Štev. 284
Izhaja vsak dan, mfl ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: uOea sv. Fr-a-ičiika AafSkega «ev. 20, L nadstropje. — Dopisi n.ij se pošiljajo ured-„iSvu. — Nefrrtnkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godim. — Lastnik konsorcij lista Edinosd. — Tiak tiskarne Edinost — Naročnina zna3a na mesec L 3*—, pol let L 18 — hi celo leto L 36 -% — Telefon oredniitvt In aprive Ste*. 11-57.
V trato, v petek 17. oktobra It«
LesstiK xwf
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v firokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L l-—* Oglase sprejema insera&ni oddelek EdiriostL Naročnina Jn reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As. 2<X
Resko vprašanje.
Voditelj reške avtonomne stranke, ftlccardo Zanella, proti D'AnminTija
RIM, 15. Riccardo Zanella. ki je prišel v nasprotje
z D'Annunz:;em, kateri m» je očital, da je imel v Rimu pogovore z ljudmi, s katerimi bi ne bil smel priti v dotiko, je bil stavljen pod strogo nadzorstvo. D'Annunzijevi ljudje so ga stražili dan in noč, toda končno se mu je vendar posrečilo zbežati. Prišel je v Rim, kjer se jc sestal s Tittonijem, preden je le-ta odpotoval v Pariz, in mu dokazoval, da je edina pravična rešitev reškega vprašanja ta, da se ustanovi samostojna reška držva pod zaščito Zveze narodov. Seveda bi morala «ta država imeti z Italijo teritorijalni stik. Govori se. da sta skupno s Tittonijem sestavila načrt za re-Sitev reškega vprašanja, ki ga je poslal Tittoni v Pariz.
Zanella je baje p: pričan, da Amerika ne odstopi od -svonh načel, četudi bi prišel na WiIsonovo mesto kdo drugi. Zanella je uaglesal v pogovoru s Tittonijem. da so sedanje razmere na Reki neznosne. ker je vse življenje zamrlo. Ce bi se sedanji položaj podaljšal, bi privedel reško prebivalstvo v pogubo.
Te Zaneilove izjave so napravile v rimskih političnih krogih velikanski vti-sk.
Tudi »Giornale d* Italia«, ki je gotovo vroč D'Annunzijevec, priznava resnici na ljubo, da Ima Za"ella na Reki mnogo pristašev, posebno med trgovskimi in nižjmi sloji, in to ne samo radi svoje minulosti, temveč tudi radi tega, ker t! sloji predvidevajo težke posledice, ki L-i jih moglo prinesti podaljšanje -sedanjega položaja.
D'Annunzijo za prosto luko?
RIM, 16. »Epoca« piše o D'Annunzijevi sr>omemcl Clemenceauju. V tej spomenici prosi baje D'An-nunzio Clemenceauja, n«2j deluje na to, da se proglasi reška luka za svobodno.
Stvar je pa, mimogrede rečeno, zelo neverjetna.
Tlttonijev nairt za rešitev reškega vprašanja.
LONDON, 16. (S) Kakor poročajo iz VVashing-tona, je baje sporočil italijanski poslanik Lans!n<£U načrt, katerega je predložil Tittoni, za rešitev reškega vprašanja.
TrancosVi Usti o rešitvi reškega vprašanja.
PARIZ, 15. Listi s estrinjsjo v mrec^u, pomeni TiH'nifeva povrnitev v Pariz začetek zasi'fr-e f-^e pogajanj za rešitev reš-ke^a vprašanja,	ne strinjajo se v aaziranju, kakšen predio< je Ti ti oni pravzaprav prinesel iz Rima.
»Ecbo de P^ris« — Id je (bil verfno za proglasitev Peke za presto naesio pod zaščito Zveze narodov, za podelitev mand?/ta ttal:j» in za pniHo—rfev Italiji (tudi ozkega pasu zemlje do meje v Istri, tako da bi t:3a prosto mesto v kontinentalnem stVcu z Italijo — pise tudi danes o tem vprar nru. List piše, da bi Rim gotovo sprejel rešitev, po k-?teri bi postalo reško mesto neodvisoo, a luka bi »e postavila pod nadzorstvo Zvez» narodov. vsak način pa bi se moralo priklopiti Italiji Volosko. Italija bi se zato cd-re ia koiušlan, ki jih nudijo kla-vzrJe londonskega dc£ovo.a na dalma.tinski obeli. Vztra« jala bi samo pri zahtevi nekaterih otokov strate^lšks važnosti.
i-ist >i!ci<±it«, ki je tudi vedno -kazal neko simpatijo za italijanske zahteve, se tudi strinja ^ tako rojitvijo, toda naglasa, da ta rešitev Le neizpremenljivo trajna, ker se bo merila kcačna usoda določiti potom ljudskega »jlasc in]-. Ta rešitev bo zajamčfla inte-re_i it.v.^3, ki bo obvladovala Jadransko mo.jt v irj f^osesti Volcskega in Učke gore, a z »1'u^e strani bodo zajamčeni interesi prebi /s!s^'va v ciad^u, iker ibo mesto, nad katerim So iTT.da Italšja mandat, .ped zaščrto Zvere nrJav. Jugoslovani bodo zopet zadoščeni. \er bodo dobili odškodnino v Dalmaciji.
PODLISTEK
Za stsro rracđtL a5>
Avgust Senoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
—	Čudna pesem, — zamrmlja pritlikav, majhen sušeč, katerega glava je bila podobna Stari grčavi vrbi, a rdeči lasje suhemu klasju, — »čudno,« reče in se zagleda, oprt na lakta V bahača, »da se je stara odločila, da zapusti svoje gnezdo.*
—	E. — izpregovori ibahač tlesknivši z jezikom, »ni moja neumna pamet ne more najti temu koncu kraja. Meni se vendar zdi, da jo je neka madžarska gospoda izgnala iz Susjeda. Recite mi, da nisem Andrica Horvat, u-•tslužfoenec njene milosti gospe Heniogovice, temveč črn Cigan, če ni tako.«
—	A povej mi, dragi Andro, — pri pomne gospodar lilija Gregorič, »kaj pravijo k vsemu temu gospoda zeti?«
—	Bog bi znal, — skomrzne Andro z ramama, »ne znam, ali jim je prav, ali pa ne. Gospod Konjski je govoril dolgo v noč s to Oadžarsko trto, ki jo je poslal Bator, in lepo •ta si ob odhodu stisnila roke; gospoda Ke-*ečena ni, a gosped Štefan Gregorijanec je prihajal nenadoma iz Mokric in je strašno za-
Mirovna konferenca.
Vzrold, radi katerih ni še stopila v veljavo versailleska pogodba,
PARIZ, 15. Versailleska pogodba bi bila že morala stopiti v veljavo, ker ©o jo že podpisale tri velevlasti: Francija, Anglija in Italija. Konferenčni predsednik je že dotćl lastnoročne podpise angleškega in italijanskega kralja ter francoskega predsednika Poinca* reja. Toda vkljub vsemu temu se zdi, da bo treba še kak teden počakati, preden stop? pogodba v veljavo, in sicer vsled ra7in.il! vzrokov. Vrhovni svet mora urediti še neki tere .podrobnosti in morebitne pomanjkljivo-sti mirovne pogodibe z Nemčijo. Ta naloga ie bila poverjena komisiji za izvršitev mirovne pogodbe. Toda ta komisija ni poslovala, !ke.-so bili njeni člani drugod zaposleni. Sedaj je prevzel njeno delo vrhovni svet.
Drugi važnejši vzrok, ki sili vrhovni svet. da se skriva za to malenkostno delo in da odlaga uveljavljenje versailleske pogcfibe, je negotovo stališče Amerike. Vprašanje sodelovanja ameriških zastopnikov v raznih komisijah, katerih ustanovitev je odvisna od Jjavljenja versailleske pogodbe, je še veJn--odprto. Vrhovni stvet je vprašal ameriško •»/'a-do, naj mu pošlje tozadevna navodila in pojasni svoje stališče, toda doslej aii še odgc-vora iz Washingtcna.
V ameriških in angleških krogih forevla.d'^e mnenje, da se mora počakati z uveljavi^en^n versailleske pogodbe, doMer me .pri^e odobritev s strani Zedinjeraih držav. V krofih pa se cajflaša, da za-dostr.jejo z« tr"--ljavl;en^"e trije podpisi in da prsamezne fleoru-s;je lahko delujejo tudi brez četrtega, amei'-škega člana.
