuliji 17.45 Pregled tujega tiska 18.00 L'acrobata dei boschi 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 19.55 Varieteja: Blob cinico TV, 20.05 Blob 20.30 Aktualno: V kraljestvu živali (vodi Giorgio Celli) 22.30 Dnevnik - ob 22.30 22.45 Aktualno: Milano, Italia -Profondo Nord 23.40 Nanizanka: Delvecchio 0.30 Dnevnik in vreme [~ TV Slovenija 1 9.10 Spored za otroke: Naoč-nik in očalnik, 9.40 Kresilo (H.C. Andersen) 9.55 Nad.: Semenj ničevosti 10.50 TV Mernik in Forum 11.20 Utrip (pon.) 11.40 Zrcalo tedna (pon.) 12.00 Poročila 12.05 TV dnevnik BIH (pon.) 16.05 Napovednik 16.10 Dobrodošli 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Spored za otroke: Radovedni Taček - Biser, 17.25 igrani film Ana Barbara 18.00 Obzorja duha 18.35 Znanstvena serija: Ali bodo preživeli?: Šaga o volku 19.05 Risanka in Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.00 Žarišče 20.30 Nan.: Politik novega kova 21.00 Svet na zaslonu 21.40 Drama: Zaslišanje 22.40 Dnevnik, vreme in šport 23.05 Napovednik 23.10 Sova, vmes nanizanki Gabrielov ogenj Zvezdne steze 0.50 Video strani TV Koper 13.00 Nadaljevanka: Rayanovi 13.20 Nan.: Agencija Rockford 14.15 Film: Leadbelly (glas.) 15.30 Dedkove pripovedke 16.00 TV Novice - Oresedici 16.05 Otroški spored 17.00 Nan.: Čudežni svet gospoda Monroa 17.30 Tednik: Alpe Jadran 18.00 Slovenska kronika 18.10 Šport in TV Dnevnik 19.25 Nad.: Rayanovi in nan. 20.35 Športni ponedeljek 22.05 TV Dnevnik Vsedanes 22.15 Mednarodni opera gala koncert Za mir in sodelovanje (2. del) 23.15 Nanizanka [j^ TV Slovenija 2 15.50 Oči kritike 16.40 Sova, vmes video smešnice in Gabrielov ogenj 17.55 Športni pregled 18.25 Regionalni programi -Slovenska kronika 19.30 TV dnevnik BIH 20.05 EP v nogometu: Nizozem-ska-Danska (polfinale) 22.10 Gospodarska oddaja 22.40 Dok.: Čudež življenja CANALES________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanki: Arnold, 9.00 I cingue del guinto piano 9.35 Nad.: Senza fine (i. Vanessa Gravina, 3. del, pon.) 12.05 Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi) 13.00 DnevnikTGS 13.20 Variete: Non e la RAI (vodi E. Bonaccorti) 14.30 Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone (vodi Marta Flavi) 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kviza: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno) 20.00 DnevnikTGS 20.25 Variete: Striscia la notizia 20.40 Film: Cocoon - L energia delFuniverso (fant., ZDA 1985, r. Ron Howard, i. Don Ameche, Jack Gilford) 22.55 Nanizanka.: Časa Vianello - L'aragosta 23.25 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 1.45 Striscia la notizia 2.05 Programi non stop RETE 4__________________ 8.30 TG 4 vesti 9.00 Nad.: Una donna in vendi-ta, 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina 11.00 Otroški variete: Ciao Ciao 13.00 Nad.: Snetieri 13.30 TG 4 vesti 13.50 Variete: Buon pomeriggio 13.55 Nadaljevanke: Sentieri, 14.20 Maria, 15.20 Vendet-ta di una donna, 15.55 Io non čredo agli uomini, 16.25 Tu sei il mio destino, 17.00 Cristal 17.30 TG 4 vesti 17.50 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.20 Kviz: 11 gioco delle coppie (vodi C. Tedeschi) 19.00 TG 4 večerne vesti 19.25 Rubrika o lepoti 19.30 Nad.: Dottor Chamberlain, 20.00 Gloria, sola contro il mondo (i. C. Fullop) 21.30 Nadaljevanka: Manuela (i. Grecia Colmenares) 22.30 Film: Scandalo al sole (dram., ZDA 1959, r. Del-mer Daves, i. Richard Egan, D. McGuire), vmes (23.30) nočne vesti 1.50 Pregled tiska 2.10 Nočni spored ITALIA 1_________________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete: Ciao ciao in risanke 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky - Dolori crescenti, 9.45 La časa nella prateria -Macchina parlante, 10.45 Hazzard - Il ritorno dei faz-zoletti rossi 11.45 Variete: Mezzogiomo ita-liano (vodi G. Funari) 14.05 Odprti studio 14.25 Nan.: Supercar - Lotta alla pari, 15.25 Simon & Simon -La franchigia di 10.000 dol-lari, 16.25 Giustizieri della citta - Donne e motori, 17.30 T.J. Hooker - Patti chiari, 18.30 Riptide - 11 seme della discordia 19.30 Odprti studio 19.40 Studio šport in vreme 19.50 Kviz: Il gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti) 20.30 Nanizanka: College - Car-letto innamorato, Miss College (i. Federica Moro) 22.30 Nan: La guerra dei mondi -Il risveglio (i. Lynda Ma-son Green) 0.30 Odprti studio, pregled tiska in studio šport 1.05 Nočni spored ODEON__________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.:Viviana 16.15 Film: Il testimone (dram., It. 1946, r. Pietro Germi, i. Roldano Lupi) 18.00 Nad.: Veronica 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Casalingo su-perpiu 20.30 TV film: I mercanti di so-gni (i. Mark Harmon, Vincent Gardenia, 2. del) 22.30 Candid camera: Olrait 22.45 Film: Febbre da un milione di dollari (kom., 1986) TMC_____________________ 8.30 Nanizanki: Batman, 9.00 Ai confini delVArizona 10.00 Rubrika: Ženska TV 11.45 Variete: Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Get Smart 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Amici mostri 15.05 Risanke: Snack 15.30 Rubrika: ženska TV 17.25 Film: Come inguaiammo 1'esercito (kom., It. 1965) 19.15 Sportissimo 92 19.45 Vesti: TMC News 20.00 EP v nogometu: polfinale 22.15 Rubrika o motorjih Crono 23.00 Vesti: TMC News 23.20 Variete: Out - Officina (vodi Umberto Smaila) 23.35 Film: Donne sole (kom., ZDA 1984, r. Harry Winer, i. Tony Danza) 1.25 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Nanizanka: Avventura 16.00 Kratke vesti 17.30 Nad.: White Florence, 18.05 II ritorno a Bridges Head 19.00 Večerne vesti 19.30 Rubrika o obrtništvu 20.00 Nanizanka: Avventura 20.30 Film: Dakota 22.15 Vivere senza stress 22.45 Nočne vesti 23.15 Čakajoč na polnoč TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1918-1941; 8.40 Orkestri; 9.00 Ever-greeni; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Roman: Mesto v zalivu; 11.40 Melodije; 12.00 Nikoli ni prepozno za učenje; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Zvočne kulise; 15.00 Popuri; 15.30 Strmeče uho; 15.40 Evergre-eni; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kronika; 17.10 Živeti je naša usoda; 17.20 Potpuri; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 3.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.40 Minute za smeh; 9.35 Turistični napotki; 10.45 Spot; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Modri val; 8.45 Delo, informacije; 11.00 V podaljšku; 12.00 Souvenir D'Italy; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.50 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Koledarček; 7.45 Jutranjik; 8.10 Morfej; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Humoreska; 11.30 Športna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Beatlesi; 18.00 Pod senčnikom; 19.00 Souvenir d'l-taly; 19.40 New age; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri. Proti omejevanju prisotnosti Slovencev v občini Krmin Skupina občanov vlaga priziv na TAR za delno črtanje dveh členov statuta Predstavili so se predsinoči v Doberdobu Tretji nastop gojencev šole Glasbene matice V kratkem bo Deželno upravno sodišče razpravljalo o prizivih občin Števerjan, Doberdob in Sovod-nje zaradi črtanja iz občinskih statutov določil o rabi slovenščine. Sodišče pa bo v prihodnjih mesecih imelo opravka še z enim podobnim primerom, le da so tokrat akterji posamezni občani in ne ustanove, Vanda Gradnik, Franc Kenda, Edi Keber in Adriano Sirk - vsi so občani krminske občine - bodo namreč te dni na deželnem upravnem sodišču preko odvetnika Petra Močnika vložili priziv proti Statutu občine Krmin in zahtevali delno razveljavitev členov 1.3 in 3.6 Statuta omenjene občine. Prvi člen zelo omejevalno opredeljuje prisotnost Slovencev predvsem na naselja Plešivo, No vali in Ceglo, drugi pa se nanaša na ukrepe v korist manj-šinjske skupnosti, ki jo občina sicer priznava, vendar ukrepe v njeno korist v bistvu pogojuje z razpoložljivostjo finančnih sredstev. Po mnenju podpisnikov priziva sta določili protizakoniti in zato zahtevajo da se proglasita za neveljavni. Na petkovem srečanju, ki ga je v prostorih osnovne šole na Plešivem priredil kulturni krožek Briške mladine, v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij, je dr. Močnik ob sodelovanju dr. Renza Frando-liča pojasnil razloge na katerih sloni priziv. In teh je precej. Glede opredeljevanja območja prisotnosti pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti: medtem, ko za pripadnike furlanske in italijanske narodnosti ni posebej navedeno, kje živijo in je torej mogoče razumeti, da so pač na celotnem območju občine Krmin, se Slovence skuša omejiti na omenjene tri zaselke, oziroma območja, kar naj bi bilo v nasprotju z načeli enakosti. Opredelitev občine ne sloni na kakem uradno priznanem oziroma odrejenem štetju ali drugih argomentih. Glavni razlog osporavanja taki definiciji, je prepričanje, da živijo občani slovenske narodnosti na področju celotne občine in tudi v samem Krminu, kar je mogoče navsezadnje razbrati tudi iz volilnih rezultatov. Dobro je razčlenjeno tudi oporekanje členu 3.6 statuta. Glavna