T Llnbljanl, t torek, dne 1. marca I910L
Leto XXXVIII.
ss Velja po pošti: s
Za celo lets naprej .	K 26'—
za pel leta » .	» 13-—
za četrt » > .	» 6*50
za en meseo » .	» 2'20
za Nemčijo celoletno	» 29'— za ostalo Inozemstvo » 35'—
= V upravništvu: s
Za oelo leto naprej za po! tata » za četrt » » za en meseo »
K 22-40 » 11*20 » 5-80 » 1-90
Za pošiljanje na dom 20 v, na inesec. — Posamezne Ster. 10 v.
flnseratl:
Enostolpna petitvrsta (72 mm):
za enkrat......po 15 t
za dvakrat.....» 13 »
za trikrat.....» 10 »
za več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notloah stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratnem objavljanju primeren popast.
vsak dan, Izvsemil nedelje te praznike, ob 5. ari popoldne«
■ar Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah Štev. 6/HI. Bokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Dpravnlštvo Je v Kopitarjevih ulicah štev. 8. i = Sprejema naročnino, inserate in reklamacije. 1 1 11 Uoravniškega teleiena štev. 188. ==
Današnja številka obsega 4 strani.
Dr. Lneger.
D u n a j, 28. svečana.
Nenavaden mož kot človek in politik, Avstrijec in Dunajčan od pet do temena, pogumen junak v političnem boju za svoje ideale in na bolniški postelji v boju z neizprosno smrtjo. Zal je bil, občudovan govornik, moder politik in oduševljen bojevnik za krščansko idejo, ki je tlela v nižjih slojih dunajskega prebivalstva. Poznal je dušo pristnega Dunajčana, kakor nihče dragi. Vsa njegova osebnost je bila ona privlačna sila, ki je vabila, pretresala in do dna podžigala srca neštetih množic. Vse na njem in v njem je bilo življenje in novo življenje je vlival politično mrtvim dušam povsod, kamor se je prikazal. To, kar je bral v duši malega moža, ki ga je trla mednarodna mora, je kot ljudski tribun v najboljšem pomenu besede tolmačil ljudstvu na tisočerih shodih z ognjevito besedo in nepopisnim navdušenjem. Njegov pereč sarkazem, prirojena mu šega-vost, cezarska ponositost in zopet prava, neprisiljena demokratska prožnost, prijeten glas v mikavnem dunajskem narečju — to so bila orožje, s katerim si je pridobil brezmejno popularnost. Bil je drugi Abraham a Santa Clara in morda zadnji veliki Dunajčan.
Z vso svojo veliko dušo, z vsem svojim plemenitim srcem je ljubil svoj Dunaj in Avstrijo. Ali je čudno, da so gorela zanj in ga skoraj oboževala vsa pristna dunajska in avstrijska srca? Na stotine, na tisoče ljudstva postaja pred mestno hišo, v kateri pojema živ-Ijenska luč izrednega moža. Ljudje se kar trgajo za zdravniške buletine, ki opisujejo od ure do ure mučeniško trpljenje železnega moža. V solzah mlado in staro prosi Boga, naj bi podaljšal in ohranil življenje ljubljenemu žunanu. Tudi politični nasprotniki ne taje njegovih zaslug za razvoj in olepšavo dunajskega mesta. Na ulicah, v gostilnah in kavarnah je med znanci prva beseda: »Kako gre županu?« In ni ga človeka, ki bi ne dejal s sočutjem: »Škoda za moža!« Od cesarja doli do mestnega pometača, vse izprašuje, ali nenavadna županova žilavost vendar le še premaga hudo bolezen. Dokler ie še iskra življenja v izmučenem in pro-palem telesu, tudi iskra upanja ni še ugasnila v množici, ki zvedavo obrača oči v okna županove spalnice.
Dr. Lueger je bil tudi jako mehkega srca, ki ga je žalostna usoda dobrega prijatelja hitro ganila do solz. V prijateljskih krogih je večkrat ponavljal: »Ni je večje nesreče za človeka, nego izguba dobre matere. Za vse, kar je dobrega na meni, moram zahvaliti mojo ljubo mater.« In vedno so mu za-rosile oči, kadar je govoril o svoji dobri materi. Nosil je tudi vedno v medaljo-nu podobo svoje pokojne matere. Posebno je ljubil nedolžne otročiče, ki so mu tudi bili hvaležni s pravo otroško udanostjo.
Kot pravi Dunajčan tudi ni poznal osebnega sovraštva do nenemških narodov. Kar so morda v tem oziru zagrešili nekateri njegovi politični pristaši, ne smemo začrtati na njegov ro-vaš. Telesni njegov strežaj Pumera je Čiste češke krvi. In spominjam se dobro burnih prizorov v pričetku nemške obstrukcije v novembru 1897. Tedaj je dr. Lueger miril v zbornici svoje ljudi, naj ne gredo po kostanj v žrjavico za »parlamentarne prekucuhe«. Toda tedaj tudi njegova mogočna beseda ni ukrotila razpaljenih strasti. In stopil je v krog poslancev, ki smo drhteč stali v gruči pred ministrskimi sedeži: »Jaz svojih ljudi ne morem več krotiti.« Mnogim je tudi znano, zakaj je šel župan dr. Lueger k cesarju, naj odpusti grofa Badcnija.
Večkrat je prigovarjal svojim pristašem: »Pustite mi v miru moje dunajske Čehe!« In ko so češki poslanci v zbornici ostro grajali dunajski mestni šolski svet, zakaj ne ustanavlja čeških šol, prišel je med češke poslance in rekel: »Gospodje, ali Vam je ljubši clr. Vogler ali dr. Lueger kot dunajski župan? Ako dovolim nove češke šole na Dunaju, sem kot župan nemogoč.« Vedno in povsod pa je priporočal pošteno spravo med Čehi in Nemci.
Naravnost pa smemo trditi, da je gojil odkrite simpatije do Jugoslovanov, osobito do Hrvatov. Navdušeno je pritrjeval in ploskal princu Liechteii-steinu, ko je ta v znamenitem svojem govoru dne 16. grudna 1908 utemeljeval nujno rešitev aneksijske predloge ter slavil zasluge in pomen jugoslovanskih narodov za Avstrijo.
Tudi mažarskega naroda ni sovražil, pač pa židovsko mažarsko kliko, ki zatira nemažarske narode in dela na propad države. V zadnji nagodbeni razpravi je rekel med dragim:
»Nam Avstrijcem ne sme biti vseeno, ako kralj po božji milosti postane kralj po Košutovi milosti. Dalje potrebujemo avstro-ogrsko armado, ne potrebujemo pa Košutove armade.«
V nadaljnem govoru je grajal politiko avstro-ogrskega veleposlanika v Carigradu, grofa Pallavicinija, češ: »Ta mož vidi samo Mažare in mažarske koristi. Na Balkanu pa je treba dobro poznati slovanske n a v o d e in njihove koristi ter jih pridobiti za Avstrijo. — Pa tudi bosansko vprašanje se mora rešiti. Mi ne smemo dovoliti, da bi te dve deželi postali ogrski pro-vinciji.«
Zadnjič je javno govoril v zbornici leta 1907, ko je utemeljeval nujni predlog, kako praznujmo cesarjevo vladarsko 60-letnico. Govoril je:
»Na vprašanje, kako praznujmo cesarjev jubilej, odgovorim: Način, kako naj država praznuje cesarjevo vladarsko šestdesetletnico, mora ustrezati vsem narodom in stanovom. V ta namen naj država založi glavnico 100 milijonov v svrho zavarovanja za starost in onemoglost. Zavarovani naj so delavski stanovi v ožjem pomenu besede, obrtniki, kmetje in delavci.«
Te kratke črtice opravičujejo trditev, da je dr. Lueger izreden, velik mož. Ko bi bil dr. Lueger, dokler je bil še čil in zdrav, dobil vladne vajeti v roke, brez dvoma bi bil že napravil red v Avstriji in tudi v monarhiji. Dr. Lueger je bil en sam . . .
Dr.	Edrastveno
st*.
Buletin, izdan 28, m. m. zvečer, o dr. Luegerjevem zdravstvenem stanju izkazuje: temperatura 36-6, žila 80, redno; pritisk krvi se ni zmanjšal, slabost srca in moči ni napredovala, funkcija obisti nezadostna, dihanje bolje, apa-tija trajna.
Na smrtni postelji dobre volje.