Medtem urejuje vrhovni svet vse form^Hc-sti, da se pospeši udejftitev \rers?;l!eriV2 ^odibe, čim bo proglaser o uveljavr^enje. Ta1"4 je poslal ne^ralnim	vnh'ia *k v^^-
pu v Zvezo narodov, d^lo^il, «ro Gdasv^ko za sedaj samo baza za T^krtovar^e čet. k' zasedejo A!lenste;n i-n ^lr.r:eowerdar in pooblastil poverjenika, kstoremu je poverjerrt I uprava te baze, da po70T-e v sIvvSpJti e I na pomoč zasedbene čete iz Allenstelna im Marienwerde->a.
Memel zasede oddelek zavezniških čel, se umaknejo nemške čete. Vrho-'-^n-: s^ct ('e odklonil zahtevo nemške vlaide, Id (je hetela stopiti v pogajanja zaradi usode memeliceja ozemlja.
Tako vse kaže, da ne stopi pogodiba v vel^a-,'o, preden je ne odobri Amerika. Stališče na katero se postavljajo zavezniki napram ame riškemu odlaganju, je zanimivo, ker pri te a i izbijata vedno jasneje dva tabora med zavc^-| n:ki. Na eni strani je Italija s Fraaic-'jo, ki --»j ne more še prav odločiti, v kateri tavor t.fj stopi, a na dru*i An$i<ia in Amerilka, kate-skttnno delovanje postaja vsak dan očitnejše.
Tittonijev prihod v Pariz.
PARIZ, 15. (S.) Danes je prispe! sem'-'' z vlakom, ki je imel dve uri zamiVc, T't! J s soprogo in hčerko. Na postnji -»o j:h 57 ":-jeli italijanski poslanik v Parizu	Bnr/n
Longare in grofica Bonin Longare, č. cc:-!r5*| s soprogo, kom. De Martino, kom. Pa^l:."- ■», funkcijonarji poslaništva in č-lani odjvr^ar-stva. Č. Tittoni s sve^o Jružino se je nastanil v »Hotelu Castiglione<.
Prlklopitev nespornega ozemlja v Gai'ciH PoJjs'.i.
PARIZ, 15. Vrhovni rreHzavezniški svet Je sklenil izročiti «Poljski nesporni <fel zapadne Gc4:ci.c, cočim ostane vprašanje vzhodne Ga!:ci:e, ki :o zahtevajo Ukrajinci in Poljaki, še vedno neodločeno.
Lersnerjev odhod iz VersaTesa.
PARIZ, 15. (S) Lersner je včeraj z drugimi čteni nemške misije zapustil Versailles; sklenil je, da se začasno nastani v prostorih Avenu Labouiv'ou-nalsa, dokler se ne urede prostori za poslaništvo.
Ronttmsko-bolgarskJ sporazum.
RIM. 14. Romunska vlada je izdaja nareJso gledr industrijskih in rw?arskih pogodeb, ki bodo razveljavljene na Romunskem in v n;enih novih ozemljih do desetih mesecev po slcJepu miru.
Konservativna stranka, katere voditelj je Take Jonesvo, stranka narodne zveze, ki je pod vodstvom Avaresca, in socijalistična stranka so sklenile, da se ne udeleže prihodnjega volilnega fcois..
mahnil z bičem, ko je zjahal; zdi se mi, da se je zelo jezil. Slišali smo potem, kako je kričal s staro Uršulo in Konjskim in kako je razbijal po mizi. Vražja kri, saj to ,je že njegova navada.«
—	Da, da, — je potrdil brdo vaški sodnik Ivan Horvat, upognjen starec s podrezanimi brki, odet v modro sukno, ki je doslej mirno sedel in držal z obema rokama palico, gletlal nepremično v dremajočega kodr^vca, »da, da, gospod Štefan je vražja kri. To ve celo Prigorje, a vedo tudi tam na oni strani Save Kranjci in Jeseničani. Odkar se je on poročil z našo gospodično Marto, se mešajo gospoda na Susjedu kakor piškurji.«
—	Lahko njemu, — je iz pregovoril rdeči sušeč Matrja Gužetić in pekazal v smehu svo-
*je zobe, kakor volk v gozdu, »saj to je po gosposko, gospodi je vse dovoljeno.«
—	Nekje sem slišal besedo, — je pripomnil sodnik, »da je težko služiti dvema gospodarjema, a naš tilnik ve najbolje, da ta pregovor ne laže. Jaz se tukaj motaim po sodniško že trideset let in Bog mi je priča, da nisem večkrat niti na tešče vedel, sem ia mož ali ženska, tako mi je glava šumela od samih gospodarjev. Ta vleče sem, etni tja, a mi ti stojimo tukaij razpeti, in z dveh krajev padajo udarci na naša pleča.«
—	Ne bojte se, dragi sodirfk, — se <je nasmejal Andro, — sedaj boste dobivali udarce
S?omiroska namerava zadet! pogajanja z« sporazum z Bolgarsko. Novi romunski poslanik v Rimu, Dernin. je dobil navodila za vstop v stik z bolgarskimi politiki, ki se nahajajo sedaj v Svioi. Dernin, ki je bil pred vojno poslanik v Sofiji, pozna »vav Jvi>ro bolgarske razmere.
Poostritev blokade proti boljševički Rusiji.
Be| za n-d vlado mad Nemilja ^»SMUo.
Ententua blokada proti Rusiji.
CURIH, 15. Zavezniško neto o poostritvi blokade porti bolj še viški Rusiji, so priobčili nekateri nemški listi ix katerih posnemamo besedilo. Nota, podpisana od maršala Focha in izročena nemškemu pooblaščencu, se glasi:
1.	Predsednik mirovne konference je dobil od konference nalog , da obvesti nevtralne države o sklepu vrhovnega sveta zavezniških in pridruženih držav ^lede pritiska, ki se mora izvršiti na boljševiško Rusijo. Nemška vlada je oaprošena, da ukrene ukrepe, ki so navedeni v paragrafu 2.
2.	Boljšerviške sovražnosti proti vsem dr. žavmim vladam in njihov načrt za mednarodno revolucijo ogroža -varnost celega sveta. Vsako povečanje boljševiške odporne sile povečava to nevarnost. Zaželjivo ibi .balo, da se združ'jo proti nji vsi narodi, ki hočejo vzpostaviti mir in zakoniti red. Zaradi tega niso dovolile zavezniške in pridružene vlade, ko so odpravile Hokado nad Nemčijo, da 'bi nem~ ški drravljani vzpostavili trgovinske odnošaje z boljševiško Rusijo. Ti odnošaji Ibi se lahko vzpostavili samo ge 'bolj še viški mi voditelji, ki i"»7-r>Hi;gago po svoji volji z vsemi proizvodi, k? j'm orihaiajo vsled proste »trgovine. To b: jim d?Jo veliko pomoč; in na. ta .način bi še ocvečali nasilje proti ruskim četam. Zaradt teh razmer so prosile zavezniške in pridružene vlade švedsko, norveško, dansko, fin-jrko, šr^r.slco, švicarsko, mehiško, chilejsko, rt-**c-t^s^co in 'loolumiKjsko vlado, da bi pre-t>otrred?Je svrjrm podanikom vstop v kakršne-
'trgovinske >odnošaje z boljševiško Ru s'io in da bi zagotovile izvrševanje naslednje ti Ve:
a) preoovedati se mora vsako izvažanje rj'-frNrn Jadij, ki odhajajo v ruske luke in vsako nv*3anie potom ladij, ki prihajajo iz ruskih Ink;
(bi isti irkrepi se morajo ukreniti proti vsakemu tovoru, ki <bi til namenjen boljševiškl
>Rus:]i;
c) odklanjati se bodo morale preh odreče vsaki osebi, ki ije namer,:ena v brijševiško Ki sMo, aH ki prihaja iz beljševiške Rusije, iz-vzemši posege slučaje srorazumno z zavez-aii^.k^Tii in pridruženimi državami;
d| banke ne ibodo smele nikakor nadaljevati trgovinskih pogajanj z bankami boljševiško Rusije;
e) vsaka vlada ibo morala tod kloni ti lastnim drčavlpnoan vsako olaršanje v občevanju * boljševiško Rusijo, bodisi potom pošte, brzojava itd.«
Vrhovno poveljništvo pripominja:
»Javlja se končno nemški vladi, da nada-• ici^o r^gle'fke in francoske vojne lad''e > r*r«rkem zalivu blcka-do proti ibcijŠevi'škint TmvstanI<&čem "n da zadržujejo vsako ladjo na poti v boljševiško Rusijo.«
Angleži o nemški politiki t Rusiji.