ugotovitev podpisnikov priziva se nanaša na protislovje, oziroma izključujoče se navedbe v istem členu. V istem členu Statuta je obveza o podpori manjšinam, na osnovi državnih in deželnih zakonov, vendar se ta obveza uresničuje le če so na razpolago posebej za to določena finančna sredstva. To ustvarja, po mnenju podpisnikov priziva, objektivno neenakost glede možnosti uživanja pravic, med občani različnih narodnosti. Argumentov, ki so navedeni v prizivu je še nekaj. Vendar bodi dovolj. O vsem bo seveda moralo razpravljati deželno upravno sodišče, predvidoma šele jeseni. Naj omenimo, da je občinski svet odobril Statut, po dokaj živahni razpravi, na seji dne 12. septembra lani, 25. novembra je ponovno sklepal o tem osnovnem aktu in odgovoril na nekatere opazke nadzornega organa. Od 27. januarja do 25. februarja je bil Statut razgrnjen, 30. aprila pa objavljen v Uradnem vestniku dežele. Podpisniki priziva na deželno upravno sodišče so se že 27. septembra pritožili na pokrajinski nadzorni odbor in kasneje vložili še drugi rekurz na sklep št. 235. Rekurza nista bila upoštevana. Odtod odločitev, da se vloži še rekurz na TAR. To pa je sedanja faza prizadevanj krminskih Slovencev za enakopravnost in dostojanstvo. V Doberdobu je bil predsinoči zaključni nastop gojencev tamkajšnje podružnice šole Glasbene matice skupaj z mladimi člani pihalnega orkestra Kras, ki ga vodi dirigent Stojan Ristovski. Večer je bogatil tudi nastop nekaterih gojencev centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in novogoriške Glasbene šole. Na koncertu v Doberdobu so se z raznimi instrumenti predstavili sledeči gojenci šole Glasbene matice: Laura Ferfolja, Gioia Canciani, Andrej Adamič, Havir Gergolet, Nejc Spacal, Romina Ferfolja, Jani Šepetavec, Simone Bais, Igor Peric, Vesna Cescutti, Silvan Ferfolja, Sanja Ferlan, Franco Muscau, Simon Jazbec, Aljoša Cej, Sandi Cej, Boštjan Bone, Marko De Ferri, Adriano Ferfolja, Dario Lorenzut in Jana Jarc. Kot predstavnika centra Emil Komel sta nastopila Dario Bertinazzi in Zulejka Devetak. Na sliki (foto Marinčič) s petkovega nastopa v Doberdobu Priznanje dirigentu in skladatelju Stanku Jericiju Goriški župan je včeraj podelil posebno priznanje dirigentu in skladatelju Stanku Jericiju (na sliki) za umetniški podvig ob nedavnem papeževem obisku. Jericijo je namreč vodil združene zbore z okrog 800 pevci, ki so izvedli njegovo, nalašč za to priložnost zloženo kompozicijo. Finančna straža v enem letu odkrila za 12 milijard lir utaj na Goriškem Finančna straža je včeraj tudi v Gorici praznovala 218. obletnico ustanovitve. Uradna slovesnost je bila dopoldne na carinskem območju mejnega prehoda Štandrež-Vrtojba. Obračun delovanja enot finančne straže na Goriškem v zadnjem letu je podal njihov poveljnik podpolkovnik Salvatore Pen-za. Pri tem je izpostavil predvsem uspehe v zatiranju davčnih utaj in drugih fiskalnih prekrškov. V naši pokrajini so financarji od junija lani izvedli 166 davčnih pregledov in pri tem ugotovili za kar 9.600 milijonov lir utaj na neposrednih davkih ter skoraj dve milijardi utaj davka na dodatno vrednost IVA. Rezultat je omembe vreden še posebej, če upoštevamo, da je kar 80% dejavnosti in osebja usmerjenih v carinsko nadzorstvo ob meji in bi torej s povečanjem števila fiskalnih pregledov najbrž odkrili še več utajenih dohodkov. Finančna straža je v tem letu nadalje izvedla okrog 7 tisoč raznih pregledov (prevoz blaga, davčna potrdila itd.) ter pri tem ugotovila 937 prekrškov. Obračun do- polnjuje še okrog 4 tisoč bančnih in premoženjskih preverjanj v izvajanju zakona proti mafijskim dejavnostim, nadzorstvo vzdolž mejnega pasu, kjer so prijeli 62 pribežnikov, nadzorstvo nad prometom na cestah, pri čemer so ugotovili 2.054 prekrškov in zanje naprtili globe v skupni vrednosti 71 milijonov 723 tisoč lir. Na slovesnosti so nato nagradili može, ki so se izkazali z uspešnimi akcijami, med katerimi gre omeniti milijardno goljufijo s ponarejenimi listki loterij. Na sliki (foto Marinčič) finančni stražniki na slovesnosti. SOLIDARNOSTNI ODBOR GORICA SKGZ - SSO Kdor takoj pomaga, dvakrat pomaga! Prispevaj v solidarnostni sklad za pomoč beguncem iz Bosne in Hercegovine Kmečka banka - Gorica (Verdijev korzo 55) tekoči račun št. 65250 SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ obvešča interesente, da je samo še jutri, 22. junija 1992, od 10. do 14. ure v pisarni Dijaškega doma, Ul. Montesan-to 84, tel. 533495, čas za vpis za Poletno središče in letovanje v Portorožu. Za obiskovalce Poletnega središče iz občin Sovodnje in Doberdob bo tudi letos zagotovljen avtobusni prevoz. KULTURNI DOM V nedeljo, 28. junija 1992 ob 20.45 pod šotorom, NA GORIŠKEM GRADU Noč zvezd - Star night (Bodi Bordo) Prvič v Gorici Tina Turner, Lisa Minelli, Madonna, Elvis Preslep, Carmen Miranda, Marylin Monroe, Michael Jackson... Vabljeni! Vstopnice in rezervacija: urad Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 33288) V slovenski sekciji ITI Galilei izdelali dve tretjini dijakov Z objavo imen dijakov, ki so uspešno končali šolsko leto v slovenski sekciji zavoda ITI Galilei, zaključujemo pregled šolskih izidov v slovenskih višjih srednjih šolah v Gorici. Na industrijskem zavodu so se slovenski dijaki odrezali razmeroma dobro. Izdelali sta namreč več kot dve tretjini (67,3%) vseh dijakov, med ostalimi pa nekoliko preseneča podatek, da je večje število dijakov, ki niso izdelali (20,4%) kot pa dijakov, ki bodo septembra imeli popravne izpite (12,3%). TEHNIČNI INDUSTRIJSKI ZAVOD GALILEI: l.H razred - izdelali so: Aljoša Gergolet, Enrico Lapel, Alex Makuc, Matej Makuc, Robert Mucci, Denis Repovš, Gregor Štrukelj; 1 dijak ima popravne izpite. Mladinski odsek KD Sovodnje vabi v petek, 26. junija, na ŠAGRO V SOVODNJAH kjer bo nastopil ansambel DIG BAND 2.H razred - izdelali so: Vojko Croselli, Valentina Devetak, Marko Faganel, Kristian Miklus, Ana Osvald, Fabio Tommasi; 2 dijaka nista izdelala. 3.IH razred - izdelali so: Igor Cescutti, Martin Drufovka, Borut Jarc, Matej Klanjšček, Mauro Maraž, Igor Povše, David Vižintin, Tanja Vižintin; 4 dijaki bodo imeli popravne izpite, 5 dijakov ni izdelalo. 4.IH razred - izdelali so: Dimitri Bralni, Katja Cappelli, Tanja Cur-to, Matin Devetak, Neva Devetak, Mitja Ferfoglia, Manuel Kovic, Cristina Kravos, Marko Lutman, Martin Marussi, Christian Pelleg-rin, Erik Zavadlav; 1 dijak bo imel popravne izpite; 3 dijaki niso izdelali. V tednu, ki je pred nami, pa se na vseh višjih srednjih šolah pričenja matura. Najprej bodo na vrsti pisne preizkušnje. _____________izleti_____________ Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo avtobus, v nedeljo, 28.6. -izlet v Venelo - odpeljal ob 6.40 s Travnika. Postanki: gostilna Primožič, Podgo-ra, Štandrež, Sovodnje. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada od 14. do 20. junija 1992. Rodili so se: Manuel Blasco, Jacopo Zitter, Maurizio Iussa, Eriča Riva, Marco Gambitta, Patrik Steni, Luigi Badagiiacca, Jessica Roldo, Erik Starec. Umrli so: 89—letna upokojenka Ste-fania Lenardič vdova Russo, 51—letni Franco Ilvano, 67—letna upokojenka Anna Sel, 51—letni šofer Celso No-cent, 83—letna upokojenka Alma Bol-zan, 86—letni upokojenec Vladimir Kogoj, 88—letna upokojenka Maria Blasizza, 80—letni upokojenec Giorgio Medeot, 80—letna upokojenka Noemi Bais, 72—letni upokojenec Angelo Moimas, 78—letni upokojenec Gio-vanni Saranz, 68—letna upokojenka Alba Medeot, 55—letni Gianfranco Ninin, 82—letni upokojenec Pietro Zoff, 64—letni upokojenec Elio Fab-bro, 72—letni upokojenec Gino Franz, 64—letni učitelj Elio Bandeli, 72—letna upokojenka Maria Visintin, 88—letna upokojenka Justina Ciglič, 98—letni upokojenec Marcellino Franzot. Oklici: obrtnik Renzo Forti in pripadnica policijskega zbora Laura Car-gnel, odvetnik Paolo Bevilacgua in uradnica Renata Boccadoro, trgovec Massimo Di Lenardo in trgovska pomočnica Elisabetta Lo Re, profesor Alessandro Faganel in uradnica Monica Antonini, železničar Tiziano Vizzi in farmacistka Patrizia Cristofoletti, študent Thomas Irzl in Loredana Lip-pi, uradnik Roberto Vizzari in uradnica Paola Palmiero, uradnik Franco Rossi in delavka Tiziana Andrian, trgovec Nevio Gorjan in uradnicva Ma-rilina Beltram. Poroke: občinski redar Massimo Bevilacgua in trgovska pomočnica Rosa-lia Škerl, uslužbenec Massimo Marini in uradnica Liana Leghissa, finančni stražnik Agatino Di Stefano in vzgojiteljica Cristina Villini, finančni stražnik Matteo Scalabrin in pripadnica policijskega zbora Giuseppina Hlede. ______________kino_________________ Gorica VITTORIA 21.30 »Analisi finale«. CORSO 16.00-22.00 »Piccola peste torna a far danni«. VERDI 15.30-22.00 »II ladro di bambini«. Tržič Nova Gorica SOČA 18.30-20.30 »Bugsy«. SVOBODA Šempeter 18.30 »Želve Ni-nje«. 20.30 »Vroče noči«. DESKLE 20.00 »AcTamsovi«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI D Udine - Trg sv. Frančiška 4 - tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike 26 - tel. 410341. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU Lekarna pri Jezeru — Vrtna ulica (via Giardino 2) — tel. 78300. __________pogrebi____________ Jutri, 9.55 Noemi Bais iz splošne bolnišnice v Ajello, 12.45 Angela Miniussi iz bolnišnice Janeza od Boga v Ronke, 12.45 Giovanna Landri iz bolnišnice Janeza od Boga v Romans. V četrtek 25. junija bodo svečano počastili pomembno obletnico V Gradežu turizem uspeva že 100 let Lepo urejene plaže in ohranjeno staro mesto privabljajo številne goste V vsakem oziru je stoletnica dogodek, ki ga velja primerno počastiti. Tako je tudi v Gradežu, kjer letos slavijo sto let organiziranega turizma. Govoriti o sto letih turizma ni kar tako enostavno, saj je turizem postal splošni pojem šele po drugi svetovni vojni. Prej je bil domena maloštevilnih ljudi, ki so si lahko privoščili poletne ali zimske počitnice. Gradež se je kaj kmalu uvrstil med tiste kraje, v katere so že v prejšnjem stoletju prihajali letovat petični gostje iz mr-zlejših in kontinentalnih krajev takratnega cesarstva Habsburžanov. Gradež se je tako že takrat uvrstil med znane kraje v tem cesarstvu, kot so bili Opatija, Mali Lošinj, Portorož. Vsi ti kraji so takrat sloveli enako kot nekateri drugi ob francoskih ter italijanskih obalah, kot Biarritz, Cannes, Nica, Sanremo, Viareggio, Capri, itd. Za razliko od večine teh krajev je Gradež imel nekaj izjemnega, kar pa mu ni preveč koristilo. Kraj je bil na otoku. Zaradi tega je bil dostop težavnejši kot npr. v Portorož ali v Opatijo. Marsikateremu gostu ni bilo všeč priti na mali otok na katerem so bile stare hiše ribičev ter le nekaj hotelov s čolnom. Lažje je tem ljudem bilo priti do pred hotela s kočijo. Zakaj štejemo leto 1892 kot leto začetka turizma v Gradežu? Tistega leta, 25. junija, je cesar Franc Jožef na Dunaju podpisal zakon s katerim je ustanavljal Letoviščarsko ustanovo v Gradežu. Stoletnico tega zakona bodo v Gradežu svečano počastili v četrtek 25. junija. Nadejajo si, da za to priložnost pride v Gradež kak član nekdanje avstrijske vladarske družine Habsburžanov. To bi zanje bila zelo dobra reklama. Svečanost se bo pričela ob 16.30 ko bodo pred plažo odprli cesarska vrata. Zatem bodo v preddverju kinodvorane Cristallo odprli bogato razstavo starih slik, razglednic, reklamnih lepakov in dokumentov o življenju v Gradežu v teh sto letih. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi knjigo z naslovom "Ritorno a Grado". Napisal jo je novinar Antonio Boemo. V razstavni dvorani Letoviščarske ustanove bodo zatem odprli skupinsko razstavo likovnikov Srednje Evrope. Uradna svečanost bo zatem v kongresni palači. Tam bo igral tudi orkester dunajskih dam. Svečanost bo torej v nekako dunajskem stilu. To ni nič čudnega, saj se je Gradež turistično razvil v avstrijskih časih in je svoj turizem tudi kasneje gradil in še gradi še zlasti na avstrijskih in nemških turistih. Največ gostov je dandanes seveda iz Italije, še zlasti iz Lombardije. Pomembno mesto pa imajo v Gradežu avstrijski in nemški turisti. V poštev prihajajo tako tisti s polnimi denarnicami kot tisti, ki gredo na počitnice v kampe. Tisti v Gradežu pa so med najboljšimi v Italiji. Lani so npr. v Gradežu in Ogleju (za oba kraja skrbi ista Letoviščar-ska ustanova) imeli 106.070 italijanskih turistov, ki so tam imeli 980.373 nočitev in 74.718 tujih turistov, ki so tam imeli 565.094 nočitev. Tu velja povedati, da je delež Ogleja pri nočitvah minimalen, saj je tu le ne- kaj hotelov in kampov. V tem pogledu je oglejski delež le 10-odstoten. Pomembnejša pa je vloga Ogleja kar se tiče nekajurnih ali enodnevnih obiskov. Tu so na voljo arheološki muzej, stara bazilika in precej ostankov iz rimskih časov, saj je Oglej bilo eno najpomembnejših mest v nekdanjem rimskem cesarstvu. Vsak dan, to .ne le v poletnem času, semkaj prihajajo na obisk ljudje iz vse Evrope. Gradež seveda igra pomembno vlogo v poletnem turizmu. Prav pred nekaj dnevi so strokovnjaki, ki na takoimenovanem zelenem skunerju, vsako leto obiskujejo italijanske obalne kraje, da bi ugotovili kakšna je onesnaženost morja, ugotovili, da je na obalah Furlanije-Julijske krajine edinole morska voda pred Gradežem kristalno čista. Vsepovsod drugod je voda onesnažena. Za to se je treba brez dvoma zahvaliti dejstvu, da so v zadnjih letih v Gradežu izvedli velika kanalizacijska dela in da tam imajo sodobne in uspešne čistilne naprave. Zaradi tega so v Gradežu prepričani, da bodo turisti tudi letos napolnili hotele in prenočišča ter se sončili na veliki in urejeni plaži. Tako je urejena tudi zaradi tega ker je še vedno zaprtega tipa, plačati moraš namreč vstopnino. Tudi ta pravica izhaja iz avstrijskih časov, ko je Letoviščarska ■ ustanova dobila nalogo urediti plažo in jo seveda tudi upravljati. Veliko reklamo delajo Gradežu avstrijski in nemški zdravniki, ki tu imajo že dolgo vrsto let, dvakrat letno, svoje strokovne kongrese. Spomladanski se je končal pred nekaj dnevi. Iz Firenc je bil zdravnik Giuseppe Barel-lai, ki je že leta 1872, piotem ko je bil na obisku v Gradežu in ko je naredil nekatere analize, ugotovil, da sta morje in zrak zelo pripravna za zdravljenje nekaterih bolezni. Takrat je bila ustanovljena bolnica za otroke, znani Ospizio Marino, ki obstaja še dandanes. Kaj kmalu so nekateri domači pod- jetni gostilničarji pričeli oddajati sobe. Novinar Antonio Boemo ve povedati, da so prav pred kratkim našli nekatere dokumente, ki postavljajo na glavo marsikatero prejšnjo ugotovitev. Te dokumente bodo objavili v četrtek in marsikateri Gradežan se bo temu začudil. Že takrat torej se je turizem začel tu razvijati. Gosti so pričeli prihajati iz raznih krajev takratnega cesarstva. Prihajali so zlasti Avstrijci in Cehi ter Poljaki, saj so Madžari raje odhajali v Opatijo, ki je bila v neposredni bližini meje med Avstijo in Madžarsko, saj je Reka takrat sodila v ogrski del cesarstva. Do obale pri Belvede-ru, nekaj kilometrov stran od Ogleja, so prihajali s kočijami. Tam so se vkrcali na čolne, ki so jih prepeljali do otoka. Na začetku našega stoletja, ko se je turizem v Gradežu že kar precej razvil, je Goriška dežela dala pobudo za izgradnjo železnice od Červinja-na do Belvedera. V delniško družbo, ki je zgradila železnico, so pristopile še druge ustanove. Turisti iz Dunaja, Prage, Gradca in tudi iz Ljubljane so do Belvedera prihajali z vlakom, od tam pa že z majhnimi parniki po laguni v Gradež. Sredi tridesetih let našega stoletja so sredi lagune zgradili nasip in na njem speljali cesto, iz tržiške strani pa so nekdanji otok povezali s cesto v petdesetih letih. Gradež danes ni več otok sredi lagune. Kljub temu so prebivalci ohranili samosvojo miselnost. Leta 1892, ko je s cesarskim podpisom z zakonom bila ustanovljena Letoviščarska ustanova, je bil turizem že precej razvit. Seveda se je še bolj razvijal v kasnejših časih. Tam so zgradili celo vrsto hotelov. Med hotelirji je bil tudi slikar Auckenthaler, ki je z ženo vodil Hotel Fortin. Njegov je reklamni plakat, ki so ga ponatisnili ob 100-letnici (sicer v italijanskem besedilu, originalni napis je namreč nemški). Kronisti vedo povedati, da je prva gospa naslikana na tem plakatu slikarjeva žena. Med prvimi, ki so razvijali turizem v Gradežu je bil baron Bianchi, graščak v Ru- bijah, ki je nekaj časa bil v Sovodnjah tudi za župana. Avstrijski baron je dal zgraditi pet hotelčkov, takoimenovane "Ville Bianchi". Stavbe stoje še danes, vendar pa, kot je razumljivo, ne zadovoljujejo več sodobnega turista. Ostale so kot nekak spomenik časa v strogem središču turističnega Grade-ža. Morali jih bodo docela prenoviti ali podreti ter na njih mestu zgraditi kaj drugega. Med turisti v Gradežu je pred prvo svetovno vojno bilo tudi veliko Čehov, Poljakov in Slovencev. Prav zaradi tega je podjetni goriški knjigarnar, založnik, časnikar in politik Andrej Gabršček tam imel v poletnih mesecih, ko so tja prihajali turisti, odprt časopisni kiosk in knjigarno. Gabršček je tam prodajal tudi časopise in knjige v slovanskih jezikih. Tiskal je tudi razglednice v teh jezikih, med temi tudi v slovenščini. Tudi nekateri slovenski gostinci so se v različnih časih v Gradežu lotili gostinstva ter hotelirstva. V Gradežu je svojo podružnico odprla tudi tržaška filialka Zivnostenske banke iz Prage, prav tako, a to samo v poletnih mesecih, tudi tržaška filialka Ljubljanske kreditne banke. Na češko banko so se starejši Gradežani dobro spominjali in jo nazivali "La banka de Praga". Marsikdo si je namreč zgradil hišo s posojilom najetim pri tej banki. V času med dvema vojnama se je Gradež lepo razvijal, najbolj pa se je v zadnjih desetletjih. Potem ko je bila odprta pokrajinska cesta v smeri Tržiča se je Gradež pričel širiti v tej smeri. Sreča pa je bila, da se kraj ni razvil tako kot drugi obmorski kraji v Venetu ali drugih italijanskih deželah. Gradež je ohranil nekdanji čar. Tudi zaradi tega, ker v zadnjem času obnavljajo stari del mesta, ki ima čisto beneško podobo. V Letoviščarski ustanovi so zadovoljni s tem kako gredo stvari, pa čeprav bi si seveda želeli, da bi bilo še več uspehov. Nadejajo si tudi, da bo k njim prišel tudi kak turist, ki bi bil sicer šel letovat v Istro ali Dalmacijo, pa letos ne bo tja šel iz že znanih razlogov. Sedanji predsednik Letoviščarske ustanove Alessandro