Kljub smrtno nevarni bolezni se od časa do časa dr. Lueger po svoji stari navadi šali. V nedeljo zvečer se je dr. Lueger prebudil in vprašal zdravnike: »Gospodje, kako se razločujejo naše štiri fakultete?« Ker zdravniki niso znali odgovoriti, jim je odgovoril: »Ju-ridična, fakulteta ljudi slači, medicinska. jih mori, teološka pokopuje, o filozofski se pa ne zna, zakaj da je.« Ker so se zdravniki smejali, jim je rekel: »Kar sem rekel o medicinski fakulteti, je seveda, zgolj šala.« — Ko ga je obiskal dvorni svetnik Neusser in ga vprašal, kako da mu gre, je odgovoril bolni dunajski župan: »Ilvala, godilo se mi je že bolje.« Včeraj opoldne ga je obiskal njegov stari prijatelj prelat dr. Schopfor. Bolnik ga je bil zelo vesel in je govoril ž njim o tirolskih volitvah, za katere se je živahno zanimal. Ko je dr. Schopfer izjavil, da jo srečen, ker ga jc dobil tako svežega, mu ie dunaj-
ski župan odgovoril: »Umreti še dolgo nočem.« Ob pol 5. popoldne je ponudil zdravnik dr. Luegerju kozarec šampanjca. Dr. Lueger je premišljeval tre-notek, nato pa rekel: »Dajte sem, škodovati mi tako več ne more.« Dr. Luc-gerjeva sestra Ilildegarda je rekla včeraj ob 12. uri ponoči nekemu poslancu, da se nahaja Lueger v popolni zavesti, da se razgovarja s svojo okolico in da je pravkar pil čaj z mlekom. Dr. Kap-samer je rekel, da za prihodnje ure in ponoči ni potrebno imeti nobene skrbi. Včeraj zvečer je zavžil Lueger tudi nekoliko juhe ter se je vtoliko včeraj zvečer zboljšalo bolniku, o katerem se je že popoldne poročalo, da sploh ničesar ne more več zavžiti.
Boli koroških Slovencev.
k Uradniški škandali na celovškem kolodvoru gredo zopet v cvet. Z vso silo in nasilnostjo hočejo nemško-nacijonalni uradniki na celovškem glavnem kolodvoru prestrašiti Slovence, da bi si noben ne upal več zahtevati vozni listek v materinem jeziku. V nedeljo, dne 27„. svečana je zahtevalo na istem kolodvoru več kmečkih fantov vozne listke v slovenščini. Blagaj-ničarka jih je odurno odpravila —- brez listkov. Fantje si niso znali pomagati. Tedaj pride ravno iz restavi'acije gospod dr. Brej c, ki se je ravnokar pripeljal s shoda v Ločah p. Beljaku. Njega povprašajo za svet. G. clr. Brejc jim svetuje, naj se gredo pritožit k nadzorniku. V istem trenotku se je prikazal k blagajni s — policajem, ravno kakor sveča in ošaben kakor kak pruski častnik in čakal pred blagajno — žrtev. Kakor hitro je pa zapazil, da hočejo fantje mimo portirja, je s policajem pridrvel tja in začel upiti, nemško seveda: »Nazaj, nazaj! Kaj hočejo ti ljudje?« Dr. Brejc mu odgovori, da se hočejo pritožit. Oficijal pa se zrepenči: »Ali imajo listke, brez listka ne sme nihče ven!« Dr. Brejc mu odgovori: »Za pritožbo ne potrebujemo nobenih listkov«, in gre mimo portirja. Oficijal in policaj sta bila to pot malo bolj mehka in se nista upala po stari navadi aretirati dr. Brejca. Pribiti jc treba značilne besede dotičnega oficijala, kot odgovor na izjavo dr. Brejc, da se gredo pritožit: »Tukaj se sploh ne sprejema pritožb!« Dr. Brejc je bral nato nadzorniku levite, kakoršne si je mož zaslužil. Nadzornik je poslal s fanti k blagajni tolmača, nakar so dobili vozne listke — brez redarjevega posredovanja in brez verig. Kakor smo izvedeli, je zadevo g. dr. Brejc takoj sporočil na Dunaj gosp. poslancu Grafenauerju. Upamo, da je to poročilo došlo še pravočasno kot nova ilustracija k debati o Grafenauer-jem nujnem predlogu zaradi škandalov na celovškem kolodvoru.
k Prvo podružnico »Os*marke« so ustanovili v nedeljo, dne 27. svečana, krščanski socialci v Volšperku. »Ost-mark« je obrambno društvo nemških krščanskih socialcev. Nehote se človek vpraša: Proti komu pa se hočejo braniti? Ali proti Slovencem, ki na Koroškem itak nimajo nobenih pravic. Seveda namen društva potemtakem ni ravno krščansk. Zdi se, da se krščanski socialci na vsak način hočejo pokazati kot dobre konkurente nemškonacijo-nalnim sudmarkovcem in tako rešiti »narodno« čast svoje stranke.
Oalal Lama ujet.
»Daily Telegraph« poroča 26. febr. iz Kalkute, da, je Dalai Lama bežal pred kitajskimi četami v angleške pokrajine, da bi izprosil pri indijskem podkralju, lordu of Minto, varstvo pred kitajskimi napadi. Kitajski vojaki pa so ujeli na, begu Dalai Lamo. Na kak način naj bi Angleška pomagala Dalai Lami, je zelo dvoumno. Angleška je izgubila, vse sadove ekspcdicije v Tibet, zamudila je poseči .v pravem času
zmešnjave v deželi, ter je 17. aprila; 1906 sklenila s Kitajsko pogodbo, v kateri se zavezuje, da se ne bo vmeša« vala v tibetanske razmere. Poleg tega določa pogodba med Angleško in Rusijo, da obe državi priznavati terito-i rialno nedotakljivost Tibeta, kakor tu-* di kitajsko nadoblast. O pravih vzrokih bega Dalai Lame dosedaj še ni natanč« nih poročil, jasno pa je, da hoče Kitajska spremeniti svojo oblast, ki jo je doslej imela samo po imenu nad Tibetom, v popolno. V ta namen je porabila Kitajska razne nemire v južnem Tibetu, kjer so nebudistični vojaki oropali več samostanov in nabili duhovnike, da je pomnožila svoje posadke v Lasi, Sigatse in Dingri. Domneva se, da je bil to vzrole begu Dalai Lame. Splošno pa je razširjen v Tibetu pregovor, da bo eksistiralo samo trinajst Dalai Lam ter se bodo potem vršili veliki prevrati. Sedanji Dalai Lama pa je ravno trinajsti. Naj bo kar hoče, gotovo je, da je z ujetništvom Dalai Lamo prenehala duhovska di'žava budistov ter bo nastala nova kitajska provinca z imenom Stje Kuan.
DR. FIEDLER O POLOŽAJU.
Budjejovice, 28. februarja. Na shodu svojih volivcev jc izvajal bivši trgovinski minister dr. Fiedler: Tožil je o razcepljenosti med češkimi strankami. Potrebno je, da se češke stranke koncentrirajo. Dobiti se mora podlaga za premirje med češkimi strankami. Dr. Fiedler je govoril nato o gospodarskem nasprotstvu med meščanskimi in kmečkimi volivci. Že z ozirom na iz-premenjen poslovnik je potrebna ožja zveza čeških strank, kar naglašajo žo celo češki radikalci. Vse češke stranke morajo revidirati svoje programe, nočemo strmoglaviti sedanji vladajoči, nam nasprotni vladni način, ki nam ne da pravičnega zastopstva v postavo-daji in v upravi. Pot v dosego tega je v skupnem nastopu vseh slovanskih strank povzročiti izpremembo pri sestavi vlade in vladnega programa in v zbornični večini. Če se pa to ne doseže, preostane edino opozicija. Zato jo nujno potreben složen nastop čoških strank.
ČEŠKA ESKOMPTNA BANKA.
Praga, 28. februarja. »Češka eskomptna banka« izkazuje 1,349.024 K dobička. Dividenda za leto 1909 znaša 10 odstotkov.
KHUEN - HEDERVARY PRIPOROČA MAŽAROM, NAJ OSVAJAJO BOSNO.
V »Budapesti Hirlapu« so poroča o nekem razgovoru ministrskega predsednika Khuen-Hedervaryja z ozirom na napade na njegovo osebo, glede na proglašenje bosenske ustave. V tem razgovoru je dejal, da se morajo Ma-žari naseljevati v Bosni. Čudi se ma-žarski nopodjetnosti. Ljudje, ki se pečajo z mažarskim narodnim gospodarstvom, mažarska trgovina in industrija naj iščejo pota, po katerih naj si osvoje Bosno, a vlada jih hoče podpirati,
PRAKTIČNI SCHREINER.
Bivši nemški minister rojak Schrei-nor se je 28. febr. poslovil nri uradni-štvu nemškega krajanskega ministrstva. Uradnikom je rekel, da mora namesto krajansko ministrstvo biti nemško narodna, centrala, ki mora sodelovati skupno z narodnimi obrambnimi društvi! Tako naj bi po Schreinerjevem mnenju tudi slovanski davkoplačevalci vzdrževali centralo — »Sudmark«.
ZASTRUPLJENJE VOJAKOV.
P a r i z , 28. februarja. V epinalski vojašnici je nevarno obolelo 80 vojakov, ker so jedli pokvarjeno prikuho. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je stanje obolelih brezupno.
OJAČENJE AMERIŠKE MORNARICE.
Mornariški tajnik je izjavil, da Združene države ne bodo zgradile enega. marveč dva drcadnoughta po 32 tisoč ton bodoče leto, letos se pa zgradita dve linijski lutfji p0 27.000 lun.
Dnevne novice.