IONDON, 19. Važnost ustanovitve zapad-rcri'ske vlade v Mitauu pod nemško zaščito in pohoda nemške legije pod Bermondovim poveljstvom na Rigo se rdi še večja, če se postavijo ta dogodki v javezo s skoraj obupnim .položajem boljše v ikov, ki preživljajo krizo, katera bi jih lahko uničila. Zadosti je, čc se pomisli, da se nahajajo Denjikino\ e čete v olociici Orel a, ki ni več <tako daleč od Moskve.
»T:mes« smatra, da se ne more vzdržat! vl-^da, ki se vzdržuje ca moči s pomočjo terorizma. Medtem ko zavezniki zapuščajo Riw^jo, in jjo prepuščajo milosti in nemilosti beljševikov, smatrajo Nemci, da je blizu Leninov Tjadec, in so sklenili, postaviti se na čelo čet, ki mu bodo dale smrtni udarec. To ni več boj med bolj ševi ki in njihovimi ruskim! sovražniki, temveč (boj med Nemci «n zavezniki.
NemSka politika je jasna. Oni nameravajo nadomestiti Avstrijo z Rusijo, ki bi jo radi
samo z ene strani. Susjedani in BrdovČani spadajo pod Madžarja Batorja, a Stubičani pod mojo milostivo babo. Jaz in gospod Pu-hakovič 'bova gledala za Heningovko samo od strani, kako glojejo madžarske miši našo slanino. Mii smo tukaj samo na straži.
—	A kdo bo za Batorja gospodar? — je vprašal Gušetič.
—	Kaj ti tega ne veš, moj hromi Matija,
—	je plosknil bahač z rokama, — ali nisi še videl debelega Gregorja, gospoda Gregorja Dombroja, ki je prišel namesto Jurja Svesve-ti&kega? To ti je nekakšen Medjumurec, ne veš, alt je Hrvat aM Madžar, toda po trebuhu vidiš, da tehta kolikor pitan vol. Botra Kata,
—	se je obrnil bahač napram ženski v veži,
—	varujte svoje gosi, purane in prašičke, ker vam bo novi Batorjev provizor pojedel vse skupaj i s perjem i s ščetinami. Njegov želodec je prava meniška torba. Pri moji veri, kaj takega nisem še videl. Ta dobri Gregor pol dneva je in pije, a pol dneva smrči, in namesto da 'bi si urejeval s koničastim peresom račune, si maže štrleče brke s smrdljivim lojem. To vam bo gospodarstvo, kakor da so prišle kobilice v Brdovac aa shod.«
—	Kaj je pa s starim provizornom, gospodom Svesvetičkim ? — jt vprašala Kata, žena Ilije Gregoriča.
—	Vrag ba to vedel, — je ©<Wovon*l bahač,
—	veter j£a je odnesel čez noč brez sledu.
Izkoriščali m uporabili kot oporišče za svoj pohod proti angleški posesti v Aziji in drugod. Uspeh tega načrta bi naredil neizogiben izbruh nove svetovne vojne. »Times« smatra, da se mora nemška vlada prisiliti na ukreni-tev strogih ukrepov proti četam v baltiških pokrajinah, in potem odkrito in brez odlaga, nja priznati Kol čak ovo in Denjikinovo vlado. Ne moremo prekrižati rok — zaključuje list — medtem ko Nemci in reakcionarni Rus* delajo. Nadaljnjo odlašanje bi lahko imelo u-sodcpolne posledice.«
Zdi se pa, da angleška vlada ne tstolji križem rok, kakor tarna »Times«. Angleži so sicer javili, da so popolnoma izpraznili Ar-hangelsk in murmanski poluotok, toda to ne pomenia, da se ne zanimajo za rusko politiko.
Angleško ibrodorvje obvladuje še vedno Baltiško morje in nadzoruje Enak o-estonsko obal ter oblega Kronstadt. Aogleške vojaške misije ostanejo Še nadalje pri ruskih, finskih in italijanskih poveljništvih okoli Petrogradat druge misije se zopet nahajajo pri Denjikinu in Kolčaku, kjer razvijajo politično in vojaško delovanje, doČam opravljajo oddelka angleškega brodov^a policijsko službo na Črnem morju. Razun tega obskrbljuje Aa^Lja proti-boljševiške čete v Rusiji z orožjem in miur.i-cijo. Zdi se, da hoče Anglija postaviti na ta način dvigajočemu se vplivu Nemčije, katere nameni postanejo jasni, če se pomisli nc. generala von der Goltza in napad na Rigo.
Angleška vlada bo bržkone tudi branila to svoje novo stališče napram posredovanju v Rusiji pred nižjo zbornico, ki se otvori v kratkem. Pojasnila bo takrat angleškemu jav-nemu mnenju tudi prave politične namene admirala Kolčaka. Dokazala bo cb tej priliki tudi, da se moti, kdor misli, da gre Anglija samo za vzpostavitvijo carizma v Rusiji.
33.009 boljševikov ujetih.
LONDON, 16. (S.) »Timesovcc dopisnik brzoj a vi j a iz Turkenstana 12. t- m.: General Anenov ije popolnoma obkolil boljševiško ar mado vzhodnega Turkestana, ki je najvažnejša izmed treh boljševiških armad na vzhodu kaspiške pokrajine. Ujetih je bilo nad 33.000 boljševikov.
Kolčak ne zapusti omske trdnjave.
LONDON, 15. (S) Reuterjeva ascncija ie dobiH iz Omska naslednjo brzoiavko: Poveljstvo zavezniških čet je pozva'o ^uske čete, naj zapuste trdnjavo. Rusko poveljstvo je- vprašalo za tozadevna navodila. Admiral Kolčak je -dobil cd vlade ukaz, naj re pristane na to zahtevo, ki bi pomenjab kršitev suverenosti ruske vlade. Zavezniško poveljstvo ni vztrajalo pri svoji zahtevi.
Napredovanje severnozapadne armade.
HELSINGFORS, 15. (S) Sporočilo od 13. oktobra pravi, da severozapadna vojska napreduje zmagovito proti Gačini in da je zavzela več vasi v smeri proti Pskovu in Lugi.
Denjikin in Petljura proti boljševikom.
STOCKHOLM, 16. (S.) General Denjikin je priznal Poljake kot zaveznike m se je sporazumel z (generalom Petljuro za ustanovitev krepke fronte skupno s Poljaki proti boljševikom.
Iz
Otvoriiov unrverze v Vihri.
CURIH, 16. (S) Ia Varšave poročajo: Listi posvečujejo dolge člani- 2 otvoritvi univerze v Vi?ni, naglašajoč važnost teza zgodovinskega, državnega dogodka. Otvoritve sta se udeležila hici Pilsudski in Ladislav Mickievicz. Stenicki :e v govoru pozdravil Pilsudskega kot osvoboditelja Vi'r.e in izrazil hvaležnost prebivalstva. Tudi L?dislava Mi-ekievieza so navdušeno sputali in mu prtre.Ui ovacije. Mesto Je bilo vse v »stavah.
Iz Madžarske.
Zavezniške in pridružene vlasti žele novo vlado na Madžarskem.
PARIZ, 16. (S.) O Clarkovi misijji na Madžarskem piše »Temps« naslednje; Zdi se, da se zavezniki in pridruženci odločno protivijo sklicanju bivše madžarske zbornice, katero je predlagala sedanja vlada. Zavezniki že£e, naj se kolikor mogoče hitro sesibavi na zr.ectu Friedrichove vlade dru^a vlada, kritera raj predstavlja v~e madžarske stranke, in naj se nato vrše volitve. Da se ndejstvi ta progrem, bi se morali poklicati drugi zastopniki sku^ pine, kateri poveljuje Lovaszy. V celr>ti se zdi, da je sedanja Friedrichova vlada samo krinka vlade nadvojvode Franca Joeipa.
Da je obolel, da mora v Zagreb — m kaj jaz vem. Vemo, kako čudna je ta bolezen, ko moraš zdrav piti grenko zdravilo. Toda jaz zopet vsega tega ne razumem. Svesvetička je,- vrag naj mu obrije brke, res kradel in pustošil kakor martalos, delal pa je tudi za Batorja in proti Heningovki, ki ga je ljubila kakor hudič srečo. In glej, sedaj ga Bator izganja. Čudni ' računi, pretežki za naše neumne glave.