Felluga si nadeja, da bo končni rezultat letošnje sezone pozitiven. Upajo tudi, da bodo v doglednem času k njim spet prišli turisti iz Češke. Omenili smo, da bodo na slavnosti v četrtek predstavili tudi novo knjigo Antonia Boema o Gradežu. O tem kraju je sicer že izšlo veliko knjig, tudi takih, v katerih je bilo objavljenih veliko slik. Lani pa, ob stoletnici rojstva njihovega narečnega pesnika Biaga Marina, smo bili priča pravi poplavi ponatisov njegovih del. V naj novejši knjigi, ki je zares zelo razkošna, je avtor, novinar in tudi drugače zelo angažiran v tamkajšnji turistični dejavnosti, zbral veliko reprodukcij starih lepakov, razglednic, splošnih in družinskih slik. O knjigi bo seveda veljalo še kdaj spregovoriti. Videč odtise pa smo prepričani, da bo zares nekaj enkratnega in da bomo v njej našli marsikatero doslej tudi neznano sliko tega čudovitega otoka sredi lagune. MARKO VVALTRITSCH Izbrali so glasbeno pravljico Juri Muri v Afriki Zaključni nastop otroškega zbora Oton Župančič in gojencev GM Pravljica v verzih Toneta Pavčka Juri Muri v Afriki je bila tema, ki so jo v Štandrežu izbrali za svoj zaključni nastop člani otroškega zbora Oton Župančič. Bolezen jih je pred nastopom sicer zdesetkala (zbolelo /e kar sedem članov skupine) preostali pa so se vsekakor potrudili, da oe bi razočarali starše in prijatelje, ki so se v torek zvečer zbrali v domu Andreja Budala na njihovem nastopu. Pri tem sta jim pomagala Miran Rustja, ki je uglasbil songe k Pavčkovi pripovedi, in Elda Nanut, ^i je vodila nastop in je za to priložnost tudi poskrbela za izid publikacije z zgodbo o Juri-Muriju ter jo opremila z risbami. Večer, ki ga je društvo Župančič priredilo v sodelovanju z Glasbeno matico, sta obogatila še nastopa gojencev glasbene šole GM Vesne Cescutti in Wal-terja Ferfolje, ki sta izvedla po nekaj skladb na kitaro in harmoniko. Na sliki (foto Marinčič) nastop otroškega zborčka Oton Župančič. S tradicionalnim srečanjem in družabnostjo so v Dijaškem domu sklenili šolsko leto V dijaškem domu Simon Gregorčič v Gorici se je izteklo še eno šolsko leto. Gojenci in vzgojitelji so si na družabnem večeru morali priznati, da se je to tudi tokrat zgodilo zelo hitro. Zadnji mesec je bil nekoliko prekratek za vse tiste, ki so hoteli v kratkem času nadoknaditi vse, kar so zamudili med letom, je med drugim povedal ravnatelj Edmund Košuta. Za dober rezultat se je potrebno boriti celo leto. In prav od vsakega posameznika je odvisno, kako bogata bo žetev. V uvodnem pozdravu je ravnatelj omenil še vlogo družine pri odraščanju otroka. Dogaja se namreč, da je le ta velikokrat prepuščen samemu sebi, nekateri starši pa morda pričakujejo, da bo njihovo primarno vlogo prevzela šola ali druga institucija. Materinska skrb in ljubezen pa sta nenadomestljivi, to lahko otrokom nudijo le njihovi starši. Seveda pa jim učitelji in vzgojitelji pri tem lahko veliko pomagajo. Vzgoja je splet mnogih dejavnikov in prav zato si v dijaškem domu želijo sodelovanja tako s starši kot tudi z učitelji. To sodelovanje pa je tudi za otroka najbolj koristno. Košuta je končal z mislijo in željo, da bi se srečali še kdaj, predvsem tudi s tistimi starši, ki na podobna srečanja ne prihajajo, kajti ti zamujeni trenutki so za vedno izgubljeni. Pozdravu je sledil program, ki so ga pripravili vsi tisti gojenci, ki so sami želeli nekaj povedati svojim staršem in prijateljem. S poezijo so se tako predstavili srednješolci in višješolci, najmlajši pa so razvedrili občinstvo z dvema skečema. Seveda tudi tokrat ni manjkala harmonika, saj so se z njo veselo poigrali Juretovi prsti. Sledilo je zadnje dejanje, slovo od maturantov Spele, Jureta in Sebastiana, ki so vsak na svoj način povedali še nekaj o sebi in o svojih načrtih v bližnji prihodnjosti. Večer je minil v prijetnem vzdušju, dobrem in okusnem prispevku iz domače kuhinje ter številnih besedah, ki so tako mladim, njihovim staršem in vzgojiteljem dale vedeti, da se je vredno truditi, delati in se tudi veseliti. (VS) Narečna pesnica Marija Mijot je praznovala 90. rojstni dan S »solzami in smehom« skozi svetoivanski nekdaj JOŽE KOREN Skoraj vsak teden, prav gotovo vsak mesec, je prihajala v uredništvo drobcena, živahna, malce rdečelasa gospa živih, poredno zgovornih oči in nasmejanih ust. Segla je v torbo, polno skrivnosti, iz nje vzela popisan papir in ga položila na urednikovo mizo: »Kaj bi to bilo za Primorski?« je zvedavo pa obenem z lahnim provokativno obarvanim strahom vprašala in muzajoče se čakala na odgovor. Ta drobna, živahna ženica je bila naša svetoivan-ska narečna pesnica Marija Mijot. Dosti, dosti let je že od takrat, petnajst, morda dvajset. V naslednjih letih je prihajala vedno redkeje, lahko pa smo jo še srečevali pri Sv. Ivanu ali v mestu, v gledališču in na raznih prireditvah, toda pesmi je pisala vedno manj, kot da bi se izpela, kot da bi ji usihal navdih. Končno se je vedno bolj držala doma in ožje okolice, pred leti pa si je poiskala zatočišče v enem od domov za ostarele v mestu. Tako odmaknjena in pogreznjena v svoj svet, ki ga ni več in ga nikoli več tudi ne bo, izgubljena v idiličnosti svetoivanskega predmestja, ko je slovenska beseda bila še večinska in je slovenska kultura plala, da je bila radost, ko je slovenska fantovska in dekliška pesem odmevala od maš in sokolskih prireditev, ko so svetoivanski kresovi na daleč oznanjali starožitnost slovenskih ljudskih običajev in navad in so se žene odpravljale na taka ali drugačna slavja v narodni noši, je Marija Mijot, malo manj kot pozabljena v brezglavem ritmu odtujevanja, v minulih dneh (23. maja) dokačala 90 let življenja. V minulih dneh... Saj je tudi na nas greh, da se je spominjamo z zamudo in šele potem, ko smo bili blagohotno opozorjeni na njen visok življenjski jubilej. In vendar Marija Mijot ni kdor koli. V svojih pesmih, tistih objavljenih v zbirki »Souze jn smeh« prvič leta 1962 in drugič v bogato dopolnjenem ponatisu leta 1969 pri Založništvu tržaškega tiska pa še raztresenih po mnogih drugih publikacijah in listih, je v slovensko ljudsko zakladnico prinesla preprosto izraženo, mimo kanonov pesniških oblik, toda s sočno izpovedno pristnostjo, čas in življenje Sv. Ivana, tiste drobne na videz morda nepomembne, v resnici tako zelo dragocene utrinke, ki povezani med seboj zarisujejo nezamenljivo in neponovljivo podobo in značaj neposredne mestne okolice, njenih slovenskih ljudi in njihove govorice. »Souze jn smeh«! Kako lepa prispodoba življenja, ki polzi skozi to dvojno doživljajsko občutje od otroštva tja do naravnega izteka. Marija Mijot je z bogastvom in dobroto svoje duše znala enako prizadeto, enako realistično dojemati in zato tudi vrednotiti oboje kot sestavino enega in istega življenja. Kako naj se ji zahvalimo za njene pisane melodije svetoivanskega slovenskega narečja, za njen smeh in za njene solze? Tako, da se je spominjamo s hvaležnostjo tudi zdaj, ko ji visoka starost ne dovoljuje, da bi nas dobrohotno pokarala za našo pozabljivost. Marija Mijot NA UVINKE UOZKEGA KLANCA Na uvinke uozkega klanca suo se srečale Pepa jn Marjanca. S culuo na glave Pepa je stala, je puhen šk‘f uade Marjanca držala. S fašan drvi se še Urša prbliža. Sunce t'n dual gre u žakel, ku be u murje bjeu tabernakel, je uod njega uobsjana usa griža. Use tri suo zdej laulale Matičavuo Mjetuo. Učire pr' maše je imela zbežnjanuo kocjetuo jn krmežlau uobraz, zaspane uči. Se gvišno ne umije, se uade baji. Nema ne grunta, utruk, ne perila! Ku cesarica be se l'hko nosila! Težko muore b't res Matičavo stanje, uodkr je paruačo tu buažjo paslanje! Buh n'n u greh ne zapiše, kej dela ceu dan t'n pr’ šiše? Pravejuo, de je balana, de nema muči! Kej pej n's, reve, pakuance drži? »Jezike!« - stric Još čjez zid zakrči. Utihenla beseda trejeh je strin. Us‘ka je h sebe uodštaplala sama. Pepuo je uod cule bualo kupin, muakra uod uade Marjance bla rama, Urše je u peče uagenj ug'sno. Patiho nuč prhaja, za hriban luna ustaja, kar use na ambat je ratalo k'sno. Iz pesniške zbirke Souze jn smeh, ZTT 1969 V torek bodo predstavili knjigo »Premiki« Janša napoveduje neprijetna razkritja V torek, 23. junija bodo v vseh slovenskih knjigarnah hkrati začeli prodajati, naročnikom pa pošiljati knjigo Janeza Janše »Premiki«, ki jo je založba Mladinska knjiga natisnila v 20.000 izvodih. Eden izmed direktorjev Mladinske knjige Matos je za Primorski dnevnik povedal, da je bilo v predprodaji že prodanih 17.000 izvodov te knjige, kar je svojevrsten rekord, založba pa že razmišlja o ponatisu. Osebnost Janeza Janše, nekdanjega oporečnika in zapornika, zdaj pa obrambnega ministra Slovenije, je vsekakor poseben magnet za slovensko javnost, seveda pa je svoje k izjemno uspešni prodaji knjige prispevala tudi agresivna, neobičajna in na trenutke vsiljiva reklamno prodajna akcija, kakršnih je bilo doslej le malo v Sloveniji. Na radijskih valovih se je nekaj tednov iz dneva v dan pojavljal Janšin glas, ki je obljubljal doslej neznane podrobnosti in nova odkritja v zvezi z bojem za slovensko samostojnost. Na televiziji so vrteli reklamni film, v katerem je »v živo« nastopal spet Janez Janša, v časnikih