+ Vincencijeva konferenca se jo
ustanovila v nedeljo, 27. februarja, na Jesenicah. Predsednik osrednjega odbora dr. Gruden je imel v »Delavskem domu« na Savi predavanje o načinu, kako je bilo karitativno delovanje or-ganizovano v prvih stoletjih krščanstva in kako je sedaj organizovano v Vincencijevih konferencah. Mnogoštevilni poslušavci iz vseh slojev prebivalstva so z vidnim zanimanjem sledili izvajanjem predavateljevim in z navdušenjem pozdravili ustanovitev Človekoljubne naprave. Gotovo je Vincen-cijevi konferenci na Jesenicah, kjer se krščansko društveno življenje tako veselo razvija, zagotovljeno uspešno delovanje. Naj bi se ustanovilo tudi drugod, zlasti po mestih in večjih župnijah.
r+ 500.000 K za Ciril - Metodovo
družbo je baje zapustil včeraj na Vrdu pri Vrhniki v 35 letu svoje dobe umrli posestnik in tovarnar g. Karol Kotnik. S tem je storil boljše delo, kakor ako bi zapustil to svoto v kake druge namene liberalne stranke. Prepričani smo, da ga je vodil pri tem plemenit namen. Svetovali bi torej vsem pristašem liberalne stranke, da ga posnemajo in da vsi svoje oporoke izpremene v toliko, da zapuste svoja premoženja Ciril in Metodovi družbi. Ker so pa naši somišljeniki v Bohinjski Bistrici bili izključeni od sodelovanja, naj naši somišljeniki darujejo za našo »Narodno obrambo«. Pri tej priliki bi zavrnili one, ki menijo, da je že v prvih počet-kih naše »Narodne obrambe« mogoče toliko nabrati, kolikor nabero bogato fondirani liberalci z dobro urejeno agi-tačno pisarno. Naši somišljeniki opravljajo vse drugačno narodnoobrambno delo na celi črti slovenske meje, kakor bi je 1 i b e r a 1 c i ne zmogli, a k o z b e-r o milijone, naši somišljeniki delajo pravo narodnoobrambno delo s prosvetnim in narodnogospodarskim delom med ljudstvom, za katero brezštevilno naših somišljenikov žrtvuje' zadnje svoje vinarje. Ako bi liberalci še tistih soldov ne spravili skupaj, katere nabero za slovenske šole, tedaj bi res ne vedeli, kam bi spravili tisti denar, katerega si s kupčijami kupičijo med tem časom, ko naši somišljeniki žr t v u j e j o svoje moči pozitivnemu delu za narod. Presneto malo se pa poda liberalcem, da se penijo jeze, ako »Slovenec« konstatira to, kar so sami napravili: da so nas v svoji strankarski strasti izključili od sodelovanja pri Ciril-Metodovi družbi, da je bila ta liberalna strast večja, kot pa ljubezen liberalcev do skupne narodne obrambe ter da radi tega niso iskali tudi nobenega kompromisa z nami. Ne radi »Slo-venčevih« člankov, ne radi »Slovenca«, radi liberalne strankarske strasti so ločena naša pota tudi pri narodni obrambi. Upamo, da tudi pri tem dolu ne bomo zadnji, ker z nami je glavni faktor v narodni obrambi — ljudstvo.
Shod ajdovske »Kmečke zveze". V nedeljo dopoldne se je vršil pri Rebku na Gorčici občni zbor ..Kmečke zveze" za ajdovski okraj. Shod je otvoril kamenjski župan Vodopivec kot načelnik »Kmečke zveze". Po poročilu načelnika Vodopivca, tajnika in blagajnika so se vršile volitve novega odbora. Izvoljeni so bili: 1. Vodopivec, župan v Kamnjah, Ludvik Benko iz Šmarij, 1. Črnigoj s Ceste, Joahim Koron iz Batuj, I. Leban iz Črnič, Jakob Birsa z Brji, I. Sever iz Rihemberga, Jurij Česnik z Otlice, I. Baje iz Skrilj in I. Vrtovec iz Vel. Zabelj. — Za pregledovalca računov sta bila izvoljena župan Pavlica in 1. Baje. Nato je dr. B r e c e 1 j govoril o vinski krizi. Povdarjal je, da je sedanja kriza trajna, če se ne bo nič storilo v njeno rešitev. Danes naš kmet pridela desetkrat več vina kot pred leti. Velikih vinskih kupcev pa ni v deželo, ker vino ne ugaja njih okusu. Trtoreja je pri nas na višku; zanemarjeno pa je kletarstvo. Naš kmet nima kleti, pa tudi ne priprav in pripomočkov, da bi mogel dobro in vzorno kletariti. Zadnji čas se pri nas ustanavljajo male vinarske zadruge. Te pa po govornikovem mnenju ne bodo dosti odpomogle krizi. Mi ne potrebujemo toliko vinarskih kakor v prvi vrsti kletarskih zadrug, ki bodo skrbele, da bo naše vino pridelano na enoten n a č i n, ki bo ugajal kupcem. Potrebovali bi pred vsem eno tako zadrugo za Brdo in eno za Vipavsko. Sprejela se je resolucija na »Goriško zvezo", ki naj poskrbi, da se vinska kriza tem potom reši. Nato je govornik podal nekaj nasvetov za začasno rešitev sedanje krize. Razvil se je potem razgovor o časopisju. Na predlog vič. gosp. župnika Jožefa Kosca so zborovalci soglasno sklenili, da bodi glasilo »Kmečke zveze" za ajdovski okraj odslej »Novi čas", ki so pa zborovalci splošno hvalili. Po dve-urneni zborovanju je župan Vodopivec zaključil shod.
4- Kaj pravi nato državni pravd« nik? Pretekli teden jo prinesel »Slov. Narod« notico, kjer napoveduje že naprej, da bo »klerikalni župan Hostnik« iz Šmartna pri Litiji v tožbi proti Raz-boršeku pogorel. Ali ni to nekako vplivanje na gg. porotnike???
+ Iz S, K. S. Z. Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Mačkovlju si je kupilo svojo lastno hišo. — V Pr-vačini se je ustanovilo »Slov. kat. izobraževalno društvo«.
+ Notico iz »Slovenskega kluba« jo popraviti v toliko, da se vsebina te notice iz »Slovenskega kluba«, pričenši s stavkom: »Stališče »Slovenskega kluba« je, da se rekrutnega kontingenta ne smatra za politicum«.
—	Znanstveni odsek »Matice Slovenske« bo imel prvo sejo v sredo, dno 2. marca t. 1. ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih. Na to sejo vljudno vabi »Matica Slovenska« vse, ki se zanimajo za naša znanstvena vprašanja.
—	Umrl je v Kranjskigori posestnik in bivši lesni trgovec Janez Jakelj, star 83 let.
—	Kotnikova posestva je kupil g. Lenarčič za okolu 400.000 K. Posestva so baje vredna nad dva milijona kron. Danes popoldne smo dobili poročilo: Nekaj ur pred smrtjo je Kotnik prodal posetva g. Lenarčiču za zelo nizko ceno in potem za svojega glavnega dediča določil Ciril-Metodovo družbo, ki dobi nad 400.000 kron.
—	Jadranska banka v Trstu. V seji upravnega sveta dne 27. februarja 1909 je bila predložena in odobrena sledeča bilanca Jadranske banke za leto 1909: Aktiva: gotovina 264.881 K 21 h, menice v zalogi 2 965.374 K 90 h, vrednostni papirji 566.233 K 51 h, dolžniki 10.242 898 kron 50 h, nepremičnine 260.050 K 17 h, inventar 27.452 K 55 h, skupaj 14,326.890 kron 84 h. — Pasiva: delniška glavnica 3,000.000 K, rezervni zakladi 160.500 K, vloge na knjižice in določeni rok 3,298.544 K 63 h, upniki 7,372.598 K 95 h, trans, obresti 47.577 K 52 h, trate 188.994 kron 2 h, nedvignjena dividenda 860 K, čisti dobiček 257.815 K 72 h, skupaj 14,326.890 K 84 h. — Račun zgube in dobička izkazuje sledeče stavke: V breme: obresti (tek. računov, vlož. knjižic in transitivne) 474.076 K 26 h, upravni stroški 20.873 K 26 h, plače 114.777 K 50 h, davki in pristojbine 54.729 K 61 h, odpis inventarja in nepremičnin 11.280 kron 50 h, čisti dobiček 257.815 K 72 h, skupaj 933.552 K 85 h. — V dobro: obresti (tek. računov, menic, deviz in vred. papirjev) 760.813 K 22 h, dobiček na bank. in blag. poslih in stanarina hiše 156.102 K 58 h, prenos dobička iz leta 1908. 16.637 K 5 h, skupaj 933.552 K 85 h. — Skupni promet v preteklem letu je znašal 717,205.923 K 38 h (nasproti lanskemu 608,206.892 K 58 h za 108,999.030 K 80 h več). Občnemu zboru delničarjev, kateri je določen za dne 20. marca t. 1., bode predlagal upravni svet izplačilo 6-odstotne dividende.
—	Izpraznjena srednješolska mesta. Od 12. do 26. februarja so bili izdani sledeči razpisi: ravnateljsko mesto: Dunaj XIX. (g.), Krnov (Jaegern-dorf, r., 15. III.). Klasična filologija: Kočevje (g., L. G. d., 10. III.), Dunaj VIII. (g., 2 mesti za L. G. d., 15. IIT.), Pulj (g., L. G. d., 1. IV.). — Moderna filologija: Svilava (dež. r., Fr. E. d., 15. IV.), Modling (dekl. lic., Fr. D., 19. III.). — Historična skupina: Gradec (I. g., H., 31. III.), Bielitz (r., H. d., 31. III.). — Prirodopisna skupina: Pulj (r., Ng. m. nI., 1. IV.), Modling (dekl. lic., Ng. m. nI., 19. III.). — Kratico in znaki kakor navadno.