—	E, naj bo, kakor hoče, — je izpregovoril Ilija, — vem, da mi kmetje ne bočno pričakali rajat pod našo gospodo, toda zopet je nekakšna sreča, da je starega preevizorja odnesla voda, ker je bil nasilen razbojnik, pravi zažigalec hiš, ki nam je po volji ropal naše uboštvo i on i njegova dva pomagača, Janko in Nikolaj--—«
—	Ah da, —- Je vzkliknil Andro, »skoraj bi bil pozabil, (udi ta dva sta morala zboleti in oditi s starim provizorjem v Zagreb.«
—	Kaj pomaga, kaka sreča? — se je nasmejal zbadljivo Gušetič, — od dneva do dneva nam je slabše. Kar vsadaš, pobere mraz, kar mraz ne pobere, odnese Sava, kar Savji ne odnese, poje gosposka darvek, kar ne poje davek, oropa provizor, m če si kaj skril pred pnovizorjem, tri poje zadnjo mrvico po-žunska štabra. Ko ti je žito dozorelo za srp, te kličejo, pojdi, žanji najprej gospcdki klas; ko je čas ora&ja, te goni varmejski sodnik,
Iz Fraitc!je.
Francoska zbornica. — ClemenceaoJev govor.
PARIZ, 15, (S) V zbornični seji je govoril med razpravo o zakonskem načrtu, ki določa pravila, po katerih se fmajo vršiti razne volitve, Briand. Rekel le, da se mora zakonodajna skupščina baviti z vprašanjem za volitve; sedem volilnih razredov n. if nikdar volilo, in bilo bi neugodno, da bi se v cs:nih dnevih izvršila vsa volilna posvetovanja. Zahteval je, naj se ne prične z volitvami brez prog-ama, ter predlagal, naj se vrše s prva občinske volitve, pozneje pa naj se začnejo zakonodajne volitve.
Nato je govoril Clemenceau in izjavil, da je njegovo stališče precej drugačno nego stališče Bri-anda, iz čigar govora se opaža pesimizem, s katerim se on ne strinja. Javno mnenje ne daia ni-kakega povoda za skrbi .Clemenceau je našeJ v pokrajinah, ki so trpele vsled sovražnikovega vdora, velik patrijotičen duh in ne dvomi o rodoljubnem duhu zavezniških narodov, katere je videl pri delu za skupno stvar in s katerimi simpatizira. Clemenceau smatra, da je francija kljubovala vsakemu vplivu za nered bolje nego vsak drugi narod. Nadalje je pobijal Briandove izjave, po katerih bi bilo treba 5 tednov, d-a se pouče volilet in »poilus« in izjavil, da zaupa v deželo. Vlada meni, da dežela ne more izraziti svoje volje v občinskih volitvah. Dežela, je rekel Clemenceau, mora govoriti le o tem, kar je v trenotku važno. Cas je, da Francija pove kaj misli, kaj se je storilo in kaj se mora storiti. Clemenceau je izjaviL, da je nemogoče - smatrati, da ustvarja od komisije predloženi sistem ljudsko posvetovanje. Zatrjeval ie, da >e potrebno poznati struje javnega mnenja, in pripominja, da se mora izvedeti, ali hoče dati zbornica besedo Franciji in ali jo smatra za me-rodajno, da izrazi svoje mnenje. Clemcnccuu ja rekel, da čaka s pclnim zaupanjem na razsodbo dežele. Naj bodo sklepi dežele, kakršni hočejo, je čas, da se ji da beseda. Clemenceau je predlagal, naj se najprej začnejo zakonodajne volitve, od katerih se pričakuje rešitev zelo važnih vprašanj. Smernico, katera se mora dati deželi, in splošno orijentacijo v Franciji morajo podati volitve. Clemenceau je zaključil svoj go\or z zahtevo, naj se apelira na Francijo in noj ne zaupa v njo^
Clemeneeaujcv govor -se jc ponovljeno odobraval. Briand je še enkrat vstal ter zatrjeval, da zaupa v demokracijo, katera mora imeti sredstva; da se z odločno jasnostjo proglasi. Zbornica ie na podlagi vladne zahteve odklonila s 324 glasovi proti 132 načrt komisije in odobrila p'eilog, da s a izvrše zakonodajne volitve pred drugimi.
Razprava v zbornici.
PARIZ. 15. (S) V poslanski zbornici se raz« pravlja o zakonskem načrtu, ki določa red, po katerem si morajo slediti volitve. Varcnne, predsednik ^komisije za splošno volilno pravico, brani stališče komisije in zahteva nasprotno vladnemu zakonskemu načrtu, naj s*, zakonodajne vcJitve vr.še kot zadnje. Nekateri govorniki so podpirali predlog komisije, nakar se je splošna razprava zaključila.
Prihodnja zakonodaja.
PARIZ, 15. (S) Zbornica je določila dan za zakonodajne volitve na 16. novembra in za kone« sedan:e zakonodaje na 7. decembra. Razen tega je sklenila, naj se prihodnja zakonodaja dokonča 31. majnika 1924. in določila na dan 30. novembra za obnovitev občinskih svetov, 14. decembra za obnovitev splošnih okrajnih svetov in 11. januarja 1920. za obnovitev senata.
Zaključitev zborničnega delovanja.
P.ARIZ, 16. (S) Na nekem sestanku predsednikom parlamentarnih komisij se je razpravljalo vprašanje o določitvi cneva za zaključitev zborničnega delovanja. Enoglasno se }e sklenilo, da mora za« kliučiti zbornica svoja dela prihodnjo soboto.
Iz Amerike.
Wilsonovo stanje nelzpremenjeno.
\VASHINGTON, 16. (S) Predsednik VVIlson s# je včeraj še precej dobro počutil.
Is rtailje.
Nizozemska si je nabavila za 8 milijonov Ur italijanskih zrakoplovov.
■RIM, 16. (S) Nekateri belgijski Ksti so prefl' kratkim objavili vest, da je prodala Italijanska vlada na Nizozemsko za 8 milijonov lir zrako^ plovov. Ta vest ni 'točna. Vsled udeleiltve italijanske industrije na zrakoplovni razstavi v Amsterdamu, je nizozemska vlada začela direktna pogajanja z italijanskimi privatnimi tvrdkaml; gra namreč za stroje za civlno uporabo, pri čemel nhna vlada nikakega opravka.
Poostritev davkov.
RIM, 15. Zagotavlja se, da stoprjo ipo odobritvi ministrskega sveta v veijav>o racat u. krepi iglede poprave in poostrirtrve davčnih pristojbin za kolke, kupčije, dedSčine, spriGrtoj-bine na luksusna »vina itd. Ti uderepi, od katerih upa zakladno ministrstvo dobiti najmanj
da odi 'eš pod Ivanić ali Koprivnico ofcnp« kopat; ko ba bilo treba pobrati grozdje, te gonijo v vojsko na Turke, in če prinesei zdravo glavo domov, najdeš prazen dom. K vragu tako življenje I
—	E, moj Mate, — se je nasmehnil IKJa ia zavihal ibrke, »res je, ikar si retkel, težko se živi, in vsak 'kmet nosi svoje breme; to Boj| ve, toda meni se zdi, da si ti več dutar pebil nego janičarjev, in dobro >bi bilo, dragi sosed« če bi ti ibili dlani bolj žulj a vi, potem bi ti n« gledala luna, a solnce v opanke.«
—	Glejte gospoda, — je Škapnil Matrja s zobmi m ošiml s pogledom hišnega gospodarja; »kaj tebe, Ilija, stane moja razcapana suknja, nisi je 4i kupU; ali so ti morda boljši človek, ker ti stoji nad glavo sveža slama? Ti si si nekaj krpic prihranil — toda pazi, boter, ni ie tretjič zvonilo k maši: našel se bo rza tvojo kost kak gosposki pes, a moja mošnja je prazna, an kjer nt ničesar, tam ns najde tudi sam cesar ničesar. Ne hvali se, po nedelji prkJe petek.«
—	Ne dregajte drug v drugoga, — je zami-mral sođnćlk, »ali vas je vrag obsedeli Ilija je prav rekel, da fe sreča, da je Svesvetičkl odšel; vsaj jaz vem ^acj, 1c?tko je govorii o Iliji i cm i Nskica Ocfctfrć. O da bi videl Ilijo na vislicah, je večkrat pravil provizor.«
> Trt**,
pol milijarde, stopijo foaje v kratkem ▼ veljavo in •« objavijo potom zakonskega odloka.
Makslnahte cene za sladkor.
RIM, 16. Noco]ši»ja »Gazzetta Ufficiale« objavlja ministrski odlok, ki stopi v veljavo že danes in s katerim se določajo maksimalne cene za sladkor. Maksimalna cena (brez davkov in drugih pristojbin), po kateri morajo prodara-ti tovarne sladkor. Je določena na 225 lir za kvintal. Prodajna cena za kr*>ta!ni sladkor s strani razprodaialn:h skladišč znaša 4'50 Hr za kvintal, franko v skladišču ali na vrznmi ocTboćne postaje, če gre za pošiljatve sladkor;;', v druge občine. V teku 10 dni po cb:avi te naredbe morajo izpremeniti vse občine kraljestva maksimalno ceno, določeno za prodajo kristalnega sladkorja na drobno. Maksimalna ccna za prodajo na drobno, z vsemi davki in pristojbinami, znaša za rafinirati sladkor v kockah L 6'50 kg, zsl sladkor v zrnju in prč-hu L 6'— kg.