so objavili dolgo vrsto atraktivnih oglasov z naročilnicami za Janšovo knjigo... v Mladinski knjigi so vzpostavili »odprt telefon«, ki je deloval dan in noč, in tudi preko njega se je bilo moč naročiti na Janšovo knjigo. Samo po telefonu so prejeli 5000 naročil. V torek, 23. junija, ko bodo začeli prodajati Premike, se bo Janez Janša (v organizaciji Mladinske knjige) o svoji knjigi pogovarjal z novinarji. Po tistem, kar je doslej znanega o knjigi, je moč pričakovati, da bo sprožila tudi marsikatero polemiko. Janez Janša je sam v svojih reklamnih nastopih obetal »neprijetna razkritja« za nekatere sedanje slovenske politike, po nekaterih znamenjih pa Janša dokaj avtoritetno ocenjuje tudi delo in odnos posameznih strank do slovenskega osamosvajanja. Obljubi-lje tudi, da bo v knjigi razkril, kje in kdaj je bilo v vojni za Slovenijo prvič uporabljeno orožje in še marsikaj, kar je ostalo prikrito javnosti ali pa je bilo interpretirano drugače. Janša je bil vsekakor eden izmed najpomembnejših in najbolj odločilnih akterjev boja za slovensko samostojnost in še posebej oboroženega odpora proti agresiji na Slovenijo. Zato bo imelo njegovo pričevanje poseben pomen, hkrati pa bo bralec za tok posameznih do- gajanj izvedel iz prve roke, še zlasti, ker doslej o tem, razen v kratkih časopisih spominskih zapisih, ni spregovoril. Edini celovitejši prikaz »slovenskega dogajanja« so različne foto monografije in pa knjiga Delovega urednika Danila Slivnika, ki sicer zelo provokativno sodi o posameznih dogodkih in njihovih udeležencih, vendar kljub vsemu samo iz oddaljene novinarske perspektive. Ne glede na to pa bodo zanimive nekatere primerjave med Slivnikovo in Janšovo knjigo, še zlasti, ker se je zdelo, da sta bila Slivniku pri pisanju glavna navdi-hovalca predvsem Janša in notranji minister Bavčar. Prav tako bo zanimivo prebrati, kako se je Janša (skupaj s svojimi sodelavci) odzival na mirovne pobude in zahteve po prekinitvi vojaških akcij, v trenutku, ko so bile njegove enote sicer v prednosti. Kako v knjigi Janša deli (če to sploh počenja) zasluge med tistimi, ki so se vojskovali z orožjem in tistimi, ki so se bojevali na diplomatskem področju in ki so bili skupaj s pravimi borci prav tako zelo uspešni? V kakšni razsežnosti se bo predstavil Janša kot politik? Ali bo tudi Janša podlegel skušnjavi piscev večine memoarjev in samo sebe potisnil v ospredje? V kakšni meri lahko bližina vseh dogodkov in dejstvo, da so pravzaprav vsi glavni slovenski akterji Jan-šove knjige še vedno aktivni udeleženci slovenske politične scene, knjigi koristi ali škodi? Kolikor je bilo moč zvedeti, bodo v knjigi prvič objavljeni tudi nekateri uradni dokumenti in stenogrami oziroma zapisi s posameznih odločilnih sej slovenskega vodstva s predstavniki armade, s sestanka s predstavniki Evropske skupnosti na Brionih itd. Prvič bo objavljen tudi faksimile tajnega vojaškega dokumenta, zaradi katerega so Janšo aretirali, zaprli in obsodili pred vojaškim sodiščem. Med fotografskim gradivom se bodo prvič na skupnem mostu pojavile tudi fotografije poveljnikov slovenske Teritorialne obrambe in vodilnih ljudi, ki so odigrali odločilno vlogo pri oboroženem odporu med lansko vojno v Sloveniji. V knjigi bo objavljena tudi zelo podrobna (obveščevalna) kronologija vsega, kar se je na vojaškem področju in v zvezi z JA dogajalo od 8. maja 1991, do dne, ko je jugoslovanska vojska zapustila Slovenijo. (NIA) V Vili Manin pri Passarianu so včeraj odprli veliko razstavo »Zlato in zakladi Evrope« Zlatarska umetnost v naši deželi skozi stoletja JURIJ PALJK V Vili Manin pri Passarianu so včeraj ob prisotnosti predsednika senata Giovannija Spadolinija odprli največjo razstavo v naši deželi z naslovom »Ori e tesori d'Euro-pa - Zlato in zakladi Evrope«, podnaslov razstave pa nam pove, da je to razstava, ki skuša prikazati razvoj in dosežke zlatarstva na naših tleh v zadnjem tisočletju. V imenitnih prostorih lepe vile si lahko ogledamo zelo dobro razstavo, ki so jo pripravljali več let, saj je bilo določene lastnike dragocenih predmetov zelo težko prepričati, da so posodili svoje dragocenosti. Organizacijo in glavno besedo je imel pri razstavi profesor Bergamini, ki je bil ob otvoritvi zelo zadovoljen z opravljenim delom. Šele obiskovalci pa bodo dali razstavi pravi pečat in bo za preverjanje njene uspešnosti treba počakati do konca jeseni, ko se bo 5. novembra zaključila. Razstava je razdeljena na dva dela: na del cerkvenega zlatarstva in na del posvetnega zlatarstva, ki pa je zastopano v veliko manjšem obsegu,, ker so taki eksponati zelo težko dosegljivi, če jih je seveda sploh možno dobiti. Del tako imenovane svete, sakralne umetnosti, je zastopan z izrednimi primerki zlatarske umetnosti. Sploh se nam ni treba sprenevedati, ko lahko zapišemo, da je pred nami tudi tisoč let zgodovine cerkve, zgodovin različnih cerkva. Razstava je namreč na istem mestu zbrala zaklade vseh verskih kultov, ki so na našem ozemlju Zurtaauie-Julijske krajine. Yi§gfeo _ doneči naslov razstave je povsem upravičen, saj ne gre samo za predmete, ki so jih napravili zlatarji, umetniki, ki so živeli na območju naše dežele, temveč za zlatarske umetnine, ki so prišle v naše kraje in tu ostale. Prav zato imamo na razstavi primerke ruskega in grškega zlatarstva, zlatih izdelkov, ki so prišli z Balkana, iz Srednje Evrope, Avstrije in še bi lahko naštevali. Tako si lahko ogledamo imenitne stvaritve, ki jih hranijo v judovski sinagogi v Trstu, pa najsi so to samo srebrni ovitki za knjige, zelo lepa je Este-rina knjiga, ali pa veliki in zelo lepi judovski kandelabri. Spet naprej je prisotna srbska pravoslavna cerkev iz Trsta, ki nas preseneti s svojimi poduhovljenimi ikonami, križi, kelihi. Zraven je na razstavi še grška pravoslavna cerkev iz Trsta z bogastvom, ki ga ne poznamo ali pa ga premalo. Seveda ima levji delež katoliška cerkev. Kako tudi ne, ko pa vemo, da je bil na našem ozemlju eden največjih in najbolj pomembnih patriarhatov, kar jih je sploh kdaj bilo v zgodovini cerkve. Oglejski patriarhat je namreč prenehal obstajati šele v 18. stoletju. Poleg njega je zelo pomemben patriarhat v Čedadu in drugi. Če se ustavimo pri posameznih predmetih, vidimo, da je prvi eksponat kelih in koj zatem patena iz Čedada iz enajstega stoletja, delo domačih zlatarjev, ki priča o zavidljivo visoki ravni te obrti pri nas. Sprehajamo se nato med predmeti, ki so imeli določeno funkcijo pri verskih obredih, pa četudi samo de-.-.kotativp^ImdfiLkri&fentastični »ovitki«, narejeni iz zlata in srebra za evangelije in bogoslužne knjige, razne škatlice z rozetami, v katerih se žlahtna kovina meša v srebrom, izžarevajo čisto poezijo zlatarstva. Iz Čedada prihaja križ iz XIV. stoletja. Romanika je sploh izredno dobro zastopana na razstavi. Relikvijariji nam predstavljajo svet, ki nam je sedaj tuj, a je bil v srednjem veku in v začetku moderne dobe še kako živ in prisoten povsod v Evropi, tudi pri nas. Gotski stil nam prinese strahovito poduhovljenost in velike stvaritve v zlatarstvu, na razstavi je zelo lep kipec svetega Miklavža, ki je obenem tudi relikvijarij. Morda veliko bolj preprosta je glava-kipec svetega Jakoba, ki so jo odpirali in vanjo postavljali relikvije in ki prihaja iz Pordenona. Iz zakladnice katedrale v Čedadu pa prihaja morda najlepši relikvijarij te razstave, ki nosi naslov Oprsje Sv. Donata. Kip je izdelal čedajski zlatar Donadino da Brug-none, ki je imel na razpolago 101 unčo srebra in drage kamne, ki jih je vdelal v oprsje. V kipu je bila shranjena lobanja svetega Donata. Morda pa bo obiskovalca najbolj presenetil lepo oblikovani ovalni prostor, kjer so prvič v zgodovini na ogled tri najlepše »pale«, kar jih je v naši deželi. Tu obstrmimo pred lepoto pale iz Čedada iz XII. stoletja, ki so jo najbrž izdelali v neki beneški zlatarni, pred imenitno palo iz XII. stoletja, ki prihaja iz glavne cerkve mesta Caorle in končno je tu še fantastično oblikovana pala iz Gradeža, hranijo pa jo v baziliki in nosi datum iz leta 1372. Organizatorji sg.gfeJBshvali&.da jg, 6o-jpjfc_ vič, da si lahko ogledamo vse tri umetnine na istem kraju in jih med njimi tudi primerjamo. Seveda se bo gledalec ustavil še pred zakladom oglejskega patriarhata, pred čudovitimi stvaritvami manj znanega zlatarja Lionella, ki ga poznamo predvsem kot dobrega arhitekta ter pred križi in mos-trancami iz vseh mogočih dob. Lionellova moštran® Iz leta JL435 „ Verjetno je treba pritrditi tistim, ki menijo, da se taki predmeti zelo težko razstavljajo, ker pač izgubijo svojo lepoto pod težkim steklom in v sterilnem okolju, kakršno muzeji in razstavni prostori tudi so. Ob tem si težko predstavljamo, da je še pred mesecem dni nekatere kelihe uporabljal papež, ko je maševal v naši deželi, pomembno pa je, da si te predmete lahko pobliže ogleda širša javnost, saj so navsezadnje obča last, kajti res je, da so prav verniki prispevali veliko denarja za te velike in zelo drage umetnine. Povsem drugačno podobo nam nudijo prostori v prvem nadstropju, kjer so razstavljene dragocenosti, ki so bile namenjene raznim bogatašem in plemičem. Tu bodo prišle predvsem na račun gospe, ki jim je všeč nakit in vse kar sodi zraven, od prstanov, uhanov do imenitnih zapestnic, da o okrasnih predmetih, katerih namena naječ-krat nihče ne vpozna, niti ne govorimo. Poglavje zase zasluži družina zlatarjev Janesich iz Trsta, ki je bila pravi pojem v prejšnjem stoletju. Bila je med glavnimi zlatarji habsburškega dvora in je odprla velike trgovine v Parizu in v Montecarlu. Razstava prikazuje vzpon in zaton te velike družine zlatarjev, ki so še danes mit med poznavalci lepega. Razstava je skratka lepo urejena in bo gotovo požela velik uspeh. Pri vsem tem pa ne smemo pozaj biti na imeniten katalog, delo več avtorjev, ki ga je izdala morda sedaj najboljša založniška hiša te vr-ste.