—	Umeščenie riemanjskega župnika, ki se je, kakor že javljano, imelo izvršiti dne 23. februarja, je za sedaj prestavljeno.
—	Mednarodni jamski muzej v Postojni. Gospod deželni glavar Franc pl. Šuklje pristopil je kot častni član odboru za zgradbo mednarodnega muzeja za jamsko znanstvo v Postojni.
—	Ponesrečeni železniški sprevodnik. Danes zjutraj je v Nabrežini padel z vlaka sprevodnik Ivan Salomon in se tako močno poškodoval, da so ga morali prepeljati domov.
—	Ženske osebe kot učenke na državnih obrtnih šolah. Ministrstvo za javna dela je dovolilo, da se smejo s šolskim letom 1910/11 začenši sprejemati na vseh državnih obrtnih učnih zavodih brez izjeme ter na obrtnih na-daljevavnih šolah tudi ženske osebe kot učenko, in sicer pod enakimi pogoji kakor moški. V krajih, kjer obsto-ji jo posebne obrtne nadaljevavno šole za učenke v rokodelskih obrtih, morajo te v smislu 8 99 b) obrtnega reda te šole istotako obiskovati. — Na ostalih nadaljevavnih šolah se bodo učenko pripustile v onem številu, kakor bo pripuščal prostor v sle d obiska moških učencev, ki so v to obvezani.
i— Kako piše slovenski vojak svojim stariSem. Neki Jožo L. pri 47. peš-polku v Gorici misli, da je bol »nobel«, ako se piše od vojakov tovarišem nemški, kot slovenski. Sedel je torej in napisal sledeče pismo: Libe Freinde! Ih grise eih und schrei inen das mir sergut get und das aseheni zeit ist bei uns aber wer noh listiger wen keine Inta-ljener were Slovener sein reht fil uz is schonbeser bi in turnust ih schreib seic nih horb af mih das niht freier grise eih ale miternat visns frier habi niht schreiben kenen meine antrese ist J. L. itd. Pismo je bilo poslano v Rušo v Podravju. Kdaj bodo naši ljudje spoznali, kako se s tako nemščino smešijo?
—	Puška ni igrača. Na nobeno reč ni deček tako ponosen, kakor na puško, če jo dobi v roke. Zato kupujejo sta-riši svojim ljubljencem puške z zama-šem, katerega požene zračni pritisk iz cevi, kar na veliko veselje mladega junaka povzroči pok. Viktor Pirnat pa ni več otrok. Saj je že 15 let star in obenem gimnazist 4. razreda v Novem mestu. Zato je pa tudi v orožju napredoval in bil zelo ponosen na svojo flobertovo puško. Z isto je šel 23. t. m. na vrt, kjer so ga zavidljivi tovariši dražili in z njim se norčevali. Puška pa ne vajena šale, se je sprožila in ker je držal Viktor levo roko na cevi, mu je krogla prevrtala dlan. Drugo pot naj se pa zabava s šolskimi knjigami, pa se mu ne bo kaj takega pripetilo.
—	I. koncert tržaške podružnice »Glasbene Matice«. V soboto dne 12. marca bo v gledališčni dvorani »Narodnega doma« v Trstu I. koncert tržaško podružnice ljubljanske »Glasbene Matice«. Na tem prvem koncertu nastopijo: moški in mešani društveni zbor, so-listinja gospa Mira Dev-Costaperaria in popolni vojaški orkester 97. pešpol-ka, pod vodstvom kapelnika gospoda Teplyja.
—	Poizkušen samoumor v Gorici.
V nedeljo se je ustrelil v restavraciji Hilmteich v Gorici laški visokošolec Marcuzzi, znan laški izzivač. Krogla mu je šla v usta, razmesarila jezik in izbila dva zoba. Ranil je tudi gospo trgovca Mazzolija. Zločinec je lahno ranjen in se nahaja v zaporu.
—	Predavanje v Nabrežini. Novoustanovljeno Kat slovensko izobraževalno društvo v Nabrežini je v nedeljo 27. febr. priredilo skioptiško predavanje. Predavai je zastopnik S. K. S. Z. o Bosni in Hercegovini. Predavanje je pojasnjeval s skioptiškimi slikami. Dvorana pri g. S. Cahariji je bila skoro natlačena poslušalcev. Pred predavanjem in po predavanju so vrli tamburaši izborno udarjali na tam-burice.
—	Iz Sfudenca-lg-a se poroča. Dne 27. svečana t. 1. dalo je tukajšne županstvo, potom javne dražbe VI. letnih sejmov za pobiranje .štantnine za leto 1910. v zakup. Prevzel jih je I. Kramar, posest na Sarskem za sklično ceno 236 K. Dne 28. svečana je bilo prignanih na tukajšni semenj 210 parov volov ter 168 krav in telet, skupaj 588 glav. Kupčija je bila dobra, ker je kupoval kupec z Bavarske in je bilo tudi še par drugih kupcev iz Nemčije.
Za ^Ljudski sklad" so darovali gg.: Frančišek Bernik, župnik, 20 K; Ignacij Zust. kaplan, 10 K; Janez Onjezda, župnik, 10 K, mesto venca na grob umrlega župnika Janeza Demšar; Dr. Janez Evang. Koren, kanonik, 10 K; Anton Bonač, c. kr. poštar, 5 K; Janez Gregorec in Anton Jerala, posestnika, 4 K; Janez Meršolj, župnik, 3 K; Hvala!
—	Zobozdravniški In zobotehnični ateljž v Kranju. Zadnji »Gorenjec" je objavil inserat o preselitvi nekega zobotehnič-nega ateljeja iz Kranja v Ljubljano. Besedilo tega inserata pa je sestavljeno tako, da bi p. t. občinstvo lahko smatralo tako, da se odslej naprej v Kranju ne nahaja sploh noben zobotehnični atelje več. — Resnici na ljubo objavimo, da je g. dr. E d u a r d G1 o b o č n i k otvoril že 16. septembra 1908 v družbi s svojim zobotehnikom g. Franom Holzhackerjem zobotehnični atelje v Kranju, da se ta ateljč nahaja še vedno istotam, kjer se izvršujejo vsa v zobozdravniško in zobotehnično stroko spadajoča dela po najnovejših sistemih in da je ta atelje odprt slav. občinstvu vsaki dan.
—	Zopet razbit soc. demokraški shod v Gorici. V hotel »pri zlatem an-gelju" so goriški socialisči sklicali shod za spremembo volilnega reda v Gorici. Za Slovence bi bil imel govoriti Etbin Kristan iz Ljubljane. Na shod pa se je priteplo toliko mazziniancev in raznih drugih eksistenc, ki so v službi laško liberalne klike, da so socialisti ostali v manjšini. Prišlo je je do pretepa. Po dvorani so leteli ko zarci. Mazzinianci so bili sicer tepeni, a shod se vendar ni vršil.
—	MladeniškI tečaj v Gorici. K sobotnemu poročilu o tečaju v Gorici omenjamo, da sta na tečaju predavala tudi gjj. prof. Rejc in prof. K o i e n c : prvi o nravnosti, drugi pa o teoriji telovadbe.
—	Ustreljeni gimnazijec, ki se je
pretečeni teden ustrelil po nerodnosti v Gorici, je sin bivšega trgovca Pontonija.