Novo peruansko ministrstvo.
LIMA, 14. (S) Novo peruansko ministrstvo Je sestavljeno iako-le: Predsedstvo in zunanje zadeve Neliton Peras, finance Fuchs, vojna polkovnik Aivared, mornarica pomorski kapetan Ontaneda.
Stavka čeških otrok na Dunaju.
DUNAJ, 12. Pred nekoliko dnevi je bila proklamirana stavka čeških otrok. Stavka je najskrajnejše sredstvo češkoslovaške manjšine na Dunaju. Češki očetje na Dunaju so trdno odločeni, da bodo stavko izvedli do najskrajnejših posledic.
D'Annunzljeo proglas srbskoa norodn.
Govoci se, da je vsak vojak, ki se je -povr-oni z bojnih poljan, prinesel seboj bodisikak-8en dar bojnega (boga Marta. Nekateri so prinesli eno roko manj, drugi eno nogo, tretp to, četrti o«o, in ljudje trde, da ni pozabil bog Mart nobenega, ttadi -tis^h ne, ki mislijo, da niso dobili od njega ničesar. To so tisti, <ki so prinesli seboj — (prenapete možgane. Ti reveži mkaikor ne čutijo, kako jih je zadela bojna furija, in to je edina tolažba, kajti če fci norci vedeli, da so neumni, bi bila njihova nesreča stokrat težja, njihovo življenje sto-krM bricikejse. Ker pa ne čutijo svoje velike nesreče, ker ne vedo, kaj se je pravzaprav žnjimi zgodilo, se ne morejo prečuditi, zakaj jim se drugi ljudje čudijo.
Najbradkejše je pri tem, da ni 'bilo prizane-seno nrti iVrtian ljudem, ki jih je previdnost izvoI3a za vz-višene glasnike miru, ljubezni in srrrave med ljudmi, da jih je usoda zadela celo te^e ij&*o druge: moč njihovega duha je ostala ista, kakor prej, toda usoda jo je obr-n?ia na namačna <pcta.
V-ofna, ko jo preklinja ves svet, je tudi Italiji zp^ala htv3 ttdarec. Kruti bog Mart je iz-p-emenil njenega največjega pesnika v — bcWka, ki ga muči čudna bolezen: ipfcsanie proglasov.
D'Ar?nunzio se zdi na tem polju neizčrpljiv. Km?.^ ne bo več naroda na svetu, ki bi ne m<cw*el reči, da ga ni največji italijanski pe-srvk ttv>Č3-stM s kakim svojim najnovejšim u-m^b'^rom, ki ni ne oida, ne vrrvrSena pesem, tem^-e* r&k?-Va zmes med filozofijo, stratc^-jo, rprerijo, politiko, kratko, proizvod vel'ketf" ć^ha. ki mu je zadala usoda na škodo celega Člo-ečaitstva hnd udarec.
Ne veno, kekien uspeh je imel D'Anmmzi-je-v r»—^as na hrvatski narod, toda bržk^re rvso HK ti uanehi najsrčnejši, ker bi drugače re 'Vnelo sploh nikakšnega pomena, da se D' \r*ntmzio r<brafa sedaj na srbski nared. k? sicer srvštrfe D'Annunzija »kot ^pesnika ravno tako, kakor ga spoštujeta h vi i dvr člana ju/fosJrsvanske držpve, Hrvat;e sn Sl^-encn, ki pa srdi o r*em kaikor vpolrtika in v vod. jo ter predstavi telja italijanskih z^Me^ na Jr^rpr^-em morju ravno tako, ka-k^" Hrvatje in Slovenci.
Ne moremo žal prinesti zadnjega D Annun-r '®r0i?a T>*-o*I?sa na s^^ski narod v celiti. Ve- ?e cenzura v H»>lijanskem listu »Gtor-n"1e	iz 'k^tc^a ga posnemamo, od-
g-r'—i'|a 7? nas na^zanimivciše dele. V tej o-obliki se glasi D'Annunz4jev proglas
r-D'Ar*ntan7neva Italija, zase.... (zaplenjeno) s-'^vc cilie, ri betel? zasedati med nas — zveste b-?te to^om 4 kletne vojne — semena vrr"e, temveč je	namen, (pokooati vs.-k
st>or v iken^ni rešitvi jadranskega vr»ra?*»n'a rvo na^-odnostni prasci in tako po-Tse-n podonavskim n?rr^om.
Tt lija ne r?n»cT?va izkoriščati Reke v svrho, da vsil* Srbij* tfosoodarsko sttjfnost: rn če bi t'*J.i. bi ve tnc^a te<*a narediti, ker Srbija razr»rJ-/rr» z ve" Irkami na of>nli jadran-s'-^a mina. »ki M lahko n-ena^^la gospodar-tc'^nv) T re?ko lt*ko.
It^r(ia bi re mrvili ooust^ti veli'-fh načel z? svn*>odo, raidi k"terih se je pridružila Srbiji pr^oti Avstriji, bi ne tno^la opustiti revo-ltTc;»on»'rwe^a duha. ki je vodil ®koei vekove itali>ianskc prostovrl'-ce v boju za neodvisnost \i«:eh ra^ov, v Grški, v Ameriki, v Franciji. Alžiriji in sami Srbiji.
Itr,I*:-» ne (socn^nja samo bratske pomoči, ki yo jc ponesla srbski vojski jeseni 1. 1915.. ko :e »brala in snrav:!a na vanno ostatke in oddelke vaše vriske po sovrarrem vdoru v vašo domno. Mnočo H-'lijarskih junakov je žrtvovrlo svoje življenje v vasi obrambn1 in pravični vojni: Cesare C<^!izza in nje<?ov: tov?riŠi. Dre 24. avgusta 1914. so ipadli juna £ki pri V:šegradu »n so si ob tej priliki priborih p'rzmvre sirske vojake in zlato svetinjo
Ga^riele D'A£inumz)?o, ki je razne »ban«., (zarle-veno)... »co«, v sijajnih pesnitvah prot' i«^i4ovkw in sJavi va-^e^a plemena, in junaška Sr,V:ja mu se je oddelka s pesmijo, ki se jc pre*^ev?la v vsaiki bojni noči.
Srbi? Ni torej ovire za mir na (podlagi spo-ra?:x-ma, ni ovira Reka, ki hoče biti italijanska. ne Jadransko morje, čigar trgovinske svciVode ne bo Italija p-eoovedala, temveč povexala v vašo.... (za^le^jenol.... v vojno proti Tt'!:ji, zbir?,;oč čete li;zu Reke v svrhe-zč!^edve mesta, iki ^a bodo bran:li meščanj*-in p-ostovoljci Gabriela D'Annunzija do smrt1 in do uničenja.
Treba je "torejj p-Vpr®nati vzajemno narod n-^jno pravico. Za.peča/timo v italijansk Re!ci bratstvo — sti;ero v štirih vojn:h Iet:l — med dvema ml?»>drsLima: Italija in Srbija zd-u?ene v svoji prihodnjesti. Italijanski po veijnik mesta Re«kc.«
Zopet ivto. in če napite te tto bo povedal zopet isto! Spor »um, prijateljstvo, stvari, ki leže na srcu tudi vsem Ju« goslovanom vsaj tako kakor D'AnnunoifU.
Toda za prijateljstvo se hoče vzfcjemoo pogajanje in, če je treba tudi popuščanje. Na kak* šno stališče se pa postavlja D'Annunzio? Nt ovir za sporazumu, pravi D'Aotraazio; proč od Jadrana, proč od Reke, proč od VBega ozemlja, ki ga zahteva Ita4ija, in potem zapečatimo bratstvo v italijanski Reki. Z drugimi besedami zahteva D'Apnuozio od stvojega nasprotnika, naj mu zapiše hišo, imetje, vse, vse, in mu zato obljubuje, da bo dal tudi njemu en... en ključ od hišnih vrat!
DomaČe vesti.
SLOVENSKIM STARIŠEM. Poroča se nam, da je civilni komisarijai zagotovil dovoljenje, da se odprejo slovenske ljudske šole v Trstu, kolikor se fco zares izkazala potreba. Ker pa vemo, na podlagi števila priglašenih otrok, da bo dokazana potreba obeli dosedanjih slovenskih ljudskih šol, se naravno smatra za gotovo, da se obe slovenski šoli v kratkem odprete. Slovenski starišl naj toraj mirno počakajo še nekoliko časa.