-Ejecta. ..... _ 9. EVROPSKO NOGOMETNO PRVENSTVO NA ŠVEDSKEM Danes Švedska - Nemčija Nemec Stefan Effenberg (na sliki AP levo, desno Nizozemec Winter) je bil zlasti vesel pohval italijanskega selektorja Sacchija. Dejal je tudi, da se raje sreča s Švedsko kot z Dansko, ki je bolj nepredvidljiva TAKO DO KONCA NOGOMETNEGA EP Danes, 21.6.: Polfinale: Švedska - Nemčija 20.15 (Rai 1 in Tmc) Jutri 22.6.: Polfinale: Danska - Nizozemska 20.15 (Rai 2 in Tmc) Petek, 26.6.: FINALE 20.15 (Rai 1 in Tmc) STOCKHOLM — Na eni strani navdušenje za nogomet, ki ga je mlada švedska reprezentanca znala zbuditi med svojimi ljudmi, na drugi polemike, ki spremljajo nemško moštvo, potem ko si je mesto v polfinalu izborilo bolj po zaslugi Škotske kot po lastni zaslugi. Takšno je razpoloženje med polfinalistoma evropskega prvenstva, ki se bosta drevi pomerila na stadionu Rasunda v Stockholmu. »Nimamo kaj izgubiti, a to ne pomeni, da nočemo zmagati,« je včeraj povedal švedski trener Tommy Svensson. »Svojo dolžnost smo že opravili z uvrstitvijo v polfinale,« je z druge strani trdil njegov nemški kolega Berti Vogts, ki seveda ne more kazati posebnega veselja. Na njegovo reprezentanco letijo kritike, njegova klop se maje in svetovni prvaki bi pridobili nekaj svoje popolarnosti samo z uvrstitvijo v finale. V obeh postavah bo danes nekaj novosti. Švedska ima dva igralca diskvalificirana, branilca Anderssona in veznega igralca Schwarza, kar bo Svens-sona prisililo k manjši revoluciji: Bjo-erklund bo moral prevzeti mesto osrednjega branilca, Ljund pa stranskega. V vezni vrsti bodo Šchwarza nadomestili tako, da se bo nazaj pomaknil Brolin, Anndersson pa bo drugi napadalec ob Dahlinu. Spremembe bodo tudi v nemški reprezentanci. Na klop bo šel Binz, njegovo mesto bo prevzel Helmer. Med rezerve bo moral tudi Moeller, znova bodo vključili Sammerja, v sredini obrambe pa bo Buschvvald. V napadu ostajeta Riedle in Klinsmann, vendar se bo tekma odločala na sredini, upanja Nemcev pa slonijo na Haes-slerju. Zadnjič sta se Danska in Nemčija pomerili leta 1990, zmagala pa je Nemčija s 3:1. To je bila prva zmaga za Vogtsa, a tudi zadnji poraz za Švedsko. VERJETNI POSTAVI: ŠVEDSKA: Ravelli, R. Nilsson, J. Eriksson, Ljung, Bjoerklund, Ingesson, Thern, Limpar, K. Andersson, Brolin, Dahlin (rezerve L. Eriksson, Rehn, Er-lingmark, Jansson, J. Nilsson, Ekstro-em, M. Nilsson). NEMČIJA: Illgner, Reuter, Brehme, Kohler, Helmer, Buchwald, Haessler, Sammer, Klinsmann, Effenberg, Riedle (rezerve Koepke, Binz, Moeller, Doli, Thom, Frontzeck, Schulz, Woerns). SODNIK: Lanese (It.). Jutri Danska - Nizozemska STENUNGSUND — Jutri bo drugi polfinale, med Dansko in Nizozemsko. Včeraj nizozemski igralci niso smeli govoriti z novinarji, kljub temu pa se je Frank Rijkaard za trenutek zadržal s tistimi iz Italije: »Naša reprezenzan-ca nima skrivnosti, igramo kot povsod na Nizozemskem, s tremi napadalci, tako omogočamo spektakel in zabavamo ljudi. Kot pravijo nekateri, je v tem nekaj tveganja, a si ga prevzemamo.« V danskem taboru po uvrstitivi v finale vlada izredno navdušenje. Priznavajo sicer, da so Nizozemci izredno močni, Povlsen pa meni, da imajo nekaj težav v obrambi in da težko prenašajo presing. Lepo zadoščenje pa ima z uvrstitvijo med štiri najboljše trener Danes Nielsen, ki je bil še pred 10 dnevi žrtev hudih kritik. Enajstmetrovke ostanejo GOETEBORG — S podaljši za nedoločen čas zaenkrat ne bo nič: Ger- hard Ainier, glavni tajnik UEFA, se je moral sprijazniti, da je njegova zamisel propadla. Organizacijski odbor sedanjega evropskega prvenstva o njej ni niti razpravljal, temveč jo je enostavno arhiviral, tako da je sploh niso predstavili vodjem delegacij štirih reprezentanc, ki bodo igrale v polfinalu. V primeru torej, da bo po regularnem času izid izenačen, bodo odigrali podaljška in če se izid ne bo spremenil, bodo tako v polfinalu kot v finaliu streljali 11-metro vke. Ainier je odgovornost za zamisel skušal prevaliti na FIFA, ki naj bi hotela za vsako ceno odpraviti 11-met-rovke. Po Ainierovem mnenju gre za pravično zahtevo, saj je bil cilj nekaterih ekip izključno ta, da zdržijo do konca in potem srečanje odločijo s streljanjem 11-metrovk. »Naš končni cilj,« je še dejal glavni tajnik UEFA, »je odpraviti 11-metrovke, tudi če bi bila edina druga rešitev kovanec.« Ainier se je tgdi zadržal pri vprašanju »Hoologansov« in pri neredih, ki so jih na Švedskem povzročili angleški navijači. Dejal je, da jih je težko soditi, saj se znotraj stadionov ni nič dogajalo, do neredov je prihajalo zunaj in kaže, da so bili vnaprej pripravljeni. Torej naj ne bi šlo za navijače, zato pa je težko obsojati angleške ekipe. Na sestanku so govorili tudi o prihodnjem evropskem prvenstvu, ki bo leta 1996 v Angliji. Formula bo ostala nespremenjena, za naslov se bo potegovalo osem ekip. Za izvedbo leta 2.000 pa nameravajo proučiti možnost, da bi število ekip povečali na 16. Na košarkarskem kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre V1. slovenski nogometni ligi Italija odpravila še Izrael ITALIJA - IZRAEL 83:63 (46:31) ITALIJA: Coldebella 4, Gentile 9, Vianini 2, Fučka 1, Bosa 6, Bruna-monti 5, Cantarello 2, Pittis 12, Riva 14, Niccolai 16, Costa 10, Rusconi 2. IZRAEL: Henefeld 5, Fleisher 4, Goodes, Shefa Doron 11, Amsalem 5, Shefer Doron, Robert 8, Hazan 2, Jamchy 12, Atlas 2, Gordon 5, Daniel 9. SODNIKA: Koller (ČSFR) in Ivanov (Bol.); PM: Italija 27:34; Izrael 19:30; PON: Rusconi (30), Daniel (32), Vianini (34), Henefeld (35); 3 TOČKE: Italija 4:9 (Gentile 1:2, Bruna-monti 1:1, Pittis 1:2, Riva 0:2, Niccolai 1:2); Izrael 6:20 (Goodes 0:4, Shefa Doron 1:2, Shefer Doron 0:1, Hazan 0:2, Jamchy 4:8, Gordon 1:2, Daniel 0:1); GLEDALCEV: 1.500. GRANADA — Italija je na najboljši poti, da se uvrsti v nadaljnji del kvalifikacij v Zaragozi, saj je tudi v včerajšnji drugi kvalifikacijski za nastop na košarkarskem olimpijskem turnirju prepričljivo zmagala. Začetek proti Izraelcem je bil sicer težak, zatem pa je Gambovo moštvo z izrednim Pittisom prevzelo pobudo ter s solidno obrambo in prodornim napadom spravilo nasprotnika na kolena. Na drugi strani Gregor Fučka je sinoči dosegel samo eno točko, medtem ko je bil veliko bolj uspešen v prvem nastopu proti Švici, ko jih je zbral 13 Izraelci niso pokazali izredne igre, s katero so odpravili Francijo. OSTALA IZIDA: Poljska - Švica 79:66 (36:26); Francija - Albanija 108:67 54:36). LESTVICA: Italija 4, Poljska, Francija, Litva in Izrael 2, Švica in Albanija 0; Albanija in Litva imata tekmo manj. DANES: počitek. JUTRI: Albanija - Litva, Izrael -Poljska, Italija - Francija, prosta Švica. Jutri prvi nastop tudi za Slovenijo Jutri se bodo kvalifikacije začele še v ostalih treh skupinah. V skupini A, ki igra v Bilbau, nastopa tudi Slovenija, ki jo v prvi tekmi čaka Bolgarija. V tej skupini je bila prvotno tudi Jugoslavija, ki pa so jo zatem diskvalificirali, njenega mesta pa ni prevzela nobena druga reprezentanca. Spored: SKUPINA A (Bilbao) JUTRI (1. kolo): Švedska - CSFR, Turčija - Irska, Slovenija - Bolgarija. SKUPINA C (Murcia) JUTRI (1. kolo): Romunija - Portugalska, Nemčija - Hrvatska, Grčija -Islandija. SKUPINA D (Badejoz) JUTRI (1. kolo): Velika Britanija -Estonija, Nizozemska - Litva, SND -Madžarska. Danes zadnje kolo KOPER — V današnjem zadnjem, 42. kolu 1. slovenske nogometne lige bo najbolj svečano za Bežigradom, kjer bo SCT Olimpija slavila prvi državni naslov, po prestižni tekmi pa ji bodo prvi čestitali nogometaši Belvedur Izola. Koper je prvenstvo že sklenil na 8. mestu, kar bo letos tretja uvrstitev primorskih klubov. Izola Belvedur bo tretja, SAOP Gorica pa se nadeja četrtega mesta. Ajdovsko Primorje visi na nitki in bo njegova odločitev znana danes, Jadran Lama iz Dekanov pa je krepko zadnji. V Izoli pa se že resno pripravljajo na prvi mednarodni uradni nastop. Med drugim imajo na listi želja koprsko trojko Benedejčič, Rudonja, Zobec, stekle pa so že tudi priprave za preureditev stadiona. SPORED ZADNJEGA KOLA: SAOP Gorica - Eurospekter Ljubljana, Rudar (V) - Maribor Branik, Potrošnik - Slovan Mavrica, Živila Naklo - Nafta, Elektroelement Zagorje - Oria Tudar, Steklar - Medvode Loka, L.M. Svoboda - Mura, Publikum - Jadran Lama, Domžale Lek - Primorje, SCT Olimpija - Belvedur Izola, prost je Koper. Vse tekme se pričnejo ob 16.30. (Kreft) Taranto v B ligi Casertana nazaduje ASCOLI — V dodatni tekmi za obstanek v italijanski B ligi je Taranto po