—	Izpred poretnega sodišča v Novem mestu. V ponedeljek, dne 28. februarja, se je zagovarjal pred porotnim sodiščem 17 let stari posestnikov sin Franc Škoda iz Straže sv. Valetina. Šel je s tremi svojimi tovariši 2. grudna 1909. vasovat v bližnjo vas Senuše. Zbrali so se v hiši Franca Mirta, kjer so ta večer ravno koruzo ličkali. Tu jih je videl nek senuški fant ter je urno sklical nekaj svojih tovarišev. S kolci oboroženi so na cesti čakali sovražnih jim Stražanov. Med čakalci sta bila tudi Janez Kerina in njegov brat Jožef Kerina. Ob 11. uri so se Stražani mislili vrniti domov, a niso šli še daleč po cesti, ko so naenkrat zapazili svoje nevarno nasprotnike Senušane in začeli bežati, Senušani pa za njimi! Med tem časom je skočil Franc Škoda za neko kovačnico. Ko je kmalu potem prišel, nič nevarnega sluteč, v njegovo bližino Janez Kerina, se mu Škoda v naglici za hrbtom približa, ga bliskoma zaobrne in sune z velikim kuhinjskim nožem ravno v srce. V nekoliko minutah je Janez Kerin umrl vsled izkrvavljenja. Da se je to tako zgodilo, o tem je že pri izpraševalnem sodniku in sedaj kot priča pri porotni obravnavi izpovedal Jožef Kerin, brat ubitega Janeza. Obtoženec Franc Škoda se zagovarja, da je dejanje storil v silobranu. Tudi kuhinjskega noža da ni nosil iz nikakega slabega namena s seboj, temveč zato, ker je zgubil svoj žepni nož. Gospodje po-rotnilci niso verjeli njegovemu zagovoru, spoznali so ga krivega uboja. Visoki sodni dvor ga je obsodil po § 142., oziraje se na § 265. in z uporabo § 338. na tri leta težke ječe, poostrene vsak mesec z enim trdim ležiščem, nadalje v poravnavo sodnih stroškov in v povračilo pogrebnih stroškov v znesku 50 Ki
Štajerske norice. i
š Liberalna častikraja. Pretekli ten den sta »Nar. Dnevnik« in »Nar. List« v Celju objavila častne izjave odgovornega urednika g. Vekoslava Spindler, tičoče se gg. poslancev Ivana Roškarja in dr. Ivana Benkoviča ter č. g. kap* lana Ognjeslava Škamleca v Ljutomeru. Za časa deželnozborskih volitev v maju leta 1909 sta »N. L.« in »N. D.« nagromadila več laži, povsem iz trte zvitih stvari zoper imenovane gospode zasebne tožnike. Roškarju so očitali kar najhujša hudodelstva, sedaj pa priznavajo, da se mu je vsled neprevidnosti in zgolj slučajno pripetila nesreča, kot je sodno ugotovljeno; dr. Benko-viču so očitali, da je bil v hotelu Teršek od volilcev opljuvan, osuvan, tepen itd., sedaj pa skesano priznavajo, da je vse neresnica (pravzaprav popolnoma izmišljeno!); Škamlecu pa so naprtili, da ga je nekdo čez stopnjice vrgel, sedaj pa spokorjeno pišejo, da je tudi to docela iz trte zvito. Prav neradi so se tožniki poravnali; kajti liberalci ne zaupajo več celjskim porotnikom (več kot dobra polovica je vedno Slovencev), prihodnjič bi bil morda izžreban tudi dr. Benkovič sam kot porotnik, na hrbtu imajo tudi tožbo celjskega drja. Ambroschitscha itd. Skratka: liberalci so kakor kost pograbili neko slučajno izjavo dr. Benkoviča proti preiskovalnemu sodniku, češ, da on ne bo obtoženca iskal, če se hoče poravnati; in so se začeli pogajati ter ponudili poravnavo. Iz človekoljubja in prav s samo-zatajevanjem so se obtožniki zadovoljili s častnimi izjavami urednika. Na mnogobrojne proteste pristašev S. K. Z. se je odgovorilo, da je sedaj zadnjič, ko se je liberalnemu uredniku sezidal zlati most do dostojne pisave, obenem se je za bodočnost primerno in potrebno ukrenilo. Značilno za naziranje v liberalni stranki je, da je ves liberalni tabor v Celju odobraval vsa grda orožja, vse neresnice, blatenje, obrekovanje, psovanje za časa deželnozborskih volitev leta 1909., češ, da je za dosego cilja tudi to sredstvo dovolj dobro zoper »klerikalce«; to se je izvedelo iz prav verodostojnega vira. Taka čedna družba naj se nikar ne čudi, če smo in bodemo perhorescirali vsako, katerokoli si bodi sodelovanje s takimi ljudmi.
š Zakaj je Šoštanj padel, odkriva glasilo celjskih nemških nacijonalcev. Slovenski trg Šoštanj je padel popolnoma v nemške roke zato, ker je veliko liberalnih slovenskih tržanov volilo nemške kandidate. Tistih par glasov več, ki jih je imela nemška lista, gredo na račun Slovencev, ki so z mirno vestjo volili Woschnaggovce. Pač žalostno znamenje.
š Stavka. V Gradcu so pričeli stnv-kati delavci, ki pobirajo po mestu odpadke.
S Podgorje. Izobr. druStvo je zadnjo nedeljo priredilo tri igre, kar gotovo priča delavnost društva. Dekleta so predstavljale: .Sveta Cita" in „Bog za doto", fantje pa „kovaCevega študenta". Svoje vloge so vsi igralci brez izjeme dobro pogodili, posebno sta se nam priljubila kovaC in ciganka Dora s svojimi, res naravnimi kretnjami. Fantje in dekleta, le po tej poti, uspeh ne bo izostal.
BALKANSKA ZVEZA.
V	Berolinu se boje ustanovitve balkanske zveze. Bolgarski in srbski vladar delata na to, da bi nastopila Rusija za Srbe in Bolgare v Makedoniji. Avstrija in Nemčija bi ne trpeli balkanske zveze.
GRŠKI KRALJ ODSTOPI
V najkrajšem Času v prilog prestolona-slednikovega sina, ki je star 20 let. V Atene je došlo šest kreCanskih Moha-medancev, Članov mladoturškega odbora, med njimi trije Častniki. Z Veni-zelosom se hočejo pogajati o direktnih pogajanjih s Turčijo in z Grško. V četrtek bo razpravljala grška zbornica o reviziji ustave.
NOVO TRDNJAVSKO POVELJNI-
ŠTVO OB ITALIJANSKI MEJI.
Zaradi važnosti utrdb v okolici Ri-ve se je izpremenilo stacijsko poveljni-štvo v Rivi v trdnjavsko poveljništvo.
BOJI V FILADELFIJI.
Osrednje vodstvo strokovnih društev je sklenilo, da priredi 5. marca stavko v znak simpatije stavkujočih uslužbencev cestne železnice. Stavke se udeleži 140 društev s 125.000 člani. Stavkujoči so 27. m. m. povzročili trčenje več voz. Več oseb je bilo povoženih do smrti, ranjenih pa 48 oseb. Policija je napadla stavkujoče in je ubila in ranila veliko oseb. V Schwabu pri Filadelfiji so delavci vdrli v tvornico. Filadelfijska policija je poslala 100 policistov na pomoč, ki so ustrelili in enega moža ranili.
VELIK ŠKANDAL NA FRANCOSKEM.
V	Tuolonu so zasledili podkupoval-no agenturo, ki je posredovala med uradniki mornarice in med liferanti na Škodo mornarice.
MOHAMEDANSKI VOJAŠKI NOVINCI.
Vojaške oblasti solunskega ,mona-fetirskega, skopljskega in jaminskega vilajeta so pozvane, naj pozovejo pod orožje nemohamedanske rekrute, ki naj jih preoblečejo in odpošljejo v Carigrad.
Unblianske novice.
lj Na nedeljskem shodu krščan-Ako-socialnega delavstva je govoril deželni poslanec dr. I v a n Z a j e c. O njegovem govoru prinese natančneje poročilo »Naša Moč«. Dr. Zajec je navajal, da ima parlament napram avstrijskemu ljudstvu izvesti silno veliko nalog; demokratizira naj vlado in državno upravo, pospeši delo v socialnem odseku, skoro naj se loti premnogih so-cialnozdravstvenih predlog, izvede naj boj proti draginji, nujno naj pospeši uvedbo dveletne vojaške službe. Pri so-cialnozdravstvenih reformah bo treba delavstvu stati na straži, da se bo njegov interes ščitil, to velja zlasti pri kužno-obrambnem zakonu. Dr. Zajcc zahteva od parlamenta tudi varstvo avstrijskega ljudstva proti mažarski prepotentnosti, o Bosni in Hercegovini pa pravi: Anektirani Bosni in Hercegovini so pred kratkim dali ustavo. Ne očitam toliko, da ni v tej ustavi o demokratični misli nobenega duha, ali eno je, kar moramo v našem in pa v interesu bosanskega ljudstva odločno zahtevati. Bosanskemu saboru so postavili kuratorja. Ta kurator je ogrska vlada, brez katere privolitve ne bi mogel bosanski sabor skoro ničesar storiti. Poznamo ogrske razmere, vemo, v kakih težkih in žalostnih razmerah se nahaja ogrsko ljudstvo vseh narodnosti, zato pa nočemo, da bi padlo tudi pošteno in dobro bosansko ljudstvo v roke mažarskemu oderuštvu. Bosna in Hercegovina sta polni natornega bogastva, v ljudstvu samem pa je skrite silno veliko eneržije. Uporabiti to na-torno bogastvo v prid ljudstva in vzbuditi latentne eneržije bosanskega ljudstva, bodi prva skrb tudi našega parlamenta. Varujmo Bosance pred ma-žarskim oderuštvom iz človekoljubja, varujmo ga iz bratske ljubezni, saj Bosanci govore skoro naš govor, varujmo ga pa tudi v našem interesu. Nedoglcd-ne bi bile posledice, ko bi propadlo po požrešnosti Mažarov bosansko ljudstvo. Potno palico v roke in hajd za kruhom, hajd po svetu v masah. In nastala bi konkurenca tudi v naših krajih, narasla bi brezposelnost in smejal bi se ob veliki bedi Bosancev in slovenskih delavcev kapitalizem i — Nato našteva govornik o delovanju deželnega zbora vse, kar sc jc storilo za delav-
stvo: reforma občinskega volilnega reda, reforme, ki se imajo v interesu ljudstva izvesti v deželnih dobrodelnih zavodih, zgradba vodovodov, ki so povsod velika zdravstvena dobrota tudi delavstvu, omenja pomen deželne banke za zgradbo delavskih hiš, ter zgradbo elektriške centrale za delavstvo. — Glede občinskega gospodarstva po-vdarja, da je kardinalna napaka, iskati denarja za obCinske potrebe pri stanovanjih. Ravno narobe bi morala občinska uprava delati: Vse mogoče storiti, da dobi ljudstvo zdrava stanovanja po ceni. Tudi kanalske pristojbine niso nič drugega, kot obremenitev stanovanj, ali z drugimi besedami: obdavčenje zraka. In če se je pritoževal župan Hribar, da smo principielno odklonili vse, kar so naprednjaki predlagali, rečem, da naj bo ljudstvo nam hvaležno, ker naši principi so oziri na ljudske koristi. Saj so razmere Ljubljane in njene neposredne okolice v nebo vpijoče. Tuberkulozna umrljivost je tolika, kakršno dobite samo še v najbolj zanemarjenih krajih Ogrske. Govornik navaja umrljivost ljubljanskega ljudstva in okolice v številkah in pravi: Na Kranjskem umrje ena sedmina ljudi na tuberkulozi. V Ljubljani in ljubljanski okolici pa celo ena petina. To so ogromne številke. Temu je kriv nezmisel za stanovanjsko politiko,* ki jc najglavnejša in najplemeni-tejša stran občinske gospodarske politike. Govornik sklepa: Delavci! Držite skupaj in organizujte se! Širite kršč.-socialno zavest! Naloge, ki nas čakajo, so velike. A z vašo pomočjo jih bomo srečno izpeljali. (Viharno odobravanje.)