Brezglavost. Mi smo mislili, da smo samo mi žrtve cenzorjevega razpoloženja, toda prepričali smo se, da ni teko. Brez ozira na postopanje tržaške cenzure napram našemu, edinemu jugoslovanskemu dnevniku v Primorju, ki je nikakor ne razumemo, posebno ne zaradi tega, ker smo že večkrat ugotovili, da smejo objavljati tržaški italijanski listi, ki jih čitajo tudi tržaški Jugoslovani, kar se nam brez usmiljenja črta, brez ozira torej na to neupravičeno postopanje napram nam, moramo ugotoviti, da se dela tudi med posameznimi italijanskimi listi v kraljestvu velikanska razlika.
Tako je priobčil n. pr. včerajšnji rimski »Giornale d* Italia« D' Annunzijev proglas srbskemu narodu, toda članek je na treh krajih pobeljen. Posneli smo ta članek in ga dali že v tisk, ko nsm je prišel slučajno v roke »Popolo d'Italia« in glej čudo: D'Annunzi>ev proglas se nahaja tudi v tem listu, toda popoln, cenzura se ga ni niti doteknila. — »Popolo d' Italia« je torej lahko povedal, kar »Gi-ornale d* Italia« ni smel, »da ni hotela D'Annunzi-reva Itelija, ki je zasedla Reko v času, ko so jo hoteli mednarodni bankirji izkoriščati v svoje namene. da ni hotela zasejati semena« itd.; povedal je tu<ii lahko, »da je Oabriele D'Annunzio, ki ga v vsakem italijanskem sporu prizadeti inozemski bankirji opi-sujejo kakor sovražnika, da je ta Ga-briele D'Annunzio prestavljal zgodovino vašega (srbskega) naroda v vzvišenih« itd. — »Popolo d' Italla« je tud: končno lahko povedal, kar »Gior-i>a!e d' Italia« ni smel. »da bo Italija povečala svobodno trgovinsko izkoriščanje Jadranskega morja v vašo (srbsko) korist. Ecina ovira so politični manevri in tuje z!a4o. Sedaj vas (Srbe) genijo v vojno proti Italiji« itd. — Ali morda dovoljuje cenzura listu »Popolo d* Italia« zato več prostosti, ker je arditsko glasilo? Daleč nam Je misel, da bi jemali v obrambo »Giornale d" Italia« o katerem
vo<ie. kakor smo tega mnenja o večini italijanskega časopisja, toda to postopanje italijanske cenzure je značilno za vse drugo delovanje, ki je ne moremo drugače imenovati kakor — brezglavo.
Izenačenje učitefjskrh plač. Agencija »Štefani« brzojavlja, da je ministrski predsednik z včerai-Sn'im odlokom dovolil učiteljem ljudskih in mehanskih šol v Julijski Benečiji isto plačo, kakor io dobivajo učitelji v kraljestvu, In sicer od 1. majnika dalje.
Za one. ki imajo vojaško živino. Tržaški magistrat naznanja: Vse osebe, katere imajo živino (kon:e. mule, osle) ki spada v vojni plen, bodisi da 'e pustil one živali sovražnik ali da so bile kupljene nezakonitim potom aH odstopljene od odborov, se pozivajo, da jih predstavijo VI. komisiji za končnoveljavno ureditev vprašenia vojaške živine 2U 22. in 23. oktobra od 8—12 ter od 14—17 v prostoru občinske klavnice v ulici Stoppani 2. Potrebne dokumente je treba prinesti s seboj. — Kršitelji te določbe, oziroma oni, ki bi se po poteku 'Oriomenjenih dm ne mosli izkazati z vidiranim zkazilom, da je živina njih last, se izročijo sod-nijskim oblastim.
Cene zmrznjenega mesa. Na podlagi čl. 4. na--edbe kr. gubernatorata od 20. majnika t. 1. se do nove določbe deloča maksimalna prodajna cena za rmrznjeno meso in sicer: Sprednji deii z dodatkom L 4'80 ,kg, zadnji deli z dodatkom L 6'20 kg.
Državna realka v Idriji. Prejeli smo: V jesenskem roku se je priglasilo na tukajšnjem zavodu 7 kandidatov k zrelostnemu izpitu. Od teh €o napravili Stanič Janko iz Trsta izpit z odliko, Bole Romuald soglasno, Levičnik Alojzij, Mozetič Stanislav in Pavletič Oskar z večino glasov, a 2 kandidata sta bila reprobirana za pol leta. — V Idriji, dne 11. oktobra 1919. — Dr. A. De Micheli, ravnatelj.
Prejeli smo iz KofadUJa: Našla se je damska torbica, v kateri se nahajate dve denarnici s svoto denarja, s fotografijami in nekaterimi recepis: Nadalje se nahaja v torbici nekoliko jabolk in različni ključi. Lastnik dobi izgubljene stvari nezaj. ako se oglasi na kuraciiskem uradu v Štanjelu.
Podružnica slov. planinskega drv tva v Trstu napravi prihodnjo nedeljo, dne 19. cfrtobra t- 4-izlet na BTanico in ErzelJ, na katerega vabi vse svoje čhne in prijatelje. Erzelj se dviga med bra-niško in vipavsko dolino in n-u-fi najlepši razgled •>o krasni vipavski dolini in bližnjem gorovju. Izlet ni težaven. Odhod iz Trsta v nedeljo zjutraj z vlakom od Sv. Andreja ob 7*30 zj., prihod v Štanjel na Krasu ob 8*43, odtod peš v Branič© (1 ure hoda In potem na Erzeij (približno 1 uro hoda). Povratek v BTanico, kjer bo preskrbljeno 4udi za kosilo. Popoldne se vrnejo izletniki v Stanjel-Kobdilj, od koder odide vtefc ob 18*20. Prihod v Trst ob 19*20. Izlet se vrši le ob lepem vremenu Dežnik. V gledališki dvorani v Narodnem domu >e je našel dežnik Lastnik ga lahko dobi v naši •j pravi.
Mestna zastavljalnica. Danes dopoldne se bodo prodajali razni predmeti, perilo in obleke.
Brezuspešen trud. Tatovi so si izbrali z>a cilj Righovo trgovino z prekajenim mesom v vL Sette Fontane 8. Preteklo noč so odprli s pomočjo po-narejen:h ključev zatvornico in vdrli v trgovino. 5 seboj so pripeljali voz, katerega so pustili pred vrati trgovine, za stražo pa so postavili 7 oseb i moških in 2 ženski. Ko so prlšK mimo orožniki, se jim je zdela stvar sunrijiva, ker je sedela družba :a vozu in se imenitno zabavala. Orožniki so sto-oili bliže in zapazili luč v trgovini. Tatinska družba >e je začela oddaljevati. Orožnikom bilo vse sno. Brez velikega truda so aretirali veseljake. ' ateri so na vse kriplje zatrjevali, da so pri stvari edolžni. Nič lim ni pomagalo. Dva orožnika sta "h spremila na bližnjo stražnico, tretji pa je ©sta' na straži. Kmalu sta prišla prva dva orožnika na-aj. Skupno so vzdignili zatvornico in s samokre-om v roki, stopili v trgovino. Luči ni bilo več. • er so jo tatovi razbšJL Orožniki so zaprli zatvor-rco za seboj in začeli iskati ostale tičke. Zasledili so še štiri osebe, ki so se skrivale po kotih. Are-
tirali so vse. Tički so imeli prterevtfenft 12 vreč salama, sira, mlati, slanine ttd. Odvedli so tudi te na stražnico, kler so celo drnžbo vseli na zapisnik. V trgovini so btH aretirani: Jakob Sach, Pran Na-retti, Rudolf Jafred In Mati) Prancesconi. Pred vrati pa: Albert Vrabec, Josip Siega, Bruno Zam-pretti, Maksimilijan Svetina, Alojzij CugnanK?) in obe ženski Herminija Stockel in Viktorija Basihsco. Ce bi tatvina uspela, bi bilo 15.000 lir škode. — Vse tičke so oddali v hotel »Gratis« v tri. Coroneo
V noči. V trgovino Pranca Dobrile v nI. della Guardia 44 se je priklatilo preteklo noč več požeruhov, ki so si napolnili žepe in nahrbtnike raznimi jestvinami in s tem napravili DobriH za 980 Hr škode.
—	Neznani tatovi so vdrli preteklo noč v sta novanje G. Bossuttija v ul. Caprin 2. Prevrgli so vse omare in odnesli nekaj obleke, zlat prstan z briljantom in zlato verižico s priveskom v skupni vrednosti 660 lir.