podaljških z 2:1 premagal Caserta-no, ki tako nazaduje v C-l ligo. V prvem polčasu je Taranto povedel s Tur-rinijem (v 37'), v 67' pa je Casertana izenačila s Carbonejem. Odločilni zadetek je v 5. minuti 2. podaljška dosegel Fresta. Predstavili »Barcolano« TRST — Na tržaškem velesejmu so predstavili XXIV. izvedbo »Jesenskega pokala«, bolj znanega kot »Barcola-na«. Tradicionalna regata bo 11. oktobra v Tržaškem Zalivu. Teden dni kasneje, 18. oktobra, pa bo »Alpe Adria kermesse«, ki je namenjena prvim štirim uvrščenim v realnem času v razredu maxi, v razredu 0 in razredu 1. Bivši posadki Mora 1. etapa tekmovanja okrog Italije TRST Jadrnica »Pisa-Saint Goba-in«, ki jo krmari Enrico Chieffi in na kateri je posadka, ki je nastopala na »Moro di Venezia«, je osvojila 1. etapo tekmovanja okrog Italije. Na 2. mesto se je uvrstila Rivioli-Prefabbricati (krmar Lucas), na 3. pa Friuli-Albatros (krmar Rizzi). kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti Potem ko se je pri Bernardiju izjalovil načrt o povratku v košarkarsko elito Goriški košarki se pišejo hudi časi Zmešnjava z Reynoldsom NEW ORLEANS — Prizivno sodišče v Cincinnatiju je odločilo, da svetovni Prvak v teku na 400 m, Harry Butch Reynolds, ne more nastopiti na ameriških selekcijah za olimpijske igre, s čimer je bila razveljavljena odločitev sodišča v Columbusu. Zatem je vrh-hovno sodišče razveljavilo sklep prizivnega sodišča. Zmešnjava je torej Popolna, saj mednarodna atletska zveza, ki je atleta pred 21 meseci izključila zaradi jemanja poživil, zagrozila, da vsem tistim, ki se bodo pomerili z Reynoldsom, ne bo dovolila nastopa na olimpijskih igrah. Zato so organizatorji ameriških selekcij za nekaj ur odložili izvedbo teka na 400 m. Holyfield premagal Holmesa po točkah LAS VEG AS (ZDA) Američan Evander Holyfield je sicer ubranil svetovni boksarski naslov v težki kategoriji, vendar se nima s čim hvaliti. Izzivalec, 42-letni rojak Larry Holmes, je namreč zdržal vseh dvanajst krogov (kar je bil tudi njegov cilj), znašel pa se niti v posebnih težavah. Holyfield Je v bistvu znal izkoristiti svojo večjo hitrost (13 let razlike niso mačje solze). Holmesa je bilo srečanje najvišji cHj po njegovem drugem povratku na ring in je pač skušal narediti to, kar mu sedanja kondicija omogoča. Domov pa si je nesel okroglih osem milijonov dolarjev. Gočenkov vztraja LUCCA — Ukrajinec Aleksander Gočenkov je zmagal na včerajšnji etapi na kronometer na 22. kolesarski dirki po Italiji za amaterje (37 km je prevozil v 46'37" s poprečno hitrostjo 437,622 km/h) in še bolj utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici. Gočenkov vodi v 14.0F52", sledijo: 2. Serpellini po 51"; 3. Maggioni 1’46”; 4. Belli 156 "; 5. Poser (vsi It.) 2'20". Furlan v vodstvu SCHAFFHOUSE (Švicaj Na 4. etapi kolesarske dirke po Švici (32 km na kronometer) je zmagal Italijan Bug-no. Na 2. mesto se je po 24" uvrstil domačin Jeker, tretji z zaostankom 27" je bil Italijan Furlan. Slednji je ohranil vodstvo na skupni lestvici, na kateri ima 31" prednosti pred Bugnom in 41" pred Ircem Rochejem. Dirka tris VARESE — Zmagovita kombinacija dirke tris je 7-3-4. Dobitnikov je bilo 6.555, prejeli pa bodo po 561.000 lir. Kot sicer ni bilo težko napovedati po letošnjem poraznem prvenstvu v B-l ligi, se goriški košarki pišejo hudi časi. V trenutku, ko se je izjalovil načrt, ki je predvideval povratek kluba v košarkarsko elito v dveh letih, je bilo jasno, da bo v sami društveni strukturi prišlo do večjih sprememb, in da te ne bodo ravno najbolj spodbudne za bodočnost goriške košarke. Kot se že dalj časa šušlja (uradnih sporočil v tej zvezi namreč ni), dosedanji vodja kluba Leo Terraneo ne namerava več nositi celotnega bremena goriškega drugoligaša, saj so bili še posebno v zadnji sezoni izdatki zelo visoki (društvo je namreč nakupilo celo garnituro igralcev, ki naj bi vsaj na papirju zagotovili takojšen povratek v A ligo). Ker pa na tržišču ni morebitnih kupcev oz. drugih finančnih mogotcev, ki bi prevzeli v lastne roke krmilo košarkarskega kluba, bo Terraneo prisi- ljen odpovedati se svojim najboljšim igralcem v prid bolj uravnovešeni društveni bilanci. Če v teh poletnih mesecih ne bo prišlo do kakšnih večjih preobratov, je na dlani, da bodo ekipo zapustili vsi najboljši košarkarji, od sedanjega igralskega kadra naj bi ostali samo Stramaglia, Borsi in morda mlajši igralci, ki pa niso imeli v letošnjem prvenstvu veliko možnosti, da bi se uveljavili. Tudi glede trenerja samega je bilo v tem času v krajevnih dnevnikih veliko napisanega. Prvi trenutek je že kazalo, da bo društvo poverilo taktirko Draženu Dalipagiču, kateremu pa italijanska federacija ne bi dovolila, da vodi tekme s klopi, temveč bi moral sedeti na tribuni. Možno je torej, da bo Bernardi najel drugega trenerja, ostaja pa še nedoločena vloga, ki bi jo v prihodnji sezoni imel bivši jugoslovanski reprezentant. Do danes ni znano niti, če bo Bernardi obnovil sponzorstvo, dejstvo pa je, da dokler ne bo prišlo do jasnejših načrtov, bo težko računati, da bo kakšne večje podjetje pripravljeno vlagati v goriško košarko. Pred časom se je sicer govorilo, da bi bil podjetnik Ouerci, ki je že gospodar kluba iz Livorna, pripravljen priskočiti na pomoč Terraneu. Vse je kazalo, da bi Gorica lahko postala podružnica prvoligaša iz Livorna, prišlo pa je do večjih zapletov, tako da so dogovarjanja ostala na mrtvi točki. Skratka, slika je še precej nejasna, vsekakor pa si ne kaže delati prevelikih utvar. Goriški ljubitelji košarke se bodo morali verjetno sprijazniti z dejstvom, da se bo nekdaj vodilna peterka v deželi boriti za obstanek med drugoligaši, kar morda tudi najbolj odgovarja današnji gospodarski realnosti mesta Gorica. (MAL) Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. primorski JL dnevnik nedelja, 21. junija 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD 1 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Že ta teden v Sovodnjah v organizaciji ZSŠDI Srečanje Gorica - Trst Po večletnem premoru so se pri ZSŠDI odločili, da ponovno obudijo nekdaj že tradicionalno srečanje Gorica-Trst, ki so ga pred 10 in več leti prirejali ob koncu vsake sezone. Po dogovoru, predvsem pa zaradi prazničnega vzdušja, so se pri Združenju odločili, da bo letošnje srečanje v Sovodnjah, in sicer ob priliki občinskega praznika. Praznik traja več dni in v tem času se bodo zvrstile razne prireditve. Četrtek, 26. t.m. pa je namenjen športu, t.j. športnemu srečanju Gorica-Trst. Panogi, ki prideta letos v poštev, sta nogomet in odbojka. SPORED TEKEM NOGOMETNO IGRIŠČE V SOVODNJAH 17.30: ZSŠDI GO - ZSŠDI TS (začetniki) 2 polčasa po 30 minut; 19.00: ZSŠDI GO - ZSŠDI TS (under 22) dva polčasa po 35 minut. PLOŠČA OB KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH 20.15: nastop kotalkarjev KŠD Vipava. 20.30: ZSŠDI GO - ZSŠDI TS (ženska odbojka under 20); 21.30 ZSŠDI GO - ZSŠDI TS (moška odbojka under 20). V primeru slabega vremena bodo odbojkarske tekme v bližnji občinski telovadnici. Tako v ženskem kot v moškem srečanju bodo igrali 3 sete, ne glede na to ali je rezultat 3:0 ali 2:1. Po tekmah bo sledila družabnost. Srečanje športnikov iz obmejnih dežel V nedeljo, 28 t.m. bo na Ravnah na Koroškem na sporedu že 16. srečanje, ki ga Slovenija prireja za slovenske zamejske športnike. Kot po navadi je na sporedu več športnih panog, in sicer: moški in ženski namizni tenis, moška odbojka (under 18), ženski rokomet (under 18) ter nogomet (under 18). Poleg domačinov in ZSŠDI se bodo srečanja udeležile še reprezentance SŠZ Koroške (Avstrija) in Porabja (Madžarska). Dan prej, tj. 27. t.m., pa se bodo prav tako na Ravnah srečale delegacije funkcionarjev vseh osrednjih športnih organizacij. Za nastop na Ravnah selektorji ZSŠDI sklicujejo naslednje igralce: Nogomet SELEKTOR: Evgen Ferfolja. IGRALCI: VValter Peric, Marko Pete- jan, Marino Petejan, Dino Peršolja, Marko Devetak, Martin Marušič, Aleks Devetak, Robert Devetak, Mitja Bizaj, David Gergolet, Peter Gergolet, Aleš Ferfolja, Manuel Za-nier, Igor Češčut, Aleksander Flore-nin, Robert Todde. Odbojka SELEKTOR: Aleš Cej. IGRALCI: Andrej Briško, Aljoša Devetak, Igor Florenin, Kristjan Gravner, Gnido Kovic, Mario Korečič, Mauro Maraž, Robert Paoletti, Daniš Uršič, Andrej Ferfolja. VILI PRINČIČ Tudi Berti Brus na regati »500X2“ Danes bo startala ena odnajpo-membnejših jadranskih regat in verjetno najbolj naporna v Sredozemlju, in sicer regata »500X2«. Tekmovalci bodo morali prepluli 500 milj (približno 900 km) od Caorl do otokov Tremiti in nazaj. Od tržaških predstavnikov sta le Berti Bruss in Rosa Cadei na jadrnici Darder Adriaimpex. Rosa Cadei je tudi edina ženska na tej naporni regati. V četrtek v športnem centru v Zgoniku Zanimivi tekmi V četrtek sta bili v zgoniški telovadnici dve zanimivi namiznoteniški tekmi. V ženski »A ligi« se je pomerila ekipa B lige (Biserka Simoneta, Monika Radovič, Katja Milič) s sodelovanjem Ane Bersan (Bor), ki je napredovala to sezono v najvišjo ligo z ekipo, ki je v sezoni 1984/85 osvojila ekipni državni naslov in za katero so natopile Sonja Milič, Damjana Sedmak, Sonja Doljak in Vanja Milič. Šlo