lj Odbor »Društva slovenskih kato-hetov« vabi na mesečni sestanek, ki bo v sredo, dne 2. sušca ob pol 5. popoldne v običajnem zbirališču v poslopju »Katoliške Tiskarne«. Nadaljeval bo prof. kanonik A. Ivržič zanimivo predavanje
0	primerjanju, kot učnem pripomočku pri katehizaciji.
lj Sodnljska obravnava v zadevi gospe Sofije Borštnikove proti ravnatelju slovenskega gledališča g. Gove-karju bo jutri ob 10. uri dopoldne.
lj Umrl je danes v Rogaški Slatini bivši ljubljanski trgovec in hišni posestnik g. Andrej Druškovič, star 49 let. Pogreb bo v četrtek.
lj Ivan Hribar — šef ljubljanske policije. Pokojni odvetnik g. dr. Ivan M. Hribar je zapustil tri otroke: Tatjano, Boruta in Bredo. Zupan Hribar hoče imeti na vsak način pri sebi Tatjano, druga dva otroka prepušča materi-vdovi. Mati pa zahteva vse tri otroke za-se, ker ni povoda, da se ji najstarejšo Tatjano odvzame. Sodišče bo odločilo, komu se Tatjana izroči. Zupan Hribar dobro ve, da je zadeva predložena v presojo sodišču. Kljub temu je pol. svetnik Lautcr klical vdovo g. Bcr-to Hribar na magistrat zaradi izročitve otroka male Tatjane. Ali županu Hribarju ni znano, da spadajo varuške zadeve v območje sodišča in da je za otroka nadzorstvena oblast sodišče, nikdar pa ljubljanski magistrat ali pa policija?! Zakaj je bila torej gospa Berta Hribar klicana k policiji?!
lj Umrla je na Sv. Petra cesti štev. 19 gospa Marija Drachsler, stara 84 let. Pogreb bo v četrtek ob 3. uri popoldne.
lj Slovensko deželno gledališče. Danes, v torek se ponavlja »T o s k a« za n e p a r-abonente, v četrtek se uprizori kot benefična prestava za ka-pelnika g. Beniška opereta »D o i^-n a J u a n i t a« in sicer izven abone-menta, a za lože par. V soboto se igra Shakespearejeva tragedija »J u-
1	i j Cezar« za pa r-abonente, v n e-d e 1 j o zvečer se ponavlja za n o p a r-abonente Verdija »T r u b a d u r«, a popoldne »Julij C e z a r«.
lj Pri koncertu Glasbene Matice dne 9. marca bodeta poleg (irugih sodelovala dva domača, najboljša umetnika pevca: priljubljeni naš izborni basist, sedaj c. kr. dvorni operni pevec na Dunaju, gosp. Julij Betetto in nov slovenski operni pevec, izborni baritonist gospod Ivan Levar, gojenec c. kr. akademije za glasbo in vpri-zoritveno umetnost na Dunaju. Pevski zbor Glasbene Matice bo v tem koncertu izvajal izključno izvirne slovenske koncertne skladbe, sedem najnovejših, ki se morajo k najboljšim koncertnim skladbam Slovencev prištevati in se raz ven ene do sedaj sploh še nikdar in nikjer niso izvajale.
lj Vodstvo »Dejanja sv. Beiinstva« naznanja gospodom, ki so prosili za potrebna devocionalija, da so nove podobice v tisku in da točasno še ni moč postreči.
lj Vodnjak na Cojzovi cesti, ki je
svet daleč naokrog celo vrsto let zamakal, so te dni odstranili, zasipali in ves prostor uravnali. S tem izgine večletno zabavišče naše šolske mladine s površja.
lj V Ljubljanico padla jo včeraj pri pranju na Francovem nabrežju Marija
PirttaftSva fer si IzpaSftila v ram! desno roko. Iz vode so jo potegnile ženske, ki so tudi tam prale. Pirnatovo so potem odpeljali na njen dom.
lj Zaradi pijače — samokres. Sinoči sta v neki gostilni na Poljanski cesti na karte igrala dva gosta za pijačo. Ko sta nehala, ni hotel izgubitelj plačati za vino, vsled česar se je začel prepir. Dobitolj je postal tako razburjen, da je potegnil iz žepa samokres ter ga nastavil svojemu nasprotniku na prsa. Ta se je seveda tega silno prestrašil in javil zadevo policiji, ki je razburjenemu igralcu samokres zaplenila. Izkazalo se je, da je bil samokres prazen, kar bode za igralca olajševalno.
lj S sabljo je udaril včeraj pri aretaciji stražnik št. 28 nekega delavca, ki se je aretaciji nekoliko upiral. Stražnik je potegnil sabljo in udaril s sabljo po obrazu delavčevem ter mu zadal veliko rano od čeljusti proti očesom. Da ga je zadel nekoliko višje, bi bil delavec lahko ubit. Občinstvo se je zgražalo.
SLOVENCI NA DUNAJU. — Slovanski koncert na Dunaju.
Slovansko pevsko društvo na Dunaju priredi v četrtek, 3. sušca t. 1., v dvorani hotela »Savoy« na Dunaju, VI., Mariahilferstrasse št. 81, svoj postni koncert pod vodstvom C. pevovodje g. Anatola Archangelskega in pevovodje g. I. Macaka s sodelovanjem gospice Štefanije Chalupkove na cello in gosp. Alfreda Holy-ja na harfo. Na sporedu so češki, hrvaški, ruski in slovenski pevski zbori; izmed slovenskih Lud. Hudovernika »V celici« in K. Jeraja »Tam za goro«. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Telefonska in brzojavna poročila.
DR. LUEGERJU ZOPET BOLJŠE.
Dunaj, 1. marca. Dr. Luegerju je zopet boljše. Ponoči se je bolniku zopet tako izboljšalo, da zdravniki vnovič upajo na rešitev. Noč je dr. Lueger tako dobro preživel, da se je zjutraj vzdignil iz postelje in se je po sobi sprehajal. Ali bo to izboljšanje stalno, je seve vprašanje. V dunajskem rotov-žu se vidi zopet veselejše obraze, zopet je prevladalo optimistično naziranje. Pretekla noč je bila najboljša, kar jih je dr. Lueger preživel odkar so ga napadle srčne slabosti. Dr. Lueger se jc zbudil ob 3. uri zjutraj, bil je popolnoma jasnih misli, a kmalu je zopet zaspal. Ob pol 8. uri zjutraj je bolnik odprl oči, izgledal je jako sveže, duh mu je bil čil in bil je zelo dovtipen. Vsi, ki so ga eno uro pozneje videli, pravijo, da stoje zdravniki kakor pred veliko uganko, ne izpoznajo da se nič več, izboljšanje je tako nepričakovano, da so zdravniki ne upajo izrekati sodbe za bodočnost. Kar se tiče rane, je zdravilni proces normalen, ne gnoji se več in se pravilno zdravi. Dr. Lueger se je po sprehodu po sobi zopet vlegel, a sc kmalu zopet sam vzravnal v postelji in sedel v postelji brez opore ter se pri najboljši volji in popolni jasnosti zabaval z zdravniki in usmiljenkami. Voda je bila tudi danes v redu, ilitenje redkeje, edino kar jc vznemirljivo je, da od včeraj zvečer ni zavžil še nobene hrane. Pred rotovžem so nepopisni prizori, ki pričajo o globoki ljubezni Dunaj čanov za Lueger j a. Vse dunajske cerkve so polne. Dunaj moli za svojega ljubljenega župana.
Dunaj, 1. marca. Jutranji buletin zdravnikov o dr. Luegerju se glasi: Temperatura 37.2, žila 84, krvni pritisk normalen, delovanje srca neizpreme-njeno (včeraj se je delovanje srca zbolj-šalo), delovanje ledvic bolje, na pljučih ni opaziti nič nepravilnega, zavži-vanje hrane minimalno. Obvezo rane so danes zdravniki prenovili in konsta-tirali, da ni novega vnetja in da se pravilno zdravi, delovanje srca, kakor rečeno, ni padlo, vendar se je srce razširilo. Danes zjutraj je bolnik nekoliko bljuval. Konzilij zdravnikov se je vršil ob navzočnosti dvornega svetnika Neusserja, ki jc določil, da odslej naprej ne sme nihče bolnika obiskati. Ta prepoved velja za vsakega brez izjeme. Opoludne je bolnik zopet zaspal.
REKONSTRUKCIJA MINISTRSTVA.