—	Preteklo noč ob 2 so vdrli neznani zlikovci v tovarno barv, Riharda Veiifizianija, pri Sv. Mar. Magd. Zg. št. 700. Ker nisk-^itoili druzega nego barve, so se zadovoljili tudi s temi in odnesli 8 vrčev vrednih 1100 Kr.
»Zapisali« so včeraj 18 šoferjev, nadi hitre vožnje po mestu.
Nesreča ali zločin? Na pomoht v Grijanu je našel včeraj neki mornar v cunje zavitega človeka. Odkril mu je obraz in zapazil, da je že mrtev. Poklical je takoj orožnike, kateri so telefonirali po sodnijsko komisijo. Komisija je kmalu prišla na lice mesta in ugotovila, da je vrgla voda mrtveca na breg. Oblasti preiskujejo to skrivnostno nesrečo ali zločin.
Napad. V bližini južne postaje so napadli štirie neznanci nekega Edvarda Gnadanicha. Ker so mu pretili z bodali se ni upal klicati na pomoč. Obljubili so mu, da mu ne storijo nič zalega, če jim izroči listnico. V strahu je potegnil Gnadanich listnico iz žepa in jo izročil neznancem, ki so jo nato odkurili. V listnici je bilo 500 lir in 63 raznih Inozemskih bankovcev. Gnadanich je naznanil tatvino orožnikom, ki so kmalu zasledili enega izmed onih neznancev, Josipa Arkangela, in ga aretirali.
Razne vesti.
Konjske dirke v Ljub liani. Kakor so živinorejske razstave važne za prospeh in razširjanje umne živinoreje, tako ali še bolj so konjske dirke važne za procvit konjereje. Tu ne pridejo samo najboljši in najlepši konji dežele skupaj, temveč pokaže se tudi, kaj se iz konja z vztrajnim vež-banjem lahko naTedi in kake zahteve <se lahko stavi na. čistost pasme. Kako zanimanje vlada v deželi za konjske dirke, nam kažete dirki, prirejeni v poletju na Bledu m v Ljutomeru. Posebno krasno uspela ljutomerska dirka, prirejena od 1'utomerskLh m ptujskih konjerejcev samih, nam lepo teže, da se naš kmet jasno zaveda korist!, katere imajo konjske dirke za kmetijstvo. Ekavska divizija priredi 19. oktobra, v Ljubljani konjsko tekmo, h kateri so vabl.ieni tudi kmetovalci Slovenije. Zalibog se letos še ne more priredili tekma vozov, peč pa se je med tekmo uvrstila kmetska jahalna dirka na daljavo 1600 m. Dve mali zapreki, približno pol metra visoki, ne pridete siti v poštev, ker skoči čez tako n:zke ovire vsait konj z lahkoto. Častno darilo za kmetslio dirko je darovalo poverjeništvo za kmetijstvo, katero se za dirko zelo zanima ta podpira celo akcijo. Drugi dve darili ste v denarju in sicer 1000 K In 500 K. Jeadeti sme samo posestnik konja aH Član njegove družine, oziroma njegov posel. Radi tufih gostov, kateri obiščejo tekmo, se želi, da se jezdi v narodni noši.
Prevažanje blaga po — zraku. Ha angleškem se je zrakoplovstvo tako udomačilo, da so zadnje mesece razne tamošnje družbe ustanovile redne proge, ki so za nje izdale že vozni red. Dosedanji uspeh je tako ugoden, da se zrakoplovne prege od dne do dne množe. In <fo je tem lažje, ker ni tu treba nobenih tehničnih predpriprav in zgradb, ampak poiščejo samo ugodno letišče in pristanišče za posamezne zračne proge. Te dni se je ustanovila na Angleškem posebna družba za prevažanie blaga po zraku. Na večjih progah bodo letali pt>-sebni aeroplani, ki bodo prtljago popotnikov prevažali po zraku, da bi potniki imeli svo'e kovčege n zavoje takoj pri rokah, kakor hitro se tja pripeljejo. Ob tej priliki se je porodila tudi misel za. prevažanje druge vrste blaga. V ta namen so zgradili nekaj prav močnfih zrakoplovov, ki bodo -začJi v kratkem prevažati razno blago iz kraja v kraj po vsi angleški deželi.
Požuoska luka. Iz Prage javljajo, da nameravrjo zgraditi v Požunu moderno luko in urediti kanal, ki bi spajal Dcnzvo z Labo. Delo se ie že pričelo.
Kolera na Kitajskem. »Times« poročalo iz Pekinga, da je v šantiHTgu začela razsaja« kolera in e danes širi po vsej severni Kitajski. V Mulcdeni.' :e vsak dan na stotine mriičev. V Harb.nu pa cenijo število dnevnih žrtev celo na 1000. So'nate injekcije obvarujejo 80 do 90 od-totkov za kolero obolelih ljudi.
Časnikar kot zastopnik angJeškcca kralja. »Ex-celsior« pripoveduje, kako je nekeea negovega poročevalca doletela čast, da Je zastopal angleškega kralja. To se je zgodilo v Brus?esu km-!u jotem, ko Je bil mir sklenjen. V katedrai se je vršil slavnostni Te Deum. Povabljeni so bili prvi -nožje ententnih drfcv, da bi zastopali svo e v!a>'e. Vojni poročevalec »Exoel9iorja«, ki je bil pride 1 en angleški armadi, je prišel v angleški uniformi tud; v ceTkev, kjer so ga imeli za zastopnika an~Ieškeg; jeiegata, ki je pozabil priti, da bi bil zastopal vladarja Velike Britanske. Posadili so torej čas nikaria na baržunast sedež za wtlvišie dostojan tvenike. Časnikar se le takoj prilagodU svoji vlogi ter je z največjo dostojnostjo pre'emal časti, Id bi se bile izkazovale kralju, če bi bil osebn" navzoč pri slavnostL Pozneje se je pomota objavila, ali časnikarju niso mogli več vzeti časti, ki jo je bil že užiL
Borzna poroSla.
Trst, dna 16. oktobra 1919. TečaK:
Jadranska banka	250—255
Cosulicb (Austroamericatia)	488— 495
Dalmatia (Parobr. drj	290— 300
Gerolimicli	1380— 1410
Lloyd	825— 845
Lussmo	1425— 1475
Martino! Veh	380— 390
Na vi gaz ione Libera Triestfaa	1360— 1380
Oceania	410— 420
Premuda	560— 580
Tripcovich	480— 490
Asiicurazion! Oenerti	16500—16750
Ritmionc Adriatica	3075— 3150
Ampelea	430_ 440
Cement Dalmatia	275— 285
Cement Spalato	330— 345
čistilnica petroleja	1800— 1850
CistUoica riža	275— 2So
Krka	365— 372
Tržaški Tranrway	223— 228
Tržaška tvornica ofe	900— 950
švicarski tečaJL
2ENEVA, 14. (Zakasnelo.) Berolin 21.075, Dunaj st. 4.95, n. 5-50, London 23.94, Pariz 64.75, New-York 5.S7tf.
HALI OGLASI
L I'—.
po M flot Huda. Najmanjša pristop črko 29 slot beseda. Najmanjša prfct tribina L
DVE poročni sobi in ena sprejema soba se prodaste po zelo nizk ceni v Ricmanjih, v gostilni Amalije Kuret.	4225
MAJHNI PRAŠIČKI se prodajo. Chiarbola zgor. 462 pri sežigališču.	4226
SPREJMEM proda:alko za pekarno in slaščičarno. Hrana in stanovanje prosto. Ul. S. Giacomo in monte št. L	4228
ISCE se deklica za buiet. Oskrba v hiši. Ponucbe na tvrdko S. Jenko in br„ Podgrad, Istra. 4229
Odhajanje In puntate vlakov.
DEKLICA od 16-1« let za domača dela Divača št. 22.
se
išče. 4230
SLUŽKINJO, Jd zna dobro kuhati, sprejmejo zakonski brez otrok. Predstaviti se s spričevali od 8-17. UL Commerciale, Pendice Scorcola št 352.
4231
IZREDNA PRILIKA! Dve krasni spalni sobi ste naprodaj. Ul. della Tesa št. 31, od 8-12 in od 14-20. -	4232
KOVAČA, kateri bi prevzel tudi oskrbo v elektrarni z dobrimi spričevali išče Valjčni mlin W. Jochmann, Ajdovščina.
ISĆE se italijansVo-slovenski korespondent zmožen tudi nemškega jezika in knjigovodstva. — Valjčni mlin W. Jocbmenn. Ajdovščina.