je za interni izziv znotraj društvenih lestvic za stik med »staro« generacijo, ki je že dala svoj doprinos, in za mlade, ki nosijo rdeče-beli prapor Krasa. Končni izid 10:6 za mlade je pokazal, kje je bodočnost društva, čeprav je treba takoj poudariti, da je bila med »starimi« Sonja Milič nepremagljiva in torej še ni za v koš, manj razpoloženi pa sta bili Doljakova (1:3) in Sedmakova (0:4), a z nekaterimi krasnimi potezami. Bivši sijajni igralki sta bili živ primer, kako pomembni so redni treningi. Čeprav v postavi »starih« a v resnici rosno mlada, se je izkazala tudi Vanja Milič. Mlade so k zmagi pripomogle takole: Simonetova in Bersanova s tremi zmagami, Radovi-čeva in Katja Milič z dvema uspešnima nastopoma. Še kakovostnejši trening-prijatelj-sko tekmo so imeli Krasovi fantje, novinci v letošnji B-l ligi. Kristjan Mersi, Igor in Marjan Milič so tekmovali z reprezentanco mesta Hrastnik (SLO). Gostje so bili priložnostna neformalna ekipa, ki so jo sestavljali eni izmed najboljših ping-pongašev iz Slovenije. Jože Urh je nastopil 1982 in 1988 na evropskem prvenstvu, 1981 in 1983 na svetovnem prvenstvu, Jernej Zalaznik 1987 na svetovnem prenstvu v Tokiu, branilec Darjan Vizjak pa že nekaj let nastopa v italijanskih klubih. Rezultat je bil 9:0 za goste. Le Mersi in Igor Milič sta proti Zalazniku, oz. Vizjaku igrala po tri sete. Ostale tekme pa so bile namenjene dobremu treningu. Po tekmah je bila kratka družba-nost, kot se za zadnji trening v sezoni spodobi. Namiznoteniški odsek Krasa bo zaključil svojo sezono jutri s krajšo slovesnostjo, na kateri bodo najzaslužnejšim igralcem podelili plakete Krasa. (J.J.) Danes za italijanski pokal v skirolkah Tudi Mladina Resco Danes bo v kraju Castions pri Bel-lunu 6. preizkušnja za italijanski pokal za A kategorijo. Na tej tekmi bo, kajpak, nastopila tudi Mladina Resco, in sicer kar z 20 tekmovalci. Tekma v Cas-'tionsu se bo odvijala po krožni progi, ki je rahlo v reber. Naši prestavniki imajo seveda največ možnosti v mlajših kategorijah. Pri najmlajših cicibanih lahko posežejo po dobrih uvrstitvah Jan Prinčič, Jara Košuta in Ivo Lachi, pri cicibanih pa David Bogateč in Tibor Drasič. Pri mladincih bi se lahko izkazala z Erikom Tencejem in Maurom Nadliškom. Pri članih pa si pri Mladini Resco veliko obeta od Giannija Rupi-la, saj je proga v Castionsu kot nalašč za tega tekmovalca. V Gabrjah turnir v malem nogometu V Gabrjah se bo od jutri do sobote, 11. julija v okviru poletnega praznika KD Skala odvijal zanimiv turnir v malem nogometu, tako v ženski kot moški konkurenci. SPORED PONEDELJEK, 22.6.: ŽENSKE: Sovodnje - Doberdob, Štandrež -Vrh. TOREK, 23.6.: MOŠKI: Štever-jan - Sovodnje, Vipava - Doberdob. SREDA, 24.6.: eventualne prekinjene tekme. ČETRTEK, 25.6.: Gabrje -Rupa, Peč; Vrh - Gabrje 2. PETEK, 26.6.: poraženec tekme Vipava - Doberdob - Štandrež, poraženec tekme Števerjan - Sovodnje - Dol, Poljane. SOBOTA, 27.6.: eventualne prekinjene tekme. PONEDELJEK, 29.6.: ŽENSKE: poraženec Štandrež - Vrh - Rupa, Peč, poraženec tekme Sovodnje - Doberdob - Gabrje. TOREK, 30.6.: Rupa, Peč - Vrh, Gabrje -Gabrje 2. SREDA, 1.7.: eventualne prekinjene tekme. ČETRTEK, 2.7.: zmagovalec tekme Števerjan - Sovodnje - Dol, Poljane, zmagovalec tekme Vipava - Doberdob - Štandrež. PETEK, 3.7.: Gabrje - Vrh, Rupa, Peč - Gabrje 2. SOBOTA, 4.7.: turnir veteranov. PONEDELJEK, 6.7. : polfinale ženske. TOREK, 7.7.: POLFINALE MOŠKI. SREDA,_ 8.7.: eventualne prekinjene tekme. ČETRTEK, 9.7.: finali ženske. PETEK, 10.7. : finali moški. SOBOTA, 11.7.: eventualne prekinjene tekme. V Novi Gorici zaključna prireditev Iger pod košema Danes bo v Novi Gorici v okviru novogoriških praznikov zaključna prireditev z nagrajevanjem Jadranovega turnirja v minibasketu Igre pod košema za letnike 1982 in mlajše. Na tem turnirju je nastopilo osem ekip: Bor, Breg, Divača, Kontovel, Nova Gorica, Polet, Postojna in Sokol. Zbor udeležencev bo ob 16.30 izpred Kulturnega doma v Novi Gorici, prireditev pa se bo začela ob 17. uri. Na sliki M. Magajne trenutek z zaključne prireditve Trofeje Jadran v minibasketu, ki je bila pred kratkim v Prosvetnem domu na Opčinah. obvestila ZSŠDI sklicuje v petek, 3. julija 1992, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah 22. deželni redni občni zbor. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev organov občnega zbora, 3. sprejetje nove članice, 4. poročila, 5. razprava o poročilih in o programskem dokumentu, 6. razno. ŠZ SLOGA vabi člane in simpatizerje na redni občni zbor, ki bo v petek, 26. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah s sledečim dnevnim redom: otvoritev in določitev predsedstva, poročilo, razprava, nagrajevanje najuspešnejših športnikov društva, volitve in razno. JK ČUPA vljudno vabi člane in prijatelje, da se udeležijo nočne regate Sesljan-Piran-Sesljan v soboto, 27. junija, za TROFEJO CUPA. Start bo ob 21. url pred Ses-ljanskim zalivom. NA NOGOMETNEM IGRIŠČU FC PRIMORJA je v teku poletni trening za otroke letnikov 1981, 1982, 1983, 1984, 1985 in 1986 od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30. ŠD ZARJA Mladinski nogometni odsek prireja v Bazovici od 22. do 27. junija brezplačen poletni aktivni oddih za dečke, rojene v letih 1981, 82, 83 in 84. Urnik od 9. do 17. ure. Potrditi udeležbo na tel. 226315 od 12.30 do 14.00. JAMARSKI ODSEK SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za člane in nečlane. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 228253 (Mitja) med 18. in 19. uro ob delavnikih. Po uspešni tekmovalni smučarski sezoni še hvalevredna pobuda Izredno koristen vaditeljski tečaj Po uspešni tekmovalni sezoni in po zanimivih pobudah za amaterje je za zaključek te smučarske sezone pomembno omeniti še vaditeljski tečaj, ki so ga naši smučarji opravili v prejšnjih mesecih. To je res obogatitev za naše smučanje, saj bo ta nov kader gotovo pripomogel k temu, da se bo tudi med našo mladino vzbudilo večje zanimanje za ta šport in obenem razvilo kakovostnejše smučanje. Tečaj je organizirala Smučarska zveza Slovenije. Tečaj pa je vodil, tako praktični kot teoretski del, demonstrator Dušan Videmšek, pri ocenjevanju pa je bil prisoten tudi predsednik Zveze Milan Zvon. Prijavili so se kandidati vseh petih slovenskih društev. Prisotni so bili, za Breg Aleš Štefančič; za SPDT Maksimiljan Kralj, Erik Dolhar, Marko Preselj, Sabrina Žezlina in Miran Guštin; za Brdino Valentina Šuber, Christian Volpi, Peter Ferluga in Majda Janežič; za Mladino Vanesa Mezgec in Lara Prašelj; za Devin pa David in Jaro Sossi. Prvi in drugi del tečaja so opravili na Voglu. V jutranjih urah je bil na vrsti praktični del, popoldne pa teo-retksi. Kandidati so zadnji del programa opravili v Bocnu, oz. na Kaninu. Ob koncu je treba pohvaliti Rada Šuberja za vsestransko pomoč pri organizaciji tega tečaja. (FP) Na sliki: udeleženci vaditeljskega tečaja. Kolesarji Sežane in Opčin na mednarodnem maratonu Kolesarjenje brez meja Kolesarski klub Sežana, ki ga vodi Ivo Jorgič in združuje veliko število mladih, in kolesarski klub Petelin z Opčin pod vodstvom Maksa Petelina prirejata v juliju mesecu kolesarski maraton pod nazivom Kolesarjenje brez meja. Približno deset kolesarjev bo v spremstvu 10. julija krenilo iz Sežane na pot, dolgo 2.100 km s končnim ciljem v eni najmanjših evropskih držav, v Luksemburgu. Udeleženci mednarodnega maratona bodo v 14 dneh porevozili osem držav. Od vsega začetka, odkar je zaživel sežanski kolesarski klub, le-ta uspešno sodeluje s svojimi sovrstniki z Opčin, ki jim preceduje Maks Petelin. Zato ni čudno, da se je ideja o kolesarjenju brez meja prerodila prav ob družabnem srečanju ob praznovanju novega leta. Priprave potekajo že nekaj časa, kolesarji pridno trenirajo večkrat tedensko in si nabirajo kondicijo. V šali nam je nekdo od udeležencev dejal, da se zanašajo tudi na skrite rezerve. Upajmo, da tudi so, saj bodo morali dnevno prevoziti blizu 180 km. Startali bodo 10. julija v Sežani in se od domačinov poslovili s častnim krogom po samem mestu. Pot jih bo vodi- la na Goriško preko mejnega prehoda Rožna dolina, nadalje v Italijo (Gorica, Videm, Tolmezzo, Monte croce carni-co), Avstrijo (Kotschach, Lienz, Pass, Thurn, Kitzbuhel, Thier see), Nemčijo (Urprung pass, Bad Tolz, Landseberg, Ulm, Stuttgart, Karlsruhe, Saar Brlic-ken), do končnega cilja v Luksemburgu, ki je predviden za 16. julija in kjer si bodo ogledali mesto Remich in Luksemburg. Preko Francije (Metz, Grand Fontaine, Selestat, Marckolshe-im), Nemčije (Kreiburg, Schaffhausen). Švice _ (Konstanz), Linhenštaina (Va-duz), Švice (Fluela pass, Ofen pas) in Italije (Stelvio, Bolzano, Gortina, Anj; pezzo, Videm, Opčine) se bodo vračali na domača tla. Izdelan imajo točno določen načrt in to po etapah oziroma dnevih. Načr vsebuje tudi potek poti in število kil°" metrov, kraje za prenočevanje idr. P°; udariti velja, da bodo v zadnji etapi skozi Dolimite prevozili znamenite hribe in prelaze (F. Stebrio z 2.757 m n.v., Costaiunga, Pordoi itd.). Skratka prevozili bodo 12 hribov prve kategorije in tako skupaj prekolesarili vec kot 22.000 m nadmorske višine. OLGA KNEZ-STOJKOVIC