Dunaj, 28. februarja. Trditev »Korespondence Zentrum«, da se rekonstrukcija izvrši v etapah, tako, da se najprej imenujeta češki in nemški minister krajan, nadaljne izpremembe se pa odlože za prihodnjič, ne odgovarja resnici, kajti »Slovanska Jednota« na podlagi svojega sklepa najodločneje odklanja take flikarije in stoji na stališču, da se ima situacija v najkrajšem času razjasniti. Tudi še ni izključeno, da se rekonstrukcija ministrov krajanov sploh odpravi, ker je odpor zoper to napravo sedaj tudi med Nemci čim-dalje večji.
DANAŠNJA SEJA DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 1. marca. V današnji seji državnega zbora se vrši prvo čitanje proračuna za leto 1910. Za debato ni skoro nič zanimanja. Celo dr. Sylvestra je poslušalo samo 8 oseb. Govorili so doslej češki radikalec Beer, krščanski socialcc Schachinger, socialni demokrat Beer, ki je zahteval odprtje mej. Namerava se v zvezi s proračunom obravnavati tudi nove davčne predloge.
NOVI DAVEK NA VINO.
Dunaj, 1. marca. Danes je vlada predložila novi zakon o davku na vino. V načrtu je, da bi se plačevalo od hI. vina 4 K, od hI. vinskega mošta 3 IC 60 vinarjev, od vinske brozge 3 K pri lil., od sadnega mošta 1 K pri hI. Prosta je ona pijača, ki se rabi za dom in za posle, za poskušnje pod gotovimi pogoji, na potovanju. Od vina v steklenicah se bo plačevalo: od penečega se vina pri ceni do 5 K steklenica 50 vin. na steklenico, pri ceni 5 do 10 K 1 K, od 10 do 20 K 2 K, od 20 K dalje 5 K. Pri polovici steklenice polovico. Od drugega finega vina v steklenicah pri ceni 1 K na steklenico 4 vin., pri 1 K do 2 K 20 vin., od 2 K do 4 K 30 vin., od 5 do 10 K G0 vin., od 10 do 15 K 1 K, od 15 do 20 lv 1 K 20 vin., od 20 K dalje 2 K 50 vin. Pri polovici steklenice polovico.
NOVI OGRSKI NAUČNI MINISTER.
Budimpešta, 1. marca. Grof Zichy, je imenovan za ogrskega naučnega ministra.
SRBSKI EMIGRANTJE ZAPUSTILI SRBIJO.
Belgrad, 1. marca. Na interpelacijo o izgonu emigrantov je ministrski predsednik odgovoril, da je to na korist dobrih razmer med Srbijo in Črno goro. Srbski emigrantje so včeraj zapustili Srbijo ter so odpotovali v Solun, v Švico, nekateri pa v Ameriko«
50.000 OSEB NA ENEM SHODU. *
Frankobrod na M., 1. marca. Tu so je vršil pod milim nebom shod v prilog obče volivne pravice, katerega se je udeležilo okoli 50.000 oseb. Prišlo ni do nikakih neredov,	■ : y
SNEŽNI PLAZ ZASUL MESTO.
Spokane, 1. marca. V Watsen je včeraj velikanska lavina zasula mesto Matse. Doslej so izkopali 12 mrtvih. Bati se je, da je mrtvih več sto oseb.
BJ0RNSTJERNE BJČRNSON IN ANATOLE FRANCE.
Bjornstjerne Bjornson, katerega je je »Narod« proglasil za mrtvega, si je že popolnoma opomogel. Pred tednom ga je posetil glasoviti francoski književnik Anatole France, ter sta se dalje časa razgovarjala. Bjornsona je zelo ganilo, ko mu je Anatole France poljubil pri slovesu roko. Njegov zdravnik, dr. Elbert,, se je izjavil sledeče: »Veliki Norvežan je hors concurs. Jaz in moji drugi še nismo kaj enakega doživeli v svoji praksi. Bjornstjerne je dvakrat gledal smrti v obraz, a dvakrat se je tudi rešil. Drugič smo izgubili vse upanje. Njegovi nohti so se že pomodrili. Njegovo zdravljenje je res pravo čudo. Njegovo zdravstveno stanje je bilo tako-; da bi ga podvrgli operaciji, ko bi bil še mlad.
LISTNICA UREDNIŠTVA. Slovenji gradeč: Pričakujem pisma.
Izpred soilista.
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA.
K včerajšnji obsodbi še poročamo:
Uboj novinca vojaka. Pavel Makove, 22 let stari delavec v Konjšici, je bil lansko pomlad potrjen k domačemu 17. pešpolku. Predzadnji dan, pred-no so odhajali potrjeni novinci k svojim oddelkom, zbrali so sc dne G. oktobra m. 1. v Jože Dolinarjevi gostilni v Kozarjah. Proti večeru so bili mladi fantje od pijače precej razgreti in začeli so se koračiti, kdo je najmočnejši od njih. Makove jc zložil več stolov eden vrhu drugega in ž njimi izvajal razne telovadne vaje. Pri sosedni mizi je sedel s svojo družbo črcvljar Anton Vrhovec. Ker je bil malo vinjen, so se mu zdele obdolženčeve vaje smešne ter jih je spremljal z raznimi pikrimi opazkami. Ni čuda, če je vinjenega Makov-ca Vrhovčevo početje razburilo, zlasti, ker ta ni hotel s psovkami prenehati. Ko le ni bilo miru, je vstal Vrhovec, stopil k Makovcu in zgrabil stol, da bi ga ž njim udaril. Med tem so pa priskočili drugi. Rudolf Vclkaverh, ki je bil v njegovi družbi, je prijel Vrhovca, drugi fantje so pa držali Makovca, ki je tiščal proti svojemu nasprotniku. To posredovanje pa ni nič pomagalo, lcnjti Makovec je segel po nož. ga odprl in
sunil ž njim Vrliovča 'trikVat v tfoiniti. Nato so fantje obdolženca in okvarjen-ca izrinili iz sobe. Čez nekaj časa se je pa, Vrhovec vrnil nazaj v sobo in pokazal navzočim zadobljene rane. Kmalu mu je začelo slabo prihajati, odpeljali so pa v tukajšnjo dežel, bolnišnico, kjer je drugi dan vsled zadobljenih okvar umrl. Pri raztelesenju trupla so zdravniški izvedenci dognali, da je en sunek predrl jetra, drugi je predrl trebušno duplino in prerezal važno žilo odvodnico, tretji sunek je bil sredi trebuha. Prvi dve poškodbi sta bili smrt-nonevarni, tretja pa je bila le lahka okvara. Obdolženec dejanje priznava, zagovarja se le s tem, da ga je Vrhovec ocl zadaj prijel in da se ga je bil otre-sel. Ker ga ni hotel spustiti, ga je sunil z nožem. Zaslišane priče pa to odločno zanikajo s pristavkom, da je obdolženec brez najmanjše potrebe zgolj iz jeze in bojaželjnosti rabil nož.
Brat ubil brata. Janez Sire je imel v mlinu svojega brata Jožefa Sirca, mlinarja v Trsteniku, stanovanje. Oba brata sta imela to slabo lastnost, da sta ga oba rada pila, zlasti žganje. Če ;je bil brat Janez pijan, bil je nadležen, in to je dalo čestokrat povod, da je prišlo med bratoma do prepira. Tako je bilo tudi dne 28. novembra m. 1., vendar pa obtoženec prizna, da tisti dan ni bil tako pijan, da bi se ne mogel na vse dogodke dobro in natančno spominjati. Najpreje sta. se prepirala v hiši, nakar je Jože brata Janeza z neko copato udaril. Prepir se je še nadaljeval potem na prostem, in tu je Jože Sire v jezi zgrabil motiko in ž njo mahnil po bratu. Zadel ga je po glavi ravno nad levim očesom in je bil udarec tako močan, da je. prebil Janezu lobanjo in je vsled tega nastopila smrt. Obtoženec prizna odkrito in skesano svoje dejanje, tudi da ni imel namena brata usmrtiti, in da je to storil le v svoji hipni jezi. Obtoženi je bil oproščen, ker so zdravniki izjavili, da je storil dejanje v stanju duševne nezmožnosti.
Dva tatinska dihurja. Zaradi tatvine iz navade sta obtožena Jožef Pahne, 49 let stari krojaški pomočnik, pristojen v Voglje in Karol S p i n d 1 a r, 55 let star iz Ljubl jane, oba brez stalnega bivališča, tujemu imetju zelo nevarni osebi. Rahne ima 13 predkazni, med njimi 8 zaradi tatvine. Presedel je že 23 let in 9 mescev v ječi, Spindlar je bil pa že 55krat predkaznovan. Ta dva zrela ptička sta bila na potovanju, našla sta se dne 24. septembra m. 1. kot stara znanca z ljubljanskega gradu pri Vegovem spomeniku v Moravčah. Spindlar je Rahnetu potožil, da je suh, in kmalu sta se domenila, da obiščeta moravško cerkev, kajti Rahne je že znan tat cerkvenih nabiralnikov, pa tudi Spindler ni dosti boljši. Oba zavračata krivdo eden na druzega. Rahne pravi, da mu je doba osemletne težke ječe v Gradiški dne 5. septembra 1909 potekla, na kar se je vrnil na Kranjsko. Omeni tudi, da je denarja prinesel iz kaznilnice ter opiše, kako se je tatvina v cerkvi vršila. Izpove nadalje, da ko sta vstopila v cerkev, je šel Spindlar takoj k nabiralnikom, on pa da je šel na kor paziti, da tovariša ne bi kdo zalotil pri delu. Vzlic temu, da je neki fant prišel v cerkev, se je Spindlarju vendarle posrečilo denar pobrati iz nabiralnika in kakor je Rahnetu pravil 6 do 7 K, od tega je dal njemu 1 K, drugo je pa spravil sam v žep, na kar sta se razšla. Kcdaj in kako da je Spindlar nabiralnike odprl, pravi Rahne, da tega ne ve povedati. Spindlar taji tatvino in zavrača vso krivdo na svojega tovariša, češ, da ko je on stopil v moravško cerkev, je videl Rahneta, ki se jako sumljivo okoli oltarja sukal in se tako vedel, kakor da nekaj skriva za suknjič. Rahne je že v preiska vi omenil: »Ker me Spindlar notri tlači, bom pa še jaz njega.«
Pred rojstvom
otrokovim najde mlada mati s SCOTT-ovo EMULZIJO novo moč in z novo močjo sve-žost življenja. Izredno nagel in vspešen učinek iznenadi in oveseli.