PRODA se v Skednju nova hiša, sez. !nn® 1. 1913, pripravna za gostilno. Naslov pove ".ser. odd. Edinosti.	4223
KROJACNICA Avgust Stuiar ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34. III. je edina dobroznana k-o-jačnica v Trstu.	3367
KDOR se hoče sooTiInjatl svojih mrtvih, naj si nabavi družinski spomenik za L 1600. Ulica Ros-setti 35 A.	P 712
SLOVENKA, MOD1STKA se priporoča cenjenim damam iz mesta in okolice. Ul. Alessandro Volta št 2, V. nadstr., vrata 19. (za ljudskim vrtom).
TRGOVSKEGA VAJENCA za trgovino jestvin iščem za tako'š^ji nastop. Ulica Genova (prej Campanile) 13. Ivan Bidovec.	4213
FOTOC-RAF A. JERKIC. Trst, ul. Roma 24. Gorica Corso št 36 na dvorišču.	P 711
3-4 sobe In kuhinja, je na razpo-ago po zeio zmerni ccni v vili Žnidaršič, Opči:r\
Trgovina z mi&m blagom lj deželi
SPRETSa PHODilJflLO.
Oskrba v hiši. — Ponudbe na ir.seratni oddelek EUir.ostl p d „PRODAJALKA .
izimm G. PIHO, TRST
i	se nahsal* na Korzu It. i 3	i
k	Z£t3rnki Cm Z R iOVITZ & FSi?I ?>
j Velfisa iz bera ssebr^ia in z!«tib n, uhanov. verUi« KJ. ^
Š3 dobra chraife** p'a-nlTi j, c^tre In m^tf^Tffsa p> sin? r n. — Nasipi pove ir s:ra!ni odćeiaH Edi'osli-
Vsi oni, kaierl nam po prejemu ra čuna od našega Inseratnega oddelka pošjefo denar, naj blagovni e napisati na odr^zelc poštne nakaznicc, — štev! ko dot?čnega računa. —
Dr. Fi
•-.-s ■!»* $ a j
ZOBOZDRWtflKv Trstu, -r.ica Genova št 13, I nadstr (prej ulica Campanilo) T- hniiki v >dja Johnsclier, »Sol^oletil a&iste it Cr. J Č maka - IzJ rnjc m Drsz oolečin. Plombiranja. U-ueti'i u >je.
ra
iti -1 Si:;
3T2r_3i;

Šolski zvezki
in dru^e Šolske potrebščine se dobijo na drobno In debelo v
RnJI^rni Kat Tisk. društua
v Gorici, ul. Carducci št 2.
prodaja na vagone po 2200 komadov Delniška družba kranjskih parnih opekaren Trnovo pošta i!. Bistrica.
ZALOGA DR IH ZLATAHiHE ~
na veliko izbero »e vdob. pri
A. POVH v Trstu
TRG GAR1BALDI (BARRiEiiA) 3.
ir
IRKUIHfl KLCBMSO
K. Cvenkel v Trstu
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da seje z dnem 24. avgusta t. I. preselila s Korza V. E. lil. št. 28 za dve številki naprej, namreč na št. 24.
0'30 D.
2*05 D.
5'30 O. 6'30 D. 6'50 H. 7'40 R.
8*50 H. 11*15 H. 14'30 D. 14'50 D. 15*15 O.
I7'35 D.
17*55 O.
1**20 H. 19*30 D.
3'— D.
r— D.
8*30 O. 9*20 O. 9'40 D. 10*20 D. 13*50 D.
16*30 D. I6'50 D. 18*45 O. 19*27 H
21*— H.
23'— H.
23*20 D. 25'45 R.
5*10 O. 5*46 M. 7*30 O.
8*30 M. 12'40 D. 15'50 O.
16*50 O.
17*16 M.
Ceatrataa Jožaa
Odhodi.
v BeJgrad, BuJcarešt, <črex UnbIJ*no
Zagreb).
n a Dunaj (črez VkJem. Trbiž, v.«eki ponedeljek, sredo in oetek).
v Cervinjan, Tržič (črez Bivio). v Reko, črez Št. Peter na Krasu, v Benetke (črez Bivio, Tržič, Videm), v Milan, Pariz, London in Bor^eaux (črez Cervinjan). v Logatec (zveza z Reko) v Benetke (črez Bivio, Cervinjan). v Benetke (črez Tržič), v St. Peter na Krasu, Reko, Logatec, v Logatec (črez Št. Peter na KraMi) v Ljubljano.
v Rim črez Cervinjan, Benetke, Padovo, Bologmo.
v Videm (črez Bivio), Tržič (zveza s Cervignanom. Gorica), v Reko črez St. Peter na Krasu, na Dunaj (črez Logatec, Gradec) vsak ponedeljek, sredo in petek. Dohodi.
Z Dunaja (črez Trbiž—Videm) vsako
sredo, petek in nedeljo.
Iz Belsrada, Bukarešta (Črez Zagreb-
Ljubljano).
Iz Logatoa.
Iz Vidma (črez Gorico, Tržič, Nabrežino).
Iz Dunaja (črez Gradec—Logatec).
Z Reke (črez St. Peter na Krasu).
Iz Rima (čTez Bologio, Padovo, Benetke,
Cervinjan).
Iz Logatca, Reke.
Iz Benetek (črez Vi^em, Tržič).
Iz Cervinjana, Tržiča ^črez oivfo).
Iz Benetek, Mestre, Cervinjana (ČTez
Bivio).
Iz Logatca, (zveza z Reko). Iz Benetek (črez Videm, Gorico, Tržič, Bivio). Z Reke
Iz Londona, Pariza, Bordeaiuc, Muana, Benetek, (črez Ce/vinjan).
Postaja pri Sv. Andrelu. Odhodi.
V	Herpelje, Kozino, Kanfanar, Pulo.
V	Koper. Bire. Pore?
Na OpJne, Prvačino, Ajdovščino, Gorico, Pod brdo.
V	Buje, Koper.
V	Herpelje. Kozino, Kanfanar, Pulo.
Na Opčine, Prvačino, Ajdovščino, Gorico, Por-'brdo.
V	Herpelje, Kozino, Kanfanar, Rovinj, Pulo.
V	Koper, Buje.
Dohodi.
Irz Buj, Kopra.
Iz Pule, Rovinja, KanL'nara, Divače, Herpe!'}, Kozine. 11'20 0. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačine, Opčin. Buj, Ko-pra.
Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpelj, Kozine.
19*40 O. Podbrda, Gorice, Ajdovščine, Prvačine, Opčin.
Poreča. Buj, Kopra.
Pule, Rovinja, Kanfanara, Herpelj, Divače.
8*25 M. 10 20 O.
16'30 M. 16*50 D.
21*45 M. 22 20 O.
D. = Direktni vlak. O. = Osebm vlak. H. = Hitri vlek. R. = Razkošni vlak B — Brzovlak. M. = MeSanec.
Cenjeni Ins^rentl, kateri nam
posi jajo og'a^e z dežele, naj nam oproste, če je O? as šele 10-15 dnlpozTje (bjavljen, ker temu nismo krivi mi, ampak neurejene poštne razmere. — Prosi no tudi, da se oglasi p!a;ajo antecipatno.
		
A.-i -	vrs c^r,—■-jazz^zssi »s t—.	
U
IClrova kise'i ia,
plavilo, metla, in druži preemati
se dobe prš
EjHauma C3L0M13L!
< r Jžii z om j. v T stu
Dl. Pier Luni Paleslrlia Jt2v. Z
(vo;,a! ul. Coroneo)
j Telefon. 24-03	Telefon 24-03.
m UMETNI ZOBJE [
z in brez čel usti, zlate krone in tudi o^robki
VSUeMTUSCHEHitSiVii^
TKSi, ul 30. oktobra <ex Caser.ua> i <. u OrJinira od 9 predp. do 6 zvečer.
Delu. gliv. K 3». ))>.<)>), Resirv* Ki.JiU 0 Centri) x: T«/
flatra d-llgirili 5 -fiil M 9 _
Podružni e: Dubrovnik, Duia|, CotJr, Ljo-ljaua, Metković, »aitiji Sp it. jiicai* ZaJj' Ekspoziiara: Kranj.
Obavlja vse v b	itou spiltjaia pnla
Spraja na vlo^a
nfl hranilne knjižice priti i/iV, Ictil n nrs-sthn v oin:ogiro premetu proti Ictiln )-bresti n ' a odpttved n ivez^ie znes<e s^ra-Jeina po najugoduej^ li pobojih, ^i s« t.uaj>> ponuditi od slučaja do dačaja.
Ujev Dajan omjIjj iiiIjIi (iifii Jiniifi«.
Blagajna posluje od 9.30— >2.30 in 14.30—lt>
^m li'jTMIfm *Vn r<Sf^ri—