Scott-ova emulzija
je lahko prebavna in prijetnega okusa. Poskus Vas prepriča, kako je Scott-ova emulzija primerna ravno za ta slučaj.
Scott-ova emulzija
odpravlja utrujenost pri hranenju, pomnoži hrano in napravi dojenčka čvrstega in zdravega. Scott-ova emulzija velja za neprekosno vzor-emulzijo.	2615
Cena izvirni steklenici 2 50 K.
Dobiva sc v vspIi lekarnah,
Pristna le s lo znamko — ribičem — kot
pjar.incljskim
znakom SCOTT ove-
na rai>H«nlll I
Zahvala.
551
Prisrčno se zahvaljujemo za vse iskrene, ustne in pismene dokaze sočutja, izkazana nam bodisi med dolgo boleznijo ali ob smrti našega preljubega soproga, očeta, brata itd, gospoda
Ivana Kremžarja
nadučitelja.
Posebno se zahvaljujemo za tola-žilne obiske domačih gospodov duhovnikov in spremstvo na pokopališče druge duhovSčine, spošt. g. Šolskemu nadzorniku in drugim g. tovarišem, ki so prišli v obilnem številu spremit ga k zadnjemu počitku. Dalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in častno spremstvo na zadnji poti, srčna hvala.
Št. Vid na Dolenjskem,
dne 27. svečana 1910.
Žalujoča rodbina Marjeva.
Zahvala.
564
Bodbina Pavčičeva izreka svojo iskreno zahvalo za vsestranske izraze sožalja ob bolezni in smrti predrage soproge in matere.
Srčna hvala tukajšnjim gg. duhovnikom za zadnja tolažila, vsem tukajšnjim c. kr. gg. uradnikom, domačemu učiteljstvu in sosednim, kakor tudi pevcem za ganljivo petje in tuk. c. kr. mešč.^godbeni gardi, zdravniku g. dr. Alb. Sešarek, ki ji je lajšal v dolgi mučni bolezni grozne muke trpeti in vsim posameznikom, ki so pokojnico spremili k večni poti in ji skazali zadnjo čast.
Kostanjevica, 26. febr. 1910.
TUZAK O atLilN tej.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 1. marca.
Pšenica za april 1910.....
Pšenica za maj 1910......
Pšenica za okt. 1910.....
Rž za april 1910.......
Rž za oktober 1910 ......
Oves za april 1910......
Koruza za maj 1910......
Etektiv: —.
1365 1344 11-20 904 8-24 7-40 6-38
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm
D P s	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
28	9, zveč.	7362	53	sr. jug	oblačno	
1	7. zjutr.	730 6	3-0	sr. zah.	dež	08
	2. pop.	7364	7'5	si. jug	oblačno	
	Sredn	a včerajšnja temp. 5 0'J,			lorm. l-2°.	
Odda se takoj služba
pri župni cerkvi na Dobrovi pri Ljubljani. Dohodki: V gotovini po dogovoru, razven tega stanovanje, prosta drva, bira, štolnina. Oglasi se sprejemajo do 6. marca 1.1. Oženjeni imajo prednost.	543 3—1
Josip Plantarič, župnik.
Št. 87.
VABILO
na
IX. redni letni občni zbor
trajne hranilnice in posojilnice" v Mji Loki,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil
v petek, dne 11. marca' 1910 ob 5. uri zvečer v tukajšni mestni dvorani.
Spored:
1.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1909.
2.	Privoljenje rcmuncracijc načelstva,
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Izvolitev načelstva in računskih pre-glcdovalcev.
5.	Razni predlogi.
Opomba: V slučaju, da bi ob določeni url ne bil zastopan predpisani del vplačanih deležev, se obenem razpiše drug občni zbor isti dan, pol ure pozneje, kateri sme v smislu prvega odstavka § 35. zadr. pravil brezpogojno sklepati.	561
V Skofji Loki, 28. februarja 1910.
Načelstvo,
na zelo prometnem kraju v Ljubljani se za nizko najemnino odda takoj, — Naslov pove uprava lista.	560 3-1
rnmm
iSCe službe najraje u kaki Župniji. Samski, star 30 let. Slulba se lahko
nastopi takoj. - fijfi cmiie* Raonotam se dobi (flilSOVVlF prau po nizki ceni. — daslou: Jožef Tomazin, krojač u Strahlnjn, Ifaklo pri Kranju.	547 3-1
za moške obleke
v največji izbiri priporoča po ugodni ceni
R. Miklauc
Ljubljana, Stritarjeva (Spita) ulica 5.
Obstoj tvrdke čez 40 let!
HLEV
"SI
348
s pritiklinami se odda v najem na Poljanski cesti 81. Več se izve pri J.Zakotnik, Dunajska cesta 40.
Proda se še povsem dobro ohranjen
harmonij
evropske sestave, s štirimi premeni. Naslov pove upravništvo Slovenca.	525 4—1
Služba
mista in cerkveni!
v neki ffari na Kranjskem
se odda. —
Kje, pove upravništvo.
546 3 1
posteljno vlago
odstrani zajamčeno takoj! Slovita priznanja in pohvale. Zdravniško priporočeno. Starost in spol se morata naznaniti. Knjižico pošlje zastonj: ZatfOd ..Sanifas" Velburg P 347 Bavarsko.	2S4 31
Knjigovodja
izurjen posebno za tovarne, jako soliden želi pre-membe. Prednost Ljubljana in veča mesta. Oglasila pod »POMLAD«, Slivnica pri Mariboru, poštno-ležeče.	556 5—1
Proda se
= lepa vila =
v Begunjah na Gorenjskem, 30 minut od železniških postaj Lesce-Bled ali Radovljica s krasnim razgledom po Gorenjskem. Vila ima 5 sob, kuhinjo, klet, kopalno sobo in druge prostore ter vodovod. K vili spada tudi vrt v obsežju 10 arov 72 m2. Načrti se dobe brez stroškov pri Konradu Šegula, c. in kr. nadporočniku ženijskega štaba v Trbižu na Koroškem, na katerega se je obrniti s ponudbami.	545 3—1
Kavama „?Wsfrija"
išče
iz poštene hiše.
551 2-1
I
Zaloga
haoein čaja
Praga, Mala Strana, Trzištš
pošilja samo malo časa po nastopnih cenah franko zadnje postaje
kavo zelo izbornega okusa.
Karakas 5 kg 13 K. Nove. Pranada 5 kg 14 K. Costarica 5 kg 15 K. Ceylon plant. 5 kg 16 K. Mokka 5 kg K 16 50. Žgana kava: 1 kg K 2-70; K 2-90; K 310; K 3"50; K 3-80; K 3"90; K 4-10. 503 6-1
Deklica
14 mes. stara, se odda na rejo, h kaki boljši ženski ali rodbini, ki ima ljubezen do otrok, proti dobremu plačilu. Prijazne ponudbe pod: S.H. 109, poštno-
533 3-1
ležeče.
m m
Tubuli fumales n
cum horda CarniaUis indicae nosim
Sij. cijerelB iz iiislie lonoplje.
S tem receptom se dobi v vsaki	■
lekarni le proti zdravniškemu	S
predpisu, škatljica po 1 krono.	J
Obenem so sredstvo proti astmi,	■
učinkujejo pomirjevalno in boli	Z
lajšujoče na sopilne organe.	■
Edini izdelovatelj	*
lekarnar Trnkocztj	«
v Ljubljani, Kranjsko.	■
531 10-1	"
■ ■
■ ■
H. F. Schaffer
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih	3281
liiaMl
(HaSeli lafšajočih, slez razhrajajočfli)
lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po povzetju. :-:
Razpis službe.
Podpisano županstvo razpisuje
Kolekovane prošnje vlagati jc 541 3-1
do 15. marca 1.1910.
Plača po dogovoru. Prednost imajo zakono-vešči.
Županstvo Moste pri Ljubljani, 28. febr. 1910.
Fran Zakotnik, župan.
se priporoča v izdelavo vsakovrstnih knjigoveških del. Specijjatifeta: črtanje poslovnih knjig
za denarne zavode, trgovce, tovarnarje, društva i. t. d. Vsako naročilo se točno in natančno po predpisu izvrši. Raznovrstni vzorci na zahtevo brezplačno.
Izdajatelj: Dr. Ignacii Žitnik.
[Tisk: »Katoliške Tiskarnea.
Odgovorni urednik: Ivan Stefe.